POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. I j Štev. 86 : TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 »OSTNl ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 16. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na dom 10 din. tujina 30 din Cena din 1.— ' odločilnimi boii na Norveškem Anoieške čete zasledujejo skupaj z norveškimi iz Narvika umikajoče se Nemce — Na lugu Norveške napredujejo nemške čete iz Osla vzdolž švedske meje — Srditi letalski napadi in spopadi STOCKHOLM, 16. apr. (Avala). ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA JE POPOLNOMA UNIČILA NEMŠKE LADJE, KI SO BILE V NARVIKU. POTOPLJENI SO BILI VSI RUŠILCI DO ZADNJEGA. ANGLEŠKI MORNARJI SO ZASEDLI MESTO POD ZAŠČITO TEŽKIH LADIJSKIH TOPOV. NEKAJ ZGRADB JE BILO UNIČENIH. NEMCI SO SE UMAKNILI VZDOLŽ ŽELEZNIŠKE PROGE, KI VODI H KIRUNI NA ŠVEDSKIH TLEH. NORVEŠKE ČETE V OKO LICI SE PRIPRAVLJAJO, DA JIH OBKOLIJO. POLOŽAJ ZA NEMCE JE BREZUPEN, KER JE USPELO ORGANIZIRATI MOČNE ODDELKE NORVEŠKE VOJSKE. ANGLEŽI SO SE IZKRCALI TUDI NA VEČ TOČKAH VZDOLŽ OBALE JUŽNO OD NARVIKA. LONDON, 16. aprila. Havas. IZKRCANJE ANGLEŠKIH ČET NA NORVEŠKEM SE PRESOJA TU KOT PRIČETEK ODLOČILNIH BOJEV ZA POSEST NORVEŠKE TUDI NA KOPNEM. PRIČAKUJE SE, DA SE BODO V KRATKEM RAZVILI BOJI MED NEMŠKIMI IN ZDRUŽENIMI ZAVEZNIŠKO - NORVEŠKIMI BOJNIMI ODDELKI. BERLIN, 16. aprila. LRP. PO ZAD-NJIH POROČILIH S SEVERA SE RAZVIJAJO OPERACIJE NEMŠKE VOJSKE NA JUGU NORVEŠKE PO DOLOČENEM NAČRTU IN NEMŠKE ČETE STALNO NAPREDUJEJO, OZEMLJE JU-ŽNOVZHODNO OD OSLA DO ŠVEDSKE MEJE JE SEDAJ V CELOTI V NEM ŠKIH ROKAH. V NARVIKU NI BOJEV. MESTO BLOKIRAJO ANGLEŽI. PRI BERGENU IN STAVANGERJU SO BILI ODBITI ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI. ANGLEŽI SO IZGUBILI 6 LETAL. NEMŠKA LETALA SO POTOPILA DVE SOVRAŽNI PODMORNICI. PRI NADALJNJEM NAPREDOVANJU IZ OSLA SO NEMŠKE ČETE ZAVZELE KRAJE HALDEN HONEFOSS IN STAR PNES OB ŠVEDKSI MEJI. Nemški uspehi južuovzhodno od Osla Nemci, da jih je pretrpela angleška | te in bombe niso mogle do živega. Ladja oklapnica »Rodney«, javljajo, da je ta j je ostala do kraja v boju in sledila po-bojna ladja zgrajena iz odličnega mate- | veljem vrhovnega vodje bitke, riala in da ji tudi najtežje nemške grana-; Nemci ne zasledujejo norveškega kralja ''STOCKHOLM, 16. aprila. Reuter. Po najnovejših poročilih so dosegli Nemci južnovzhodno od Osla lokalne uspehe. Z enim krilom fronte se naslanjajo na švedsko mejo. Končni cilj operacij je, prisiliti nasprotnika k umiku v planinske predele. Socialno demokratsko glasilo Stockholma Smatra, da operirajo Nemci tu s 16.000 možmi. Položaj pri Kongsvingerju, obmejni postaji železnice Iz švedske na Trondhjem, je še enjasen. Kljub junaškemu odporu Norvežanov računajo s padcem mesta. Ne izgubljajo pa upanja, da se bo položaj za Norvežane v tem delu fronte izboljšal, ker Nemcem že primanjkuje sredstev, predvsem težke artilerije, ki je ne morejo z letali dostavljati. Letalstvu primanjkuje bencina, ki ga je po zastraženi morski poti težko dobiti. Angleški letalski napadi na Stavanger LONDON, 16. aprila. Havas. Bombardiranje Stavangerja, odnosno njegovih vojnih oporišč, ki so jih zasedli Nemci, je to pot mnogo močnejše kakor minuli teden. Minuli četrtek so Angleži sestrelili dva nemška bombnika tipa »Junkers«. Blizu 30 ljudi na letališču je bilo ubitih. Ždaj so angleški letalci sestrelili dva '"Messerschmitta 102«, poškodovali pa 13 nemški letal, ki so bila pred hangarjem. Uničeno je tudi strojniško gnezdo blizu letališča. Med napadom na neko drugo nemško bazo v soseščini so An- gleži sestrelili tri nemške bombnike. LONDON, 16. aprila. Reuter. Med napadom angleških letalskih sil na fjord Stavanger sta bila potopljena dva nemška parnika. Angleški »bombniki so napadli s strojnicami nemška letala, ki so bila pred hangarji pripravljena na start. Težke bombe so napravile na letališču veliko škodo. Naapd je bil izveden v viharnem neurju, ko so se angleška letala po napornem poletu čez Severno morje nepričakovano znašla nad Stavangerjem, kakor da bi padla iz oblakov. BERLIN, 16. apr. DNB. V noči na 15. t. m. je objavila agencija Stefani poročilo angleškega letalstva, da je nemško letalstvo na brezobziren način zasledovalo norveškega kralja Haakona. V razglasu norveškega kralja je tudi objavljeno, da so nemški letalci na krut način napadli neoboroženo prebivalstvo s strojnicami in bombami. Z nemške uradne strani poro. čajo glede na to naslednje: »Samo Ob sebi ie umevno, da nemške letalske sile na Norveškem nimajo nalog, zasledovati z bombami kralja ali napadati neoboroženo prebivalstvo. Vse to je stvar angleške propagande, ki hoče na ta način izkorl. i stili ime kralja Haakona, ki so ga brezvestni svetovalci zapeljali, da je podpisal zaradi netočnih obvestil znani razglas na narod. Norveški generalni štab in ad-miraliteta nadaljujeta boj proti nemškim četam, ki ne more imeti uspeha. Kralj Haakon se je zatekel v majhna naselja, obkrožena z gozdovi, kjer nima prilike, da bi se jasno prepričal o pravem stanju v deželi. Povsod, kjer so nemške čete, vlada na Norveškem red in mir. Norveški vlastodržci se hočejo s kraljevim imenom okoristiti v korist Angležev in obdolžiti nemško vrhovno poveljstvo dejanj, ki jih ni povzročilo.« Stališče Italije v sedanjem položaju RIM, .15. aprila. Asociated Press. V Italiji se čuti v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov v Evropi velika razgibanost. Organizacija vojne pripravljenosti se nadaljuje v naglem tempu in izvajajo se v praksi odredbe, ki so bile zadnjič izdane. Mornarica je stalno v vojni pripravljenosti. Tudi industrija je postavljena deloma že na vojno bazo in dobave za zaveznike so skoraj ustavljene. Stališče tiska je neprikrito usmerjeno v nemškem pravcu. Italijanski listi prinašajo večinoma le nemška poročila, ali pa svoja lastna , ki ne prikrivajo simpatij. V javnosti se skuša postopoma ustvariti razumevanje za to, da Italija ne bo mo-gia ves čas vojne ostati nevtralna. Kljub temu se zdi, da nima Italija prav nobenega namena poseči v vojno, dokler se bo razvijala v dosedanjih smereh. Drugačen bi pa postal nedvomno položaj, ako bi se vojna nevarnost raztegnila na evropski jugovzhod in Sredozemlje. Pomen jugovzhoda v sedanji vojni Zaključek konference angleških poslanikov v prestolnicah Južnovzhotine Evrope v Londonu — Komentarji listov — Po Donavi gre 50 odstotkov nemškega uvoza Na poti so novi angleški transporti LONDON, 16. aprila. Havas. »Daily Herald« opisuje podrobneje ekspedicijo angleške vojske na Norveško. List pravi, da e e žod včeraj zjutraj na poti veliko število angleških potniških in trgovskih uarnikov ,ki vozijo na Norveško nove čete, orožje, streljivo in živila, da se dkreni angleška akcija na že zavzetih Položajih. Angleške železnice privažajo v pristnišča ob Severnem moriu velike količine materiala za prevoz na Norveško. Tja je prispelo tudi veliko tankov, °kIopnih avtomobilov in kamionov. Vse trausportne ladje spremljajo na poti angleške bojne cdinice. LONDON. 16. apr. Reuter. Vsi listi prinašajo daljše članke o uspehih Angležev na Norveškem. Predvsem poudarjajo, kako je von Ribbentrop pred dnevi izjavil, da bo Nemčija poskrbela, da ne bo niti en Anglež ali Francoz imel opravka na Danskem in Norveškem. Zadnji dogodki, ko se izkrcavajo zavezniške čete na Norveškem, kažejo da so bile te besede močno prenagljene. Na vse točke bo poslala Anglija močna pojačenja Norvežanom, ki se bodo skoro lahko prepričali o krepki pomoči zaveznikov. Anglija mora biti prav za prav hvaležna sovjetski Rusiji, da je napadla Finsko, ker je s tem indirektno pripomogla k ustvaritvi ekspedicijskega korpusa angleških, francoskih in poljskih čet, ki bodo v bližnjih dneh odločilno posegla v dogode na Norveškem. Poročilo o zadnjih dogodkih na morja GuTEBORG, 16. aprila. Reuter. Pri j bojih v Severnem morju 4 bojne ladje, 7 Maratrandu sta naletela na mino dva križark in 11 rušilcev, §o popolnoma iz- WASHINGTON 16. aprila. Associated Press. Vsi listi Zedinjenih držav živahno komentirajo govor prezidenta Roosevelta, ki ga je imel na zborovanju Vseameriške zveze. Prezident je v svojem govoru dejal med drugim, da je obstajalo upanje, da bo 'Amerika lahko dala zgled za mirno mednarodno sožitje vsemu svetu. Panameriška konferenca je dala podlago načelu miru sodelovanja, t. j. miru, ki spoštuje svobodo vsakogar in terja, da se vsi speri rešujejo na miren način. Idejo tega mirnega sožitja narodov je pa bilo mogoče ustvariti samo v Ameriki, ki se je rešila vojne na podlagi dobrih odnošajev med vsemi