Največ Slovenski aik ▼ Zdraienib dria vak
NASLOV mdnUArm in uprav-niitva:
1M1 W. Stmd PU«a Ckkaff«, 1IL
r
r
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Hi tared m 8eeond-Cla«a Matt« January 18, 1815, at the Port Office at Chicago,Illinoia, under the Act of August 24, 1912.
S
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wed a»mUf
OFFICE: 19S1 W. 22*4 Place Chicago, 11L
No. 21. Slev. 22.
Chicago, III., 6. |unl|a (Jane) ltl7
Leto IIL Voli
lokiinc vcstte
—	Dne 29. maja je umrla v bolnišnici sv. Frančiška 28 let stara rojakinja Katarina Brine iz Blue Island, 111., kjer je živela s svojim možem Mihaelom Brine in dvema nedoraslima otročiče-ma. V 1o bolnišnico so jo prepe-lali, ker je nanagloma obolela za vnetjem slepiča; zdravniki so jo mislili rešiti z operacijo, ki je pa žal nesrečmei povzročila nepričakovano smrt.
Pokojna Katarina Brine je živela svoječasno tu v Chicagu; rojena je bila v Podzemelju, fara Dragatuš na Dolenjskem; tudi njen mož je doma iz onega kraja. Pripadala je k postaji družbe sv. Družine Chicago, 111. Pogreb - se je vršil dne 31. maja iz naše slovenske cerkve sv. Štefana na katol. pokopališče v Summit, 111. Tako ganljivega pogreba že ne pomnimo dlje časa v naši naselbini, kajti neutolažljivi soprog pokojnice je v cerkvi ob rakvi svoje nepozabne mlade žene in skrbne matere tako ihtel in pla-kal, da so se ž njim vred jokali isti čas vsi navzoči verniki v cerkvi. Večna luč naj sveti pokojni-ei! Naj v miru počiva!
—	Zadnje mesečne seje dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. .J., ki se je vršila minulo soboto, se je udeležilo izvanredno veliko število članov. Seja je trajala od 8. ure do pol noči. Vse točke dnevnega reda se je rešilo mirnim potom in složno; v društvo smo sprejeli zopet 3 nove člane, eden je bil (pa predlagan za prihodnjo sejo.
Društvo je izvolilo sledeče 4 člane delegatom za prihodnjo konvencijo K. S. K. J.: Frank Banič, Frank Mravlja, Josip Gre-gorič in John Zvezie.
Veselični odbor za druStv. piknik, ki se vrši dne 29. julija t. 1. v Mayers Grove je sklenil razposlati tekom tega meseca vsakemu članu po pet tiketov po 25c v razprodajo; to je vsekako lep reklamni načrt, da bodo lahko vsi člani delali agitacijo za ta piknik! pet vstopnic bo menda lahko vsak član v enenem mesecu razprodal med svojimi znanci in prijatelji.
Na tej seji se je tudi odobrilo resolucijo, da društvo sv. Štefana št. 1. ne bo držalo za naprej v bolniškem skladu več takih članov, ki so odšli k vojakom, tako tudi ne bo od njrh pobiralo med časom vojaškega službovanja ni-kakih asesmentov za bolniško podporo; ko se bodo pa taki člani zopet vrnili nazaj, se jih bo zopet sprejelo v bolniški razred pod starimi pogoji. To se je ukrenilo iz več važnih^ razlogov. Glasovanje za sprejem te točke se vrši na prihodnji seji dne 7. avgusta, nakar stopi ta izprememba takoj v veljavo.
Zaeno se je na tej društveni seji tuldi sklenilo, da se naj člani kolikor mogoče v obilnem številu udeleže velike slavnosti robrat-skega društva sv. Jan. Krstn. št. 11 v Aurori, 111. ki se vrši dne 24. junija povodom blagoslovljenja in razvitja nove društvene zastave.
—	Naša osrednja cbikaška slovenska naselbina se je minuli teden pomnožila za 1 družino. Dne 1. 4. m. se je preselil semkaj iz sosednega Cicero, 111., dobroznani rojak Frank,Mravlja, ki je kupil na 1903 W. 22. St.' od rojaka Mart. Krenaesec trgovino s tobakom in sladkarijo. Mnogo uspeha našemu novemu sosedu pri tem podjetju. Rojaki! Držite se prelepega gesla: Svoji k svojim! Podpirajte domače, slovenske trgovine in ne drugih!
—	Tudi rojak Andro Glavač, član. dr. sv. Štefana št. 1, ki oskrbuje pogrebe in ima vedno na razpolago jvoje avtomobile za
vse slučaje — se je zadnje dni preselil v našo sredino in sicer na 2107 Coulter St. Telefon Canal 5889. Slovencem iz našfoga mesta se toplo priporoča za naklonjenost.
— Iz pisarne Katoliške posre dovalnice za delo v Chicagu se nam poroča, da je ta zavod obljubil za časa vojne svoje sodelovanje in pomoč državni komdsiji za posredovanje dela, ki je bila nedavpo imenovana po guvernerju F. O. Lowdenu. Ta katol. posredovalnica za službe je preskrbela že v 4500 slučajih raznim delavcem delo in to brez kake pristojbine od strani delavca, ali gospodarja.
Tajnik tega urada, Mr. Joseph Burke, ki je občeznani odvetnik v Chicagu se mudi sedaj v Ft. Sheridan v ondotnem častniškem taborišču; gotovo je smatrati ta korak častnim in domoljubnim, ker se je posvetil tajnik označene katol. posredovalnice za službo domovini.
Naslov Katol. posredovalnice za službe je 641 W. Randolph St. Chicago, 111. Telefon: Monroe 234. Kdor izmed naših rojakov a-li rojakinj je morda brez dela, naj se obrne na to posredovalnico, ki ima vedno dosti praznih služb in mest na razpolago.
Ameriške vesli.
Rojaki posorl
Dne 1. junija t. 1. sta bivši guverner Glyn, iz države New York in bivši župan mesta Boston, Mass. predložila finančnemu odseku senatske zbornice nov zakonski načrt, da naj bi se naložilo na vsakega, v Združenih državah živečega inozemca $100. (sto dol.) vojnega davka. To velja naravno za one tu živeče inozemce, ki nimajo niti prvega državlj. papirja.Izjema pri tem je le pri onih inozemcih, ki so se prostovoljno priglasili za vojaško službovanje pri armadr Združenih držav. 0-značena predloga še ni sprejeta v kongresu.
Na ta način namerava vlada dobiti od tu živečih, inozemcev do 300 milijonov dolarjev vojnega davka.
Rojaki Slovenci, ki nimate še prvega papirja, požurite se naglo zanj, dokler je še čas!
Posnemanja vredno.
V raznih ameriških hrvaških listih čitamo vest, da je znana Narodna Hrvatska Zajednica s sedežem v Pittsburgh, Pa. te dni podpisala za $100.000 (stotisoč) dol. "Posojila za svobodo". S tem so pokazali ameriški Hrvatje na najlepši način, kako ljubijo in spoštujejo svojo novo domo-vino.
Iskreno želimfl, da bi N. H. Z. sledile tudi naše večje slovenske podporne Jednote in Zveze. Delegate XIII. konvencije K. S. K. J. ne pozabite te važne točke!
Za povečanje amer. trgovske
mornarice. Washington, D. C. 2. junija.—
Zastopniki senatske in kongresne konference so se danes zedini-li v točki, da naj se določi $760,-000.000 iz državne blagajne za povečanje ameriške trgovske mornarice. Ta svota je vpošteta v $3,000,000.000 vojnega kredita.
Vojni davek na kavo, sladkor in čaj.
Washington, D. 0. SI. maja.—
Danes je senatni finančni odsek sklenil povečati vojni davek za $80,000.000 s tem, da se bo naložilo dva (2) centa tega davka na 1 funt kave, pol centa na 1 funt sladkorja, (5) centov na 1 funt čaj o in tri (3) cente na 1 funt ka-kao.
Enako se bo naložilo tudi nov
kave in čaja. Označeni finančni odsek je izračunal da bo vrgel v enem letu novi vojni davek na sladkor okrog $50.000.000, na kavo $18,000,000,na čaj $3,000.000 in na kakao $7,000,000. Tfc davek bo moral veletržec plačati takoj pri uvozu.
Brazilija in Nemčija. Eio Janeiro, Brazilija 29. maja
— Po 4 dnevni burni debati v državni zbornici se je danes, že pozno na večer sprejelo skoro enoglasno predlog, da naj Brazilija prekliče in razveljavi svoje nevtralno stališče v sedanji vojni med Združenimi državami in Nemčijo. Zaeno se je določilo, da naj brazilska vlada zaseže vse nemške tovorne in druge parni-ke, ki se nahajajo v brazilskih pristaniščih. Vsled tega preklica nevtralitete bodo lahko zanaprej ameriške bojne ladje krožile v vodovju ob Braziliji in se bodo lahko ustavljale v ondotnih ln-kah.
Brazilska državna zbornica je dala vso moč predsedniku Diazu, da naj ukrene po svoji volji potrebne korake ko stopi ta izjava o preklicu nevtralitete v veljavo. V obče se sodi, da bo radi tega že v nekaj dneh Nemčija napovedala Braziliji vojno.
Število vojaških nabornikov. Washington, D. C. 4. junija.—
Načelnik senatnega odseka za vojaške zadeve, general Crowler se je izrazil, da se bo moralo podvreči vojaškemu naboru kmalu po splošni registraciji, ki se vrši
5. t. m. — od 900.00 do 1,500,000 mladeničev in mož. Ker se bo od tega števila oprostilo več kot polovico nabornikov radi telesne nesposobnosti, ali zaradi vzdrževanja družine itd. bo ostalo od vsega tega števila le še približno 625,000 mož za takojšno vojaško službovanje.
Za povečanje mornarice.
Washington, D. C. — Te dni se
je mornariški tajnik Daniels izjavil, da bo vlada zgradila več rušilcev in drugih bojnih ladij, kakor se je sprva nameravalo; v to svrho bo vlada vporabila zase vsak funt nakopane jeklene rude.
Za naprej se ne bo smelo graditi več visokih hiš in velikih mostov iz železnega materijala; tudi se bo vse delavce železostavbne stroke zaposlilo po državnih arze-nalih in ladjedelnicah navzlic številnim protestom gradbenih korporacij in strokovnih unij.
Francozom na pomoč. Washington, D. C. 2. junija.—
Še predno nastopi letošnja zima, bo na francoski fronti že 100.000 miož močna ameriška armada, kateri bo zapovedoval general Pershing; to armado bo tvorilo regularno vojaštvo in državni mili-Čarji.
Predsednik kupil za $10.000 "Liberty" bondov. Washington, D. C. 31. maja. —
Predsednik Wilson je danes naznanil državnemu zakladničarju McAdoo, da naj mu preskrbi za $10,000 vrednosti "Liberty" bondov, ali "Posojila za Svobodo".
To priliko je porabil mornariški tajnik Daniels na način, da je izdal na vse častnike in mornarje oklic, da naj tudi oni po svoji možnosti skušajo podpisati "Liberty" bonde.
"Badnička Straža" v škripcih.
V	Chicagu izhajajoči brvaško-srbski socialistični tednik 'Rad* nička Straža', se nahaja v hudih škripcih, ker mu je stopila poštna Oblast na prste zaradi blatenja naše vlade in protivojne agitacije.
V	zadnji številRi je "Radnička Straža" priobčila obširen uredni-
predsednika Wilsona zaradi voj ne napovedi; zaeno je svojiim Či tateljem ta list priporočal, da naj nastopajo s protesti proti obvezni vojaški službi in da naj se ne re gist ri ra jo dne 5. junija, češ, da je boljše iti v zapor, kakor pa pospe sevati militarizem?
V tiskarni, kjer se ta protido movinski list tiska se je mudilo zadnje dni več vladnih detekti vov, ki so vse preostale številke o-ne izdaje zaplenili. Sodi se, da ne bo "Radnička $traža" več izhajala, in da bodo oblasti stavile u-rednika iste pred zvezno sodnijo.
Kdor se igra z ognjem, se opeče.
Naborne postaje za Angleže.
Vsled dovoljenja vojnega tajnika Bakerja se bode po vseh večjih mestih Združenih držav v kratkem! času otvorilo tudi naborne postaje, kjer se bodo lahko au živeči angleški podaniki podvrgli nabornim preiskovanjem, za kandsko, ali angleško armado. Glavni uradi angleške naborne komisije za Združene države bodo na 280 Broadway, New York City, N. Y. *
Prijeti nemški zarotniki.
New York, N. Y. 4. junija. —
Državni detektivi so prišli danes ma sled dobro organizirani družbi nemških ogleduhov, ali zarotnikov, ki so bili v poštni zvezi z zarotniki v Mehiki, odkoder se je brezžičnim potom pošiljalo vse "važne vesti o našrh vojnih predpripravah v Berlin, na Nemško.
Oblasti so za enkrat spravile pod ključ 4 take može, dva tu rojena Neniea, in dva Švicarja. Vse te in ostale, katere zasledujejo, bo zadela najhujša kazen zaradi vohunstva in veleizdaje.
Smrtna kazen v 111. odpravljena.
Naša država Illinois je stopila kot 12 v vrsto onih častnih ameriških držav, v katerih je smrtna kazen odpravljena. Tozadevni zakonski načrt je že odobrila minuli teden kongresna in senatska zbornica; takoj ko to postavo podpiše še guverner Lowden, postane ista pravomočna.
'Namesto smrtne kazni na vislicah bodo obsojeni veliki hudodelci in morilci v dosmrtno ječo; o-bešanje ostane še v veljavi samo za veleizdajice in one hudodelce, ki bodo ropali otroke.
Preteča stavka premogarjev v Montani.
Billings, Mont. 31. maja. —Danes se je vršilo tukaj zborovanje premogarjev iz države Montana, na katerem se je določilo zahtevo za povišanje plače in sicer za 10 odstotkov dosedanjega zaslužka pri toni premoga in za 60c več na dan pri delu na površju. Zastopniki te premogarske zveze so o tem takoj obvestili operatorje s pripombo,da bo napovedana dne 1. junija splošna stavka, če se premogarjem! ne bo dovolilo povišanja plače.
Inozemske vesli.
Avstrijski državni zbor.
Amsterdam, Holandsko, 31. maja. — Iz Dunaja se semkaj poroča, da je bil izvoljen predsednikom avstrijske državne zbornice Dr. Gustav A. Gross, znani agitator in vodja (Nemške Narodne Zveze. Dr. Gtoss je v svojem o-tvoritvenem govoru obljubil prosto, ali svobodno debatiranje v državni zbornici. Mied drugim je omenil Dr. Gross tudi tole:
"Naši cilji so nepremakljivi in edini v tem, da bomo še naprej nadaljevali z bojem, ali vojno, do katere srno bili prisiljeni in s katero nameravamo doseči enkrat častni mir, ki nam bo jamčil var-
vojni davek na vsa nadomestila ški članek, s katerem je napadla nost in bodočo neodvisnost. Pri
tem ne imejmo sedaj drugega v mislih, kakor to, da uničimo nam sovražne narode.
