[A
teto XXXII___________________Ljubljana, 18. januar 1990
Številka 380
^gotovosti v zvezi z gradnjo Biološkega središča je konec.
^endarle podpis pogodbe za nadaljevanje gradnje
Biosredišče, druga faza
V začetku tega meseca je vendarle prišlo do podpisa pogodbe o nadaljevanju gradnje ob Večni poti v Ljubljani. INiinilo je skoraj leto ^n'> odkar se je gradnja na zemljišču nasproti Živalskega vrta začela 1 nabijanjem pilotov, narejeni so bili tudi temelji in del zaklonišča, Patem pa je gradnja zaradi pomanjkanja sredstev zastala.
Pogodba, ovrednotena na okrog 22 milijonov dinarjev, zajema gradbeno obrtniška dela za novo Biotehnično fakulteto in vhod v bo-aači nov botanični vrt.	G. B.
29. zimske športne igre Gradisa
17. februarja na Rogli
INa prvem sestanku organizacijskega odbora 29. Gradisovih zimskih športnih iger sta bila najprej izbrana kraj in čas tekmovanja. Soglasno je bila sprejeta odločitev, da zimski športni dan Gradisa, izvedemo 17. februarja na smučarskih terenih na Rogli. V primeru pomanjkanja snega, je bil določen še rezervni datum 17. marec, v kolikor pa tudi do takrat ne bi bilo ustreznih snežnih razmer, bi tekmovanje odpovedali.
Na sestanku, ki je potekal v prostorih organizatorjev na Nizkih gradnjah, so nato določili vse organe, razdelili funkcije ter določili roke za operativno izvedbo iger. Ker časa ni veliko, so bili sprejeti roki izredno kratki:
-	razpis bo takoj razposlala komisija za šport z rokom za prijave, do
25. januarja:	,
-	žrebanje štartnih številk ho 30. januarja, ob 10. uri v prostorih Nizkih gradenj v Mariboru:
Organizacijski odbor, ki ga vodi Zvone Zemljič, njegov pomočnik Pa je Ferdo Kraner, je že na prvem sestanku določil tudi zadolžitve Posameznih članov, tako da je delo lahko takoj steklo. Opravljeni so i'ili tudi že vsi razgovori s tehničnim izvajalcem Smučarsko šolo Rogla, kot tudi s hotelirji v zvezi z zaključkom.
Ker so bili v nadaljevanju sestanka dogovorjeni tudi detajli o šturt-n>ni. nagradah, priznanjih, nastanitvah in prehrani na samem prizo-r'šču tekmovanja, je bilo slovo od prijaznih gostiteljev na Rogli povezano le še z željo, da bi zapadlo tudi nekaj snega in bi lahko igre nehoteno izvedli.	t	Matija Krnc
/
V Mariboru je bil položen temeljni kamen
Za porodnišnico
Prvi Mariborčan naj bi v novi mariborski porodnišnici zave-kal že junija 1991. leta. To je v uvodnem govoru na krajši slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna pred istekom lanskega leta, napovedal Tone Brumen, predsednik strokovno-teh-nične komisije organov IV. mariborskega samoprispevka, ki je investitor te prepotrebne gradnje.
Poročali smo že, da bo gradbeno-tehnični del te investicije opravil mariborski Gradis. Ta del naj bi veljal 22,9 milijona dinarjev, ko bo pa montirana celotna oprema, bo nova porodnišnica vredna 42,6 miliona dinarjev.
Stara porodnišnica v Mariboru je v teh letih postala pretesna in zastarela, zato naj bi nova po besedah dr. Marjana Drnovška, predstavnika mariborskega porodniškega oddelka, zagotovila materam in njihovim otrokom humanejše bivanje. Seveda si bodo oddahnili tudi tamkajšnji zaposleni.
Temeljni kamen, točneje listino, so vzidali le simbolično, saj so gradisovci z deli pričeli že veliko prej. Zaradi mraza in praznikov so z deli nadaljevali 8. januarja. Zagotavljajo pa. in zakaj jim ne bi verjeli, da bodo gradnjo mariborske porodniš-^ niče v roku končali.____ Franjo Štromajer/
Naložba vredna 110 milijonov konvertibilnih dinarjev
Gradimo za Cimos v Zagrebu
Mariborska Gradbena enota Gradisa je bila med najugodnejšimi ponudniki za gradnjo novega velikega Cimosovega servisa in poslovne zgradbe ob Ljubljanski aveniji v zahodnem delu Zagreba.
Gre za objekt površine 12.(X)0 za trg. Tik pred iztekom starega kvadratnih metrov, od katerih je (eTa so predstavniki mariborske-za servis in prodajne površine ga Gradisa in vodstva delovne Cimosa predvidena polovica	organizacije s Cimosom podpisa-
površin. Drugo polovico poslov- |j pogodbo o gradnji, nih površin pa bo Gradis gradil	Franjo Štromajer
Podpis pogodbe med predstavniki Gradisa in Cimosa.
Gradbinci zidajo novo sindikalno zgradbo
Nov gradbeniški sindikat
Med številnimi vročimi temami, ki nas pretresajo vsak dan, je prav gotovo tudi prenova sindikata. Nanjo so se, vsaj kar zadeva vodstvo slovenskih sindikatov in tudi republiških odborov različnih panog oziroma dejavnosti, zavzeto pripravljali. V ta namen je bilo članstvu dano v razpravo, ki seveda še zdaleč ni končana, veliko gradiva; organiziranih je bilo veliko javnih in drugačnih, predvsem strokovnih razprav. Pa vendar bi lahko rekli, da nekako ni razumljivo, da tudi taka zavzetost, ni naletela na ravno množičen odziv.
Republiški odbor delavcev gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije združuje 75.000 delavcev slovenskega gradbeništva iz 180 gradbenih podjetij. Nič novega ni. da se bo kmalu bistveno spremenil položaj vsakega zaposlenega delavca, tako tudi položaj gradbenika. Ali na boljše ali na slabše - o tem vsekakor ni moč zapisati še nič določenega.
Nekaj pa je jasno: na delovnem mestu se bo treba dokazovati iz dneva v dan in to delovno mesto ne bo nikoli več tako zaščiteno, kolje bilo doslej. Zato je še kako pomemben argument, da postaja sindikat predvsem razredna organizacija, ki mora imeti svoje mesto v političnem sistemu. V takem smislu pa mo-
ra biti sindikat tudi politična organizacija. Njegova vloga mora biti predvsem najvplivnejša v podjetju in posamezni dejavnosti. In prav dobra organiziranost (kot je v najbolj razvitih državah, kjer se naša prenova tudi zgleduje) bo tudi porok za socialno varnost in zaščito dela. S tem se odpira tudi vprašanje profesionalizacije sindikalnih delavcev v podjetjih.
Vsa ta in številna druga, splošna in dolgoročna vprašanja prenove in nastajanja novega, neodvisnega sindikata, živo zadevajo gradbeništvo v naši republiki, ki je po splošnih podatkih predimenzionirano.
Sindikat delavcev gradbeništva ih industrije gradbenega materiala Slovenije se aktivno
• Republiški odbor delavcev gradbenih dejavnosti v opredelitvah članstvu predlaga, da se zaposleni drugih strok (lesna, kovinska, transportna in druge) znotraj posameznih gradbenih podjetij, opredeljujejo po načelu večinske dejavnosti in naj se včlanijo v gradbeni sindikat.
Vanj lahko vstopajo tudi člani gradbenih dejavnosti v drugih podjetjih oziroma ustanovah, kot so komunalno-gradbena podjetja, gradbene dejavnosti v cestnih podjetjih, inženiringi za gradbene dejavnosti, geološke dejavnosti za potrebe gradbeništva itd.
Konstitutivni del članstva sindikata delavcev gradbenih dejavnosti pa bodo še naprej gradbene operative visokih in nizkih gradenj, industrija gradbenega materiala, montažerske in zaključne dejavnosti v gradbeništvu, vodno gospodarstvo ter projektivne in inženirske dejavnosti.
Kot nosilec in povezovalec dela sindikata s člani naj bi v podjetju bil sindikat zaupnik, prav tako pa bi v podjetjih imeli sindikalne skupine, sindikalne enote (sedanje OO sindikata v tozdih), sindikat podjetja in konferenco sindikata.
Kar pa zadeva profesionalnega sindikalnega funkcionarja v podjetju, je predlagano, da ga imajo v Gradisu, SCT, Pionirju, Ingradu, Konstruktorju, Hidromontaži, Gradbincu, Gorici, Primorju, Stavbeniku, Kogradu, Grosupljem in Salonitu -to je v največjih slovenskih gradbenih podjetjih. Kako, to še ni jasno!
vključuje v prenovo sindikata. Po novem se bo ta sindikat tudi preimenoval v Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. Imenovana je že tudi statutarna komisija, njen član iz Gradisa je Žarko Slabe iz Gradbene operative Ljubljana, ki pripravlja nov
statut, pravilnike in poslovnike gradbenega sindikata.
Predlog končne organiziranosti mora biti izoblikovan do skupščine sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki bo predvidoma konec tega meseca. ‘	M- Kern
Gradbišče tozda GOL v Novem mestu
Nov most čez Krko
Vzporedno s starini železnim novomeškim mostom, po katerem prečka Krko železniška proga, bo nedaleč stran v letošnjem letu postavljen nov most, ki bo povezoval oba bregova. Z ozirom na njegove izmere, lego in načrtovano preselitev glavne mestne avtobusne postaje, ki je tudi že v gradnji, na nasprotni rečni breg, bo pomenil veliko pridobitev na Novo mesto - predvsem bo razbremenil stari most v centru, okrog katerega kar po večkrat vsak dan pride do zastojev.
Projekte za novi most so nare- izjemo priključkov, ki jih izvaja dili v Gradisovem mariborskem domači Pionir, pa so pridobili Biroju za projektiranje, dela z delavci Gradbene operative
Ob novomeškem železniškem mostu je že zabetoniran levi podpornik za novi most, ki bo prevzel nase motorni, kolesarski in peš promet.
Pogled na gradbišče z nasprotnega brega reke. V Krki je že zasidran ponton, s katerega bodo opravili izkop za pilote, ki bodo dajali op<>' ro stebrom v strugi.
Ljubljana.
Seveda bodo pri tem poslu z znatnim deležem udeleženi tudi Nizkograjčani, ki bodo izdelali in montirali nosilce, med katerimi najdaljši merijo nekaj malega manj kot 50 metrov! V Krko je bil tudi že spuščen njihov ponton, s katerega bodo delavci Geološkega zavoda še ta mesec zavrtali v rečno dno.
Skupna dolžina mostu bo merjeno med diletacijama, 183 metrov, širina pa 18 metrov. Na mostu bosta dva po pet metrov
široka vozna pasova za motorni promet, ob teh pa bo betonska ograja, ki bo zagotavljala varnost kolesarjem in pešcem na kolesarskih stezah in pločnikih na obeh straneh. Zunanja ograja bo kovinska.
Trdnost podpornikom in nosilni konstrukciji bodo zagotavljali piloti premera 1,25 in 1>^ metra; skupaj jih bo 37, večina pa jih je že v zemlji.