ameriškimi državami. Amerika ne priznava nobene pravice vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, od katerih ima vsaka neomejeno pravico, da sama uredi svoje življenje po načelih, ki njej najbolj ustrezajo. Na tej podlagi je zgrajeno tudi ameriško gospodarsko sodelovanje. Toda sedaj, ko divja v Evropi zopet vojna, mora biti tudi Amerika pripravljena, da odbije lahko takoj vsak napad na njo, naj bi prišel od katere koli strani in v kateri koli smeri. O tem ne sme biti nobenih iluzij. Amerika hoče mir, toda kdor se je| storiti Zedinjene države Severne Amerike kot najmočnejša sila, ki je tudi prva odgovorna za varnost in nedotakljivost celokupne celine. Italijanski prestolonaslednik se Je poklonil spominu ustanovitve fašizma MILAN, 16. aprila. Štefani. Piemontski princ je obiskal poslopje, v katerem je Mussolini postavil temelje fašističnemu gibanju. Ob tej priliki so bile prirejene velike manifestacije vdanosti prestolonasledniku in kraljevski hiši. Princ je obiskal tudi uredništvo milanskega lista »Po-polo d’Italia«, kjer je položil cvetje kot spomin savojske hiše na pisalno mizo pokojnega direktorja lista, Mussolinijevega brata Arnalda. ŠVEDI ZAPLENILI 7 TUJIH LETAL STOCKHOLM, 16. aprila. Avala. »Tied ner Telegram« potrjuje vesti, da je včeraj sedem nenorveških letal prispelo na švedsko, kjer so jih švedska oblastva zajela, zaplenila in letalce internirala. PREVEČ PROSTOVOLJCEV ZA NORVEŠKO bo dotaknil, bo nalete! na njeno abso- j PARIZ, 16. aprila. Havas. Tukajšnje iutno skupnost od skrajnega severa do' poslaništvo je izdalo snoči poročilo, da Ognjene zemlje. Listi nagiašajo v svojih i se javljajo prostovoljci za Norveško v to- i komentarjih k tej Rooseveltovi izjavi, likšnem številu, da je bilo treba vpis za da je Amerika postala celota in se ji zato nekaj čaea prekiniti. Pil: nfj'.J«ka trnnspci tna parnika in se poto- mišljene. Dejstvo je, da so izgubili Angleži le štiri rušilce. LONDON, 16. parila. Havas. V zvezi poškodbami, o katerih so poročali LONDON, 16. aorta. Reuter. Nemška Potočila, da znašajo angleške izgube po j ni treba bati ne sedaj ne v bodočnosti, da bi jo mogel kdo s svojim napadom presenetiti ali pa razdeliti. Prav zaradi tega pa je potrebno, da se ameriške države zadostno oborože. Pred vsem morajo to' bili Nemci zapleniti. ŠVEDSKE LADJE DOSEGLE ANGLIJO LONDON, 16. aprila. Havas. štiri Šved s k e ladje, natovorjene z železom, so srečno prispele na Angleško, ne da bi jih Uradno poročalo adm!raqitele in vo nega ministrstva — Prvi^komentarji o pomenu zasedb® Vioga Narvika za primer vmešanta Švedske LONDON, 16. aprila* Reuter. Včeraj popoldne je bilo izdano prvo uradno poročilo, ki pravi, da so se angleške mornariške in pehotne čete izkrcale na več mestih norveške obale. Poročilu niso bile dodane nobene podrobne informacije, ker je gibanje čet na Norveškem vojaška tajna. Vendar je gotovo, da gre za večje oddelke, katerih prva naloga je pripraviti oporišča za nadaljnje dovažanje zavezniških čet, ki so deloma že na poti. O položaju v Narviku je bilo medtem mogoče izvedeti, da so angleške čete popolnoma zagospodarile v mestu in okolici. Nemške čete, katere tvorijo vojaki iz Avstrije, večinoma Tirolci, se drže še na raznih postojankah v zaledju, kamor so se umaknile. Po zadnlih vesteh se umikajo proti švedski meji in je nekaj nemških vojakov že prekoračilo švedsko mejo. Švedi so jih ujeli, razorožiii in internirali. Posest Narvika je za zaveznike velike važnosti ne samo zaradi tega, ker so šli od tam vsi transporti švedske in deloma tudi norveške rude, ampak predvsem zaradi tega, ker je mogoče v tem pristanišču ustvariti močno bazo za odpošiljanje čet na Švedsko, ako bi bila napadena in bi ji bilo treba priskočiti na pomoč. LONDO, 16. aprila. Exchange Telegr. Včerajšnje uradno poročilo o izkrcanju angleških čet na več točkah norveške obale je vzbudilo po vSej Angliji, pa tudi v Franciji veliko navdušenje. Vsi listi prisojajo temu dejstvu velik pomen, ker bo sedaj mogoče direktno pomagati norveški vojski s četami, orožjem in muni-cijo. Posebno zadnje je važno, kajti Norvežani sami ne razpolagajo z zadostnim, zlasti ne z modernim orožjem. Prav tako navdušenje je pa zajelo tudi Norveško samo, ki sedaj čuti, da ni več osamljena v svojem odporu proti Nemcem, ampak »ma ob svoji strani zavezniško vojsko. Optimizem povečuje dalje še dejstvo, da morajo Nemci dovažati čete na Norveško večinoma le še z letali, kar pa ne omogoča večjih transportov. Možnost sov ©is..e tftt3r#encij© RIM, 16. aprila. »Glomale d’Italia« poroča po vesti iz Londona, da rač::najo v nekih angleških krogih z eventualno intervencijo Sovjetske zveze v primeru, ako bi Nemčiji uspelo obd.žati osvojene položaje na Norveškem. Po mnenju teh londonskih krogov je mogoče pričakovati, da se bo ponovil enak sovjetski manever, kakor lani na Poljskem. PRETRGANE ZVEZE WASH1NGT0N, 16. apr. Havas. Poslanik USA v Stockholmu javlja, da so | vse železniške zveze med Oslom in ! Stockholmom ter direktne zveze med | Dansko fn Švedsko pretrgane. FRANCOSKA PODMORNICA V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 16. apr. DNB. Listi javljajo, da se je ob ustju reke Amazonas pojavila neka francoska podmornica. Neka francoska vojna ladja je pa ustavila brazilski parnik. Ameriška celina obrambna skuenost LONDON, 16. aprila, Reuter. Sklep konference poslanikov Velike Britanije v prestolnicah držav južnovzhodne Evrope z zunanjim ministrom lordom Hali-faxom, včeraj, Smatrajo v tukajšnjih poučenih krogih kot važen pričetek novih zavezniških pobud. O stvarnih sklepih konference ni bilo izdano sicer nobeno uradno poročilo, zato pa objavljajo svoje komentarje posamezni listi. Med drugimi posvečajo posebno pozornost temu dejstvu tudi »T i m e s«, ki pravijo, da je bila konferenca velike važnosti. Evropski jugovzhod je za preskrbovanje Nemčije velike važnosti .Nemčija prejema iz Romunije petrolej in razne agrarne produkte, iz Jugoslavije baker in bauksit, mast in olja, iz Madžarske živino, mast in žito, iz Bolgarije pa tobak, sadje in druge pridelke. Toda južnovzhodno ozemlje je z nemškimi industrijskimi izdelki, ki jih daje Nemčija v zameno, že davno pre-nasieeno. Te države potrebujejo orožja, , municije in kolonialnih surovin, česar vsega jim pa Nemčija ne more dobavljati. Zato morajo zavezniki preprečiti, da bi imela Nemčija v tem delu Evrope monopol, naperjen proti njihovim interesom. Vendar pa je treba postopati take, da se prepreči vsaka potegnitev teh držav v vojno. Tudi zavezniki žele, da se ohrani na evropskem jugovzhodu mir. RIM, 16. aprila. Exchange Telegraph. Po poročilih, ki so prispela sem iz Madžarske, so madžarska oblastva uvedla na Donavi najstrožjo kontrolo, da se popolnoma zavaruje varnost plovbe po veletoku. Kontrolno službo opravljajo monitorji s pomočjo pristaniških oblastevin orožništva. V poročilih, ki jih objavljajo italijanski listi, je ugotovljeno, da pojmujejo vse podonavske države pravilno sedanji položaj ter priznavajo, da je Svobodna plovba po Donavi za Nemčijo življenjskega pomena, ker gre sedaj po tej poti 50 odstotkov nemškega uvoza. Zato je treba preprečiti vsako možno komplikacijo. Strogi ukrepi za obrambo Švedske STOCKHOLM, 16. apr. DNB. švedska vlada je storila cel niz ukrepov za zagotovitev svoje neodvisnosti. Zaplenjene so vse zaloge petroleja. Promet je zelo omejen. Vse zahodne in južnozahodne luke so vstavljene v prepovedano cono teritorialnih voda, kjer je plovba vezana na predhodno dovoljenje, prav tako vsako pri- stajanje. Obrambni ukrepi pred napadi iz zraka, ki so bili včeraj odrejeni na juž. no švedsko, so zdaj raztegnjeni na vso državo. STOCKHOLM, 16. apr. Stefani. Po vsej južni švedski je stopil zakon o zračni obrambi v veljavo. Prvi večji napad na Maginotovo črto PARIZ, 16. aprila. Havas. Po zadnjih poročilih se zdi, da hočejo Nemci preizkusiti odpornost Maginotove utrdbene črte. Predvčerajšnjim so izvršili nenadoma močan sukne v smeri vzhodno od reke Mozele. Napad so izvršili na prednje Trancoske postojanke ob podpori močnega obstreljevanja s težkimi topovi. Francoskemu topništvu se je pa posrečilo že v začetku zlomiti nemški sunek in prisiliti sovražne oddelke, da so se umaknili. To je bil prvi resen poizkus napada na Ma-ginotvo črto. Nemci so pri tem uporabili veliko množino ročnih granat, kakor tudi velikih in malih metalcev min. Istočasno io obstreljevali francosko ozadje največji nemški topovi. Nemški komentar o polaganju min BERLIN, 16. aprl. DNB. Nemški strokovnjaki javljajo, da »najnovejše angleško poročilo o polaganju min v Severnem morju ne more napraviti na vsakogar, ki se le malo razume v pomorstvo, nobenega vtisa. Trditev o polaganju min v južnozahodnem delu Baltika je smešna. Angleži hočejo s to samohvalo samo prikriti svoje neuspehe na Norveškem.