Ministrski predsednik grof Clam Martinic se je izrazil, da bo vlada v kratkem izdala svojo izjavo o točkah, katere je cesar Karel v svojem prestolnem govoru zadnjič omenil. PrihodMje zasedanje avstrijskega državnega zbora je določeno na 5. junija.
Narodna konvencija avstrijskih Poljakov. Kodanj, Dansko, 31. maja. _
Na binkoštni praznik se je vršila v Krakovem velika narodna kon vencija zastopnikov avstrijskih Poljakov. Na tem zborovanju je sprejel (parlamentarni poljski klub resolucijo, da naj Avstrija podeli Poljski popolno svobodo neodvisnost in pristopno pot do morja. Če bi se to Poljakom do volilo od strani avstrijske vlade potem bi bil Poljski stalen mir za gotovljen; na ta način bi bila tu di potem Poljska zanesljiva za veznica Avstro-Ogrske.
Nemci potopili 3 ameriške ladje London, Anglija 4. junija. —
Angleška admiraliteta poroča, da je nek nemški podm/orski čoln blizu Plymoutha dne 31. maja zjutraj potopil ameriško jadrnico Dirigo", ki je odplula dne 3 maja iz. New Yorka s $500.000 vrednim tovorom. Na tej ladji se je nahajalo 31 mornarjev, večinoma so bili vsi ameriški državlja ni; razen enega so se rešili vsi Sedaj skrbi «a te rešene mornarje ameriški konzul J. G. Stephens v Plvmouthu.
Kakor izjavlja kapitan te ja drnice, jo je nek nemški podmorski čoln potopil, <ne da bi moštvo prej posvaril.
Dne 18. maja je bila pri Cadizu tudi potopljena ameriška tovorna ladja "Frances M." K sreči se je vseh 9 mornarjev te ladje še pra vočasno rešilo..
Dne 24. maja je nek nemški podmorski čoln potopil tudi ameriška jadrnico "Barbara", moštvo iste se je rešilo v malih čolnih in se sedaj nahaja v Gibraltarju.
Italija rešila Pariz?
Ko se je nedavno mudil slavni francoski maršal Joffre v Združenih državah, mu je ameriško judstvo prirejalo burne ovaeije kot rešitelja Pariza in zmagovalca v bitki ob reki Marne. To čast si pa sedaj pripisuje in prilastuje talija?
August o Ciufelli, bivši italijanski minister za — javna dela član italijanske vojne komisije,mudeče se baš sedaj v Washingtonu se je dne 1. t. m. izrazil, da je.k rešitvi ariza pripomogla samo Italija, ri napovedi vojne je imela Francija na meji 500.000 mož močno armado, katero je premaknila na nemško francosko mejo potem, ko je Italija proglasila svojo nevtralnost. Če bi ne bila Italija tedaj tega storila, bi bili danes Nemci morda že lahko v Parizu?
Ameriški vojni ujetniki na Nemškem
Državni department v Washingtonu je dne 30. maja obelodanil imena vseh 74 Američanov, katere drži Nemčija v vojnem jet-ništvu. Vsi ti ujetniki so bili mornarji na raznih ameriških trgovskih ladjah, katere so Nemci uje-
i na moTju.
61 izmed teh ujetnikov živi in dela v taborišču v Dulmen, 1 je v Rastattu na Bavarskem, 5 v Karlsruhe, 7 pa v Havelbergu.
Španski parnik potopljen. Madrid, Špansko, (preko Pariza) 31. maja. — Semkaj se poroča, da je bil zadnje dni v bližini španskega obrežja potopljen potniški parnik C. De Eizaguirre. S tem parnikom vred se je potopilo 39 potnikov in 106 mož posadke; rešilo se jih je samo 24.
Dosedaj se še ni zamoglo dognati vzroka te nesreče, je-li zadel ta parnik na kako skalo ali mino?
Izgube Angležev tekom maja.
London, Anglija 31. maja. —
Uradno se poroča, da so znašale skupne izgube Angležev v vojni tekom maja 114.118 častnikov in vojakov, od teh je bilo ubitih 1,-552 častnikov in 25,838 vojakov; ranjenih 3,762 častnikov in 75,-718 vojakov; pogrešanih 828 častnikov in 6,420 vojakov. •
Prve tri mesce 1. 1914 so izgubili Angleži v bitkah ob Somme 307.169 častnikov in vojakov, lansko leto meseca julija in avgusta 127,945, letos meseca maja pa 114.118 torej skupaj 549.232 častnikov in moštva.
Pnnt na Ruskem. London, Anglija,. 2. jnnija. —
V Kronštatu, eni najvažnejših ruskih trdnjav, 20 milj zapadno od Petrograda se je vojaštvo in delavstvo spuntalo in noče pripo-znati nove, začasne ruske vlade; vsled tega je delavski in vojaški svet odstavil vse vladne zastopnike iz Kronštata.
Punt se je razvil v tolikem obsegu, da imajo sedaj puntarji to trdnjavo popolnoma v svojih rokah; vojaštvo noče več opravljati svoje službe, delavci so pa zapustili svoja mesta po raznih tovarnah municije. O sličnih puntih se poroča tudi iz drugih večjih ruskih mest.
Za novo rusko vlado je upor v Kronštatu zelo usodnega pomena, ker je ta trdnjava glavni ključ do Petrograda in glavno pristanišče ob baltiškem morju.
V mestu Kiev so se vršili minu-i petek tudi slični nemiri; ondi se je zbralo do 15.000 ubeglih vojakov, ki so prirejali po ulicah in trgih mesta velike demonstracije zahtevajoči odstop ruskega vojnega ministra Kerenskija, ker je izdal ukaz, da se morajo vsi vojaški beguni vrniti nazaj k četam.
ri teh demonstracijah je prišlo do krvavih izgredov.
Iz Petrograda se semkaj poroča, da je dne 2. t. m. trgovinski minister A. I. Konovalov odstopil, ker je promet vsled splošne stavke delavcev na Ruskem popolnoma ustavljen. Tudi v mestu !5etrograd so se vršili dne 1. jun. veliki izgredi. Vojaštvo in ljudstvo se je trlo po mestu in nosilo table z različnimi napisi kakor: Doli z oblastmi!" Doli s "kapitalisti"! "Živela socialna revolucija in komuna!" Te napise so nosili večinoma anarhisti, katere je spremljalo ljudstvo in vojaštvo oboroženo s puškami, samokresi, bodali in granatami. Vsa ta protidemonstracija je bila naperjena napram bogatinom, ali kapitalistom.
Tako se tudi iz Petrograda poroča, da so uporniki v Tiflisu aretirali velikega ruskega vojvodo Nikolaja, bivšega vrhovnega poveljnika ruske armade.
Iz vseh teh poročil se da sklepati, da je postal položaj za novo rusko republiko skrajno resen.
Nova kazen za Belgijce. Havre, Francija 4. junija. —
Nemška vlada je izdala na vse Belgijce sklic, da ne smejo na noben način pobirati kakih poročil, ali proklamacij, katere mečejo sovražni letalci iz zraka. Za vsak tak slučaj je določena denarna kazen v znesku 10,00 mark globe, in 3 leta zapora v ječi.
713 aeroplanov izstreljenih. London, Anglija 2. junija. —
Današnji listi poročajo, da je bi-o na francoski fronti tekom maja t. L izstreljenih 713 aeroplanov in sicer 442 nemških ter 271 angleških; meseca aprila t. 1. je [>ilo na isti fronti izstreljenih 709 zračnih letal.

assess
MM
vesfe m
NUXAMILO. Is urada drufitv* sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn., naznanjam vsetn članom imenovanega dru -itva, da naj se polnoštevilno udeležijo (prihodnje seje, katera se vrši dne 10. junija v navadnem prostoru. Na tej seji se bode volilo delegate za prihodnjo kon -vencijo, katera se bode vršila meseca avgusta tega leta. i Pridite ns sejo vBi 1	•
Opominjam tudi vse tiste člane in članice, kateri mi se niste oddali spovednih listkov, da to storite in prinesete prihodnjo sejo, ds bodem zamogel sporočiti o pravem času duhovnemu vodji K. S. K. J., kakor zahtevano.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. ^ 4
John Sumrada, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Petra št. 30 K. S. K. Jednote Calumet, Mich, se bratski naznanja vsem članom, da se naj udeležijo prihodnje red ne seje dne 10. junija prec po prvi daritvi sv. maše v naši navadni cerkveni dvorani.
Ker se bodo na tej seji delegati volili za prihodnjo konvencijo. Vsled tegs se vsi elan i opozarjajo, da si izberejo dobre, razumne »n zanesljive brate, da vas bodo za upno zastopali v blagor društva in Jednote.	y
Naposled se stfogo zapoveduje da se gori imenovane seje vsi člani udeležijo.
Z bratskim pozdravom
Michael Maierle, predsednik.
Paul K. Madronich, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa.
Tem potom se opominja vse one člane našega društva, ki so že od 2 do 3 mesece dolžni društvene prispevke, da naj poravnajo ases-mente zanesljivo do 10. (desetega) junija t. 1. Kateri elan bo po 10. juniju še kaj dolžan ostal, bode brez vseh nadaljnih opominov suspendiran.
Tudi kar se tiče oddaje spovednih listkov je samo še do 10. junija čas.
Za odbor: John Bojane, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 45, K. S. K. J., East Helena, Mont.:
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da pre -puščam svoj dosedanji posel I. tajnika — drugemu tajniku na -šega društva, sobratu Frank Sa -šek, box 45, East Helena, Mont. To blagovolite blagohotno vpo-števati in vzeti na znanje vsi člani tega društva, živeči v East Heleni, tako tudi zunanji. V vseh društvenih zadevah se vselej obrnite na novega tajnika na gori o-menjeni naslov.
Poročam dalje, da smo imeli velikonočno spoved dne 22. maja zvečer, to je v ponedeljek, v to -rek zjutraj in zvečer in še v sre do zjutraj. Mislim torej, da je lahko vsakdo opravil svojo versko dolžnost. Da smo zamogli isto opraviti, je prišel k nam Rev. Mi hael Pirnat iz Butte, Mont., za kar se mu še enkralt prav iskreno in lepo zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost. Bog Vam povrni to stotero!
Žal, da tudi pri našem društvu ni vse tako-cisto, kakor se zahteva. — Nikjer ni tako lepe pšenice, da bi ne bila skrita tudi lju-lika med njo. Na take se pa ne moremo in tudi ne smemo ozirati, saj imamo vendar naša Jednotina pravila, po katerih se moramo vsi, brez izjeme ravnati. Vsled tega kličem društvu sv. Cirila in Metoda št. 45: Le tako naprej, kakor dosedaj, ker naša Jednota je katoliška m taki moramo biti tudi mi vsi njeni člani.
|Še enkrat želim našemu društvu najboljši napredek v vseh zadevah. Apeliram s tem še na one rojake, ki še niste pri naši Jednoti, pristopite, kar najprej mogoče, ker naša Jednota je najstarejša in najboljša slovenska katoliška podporna organizacija. V članih jo prefkasa le še ena, ali v denarju in pravičnosti pa nobena ne.	. -Sobratski pozdrav do vsega članstva K. S. K. J., posebno pa do članstva društva fitev. 45..
Jotip Lesar, bivši tajnik, E. Helena, MVmt, box 313.
NAZNANILO.
Iz urada tajriika društva s*. Frančiška Seraf. št. 46, K. S. K. J., New York, N. Y., se naznanja vsem članom(icam) našega dru-itVa, da se bo vršila prihodnja rechia mesečna seja v soboto, dne 9. junija t. I. točno ob pod 8. url zvečer, torej pol ure poprej, kot po navadi; to pa radi tega, ker imata ramo isti vcfcer še dva druga društva svojo sejo in morajo iti naši delegati osebno vabit na slavno«it 20-leftnice našega dru -štva, kojo bomo na slovesen na -čin obhajali letos, dne 4. julija.
Zatorej pridite vsi točno ob določeni uri v drufitveno dvorano na 167 E. 4. St., New York, da za-moremo še pravočasno odposlati deputacijo ali delegate.
Nadalje vas opozarjam, da dobro prečitajte št. 21 našega glasila kar se tiče velikonočne spovedi; jaz setn razposlal vsem članom in članicam našega društva spovedne listke, kakor je naš duhovni vodja zahiteval; torej sem izvršil jaz svojo uradniško dolž nrost; vsled tega zahtevam tudi od vas, da naj mi vsak član(ica), ki niso opravili svoje verske dolžnosti pri slovenskem župniku — pravočasno in natančno naznanijo naslov omenjene cerkve, kjer so opravili letoftnjo versko doli nost in kjer so pustili spovedne listke, da bom potem sporočil našemu duhovnemu vodji.
Veliko članov in članic društva sv. Frančiška Seraf. je opravilo svojo versko dolžnost pri našemu domačemu župniku in tozadevne spovedne listke ima on; nekateri člani (ice) so jih pa že meni izro čili, (to so oni, ki so drugod opravili velikonočno spoved in sv. obhajilo. Kar imam jaz teh listkov, bom iste jaz odposlal duhovnemu vodji K. S. K. J.; kar jih ima pa naš domači gospod župnik, jih bo pa on odposlal na pristojno me -sto. Prosim vas torej še enkrat, da se vsi javite do prihodnje seje, aH na prihodnji seji dne 9. junija t. 1., ker jaz moram poslati duhovnemu vodji natančno in resnično porodilo. Kdor mi tega ne naznani, kot že gori omenjeno, se bo vsak sam zase zagovarjal in bo njegova krivda, če pride v kake neprilike. Jaz izvršujem svoje dolžnosti, vam je pa to na protfto dano. .Kdor se mi torej ne bo javil do določenega časa bom jaz z dot?čnikom tako postopal kot zahtevano; kar bom prejel poročil, bom iste takoj po seji odposlal: jaz bom v oni poli na duhovnega vodjo označil imena vseh članov in članic, ki so bili pri spovedi in ki niso bili; meni ne kaže hoditi od hiše do hiše iskat spovedne listke. Naznanite mi torej takoj natančen naslov dotrčne cerkve, kjer ste bili letos pri velikonočni spovedi, da iVorn to sporočil duhovnem« vodji K. S. K. J.
Nadalje se vam naznanja, da želi društvo "Novi Dom" St. 102, K. S. K. J. iz Newarka, N. J., prestopiti k našemu društvu in je že vposlalo tozadevno prošnjo na našo zadnjo sejo dne 12. maja t 1. Upam, da bo ožroačeno društvo že pri prihodnji seji prestopilo k našemu društvu z vsemi svojim: člani; vsled tega jih prosim, da naj pridejo dne 9. junija v našo drufitveno dvorano na 167 E. 4th St., N. Y., točno ob 8. uri zvečer Ne pozabite torej, cenjeni člani društva sv. Frančiška prihodnje seje! Pridite vsi od prvega do zadnjega, - ker imamo še precej važnih točk za rešiti glede naše slavnosti ali 20-letnice. Kako se bo ta slavnost vršila, bom že še kasneje sporočil, omenim naj za danes le toliko, da se vrše od strani našega društva marljive predpriprave za to redko in zaželjenr slavnost. Torej upamo, da nam bodo tudi naša sobTatska drtištvf istotako tudi sosedna, priskočila na pomoč pri cerkveni slavnosti. da bomo tudi newyorski in brook-lynski Slovenci pokazali, da ne zaostajamo za drugimi narodi in da se upamo tudi javno nastopiti in pokazati, da smo verni Slovenci in da ne zanemarjamo naših verskih dolžnosti.