Gradbeno dovoljenje je bil° izdano v decembru lani,'rok Pa je letošnji oktober. G- P’
Milan Jelenc, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze, o cestogradnji v Sloveniji
»Gradis je dober graditelj mostov«
Zaskrbljenost, da bi Slovenija ostala prometno izoliran otok v Ev-r°pi, se je v zadnih letih nekaj ztnanjšala. Sedaj vse kaže, da bo gradnja cest tisti del infrastrukture, na katerega se bo gradbeništvo °piralo v prihodnjih letih. Z intenzivnejšo gradnjo, ki bo potekala tudi s pomočjo tujega kapitala, si do leta 2000 lahko obetamo precej kilometrov sodobnih avtocest in magistralnih cest.
Največji kos si bodo pri tem razdelili SCT. Gradis in Primorje, ki so skupaj in ob sodelovanju še nekaterih drugih gradbenih Podjetij zgradili že kar lepo šte-vilo avtocest in spremljajočih objektov. Razmere so se spre* uienile predvsem po zaslugi slo-vcnskega izvršnega sveta, ki je v uiinulih dveh. treh letih naredil uckaj odločilnih potez. Zato smo k pogovoru povabili Milana •Jelenca, člana izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika republiškega komiteja 2ii promet in zveze.
»Republiški izvršni svet je pri svojih odločitvah izhajal iz ugotovitve. da je raven zgrajenosti slovenskega avtocestnega siste-•Uu relativno nizka in Sloveniji nc omogoča vstopa v Evropo po letu 1992 in prav tako ne omogo-ea povezave z italijanskim, avstrijskim in nemškim avtocest-nirn sistemom.
Najprej smo dopolnili dolgo-r°čni načrt gradnje avtocest in ttagistralnih eest v Sloveniji in vUnj vključili celotni slovenski Cestni križ, kakor tudi osimske Cestc in nekatere druge cestne odseke. Drugi konkretni ukrep ju bila sprememba in dopolnitev srednjeročnega načrta Slovenije ?u obdobje 19X0-90, kjer smo k°t prednostni nalogi vnesli gradnjo transjugoslovanske av-tuceste in osimskih cest.
Izvršni svet je pri omenjenih odločitvah izhajal iz strokovnih analiz in študij. Posebej velja omeniti študijo o racionalnem Pristopu h gradnji slovenskih av-l°ccst. ki je pokaztda. kako je ,
Mogoče z uporabo nekaterih ra-utonalnejših tehnoloških rešitev Pospešiti dinamiko gradnje avto-Ccst, pa tudi. k;iko z določenimi sredstvi zgraditi več in hitreje.
Posebnost takšnega načina gradnje je varčni profil avtoce-s,e» ki ima štiri vozne pasove, ni-1,13 pa stalnih odstavnih pasov in 'udi Ibčilni pas je bistveno ožji. S 'urn dosežemo tudi velike prih-ranke v prostoru, saj namesto 28 ^utrov širine, kolikor potrebu-jumo za klasično avtocesto, za-
Milan Jelenc
došča že okoli 20 metrov. Druga oblika varčevanja je uporaba dosedanje trase za dva vozna pasova nove avtoceste kot je to bilo na odseku med Šmarje-Sa-pom in Višnjo goro. Varčni profil seveda nc bo uporabljen na trasi od predora Karavanke do Bregane, prav tako bo klasična avtocesta tudi med Razdrtim in Sežano. Na Avtocesti med Šentiljem in Zagrebom bo ponekod mogoče uporabiti varčni profil.
Druga študija je analiza cestninskega sistema, ki je pokazala, da je sistem brez cestnine najoptimalnejša rešitev, vendar gmotne možnosti Sloveniji ne dopuščajo uvajanje tega sistema, saj bi se brez cestnine rok za izgradnjo avtocest podaljšal iz 15 do 20 let na 30 ali več let.
Eden najpomembnejših ukrepov je zakon o povračilu za ceste iz cene naftnih derivatov. S tem je bila ustvarjena podlaga za uresničitev programa. Omenim naj še usmeritev izvršnega sveta, da se bo del programa realiziral s podjetniškim pristopom na podlagi tujega kapitala.«
Kakšen bi bil po vašem mnenju v prihodnje najustreznejši način zbiranja denarja za gradnjo cest v Sloveniji?
»Eden glavnih vzrokov za zaostajanje Slovenije na področju gradnje cest, ni pa edini, tiči v »bencinskem dinarju«, ki je v letih po letu 1969, ko je znašal približno 30 odstotkov maloprodaj-
ne cene bencina, nenehnp padal in dosegel v letu 1987 kritčnih 6 odstotkov. Znano je, da znaša v razvitih državah ta delež okrog 50 odstotkov.
Od leta 1987 smo ta sistem intenzivno preučevali in dajali pobude zveznemu izvršnemu svetu za spremembe. Prizadevanja so končno rodila sadove in tako je bil lani sprejet zakon, s katerim se je delež bencinskega dinarja namenjenega za ceste povečal. Do sredine letošnjega leta naj bi dosegel tretjino maloprodajne cene bencina.«
Kako pa je z drugimi viri sredstev, predvsem s posojili in neposrednimi vlaganji tujine, ki je zainteresirana za gradnjo tranzitnih cest pri nas?
»Samo bencinski dinar oziroma davek ni zadostna podlaga za hitrejše uresničevanje programa gradnje cest. Treba bo aktivirati tudi podjetniški kapital na podlagi podjetniških interesov. Tak pristop skušamo v Sloveniji spodbuditi ha osimskih cestah, kjer je že ustanovljeno mešano jugoslovankso-italijansko podjetje Adria, katerega član je tudi Cestni inženiring, za gradnjo odsekov Razdrto-Sežana, Razdr-to-Vrtojba in kasneje še za odsek Kozina-Reka.
Drugi tak projekt je avtocesta Šentilj-Zagreb, kjer tečejo intenzivni pogovori med avstrijsko, bavarsko, slovensko in hrvaško vlado. Odločitev v vlaganju kapitala naj bi bila sprejeta še v letošnjem letu. Tuji partner naj bi cesto zgradil, jo upravljal, jo uporabljal in s tem zagotovil transfer kapitala. Po določenem roku, ki bo dogovorjen (25 ali 30 let) bo cesta prišla v last in upravljanje Sloveniji in Hrvaški.
Avtocesta Ljubljana-Zagreb je zanimiva za nekatere avstrijske in italijanske firme. Naš vložek bo zemljišče, projektiranje, že zgrajeni odsek in del kapitala iz bencinskega dinarja.«
Kaj pa mednarodna posojila?
»S posojilom evropske investicijske banke gradimo predor Karavanke, gradili bomo odsek Hrušica-Vrba in Malence-Šmar-je-Sap. V teku je odobritev posojila za odsek Razdrto-Čebulo-vica.	;
Mednarodni banki za razvoj in obnovo pa smo predlagali posojila za odsek Višnja gora-Bič. za projekt Šentilj-Pesnica, za rekonstrukcijo Črnega kala, trojanskega klanca, odsek Baba in za temeljito rekonstrukcijo mesta od Maribora do Lendave.«
Kako ocenjujete usposobljenost slovenske gradbene ope-rative za gradnjo začrtanih projektov?
»Investitorji govore pohvalno o naši gradbeni operativi. Kakovost dela SCT je dobra, podobno velja za Gradis, ki je dober graditelj mostov in seveda za Primorje, ki tudi sodeluje pri vseh teh gradnjah.
Osebno sem prepričan, da bodo imeli slovenski gradbinci v prihodnjih letih na področju cestnogradnje dovolj dela. Pa ne zgolj pri gradnji cest. pač pa tudi pri gradnji drugih infrastrukturnih objektov, železnic, pristanišč, letališčjn podobno.«
V Gradisu seveda pričakujemo. da bomo sodelovali pri gradnji večine prej omenjenih cestnih odskov. predvsem naj bi gradili mostove, viadukte, nadvoze in podvoze, kar je naša specialnost in druge spremljajoče objekte.	S. Novak
Na odseku avtoceste Ljubljana-Zagreb med Smarje-Sapom in Višnjo goro je Gradis zgradil pet nadvozov.
Plače bodo tajne, za znano delo pa bodo znane____________
Kaj nam bodo prinesle kolektivne pogodbe
V slovenskih sindikatih hitijo s pripravo generalne kolektivne pogodbe, v kateri bo posebej poudarjeno izhodišče uspešnega gospodarjenja v podjetju. Direktor ne bo mogel opravljati dela, če ne bo znal mobilizirati delavce. Plače bodo tajne, za znano delo pa bodo znane. Delodajalec med trajanjem kolektivne pogodbe ne bo smel zapreti tovarne, sindikat pa ne organizirati stavke brez soglasja sindikalnega organa, ki je podpisal kolektivno pogodbo.
Elementi kolektivne pogodbe
....m——
Sindikati so sprejeli elemente kolektivne pogodbe in sicer: sklenitev delovnega razmerja, trajanje in razporejanje delovnega časa, razporejanje delavcev, odmor, počitki in dopust, delovne obveznosti in odgovornost delavcev, samoupravljanje, soupravljanje in sodelovanje v upravljanju, varstvo pri delu. varstvo materinstva in invalidnih oseb, zagotavljanje pravic delavcem, katerih delo ni več potrebno, osebni dohodki, nadomestila osebnih dohodkov, dodatki, sredstva neposredne skupne porabe, gmotni stroški, reševanje sporov, arbitraža in veljavnost kolektivnih pogodb.
Kolektivna pogodba bo določala tudi pogoje za delo sindikata. saj je znano, da so sindikat ter njegovo mesto in vloga v podjetju jasni in nezanesljivi, ker ne more biti dobrega podjetja brez sindikata.
Skupni temelji za sklepanje kolektivnih pogodb na zvezni ravni so bili sklenjeni in podpisani 28. decembra lani, objavljeni pa bodo v Uradnem listu SFRJ sredi januarja. Določajo strukturo in vsebino vprašanj, ki jih bodo morali pri sklepanju kolektivnih pogodb udeleženci obvezno upoštevati.
V slovenskih sindikatih so že v začetku lanskega leta terjali uveljavitev kolektivnih pogodb, ki so pomemben vir avtonomnega delovnega prava in temelj za urejanje trga delovne sile. Zdaj morajo pripraviti splošno kolek-
tivno pogodbo, ki ji bodo sledile kolektivne pogodbe dejavnosti in pogodbe posameznih podjetij, to pa zato, ker je sistem kolektivnih pogodb hierarhičen sistem pravnih aktov, kar pomeni, da jc ena kolektivna pogodba podrejena drugi; zvezni republiška, republiški panožna, panožni pa je podrejena podjetniška kolektivna pogodba. Drugače povedano, v kolektivne pogodbe nižjih ravni sc lahko vpišejo in veljajo samo pravice na višji kakovostni ravni.
V praksi bo stvar zglcdala približno takole: ko bodo kolektiv-
ne pogodbe sklenjene, bo treba izdati za delavce neke vrste priročnik, v katerem bodo povezane določbe iz zakonodaje in iz kolektivnih pogodb ter po potrebi tudi iz samoupravnih splošnih aktov. Vse to bo v bistvu predstavljalo celoto ter celovito ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v katerikoli obliki delovnega in poslovnega organiziranja.