« Amerika In Hoiandska Indija WASHINGTON, 16. aprila. Havas. Pisanje japonskih listov, da Japonska ne bi dovolila, da bi Angleži vzeli v zaščito Ho landsko Indijo, je vzbudilo v Zedinjenih državah veliko pozornost in vznemirjenje. Soglasna sodba je, da je bilo pisanje japonskih listov inspirirano in da se je s tem pokazalo, da imajo Japonci posebne namene proti tem holandskim kolonijam, ki so zelo važne kot dobaviteljice surovin.. Zedinjene države pa ne bi mogle nikoli dovoliti, da bi ti otoki prišli pod japonsko oblast in bodo v primeru potrebe vse ukrenile, da se to prepreči. SEŽIGAN JE DOKUMENTOV V HAAGU HAAG, 10. aprila. Havas. Po št* nepotrjenih zasebnih vesteh st) opazili včeraj, da so v nemškem poslaništvu sežigali dokumente. Romunija ustavila izvoz žita BUKAREŠTA, 16. aprila. Rador. Po poročilu trgovinskega in poljedelskega ministra je narodni komite sklenil, ustaviti vsak izvoz žita. Prej sklenjeni sporazumi ostanejo še nadalje v veljavi. Ministrski svet je sprejel tudi več važnih sklepov glede prehrane vojaštva, dobave nafte in drugih potrebščin. MOBILIZACIJA ZA POLJSKA DELA NA FINSKEM HELSINKI, 16. apr. Havas. Sinoči je bil objavljen poziv, s katerim se po zaključku demobilizacije pozivata dva letnika znova pod orožje. Vpoklicance bodo uporabili pri obnovi poljedelskega dela. PANAMERIŠKA UNIJA BUENOS AIRES, 16. apr. Havas. Ob 501etnici Panaineriške unije je predsednik Argentine imel v radiu govor, v katerem je naglasil velik pomen unije, ki naj v svojem okviru rešava vse spore ameriške celine ter dela za bodočnost vseh ameriških držav. Ideja svobode in neodvisnosti naj zajame ves svet, po zgledu ameriških držav naj se narodi prerode k skupnemu delu, da bodo uspevali, kakor mora uspeti Panameriška unija, JAPONSKI LETALSKI NAPADI NVASHINGTON, IG. aprila. Havas. Poslanik na Kitajskem je obvesLil zunanje ministrstvo, da so japonska letala bombardirala 10. t. m. mesto či-kong. Katoliška bolnišnica je bila ob Lej priliki popolnoma razrušena. Prav (ako so japonski letalci poškodovali katoliško misijonsko postajo v Linč-vanu v provinci K\vangse. PREDČASNI VPOKLICI V BELGIJI BRUSELJ, 16. apr. Havas. Drugi del rekrutov letnika 1940, ki bi morali odslužiti svoj kadrski rok šele julija, je poklican že zdaj v službo. ZA ZAMENJAVO DANSKO-AMERIŠKEGA KAPITALA WASHlNGTON, 16. aprila. Reuter. Zunanje ministrstvo preučuje možnost, da bi se kapital, investiran na Danskem in Norveškem, zamenjal v primeru izgube z onim, ki ga imata obe državi v USA. PRED KONFERENCO RDEČEGA KRIŽA V ŽENEVI ŽENEVA, 16. apr. Havas. Mednarodni odbor Rdečega križa je pozval vse nev tralne države na skupno konferenco, kjer naj bi sc dogovorili glede čim uspešnejše pomoči žrtvam vojne. Društva Rdečega križa Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Turčijee, Madžarske, Španije, Estonske, Litve, Letonske, Luksemburga, Holand-j ske, Švice in USA so že dala pozitiven odgovor. Konferenca bo v Ženevi. NEURJE V ARGENTINI BUENOS AIRES, 16. pr. Havas. Strašen orkan je pustošil nad pokrajino. Vode so narasle za dva metra, škodo cenijo na štiri milijone pijaštrov. Promet je ustavljen. Električna centrala je bila pod vodo, listi včeraj niso izšlj, radi oddaja je bila ustavljena. ZADUŠENA KOMUNISTIČNA ZAROTA RIO DE JANEIRO, 16. apr. DNB. Po udušeni komunistični zaroti je policija aretirala zelokupno vodstvo politične pi sarne. Zaprtih je nad 50 komunistov. ODSOTNOST DIPLOMATOV NVASHINGTON, 16. aprila. Zapaženo je bilo, da ob priliki zasedanja Paname-rišike unije ni bilo predstavnikov Nemčije, Italije, Japonske in svojetske Rusije. DANSKI IZVOZ V NEMČIJO BERLIN, H. apr. DNB. Veliko število danskih izvoznikov je zaradi prekinitve izvoza v Anglijo ponudilo svoje blago Nemčiji. Poslej bodo izvažali danske proizvode v rajli, tako perdvsem slanino, jajca, svinje in druge poljedelske pridelke. Pomaži zapiski »Samostojni demokrati so prišli tedaj, ko je bilo Hrvatom najteže" Na velikem manifestacijskem zborovanju KDK v Šidu je za dr. Kmjevičem povzel besedo senator SDS Sava Košano vic in med drugim naglasil: »Srbi na Hrvatskem smo že spočetka govorili, da je sloga med nami in Hrvati najboljša stvar, na so nas imeli za veleizdajalce. Danes je drugače. Treba je bilo 12 let izkušenj, kalvarije in inučeništva, narodnega pribijanja na križ, 12 let ponižanja da je prišlo prepričanje, kako }e treba iti po poti, po kateri sta šla Svetozar Pribi-čevič in Stjepan Radič. Ali bi ne bilo pametno, če bi hišo urejevali tedaj, ko je bil na svetu mir, ko smo bili bogatejši, ko smo imeli zunaj še prijatelja, na katerega bi se bili lahko naslonili? Pri nas so vladali diktatorji, ko je pa bilo treba državo rešavati, so poklicali naše prvake iz zaporov. Samostojni demokrati so prišli tedaj, ko je bilo za Hrvate najtežje, ko se je streljalo na Stjepana Radiča. Tedaj smo prišli, da rešimo čast srbskega imena. Mi smo ohranili prepričanje, da morejo tudi Srbi iti s Hrvati. Kmečki duh mora prežeti ves Balkan, ves svet, ker le v tej slogi je rešitev vsem Srbom in Hrvatom. Narod bo nekega dne pozval tudi one zgoraj, da se zedinijo. V najtežjih časih izkušenj za Jugoslavijo je hrvatski kmečki narod dejal, da je za Jugoslavijo in jo je s tem rešil. Kdaj je bila država močnejša? Danes, ko je dr. Maček na svobodi ali tedaj ko je bil v zaporu? Banovina Hrvatska je naša domovina, Jugoslavija je naša očetnjava. Bodimo složni!« Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Temperatura se bo dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota 15.7, danes najnižja 0.6* opoldne 10.0. Naš prvi, zvesti sotrudnik Dr. Vladimir Travner nas je za vedno zapustil. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Maribor, 16. aprila 1940. Uredništvo »Totega lista«. {tovore Profidraflinjska akcija mora preiti v eftrao ofenzivo Saj sscer sploh nima smis.a, da se Je draginji napovedala vojna Stvar je res čudna, prečudna. V začet-| no tako izkazale kot v privatnem. Saj [ rečeno: kdo pa največ zabavlja na te .in ku je bila draginja . . . ne, v začetku je j imamo dosti primerov, kaj zmore bistra ; one naslove, ki so po ljudskem mnenju bila uredba o pobijanju draginje in ž njo j glava in pridna roka ženske, V Ljubljani, j odgovorni za draginjo? Ženske, gospo-protidraginjski odbori. Torej, pred popla-, Mariboru, na deželi, viti:mo podjetja, ki I dinje zabavljajo. -Torej naj pa se one vo so že bili tu zaščitni nasipi. In smo > so pod ženskim vodstvom dosegla narav-bili hvaležni varuhom ljudske blaginje, ' nost čudovit napredek. Eno ali drugo je tla so pravočasno poskrbeli, da ne bo nič hudega. Ali se je, žal, le prekmalu pokapalo, da ti nasipi ne držijo: draginjski val prevzamejo delež te odgovornosti. In gr£ navsezadnje tukaj tudi za moralno plat: zakaj pa naj bi bili vsega slabega in hudega vedno samo mi moški krivi? Vsekakor je treba nekaj narediti/ go- že stalo pred polomom, rešila, dvignila ga je ženska roka. Šem bral neko ameriško statistiko o podjetjih,, ki so propadla, je na vseh koncih in krajih predrl skozi Od teh je bilo 90 odstotkov z moškimi i spoda moja, akcija za pobijanje draginje in poplavlja deželo, zaliva trge in trgovi-i gospodarji in samo 10 odstotkov tistih, j mora preiti v energično ofenzivo, sicer vine, gostilne in magazine, vse, kar je v j ki .so jih vodile ženske. . . . .] nima smisla,, da se je draginji .sploh na- zveži z ljudsko prehrano. Ljudstvo pa : Torej možje galilejski v protidraginjskih I povedala vojna. Ali pa • se hočemo na- vpije na pomoč: kje so reševalci, proti- j odborih,, ki si belite glave, kako bi opra- sproti njej proglasiti za nevtralne ali pa ciraginjski odbori? Le.ti pa se oglašajo: j vili postavljeno vam težko nalogo, zahte- se celo podati pod njeno zaščito? Smo preslabi, Smo samo posvetovalni or-j vajte žensko pomoč! že iz taktičnih raz-j eio. gani, brez izvršilne oblasti. Smo kakor . logov je to priporočljivo. Kajti med nami j gasilci brez brizgalne ali' kakor vojaki j -------------------------------------- brpai“:v Mariboru padel predlog: ženske j RaZVOj Sl©V@SlSk©ga {ebebRtVa V" protidraginjske odbore, gospodinje!; Poleg. Kmetijske družbe najstarejša j Bistrici .ter plemenilna postaja v Ka-mni-čenske so vse bolj energične in bojevite, J kmetjjsko-gospodarska organizacija je j ški Bistrici. ,T1 Brezsrčno dejanje V Zavodnju nad Topolščico je pomagal 60 letni dninar Jakob 'N a po th i k gnesti slamo pri posestniku Berglezti. Starček je delal vestno toda nekoliko počasneje, kar je silno razburilo domačega si-na Rudolia. Naliralil je. starčka ter ga slednjič udaril s kolom po plečih. Zaradi padca se'je starček zgrudil ter padel iie-kaj metrov v globino." Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe. V skoraj brezupnem. stanju so. ga pripeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer se zdravniki vestno in požrtvovalno trudijo,, da inu ohranijo življenje. Starček si je ‘pri padcu zlomil ključnico in nekaj reber ..ter .močho ranil pljuča.. O dogodku obveščeno sodišče pa je uvedlo strogo preiskavo: Društvo,.'-ki šteje 1.71 po- so kot gospodinje od draginje tudi naj-j slovensko čebelarsko društvo, ki' je imelo j družnic s'3600 člani, je priredilo okoli 50 bolj prizadete,, one bodo že znale poka-i v nedeljo v Ljubljani svoj letni občni i poučnih predavanj in vzdržuje 34 opazo--zati, kako se taki stvari streže. Pameten zjj0r 0b veliki udeležbi delegatov in za- valnih postaj. Ustanovljen je bil tudi po predlog. Saj si mi moški v dvajsetih letih stopnikov raznih gospodarskih ustanov, j-seben. sklad za. zavarovanje čebelarjev, Saj javnega gospodarjenja nismo nabrali nobenih lovorik. Nasprotno: polomija za ' polomijo. Dežela bogata, ljudstvo pa rev- piodonosno delovanje društva no, to je žalostno spričevalo našrh gospodarskih sposobnosti. Ženske pa, ni dvoma; cja' bi se v javnem gospodarstvu rav- topnikov raznih gospodarskih . .. Poročilo odbora, • ki mu predseduje za- ki so imeli škodo zaradi kužnega obole- služni Čebelar g. Žnideršič, je pokazalo tudi' v nja .čebel. Na zborovanju je “bita .sklenjena 'ustanovitev čebelarske zadruge ti minulem letu, zlasti v gojenju naše čisto- ! vnovčevanje medu in sprejetih tudi več krvne: domače čebele. Uspešno delujeta | drugih predlogov za ,povždig6 našega če-selekcijski postaji v Selcih in Bohinjski1 belarstva.. " Pfllj IzboSišajte higienske razmere v S»iu;u v Ptuju ni preveč fdeal-! urejeno javno kopališče. Krediti ptujske a z ozkimi ulicami, vlaž- občine so premajhni, davčna moč ptujskih meščanov je prešibka "za sodobnosti in higienskim zahtevani odgovarjajočo modernizacijo mesta. Zato je neobhodna primerna pomoč od strani "odločujočih. . Stanje'higiene - no.. Stari del mesta nimi in mračnimi stanovanji ter tesnimi, itečistfmi dvotfščLhe odgovarja sodobnim higienskim zahtevam. Največja zahteva in potreba ptujskega mesta je lastni javni vodovod, kajti stanje pitne vode v redkih javnih in zasebnih studencih ni idealno in i p. Zvišana vpisnina. Združenj« trgovcev "m, ,Qrfnwnlini«» ' Tiirfi fHinn in v onremi 1 Ptuj-okolica jo dišala, vpisnino za male ne . zadovoljuje, ludi edino m v oprem j , Jvsk(? obr^t,., otl 200 na 500 dill; večje zelo. zaostalo mestno kopališče m v cast p(J- 5(K) na 1000 tUt)j za irg0Viue na de- mestni upravi, Le zunanji del mesta, kij belo ter družbe pa od 1000 na 2000 v.dm: se razvija ob bregovih Drave v sistemu svetlih in zračnih vil, ki so deloma opremljene1 s hišnimi vodovodi in kopalnicami, ustreza vsem zdravstvenim predpisom. Večina revnejšega prebivalstva se pa mora stiskati v ozkih in temnih, stanovanjih starega dela mesta. Pred 16 sto leti so Rimljani imeli v svoji Petoviji lastni vodovod, izpeljan s Pohorja. še sedaj so vidni sledovi na Hajdini. Rimljani so imeli tudi veliko in krasno | c. Aretirana je bila po celjski policiji j neka ženska, ki je v manufalmimih trgo-vinafr Krošcij v Gosposki- ulici m Brata Sumer v Prešernovi ulici ukradla precej raznega manufakturnega blaga. Na policiji se je ženska izdala za neko Terezijo Jug iz St. Jurija ob juž. žel., policija pa je dognala. da je navedla napačne pod alk«. Oddali so jo sodišču. c. Gozdni l«k na Glaziji v Gel,ja. V -nedcv Iji), 21.1. m.j ob 10. dopoldne bo na Glaziji II. medžupni gozdni tek, pri katerem bodo sodelovale sokolske župe Ljuliljaua, Maribor, Zagreb in Celje. Vseh tekmovalcev bo okoli 80. v loj panogi bo največja tekma, kar je biio v Celju. Občinstvo opozarjamo, da si, ogleda potek tekem, ki bodo nudile gotovo dosti zanimivega. c. Težka nesreča v gozdu. Včeraj smo poročali o težki nesreči v nekem gozdu pri Jurkloštru, kjer sc. je ponesrečil 'VSTetili Ta predlog je bil tudi na letni skupščini soglasno odobren. p. Uradni . dam Zbornice za trgovino, gQ2ogasiIi, da so ni razširil in napravil večje škode. LfufaP-iasta JUBILEJNA RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU Za to veliko’ razstavo, ki se je udeležuje 67 slovenskih likovnih umetnikov, je med občinstvom ves čas od otvoritve sem živahno zanimanje. Starejši obiskovalci, ki se .spominjajo prvih podvigov slovehskili slikarjev iu kiparjev z zadoščenjem razmišljujejo o razvoju naše likovne umetnosti, ki se vrača po raznih stranpoteh zopet, v zdravi realizem. Vsi so si pa edini v tem, da je splošni napredek slovenskega slikarstva zadovoljiv. VELIK GOZDNI POŽAR PRI SLOV. BISTRICI V Cigoncih je v nedeljo dopoldne pričel goreti gozd grofa dr. Ferda. Attemsa. Zgorelo je okoli 12 ha'201etnega smrekovega gozda. Ogenj je’napravil 300.000 din-škode. Gasili so bistriški gasilci, ki so s pomočjo prebivalstva požar v dveh urah pogasili: - ' - .' SMRT POD SMREKO V Zgornjem Razborju nad Slovenj-gradcem se je pri podiranju drevja .smrtno ponesrečil 36!ctni gozdni delavca Ivan Podlinšek. Ni se pravočasno umaknil in padajoča smreka je možu zdrobila glavo, da je bij na mestu mrtev. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI CE- ■, ROVCU Na progi'Zagreb - Split se je blizu postaje Cerovač pripetila huda železniška nesreča.. Na tovornem vlaku je počila 0S na četrtem vagonu. Zato se je šest vagonov prevrnilo v 30 m globok prepad. Vsi vagoni so bili prazni. Ubilo je železničarja Mihaela Gotnarja, ki zapušča štiri otroke, težko pa je ranilo dva zavirača, Progo so pričeli takoj čistiti, vendar je imel potniški vlak 6 ur zamud«. o. V Rušah-je umrl g. Gl a ser Fric, bivši gosli! uičar ih' jKisestnik na Sniolhiku. Pogreb znanega rodoljuba bo v sredo popoldne oh 17. Lovski tovariši iz bližnjih krajev se obveščajo; da jc zbirališče lovcev,' ki se udeleže pogreba mnogoletnega dana SLD, v restavraciji ga. Sark. Ruše. Pridite z lovskim krojem! - - J. o. Gozdni požar. V nedeljo okrog poldneva s« je vnel gozd .,Žervišča“ nad-Štorami, last posestnika Ivana Žerjava iz Celja. Gasilci so teren okrog ognja prekopali. radi česar je ogenj v noči sam ugasnil. Gozd je bil precej izsekan, vsled česar škoda ni velika. n. Skol dr. Dionizij Njaradi umrl. V nedeljo j« v Mrzlem polju v Zmnberku, kjer je bil na kanonični vizitaciji, umrl grško-katoliški škof dr. Dionizij Njaradi. Njegovo truplo bodo prepeljali v Zagrel), pokopali pa najbrž« v katedrali v Križevcih. redke prilike, da. se informira o stanju sodobne slovenske likovne umetnosti. Razstava ostane odprta samo še ta teden. V nedeljo zvečer bo nepreklicno zaprta. Za ljubitelje umetnosti, ki si nameravajo nabaviti kak original, je ta prilika posebno ugodna, ker je izbira raznovrstna- in obsežna, čeprav je posameznik rad; pičlega prostora skromno zastopan. N .VHODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama: Torek: Revizor. Premiera. ter da odpira najlepše perspektive za bo- Sreda: *upanova Micka. Vrh. dočnost. O kiparjih, ki so skoraj polno- j Torek. Jolajlta Ba?eYakreslač. številno zastopani, jc pa splosna sodba j Sreda: Lucia di Lammermoor. Gostovanje še ugodnejša. Naj bi nihče ne zamudil te* Sonje Ivaneičeve in Josipa Gostica. Strokovna izobrazba kmetske mladine MARJETI NA 1 nje na sreskem načelstvu. Kurator-ij ustanov veletrgovca Antona j c. Nc preobSežujte vozov! 'adnje časi- Kmetecu. LEPO USPELA KMETI,JSKO-NADALJ EVALNA ŠOLA V SV, DRAVSKEM POLJU Pred dobrimi 4 meseci je domačin, | besedah so nastopili nekateri fantje z učitelj g. Jože Kmetec, začel s kine-j refetati o sadnem drevju, živinoreji, si-tijsko nadaljevalno šolo v Sv. Marjeti i losih itd. Vsi so govorili kot stari gona Dravskem polju. Mnogi so majali zjspodarji. saj se vse praktično poizku-lavami in dvomili o uspehu, a motili so j sili, kar so se teoretično naučili. Kot se. Od 48 priglašenih fantov jih je resi vsak večer so tudi zaključek začeli in končali z narodno slovensko pesmijo. vrstile čestitke, namenjene ič manj tudi g. voditelju ustanove na novo razpisane. Oni, ki že-[ dogaja, da vprežna živina, posebno konji, in Robič iz Maribora, g. inž. Anton Greif lijo, da se iim vrnejo prošnjam prhožene j k‘ vrhu tega niso dovolj ostro podkovani j \z Ljubljane za bansko upravo, domači za aslalt padajo. Vse to bi se dalo !