Sobratski pozdrav do vsega članstva K. S. K. J.
Anton Pavli, tajnik,
fkar v to drugtvemr pravila vele-vajo; iij«ne so le zelo važni in .tehtni vzroki. - * t' >
Zaeho prosim tudi vse one člane, ki mi de niste oddali spovednih listkov, da to uredite najkasneje do 10. junija Vsakdo iamed vas gotovo zna* da se Je velflto* nočna doba aaključila že 3. juni-ja-r kateri se tot^ej ne Ho izkaz rti do 10. junija, da je svojo versko dolžnost opravil, si bo posledic vsak sam kriv.
Mislim, da vsak čl a.i, <kl se kaj zanima za društvo in Jednoto, bo prišel na prihodnjo sejo d/ne 10. junija, ker na tej seji ho tudi razgovor, če bo naše društvo poslalo delegata na prihodnjo konvencijo K. S. K. J. vršečo se meseca avgusta t. Na prihodnji seji se mora tudi kaj ukreniti glede našega društvenega piknika, ki se vrši dne 26. avgusta t. 1.
S sobratiikim pozdravom John Wukshinioh, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. Eveleth, Minn, se še enkrat opominja vse člane in članice, da prinese te, ali oddate pri prihodnji drust. seji 10. junija — listke ali izka-zila, da ste opravili vsak svojo velikonočno dolžnost, to Je spoved in sv. obhajilo, kakor to naša pravila zahtevajo. Velikonočna doba se je že zaključila dne 3. t. meseca.
Kakor vam je bilo že večkrat naznanjeno, bom odposlal sporočilo duhovnemu vodji K. Si K. J. do dne 15. junija; kedor se do tega časa ne opraviči, ali ne odda izikazila, si bo za posledice vsak sam odgovoren.
Zaeno vas tudi prosim, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje dne 10. junija, da se kaj u-krene glede prihodnje konvencije in da se izvolijo delegatje.
S sobratskim pozdravom
Prank Peterlin, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Lovrenca št. 63, K. S. K. J., Cleveland, O.: Vsem članom imenovanega dni -štva se naznanja, da se vrši pri -hodnja redna seja dne 10. junija t. 1. točno ob 1. uri popoldne. Vsi člani so prošeni, da se iste polnoštevilno udeleže.
S pozdravom
John Snštaršič, tajnik.
NAZNANILO. x
S tem naznanjam članom dr. sv. Alojzija štev. 47 K. S. K. J Chica-go, 111. da se vrši? pr?hodnj* mesetfna seja dne 10. junija t. 1 ob pol dveh popoldne. Te seje st
Iz urada društva sv. Janeza Evang. štev. 66 v Milwaukee, Wis.
Tukaj navajam imena društev K. S. K. J. in s vote, katere sem prejel za našega bolnega sobra-ta Josip Lindič-a na vposlane prošnje.
Štev. 51 Sv. Petra in P., Ir., Mt, Mich. $2.65; štev. 52 Sv. A-lojzija, Indpls. Ind. $3.70; štev. 153 Sv. Jeromina, Canonsbg. Pa. $1.75; štev. 88 Sv. Alojzija, Mohawk, Mich. $5.00; štev. 11 Sv. Jan. Krst., Aurora, 111. $2.30; štev. 103 Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis., $15.00; štev. 16 Sv. Jožefa, Virginia, Minn. $5.00; štev. 4 Sv. C lin M. Soudan, Minn. $3.60; štev. 57 Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. $5.00; štev. 74 Sv. Barbare, Sprgfld. Ill: $1.50; štev. 94 Mar. Zdr. Boln., Sublet, Wyo. . $2.00; štev. Ill Srca Mar., B&rberton, 0. $2.00; štev. 38 Sv. Petra in P., Kas. C. Kans. $2.00; štev. 21 Sv, Jožefa, Burdme, Pa. $2.36; štev. 105 Sv. Ane, New York . City. $5.55; štev. 69 Sv. Jožefa, Gt. Falls, Mont. $2.00;.št. 72 Sv. Antona , Ely, Minn. $3.30; št. 134'Sv. Ane, Indpls, Ind. $1;90; štev. 110 Sv. Jožefa, Bafberton, 0. $1.20; štev. 112 Sv. Jožefa, Ely, Minn. $2.00; štev. 43 Sv, Jo8efa, Anaconda, Mont. $5.00-, štev* 135 Sv. TC M M. Gilbert* Minn* $3.50; št 45 Sv. C. in M. E.' Helena, Mont. $1.70; štev. 62 Sv. Potra in P., Bradley, 111. $1.55; štev. 61 Sv. Mihaela, Yoimgaton, O. $5.60; štev 32 Jezus D. P., Eftumelaw, Wash. $3.00; štev. 1 S* Štefana, Chicago* 111. $6,80; štev. 7S Mat. Pom. Chicago, 111. $2,00; Štev. 121 Mar. Pom. little Falls, N, Y. $2.50; štev. 64 Sv. Jurija, Etna, Pa. $2.00; števi 25 Sv. Vida, Cl* veland, Ohio. $3.00? štev. 42 Sv. Alojzija, Steelten, Pa. $4.50; štev. 5 Sv. Družine, La Salle, Uh $3jOO. Skupna svota znaša $113,90;
<n ia*d*il bo** Josip Lin<U5-u, za kai dobrosrtinjln darovalcem
ozn* itiov, žakfff sa-fsem^po zrffivalj«-
jetty kara« niso ustrašili tako slaba«?« vremena in se-v obilnem šte-vihi spremili svoiega sobrata k iskreno ter lepo za- Zadnjemu počitku.
*J J&duj pn j,rtptrt*)čam vsem cr-Morui Članom naiefa.diuštva, ki tattte: ottekc, nr.d let» dni,
kvaljttj*.
flobrataki pozdrav v?em članom in člaaitam K. S. K. J.
John Močnik, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada drt&fva sv. Barbare fc. 74, KM. K, J., Springfield, III. se naznanja članom,, da se udeležite prihodnje seje dne 10. junija t. 1., ker bode veHko važnih točk na dnevnem redu.
Nadalje opozarjam člane, da plačujejo mfcsečni asesmenit saj do 20. vsaki mesec, ker tajnik mora poslati v glavni urad mesečno poročilo do 25. vsaki mesec. Če bo kateri suspendiran, naj krivdo sam sebi pripiše.
S sobraltskim pozdravom
John Knlavic, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom društva sv. Antona Pad. fitev. 87 K. S. K. J. Joliet, 111. živečim v mestu in okolici, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja dne 10. junija t. 1. Ker bo na tej seji več važnih točk na dnevnem redu, je dolžnost vsakega člana, da se te seje gotovo udeleži, na prihodnji seji bo tudi volitev delegatov za XIII. konvencijo K. S. K. J. vršečo se dne 15. avgusta v Eveleth, Minn.
. Pri tej priliki opominjam še vse one člane, ki mi do danes še niso izročili ali doposlall spovednih listkov, da naj zanesljivo to store do 12. junija, ker do 15. junija moram odposlati uradno poročilo duhovnemu vodji K. S. K. J. kakor je bilo to v zadnjih številki glasila zahtevano.
Hkoncu opominjam tudi vse one člane našega društva, ki so bolj počasni s plačevanjem »mesečnih asesmentov, da naj bodo v tej zadevi malo bolj točni In redni, da se ne bo temu, ali onemu vsled tega zgodilo to, kar za take člane predpisujejo društvena in Jednotina pravila.
Sobratski pozdrav
Math Vidmar, tajnik.
da jih vpišete v otrofiki o.Uelck K, S. K. J. Ne čaLtrtjlo, da vas prej nesreča zadene. Ne izgovar jajte se pri tem n« društvenega tajnika, da vam ni dM pojasnila; jaz vas ne morem dan /jt dnem siliti, ali jih houete zavarovat', ali nef To sem že večkrat priporočal in Žal tudi zastonj okoli hodil; težava je agitirnti za kaj takega med našimi rojaki tu, ket čez dan moramo delati, zvečer je pa le nalo prilike, osobito ker smo še tako raztreseni po me Ji*.
Naj še končno opomnim, da je sedaj pri našem društvu zavarovanih 45 otrok; iahko bi jih pa bilo še enkrat več! Torej cenjeni člani na noge!
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Frank Mikolič, tajnik
Op. ured. — Nemogoče je bilo priobčiti to naznanilo v zadnji številki.
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom dru štva sv. Alojzija št 95, K.S.K.J. Broughton, Pa., da se vrši naša redna mesečna seja dne 10. junija t. 1. Ker. bo pn tej seji več važnih točk na dnevnem redu, ste cenjeni člani uljudno vabljeni, da se te seje polnoštevilno udeležite Ka'kor vant znano, se vrši dne 15. avgusta t. 1. 13. konvencija K. S. K. J. v Evelethu, Minn.; to rej bo treba na tej seji voliti de-degata. Vsak član ima sedaj le po priliko in tudi pravico, da naj pove na prihodnji seji, ali pa na seji meseca julija in avgusta to, kar misli, da bi bilo umestno za preniemibo Jednotinih pravil, da 'bo vsemu članstvu v prid. Lahko objavite tudi kako važno toza devno točko v našem glasilu. Razmottrivanja za bodočo konvencijo čitamo sedaj vsi z velikim zanimanjem in radi, samo* če je stvar prava in dobro premišljena.
Prosim vas torej, cenjeni so bratje drušltva štev. 96 še enkrat, da pridete vsi, brez izjeme na prihodnjo sejo. iS sobratskim pozdravom
Anton Ipavec, tajnik.
NAZNANILO.
Uradno se naznanja vsem članom društva sv. Jožefa št. 110, Barberton, Ohio, da je naše društvo na zadnji seji dne 20. lm-ja sklenilo, da se bodo začenjaie re dne društvene seje zanaprej ob trek popoldne; torej eno uro ka sneje, kakor je bila dosedaj navada.' Vsi člani naj blagovolijo to upoštevati.
Nadalje prosim vse člane, da se naj prihodnje seje polnoštevilno udeležijo, ker na tej seji se bo •glasovalo, če pošlje naše društvo delegata na prihodnjo konvencijo ali ne. Pridite torej vsi in glasujte, kakor veste, da je bolj prav.
S sobratskim pozdravom
Josip Lekšan, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 144, K. S. K. J., v Sheboygan, Wis., se naznanja vein članom društva, da je umrl dne 19. maja npš sobrat Jakov Žavne, star 51 let, zavarovan za $500, pristopil k Jednoti dne 4. avgusta 1902; pokopali smo ga dne 21. na*ja s peto črno sV. mašo; i»o-greba se je udeležilo 94 naših Čla-
NAZNANILO.
Vsem članicam društva <iMm,i-ja Pomagaj" št. 164, K. S. K. J., v Eveleth, Minn., se tem potom naznanja, da se je dne 3. junija končala velikonočna doba. Gotovo je vsaka izmed naših članic či-tala na prvi strani našega glasila št. 21 uradno naznanilo d«»ho. -nega vodje K. S. K. J. <i!i |»»;ziv, da mu mora vsako društvo do 15. junija poslati poročilo o opr*v -ljeni verski dolžnosti; vsled tega vas cenjene članice prosim, da mi takoj izročite ali pošljete spovedne listke, da uredim to zadevo kakor zahtevano.
Nadalje vas še prosim, da zahajajte bolj redno k društvenim sejam, ali pošljite saj denar za a«» s-nirent; gotovo vam je znano, di je naša blagajna še majhna in vsled tega ne more zalagati asesmerta; na Jednoto mora biti denar odposlan vsak mesec pred 25.
Pozdrav vsem članicam in čla -nom K. S. K. J.
Terezija Kapsh, tajnici.
Op. ured. — Za številko 21 do-šlo prepozno.
Qoodman, Wis.
S tem se iskreno zahvaljujem odboru in vsemu cenjenemu društvu sv. Jožefa št. 112, K. S. K. J. v Ely, Minn., ker so me podpirali v moji bolezni, trajajoči 5 mese -cev, en teden in 3 dni, da sem prejel popolnoma v redu skupno podporo $133.92. Vsled tega toplo priporočam vsem rojakom in rojakinjam omenjeno društvo za pristop, ker to društvo točno izplačuje bolniško podporo, v slučaju smrti pa pristopi naša K. K. J. hitro na pomoč.
Tukajšnje parne žage, last Goodman Lumber Co., so prenehale z nočnim delom vsled pomanjkanja delavcev; sedaj obratujejo samo še podnevu.
Dne 17. maja sta se naselila tukaj na farme rojaka, brata John in Frank Rožnik z družinama, ki sta živela v Waukegan, 111. Novo-došlecem želimo obilo uspeha! •
Sobratski pozdrav
.Josip Tomšič, Bee Farm, Box 2, Goodman, Wis.
NAZNANILO IN VABILO.
Kakor poročano rfa tem mestu, bo naše društvo sv. Janeza Krst -nika št. 11, K. S. K. J., v Aurora, 111., priredilo na kresno nedeljo, dne 24. junija t. 1. veHko slavnost povodom blagoslovljenja in raz -vitja svoje nove društvene zastave in povodom svojega 23. letnega obstanka. Tem povodom smo že povabili več sobratski h društev az naših bližnjih naselbin, da bi nam pripomogli povečati s svojo udeležbo ta spominski dan. Nekaj izmed teh društev se je že na naše vabilo odzvalo,- da se bodo korporativno udeležila te naše redke slavnosti, druga društva pa s tem še enkrat prav uljud-no va -bimo, da naj nas izvolijo počastiti dne 24. junija s svojim obiskom, bodisi že korporativno ali z delegacijo. V jednakih in drugih slu čajih jim ibo šlo tudi naše društvr rado na roke.
Pri tem naznanjam vsem domačim društvom, da naj se na slav • nostni dan zberejo ob 8. uri zju • traj v slovenski dvorani društvr sv. Jerneja, odkoder odkorakamo z ^odbo na čelu v mesto proti po staji zunanjim" društvom naproti Zunanja društva uljudno prosi-
Ufo, da uredijoT svoje potovanje Oako, da bodo dne 24. junija asd-nji čas ob pol 10. uri dopoldne že
T^AMOrf-
Točno ob pol desetih zjutraj "bomo odkorakali od Chicago St. poulične postaje proti mestu proti High St., potem pa v cerkev sv. Jožefa. Služba božja se prične ob pol Ji. uri. Po blagoslovijenju društvene zastave odkorakamo v dvorano, kjer se vrši veselica. Torej kličem še eiiikrat: Na vesel« svidenje v Aurori, 111., dne 24. junija 1 ^ sobratskim pozdravom Martin Jurkas, maršal.
NAZNANILO IN VABILO.
Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Chicagu in okolici se naznanja, da priredi Slovenska godba svojo vstanovno, ali prvo plesno veselico v soboto, dne 16. junija t. 1. ob 7 uri zvečer v Hoer-berjevi dvorani na 21'P1. in Blue Island Ave.
* Ker je bil to redek In težaven slučaj, da se je po preteiku 18 let v našem chikaškem mestu zopet ustanovila Slovenska godba, bo vsakega prijatelja godbe gotovo zanimalo čuti, kaj so se naši vrli domači godci tekom nekaj mesecev že priučili.