Pri snovanju kolektivnih pogodb bodo sindikati poleg zakonskih določil upoštevali tudi mednarodne konvencije in resolucije, predvsem pa tale načela: v kolektivni pogodbi ne bo najti obveznih zakonskih določil, saj naj bi jih uporabljali neposredno; določene bodo samo tiste pravice in obveznosti delavcev, za katere zakop predvideva ureditev s kolektivno pogodbo in tiste pravice, ki jih je moč določiti v večjem obsegu, kot to določa zakon; v kolektivno pogodbo nižje ravni (dejavnosti in podjetij) ne bodo prepisana določila splošne kolektivne pogodbe. V njej bodo le tiste pravice in obveznosti delavcev, ki so specifične in se urejajo na poseben način, v njej pa ne bo tistih pravic in obveznosti za katere jc pristojen kolektivni poslovodni organ.
V kolektivne pogodbe bodo vgrajene nekatere prvine kolektivnih pogodb iz sosednjih držav, na primer najnižji osebni dohodek, sindikalna lista in še nekatere, ki bodo predstavljale institut socialnega miru. To pomeni, da v času trajanja kolektivne pogodbe delodajalec nima pravice zapreti tovarne, sindikat pa nima pravice organizirati
stavke brez soglasja sindikalnega organa, ki je podpisal kolektivno pogodbo.
Kolektivna pogodba, ki jo pripravljajo v slovenskih sindikatih, bo zelo podobna kolektivnim pogodbam v Italiji in skandinavskih državah, katerih podlaga so temeljne nacionalne pogodbe. saj bi drugačna struktura namesto socialnega miru pripeljala do »zakona pragozda«.
Veljalo bo splošno pravilo, da mora biti osebna ocena ali merilo.za osebne dohodke participa-tivna in da mora znano delo nositi znan osebni dohodek. To velja tudi za norme, provizije, akorde, skupinsko nagrajevanje, osebno oceno in napredovanje. Osebni dohodki pa bodo sicer
• Izpostavljeno bo izhodišče uspešnega gospodarjenja v podjetju, tako da manager ne bo mogel opravljati svojega dela. če ne bo znal mobilizirati delavcev. Na osebne dohodke delavcev bistveno vplivajo poslovodni delavci, mana-gerji, zato bo v kolektivnih pogodbah treba povezati njihova pooblastila z odgovornostjo. Če namreč na Zahodu podjetje slabo posluje. ne zamen jajo delavcev ampak managerje...____________^
Kolektivno pogodbo bode skušali v slovenskih sindikatih čimprej pripraviti, zlasti zaradi zakona o zamrznitvi plač. To nj-nakor ne bo preprosta stvar, kajti bližnjice so lahko tudi daljše-Doscdaj je bilo preveč voluntarizma in napak, da bi jih lahke še naprej ponavljali. A-
V Ljubljani za Inštitut Jožef Stefan___________________
V gradnji trakt B
Delavci tozda Gradbena operativa Ljubljana so v decembru 1989 pričeli graditi še en objekt za investitorja Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Ta objekt, imenovan trakt B, je pravzaprav prizidek k prej zgrajenemu traktu C, kasneje pa je predvidena še izgradnja trakta A.
Od leta 1984 je to že peti objekt, ki ga za istega investitorja gradijo delavci GOL. Objekt, ki so ga začeli prejšnji mesec, mora biti končan do jeseni, natančneje do oktobra letos.
V	novem traktu bodo v kleti, pritličju in treh nadstropjih laboratoriji. mcrilnicc, prostori namenjeni za znanstveno in računalniško dejavnost in učilnice.
Tlorisne izmere kleti so približno 20 krat 15 metrov, konstrukcija pa bo klasična z betonskimi nosilci in stropovi. stene pa bodo polmontažne in delno prestavljive.
Značilnost objekta bo tudi stopničasta gradnja - vsaka višja etaža bo nekoliko širša od spodnjih.
Prostora za gradbiščno ograjo je tudi tokrat zelo malo. Na gradbišču so nam povedali, da imajo delo organizirano tako. da večino materialov pripeljejo in vgradijo sproti.
V	januarju bo na gradbišču dnevno približno 40 ljudi.
G. B.
Temelji trakta B, prizidka k obstoječim prostorom IJS v Ljubljani.
Razen tega, da smo jo gradili, gradisovci izvajamo gradbena dela ob Temelji za bodoče veliko, štirietažno in deloma visokoregalno skla-remontih, vzdrževanju ali novogradnjah v JE Krško že 16. leto. dišče rezervnih delov in opreme. Rok zanj je 15 mesecev.
V Sloveniji je vsak peti kilovat električne energije v omrežju iz jedrske elektrarne v Krškem
Trdni gradnji šibak potres ne more škodovati
Zadnji teden v decembru in prvi teden v januarju sta Krško polje stresla dva nekoliko močnejša potresna sunka, prvi z jakostjo 5. in drugi z jakostjo 4. stopnje, merjeno po MSK. Občutljivi seizmološki instrumenti so zabeležili še vrsto šibkejših sproščanj notranjih zemeljskih sil, redkejši poučeni pa zdaj le stežka pomirjajo razburjeno javnost, da utemeljenih razlogov za preplah ni.
Namen tega prispevka kot tudi ne našega obiska v Krškem, seveda ni bil ta, da bi se na dolgo 'n široko razpisali o problemu, ki z ekološkega gledišča res zadeva vsakogar izmed nas - o (ne)varnosti jedrskih elektrarn; smo pa v Krškem govorili tudi o tem. V interesu bralcev Gradiso-vega vestnika ostajamo pri Gradisovi domeni in hišnih temah; zanje in ker je tam veliko novega, smo šli spet enkrat obiskat naše tamkajšnje gradbišče.
»Domačini« so nas opozorili, da smo kot kronisti prezrli in da te zamujamo z objavo podatka, da je Gradis kot graditelj in izvajalec gradbenih del JE Krško, v Krškem prisoten že polnih 15 tet. V teh letih so zgradili števil-ne proizvodne in spremljajoče °bjekte, pri katerih so morali, Vsaj pri večini objektov je bilo
tako, ugoditi najstrožjim zahtevam domačega in tujega nadzora.
Gradisovci v Krškem dobro vedo za preračune in preventivne varnostne faktorje pri dimenzioniranju objektov, ki so jih in jih gradijo. Jedrske elektrarne ne bi smel poškodovati niti potres 9. stopnje po MSK, zato med njimi ni »sejalcev panike« ali pa prenašalcev nepreverjenih govoric - prej obratno.
Pogoji preverjanja pri zaposlovanju oziroma razporejanju na dela in naloge na tem gradbišču so strogi tako glede fizičnega in psihičnega zdravja na eni strani kot pri delovnih navadah, upoštevanju »režima« in osebnem primernem vedenju na drugi strani. Za vključitev v stalno skupino je, tudi zaradi dodatka k osebnemu dokodku, kar pre-
..... "
&£ ' ....................... .
bredel blizu hladilnih stolpov, kjer je v gradnji Zbiralnica odpadnih •0,j- Najprimernejše januarsko obuvalo bi bile drsalke!
cej interesa, ob občasnih naborih pa se rado primeri, da pride na novosprejetega tri do pet odklonjenih.
V minulih petnajstih letih so zdaj večje zdaj manjše skupine Gradisovcev v Kršekm vedno dobile kakšno delo. Brez naših ljudi tudi ni minil noben izmed dosedanjih remontov, za katere vemo, da so redni, vsaj vsako le-;to enkrat.
Trenutno številčno stanje na to gradbišče razporejenih delavcev se suče okrog števila 80, zaradi zimskih razmer in zaradi podaljšanih dopustov pa je tempo dela znatno upočasnjen. »Pa ne bo dolgo, so zatrdili na gradbišču, dela imamo letos veliko.«
O tem govore tudi posnete fotografije, ki jih objavljamo na robovih strani. Zimske razmere (okovanost v led) žal niso omogočale večje »obljudenosti« - to bomo po dogovoru z vodstvom gradbišča popravili v eni od prihodnjih številk.
Najobsežnejše prevzeto delo, za katerega so bila na površini
Združena, na novo lokacijo prestavljena Gradisova baza v JE Krško ni daleč proč od zemljišča, na katerem bo zrastla RTF.
4,5 hektarja že opravljena pripravljalna dela, bo izgradnja prve etape in prve faze razdelilne transformatorske postaje 400/ 110 KV Krško. Za ta projekt, ki bo omogočil povezavo Dolenjske z obstoječim 400-kilovoltnim omrežjem, bodo investitor Savske elektrarne oziroma točneje, nadaljevanje investicije je vezano na novo organiziranost slovenskega Elektrogospodarstva. Dela naj bi spet intenzivneje stekla spomladi.
Za investitorja JE Krško imajo v delu večje Skladišče rezervnih delov in opreme (3. faza) s tlorisnimi izmerami 100 krat 60 metrov. Zbiralnico odpadnih olj in še manjši nadstrešni objekt za radiološko zaščito.
Zvedeli smo tudi to, da bo gradbišče zaradi bližnjih večjih potreb po Betonih obstoječo betonarno kmalu zamenjalo z zmogljivejšo.
Bližnje betonarni in bolj skupaj, na novo lokacijo ob ograji, so medtem preselili tudi Gradisovo »bazo«.	„
Vrhovo. Montažna hala strojnice je pokrita in zaprta...	••• v njeni notranjosti pa se nadaljuje vgrajevanje opreme.
Gradnja hidroelektrarne Vrhovo in koledarsko leto 1990_______________________________________________________
V tem letu bi morala biti gradnja končana
Hidroelektrarna Vrhovo, prvi člen v verigi načrtovanih sedmih novih hidroelektrarn na spodnji Savi in ta čas še vedno edina v gradnji, kljub kroničnemu pomanjkanju sprotnega denarja v zadnjih mesecih, zaradi česar bi septembra skorajda prišlo do prekinitve vseh del, rokovno še vedno ni ogrožena do te mere, da gradbinci ne bi mogli izpolniti obveznosti, ki so jih prevzeli po pogodbi. Hidroelektrarna bi morala biti gradbeno dokončana do konca letošnjega leta, vodstvo delovne enote pa pristavlja, da tudi bo, seveda če bo uresničen tudi načrtovan, sproten in poln priliv za gradnjo potrebnega denarja.
Znano jc, da so na gradbišču v	ga proizvodnega objekta, v kate-
zadnjih mesecih lanskega leta	rega je že vgrajene nekaj opre-
delali po skrčenem programu;	me.
nenehno je primanjkovalo sred- Zatečeno inventurno stanje štev, napori pa so bili predvsem	ob prehodu v novo poslovno leto
usmerjeni k dokončanju glavne-	je bilo v grobem takole: strojni-
Gradimo skupaj 2 Ingradom________________________
SDK v Celju
V središču Celja je naše največje gradbišče stavba celjske Sužbe družbenega knjigovodstva, ki jo gradimo skupaj z Ingradom. Gradnja lepo napreduje, tako da bo objekt predan v roku.
Stavba, ki ima klet, pritličje in Delo smo si delili z Ingradom, štiri nadstropja, je bila že lani opravljeno pa bo maja letos, kar podstreho. Stoji v podaljšku ob- pomeni, da bo stavba celjskega čine in skupaj z njo predstavlja SDK zgrajena v enem letu. zaokroženo celoto.	C. P.