>' ; ^nlcln nnraviteli «r. Edn Obča želja jc, da se tečaj drugo leto Edo Kovačič, g. žup-; nadaljuje in bodo učenci vsakomur, ki Predsednika dr. Ernesta Kalana, advoka- živini'kf*je po večini''tudi slabo'krmVieii^ i nik Er. Polak je zastopal cerkveno oblast, j jim bo to omogočil, ali vsaj k temu pota v Celju. l>i bilo marsikatero trpinčenje prihranjeno, g. Kolman banski svet itd. Po uvodnih magal, vedno hvaležni. listine, naj'to javijo Kuratoriju v roke tovori zk^LVpSi^ki upravitelj ni*o/4 j. -i.. i _i . w. . . i- .i , . i • ; rr Pa nLr ip* Man tor Ob krsti pravnika, zgodovinarja in humorista V nedeljo ob 11. uri 15 minul je preminul v mariborski bolnišnici na tuberkulozi sodnik okrožnega sodišča dr. Vladimir Travner, ki je bil vsemu Mariboru poznan kot zgodovinar in humorist. Rodil se je 8. decembra 188G v Logatcu sodnemu pristava, pozneje dvornemu svetniku Martinu, po rodu iz Kamene v Savinjski dolini in materi Karolini, rojeni Obreza iz znane cerkniške rodbine. ljudsko šolo je začel obiskovati v Ljubljani 1. 1893. in jo je nadaljeval po 1. 1895. pri 00. frančiškanih-v Novem mestu, kamor je bil oče premeščen za namestnika državnega pravdnika. Radi šibkega zdravja (pljuča) je obiskoval prve tri razrede gimnazije v Kranju, nato pa se je vrnil k staršem v Ljubljano in obiskoval zadnja dva razreda gimnazije v Novem mestu, kjer je maturiral 1.1906. Po maturi sc je hotel posvetili študiju zgodovine, česar pa ni‘storil deloma radi znakov tuberkuloze, ki bi mu gotovo preprečevala srednješolska predavanja, deloma pa radi takratne popolne zasedbe srednješolskih profesur zgodovine. Tudi ni ustregel očetovi želji, da postane duhovnik, temveč sc je posvetil na vseučilišču v Gradcu pravu, katerega je dovršil po vseh z odliko opravljenih izpitih in rigorozih 1. 1911. Na univerzi je bil član akademskega društva .,Triglav" ter bil v univerzitetnih bojih za slovensko univerzo od buršev ranjen. Med univerzitetnimi študijami je potoval dalje časa po Italiji (Fi-renza in Rim), kjer si je razširil svojo izobrazbo in znanje jezikov, od katerih je pasivno obvladal vse važnejše jezike Evrope. Po dovršenih visokošolskih študijah je stopil 1.1911 v sodno prakso v Gradcu, služil nato 1911—1912 v Ljubljani, 1912— 1914 zopet v Gradcu, 1911—1918 v Mariboru, 1918—1927 v Ptuju in nato do svoje smrti v Mariboru. V svojem sodniškem poslovanju in v pravniškem življenju sploh je pokojni dr. Travner zastopal 1'ilanlrop-sko stališče, da mora bili dober sodnik dober človek, ki ljudem pomaga, ier je vezai s pojmom jurista pojem dobrohotnega sodnika, ki ne izreka sodb, temveč je v rousseaujanskem pomenu besede ljudem svetovalec. V prvi dobi svoje sodnijske službe je hotel te svoje filanlropske nazore tudi formulirati s svojevrstno pravno filozofijo ter je radi tega tudi vedno želel službovati v Gradcu v neposredni bližini strokovnih znanstvenih virov. S svojo na-mero pa ni uspel in jo v tem doživel razočaranje, ki ga je grizlo vse življenje, četudi je o lem le redko govoril. Posledica lega razočaranja in neuspeha njegovega pravnofilozofskega gledanja na delovanje sodnika in na smoter sodnije pa jo bilo Irajno odklanjajoče stališče do ' prava sploh, kateremu je v njegovi današnji organizaciji odrekal vsak kulturni pomen, razen v kolikor služi utrditvi in varovanju vsakokratnih družabnih sistemov. io dr. Travnerjevo gledanje na pravo pa je bilo tudi v zvezi z njegovo prirodo. Po svojem značaju je bil vedno veder in vesel, imel je izreden smisel za humor ter je strastno ljubil razigrane in duhovite družbe. Iz konsekventne opozicije do vsega obstoječega in do vsakogar na položaju jo ustvarjal duhovite in hudomušne skeče in prigodniee v vezani in nevezani besedi ter na tekočem traku doživljal in tvoril komedije od podrobnih dogodkov tekočega dneva pa vse do velikih svetovno-poliličnih dogodkov časa. Dokler ni začel z boleznijo usihali vir, ki je-napajal njegovo karikiranje vsega sveta do njega sa-inega, je bil dr. Travner s svojo besedo duhovito razvedrilo vsake družba in široke javnosti, ki ga je kol takega poznala v Ptuju in v Mariboru. Vir dr. Travnerjevega humorja je bil v kritiki konvencionalnosti in vsega obstoječega in ustaljenega, česar tudi osebno kot človek in družabnik ni cenil, niti upošteval. Težnja za svojevrsl-nostjd, navadno socialno poantirana in izražena s spretno l>cscdno igro pa ni bila samo oblika n jegovega humorja in cinizma, temveč tudi izraz podobe, v' kateri je dr. Travner gledal ves svet od političnih in kulturnih dogodkov pa vse do vsakodnevnega življenja posameznika. Težnja po svojevrstnosti in sprostitvi o< vsakdanjega, torej od lega, kar ic časovno na dnevnem redu, označuje tudi dr. Trav nor.ia kot zgodovinarja. Z zgodovino se je dr. Travner začel, zopet bavili. ko je postal sodnik v Ptuju* zlnsli na v Mariboru in dejstvo jo, da je dr. Travner zač;' obračali prvenstveno pozornost zgodovini ko je vstopil v delovni krog Muzejskega društva in Zgodovinskega društva v Mariboru. V zgodovini ir dr. Travner bi njen ncutrudliivi popularizator, ki je iška in opisoval zgodovinska dejnnia, s katerim je bila združena iuterešantnost ali tud eksotičnost. Tako je Obravnaval marihor ske protestante, mariborske Žide. mariborska pokopališča, čarovništvo in čarovpiš'. procese v splošnem in pa Slovenskem po sebei, vampirje in vampirske procese, kugi Pa Slovenskem. Inko v Ameriki ter obuja civn" 1 m* s posebnimi o! Pln-cmo' s čin' j' Lil gotovo nnjhlodovdmši eblelničnr , samo n n Slovenskem, temveč tudi dah okoli. Manj se i' bavil z znanstveni sicer redkejšimi prispevki v mariborskem: šivu Svoboda, oziroma Vzajemnost, o zgo-Casopisu za zgodovino iu narodopisje, kjer dovinskih vprašanjih, še pogosteje pa je jo postavit na dnevni red problem pokrajinskih muzejev, sodeloval pri objavah numizmatike v mariborskem muzeju, pri poročilu o srednjeveškem denarslvu na Slovenskem ter s knjižmmi poročili. Izreden dr. Travnerjev spomin in redno zgodovinsko čtivo sta postavila dr. Travnerja v pogledu materialnega zgodovinskega znanja kronologije, biografskih podatkov zgodovinskih osebnosti, zgodovinskih anekdot in dogodivščin menda na prvo mesto med našimi zgodovinarji. Življenjsko je bil dr. Travner ambiciozen človek. Udejstvoval se je v širino, manj v globino. Ril je odbornik poleg žc omenjenega Muzejskega društva in Zgodovinskega društva v Mariboru, Muzejskega društva v Ptuju, Ljudske univerze v Mariboru, mariborskega esperantskega drušlva, francoskega krožka, sodeloval je z Ognjem in pisat v mariborski Večernih, Mariborer Zeilung, Jutro, Slovenca, Delavsko politiko, Toti list, zagrebške Koprive, največ svojih prispevkov pa je objavil v tedniku Življenje in svet, od katerih so nekateri izšli tudi v ponatisu. Predaval je posebno rad v delavskem kulturnem dru- nastopal s humorističnimi večeri, na katere se prijetno spominjajo iz njihove. Ljudske univerze zlasti Studencam. Dr. Vladimir Travner je postal kot satirik in kritik javnega in osebnega življenja današnjega Maribora njegov sestavni del. Kot lak je s svojimi sentencami in domislicami, skupno z nedavno umrlim tovarišem v humorju h) delovanju li Kramerjem, postavil, temelje za tradicijo veselega in originalnega Mariborčana. Baš radi originalnosti njegovih pogledov na svet, na javno delo, vlogo prava in zgodovine mu ni bilo dano, da bi dosegel to, za čemer je stremel, da postane reformator sodobnega prava. Razočaran in zagrenjen nad tem je to svojo bol skrival do svoje bolezni ter jo šele na.smrtni postelji ustmeno in pismeno razkril. Ostal pa bo zato vsemu Mariboru v trajnem spominu kot mož izredne nadarjenosti, zdravega humorja in vsestranske delavnosti, v kateri stoji na prvem mestu zgodovina. Kot tak je s svojini javnim in družabnim življenjem sodeloval pri temeljih mariborske tradicije, katera ga ne bo mogla pozabiti nikd ar. S t y r i a c u s. KONCERTNI .VEČER G. LUKMANA. V programu nocojšnjega koncertno re-citacijskega večera g. Lukmana v dvorani Ljudske univerze je nastopila sprememba. Ker je g. Milan Skrbinšek zaradi oboleio- mj§ 1 Otvoritev l€®bčiEi§k@ga tedna Nihče ni pričakoval tako častne udeležbe pri otvoritvi Kobanskega tedna, V mali dvorani Sokolskega doma so se zbrali številni zastopniki javnega življenja in prisostvovali otvoritvi lepe Šuš-meijeve razstave olj, linorezov, akvare-ov in risb. Zlasti so bile lepo zastopane tukajšnje narodno obrambne in kulturne organizacije, ki se. zavedajo važnosti o obsegal skladbe Vcračinija, Bacha, Beethovna, Skei-janca, Slavonskega, Debussvja, Delannoyja in Ravela. Na glasovirju ga