Ta dan bo naša Slovenska godba prvič javno nastopila z proizvajanjem raznih plesnih komadov, koračnic in drugih znanih narodnih godbenih točk. Skupaj bo igralo 15 mož in fantov pod vodstvom našega vodje Mr. Frank Padera, rodom Čeha.
Zatorej so že sedaj uljudno vabljeni vsi prijatelji slovenske godbe in plesa, da nas dne 16. junija posetijo v obilnem številu. Cisti dobiček te prireditve je namenjen v pokritje nakupa inštrumentov, ali godal. — Vstopnina bo znašala samo 25c za oseho. — Za dobro postrežbo in vsestransko zabavo bo preskrbljeno. Torej na veselo svidenje dne 16. Junija!
Za odbor Slovenske godbe: Anton Stonich.
(Advertisement.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnian srcem naznanjam žalostno vest, da je dne 11. maja t. 1. po kratki, mučni bolezni za pljučnico umrla moja nepozabna soproga ELIZABETA JEREB, rojena SUHADOLNIK v najlepši ženski dobi, stara 24 let. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 14". maja s peto črno sv. mašo, katero je daroval naš domači župnik Rev. F. S. Ažbe.
Pokojnica je bila članica dr. sv. Ane, štev. 127 K. S. K. J. ki ji je preskrbelo krasen pogreb. Posebna hvala gre zato društvenemu odboru. Hvala vsem tistim članicam, ki so prečule ves čas oh njenem mrtvaškem odru. Nadalje se zahvaljujem tudi vsem onim društvom, ki so se z zastavami u-deležili sprevoda blagopokojniee do pokopališča in sicer: Društvo sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J.; Društvo Marije Pomagaj štev. 79 K. S. K. J.; Društvo Srca Jezusovega štev. 1533 C. O. F. in Slov. Samost. Podp. Društvo Waukegan in North Chicago. Hvala Pevskemu društvu " Ljubljanica," ki ji je na domu zapelo par žalostink v slovo. Hvala vsem opim, ki so položili krasne vence na krsto in sicer: Dr. *sv. Ane, dalje sosedne žener sorodniki in družina Joe Cankarja.
Hvala vsem tistim, ki so mi na ta, ali oni način kaj pripomogli v teh žalostnih časih.
Pokojnieo smo izročili materi zemlji na tuk. katol. Mt. Olivet pokopališču in se ondi zadnjič od nje poslovili.
Pokojnica je bila doma iz Pre-serja pri Borovnici na Kranjskem; tukaj zapušča mene, žalujočega moža in dveinpolletnega sinčka, eno sestro in več dmerih sorodnikov.
Torej se še enkrat prav prisrčno zahvaljujem vsem gori označenim. Tebi, nepozabna in dragolju-bljena -mi soproga pa kličem: Bodi ti lahka tuja žemljica! Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostal:: Frank Jereb, soprog Frank Jereb, ml. sin Marija Troha, sestra.
North Chicago, 111. dne 24. maja 1917.
Ii/jžifc^fcril"	" ill
— • ; • - x

j Rizmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K. J.
Cleveland, Ohio.
Še nekoliko časa, in zopet bo konvencija naše čislane K. S. K. J. Ker sem že precej raznovrstnih dopisov čital v našem Glasilu, moram izreči najprvo svoje mnenje o njih. — Ees, komaj smo začeli razmotrivati o napredku, delovac nju itd. naše Jednote, — že se je začelo kritiko vati delegate, ki sploh še izvoljeni niso. Tako si je dal malo duška v neki številki tega lista nek član društva sv. Vida št. 25, h kateremu spadam tudi jaz; vrgel se je z vso silo na delegate. Radoveden sem res, če je bil dotičnik že katerikrat kot delegat na kaki konvenciji; če bi bilo temu resnica, ne bil bi pisal tega in onega, kar je pisal o delegatih K. S. K. J.
Dotični dopisnik "M. J. je oni član našega društva, katerega skoro nobeden uradnik tega društva ne pozna. Lahko trdim, da poznam skoro tri dele članov našega društva, vem dobro, kdo pride ua sejo in kdo kaj govori, kaj o napredku društva itd. Nisem ga pa žal še slišal na društveni seji, da bi kaj takega govoril; jaz bi svetoval dotienemu dopisniku, da bi bil lahko polovico Asebine dopisa izpustil.
Ne rečem, nekatere ideje inua jako dobre, in nikakor ne smemo misliti, da ta ali oni član ne sme pisati v Glasilu, kajti vsak član ali članica K. S. K. J. ima sedaj pravico in lepo priložnost izraziti v lastnem Glasilu K. S. K. Jedili te svoje mišljenje; to je umestno in lepo; morajo pa biti dopisi sestavljeni tudi v dostojni obliki.
Rad bi onega člana vprašal, kaj je absolutizem; mogoče še sam tega ne ve? vsled tega bi mu jaz rad to besedo raztolmačil. — Zadnji mesec sn>o imeli posebno doklado 50c na člana in članico in ta svota je morala biti plačana, ker je to odredil tudi zavarovalni komisar države Illinois. Saj je bil ta vplačani posebni asesment ali denar v prid vsega članstva K. S. K. J. Dotičnik pa misli, kdor bi hotel plačati isti posebni asesment ali pa tudi ne — bi bilo vseeno dobro; mar ne bi bili v tej zadevi samo eni prizadeti, drugi pa ne? Gotovo je, da ima naša Jednota precej dolarčkov v svoji blagajni; pa vse to je še premalo. Ali ni vsakdo izmed nas vesel, če ima nekaj dolarjev v žepu? Kako je pa potrt, če je žep prazen. Zato bodimo vsi Člani ponosni na blagajno naše K. S. K. 'J. če se je s tem asesmentoni zopet pomnožila za nekaj tisoč dolarčkov, ki nam bodo še v dobro služili, ali pa našim potomcem.
Čestitati moram našemu glavnemu odboru K. 8. K. J., osobito glavnemu predsedniku in glavnemu tajniku, ker se trudijo in skrbijo na napredek naše podporne organizacije. Glede nasvetov ali razmotrivanj se popo-lnoma strinjam s sobratom Virantom iz Loraina, Ohio, ki priporoča nekatere važne točke, kakor n. pr.
1)	Ime Jednote naj ostane nc-izpremenjeno.
2)	Vsako društvo naj samo skrbi za bolniško podporo za svoje člane kakor doslej. Prepričan sem namreč, če bi Jednota prevzela centralizacijo bolniške podpore, potem šele moremo pričakovati vedne in vedne posebne doklade; pač je pa lepo in priporočljivo, da vsi eden drugemu pomagamo v sili in bedi; tako omenjani naše društvo št. 25, ki še ni nikdar zavrglo prošnje kakega člana za podporo, bodisi že v pomoč siromaka, ali pa v pomoč bolniške blagajne dotičnega društva.
Ji) Naše glasilo naj se poveča na dnevnik; letna naročnina za člane naj bi bila $3.00.
4) Konvenčui zbor naj izpusti imena delegatov na konvenciji iz zapisnika pri debataih; kajti ta čast delegatov stane dosti denarja in zamudo časa.
3)	Duhovni vodja naj.sam preskrbi spovedne listke in naj iste razpošlje na društva vsako leto;
Obenem bi priporočal, da naj ima naš duhovni vodja nekaj plače na leto, kar naj mu konvencija določi, kajti v Ameriki noče nihče zastonj delati.
6)	Delegatom bi priporočal, da naj se zanaprej vrši konvencija K. S. K. J. vsako četrto leto; mesto ali kraj naj pa določijo društvo potom splošnega glasovanja.
7)	Prihodnja, ali XIV. konvencija naj se vrši v Clevelandu, O.
H koncu želim mnogo uspeha vsem delegatom in jim že danes kličem: Živeli 1 Živel tudi naš gl. odbor in vsa K. S. K. J.!
John Widerwol, član dr. sv. Vida št. 25, K. S. K. J.
La Salle, 111.
Cenjeno uredništvo:—
Dovolite tudi meni izpregovoriti nekoliko besed k XIII. konvenciji naše slavne in dične K .S. K. Jednote.
Med mnogimi dopisi čitamo razno razmotrivanje in razne nasvete. Vsak ima svoje misli, misleč, da bo ž njimi pripomogel Jednoti k boljšemu koraku in napredku; vse to je, vsaj upam dobro. Saj vsi imamo enake pravice in vsi skupaj moramo enako delati, ako hočemo da naša organizacija širi svoje meje, pa bodisi že v članstvu ali pa v finančnem oziru.
Tudi naše vrlo 44Glasilo'' si je zadnje čase pridobilo mnogo prijateljev. Zakaj Yam hočem navesti.
Prvič v njem ne vidimo kakih surovih osebnosti — temveč le pravo počudno čtivo. Sprvega je "Glasilo" imelo nekoliko drugo lice, bilo je ~»reveč nepristransko. Mogoče mi bo kdo k temu oporekal, to pa nič ne de.
Bratje in sestre! "Glasilo" kake podp. Jednote ne sme biti nepristransko.
Poglejmo glasila drugih organizacij, ali ne zagovarjajo na principu vedno svojo organizacijo, njeno stališče in njene cilje. In še več, čestokrat celo napadajo tista načela in tiste principe, na katerih temelji naša slavna in dična K. S. K. J.
Kakšno dolžnost naj ima pa potem naše "Glasilo"? Molčati kaj ne?! ter vse mirno prenesti in gledati, kako se tolče in tepta ista načela in principe, na katerih temelji ono samo (!?) "Oh k*ka logika bi bila(! ?) "
Te vrstice sem napisal zato, ker se je zadnjič nek dopisnik obregnil ob našega vrlega pisatelja; "Resnicoljuba"; kdorkoli je že, hvale in časti je vreden! Ta Resnicoljub mu je napoti, in ravno zato bi se človek vprašal kani neki omenjeni dopisnik pripada? Ali so že v naši »Jednoti tudi "rudeč-karji?" "Menda ja ne?" — Upam da mi članstvo ne bo teh besed štelo v zlo, kajti dostojna in zdrava kritika je vedno dobrodošla pri pošteni človeški družbi!
Sedaj pa preidimo naprej!
Veliko članov je že dalo sVoj izraz, radi centralizacije bolniške podpore. Po mojem mnenju bi morali člani in članice naše dične K. S. K. J. tole zadevo malo bolj natančno presoditi.
Če bi uvedli pri naši K. S. K. J. centralno ali skupno bolniško blagajno, bi bil to korak, ki bi povzdignil našo Jednoto na dosti višjo stopnijo. Zakai in odkod to? Zato ker naš narod ni tako na-gosto naseljen v vsaki naselbini, kot po nekod. In tam trpi krajevno društvo. Recimo, da je v neki naselbini po 10. do 25 članov pri krajevnem društvu K. S. K. J. Zdaj pa naj imajo le par bolnikov, blagajna majna, — prilike da bi se delale veselice mogoče ni, v enih krajih celo zraven suhi kraji, kam tedaj ?
Vidite tam, trpe naši bratje in sestre na pomanjkanju, — dasi so ravno tako naši sobratje in sose-stre, kakor smo si mi po velikah slov. naselbinah. — Vidite to ni prav! Bodimo "Vsi za vsakega izmed nas in vsak za vse!''
Zatorej bi iz srca priporočal vsemu članstvu in vsem krajevnim društvom, da bi zahtevali in tudi ustanovili pri naši dični K. S. K. J. skupno centralno bolniško blagajno, katera naj potem vsem podpore vredne reveže enako podpira !
Želim vsem delegatom prihodnje ali XIII., konvencije obilo blagoslova in uspeha pri njihovem resnem delu, s kojim naj našo slavno in dično Jednoto še bolj izpopolnijo!
Z bratskim pozdravom ostajem vdani sobrat vsemu članstvu K. S. K. J.
John Jerič,
član dr. sv. Družine št. 5.
La Šalle, 111.
evalo pri izpremembi pravil in
sicer:
1)	Vsak *član (ica), prej ko ga krajevno društvo sprejme, če se dvomi o njegovi starosti, ozir. če se dela član mlajšega kot je v resnici — bi se moral izkazati s krstnim listom. Če <pa tega ne more storiti, bi moral dotični član (ica) priseči glede svoje starosti in navesti 2 priči; le na tak način bi se laihko dognalo resnično starost.
2)	Kar se tiče zakonskih dvojic, če gresta mož ali žena narazen eden od drugega brez tehtnega vzroka, naj bi se takega moža, ali ženo izključilo iz društva in Jednote, če se noče na noben način povrniti nazaj.
3)	Vsi člani bi morali biti v slu čaju bolezni deležni podpore, ali pa nobeden.
4)	Za operacije ne zadostuje $50.00; ta podpora bi morala vnašati $100. — ali pa nič.
Dve stvari imam, pa jih tu ne navedem; jih bom že svoječasno poslal (potrjeno s prisego na pristojno mesto.
Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
John Chernich.
član dr. štev. 47 K. S. K.'J.
Tower, Minn.
Dne 27. maja bili so v Tower, Minn. Slovenci in Slovenke, člani Dramatičnega društva iz Ely, Minn, in so pokazali svojo zmož-
* Soudan je malo oddaljeno mestece od Towera, kjer. je snana rudarska naselbina in sicer ena iz-med prvih v duluthski okolici. Ondi je fara sv. Martina, vstanov-Ijena še leta 1888 po Rt. Rev. Jos. F. Buh-u.
Dramatiki iz Elya so priredili omenjeni dan 2 kratki mični igri: "Anarhist" in "Ne kliči vraga Igralci so pogodili svoje uloge izborilo za kar so želi burno pohva lo- vse je bilo mojstrsko urejeno in izpeljano, res vsa čast el.vške-Hiu dramat. društvu, ki se ni bal stroškov, kajti pripeljali "ko se iz El.va v Tower v avtomobilih, kar je do 40 milj oddaljeno.
Naj še omenim, da je pri teh igrah posebno ugajala krasna dek lamacija "Naš čolnič otmimo" katero pesem ie zložil naš nepozabni goriški slavček Simon Gre gorčič.
Podrobnosti o nastopu posameznih igralcev ne bom opisoval, ker bi mi vzelo za to preveč prostora.
H koncu še omenjam, da so naredili gozdni požari zadnje dni po raznih rudniških okrajih v Minn, milijonsko škodo. Do 30. maja je bilo tu le bolj suho. Menda zato, ker suhači neumorno delujejo za prohibrcijo, jc pa še nebo klubovalo, da ni poslalo toliko časa nobenega dežja.
Kar se dela tiče tu naokoli, je dela dovolj, le delavcev primanjkuje.
S pozdravom
Towerčan.
nost na odru v Soudan, Minn.
Versko znanstvene razprave.

KAJ UČE ZNANSTVENIKI SVOBODOMISLECE?
Roscommon, Mich.