Nova stavba SDK v Celju bo zgrajena v roku.
ca je bila konstrukcijsko dokončana, objekt pa pokrit, zaprt in očiščen. Začela se je tudi montaža opreme.
Konstrukcijsko dokončana so bila tudi prelivna polja -pet zapornic, ki jih je montirala Metalna, je na svojih mestih.
V neposredni okolici objekta so bili že lani zabetonirani krilni zidovi, takoimenovana »natok« in »iztok« pa prideta na vrsto letos.
Pomanjkanje sredstev jc tako-rekoč ustavilo dela pri urejanju bazena in pri zaščiti Radeč.
Izmed zemeljskih del so se pospešeno izvajala dela na hmeljišču, da bo kmetijska dejavnost spomladi lahko zaživela.
Med 23. decembrom in 7. januarjem se na gradbišču ni delalo.
Cilji za prvi in drugi kvartal letošnjega leta so naslednji: pripraviti vse, kar je potrebno, za preusmeritev struge skozi dve prelivni polji, to pa je delno dokončati nasip desnega brega, izkopati vtočni kanal kot tudi za-
tesniti objekt.
V drugem polletju bo preostalo še dokončanje preusmerje-valnega nasipa, za mesec november pa je že predvideno polnjenje bazena in poskusni zagon prvega agregata.
Vmes bo treba postoriti še to in ono, predvsem pa pomagati monterjem pri vgrajevanju opreme.
»Glavno je nadaljevati in dokončati projekt«, pravijo na gradbišču, »ne glede na organiziranost, kakršna pač že bo«.
Delovna enota je bila že ob ustanovitvi organizirana kot nekakšen vzorec bodočih skupnih projektov, zdelo pa se je tudi, da ne bo gradila samo prvega člena, temveč »v štafeti« vse elektrarne v verigi.
»Glede HE Boštanj zaenkrat še ni znakov, da bi lahko računali na skorajšnji pričetek. Opravljena pa so bila nekatera dela in vložena sredstva, da bi se to delo lahko prevzelo«, so še povedali na gradbišču.
G. B
Pogled na iztočni del hidroelektrarne Vrhovo v gradnji.
Dobra angažiranost tozda GE Jesenice____
Spodbudno za začetek leta
Sedanji časi gradbenikom niso naklonjeni. Delaje malo, gradbenikov pa je preveč. Zato je tudi konkurenca za vsako delo izredno močna. Na licitacijah se za vsako delo prijavlja vse več gradbenih podjetij, cene znižujejo tudi do 25 in več odstotkov, tako da mora tisti, ki delo pridobi paziti na vsaki dinar, da gradnjo zaključi pozitivno, Pa kljub temu je zasedenost nekaterih podjetij zelo slaba.
Temelji za Izvozno prodajni in servisni objekt Emone
Gradbišče ob Šmartinski cesti v Ljubljani_
Živahno kljub mrazu
Gradnjo Izvozno prodajnega in servisnega objekta, za katerega je investitor Emona Commerce, smo napovedali že jeseni, v času, ko so delavci Gradbene operative Ljubljana v neposredni soseščini zaključevali Centromerkurjevo visokoregalno skladišče. Le-tega so f>otem tudi dokončali in ga v roku predali investitorju, nato pa pričeli s pripravljalnimi deli za nadomestno večjo novogradnjo, ki se je uradno pričela 6. decembra lani.
Angažiranost Gradisa kot celote je v mejah planiranega obsega. vendar je od tozda do tozda različna - eni so angažirani boljše, drugi slabše. Med prve sodi tudi tozd GE Jesenice.
Zato smo za razgovor prosili Franca Pogačarja, direktorja tozda, ki je na direktorskem položaju od lanskega septembra, ko se je upokojil dolgoletni jeseniški direktor Božo Lukač. Pred tem je bil Franc Pogačar tehnični pomočnik direktorja na Jesenicah.
Zasedenost jeseniških zmogljivosti je v letošnjem letu več kot dobra, je poudaril direktor Pogačar in dodal, da so, povedano s turističnim žargonom, celo ne-
Franc Pogačar, direktor tozda GE Jesenice
koliko prebukirani. Naj večje gradbišče imajo na platoju Karavanškega predora kjer gradijo mejne kontrolne objekte, po domače carino za našo in avstrijsko stran, to pa zato, ker bo prometni režim potekal tako, da bodo Potniki vse formalnosti potrebne za prehod meje opravili pred vstopom v predor in to na vsaki strani za obe državi. Na ta način bo omogočena samo enkratna zaustavitev prometa in s tem bo Preprečeno nastajanje in zaustavljanje kolon v predoru.
Drugi večji objekt pravzaprav dva objekta gradijo Jeseničani za Kompas. Prvi objekt bo go-stinsko-prodajni, drugi pa je Prostocarinska prodajalna (duty frec shop). Rok za končanje Zgoraj omenjenih objektov je julij oziroma avgust letos.
Na Jesenicah računajo, da bodo na platoju pridobili še nekatera dela, saj je predvidenih še
nekaj objektov kot so servisni objekti, skladišča, manjši premostitveni objekti, odcepi od avtoceste in še nekateri drugi.
Računamo tudi s tem, je dejal Franc Pogačar, da bomo gradili nekatere objekte na trasi avtoceste od karavanškega predora do Vrbe, saj je ob vznožju Mežakl-je predvidenih vrsta podpornih in opornih konstrukcij, ob cesti bo tudi bencinski servis, počivališče in številne deviacije in odcepi avtoceste.
Po skoraj desetletni odsotnosti pa se je tozd GE Jesenice ponovno pojavil na gradbiščih na Primorskem. Delno so adaptirali in postavili novo kritino na Trentarskem muzeju v Trenti, nadaljujejo pa z dograditvijo in adaptacijo hotela Alp v Bovcu. Jeseničani so v Bovcu pridobili tudi gradnjo čistilne naprave, vendar zaradi pomanjkanja denarja dela še niso stekla. Investitor si prizadeva, da bi za gradnjo pridobil mednarodno posojilo iz naslova ekološkega dinarja, ki je namenjen ohranjanju zdravega in čistega okolja.
Nadejajo se tudi. da bodo sodelovali pri gradnji objektov, ki so predvideni za svetovno veslaško prvenstvo na divjih vodah, ki bo na Soči.
Manjša gradbišča imajo tudi v Kranjski gori. kjer so pred mesecem dni dokončali most čez Pišnico, sedaj pa gradijo manjši stanovanjski blok v Crtenju, v Hrušici gradijo stanovanjski še-storček, obeta pa se gradnja še nekaj stanovanj za potrebe Carine.
Stanovanjski stolpič v Jesenicah pod Mcžakljo še v celoti ni prodan, isto pa velja tudi za večje lokale trgovsko-turistične-ga centra na Bledu, kar seveda ta čas bremeni tozd. Sektor imajo tudi v Kranju.
Na koncu je direktor spregovoril nekaj besed tudi o reorganizaciji Gradisa. Meni. da bi se moral Gradis organizirati kot družbeno podjetje saj bi sestavljena oblika pomenila začetek razpada podjetja, s čimer bi Gradis veliko zgubil na moči in ugledu.	C. P.
Sprva je bilo predvideno, da bodo obstoječi stari objekt v celoti porušili, vendar je delček starega vendarle še ostal - v njem ima prostore Emonina stanovanjska zadruga, rekonstrukcija tega dela in povezava z novozgrajenim objektom pa bo na. vrsti kasneje.
Rušitvcnim delom je sledil izkop za temelje, pri tem delu pa so naleteli na vkopane kabelske vode, ki niso bili vrisani. Z njimi so se morali sprijazniti tako investitor kot projektant in izvajalci (niso jih prestavljali), prilagoditev načrtov pa tudi ni predstavljala večjega problema - projekti so tudi sicer nastali v Gradisovem ljubljanskem Biroju za projektiranje.
Do konca leta so uspeli narediti še približno tretjino temeljev. po prekinitvi, ki je trajala
do 7. januarja, pa so z deli ponovno pričeli S. januarja.
Temelji so sestavljeni, točkovni. kar za razliko od pasovnih in glede na konstrukcijo omogoča prihranke pri vgrajenih materialih. Konstrukcija bo betonska, klasična, torej so stene hkrati lahko nosilne glede, streha pa bo sestavljena iz montažnih elementov. narejenih v Obratu gradbenih polizdelkov. Točkovnih temeljev za prvo fazo. to je prvi del objekta, bo skupaj 44.
Približne izmere objekta so 61 krat 28 metrov, sestavljale pa ga bodo tri etaže. klet. pritličje in nadstropje.
Razen gradbenih, so v pogodbi zajela tut(j inštalacijska dela za vodovod, kanalizacijo, centralno. elektriko, dvigalo., telefon itd., objekt pa naj bi bil zgrajen v devetih mesecih. q g
Ravenčani en mesec na dopustu
Zima ni čas za gradbenike
Zima je tisti letni čas, ki je najmanj naklonjen gradbenikom. Zato se večina gradbenih podjetij odloča, da delavci po zimi čim več časa ostanejo doma. Podobno ravnajo tudi Gradisovi tozdi, ki vsako leto z letnim planom ur, določijo trajanje dopusta v času božičnih in novoletnih praznikov.
Večina naših tozdov je lani delo zaključila 22. decembra, to velja predvsem za gradbišča, uprave pa so delale normalno do konca leta. letošnji prvi delovni dan je bil na večini gradbišč šele 8. januar, v Ravnah pa so se odločili, da bodo dopust podaljšali do 22. februarja, kar pomeni mesec dni.
Manjkajoče ure delavci nadomestijo z več opravljenimi urami med letom, koristijo pa tudi pet dni kolektivnega dopusta. Tako razporejen delovni čas odgovarja delavcem, pa tudi tozdu.	£ p
J
Kotlovnica s silosom ima površino 300 kvadratnih metrov.	Energetski objekt in sušilnica za tovarno stavbnega pohištva.
Uspešen nastop tozdov GE Jesenice, OGP Ljubljana in LIO Škofja Loka na Kosovu_/_
Tovarna stavbnega pohištva in žaga v Istoku
rnmmmammmmmmmmmm
■■■■■■■■■■
Gradis že vrsto let uspešno gradi v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori ih na Kosovu. Pri Višegradu, v dolini Drine in Lima, gradimo 25 mostov in viaduktov, v Istoku na Kosovu smo zgradili tovarno stavbne*
Trentarski muzej z novo štirikapnico. V ozadju Pihavec.
Informacijski center Triglavskega narodnega parka	____
Trenta ne sme umreti

Akcija ohranjanja in oživljanja Trente seje začela z adaptacijo muzeja, ki je namesto ravne strehe dobil štirikapnico, v katerem bo imel prostore tudi Informacijski center Triglavskega narodnega parka. V akcijo pod imenom Trenta ne sme umreti, se je vključil tudi Gradis.
Trentarski muzej je dosedaj imel svoje prostore v enem izmed objektov stare vojašnice, ki je bil zgrajen še pred prvo svetovno vojno in je imel ravno streho. Tudi vsi okoliški objekti, ki so sodili v vojaški kompleks imajo ravne strehe, bodo s časom dobili šti-rikapnice. V to akcijo pa je vključena adaptacija in gradnja še nekaterih drugih objektov v Trenti.