bo spremljala gospa Suzanne Roche. Odbor francoskega krožka v Mariboru opozarja člane društva in vse ljubitelje glasbe BIVŠI OROŽNIK ADAM TOMIČ JE OBTOŽEN UMORA SVOJE ZAROČENKE MARIJE na ta edinstveni muzikalni dogodek. Vslop- FRANKOVE i nice po 25, 29, 15, 10 in 5 dinarjev se dobe , . . . . . . ,. , I v predprodaji pri „Putniku“ in pri večerni orez predstojnikovega dovoljenja odpeljal v! ^ ,brraini Maribor, kamor je prišel okoli 23. ure. Takoj j T^tuJkov izlet v Grčijo od 24. do 30. Ljubezenska trageefifa v Meiju pred sodniki Mariborčanom je še v spominu pretresljiv dogodek, ki se je pripetit 25. januarja zjutraj v Hutterjevi tovarni. Takrat ie bivši orožnik A d a in Tomič iz Cirkovcev pri Pragerskem ustrelil svojo 17 letno izvoljenko Marijo F r a n k o v o ’ iz Loške ulice 3. Dekle je na mestu izkrvavelo. Zaradi tega zločina jt moral danes Tomič pred veliki kazenski senat. Za razpravo je bilo v Mariboru veliko zanimanje in mnogi so hoteli prisostvovati zadnjemu dejanju te ljubezenske žaloigre. Kakor opisuje obširna obtožnica, je bil Tomič več let orožnik v Cirkovcih pri Pragerskem. Tam se je zaljubil v siroto brez staršev Marijo Frankovo, ki ji je bilo takrat šele 14 let, bila pa je zelo močno razvita. Živela je kot rejenka pri posestniku Jerneju Lahu. Ko je končala ljudsko šolo, je odšla Marija v Maribor, kjei je dobila delo v Hutterjevi tovarni. Ker je bila pridna, je v službi dobro napredovala in postala tkalka. Ljubezensko razmerje med Tomičem in Frankovo se je tudi v Mariboru nadaljevalo. Tomič ie prihajal k dekletu na obisk v Loško ulico 3. Ker je dekle proti koncu preteklega leta zanosilo, sta se predstavljala kot zaročenca. Da je Marija zanosila, si nista jemala preveč k srcu, ker sta se nameravala v kratkem poročiti. Okoli Novega leta se je ljubezen med obema nenadoma ohladila. Zlasti je oilo to vidno pri Frankovi, ki se je pričela Tomiču odttiie-vati. Nasprotno pa jc bil Tomič prej ko slej enako zaljubljen v mlado Frankovo. Bil je nanjo zelo ljubosumen ter jo je zalezoval na vsakem koraku. Marija pa si je zaželela prostosti. Zato sta se večkrat sprla, . ijub temu pa sta se vselej pomirila. Marija ie 'postajala vedno hladnejša. Ko je Tomič spoznal njeno namero, ji je jiričel groziti in jc postal proti njej surov. Vse to pa je imelo nasproten učinek. Marija Frankova je Tomiča zasovražila. Bila je z njim dobra samo na videz, ker je vedela, da bi bil Tomič zmožen svoje grožnje izvršiti. Frankova se je odločila, da s Tomičem zn ieJt nl?P°iil • StaTanje Frank0,ve- -ki ie že; aprila, kolektivni potni list, 50 odst. popust spala. Kaj se je med njima odigralo m znano. 1 >ših ^1^^. Prij.lvc v vsch bile-Marija je vsa prestrašena in v spalni srajci putnil-a pribežala iz svoje sobe in dejala svoji gospo- j , ,r,nkošlni j^’, v Benetke in Dalmacijo dinji, da jo hoče Tomič ustreliti. Kramberger-j z najvcčjim parnikoin Jadranske plovidbc jeva je dekle skrila pri sosednji stranki, kjer c,o Prestolonaslednikom Petrom v času od je v strahu prebila noč. Tomič je divjal po, 'L i m i list Po- stanovanju in iaka, IMjCJ.* sokovih “pL^kU ‘f VS odprh’ ker 50 vedeh’ biletarnicah „PUTNIKA“ 1 m. Nočna lekarniška služba od 13. do vključno 19. t. m.: Mestna lekarna pri »Orlu«, Glavni trg 12, tek 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove ih Meljske ceste, tel. 25-32. anj je zvonil, pa mu niso da grozi dekletu nevarnost. Drugo jutro je Frankova že zelo zgodaj vstala, ker je morala na delo v tovarno. Izposodila si je od, prijateljice obleko ter z njo pobegnila pred Tomičem že zgodaj iz hiše. Kmalu se je zbudil tudi Tomič in spoznal, da je Marija že odšla v tovarno. Takoj je odhitel za njo. Pri vhodu v tovarno ga je vratar ustavil. Temu je natvezil, da .ima južino za svoje dekle ter odšel skozi vrata. Delo se v tovarni Se ni * Grajski kino. Danes veliki WarneT pričelo. Spraševal jc delavke, kje dela Bros-film „Gospa Judita". Prekrasna vse- Frankova. Prišel je do tkalnice. Tomič je naletel na Frankovo na hodniku pred strojno dvorano. Nagovoril jo je in Frankova mu jc mirno odgovarjala. Ko je Marija odšla k svojemu stroju, so delavke videle, da je orožnik segel v žep. V naslednjem trenutku je že odjeknil strel in Frankova se je smrtno zadeta v srce zgrudila. Tomič se je mirno cbrnil in hotel oditi. Spremljali so ga delavci in vratar in ga pred vhodom izročili stražniku. Tomič se je dal mirno prijeti. Stražniku je izročil službeni pas in orožje. Obtoženi Tomič se zagovarja, da je izvršil; zločin v nepremišljenosti in v veliki ražburje-j bina. Belty Davis. * Esplanadc kino. „.Iuarcz“, monumentalni film največjega, formata po resničnih dogodki tragedije Maksimilijana Habsburškega z Paulom Munijcm. Najboljšo, re-mek delo vseh časov. * Kino Union. Do srede ..Pustolovščin® Tima TayIora“ I. del. Eksotičen velefilh* napete vsebine in sijajne inscenacije v dveh gradioznih epohah. Mariborsko fjleda?i«e Torek, 10. aprila, ob 20.; „Trideset s®' nosti. Pravi, da se je hotel po dejanju tudiikund ljubezni". Red C. sam ustreliti pa mu je orožje odpovedalo. Ob-j --------- tožnica pravi, da Tomičevo obnašanje pred Oggtjo izvršitvijo zločina dokazuje, da je ustrelil Fran- . . m. kovo popolnoma namerno in da se je že dalje! .................. Sreda, 1/. aprua časa pečal s tem načrtom. Priče v tovarni za-j Ljubljana: / poročila, 12 citre m nikajo, da bi se bil hotel Tomič po dejanju' niomke, 12.30 poročila, 13.0- pisan t ' ustreliti ! slralni koncert, 14 poročila, 18 mladinska r, ....... ..T*., IR /111 l..f,./,)n L'nt V70hinn sredslvO, L' Razpravo je vodil da ne . mara o njem ničesar pismo, je Tomič dobil 14. jan. in ga je zelo razburilo. Naslednjo nedeljo se ie dpeljal v Maribor k dekletu in se z njim na videz pobotal. Prijateljstvo pa je'bilo le navidezno, ker se je Frankova bala, da bo Tomič svoje grožnje izvršil. Resnico si mu je upala povedati le v pismih. Takoj po Tomičevem od- linHn M n rii a cnDt nnnicnln lil sam predsednik okrož-,ura’ kazen kot. vzShjno srt idilik. Prisedi,iki so sodniki ! P?™čila, 20 prenos iz opero. - Beogia« iemer. Kolšek in Rehuia.: koncert RO, 1 ^ zabavn ,er 119.40 havajske kitare, 20 prenos iz opuc 7: ! - Sofija: 18 lahka glasba, 19 boncerl 20 ,jin ! Verdijeva opera „Rigoletto“. — " , . j pester večer, 21 simf. koncert, 22.30 lahka I .i ..i... ¥ ona* orkester IlenrV vselej prekine vsako razmerje. Zato si je dala; nega sodišča k. Hudnik. brez Toitnčcve vednosti odpraviti ►tlemi plod. (jr T„rat0, dr> čemer, Kolšek in Rebula. — ..- .... . iz OIM,rc. Nato mu je napisala pismo ter mu povedala, i obtožnico vstopa državni tožilec e. Sever. | 19-42 FavaJske, uT^0’,20, p <1! tnnmi 20 vec nihati, To, obtoženca pa zagovarja dr. Boštjančič. Za i ^ lahka glasba, 1. t ^ r,’a1o razpravo ie bilo veliko zanimanje in ie bila razpravna dvorana nabito polna. | n—* ' ITT T.rkcsLer IlenrV Razprava ob casu poročanja se traja. j 0,, ple",a f.lasba, 22.40 klavirski ---------- 'koncert — ltadlo-Paris: 21-45 koncert so- m. Upokojen je na pošli Maribor II. Iiu- i fioPnc Riasbe 23.45 komorna glasba. — ličrt Jurkovič. 1 Milano: 20 45 Berlozijeva opera „Proklet- Firenze: 19 pesmice s hodu je Marija spet napisala pismo in mu i m. Podpornemu društvu klasične gimnazije stvo Fausta". ponovno sporočila, da hoče imeti pred njim; je daroval n prof. A. D. 100 din namesto plošč, 19.30 harmonike. ilvc, 20.30 zvoki iz fil- naoKoii. sianj r/* .r oFvnvnnvnni n, iu žnpriMvmilni nod n '"M” •••" ■" ’ ’ ’ v"" da1* je tudi In doprinusul sv. za vselej mir. To usodno pismo je dobi! za-1 venca na grob pokojne gospe Amalije Vert- ljubtjenec 23. januarja. j nikove. Silno razburjen je prosil Tomič svojega! m. Orkestralni odsek Glasbene Matice m vajo v ,čcli L. k, 18. i. in. Radi kon- sredo blio’ [.komandirja za dopust, češ da se bo odpeljal j | vr Maribor. Dopusta pa ni dobil. Kljub tet pa je Tomič, vztrajal na svoje;;; načrtu iu pevskega otisaKu odpade Udeležba siroao obvezna. mo v, 21 plesna glasba ---Budimpeški: 1930 Plotova opera .,Maria,. — DurM-10 15 Donizotijeva opera ..Don Rasouale • Stuttgart: 19.15 lahko gb F; 22 siiM-k un-erl. ' BrniitiJa ■ : . i k- gLrdi^t 21 komorna glasba, 22.15 plesna gltispa* 2an firvcsfff Najveee In najdražje letališče imajo v Ameriki Ogromna deta, ki so biia potrebna sa aerodrom, zmorejo pač le bogate USA Nedavno jo bilo izročeno prometu doslej največje in najdražje letališče na svetu — La Guardia Field v New Yorku — ki nosi ime po sedanjem nc\vyorškem županu La Guardiji. V New Yorku in okolici je več letališč, vendar so Američani občutili potrebo še po novem, osrednjem letališču, ki bo združevalo kopno in morsko letalstvo. Od tu se bo namreč razvijal ves letalski promet med Evropo in Zedinjenimi državami, med posameznimi deli Zedinjenih držav in dalje na sever v Kanado in na jug čez Florido v Južno Ameriko. Osebni letalski promet Ne\v Vorka je zeio velik. 