Kot večletni član K. S. K. J. bi tudi jaz rad par stvari omenil v tej rubriki povodom bližajočega se glavnega zborovanja nafte organizacije, katere naj bi se upo-
V svobodomiselnih listih čitamo mnogokrat trditev, da je tvarina večna, in da se je življenje samo od sebe, brez Stvarnika vzbudilo iz nežive tvarine v ded naravnih sil; svobodomiselni u -redniki tudi lažejo, da jc vse to dokazalo znanstvo. Lep članek o postanku življenja je objavil Chicago American, (bilo je od 17.— 20. aprila enkrat), ki trdi, da življenje izvira iz živije ij:i ne pa iz mrtve tvarine; sklicuie se v članku tudi na dva velika učenjaka2 H. Helmholtz in W. Thomson. Helmholtz.
Protestant Helmholtz jc slovel za učenega fizika in fiziologa; iz -umel je oftalmoskop. Vogt in Mo-lesK-hott sta bila moralista, moža, ki nista pripoznavala Boga in duše, ampak samo tvarino.
Helmholtz je pisal svojemu očetu da ni njiju somišljenik, ker ne •zastopata znanstvenega raziska-vanja, ampak delata znanstvene zaključke brez dokazov in previdnosti.
S teru je Helmholtz obsodil ma-terijalizem naših svobodomisel -cev. Helmholtz se ni nikdar javno izrazil o veri, a njegov /ivoto-pisec ga opisuje kot, v mišljenju in prepričanju vernega nioža v naj plemenitejšem pomenu besede, če tudi ni bil član cerkve"; strinjal se je z nazori svojega očeta,-ki je bil teist in spiritualist — veroval v bitje Boga in duše, (L. Koenigsberger, Herman v. Ilelm holt«.)
E. Dennert pa piše o Helm-holtzu: "Jaz pa sem izvedel iz najboljšega vira, da se je včasih udeležil službe božje in celo ob -hajila."
Svofbodoniisleei, kaj ne, kolik praznoverec je bil ta protestant -ski veščak. Da ,da, učeni ljudje imajo tudi še nekaj vere! W. Thomson.
Helmholtz je obiskal Thomsona v Kreuznach in pisal o njem: "V bistroumju, jasnosti in čilo3ti duha prekaša Thomson vse znan -stvene velikane, s katerimi sem se osebno seznanil ,in jaz sem -bil skoro topočuten poleg njega."
(L. Koenigsberger, H. v. Helmholtz.)
Helmholtz zove Thomsona "finega prvovrstnih matematičnih fizikov v Evropi."
Vseučiliščni profesor Thomson je spisal več nego 300 važnih razprav.
Kako stališče je zavzemal med znanstveniki, povedala je tudi Be-rolinska znanstvena akademija v "'Nagovoru ob njegovem zlatem jubileju dne 15. julija 1896.
"Res so bogate pridobitve, katere je fizika priborila v zadnjih 50. letih; največe zmage pa obhaja izumitev in razvoj mehanične teorije o toploti in elektriki. K vsem tem zmagam ste Vi priponro-igli v najviši meri...
V največi meri ste postali uči-* telj našega rodu, in med živečimi fiziki jih mora biti res malo, ki niso sedeli pred Vami in ki ne imenujejo Vas s prisrčno hvaležnostjo svojega mojstra."
Ta dični veljak povdarja v svojih predavanjih o gibanju, toploti in svetlobi, da mora biti Stvarnik in sicer povdarja to resnico iz znanstvenega stališča.
"Mehanično znanstvo (o giba -nju ,toploti in svetlobi) nas uči, da naša telesa, vse žive rastline in živali in vsi okameneli organični ostanki so oblike ustrojene (organizirane) iz tvarine, in znanstvo ne more razun volje Božje poka -zati nobenega vzroka, iz katerega bi bila nastala tvarina — to je resniea, katero izpričuje geologi-na zgodovina. (Mathematical and Physical Papers by Sir W. Thomson, II.) Iz teli besed je jasno, da sta bili tvarina in energija list varjeni, in da si postanka življenja ne moramo razlagati brez Boga.
"Dinamično znanstvo (o silah) zavrača teorijo, ki uči, da se je življenje razvilo samo od sebe iz neorganične tvarine," (On the Age of the Sun's Heat.) On poudarja, da znanstvo potrjuje pozitivno Stvarnika, in da živa bitja zavise od njega; Thomson se ne strinja z Darvinovo teorijo, ki uči, da so vrste nastale vsled na -ravnega izbora. (Report of the Forty-First Meeting of the British Association.) Thomson je nekoč vprašal slavnega kemika Lie-big, če misli, da se trava in cvetlice, katere vidita okrog sebe, mogle nastati same od sebe iz kemičnih sil. Liebig je odgovorid: "Ne! Kakor ne morem verjeti da je nastala sama od sebe knjiga, ki opisuje cvetlice, tako si ne morem misliti, da so cvetlice nastale iz kemičnih sil. Vsako dejanje človeške svobodne volje smatra fi-lično in kemično in matematično znanstvo za čudo." Nekoe jc Thomson zaključil svoje predavanje ta'ko: "Ne bojte se svobodo-mislecev! Naj bodo svobodni v mislih in v svojih kriticizmih: če dovolj krepko mislijo, prisililo jih bo znanstvo verovat v Boga m pri-poznati ,da vera ni vedi nasp'otm ampak pomočnica." (The Times, Vol. XXVII. No. 13T5.) Naši svobodomisleci pa brez dokazov in navzlic izjavam vernih učenjak »v slepe: Samo bedaki še verujejo v Botga!
Hirn.
Ta učenjak je spisal mnogo člankov o naravnih in mehaničnih predmetih, posebno mnogo o toploti; razmotrival je poožaj ravnotežja Saturnovega obroča in dokazal matematično, da utegne obroč biti skupina mnogih malih neodvisnih teles.
Razpravljal je o dejstvih moderne fizike: o sili, etru in plinu in zvezi fizike s filozofijo in na-božnostjo. Vsled tega je zaslovel
za prvovrstnega fizika in veljavnega novodobnega raziskovalca.
V svoji knjigi (Theorie meca nique de la ehaleur) obsoja ma-terijalizem, ki ne pripozna druge ga kakor tvarino; obsoja pantei zem, ki uči, da vse, kar obstoja, je Bog; pripoznava pa spiritual! zem ki dopušča dvo.je: tvarino in duha; le spiritualizem se* sklatta z cinperičnim znanstvom in razumom. (Hirn, Rechenches sur objavlja v knjigi (hluvbrkejvbr equivalent.) Iz razprave, ki jo objavlja v knjigi Theorie, je jasno, da tvarina ni sama od sebe, am -pak je ustvarjena od Boga; Hirn smatra stvari za ustvarjene misli Stvarnikove; Boga najraje ime -nuje Stvarnika. Da je veroval v posmrtno življenje, ra*zvidimq iz njegovega zadnjega dela: Moderna veda in prihodnje življenje. Kakor Hirn uči tudi katoliška Cerkev, namireč: da je tvarina in duša; da je Bog tvarina sveta ; da je duša neumrljiva.
Znanstvo in nauki katoliške cerkve se torej skladajo; znanstvo in svobodomisleci taje to, kar nče največji znanstvenik2; svobodomisleci verujejo brer do -kazov nekaj, česar učene glave ne pripoznavajo.
Lord Rayleigh (Strutt). Rayleigh, ki je zasledil argon, je rekel: "Mnogo odličnih ljudi se boji znanstva, češ, da napeljuje v materijalizem. Ce je tak strah, ni čudno; kajti so pisatelji, ki so se, govoreč v imenu znanstva >a -mi postavili za gojitelje znanstva. Res jc, da najdemo med nekaterimi učenjaki neprebavne nazore: vemo pa tudi, da vera, katero 'O celo življenje imeli Newton, Faraday, Maxwell jc bila v skladu z njih znanstvenim mišljenjem." (Report of the f>4. Meeting of ti c British Association.)
Kvolrodomisleci nas nče, da so znanstvene iznajdbe izpodkopale temelj vere — vero v Boga in v dušo človeško, a Lord Rayleigh in Ixird Kelvin ali Thomson pravita, da ni med vero in znanstvom na -sprotstva, kakoršnega vidijo na^i svobodomisleci. Ta dva učenjala pa znata več kakor Ingersoll in vsi naši svobodomisleci, saj Encyclopaedia Brit mnica (1902) ime nuje Ravleigh, Thomsona in Stokes, tri največe fiizke.
Nasprotstvo pa ie med vero in svobodomiselnostjo. Zakaj? Zato, ker je nasprotstvo med znanstvom in svobodomiselnostjo.
Dober svet je dal učeni Thom -son svobodomisclcem: Krepko mislite, krepko se učite in z znanjem si boste pridobili vero v Boga — kakoršno so imele ne le vaše matere, ampak veliki znanstveniki: Thomson, Ravleigh, Stokes in mnogi drugi. —
I\ »S. "(Has Svobode", št. 40. je dne IS. maja t. 1. na 6. strani zapisal ta-le stavek:
"Ljudstvo hoče na vsak način« da se ga slepi. Na drug način sploh ni mogdT-e z njim občevati."
Bravo, gospodje okrog "Glas Svobode"! Če tudi sovražite s?po-ved, ta pot ste se pa kar javno v listu — sebi na sramoto — spove-
*Na pragu se ščperi in laja in zaganja pes, ko jo drugam umeri,
krotak in ponižen ves. Doma popeva in se veri, da je Slovenec, marsikteri, a ko potegni tuji veter, počasi sleče suknjo narodno in zataji svoj rod, kot Peter Gospoda je — celo pred babnico.
VABILO NA NAROČBO KNJIG I DRUŽBE SV. MOHORJA V AMERIKI. ..
Zveza katoliških Slovencev, 62 St. Mark's Place v New Yorku,
bo letos izdala četvero knjig, in
sieer:
1.	Koledar "Ave Maria" za leto 1918.
2.	Iz življenja. Povesti v nadomestilo Mohorjevih Večernic.
3- Iz srca v srce. Zanimiva bro-
surica.
4. Angleško- slovenski katekizem. (Baltimorski, v slovenskem in angleškem jeziku.)
Vse te štiri knjige veljajo en dolar in 10c za poštnino.
Naročniki naj se prijavijo do 15: junija t. 1. in tudi takoj do-pošljejo denar, ker je rok do tega dneva podaljšan.
Te knjige izda družba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti na tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo, da bodo rojaki segli po teh.
V Koledarju bo tiskan tudi i-menik članov, ki se bodo pravočasno naročili na te knjige. •
Gori označeni korak Zveze katoliških ameriških Slovencev moramo vsekako iskreno pozdravljati. Velika armada rojakov in rojakinj je še tukaj, ki je ostala zvesta katoliškim načelom in kot taka tidi rada čita lepe podučlji-ve in nabožne knjige. Mohorjeve knjige so nam bile že v starem kraju zelo priljubljene, da smo jih radi čitali v zimskih večerih, ali ob nedeljah v poletnem času. Še raj£i bomo pa čitali in prebirali knjige naše domače, ali ameriške Mohorjeve družbe. Članom in članicam K. S. K. J. toplo priporočamo, da naj se že sedaj po-žurijo in odpošljejo na gornji naslov naročnino za prve ameriške Mohorjeve knjige-
Bodi malo bolj vesel in koraj-žen pri svojih lastnih neprilikah in malo maaij pri neprilikah svojega soseda.
• • *
Držite se lastne razsodnosti, ne pa da bi razsodnost vas držala.
• m 9
Sreča prihaja k človeku veliko raje peš, kakor pa v elegantnem avtomobilu.
ZAHVALA.
Slovenski tamburaški in pevski zbor "Lira" Chicago, 111. se tem potom iskreno zahvaljuje vsem o-nini, ki so sodelovali pri drugolet-
izhajati, če bi vi ljudstva ne slepili in "farbali". Take očitne spovedi od vas nismo nikdar pričakovali; 1i pa slovenski delavec, ki ljubiš in plačuje* čikaško "Svobodo", le daj v>e še naprej
slepiti ifl farbati"--
Resnicoljub.
DR0BLJANCI. Zložil Anton Medved.
nem koncertu dne 20. maja t. 1., dali, da vi slepite ljudstvo in da kojega jc priredil zgoraj omen je-bi na drug način sploh ne mogli! nj 7>bor.
Hvala Mr. Petru Aiiachieh za proizvajanje krasnih "Accordion solo' komadov in sviranje gosli pri samospevih. Rojak P. Aha-cbich tudi poučuje na*"Accordion" in gosli, za kar ga rojakom teplo priporočamo.
Iskrena hvala cenj. Pevskemu društvu "Slovan" iz West Pull-mana, ki nam je s svojim nastopom olepšal naš olisirnl spored.
Zahvaljujemo se tudi znanemu i;i rodoljubnemu rojaku M. Pogorele, za njegov govor in deklama-cijo "Rudar."
Hvala vrlim "Daničarjem" za vprizoritev šaljivkc v 1 dej., s katero so zopet pokazali, da so izborili igralci.
Da se jc pa maš koncert tako | dobro obnese! — hvala Slov. post. | št. 16211 M. W. of A. ker so pri postrežbi v dvorani opravljali vsa dela namesto članov zbora "Lira." Ista po«taja pttredi tudi letos veliko jesenskof veselico, za kar ji želimo že sedaj dosti uspeha.
Na tem mestu se zahvaljujemo tudi uredniku tega lista g. Ivan Zupan u, ker nam jc preskrbe! krasno pesem "Atlantski odmevi."
Se enkrat ponovna hvala vsem skupaj.
Slov. tamb. in pevski zbor "Lira," Chicago.
Chicago, HI. dne 26. maja. 1917.
(Advertisement.)
Ne more imeti poguma, kdor nima samozavesti, a v samozavesti razuma, kako je lahko oprestil
Zaljubljene ve golobice, ki. velo si lišpate lice, umeten nadevate kras — kaj čudo — poslednji je čas. Previjate se kot jegulje in proste lovite metulje, nastavljate sladek jim med nasmehov, pogledov, besed.
A le ptflrpHe še mrvo, da ti se metulji najprvo prirodnih lepot napijo, napreden se vam ujemo. Potem bodo dobri možički, pohlevni ob svojem polički spominov prežvekali med, prenašali ploho besed.
Ah, grefha je na svetu dosti! In kdo povsem s sveta odslovi ga? Nebroj hiti z načelom v gosti: "meso hudiču, Bogu kosti" in "boljše drži ga kot lovi ga!"

hhaja vuko sredo.
Kranjsko-Slovenske Katoli-ike Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo In aprarništvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, 111. _Telefon: Canal 2487._•
Naroiaiu:
Za 2kne, na leto.............$0.60
Za nečlane..................$1.00
Za inozemstvo..............$1.60
OFFICIAL ORGAN of tha
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1M1 WmI 22nd Place, Chicago, 111. _Phone; Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ...........$1.00
For Foreign Countries........$1.50
Pojasnilo o "Liberty bondih.