Ker seveda tudi pri tej gradnji ni bilo dovolj denarja, so se odločili za postopno gradnjo v več fazah. Do novega leta so opravili prvo fazo - manjše prezidave znotraj objekta in postavitev strehe, nadaljevali pa naj bi spomladi.
Gradbena dela so opravili delavci tozda GE Jesenice, tesarska dela na strehi je prevzel LIO iz Škofje Loke, krovci pa so bili iz Bohinja. Izdelavo bohinjskih skodel in njihovo postavitev na strehi je prevzel privatnik Darko Odar.
Pritlični prostori so namenjeni Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka, nadstropje in del mansarde pa bo koristil muzej.	C. P.
ga pohištva in žago, sedaj pa v Rožaju, Črna gora, gradimo tovarn* ^ prečno in dolžinsko spajanje lesa. Ta prispevek je namenjen gradnj1, smo jo lani končali v Istoku.
Z delom v Istoku je pričel naš tozd GE Jesenice februarja 1988. leta. Investitor gradnje je bilo podjetje Raduša. Velikost terena, ki ga jc bilo treba pripraviti za gradnjo, je bila 290 x 190 metrov, kar pomeni, da je znašala površina tovarniškega kroga 55.000 kvadratnih metrov. Narediti je bilo treba tudi dovozno cesto v dolžini 300 metrov in široko 5 metrov.
Med priprav« platoja, ki se razteza v dveh nivojih, je bilo treba izkopati 56.000 kubikov zemlje in potem vgraditi 44.000 kubikov nasipa. Kot kooperanti so nastopila tudi domača podjetja iz Prištine, Peči in Istoka.
Zgrajeni so bili štirje osrednji objekti in sicer: proizvodna hala z aneksom površine 7.400 kvadratnih metrov, hala za žago površine 1.400 kvadratnih metrov, energetski objekt površine 400 kvadratnih metrov in kotlovnica s silosom površine 300 kvadratnih
metrov. Skupna površina zgrajenih objektov znaša kvadratnih metrov.	J
K temu je treba dodati ^ kompleks zunanje ureditve p ^ šine 50.000 kvadratnih metrov, katerih jc 14.000 kvadratnih trov asfaltiranih površin. nih je bilo 200 ton armature. - ; ^ kubikov betona in postavi* 1000 metrov tovarniške ogra)e
Hale je dobavil in montiral ^ OGP, mizarska dela je 0pr^, LIO iz Škofje Loke, beton jc J bavljala lokalna firma Stan * 1 ki jc bila udeležena tudi p« nL |]j terih gradbenih delih, pri ureditvi pa je sodeloval Po* ‘rl ,
na-	|uj
Po uspešno opravljenem de Istoku, so se Gradisovi Jesen1 J preselili v Rožaje v Črni go«- j! bomo pisali o tem gradbišču v hodnji številki.
Proizvodno halo površine 7.400 kvadratnih metrov je naredil in 1 ral OGP.
jjgdatna ležišča in funkcionalnejši prostori_
Prenova hotela Alp v Bovcu
Hotel Alp v Bovcu zaseda atraktivno točko v samem središču mesta, Vendar njegovi gabariti izrazito izstopajo iz okolnega mestnega tkiva. z»lo so se v Bovcu odločili za poseg v ta prostor.
Z dozidavo novega hotelskega trakta, na zahodni strani obstojc-^ega objekta, se bo sedanji trg Vključil in ambientalno zaokrožil v smiselno celoto. S tako urbani-stiino zasnovo bo dobil hotel zun-anjo, javnosti izpostavljeno mest-j'0 lice in notranje, atrijsko obli-s°vano dvorišče, ki bo hotelskim Š°stom in zunanjim obiskovalcem "udilo kvaliteten in hkrati intimen '"ikroambient. Gradnjo sta prev-^ela SGP Gorica tozd Tolmin 'nekdanje GP Posočje) in Gradi-s°v tozd GE Jesenice.
Sedanji hotel Alp. kateremu je ' a kasneje dozidana plesna dvo-rana in depandansa na južni stra-a'’ je za današnje turistične potre-e neustrezen objekt, v katerem n' možno organizirati sodobno in ri|eionalno hotelsko tehnologijo. Pmdvsem zaradi premajhnih *mog|jjVosti kuhinje in pralnice, Premajhnih prenočitvenih zmogl-i|v°sti, neustreznih tehničnih in sPremljevalnih prostorov in dotra-
janosti zgradbe.
Oblikovanje novega hotelskega trakta - depandanse upošteva značilne naklone streh, oblikovanje in raster fasadnih odprtin. Razvidna je členitev na tri sklope: gostinski del hotela, tehnično-servis-ni del in spalni del hotela. Ti osnovni sklopi so razdeljeni na pet enot in sicer ima hotel tri ločene spalne enote (stari hotel, obstoječa depandansa in nova depandansa), gostinski del je razporejen na zahodni in severni strani objekta v dveh etažah in servisni del. ki je koncentriran v kleti ter v dveh etažah v severovzhodnem adelu objekta.
Za potrebe dodatnih prenočitvenih zmogljivosti, hotel ima sedaj 36 sob z 69 ležišči, bo na zahodni strani prizidan nov spalni trakt, tako da bo potem v hotelu skupaj 75 sob s 153 ležišči. Delo mora biti opravljeno do poletja. O gradnji bomo še pisali.
C. P.
Novozgrajeno krilo Trubarjevega doma upokojencev v Loki pri Zidanem moslu. Asfaltiranje okolice bo prišlo na vrsto z otoplitvijo.
Trubarjev dom v Loki pri Zidanem mostu__
Prevzem te dni
■■■■■■■MM

Na levem savskem bregu, v kraju Loka pri Zidanem mostu, dostopnem tudi prek novega mostu, kije bil zgrajen zaradi potreb HE Vrhovo, delavci tozda GE Celje pripravljajo vse potrebno za tehnični prevzem novozgrajenega objekta ob tamkajšnjem obstoječem Trubarjevem domu upokojencev.
Celjani so delo, ki ga zdaj dokončujejo, prevzeli pred dobrim letom dni »na ključ«.
Dom upokojencev v Loki bo z novim krilom, ki jc povezano s starim poslopjem, pridobil 68 novih nastanitvenih mest v dvo-in troposteljnih apartmanih. v
kleti zaklonišče, novo kotlovnico in šc druge funkcionalne skupne prostore.
Trinadstropni objekt z delno izkoriščenim podstrešjem je ta-korekoč gotov in pričakuje jo, da bo tehnični pregled še ta mesec.
G. B.
Stari del doma upokojencev v Loki, v katerem bodo Celjani razširili in posodobili sanitarije.
Koprčani gradijo v Pulju
Hala za Slovenijales
Že petnajst let, s krajšimi presledki, ima naš tozd GE Koper stalno enoto na jugu Istre, v Pulju. Lansko leto so nadaljevali z delom v Cementarni Giullio Kevelante, začeli so z gradnjo druge faze marine Veruda ter dokončali skladiščno-prodajni center za ljubljanski Slovenijales.
Skladiščno prodajni center Slovenijales stoji v puljski industrijski coni v bližini tovarne Siporex. Najprej je bilo treba urediti teren, položiti kanalizacijo in drugo inštalacijo ter urediti plato v skupni površini 5.500 kvadratnih metrov. Sledila je postavitev Montažne hale (gre za Vegradovo halo, ki jo je Slovenijales kupil °d Agrokomerca) in nadstreška.
Rok za gradnjo je bil izredno kratek, delo pa je bilo opravljeno V do 5. decembra.	C. P.
r
Še ena poslovna stavba
A
Zavarovalnica v Kopru
Novo poslovno stavbo za Zavarovalno skupnost Triglav -Območno skupnost Koper, gradijo delavci našega tozda GE Koper skupaj s Stavbenikovimi delavci. Objekt stoji ob zgodovinski mestni vpadnici. Ljubljanski cesti, med objektoma Lesnine in Nanosa in tvori z obema urbanistično celoto.
Potem, ko so končali s prvo fazo gradnje, temelje in klet. so nadaljevali z drugo fazo. gradnjo etaž. Objekt stoji na pilotih, zabitih do nosilne skale. Rok za dokončanje gradnje je kratek, saj mora biti stavba nared do oktobra.
Klet in pritličje bosta imela vsak po skoraj 1100 kvadratnih metrov površine, prvo nadstropje bo imelo 070. drugo nadstropje pa bo imelo površino 220 kvadratnih metrova.
V kleti bodo prostori za tehnične preglede vozil in ostali spremljajoči objekti za to dejavnost, v pritličju bodo šalterji za delo s strankami, v prvem nadstropju bodo pisarne, v drugem pa bodo prostori pravne službe in direktorja zavarovalnice.	(' p.
Štiripasovnica od ankaranskega križišča do Žusterne
Obalna avtocesta
Lansko leto smo začeli uresničevati staro idejo, kije v zadnjem času postala vse bolj potrebna, o gradnji obalne avtoceste od ankaranskega križišča do Žusterne. Glavni izvajalec del je SCT, večino objek-
tov pa bo zgradil Gradis.
Trasa obalne avtoceste bo tekla večinoma ob sedanji. Dolga bo sedem kilometrov in bo večinoma štiripasovnica, na odseku od Slavčka do Žusterne pa bo tudi šestpasovnica.
Tri naj večje objekte bosta gradila naša tozda GE Nizke gradnje Maribor in GE Koper.
Najdaljši bo nadvoz čez progo pri Serminu. drugi nadvoz bo šel čez železniško progo in razbremenilni kanal pri Bertokih, tretji pa bo nadvoz za lokalni promet.
Roki so izredno kratki, saj morajo biti nekateri objekti in odseki ceste končani do letošnjega poletja.	c. P.
Najdaljši nadvoz na obalni avtocesti bo dolg 194 metrov. Stal bo na uvrtanih globoko temeljenih Benotto pilotih. Poleg tega pa Gradis gradi še dva nadvoza na tej tako težko pričakovani, 7 kilometrov dolgi avtocesti med ankaranskim križiščem in Žustemo.
Nadvoz pri Razdrtem že služi svojemu namenu.
Gradnja osimskih cest lepo napreduje
Največji podvoz že zgrajen
Gradis sodeluje pri gradnji odcepa avtoceste pri Razdrtem, gre za prve kilometre osimskih cest pri nas, z drema podvozoma in nadvozom. Večji podvoz, dolg 64 metrov, je že zgrajen in predan v promet.
Drugi podvoz bo dplg 48 metrov. Zaradi slabega terena je temeljen na 24 pilotih, ki jih je uvrtal Geološki zavod iz Ljubljane. Stebri se betonirajo na licu mesta, nosilci pa bodo montažni.
Nadvoz nad avtocesto bo dolg 52 metrov. Stebri bodo montažni. prav tako nosilci, ki jih bodo
naredili v Mariboru na Pobrežju. Oba objekta je treba dokončati do konca marca.
Medtem so Nizkograjčani začeli graditi tudi nadhod za živino nad staro cesto Razdrto-Posto-jna. Širok bo 6 in dolg 12 metrov. Stebri bodo monolitni, nosilci pa montažni.
C. P.
Tudi uradno
Odprt most čez Pišnico
Na skromni slovesnosti ob otvoritvi mostu čez Pišnico pri Kranjski gori so se kljub slabemu vremenu zbrali predstavniki Krajevne skupnosti, nadzora, investitorjev, projektantov in izvajalcev.