2e leta 1938. jc prispelo v to največje mesto na svetu več ljudi z letali, kakor z ladjami. Od tedaj se jc promet še znatno povečal, zlasti odkar obratujejo redno letala tudi čez Atlantski ocean med Evropo in Ameriko. Vsa letala na tej progi se dvigajo in spuščajo že na novem letališču La Guardia Ficldu, ki je urejeno enako za letala s pristankom na kopnem, kakor na vodi. Potniki iz Evrope morejo tam v nekaj minutah opravili vse carinske in kontrolne formalnosti in pre- sesti v druga letala, ki jih prenesejo v Chicago, Miami, San Francisco ali kamor koli. In pri tem jim ni niti treba izpod strehe velikih dvoran. Novo letališče, ki je stalo nad '10 milijonov dolarjev, jc gradila družba \Vorks Progress Adminislralion dve leti. Vendar letališče še ni popolnoma dograjeno, ker so za bližnjo bodočnost projektirani še novi hangarji in novo, skupno upravno poslopje za vse ameriško letalstvo. Sedaj že stojita dve upravni poslopji, eno za vodna in eno za kopna lelala. Za kopna letala jc na razpolago šesL ogromnih hangarjev, za vodna eden. V bodočnosti bodo dogradili k tem še tri za kopna in enega za vodna lelala. Novo letališče ni nastalo samo s povečanjem .prejšnjega letališča na obrežju Long Island-Sunda, ampak v glavnem s pridobitvijo nove kopnine, vzete morskemu zalivu, ki je tu precej širok. Letališče obsega 226 hektarjev, od tega pa je takega sveta, ki je nastal z zasutjem morja, kar 144 hektarjev. Nasproti letališču leži sredi zaliva Rikers Island, ne\vyorško odlagališče smeli, pepela in grušča. Na lem otoku so se nabrali tekom desetletij griči, visoki do .'i(l metrov. Sedaj je površina visoka komaj 2 do 3 metre nad gladino, kajti ves ostali material so porabili za to, da so zasuli z njim morje pri letališču in napravili na površini prostor za stavbe, hangarje, odlet in prilet. Z Rikers Islan-da so pripeljali tja okoli 13 in četrt milijona kubičnih metrov materiala za zasipanje. Za transport teh ogromnih količin za-sipalnega materiala so zgradili od Rikers Islanda do obale dva mosta, široka po 7 in pol inclra, poleg lega pa še žične železni«?. Po dovršenem delu so vse to zopet podrli in odstranili. Delovalo je noč in dan 10 parnih zajemalk in 100 tovornih voz. Sprva je bilo pri lem delu zaposlenih 5000 delavcev, pozneje pa ccio 23.000. Pristanišče za vodna letala so poglobili za skoraj 5 metrov. Za utrditev terena in temeljev za stavbe so v nasipino zabili 9012 betonskih sle\ov, katerih skupna dolžina znaša 217 km. Dosedanje zgradbe pokrivajo površino S6.500 kvadratnih metrov. Za nje so porabili 78.000 kubičnih metrov betona, 13 milijonov opek, 10(X) vagonov cementa in 23.500 ton železa. poslednjič hotel posloviti od Hansa, se je ta zbudil in odprl oči. Navidezni mrlič je vstal od mrtvih. Od takrat je živel še 50 let "ter je torej doživel zlati jubilej svoje smrti. Ta dogodek so na posebno slovesen način obhajali. »Maginotovo črto« v Ameriki so odkrili v planini Osarki v Nebraski. Več sto let staro zidovje so izkopali na dolžini 120 m. Zid je 3 m visok in poldrug meter debel ter obstaja iz 4 do 5 ton težkih kamnitih blokov. Kdo in kako so ljudje postavili to težko kamenje v dolinsko pregrado, je še uganka. Ne srtiejo nositi hlače angleške artistke na fronti. To pa zato, da bi jih francoski kmetje ne smatrali za špijonke. S starostjo izgubljajo ljudje okus, je Ugotovil ameriški človekoslovec Doods. Pri 181etnem mladeniču je ugotovil 328 Živčnih refleksov na okus, pri 741etnem Starčku le še 100. Zdravniške avtobuse za oddaljene vasi so vpeljali v Nemčiji. Vozila prihajajo V hribe, kjer dobe ljudje po pregledu potrebna zdravila, posebno še nadzorstvene nasvete za deco. Francozi so vzorno varčni ljudje Morda ni naroda, ki bi stalno in tako skrbno varčeval, kakor francoski. Varčevanje je Francozu že v krvi, kar pa še ne pomeni, da je skop, ker si privošči za življenje vse, kar je treba. Samo lani so zbrale ljudske hranilnice pri drobnih vlagateljih 7.742,000.000 frankov, Letne vloge znašajo samo pri teh hranilnicah 10 milijard frankov, število vložnih knjižic dosega 10 milijonov. Vsak tretji, odnosno četrti Francoz je tedaj varčevalec. Niti ena hiša ni brez hranilne knjižice. ! Bogati francoski narod pa vlaga velike^ vsote tudi v državne papirje, razne akcij* in obligacije. Kljub vsej škodi med sve_ tovno vojno so imeli Francozi 1928 prihranjenih in vloženih v papirjih 748 milijard' frankov. Po drugi oceni razpolaga »Otroci so vam pa res podobni, gospod Picigas. danes ponosna Francija z 1,400.000 milijardami raznih verdnosti. Vse to je plod zavednosti demokratičnega francoskega naroda. ZLATI JUBILEJ LASTNE SMRTI Nemec Hans Lubeck, ki je star sedaj 74 let, je slavil v Hartagu te dni nenavaden jubilej: 50 letnico svoje smrti. Kot 24 letni mladenrč je Lubeck nevarno zbolel. Zdravniki so lepega dne ugotovili njegovo smrt. Njegovi sorodniki so se pripravljali na pogreb. Ko se je oče še Velik požar v Panami jc uničil sedem stanovanjskih blokov v Koloni, drugem največjem mestu Paname. Pomladne muhe so po lepem, toplem vremenu vrgle v severno Italijo pri No-varri sneg. Mraz je vladal dva dni nad Padovo dolino. 11 norveških in danskih parnikov so zadržali Angleži v Hongkongu na jugu Kitajske. 660 milijonov dolarjev zlata je poslala švedska še pred sovjetsko-finsko vojno v USA. iOletno dete... V neki grofiji blizu Londona so pred dnevi razpravljali o alimentih zapuščenega deteta. Ko se je tožilec pojavil pred sodiščem, ga je sodnik presenečen vprašal: — Kdo pa ste vi? — Zapuščeno dete, gospod sodnik. Oče mi ne izplačuje denarja, za katerega imam pravico od' rojstva. — Kolike ste pa stari? — šestdeset let! — Pa vaš oče? Koliko mu je let? — Samo 103 . . . — Ali je mate še živa? — Seveda, stara je šele 76 let . . , — Imate kaj bratov in sester? — Pet nas je. Oče, ki je bil pivovarnar, je vsakemu izmed nas določil dva funta na teden. Zdaj se je umaknil v pokoj, pa nas noče več podpirati. Sodnik je določil, da ima oče plačati zapuščenemu »detetu« štiri šilinge na — mesec . . . Živ petelin med pozabljenimi rečmi Tudi Ameriko je zajela »vojna živcev«. Vsaj tako bi lahko sodili po statistiki pozabljenih predmetov, ki jih je objavilo vodstvo clevelandske cestne železnice. V dneh pred božičem so tam ljudje pozabili 1736 paketov, med katerimi se je znašel celo živ petelin. Najbolj čudno pa je, če skoro vsak drugi dan nekdo pozabi umetne zobe. Poleg tega je med pozabljenimi predmeti kokošje zrnje, brivsko orodje, veliko naočnikov, cigare, rokavice, pokrivala, steklenice žganja, pa vina. Našel se je celo en sezut čevelj, kako je šel mož z enim samim dalje, je uganka. Žalostna usoda bivše saške kraljice Kdo bi se še danes spominjal usode nesrečne nekdanje princese Luize Toskan ske, soproge zadnjega saškega kralja Friderika Avgusta III., ki se je v zakonu čutila tako nesrečno, da je v neki noči 1903 zapustila moža in dvor. Ko je bil kmalu nato zakon ločen, se je poročila v Firenzi s slovitim skladateljem Tosel-lijem in živela z njim vse do njegove smrti. Po izgubi moža se je preselila v Bruselj, kjer je živela od pomoči svoje bogate družine. Ko so pa ti viri usahnili, se je nekdanja kraljica preživljala s poukom italijanščine in prodajanjem slovitih bruseljskih čipk. Danes živi nesrečna da. nia povsem pozabljena v nekem bruseljskem predmestju v največji bedi ter prodaja drugo za drugo svoje zadnje drago, cenosti, da si lahko kupi kruha. FLORENCE R1DDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU MAN 48 RO Na svoja gospodarsko šibka ra-meua je vzel vse tri, jim dajal jesti, jih oblačil ter imel rad. Vivian ni bila njegova žena, kajti Bob Laughlin, vesel, da se je rešil družinskega bremena, se ni pobrigal za ločitev zakona. Vivian Laughii-nova in Bruce Tevnpie — nič ne ;w-inenlio, če bi kdo vedel za njuno usodo. Toda Kenija, včasih neizmerno kruta, pa spet ljubeznivo radodarna, ju je sprejo'a v svuji naročje ter ju imela rada... »Živeti z možem, ki ni tvoj zakonski mož, to še ni tiajvečji greh,« tak je naturni zakon Kenije, »poglavitno je, da si pošten in se spodobno obnašaš!« Glenison ju jc opazovala. Z očmi jima jc sledila na konec plesišča. Rada se imata, saj je bilo videti iz objema, v kakršnfem sta plesala, iz njunih oči, iz govora in nasmeha. Ljubezen kot tale ... mar ni to nad vsemi zakoni sveta? Da, tako je, si je dejala Glen. Moj Bog, kolika razlika od one nekdanje Glenc, ki je v Angliji kuhala svojčas kompote in cvrla zrezke! Filip se je vrnil k njej. »Pojdi, Glen, zaplešiva!