Poročali smo že, da je dne 24. aprila 1917 kongres v Washington, D. C., napravil postavo, s katero se je dovolilo vladi Združenih držav nabaviti $2,000,000,-000 za vojne stroške v tej vojni proti Nemčiji. Za to celo vsoto, dva biljona dolarjev, bo izdal tajnik zvezne blagajne bonde ali državne obveznice, ki bodo nosile odstotne obresti, plačljive vsakega pol leta in sicer vsakega 15. junija in 15. decembra. Termin teh obveznic je 30 'let oziroma zapadejo iste v plačilo 15. junija 1947. Vlada Združenih držav si pridržuje pravico izplačati celo ali pa delno vsoto po petnajst letih, to je po 15. juniju 1932, ako prej tri mesece objavi tako izplačilo.
tBondi bodo izplačani v zlatu, v isti vrednosti kakor so sedaj. — Vsak si lahko nabavi te zlate državne obveznice, ki so takorekoč posojilo za vse imetje in premoženje Združenih držav in posestev in so popolnoma varni, ker na -rodni dolg, katerega imajo Združene države je v primeri tako mal da je podoben kaplji vode v škafu. Vsak lahko kupi te obveznice, kajti iste so tako urejene, da so vsakemu pristopne. Ako imate na primer na banki samo $50.00 in dobite od njih po 3% obresti in če mislite, da ne boste tega denarja potrebovali vsaj nekaj časa, si lahko kupite eno teh obveznic po $50.00, ki vam bo nosila po tri in polodstotne obresti. Manj nikoli ne, lahko pa več, ker za slučaj, da bi prišle druge serije teh ob-tudi sedaj izdani bondi nosili 4% veznic na trg po 4% potem ImhIo obresti ali več, kakor že nanese sličaj. Kdor ima $100, si lahko nabavi bond za $100. Vrednost teh zlatih bondov je sledeča: $50, $100, $500, $1000, $5000, $10,000, $50,000 in $100,000.
Ti bondi so ravno tako dobri kot gotov denar, bolji pa kot vsaka hranilna vloga, ker prvič nosijo lepe obresti, drugič so varni, ker zanje jamči cela dežela z vso davčno obveznostjo in tretjič so prosti vsakega davka. Bondi seveda ne bodo krožili med ljudstvom kot izmenjevalno sredstvo ali denar, izmenjali pa se bodo lahko na vsaki veliki banki ozir. b:.i-kah kakor vsak drug vladni bond, kajti vlada jih bo sprejemala kot varščino za vloge javnega denarja.
Kje dobiti prošnje za te berde.
Prošnje za te vladne Liberty Loan Bonde dobite v prvi vrsti od Treasury Departnienta, Washington, D. C., nadalje pri vsaki zvezni rezervni banki po velikih mestih. Agencijo za te bonde so prevzele skoro vse narodne, državne in privatne banke, razni časopisi, trgovine, ekspres družbe, pošte in razne druge trgovine in organizacije. Ako ni v vašem kraju banke ali kake druge agencije, ki prejemlje naročila za te bonde, se lahko obrnete naravnost na Treasury Department, Washing -ton, D. C. Tiskane prošnje za te bonde dobite pri poštarju. Ko te izpolnite, priložite 2 odstotka cele evotc katero mislite vzeti s pro-
šnjo vred na določeno mesto. Prošnje za bonde diorajo se gUsati za
najmanj 50, potem $100, $150, $200 itd. Dva odstotka od $5$ je ravno en dolar; dva odstotka od $100 znaša $2,00, torej za vsakih $50 pošljete s prošnjo po en dolar. Ako pa želite, labko prid«. iete prošnji celo svoto, to je $50, $100, $150 ali kolikor že je.
Prošnje morajo priti v Treasury Department ali pa Rezervne Banke najzadnje do 15. junija 1917.
Nikdo vam ne sme računiti za izdelanje prošnje ali bonda niti e-nega centa in cela svota, brez vsakega odbitka mora biti poslana tajniku zvezne blagajne. Iz tega je razvidno, da razne banke in posredovalci nimajo pri tem nobene provizije in delajo to brezplačno iz patrijotičnih motivov.
Obroki.
Ako pa ravno nočete dvigniti svojega denarja iz bank, tedaj lahko podpišete za te obveznice na obroke. In sicer so obroki sledeči.
Dva odstotka s prošnjo za bond;
18% plačate 28. junija 1917.
20% plačate 30. julija 1917;
30% plačate 15. avgusta 1917;
in 30% plačate 30. avg. 1917
Razume se, da se je pri naphči-lih ozirati na to, da morajo biti ista točno narejena, ker sicer kupcu zapade cela že vplačana svoia. Priporočljivo je, da napravite prošnje za te bonde pri domačih bankah, ker s tem si prihra lite razne stroške s pošiljatvijo denarja. Ako pa pošljete prošnjo na -ravnost na zvezni blagajniški u-rad, tedaj se vedno poslužujte poštne nakaznice in isto naslovite taka: "Treasurer of the United States Liberty Loan Account",
Katol. duhovnik — zagovornik delavcev.
Naš dični član in sot rudnik našega lista, Rev. J. L. Zaplotnik v So. Omaha, Nebr., nam je dopo-slal te dna izrezek iz nekega an -gleiškega lista s pripombo, da naj vsebino istega izrezka priob -čili na tem mestu.
Dotični izrezek ima pri vrhu sledeči napis: "Father O'Hara Wins Minimum Law Case". (Father OVlara zmagal v postavni zadevi minimalne plače.)
Rev. J. L. Zaplotnik nam piše o tem 'boritelju sledeče:
"Tu Vam pošiljam izrezek iz lista "Catholic Citizen" z dne 28. aprila t. 1. Utegnil »bi Vam prav priti, kajti "Minimum Wage" postava je velikanske važnosti za priprostega delavca, in o tej stvari upam, da bomo še mnogo čuli tekom prihodnjih let, kajti prav bi bilo, da bi se "Minimum Wage Law" (postavo o minimalni plači) vpeljalo križem Združenih držav, ker bi to preprečilo izsesava-nje ubogega delavca ocf strani delodajalca. In kar je pri tem še zanimivejše, je dejstvo, da je Rev. Edwin V. O'Hara zagovornik ore-.gonske "Minimum Wage Law" katol&ki duhovnik — jasen dokaz, da zatirani delavec-težak nima boljšega prijatelja na svetu kot je katoliški duhovnik; kljub vsem lažnjivim napadom z radi -kalne strani. To je jasno priznal tudi oregonski guverner, ki nikakor ni katoličan; niti on ni vedel za boljšega moža, da bi bil bfranil in zagovarjal to* delavsko postavo, kot jo je nadarjeni Father O'Hara. Zadeva je šla skozi vse instance tja gori do zveznega sodišča v Washingtonu, D. C., in Father O'Hara je povsod nastopal kot advokat oregonskega delavskega ljudstva in je s svojo ženi-jalnostjo omenjeni postavi prido-bli popolno zmago v sodišču za sodiščem.
Rev. O'Hara je dobro znan ja-ko mnogim slovenskim duhovni -kom v Ameriki, ker je študiral z njimi v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil 1. 1905 posvečen v duhovnika. Ko je bil ne dijak, mu v debatiranju skoro ni bilo najti enakega ne le radi njegove bistroumnosti, ampak tudi zaradi njegove zgovornosti. — Tako je številnim naši ni sloven -^kim gospodom dobro poznan tudi dr. Ryan, ki je bil mnogo let v St. Paul Seminary za profesorja, preden je bil pozvan na katoliško univerzo v Washington, D. C., ter je užival splošno priljubljenost tudi med nami."
Gori omenjeni članek se glasi d oslov no v slovenskem prevodu sledeče:
slučaj, da bi bil katoii&i duhovnik igral vlogo zagovornika ali
branitelja predx najvišjim sodiščem Združenih držav. — To posebno čast moramo pripisovati Rev. Edwin V. O'Hara iz Port-landa, Oreg., ki je nastopil kot zagovornik v tožbeni zadevi Stet-ter napram O'Hara. Sodnijski odlok, ki je bil v prilog zagovornika oziroma obtoženca se je popolnoma soglašal z mnenjem vrhovnega sodišča države Oregon, da je v državi Oregon minimalna postavna platča konstitucionalna ali ustavna. Ta odlok vrhovnega ali najvišjega zveznega sodišča je ■bil proglašen letos dne 9. aprila.
Oregonska postava o minimalna plači za delavce je bila sprejeta v lcgislaturi (zakonodaji) že leta 1913. Za uveljavo te preko-ristne postave se je potegovala takozvana "Consumers" liga države Oregon., kateri je načeloval Rev. Edwin V. O'Hara. Ta postava določa, da sc v državi Oregon ne sine jemati žensk bodisi že za to, ali ono delo, katerim bi se ne dajalo zadostne in primerne plače, s katero hi si delavka ne prislužila dovolj za potrebne življenjske izdatke in za vzdrževanje zdravja. Zaeno se je v tej posta vi določilo gotovo minimal-, no plačo, za katero naj delajo ženske v državi Oregon.
Seveda so se nekatere družbe, tovarnarji in delodajalci jezili vsled te nov zakonsk odredbe; trdili so, da je ta postava v nasprotju z 14. amendmentom zvezne -u-stave s tem, da bi se na prisiljen način določevalo minimalno, ali najmanjšo plačo; pri tem so trdili gospodarji in delodajalci, da se ji ril jemlje lastnino in premože -nje brez potrebne srnini jske obravnave. Vrhovno sodišče države Oregon jc ta zakon odobrilo dne 17. marca 1. 1914; prizadeti tovarnarji in delodajalci so se pa nato pritožili na vrhovno zvezno sodišče v Washingtonu, D. C. — Kak odlok je izdalo v tej zadevi omenjeno vrhovno zvezno sodišče smo že gori omenili.
V tej tožbeni zadevi se jc za -trjevalo, da je delo navadna "ko-moditeta", katero se lahko kupi in prodaja kot druge komodite-te (udobnosti). Plačo za delo naj bi se določevalo le postavnim potoni in naj bi sc pri tem oziralo na okoliščine delavcev. Zagovorniki minimalne plače so pa na drugi strani trdili, da se opira v delu človeški element, ki se razlikuje od drugih komoditet in katero zahteva v prvi vrsti tak pogoj, da se zamore človek z delom preživljati, kakor sc je tozadevno izrazil pokojni papež Leon trinajsti v svoji znani eneikliki: 'Pogoji dela."
Ko je bila imenovana takozvana "Industrial Welfare Commission (Industrijalna zaščitna ali obrambna komisija), ki naj bi izdelala postavno določbo o minimalni plači, je guverner Oswald West določil Rev. O'Hara kot jav nega ali ljudskega zastopnika v tem odboru. Rev. 0*Hara je bil predsednik te komisije ves čas, odkar se je isto organiziralo — že štiri leta nazaj; ta duhovnik je bil vodilna moč in oseba, ki sc je v hudi borbi vedno potegoval za izboljšanje stanu in razmer delavk v državi Oregon. Poleg minimalne plače je ta pravovarstvena komisija izvojevala tudi 1 gotove dnevne delavne ure za ženske in predpis sanitarnih določb. S tem je stopila zakonodaja države O-regon kot zgled vsem drugim državam ; sedanji odlok vrhovnega zveznega sodišča bo gotovo povzročil, da bodo tudi ostale države sledile zakonodaji države Ore -gon.
Gibanje za uvedbo minimalne plače, s katero naj bi se človek primerno preživljal se je pričelo in porodilo med katoličani. Glavni zaščitnik tega vprašanja ali te ideje je dr. John A. Ryan, znani sociolog, ki podučuje na katoliški univerzi v Washingtonu. D. C. — Tudi gdčna Karolina J/ Gleason odkar je stopila v samostan sester reda sv. Imena, je posvetila dosti svojih moči iin je v tej zadevi dosti pripomogla zakonodaji države Oregon za uvedbo te po -stave; ta je delovala tri leta kot tajnica pri gori označeni "Industrial Welfare Commission". Hon D. J. Malarkey, svoječasni predsednik senata države Oregon, se je za to zakonsko predlogo tako zavzel, da je bila ista sprejeta v senatu skoro enoglasno.
Father O'Hara, katerega ime najdemo v tej tožbeni zadevi pred
zveznim sodiščem—kot | oziroma brapitelja delavskih slojev — je poznan širom držav kot vdščak v socialnih problemih; o tem je navedenec že svoječasno govoril v Memphis, Teun-t na znani konvenciji Narodne dobrodelne zveze in zveze za poboljševanje (National Association of Charities and Correc -t ions), dalje v katoliški poletni šoli v Plattsburgu, Pa., in na velikem zborovanju Ameriške federacije katoliških društev lansko leito v Carnegie dvorani v New Torku.'
Vendar enkrat!
Sedanja svetovna vojna bo v marsikateri državi spremenila in predrugačila dosedanji gnili vladni si»tem, tako da bo uživalo ljudstvo po vojni več pravic. Razni kralji in cesarji so prišli vendar enkrat do spoznanja prelepega gesla: "Justitia regnorum fuu-damentum", (Pravica je podlaga vladanja.)
Tako se že sedaj obljubuje Nemcem in Ircem od strani vlade več ustavne pravice. Na.to plemenito misel je prišel te dni tudi mladi avstrijski vladar, cesar Karel, kakor se poroda z Dunaja.
V Avstriji že ni bilo zasedanja, ali sklicanja državnega zbora, odkar je izbruhnila dne 28. julija 1914 svetovna vojna. Ves svet se je torej začudil, ko je izdal zadnje dni cefcar Karel odlok, da sc naj po tolikem presledku zopet enkrat otvorl državnozborsko za sedanje due 31. maja t. 1. Povodom zopet ne otvoritve avstrijskega parlamenta dne 31. maja t. 1 je cesar Karel iiuel sledeči pre -stolni nagovor:
"Ko sem bil v usodnem času poklican na državno krmilo, sem se žc takoj spočetka zavedal prevelike odgovornosti, katero mi je na ramena naložila božja Previdnost. In vendar čutim v sebi voljo in moC, ki mi veleva, da naj lojalno izvršujem vladarske dolžnosti kot naslednik in po zgledu nuo-j.qga slavnega prednika na tak način, da bom s pomočjo božjo via -dal pravično.
Interesov (koristi) države se ne sme v bodoče več omejevati, ali kratiti; iste se mora dejansko pospeševati z vnetim celokupnim sodelovanjem ljudskega zastopništva, katero naj bi se opiralo na svojo moč in ustavo, kar bo pospeševalo pravično in zavestno vladanje.
S posredovanjem vdanega sodelovanja mojega ljudstva iji njegovih zastopnikov uvidevam danes pomoč, da bom lahko uspešen pri tem delovanju. Jaz mislim, da se ne more blagostanje države bolj ukoreniniti in pospeševati, kakor na ta način, da se podeli ljudstvu v mirnem času nedotakljive pravice in svobodo, domoljubno gibanje. To povdarjam osojiito radi tega, ker se je ohranilo in obdržalo čast naše monarhije tudi v vihrah svetovne vojne s tesno vdanostjo naših državljanov, ali našega ljudstva.
Zavedajoč se svoje dolžnosti do ustave in dodatno k moji nameri, katero sem izrazil takoj ob nastopu vladanja — hočem te dolžnosti in obveznosti popolnoma izvršiti; pri tej priliki se moram tudi zavedati določb temeljite postave, katere se je samo meni poverilo in na katere se bom moral ozirati, ko napoči velik trenotek za side -panje. miru.
♦ Jaz sem pri tem prepričan, da se ne bo moglo doseči uspešnega in srečnega razvoja v našem ustavnem življenju, če ne raztegnemo ustavnega in administrativnega temelja na celi črti za naše javno življenje osobito še na Češkem. To tega nas bo priniorala ne -utfpeSna preskusnja prostih let in izjemni politični pogoji vojnega časa. Te točke sc mora rešiti poleg gališkega vprašanja, za katero je inoj drčni prednik že-začrtal pot.