Most, ki so ga jeseniški gradisovci izdelali po načrtih Viktorja Marklja in Petra Gabrijelčiča, je dolg 30 m in bo tako v celoti nadomestil stari in dotrajani most, ki ga bodo sedaj podrli. Poleg mostu so zgrajeni tudi vsi priključki, ki pa bodo dokončno urejeni šele spomladi, ko bo vreme ugodnejše.
M. K.

IJ
Zbranim je nekaj besed o pomenu mostu spregovoril! Žemva, nato pa so po njem zapeljali prvi avtomobili.
itefan
Andrej Odar dobitnik priznanja za dosežke na področju SLO in DS_
Priznanje za kvalitetno in strokovno opravljeno delo
Na slovesnosti dan pred dvema JLA, 21. decembra lani, je delavec Gradisove DSSS Andrej Odar prejel priznanje občine Ljubljana Moste-Polje za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obranube in družbene samozaščine. Priznanje so mu podelili za velik kvalitativen napredek pri dograjevanju vseh dokumentov obrambnega naii.-rta, je bilo rečeno v utemeljitvi.
Občinska inšpekcija, ki jc pre-gledaiia obrambne in Varnostne načrte avgusta lani in republiška, k;i je izvršila strokovni nadzor novembra, sta bili v celoti zelo zadovoljni s stanjem. Našli so s;iicer nekaj manjših pomanjkljivosti, ki so sedaj v glavnem že odpravljene, drugače pa so ugotovili, da stanje načrtov omogoča izvedbo vseh aktivnosti za prehod iz mirnodobskih razmer ma delovanje gradbeništva v vojni. Na osnovi teh pohvalnih ugotovitev jc bilo podeljeno priznanje.
Andrej Odar, upravitelj obrambnega in varnostnega načrta delovne organizacije, je zaposlen v delovni skupnosti od
Obvestilo
bralcem
Januarska številka našega glasila je zaradi podaljšanih novoletnih praznikov izšla šele il 8. januarja, vse druge letošnje iitevilke, planirali smo dvanajst iitevilk. pa bodo izhajale med 10. in 13. v mesecu, tako da bo •Gradisov vestnik do 15. v mesecu, to je do plače, v vseh tozdih.
Dopisnike obveščamo, da prispevke za februarsko številko sprejemamo do 7. februarja, izšla pa bo 13. februarja.
Uredništvo f
sredine leta 1986. Delo, ki ga opravlja, je večini delavcev manj znano, vendar je zelo zahtevno in obsežno, hkrati pa odgovorno, saj so predpisi, ki urejajo to področje dela, zelo strogi-
V Gradisu sc je zaposlil ravno v letu, ko je izšel nov odlok o pripravi obrambnih načrtov, metodologija za pripravo pa šele januarja 1987, tako da jc dejansko vse dokumente obrambnega načrta delal popolnoma na novo.
Razen svojega dela. na nivoju delovne organizacije (mimogrede: ponekod imajo na tem delovnem mestu pri tolikšnem številu zaposlenih več delavcev, tudi štiri ali pet, v nekaterih republikah pa, za sicer nekoliko večji obseg dela, tudi 40 ljudi), pomaga tudi pri pripravi obrambnih in varnostnih načrtov v Gradisovih tozdih in delovnih skupnostih, kjer ta dela opravljajo za to zadolženi ob svojem rednem delu. Da bi jim olajšal delo. je pripravil tudi priročnik za prve tri dele obrambnega načrta za tozde. Sedaj pa pripralja še priročnik za izdelavo načrtov za delovanje enot civilne zaščite, ki bo izšel takoj, ko bo znana nova organiziranost Gradisa, da ga ne bo potrebno izdajati dvakrat.
Celoten obseg dela se je v primerjavi z leti prej zelo povečal, s tem, da vsa dela opravlja sam, tudi vso administracijo in tipkanje, kar mu vzame ogromno časa. Ob vsem tem spremlja tudi spremembe zakonodaje na področju SLO in družbene samozaščite in jih posreduje upraviteljem obrambnih načrtov v tozdih, ter pripravlja in organizira vaje za pripadnike narodne zaščite.
Nekateri tozdi oziroma DS jemljejo pripravo obrambnih načrtov malo manj resno, zaradi tega pa nastanejo težave pri usklajevanju načrtov na nivoju delovne organizacije, saj je potrebno nekatere dokumente vsako leto do konca meseca marca
• Andrej Odar meni, da bi bilo potrebno v Gradisu dati več poudarka organiziranju enot civilne zaščite in to ne le pri izdelavi načrtov, ampak predvsem s konkretnim učenjem in urjon-jem. Civilna zaščita se po njegovem mnenju ne upošteva dovolj kot mirnodobska formacija, ki lahko največ pomaga ob naravnih in večjih ekoloških nesrečah. Sicer pa tako gledajo nanjo tudi občani - predvsem kot polvojaško ali vojaško formacijo, kar je po njegovih besedah popolnoma napačno, zato pa je za delovanje v njej tudi bolj malo zanimanja.
Civilna zaščita jc predvsem zelo pomembna pri reševanju in odpravljanju posledic ob naravnih nesrečah, (zadnji primer so bila lanska neurja v Halozah). Kot gradbinci bi lahko v civilni zaščiti zelo koristno delovali. Med ostalim bi lahko imeli posebej izurjene enote za reševanje iz ruševin, znanje in opremo za tako delo imamo.

Priznanje, ki ga je za strokovno in kvalitetno opravljeno delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, prejel Andrej Odar.
ažurirati. V prihodnjem obdobju pa pričakuje še nekaj težav zaradi tega, ker Zakon o podjetjih in zakonodaja s področja SLO nista usklajena, v nekaterih pogledih pa se tudi razhajata.
Njegovo delo na področju priprave obrambnih načrtov je zahtevno še iz več razlogov: kol
gradbeno podjetje bi v primeru vojne imeli velike obveznosti, fluktuacija delavcev v gradbeništvu jc velika in to povzroča nenehne težave pri popolnjevan-ju obveznosti, delavci in stroji se selijo od gradbišča na gradbišče itd. Težave so tudi pri usklajevanju dela. saj so tozdi v različnih občinah in že roki za izdelavo načrtov so zato različni, pa tudi zahteve.
Letos ga prav tako čaka še veliko dela. Zaradi novega odloka bo potrebna kompletna novela-cija varnostnih načrtov v delovni organizaciji in v tozdih, te načrte pa bo potrebno še uskladiti z novo organiziranostjo Gradisa. Deli podjetja, ki bodo pravne osebe, bodo seveda morali izdelati svoje obrambne načrte.
Za novo zakonodajo pit pričakuje, da bo v njej dan večji poudarek civilni zaščiti ter varovanju delavcev in premoženja. Obrambne načrte pa bi po njegovem morali poenostaviti in jih narediti bolj konkretne.
M. M.
Priznanja in plakete
Nagrajenci v Nizkih gradnjah
Na seji delavskega sveta tozda GE Nizke gradnje Maribor, ki je bila zadnji lanski delovni dan. to je 29. decembra, so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim delavcem v tozdu.
Podelili so tri plakete, prejeli pa so jih Andrej Jež, Srečko Plaveč in Boško Surla.
Priznanja je prejelo pet delavcev in sicer: Stanko Ber, Martin Korošec, Olga Lužnik, Stipe Magdalenič in Valent Pinter.
■•■■HIBI
C. P.
Janez Plemelj o sodelovanju Gradisa in Philippa Holzmanna
Gradisu so pri Holzmannu vsa vrata odprta
_ #
Z večjimi in manjšimi nihanji se je Gradis uspel obdržati v ZR Nemčiji že več kot 25 let in je eno izmed redkih, če že ne edino jugoslovansko podjetje, ki mu je to uspelo. Sodelovanje se je začelo leta 1964 z največjo nemško gradbeno firmo Philipp Holzmann AG, ko je v Frankfurt odšla prva skupina naših delavcev. Bilo je to 6. julija 1964.
Sodelovan je se je nadaljevalo	jenost Holzmannovih ljudi
in razvijalo ves ta čas. kljub te-	predvsem zaradi kvalitetno in v
mu, da zadnjih nekaj let Gradis	roku opravljenih projektov, ki
več dela pri firmi Imbau - Indu-	so mu bili zaupani in zaradi kva-
strielles Bauen GmbH in nekaj	lifikaeijc in strokovnosti gradi-
manj pri Holzmannu. Zato je to-	sovcev v Frankfurtu, ki ustreza-
liko bolj pomembno, da imamo jo nemškim zahtevam.
pri Holzmannu stalno skupino Seveda je na obseg sodelovan-projektantov, ki dela v njego- • |jva|a tudi konjuktur;l v
vem konstrukcijskem b.roju m adbcništvu philipp Holzmann sc ima možnost seznami, z naj-	se • y času primcrnc konjukture
novejšimi dosežki na področju	jn ko je Gradis ponudi, primer-
projektiranja.	no ccno, odločal za Gradis. V
Kako to sodelovanje ocenjuje	obdobjih, ko je dela primanjko-
vodja Holzmannovaega kon-	vato, so nekatera podjetja prev-
strukcijskcga biroja' Janez Pie-	zemala objekte tudi pod ceno in
melj, nekoč tudi sam gradisovec,	tako je tudi Holzmann najemal
smo zvedeli v prijetnem pogo-	cenejšega izvajalca, za Gradis pa
voru v njegovem uradu v središ-	jc znano, da ni nikoli med cenej-
ču Frankfurta.	širni, vendar uspe višjo ceno po-
Uvodoma je dejal, da je sode-	kriti s kvalitetnejše in vedno v
lovanje med Philipp Holzman-	dogovorjenem roku opravljenim
nom in Gradisom že tradicional- delom.
no, saj traja na področju opera- Povpraševanje in ponudba sta tive že več kot 25 let, na po-	osnovna zakona tržišča in seveda
dročju projektiranja pa že pol-	jc; le znotraj tega možno sodelo-
nih 23 let. Pa ni samo tradicija	vanje tudi med Gradisom in
tisto, kar povezuje obe podjetji,	Holzmannom. Če gradbene konje podčrtal gospod Plemelj, tem-	jukturc ni in so cene slabe, to
več si je Gradis pridobil naklon-	pomeni, da jc tudi Holzmann
Gradis je sodeloval kot podizvajalec Philipp Holzmanna pri gradnji velikega mostu prek doline reke Fulde pri Morschnu. Most so gradili za potrebe nemške železnice za novo hitro progo med Hannovrom in Wurzburgom. Dolg je 1.450 metrov in širok 14,30 metra, vanj je bilo vgrajenih 21.100 kubikov betona, gradili pa so ga 39 mesecev. Stoji na 25 stebrih med katerimi je razpon 58 metrov, razen sredinskega loka v obliki črke A, kjer znaša razpon 116 metrov. Najvišji steber je visok 68 metrov.
25 let dela pri DE Frankfurt
----------------—-------------^
Anton Šalamun in
Franc Špolarič
Prvi Gradisovi delavci so prišli na začasno delo v Frankfurt 6. julija 1964. leta, kmalu potem, novembra istega leta pa sta v ZR Nemčijo odšla tudi Anton Šalamun in Franc Spola, rič, seveda le za nekaj let.