« Vzel jo je pod roko ter odpeljal na plesišče. Igrali so prelep angleški valček. »Kaj ti le je?« Zaskrbljen jo je prestregel, ker bi sicer padla. »Ali ti ni dobro?« »Ne-ne-le plešiva naprej. Dobro mi je!« S težavo je izrekla te besede. Prisilila je noge k pokorščini in plesala je gladko po melodiji, da sama ni vedela kako. »Nič, samo spotaknila sem se.« Plesala sta naprej. Filip je bil prehudo razigran, da bi bil kaj opazil. Težko je vlekla noge za seboj; stisnjene ustnice so malone izgubile vso barvo. Nepremično je zrla v skupino pravkar prišlih gostov, ki so s konca plesišča opazovala posamezne pare. Filip, ki vsega tega ni opazil, jc zaplesal tik ob družbi novih gostov. »Strašno vroče je,« je Glen težko vzdihnila, »prenehajva. Pojdiva se nekoliko osvežiti na zrak!« Filip ni mogel takoj prenehati s plesom. Bila sta pravkar v najhujši gneči. Filip jo je stisnil k sebi ter vodil na prostejše mesto — naravnost k novi družbi. Zadrževala ga je z roko. »Kaj počneš? Saj vidiš, da hitim, kar morem!« se je nekoliko vznejevoljil. Znenada ga je poklical vesel in smejoč glas. »Halo! File!« jc čul, »pojdite sem in pokažite se!« Prepozno je bilo! Ustavil se je. Glenisom je čutila, kako je rahlo popustil njegov objem, toda ni se mu upala pogledati v oči. Ledena groza jo je spreletavala. Brez volje je šla poleg njega, podzavestno je prožila roko Aniti Rolancejevi, ki se je pravkar vrnila iz Anglije, kjer je preživela vesele počitnice. Sicer se za Anito sploh ni zmenila, zanjo je bila važna le žena, ki je stala poleg Anite, žena z velikimi modrimi očmi, vitke postave v beli obleki in s plavimi kodrastimi lasmi. Eliza! Eliza, ki bi morala biti tačas v Argentini — na drugem koncu sveta! Zdaj pa jc tukaj! Pravkar je podajala Filipu roko z rdeče lakiranimi nohti, govorila je z njim s svojim visokim glasom. Eliza je bila videti zelo mirna, zdelo se je, da se prav dobro zabava. Morda se je razveselila tega nepričakovanega srečanja. Filip je stal pred njo ves zardel v obraz in odprtih ust. »Mislil sem, da ste odpotovala,« je končno dejal v zadregi. Glenison je podala vsem, ki jih je poznala, roko. Potem so ji predstavili dva tuja moža. Mehanično ju je pozdravila, svoj glas je čula kot iz daljave, ne da bi razumela smisla svojih besed. Videla je, kako se je Filip nekoliko oddaljil ter je že v živahnem pogovoru z Anito Roylan-cejevo in njeno sestrično Elizo. Filip in Eliza! Potlej je nekdo vse povabil na verando, nekaj naročal natakarju. Zazvenele so čaše. Glenison je bila pri mizi med dvema moškima, ki sta ji bila pravkar predstavljena. Nekaj stolov dalje je sedel Filip in poleg njega — Eliza. »Liza je prišla iz Anglije z menoj. Včeraj sva prišli«, je nekje blizu razlagala Anita. »Radostno presenečenje, kaj ne, File? Moj Bog, koliko vam imam povedati novega! Nekaj novih plesnih figur sem se bila naučila, še nocoj vam jih pokažemo. To se vam bo Liza rogala, če ste postal tačas preokoren. Ali se še spominjate onega večera, ko ste z njo dobil v plesu prvo nagrado?« Filip naj pleše z Elizo v objemu! Gleni je bilo, ko da ji je nekdo porinil bodalo v srce. Mož poleg nje jo je zvedavo opazoval. Zmedeno mu je odgovarjala na razna vprašanja. »Toda, vendar gospa Castlejeva, saj to niso bile kokosove plantaže, in tu gori, motite se, kaj? Kokosovec rase samo ...« Glenison ga ni poslušala, drugam se je zagledala, čudna žena, si je dejal, z nobeno stvarjo ni mogoče zbuditi v njej zanimanja. (DalieJ 5tran R •V e č e r n I k« GRAJSKI KINO Te*efon 22-19 Od torka 16. do vključno petka 19. aprila Bette Davis, Dark Victory, George Brent v velikem »Warner Brossovem« filmu Stanovanje Oddam dve majhni SOBI IN KUHINJO za 3 osebe. Pobreška c. 21, blizu cerkve. _ 2371-5 ~ SOBA IN KUHINJA se odda. Pobreška cesta 38. 2365-5 V bližini parka se oddata dve LEPI STANOVANJI 780 oz. llOt) din. Vprašati: Rar/id. Gosposka 28. 2376-5 Sobo odda Sobo išie mu Zgubli^no Veliki film v stilu nesmrtnih del »Dama s kamelijami« in »Gospa s sončnikom«. Strogo separirano SONČNO SOBO oddatn 1—2 osebama. Livada štj.________________2248-7 GOSPODA sprejmem na hrano in stano-vanie. Gubčeva ul. 5, Melje. 2361*7 SOBO IN KUHINJO oddam. Radvanjska 6, Studenci. 2366-7 OPREMLJENA SOBA lepa. čista in sončna, se odda v centru. Naslov v ogl. odd. lista. ________2375-7 Čitajte„Večernik ‘ LEPO MEBL1RANO SOBO j sončno, s souporabo kopalni-nice, iščem za 1. mai blizu parka. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2370-8 Sluz/no ctobi PES sive barve s« ie zatekei ■ Trstenjakovo ul. 5. pri Ha K. 2362-1i POSTREŽN1CA srednjih let, pridna in i/ošte-na. se sprejme celodnevno s hrano in dobro plačo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2349-9 ŠIVILJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Modni^salon Jožica Flerin, Gregorčičeva ul. H- _ ................mi— SLUŽKINJA z vse, katera zna tudi kuhati* se sprejme za takoj -ali s 1. majem. Naslov v ogl. odd. lista 2356-9 Službo iSie KUHARICA išče službo v Mariboru za vsa hišna dela. Ponudbe pod »Kuharica« na ogl. odd. »Večernika«. _ 2360-10 opisi DAMSKA KAPELA Vas dnevno zabava v restavraciji »Ljutomer«, Štibler. 2355-17 Lepa namigu ter prvovrstna buteljčna in namizna vina nudi pozmernin cenah Banov, vinarska in sadjarska šola v MarifecrB Od sobote 20. do vključno srede 24. aprila najnovejši in največji »Warner Brossov« film. Velefilm v telinikoloru — v naravnih barvah. In nastalo ie novo cesarstvo (Robin Hood 19. stoletja). V glavnih vlogah: Errol Flynn, Olivija Haviiland in Ann Sheridan. — Errol Flynn kot strašen maščevalec svojega naroda, ki brani tlačene in ponižane. Epopeja svobode jn junaštva. »JANA« Dvignite pismo. 2373-12 ’ Aizno SEMENSKI OVES jari iečmcn, beli krompir za set»e. deteljua in travna semena. škrfelna sredstva, umetna gnojila in apneni prah je dobiti pri Kmetilskl družbi, Meljska c. 12, telefon 20-83. BRITJE 2 din STRIŽENJE 3 din najceneje v brivnici »Ratvid« (Koštomai). sedal Meljska 1. 1901-1 GOSPODINJE! Želite zdrav, okusen, lahko prebavllivi kruh, potem poskusite Rakušev rumeni kruh. Koroška c. 24. 2129-1 Posest STAVBENE PARCELE krasno prodam tudi na obroke, podaljšana Maistrova ul., Tezno, Jauk. Limbuš 14. 2359-2 LEPO POSESTVO blizu mesta, 165.000. — Lepa vila, 160—360.000 se Proda. Rapid, Gosposka 28. 2374-2 Kdo proda OBČINSKO HIŠO ali drugo manjšo hišo. Ponudbe na ogl. odd, »Večernika« pod »Takoj«. 2363-2 Prodam SOBO IN KUHINJO oddam. Koroška cesta 84. 2364-5 MOTORNO KOLO Triumpf 350 cmc, novo, frro-da pod tovarniško ceno skla-diščnik. Meljska 29. 2303-4 OTROŠKI VOZIČEK globok, se proda. Pobrežje, Cankarjeva 12._______2369-4 MOTORNO KOLO 200 cctn, v najboljšem stanju se ugodno proda. Vzamem v račun tudi dobro ohranjeno moško kolo. Feliks Kušar, Stolna ul. 1. 2368-4 Radi takojšnje selitve predam več skorai novih PREDPASNIKOV za trgovino. Naslov pove knjigarna. Aleksandrova cesta 13._____________ 2372-4 Spomnite se CMDI Združenje gostilniških podjetij za mariborsko okolico na Pobrežju naznanja, da je preminul gospod Herman Posti častni član združenja, bivši dolgoletni podpredsednik, član uprave biv. zveze gostiln, združenj v Mariboru, itd. Zaslužnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu! Pobrežje, dne 15. aprila 1940. Uprava Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo v globoki žalosti pretužno vest, da nas je za vedno zapustil nad vse ljubljeni mož, brat, svak, stric, gospod Frfc Glaser gostilničar v 62. letu starosti. Pogreb blagopokojnega bo v sredo, dne 17. aprila 1940, ob 17. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Rušah. Ruše, Maribor, Gor. Radgona, 15. aprila 1940. žalujoča žena Klotilda in ostalo sorodstvo. Umrl je, star 77 let, gospod Herman Posti hišni posestnik, bivši gostilničar, častni član občine Lim buš, gasilske čete Bistrica in gostilničarske zadruge. Blagopokojnega in nadvse priljubljenega bomo pokopali v sredo, dne 17. aprila, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta, Studenci, na farnem pokopališču Studenci. Maša zadušnica bo v farni cerkvi sv. Jožefa v Studencih v četrtek, 18. aprila, ob 7. uri zjutraj. ""izdaja ta urejuje ADOL.l IUHMk.AU v Mariboru liska Mariborska tiskarna d d. predstavnik pSu.^žckovuV^aCun SičTlj' 'm OB vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor.. Kopaliika ulica 6. - leleton uredništva Ucv 2»-67 to uprave »tov. 28*67. - ?<*■- Cfi