Upama, cenjeni gospodje, da boste spoznali, kako težka odgovornost in važno delo vam. bo dalo moč, da boste z menoj vred složno in kmalu sestavili pogoje za pospeševanje narodnega in kulturnega napredka in enakopravnost mojih narodov. Prav vsled tega sem presrtavil čas moje prisege 3ia konstitucijo do one dobe, katera mislim nam bo kmalu napočila, ko se bo položil temelj nove, srečne in mofcrte Avstrije in da bodo zanamci trdno in za vedno notranje in zunanje skupaj združeni.
Že danes vam tfbljubujem, da
bom ostal vedno pravični, odkritosrčni in zavestni vladar mojih ljubljenih narodov po načelih konstitucijonalne (ustavne) ideje, katero smo prevzeli in podedovali že od naših pradedov; izjavljam dalje, da bom vladal v duhu prave demokracije, ki je za časa svetovne bojne vihre tako čudežno prestala ognjene udarce. Z naporom vsega ljudstva, doma in na fronti smo ostali še vedno močni v največji svetovni vojni.
Tu med Vami, naj torej h koncu, še izražam s hvaležnim..srccm svoje cesarske pozdrave vsem našim hrabrim junakom, ki oprav -ljajo skoro že tri leta težavno službo na oddaljenih frontah, ki btaš sedaj z železnim odporom junaško odbijajo sovražne napade od Alp tja do Jadranskega morja."
Ogleduštvo v vojni.
ZnaiTi pruski kralj Friderik Veliki se je leta 1740 izrazil glede vohunstva sledeče: 'Ko se poda mar šal Saubise v vojno, vzame s sabo 100 najboljših kuharjev; ko grem pa jaz v vojno, pošljem že naprej 100 najboljših vohunov ali oglc-duhov." Kar se tiče torej vporabe ogled uho v v vojnpb za časa Friderika Velikega moramo priznati, da ni bilo to število še tedaj ve -lik*.
Ko sc je 130 let kasneje (leta 1870) pripravljal zn^ni nemški vojskovodja Bismarck na vojno s Francozi, je poslal v istem času že 30,0<X) posebnih ogleduhov preko meje na Francosko, ki so na tajen način sestavili skupaj zelo važne informacije za Bismarcka ; posledica tega je bila, da so bili Francozi pri Sedanu tepeni od Nemcev.
Friderik Veliki, drugi pruski kralj je menda uvedel vohunstvo v nemški armadi; to uvedbo so pa poznejši nemški kralji in cesarji vedno bolj razširjali, ker so prišli do spoznanja, da vohunstvo v vojni več pripomore, kakor cela kopica izkušenih čestnikov generalnega štaba, ali dobro izurjeni vojaški oddelki.
Kmalu po napovedi sedanje vojne (1. 1914) so poslali iz Berlina na tisoče in tisoče dobro pla -čanih vohunov, ki so pridobivali izdajalce domovine na svojo stran, Še le sedaj se je dognalo, da je mrgolelo še pred napovedjo vojne številno nemških vohunov v Belgiji, ki so skrivoma premerili vse razdalje od ene do druge glavne belgijske utrdbe, osobito okoli Antwerpna, kamor so pozneje Nemci postavili svoje orjaške Kruppove topove in ž njimi porušili vsa belgijska mesta.
Vohuni ali ogledulii so spremljali nemško armado pri vpadih na vseh potih; preskrbovali so ji celo imena in bivališča premožnih oseb stanujočih po tujih mestih, trgih in vaseh.
Ogledulii so tudi dosti pripomogli Nemcem do zmage na Ruskem, osobito na mazurskeui močvirju, pri zavzetju Varšave, Kovna in Vilnc. v
Vohuni in izdajalci iz Nemčije so bili tudi zelo delavni na Ru-munskem, tako, da se zamore poraz Rumunske pripisovati bolj zvitemu delovanju nemških ogle -duhov, kakor pa armadi.
Nemški vohuni in zarotniki so skušalii tudi nedavno potopiti prvo ameriško pomorsko flotilo, ki je došla preko oceana Francozom na pomoč. Nemci v Berlinu so po svojih ameriških špijonih znali že štiri dni prej, kdaj ima dospeti v angleški kanal naše bojno biodov-je; ta načrt se jim je pa zaenkrat izjalovil. Mislili so s pokladanjem min pognati v zrak vse naše bojne ladje, a previdni ameriški admiral Sim« je krenil drugo smer, da se je izogniil nemškim minam.
Nemški ogleduhi so celo tako predrzni, da razvijajo tudi svoje operacije tukaj v Združenih državah. Koliko teh zarotnikov je spravila naša vla<4a že »pod ključ; med temi so bili celo kajzerjevi zastopniki ali konzuli. Ti podkupljeni nemški ogleduhi so nameravali pognati v zrak več ameriških tovarn, mostov, pristanišč ali tovornih ladij; nekaj teh peklen -skih del so žal.tudi v resnici izvršili, ker jim ni vlada stopila pravočasno na prste. Državni tajni department je izračunal, da se nahaja sedaj tu v Združenih drža -vah do stotisoč nemških zarotnikov ali ogleduhov; proti toliki armadi izvržkov človeške družbe se je hudo bojevati.
Nemški, oziroma kajzerjevi špi-
joni so skušal i osobito zadnje dni zanetiti med ameriškim ljudstvom upor vsled postavne naborne registracije, samo radi tega, da bi A -luerika ne pošiljala kaj vojaštva Francozom na pomoč. Dosti teh germanskih pacifistov se bo moralo zagovarjati radi izdajstva pred zvezno sodnijo; kazen zanje sicer ni mila, a še premajhna: 20-Ictna ječa, ali $10,00 globe, ali o-boje. Vse glavne nemške ogledu-he, ki delujejo sirom Združenih držav za nemško propagando, naj bi se prve poslalo v ogenj na francosko fronto, ali naj bi dobili zasluženo plačilo za svoja peklenska dejanja na — vislicah.
Če hočejo Združene države v resnici s svojim odločnim nastopom pripomagati do prejšnje sklenitve miru in do osvoboditve vseh narodov, morajo v prvi vrsti iz -trebiti sovražnika še tu na doma -čih tleh in ta naš največji sovražnik, škodoželjnik, izdajalec je ar -mada nemških ogleduhov ali vohunov širom Združenih držav.
ZGODOVINA AMERIŠKEGA DOLARJA.
Kaj je ameriški $, kako težko se $ prisluži in kako lahko se ga tudi človek iznebi — to ve gotovo vsado izmed vas. 'Ne ve in ne pozua pa morda zgodovine našega vsemogočnega $, katerega vsakdo ljubi in spoštuje (če ga ima?) Tukaj bomo ob kratkem navedli, kako je, prišel naš ameriški $ v pčomet.
Leta 1792, ali 3 leta zatem, ko jc nastopil vlado prvi predsednik Združenih držav, George Wash -ington, ali 16 let po znanem Pro -glasen ju neodvisnosti, je izdal tedanji kongres naredbo, da sc naj ustanovi v Philadelliji, Pa., prvo državno penezokovalnico (Milit). Od onega časa je pričel naš znani $ cirkulirati med svetom. Dotlej so imeli tukaj za denarno vred -nost le španske dolarje. Tedanji guverner Morris je skušal uvesti za Združene države posebno valuto v obliki ameriškega dolarja. Morrisov načrt je kasneje pred -sednik uveljavil v toliko, da naj bi se kovalo po načinu španskega dolarja $10 zlatnike, $1 srebrnike, desetice (dimes) instotinkc dolarja v obliki bakrenih centov.
Čeravno si je Amerika ime svojega denarja ($) izposodila iz španščine, izhaja ta označba vendarle iz nemškega jezika "Hurler". Že leta 1519 je pričel češki grof Schliek izdajati posebne vrste kovane novce iz srebra, ki so tehtali po eno unčo. Ta denar se je koval v Joachimsthalu, ali Jahimovem na Češkem, kjer so še dandanes sloveči srebrni rudniki. Te vrste denar so sprva ljudje na-zivali za " Joachimsthalerje"; kasneje pa samo "Thalerje" (po našem "dolarje" ali "doljnarje", "Thai" ali dol, dolina, je pa vse-kako slovanskega izvora,) "Thalerji" ali "dolarji" so zagledali luč sveta na Češkem ,torej jc iz -virna označba naših ameriških dolarjev slovanska, na katero sme -mo biti tudi mi ameriški Slovenci in vsi Slovani ponosni.
V 16. stoletju so to vrsto denarja uvedli tudi na Angleškem; imenovali so jih namesto "Thalers' 'Dalers', ali "Dollars". Že slav-noznani angl. dramaturg Shakespeare je označil "dolarje" v prvem prizoru svojega 'Macbetha*. — Škoda res, da nimamo Slovani vsled tega kaj več prednosti pri ameriških dolarjih.
15.000 Nemcev brez dela.
New York, N. Y., 28. maja. — Razni ameriški tovarnarji in gospodarji so odslovili okrog 15.000 Nemcev, ker niso imeli niti prvega, niti drugega državlj. papirja. Za te inozemske podanike iz Nemčije je zadnji čas vlada določila, da morajo stanovati, ali živeti v omenjenih pasili, ali odkazani'i jim delih mesta. Vsakdo izmed teh mora imeti od zveznega maršala izdelano dovoljenje, če hoče dotičnik potovati iz New Yorka v Brooklyn, ali naobratno in če hoče prekoračiti svoj omejeni bival iški okraj.
Dne 24. maja je bilo izdanih 3000 takih dovoljenj. Na vsakem teh listin je bil pa pritrjen mal listič z napisom: "Pokažite svoje domoljublje s tem, da kupite en bond za svobodo!"
Odbor v Greater New Yorku živečih nemških podanikov se je obrnil v tej zadevi za pomoč naravnost na župana; ta Je vsem brezposelnim Nemcem obljubil, da jim bo preskrbe»l delo kje v bližini mesta.

K. S. K.
Jednota
_ i
Ustanovljena v Jolietu, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran« v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. maja 1917 skupna izplačana podpora
SU4M1M7
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneiler, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, I1L II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Hphič. box 537, Foreat City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, IIL
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Mtim. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111. Frank Fraacrt, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker. 614 E. 3. St, Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.	«
PRAVNI ODBOR: Joseph Rosa, 0619 I&nna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemei, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K.*S. K. JEDNOTK": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na
NEKOLIKO POJASNILA O POSEBNI NAKLADI K.S.K. JEDNOTE, KTERA JE BOA NALOŽENA ZA MESEC MAJ.
Prejel sem pred kratkim časom pritožbo od.glavnega tajnika solir. Josipa Zalarja, v kateri omenja, da se nekateri člani zelo jezijo zato. ker jc bil minuli mesec posebni asesment naložen, ter da so celo nekatera društva pri svojih sejah v celoti zaključila, da ne bodo plačala posebnega asesmenta. .
Zatorej naj to uradno naznanilo služi vsem takim društvom in posameznim članom, da ni dovoljeno glavnemu tajniku prejemati ali odobriti asesmenta le deloma, ampak lic v celoti, iu ker je izvanredni asesment zvezan z rednim asesmentom in ker j« bil isti ob enem potrjen in pa zahtevan od zavarovalninskega oddelka države Illinois, v kateri je K. 8. K. Jednota inkorporirana.
Zatorej se uradno naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote, da društvo, ki ni plačalo izvanrednega, ravno tako kakor rednega asesmenta do dne prvega junija 1917 da se smatra tako flruštvo suspendiranim za nedoločen čas z dne prvega junija 1917, ter da v slučaju smrti, poškodbe, operacije ali bolezni ni opravičen nobeden član ali članica takega društva ali njih dediči do nobene zgoraj omenjenih podpor in sicer za toliko časa, doker j^ društvo suspendirano.
Poročal mi je glavni tajnik tudi to, da se govori v raznih lokalih, da je bila ta posebna naklada naložena zato, da se bodo pokrili stroš-! ki sodnijske obravnave v zadevi verske točke v pravilih K. S. K. J. na kar jaz tukaj javno odgovarjam da ni to resnica, ker ta posebna | naklada bi morala biti naložena že pred enim letom, ali nadzorniki Jednote, kot glavni gospodarji iste, so zmeraj rekli: dajmo še počakati! In sedaj ko se naša konvencija bliža, ali jc mogoče glavnim uradnikom ene ali druge organizacije v tem času na konvencijo iti ali konvencijo sklicati brez denarja v upravnem skladu? Ne, nika-i kor ne.
Zatorej tukaj vprašam člane in članice vseh tistih društev, kate ra nasprotujejo, ali se branijo plačati posebno naklado, da mi v pre j dal ih "Glasila K. S. K. Jednote" naznanijo, ali pojasnijo tole: Ali • je mogoče eni ali dru£i osebi živeti daues brez denarja? Ali zamorc

vodje K. S. K. J.
Dragi sobratje in sosestre K. S. K. J.!
Čas velikonočne spovedi «a leto 1917 se konca 3. junija; zatorej opominjani še enkrat vse one člane in elanicc K. S. K. J. ki še niso Opravili svojih verskih dolžnosti za tekoče leto — kakor se to spo-d<*bi vsakemu katoličanu — da naj to storijo do zgoraj omenjene * ga dne, da ne bo wpet nepotrebnimi sitnosti, sovraštva in stroškov.
Zaeno prosim vse tajnike (ice) krajevnih društev, da mi o tem najkasneje do 15. junija t. 1.^ poročajo in sieer remično, ker se zahteva od društvenih uradnikov na podlagi pravil, da so vsa njih uradua poročila resnična. Vsakdo laliko sam ve, kaj ga čak« v nasprotnem slučaju, ako se uradniku (om) dokuže, da ul bilo njih poročilo resnično.
S sObratskim pozdravom
fikob Cerne,
duhovni vodja K. S. K. J.
Listnica uredništva.
Klavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, j 0ge SVojo družino preživljati in oblačiti brez denarja? Ali more mest-društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO ni žnpaj| v mh, voditi ali uradovati svoje mesto brez denarja? Ali
more lyik guverner vladati in oskrbovati svojo državo brez denarja?
vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Nekoliko pojasnila in odgovora dr. Marije Vnebovzete 77, K. S. K. J. v Forest City, Pa., na protest priobčen v zadnji številki Jednoti-nega Glasila.
: ln ali je i denarja?
ne en-
1).	Glavni odbor K. S. K. Jednote je do sedaj še vedno pazil,' da se niso delali nepotrebni stroški organizaciji. t'c jc bilo le mogoče se je potrudil in izognil stroškom, kjerkoli in kadarkoli le mo- "ai'Ja goče. Posebni asesment je bil razpisan na članstvo Jednote le v naj- podporna organizacija, večji in neobhodno potrebni sili in še to le takrat, kadar si odbor ni mogel drugače pomagati.