Danes pa je že tako, da sc jc njuno začasno delo, verjeli ali ne. podaljšalo na polnih 25 let. Ob tem jubileju so jima v delovni enoti pripravili manjšo slovesnost, vodja delovne enote Andrej Lapajne pa jima je izročil spominska darila, ki st;i ju bila oba vesela.
Anton Šalamun dela na gradbiščih po Frankfurtu in njegovi okolici kot delovodja, Franc Špolarič pa kot VK zidar v obratu gradbenih izdelkov in polizdelkov.
Po sprejetju nemškega zakona, da noben delavec ne more ostati na začasnem delu v ZR Nemčiji dalj kot dve leti. bo ta visok jubilej ostal tudi edini.
Obema jubilantoma čestitamo tudi mi.
C. P.
poudaril gospod Lapajne in dejal, da se ima Gradis s tem možnost seznanjati z novimi tehnologijami, z novimi materiali, ki sc uvajajo v gradbeništvo, z organizacijo dela, s pripravljanjem kontraprojektov in z vsemi najnovejšimi dosežki na podlročju gradbeništva. Janez Plemelj jc-bil tudi nekoliko kritičen, ko jc dejal, da Gradis vsega tega vedno ne zna izkoristiti, kar je seveda velika škoda.
Manjka iniciative za prenos tehnologije, vendar bi morala biti ta iniciativa podana s strani Gradisa, toliko bolj, ker so Gradisu pri Holzmannu vsa vrata odprta.
Na koncu je Janez Plemelj podčrtal, da jc prepričan, da bi se dalo, če si oboji želimo še boljšega sodelovanja, le-to oikre-piti, saj je trenutno v Frankf urtu in seveda v ZR Nemčiji dela za gradbenike dovolj. Gradi >enc cene sicer še vedno niso šle gor. vendar je prepričan, da se bo to v kratkem zgodilo.
V prihodnji številki bomo objavili tudi oceno sodelovanja Gradisa z Imbauovimi obirati gradbenih izdelkov, ki jo je podal gospod Spiner, vodja »vver-ka« v Neu Isenburgu pri Frankfurtu.
C. P
pridobil nek projekt po nizki ceni, se mora tudi Gradis, če želi ohraniti sodelovanje, podrediti tem razmeram in možnostim, trdi Janez Plemelj.
Na področju operative je problematika sodelovanja sedaj drugačna kot jc bila pred leti. Na to so najbolj vplivali meddržavni dogovori in sama zakonodaja v ZR Nemčiji, ki na primer omejuje delo tujim delavcem na dve leti, potem pa se morajo vrniti v Jugoslavijo.
Drugo področje na katerem sodelujeta Gradis in Holzmann jc projektiva oziroma tehnologija. Gradis ima z vmesnimi prekinitvami stalno eno skupino svojih projektantov v Holzmanno-vem konstrukcijskem biroju, je
Holzmannov zaščitni znak, ki ga zelo dobro poznajo naši delavci z gradbišč po ZR Nemčiji.
Predsednik delavskega sveta Gradbene operative Ljubljana Dur« Li-čanin je ičestital Stevu Ribiču za 30 let dela v Gradisu.
10, 20 itn 30 let dela v Gradisu	___________
Priznanja za zvestobo
Uspešno smo izvedli že enajst kulturnih srečanj gradbenih delavcev Slovenije. Z razvijanjem množične kulture, kakovosti in izobraževanja želimo nadaljevati, zato kljub velikim gospodarskim težavam in reformam razpisujemo
Prijavijo se lahko delavci gradbene operative, industrije gradbenega materiala, projektivnih organizacij, zaposleni v sindikatu gradbenih delavcev, učenci, študenti, profesorji in drugi delavci gradbenih šol ter Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sedež delovne organizacije ali šole pa mora biti v SR Sloveniji.
Kulturno srečanje bo od 14. do 18. maja 1990 v Ajdovščini.
Organizator srečanja je Komisija za kulturo pri Republiškem odboru sindikata delavcev gradbeništva Slovenije in SGP Primorje. Srečanje bo potekalo na naslednjih področjih:
1.	likovnem in fotografskem
2.	literarnem
3.	glasbenem in folklornem.
Slavnostno je bilo 22. decembra, zadnji delovni dan na gradbiščih tozda Gradbena operativa Ljubljana, ko so podelili priznanja delavcem za 10, 20 in 30 let neprekinjene delovne dobe v Gradisu. Letošnjih delovmih jubilantov je bilo natanko 140, priznanja pa so podelili v sejni dvor ani tozda GO Ljubljana.
Največ je bilo seveda l()-lctni-kov in sice r kar 90. tako da jih je težko vse našteti, pa tudi podelitve priznanj sc večina ni udeležila, saj so že bili odpotovali v domače kraje.
20-letniLov imajo v Gradbeni operativi Ljubljana 39. Priznanja so prejeli: Mahmut Agič. Hakija Bajrektarevič, Milena Bergant, Milan Bokan, Rasim Carkič, Viinko Damjan, Sejdo Delagič, Mlehmed Delič, Franjo Dragičevič.. Ilija Filipovič, Dragomir Gospavič. Branko Grmu-ša, Safet Hajdarcvič, Jože Jar-•rum. Jožo Jularič, Alija Kadirič, Kasim Kljajič, Peter Kunstič, Muhamed ILulič, Husnija Mahič, Nikola Mil jativič, Saban Nadar-cvič, Osman Nasič, Miladin Nedič, Alc N uhanovič, Emin Nu-hanovič, Ramiz Nurikič, Drago Rešeta. Milan Ribič, Marija Ro-mozi. Benjiiimin Rozman, Frančišek Skubic. Šcfik Smajič, Ra-
mo Šcstan. Džorde Trifkovič, Viljem Vojska, Jožef Zelko, Jože Zrimšek in Remzo Zukanovič.
• Za leto 1989 so v Gradbeni operativi Ljubljana podelili tudi deset plaket tozda, prejeli so jih: Nezir Bistrič, Vinko Ivas, Rudi Jeraj, Niko Komljanec, Jože Ločnikar, Milica Mirč, Franc Pustavrh, Zdenko Rek in Marija Camplin.
30-letnikov je bilo seveda najmanj in sicer 11. Priznanja so prejeli: Stjepan Benkovič. Josip Blažinčič. Ana Cerar, Marija Erzar. Vladimir Herman, Vilko Lackovič, Jovo Milanovič, Štefan Pajtak. Stevo Ribič. Kasim Sijamhodžič, Franc Zelenko.
C. P.

Prijave pošljite do 31. januarja 1990 na naslov. Zveza sindikatov Slovenije, Republiški odbor sindikata delavcev gradbeništva Slovenije, Komisija za kulturo. Dalmatinova 4, 61 ()()() Ljubljana.
Za vsa pojasnila lahko kličete po telefonu (068) 21-826 interna 428 Katjušo Borsan v GIP Pionir Novo mesto ali (065) 61-221 interna 308. Jolando Polizzi v SGP Primorje Ajdovščina.
Prijavi sc lahko tudi vsak posameznik sam, vendar mora prijavnico potrditi odgovorna oseba v OO sindikata delovne organizacije, kjer je zaposlen oziroma vzgojno izobraževalna organizacija.
Poleg prijav navedite tudi ime in priimek ter telefonsko številko osebe, s katero se organizator srečanja lahko poveže.
Vse ostale informacije o kraju srečanja in dostavi materialov, vam bomo posredovali po zaključnem prijavnem roku.
Komisija za kulturo pri Ros delavcev gradbeništva SRS
Gradisove!, kulturni ustvarjalci, prijavite se za sodelovanje na 12. kulturnem srečanju. Prijave zbira tajnik Konference OO ZS Gradisa Milan Marčič, Šmartinska 134 a. Ljubljana, pri njem pa lahkp dobite tudi druge dodatne informacije v zvezi s kulturnim srečanjem. Pokličete ga lahko na telefon (061) 441-422. interna 259.
\
Priznanja najuspešnejšim delavcem
Nagrajenci tozda GE Jesenice
Tudi v tozdu GE Jesenice že nekaj let podeljujejo nagrade zaslužnim delavcem, istočasno pa tudi nagrado Zalokarjevega sklada, katero prejme najuspešnejši delavec tozda GE Jesenice na področju inovativnosti in kreativnosti pri delu.
Lansko leto so nagrade tozda prejeli Osman Elkazovič, Jožo Klarič, Lazo Kovjanič, Mehmed Mustafič, Janez Oman, Hivzo Omerovič in Boris Pulec.
Inovativno nagrado Zalokarjevega sklada je prejel Jure Čo-sič. Vsem nagrajencem še enkrat čestitamo.	C. P
V___________^____________________________________J


»Rad še prebiram Gradisov vestnik«_
90 let Jožeta Medlobija
Samo streljaj od slovensko-hrvaške meje iz ptujske smeri leži v sosednji republiki vas Strahoninec. V vasi in širši okolici skoraj ni hiše, v kateri ne bi bil kdo od članov tako ali drugače povezan z Gradisom. Tako je tudi v Medlobijevi domačiji.
Jože Medlobi se je rodil pred devetdesetimi leti in je svoj jubilejni rojstni dan praznoval pri sinu Pišti. Tudi on je nekaj časa bil zaposlen v mariborskem Gradisu.
, Jože Medlobi se je zaposlil v Gradisu že takoj po vojni in je delal pri podjetju vse do leta 1936, ko se je upokojil. V pokoju je torej že polnih sedemind-
vajset let. Ko smo ga samo nekaj dni po njegovem 90. rojstnem dnevu obiskali, praznoval ga je 2. januarja, je bil še vedno čil in poln spominov na čase, ki jih je preživel v Gradisu.
Z neverjetno natančnostjo je brskal po svojih spominih. Moram reči, da smo mu kar zavidali. Pred leti ga je bolezen sicer za nekaj časa priklenila na postel-
Abrahami
Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z objavami naših ju-bilantdv - Abrahamov in 60-letnikov. saj je ta rubrika med najbolj branimi v glasilu.
Januarja imamot kar osemnajst delavcev, ki so že ali pa še bodo dopolnili 50 let. Ob življenjskem jubileju jim najiskrene-je čestitamo, želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. Med Abrahame bodo stopili:
-	Franc Majcen - GE Gradnje Ptuj
-	Hasan Keserovič - GE Jesenice
-	Peter Kunstič - Gradbena operativa Ljubljana -- Ivan Srša - GE Nizke gradnje Maribor
-	Hasib Fazlič - GE Celje
-	Stanislav Matjašič - GE Jesenice
-	Marija Makšan - GE Celje
-	Janez Zalokar - Gradbena operativa Ljubljana
-	Damir Stipič - Biro za projektiranje Maribor
-	Tomislav Novak - Strojno prometni obrat Ljubljana
-	Maks Draganič - GE Maribor
-	Vinko Petrovič - GE Jesenice
-	Nedeljko Kutleša - Strojno prometni obrat Ljubljana
-	Milan Robič - GE Jesenice
-	Cveto Čendič - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana
-	Jožef Peček *• GE Maribor
-	Gorislava Bolko - GE Nizke gradnje Maribor
-	Franc Brumen - GE Maribor
60-letniki
Šestdesetletnikov je ta mesec pet. Tudi njim ob življenjskem jubileju voščimo vse najboljše, predvsem pa želimo obilo zdravja tudi v prihodnjih letih.
-	Anton Hočevar - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana
-	Franc Špeh - Strojno prometni obrat Ljubljana
-	Franc Spolarič - GE Maribor
-	Franc Merhar - Strojno prometni obrat Ljubljana
-	Jože Mažnarič - Gradbena operativa Ljubljana
M. F.
Gradisov upokojenec Franc Medlobi. Jubilant šteje dvakratna Gradisova leta. Na zdravje!
jc, toda njegova trda volj.a ga je zopet spravila pokoncu. !$.e vedno bi rad to in ono postoril okoli hiše, pa mu domači ne puste. Dovolj je delal, pravijo.
Ko smo se poslavljali od njega, nam je trdno stisnil roko v slovo. »Pa še kaj pridite: in povejte kaj je novega v Gradisu. Saj prebiram Gradisov vestnik, pa vendar pridite še«, so bile njegove besede ob slovesu. Kaj drugega kot, obljubili simo mu.
Franjo Štromajer
Lepi uspehi naših kegljačev na tradicionalnih tuimirjih
Bogata kegljaška bera.
Po končanem tekmovanju v jesenskem delu prve zvezne kegljaške lige naši tekmovalci niso počivali. Nastopali so na nekaterih (turnirjih in dosegli lepe rezultate ter odigrali, vendar ne vseh, manjkajoča srečanja prvega dela.
Udeležili so sc odprtega turnirja za posameznike v Litiji, kjer sta zmagala naša tekmovalca Albin Juvančič in Darko Bizjak.
Ob proslavi 40-letnice KK Branik in v počastitev dneva JLA je bil v Mariboru 23. in 24. decembra tradicionalni turnir na katerem je sodelovala tudi naša ekipa. Zmagal je Boris Urbanc (955 kegljev), drugi pa je Jbil Albin Juvančič (936). Ekipno je zmagal Gradis in tako je že tretjič osvojil lep prehodni pokal. Žal, na tem turnirju niso nastopili kegljači iz z Mariborom pobratenega mesta Kraljeva.
Naši člani so sodelovali tudi
na tradicionalnem turni rju Geološkega zavoda v Ljubljani. Na tem turnirju je zmagal Boris Urbanc, pa tudi drugi naš;i tekmovalci so dosegli odlična mesta.
Za zaključek leta 1989 so se naši kegljači udeležili tekmovanja za Gromov memorial v Cerknici, ki ga je organiziral KK Brest. Tudi na tem srečanju so Gradisovi kegljači dosegli lepe rezultate.
Kot je za razbrati, jc: kegljaški koledar tekmovanj prenatrpan. Prav zaradi tega je odpadel tradicionalni novoletni turnir najboljših slovenskih ekip, ki bi moral biti v Ljubljani.
F. Hočevar
Gradisovci se nam oglašajo iz celega sveta
Pozdrav iz Mehike
Z enomesečnega popotovanja po Mehiki se nam je z razglednico oglasila naša sodelavka Sonja Vršič iz Inženiringa. Na fo tografiji je gora Ktaccihuatl, ki se dviga nad Mexico Citjjem.
NAGRADNA KRIŽANKA
Zahvale
Oh boleči izgubi nujine drage ma-me se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v tozdu GE Gradnje Ptuj za izliže sožalja, za darovani venec ter sPremstvo na njeni zadnji poti.
Ivan in Anton Arnečič
• • •
Ob smrti moje žene Jolande sc zahvaljujem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in denarne prispevke sodelavcev iz sektorja Ig in Fužine
ter vsem, ki so jo’ pospremili v njen prerani grob. Zahvala velja tudi vsem prijateljem in znancem.
Posebno sc zahvaljujem socialni delavki Mirki Videtič za njeno veliko pomoč, ki mi jo je nudila v času bolezni moje žene. $,cf;in cip()I
• • •
Ob boleči izgubi moje drage mame. se najtopleje zahvaljujem za izraženo sožalje, darovano cvetje in iskreno pomoč vsem sodelavcem v službi AOP in v DSSS.
Miša Briški
Nagrajenci nagradne križanke
Nagrade za pravilno rešitev velike novoletne nagradne križanke prejmejo:
50 din - Amalija Marinčič, Ljubljana, Šumarjeva 5 40 din - Dorica Čebokli, GE Jesenice 30 din - Jože Karun. Lj. Šentvid. Globočnikova 13 20 din - Boris Petovar. Ljubljana, Levstikova 22 10 din - Stanko Ščavničar, Maribor, Gosposvetska 31 Rešitve v tej številki objavljene križanke pošljite do 7. februarja 1990 na naslov: GIP Gradis, Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmar-tinska I34a, Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«.
V	_________________Uredništvo J
Najboljši smučarji tokrat na Rogli
ŠIG bo 10. marca
Čeprav je bila predvsem zaradi neugodne situacije v gradbeništvu, komisija za šport pri ROS v precejšnjih dvomih, ali zimski športni dan gradbenih delavcev Slovenije izvesti, ali ne, se je na pobudo IO le odločila za akcijo.
Skupno s športnim društvom Ingrad, je stekla akcija, da se tekmovanje razpiše, odziv na razpis pa bo pokazal, ali je bila odločitev pravilna.
Tekmovanje bo v soboto. 10. marca na smučarskih terenih na Rogli, seveda v primeru, če bodo ugodne snežne razmere, sicer bo tudi letošn je tekmovanje doživelo enako usodo kot lani, ko je bilo tekmovanje zaradi pomanjkanja snega odpovedano.	Matija Krnc
1. zvezna kegljaška liga
Končan prvi del prvenstva
Sredi meseca decembra je bil končan jesenski del tekmovanja v prvi zvezni kegljaški ligi. Po razmeroma slabem začetku Gradisove ekipe, smo v nadaljevanju dosegli nekaj lepili zmag. tako da se je naša ekipa premaknila nekoliko bolj proti vrhu lestvice.
Žal. lestvica ni odraz realnih moči in uspešnosti ekip. saj več ekip. predvsem tistih, ki imajo v svojih vrstah reprezentante, ki so v tem času odigrali več meddržavnih srečanj, ni v tem času odigralo vseh srečanj. Tako so kar štiri ekipe odigrale samo osem srečanj, med temi je tudi Gradis. medtem ko je ena ekipa odigrala že srečanje iz spomladanskega delti tekmovanja.
Najuspešnejša ekipa v spomladanskem delu je bila KK Grmoščica iz Zagreba, ki je dobila vseh 11 srečanj. med poraženci je bil tudi Gradis. Naši kegljači so odigrali samo osem srečanj, od katerih so pet dobili. tri pa zgubili.
Zadnje srečanje so odigrali z ekipo KK Sloga rz Bosanskega novega. Rezultat je bil 5.212 : 5.065. Najbolj-
ši rezultat na tej tekmi je dosegel Albin Juvančič z 900 podrtimi keglji. KK Sloga se je v tej sezoni prvič pojavila v zvezni ligi. pa je bila zato nam še nepoznana, ko pa smo se srečali, smo spoznali nekaj tekmovalcev s katerimi smo že tekmovali na raznih medrepubliških in državnih srečanjih.
V drugi polovici tega meseca bodo naši kegljači odigrali vsa tri neodi-grana srečanja iz jesenskega dela tekmovanja in sicer 20, I. bomo gostih beograjski Partizan, dan pozneje pa Kandit iz Osijeka. Zadnjo tekmo prvega dela bomo odigrali 28. I. na Reki s Kramerjem.
Drugi, spomladanski del prvenstva se bo nadaljeval s srečanji 5. in 4. februarja. ko bodo naši gostovali v Osijeku in Beogradu. p. Hočevar
Cmmmm '
je glasilo delovne organizacije GIF GRADIS
Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin.
Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 8.800 izvodov
Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a,.61000 Ljubljana.
Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220
v______:_____________________________________J
Slovenski pionirski prvak v kegljanju
Emi Curk
»Jabolko ne pade daleč od drevesa«, pravi pregovor in tudi pri Er-niju seje izkazal za resničnega. Erni Curk, slovenski pionirski prvak v kegljanju za leto 1989 ima namreč starše kegljače. Mama Branka je članica Gradisove ekipe, ta igra v drugi ljubljanski ligi, oče Anton pa je član druge Gradisove ekipe in tajnik Gradisovega kegljaškega kluba.
Erni, ki je star deset let in obiskuje peti razred, keglja šele leto in pol. Na začetku manj. kasneje pa se je navdušil nad tem športom in sedaj ga moramo včasih kar poditi s steze, je povedal. Trenira enkrat ali dvakrat na teden na Gradisovem kegljišču v Ljubljani na Šmartinski cesti skupaj z mamo. ki mu je tudi glavni trener, saj pravega nima, ker nimamo mladinske ekipe. Seveda mu z nasveti pomagajo tudi drugi igralci in trenerji.
Gradisov kegljaški klub nima krogel za ponirje, tako da trenira kar z velikimi, ki imajo 16 centimetrov premera in so težke 2,80 kilograma, medtem ko imajo male 14 centimetrov premera in so približno pol lažje. Kdor je že kdaj vsaj poskusil kegljati ve, da nekaj deset pravilno vrženih krogel tudi za odraslega ni lahka stvar in da se taka rekreacija občuti v mišicah še dan ali dva. Erni pravi, da je slaba stran velikih krogel ta, da ga po dolgem treningu boli roka. medtem ko je dobra ta, da na tekmovanjih meče majhne krogle kot da so igračke.
Tekmovanja pionirjev so razdeljena na tri kategorije in to za starosti od 8 do 10 let, 10 do 12 in 12 do 14 let. Erni tekmuje v najmlajši skupini. Za naslov slovenskega ponirskega prvaka so odigrali dva turnirja s po 50 lučaji. Prvega v novembru lani v Celju. kjer je delil drugo do tretje mesto in drugega v Ajdovščini 23. decembra, ko je bil najboljši.
V skupnem seštevku je s tem po točkah dosegel prvo mesto in naslov slovenskega pionirskega prvaka. Konkurenca je bila zelo velika in Erni je povedal, da se je moral za zmago zelo potruditi. Računal je na drugo mesto, zato je bil z rezultatom toliko bolj zadovoljen.
V šoli igra še košarko, mali nogomet in trenira tenis, seveda pa pri tem ne zapostavlja pouka.
saj pravi, da bo dosegel prav dober uspeh. Za sprostitev pa ima doma še računalnik, med mladimi priljubljenega Commodorja 64.
Mladi prvak med treningom. Seveda pri slikanju za časopis medalja okrog vratu ni smela manjkati.
Uspeh mladega keljača vsekakor pomeni, da je zares nadarjen in škoda bi bila. da mu ne bi omogočili, da bi se razvijal še naprej. Tudi njegov uspeh je vspodbudil naš kegljaški klub, da so se že odločili za ustanovitev mladinske ekipe, ki bi pomenila velik napredek v razvoju tega športa v Gradisu, saj bi s tem imel KK Gradis podmladek doma. Sedaj morajo namreč iskati nove člane za članske ekipe drugod.
Nekaj kandidatov za ekipo podmladka že imajo, dobiti pa morajo še trenerja in kupiti manjše krogle. Erni bo seveda igral za Gradis ko bo odrasel, tako je vsaj povedal. Mi mu pa želimo še veliko uspehov, j^j