2).	Jeduotin odbor do sedaj še ni prikril nobenega izplačila,] bodisi ene ali druge vrste. Vsakih šest mesecev jev izdan specificiran
mogoče kakemu predsedniku in celo cesarju vladati brez Jaz z naravnega stališča trdim, da je vse zgoraj navodeno nemogoče. I41 če je vse to nemogoče, kako naj bi potem kak glavni uradnik ali odbor zamogel voditi kako organizacijo brez denarja? — Ker so vendar predsedniki, kralji iu cesarji, guvernerji in mestni župani veliko bolj mogočni kakor pa navadni delavec, kateri jc bil v kakoršen že koli Jcdnotin urad izvoljen, zakaj se potem od malega slabotncjšega zahteva, da bi storil kaj takega, kar ni tudi velikemu in oblastnemu mogoče storiti? Dobro vem, da marsikateri izmed vas pravi: Saj ima K. S. K.iJednota veliko svoto ali dovolj de; v svoji blagajni, veliko več, kakor katera druga slovenska Čemu je torej še potem potrebno kake posebne naklade? Resnica je, (Ja ima K. iS. K. Jednota v posmrtninskcin j in rezervnem skladu, kakor kaže poročilo glavnega tajnika v števil-20 "Glasila K. S. K. Jednote" z dne 23. maja svoto $480.449.10.
; IU
ki
račun, iz katerega se razvidi vse dohodke in stroške, kakor tudi v katero s vrbo jc bil denar vplačan, ter v kakšue namene se je porabil nI i izplačal, iz šestmesečnih finančnih poročil je vsaktereuiu razvidno, kakšne in kolišne stroške je imela Jednota.
t	1
Kedni asesment za upravne stroške je bil že več let prenizek ali premajhen, da bi zadostoval v pokritje poslovuih stroškov. V dokaz temu navajam tukaj za zadnjih šest let dohodke in izplačila Mroškiuega sklada:
To je res lepa svota, ampak zapomniti si je potrebno, da nimajo pravice glavni uradniki na podlagi državnega zakona vporabiti tudi ne enega centa od zgoraj«omenjene svote za upravne stroške.
Pri zadnji konvenciji v Milwaukee je bilo sklenjeiH), da se naj vporabi ves denar od obresti vsega Jednotincga premoženja kar do-naša več kakor 4'/e. Cc bi nam bilo to res dovoljeno, potem bi ne bilo potrebno nobene posebne naklade, ker bi že to zadostovalo v pokritje primanjkljaja v upravnem skladu; ali, ko smo se obrnili na držav-
DRUŠTVU SV. LOVRENCA ŠT. 63, K. S. K. J., CLEVELAND O IN DRUŠTVU SV. ROKA ST. 132, K. S. K. J., FRONTENAC, KANs!
Poslani protest napram glavnemu odboru zaradi zadnjič naloženega posebnega aseamenta smo prejeli. Sobrat glavni tajnik nam poroča, da je društvo št. 63 in 132 v redu ali popolnoma plačalo ves asesment za mesec maj torej tudi izvanrednega, zato se nam zdi zelo čudno, čemu se sedaj protestira in sicer brez kakih tehtnih in zadostnih vzrokov. Vedite dobro, da se ne sme in ne more nihče kaki državni postavi upirati in tako je bil oni posebni asesment določen od zavarovalnega komisarja države Illinois.
Jasno pojasnilo glede tega asesmenta najdete danes na ravno te; strani od našega glavnega predsednika in naš(%a glavnega tajnika. To naj vam bo uradni odgovor iu pojasnilo na vaš protest. M Iz porok-ila glavnega tajnika boste meuda uvideli, koliko dohod kov in izdatkov smo imeli zadnja leta v stroskinem sklad i. <*> hi n< bilo naloženega zadnjega posebnega aseameuta, bi se XIII. kouv eija >ploh ne mogla vršiti.
Ako se hočete že na vsak način "znesti" nad glavnim odborom ker po vašem? ni? ravnal pri razpisu posebnega asesmenta postavno
in pravilno, je najboljše — da predložite stvar konvenciji, ki se vrši danes čez deset tednov. Vaš protest smo shranili in ga- Ikmiio izročili kouveiienemu zboru. Sedaj ni čas za prerekanje, ker imamo konvencijo že itak pred durmi Skoda prostora v tem listu. Oglasite ?e s kakimi bolj umestnimi točkami, ki bodo v resnici koristile celokupnemu članstvu K. S. K. J., ne pa delale vznemirjenje tik pred kon -vencijo.
rpamo, da nam ne boste šteli tega v zlo, ker vaših protestov dobesedno nismo in ne bomo priobčili dobri stvari na l ju ho; tako tudi licbomopriobčili nobenega protesta več v zadevi zadnjega posebnega asesmenta. Vsakdo naj prečita današnje pojasnilo glavnega taj -•lika K. S. K. J. in pojasnilo našega glavnega predsednika, in bo gotovo izprevidel, da je glavni odbor v tej zadevi ravnal popolnoma v smislu Jednotinih pravil in državne zavarovalniške postave.
Vsled pomanjkanja prostora priobčimo premembe članov (imena pristoplih, prestoplih, suspendiranih, itd.) v prihodnji številki.
Stričeva dedščina.
Leta Leta Leta Leta Leta Letu
Dohodki. 8,865.70
1011.............$
191	2.............
191	3............. 8,510.60
191	4............. 7,023.30
191	5............. 16,669.01
191	6............. 18,123.39
Stroški ..$16,884.14
7,767.05 ..........................11,552.34
.....................8,695.44
........................14,134.73
......................21,840.33
......................19,562.24
Skupaj...........$66,959.05 .............$92,669.22
Primerja naj se sedaj dohodke in izdatke, nakar bode vsakteri sprevidel, da presegajo stroški dohodke za $25.710.17.
Kakšni so bili ti stroški, sem že preje omenil, da so bili podrobno I tr(1i,n du,	"»,lli nobenega takega ki bi hotel to storiti in
110 oblast z vprašanjem če nam je to dovoljeuo, smo dobili sledeči odgovor:	,
"Denar podporne organizacije se ne sme vlagati ali posojevati j tam, kjer bi nosil manj kakor 3'^ obresti in vsak cent obresti mora j biti pripisan v tisti sklad, iz katerega je bila glavnica posojena ali i naložena na obresti, kakor hitro bi kateri izmed glavnih uradnikov ; ali vsi skupno le en cent omenjene glavnice ali obresti uporabili ali . ,
! dovolili vporabiti za kateri drugi sklad kakor za istega v katerega sdltl* Lc i«*«ika-at	videl v
pripada, ali iz katerega *jc bil vložen ali posojen, zapade taki urad-i nik na podlagi državnega zakona kazni z denarno globo in pa z ječo."
Al! jc torej kateri ianicd vas, ki bi se hotel pod vreč it i kazni z , ječo in denarno globo v prid ostalih članov in članic K. S. K. Jednote?
(Povest. Spisal J. Klcmenčič.)
(Konec.)
"Poprej, ko sem bil siromak u-bog krojač," pravi svoji ženi, ko se menita o ranjena strieu in njegovi zapuščini, "sem mislil, da bo gastvo človeka bolj osrečuje; zdaj pa izkušam saiu, da me stričeva dedščina ne more prav iz srca ve-
objavljcni in označeni v šestmesečnih poročilih.
Ker nekateri člaui(iee) mislijo, da je bil posebni asesment me-scea maja razpisan osobito v pokritje tožbenik stroškov, naj bode j povedano, da to ni res. Posebni asesment je bil razpisan v izplačilo upravnih stroškov v obče.
Za časa enajste konvencije, ki se je vršila meseca okt. 1911, je konveiicijski finančni odbor v svojem poročilu, ki ga je podal zbranim delegatom omenil tole:
Posebno pozornost moramo dati skladu za redne stroške; iz nam predloženega računa je razvidno, da Jednota nima sedaj ob času zborovanja niti centa v stroskinem skladu, od kod se bodo plačali stroški našega zborovanja, ker od smrtnine se teh ne sme vzeti, ocj rezervnega sklada tudi ne, a v poškodninskem skladu se nahaja samo $32.65. Razume se, da bi pravilno moral čakati sedaj vsak uradnik Jednote tako dolgo, da se razpiše asesment za te stroške poprej ko se more kaj od Jednote dobiti. Nam se dozdeva tako pripravlja-r.je za glavno zborovanje Jednote jako površno in nepravilno. Jednota bi morala imeti v svoji blagajni ob vsakem zborovanju dovolj denarja stroški.
dobro vem, da če 'bi bil kdo tako požrtvovalen, da bi se «111 že po-1 tem, ko bi bil kaznovan ostali člani smejali in bi rekli: prav mu je, zakaj je storil to, kar mu ni bilo dovoljeno.
Iu vas člane in članice, ki ste zoper posebno naklado s tem vprašam še dalje: Ali imate vi korajžo se predrzniti, ter se upreti ame-Jriški vladi dajati vaše sinove v vojake, ali plačevati večje davke sedaj ko smo v vojnenr stanju? Ne, vi nimate te korajže in si ne .smete in vam ni dovoljeno jemati si takšnih pravic. Vi to dobro veste, veste tudi prav dobro da uradniki K. S. K. Jednote uc nalagajo nobene posebne naklade do skrajne sile in da isto sami sebi naložijo ravno tako, kakor tudi vam; veste tudi dobro, da so bila pravila Jednote narejena na konvenciji, ter da ne delajo istih glavni uradniki, pač pa zastopniki krajevnih društev, ter da so ista narejena zato, da se ve vsak član, društveni uradnik in pa glavni odbor ravnati, ker le pravila mu kažejo kaj je kateremu dovoljeuo in kaj ne. Zato si uradnike volite, da skrbijo za to. da vsi člani iu članice ena-| ko pravila spolnujejo, ter da ima eden iste pravice kakor drugi.
svojem življenju, pa še tedaj le za kratek čas, prepričal sem se pa vendar, da si ni mogel toliko premoženja pridobiti čisto po pravem potu. Strast po denarju je v njeni mu še lastna sestra ni smilila v po trebi, mati moja. Sani je bil poleg svojega bogastva ubog iu nesrečen ; kdor pa nitma usmiljenja sam! s seboj, tea to ga ima z drugimi hiso, v kateri bodo imeli taki si-; roma k i varno zavetišče in pribežališče. Na leipši uačin in bolj vstraj-no po mojih mislih ne moreva pomagati ubožcem. Taki reveži pa so,
te svoje vest; ubožci pa bodo pošiljali mansikatero molitev iz hva j ležnega srea za vas k Bogu, našemu pravičnemu sodniku."
Gospod žugniik mu da tudi nekaj dobrih svetov zastraii »tav-j ljcaija hirališča. Iglar prosi, da bi za zdaj razodeta misel os*ala še med njima, češ, da ue poreko Iju-j.dje, poprej ubogi krojač se hoče zdaj s podedovanim p rem oženj eon 1 le veLičati in bahati, potem se po-• slovi, utrjen v svojem sklepu, od j gospoda župnika.
Iglar je kupil zunaj na prijaznem, tihem kraju za hišo siromakov primerno stavbišee. ; Zmenil se je z zidarskim podjetoii-jkom, kateremu je, razun gospodu župniku in ženi svoji, jedinemu odkril svoj namen, da naj sezida hišo po vzgledn, kakr se v drugih krajih nahajajo jednaki zavodi.
Ko se je poslopje začelo zidati, iso mislili ljudje: krojač si hoče zdaj, ko ima denarja zadosti, postaviti hišo za se; zato se niso brigali zo novo stavbo. Tistemu pa,
zdela se je le malo čudna za njegove razmere. Pa so rekli: "Preveč ima denarja, ne ve, kam
z
Vi vse to dobro veste; ampak vi hočete očitno pokazati svojo v svojem stroskinem skladu, da se poravnajo vsi nastali j nepokorščino, ter hočete, da javno pokažetc, da Vam ljudje drugih
j narodnosti lahko ukazujejo ali zapovedujejo, ter da vse to storite,
narodnosti vaui pa ue sine-marsikateri izrekel besedo ktero delate ravno tako; namesto
To jc bilo predloženo od strani konvencijskega finančnega od-j kar vam ti ukažejo; ali ljudje vaše lastne x»ra pri enajstem glavnem zborovanju. I11 istotako bi se dalo lah-1 jo. Le prepričani bodite, da jc že marsil :«» storiti pri prihodnji konvenciji, ki je že skoraj pred durmi, če bi j je obžaloval velikokrat pozneje in vi d<
glavni odbor ne razpisal neobhodno potrebnega posebnega ascsnieu-jda bi spoštovali ono, kar bi vam moglo biti najbolj dragoceno, lju ta. Pri vsaki konvenciji je več ali manj stroškov. Tako
svet. Na ta način bilo bi jim potna
gano ne lc v sedanjosti, ampak tu-j	Je opazoval bolj natanko,
di v prihodnjoeti.
" Dobro, izvrstna misel; popolnoma strinjam s tem sklepom, in te bom pri podpirala po svoji moči."
"Ker me tudi ti potrjuješ v mojem sklepu, naj pa bo ta misel določena stvar. Posvetoval se bom še •s ,kakim pametnim možem, kako bi se najlepše izvršila; za zdaj pa naj še ostane to najna tajnost."
III.
letošnje leto. In da ne bodemo brez vsakega denarja v
1 bodo tudi j bo in neprecenljivo, 0110 rajši teptate z nogami in zaničujete iu to je! i)ruzega c stroskinem j naša Kranjsko-Slo venska Katoliška Jednota, edina še ameriška slo- ju župniku, skladu ob času glavnega zborovanja in da se zamorejo plačati vsak-i venska katoliška podporna organizacija, katera je svoja načela do dajanji poslovni stroški, radi tega so bili glavni uradniki prisiljeni. neK nedotakljivo ohranila, ter katera vas je vzela v svojo sredino nastopiti pot, ter določiti, da se razpiše posebni asesment 11a člane še tedaj, ko niste vedeli kam drugam se obrniti za pomoč^ker v tuje organizacije niste mogli iti 111 sicer zato ne, ker niste umeli tujega jezika.
istopiti pot in članice Jednote.	,
S teiu upam, da bode slavnemu društvu Marije Vnebovzete, št. 77, kakor tudi vsem ostalim članom in članicam K. S. K, Jednote dovolj pojasnila, zakaj je bil razpisan posebni asasment, kakor tudi, da je bil glavni odbor popolnoma opravičen in primoran poslifžiti &e tega koraka,, če je hotel svojo uradniško nalogo pravilno izvršiti.
Ce bi se asesment ne razpisal,'bi ne imeli denarja v stroskinem t-kladu ob času prihodnjega glavnega zborovanja. Glavni odbot- bi dobil od strani delegatov vsled tegax precej "paprikeKo se je asesment razpisal, dobili smo jo od strani nekaterih društev. Torej
kakor bi se napravilo, ni vsem po volji.
Toliko v prijazno pojasnilo in odgovor slavnemu dr. Marije Vnebovzete čt. 77. Forest Citv, Pa. na resolucijo priobčeno v Jcduotinem Glasilu kakor tudi vsem ostalim cenjenim članom in članicam K. S. K. Jednote. ki bi slučajno mislili, da ni bilo neobhodno potrebno razpisati posebnega asesmenta.
Z bratskim, pozdravom	^^ _ j
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
Jos. Zalar, gl. tajuik.
Joliet, 111. 1. junija 1917.
Posebno pa s tem pozivijeiu vse tiste glavne uradnike K. S. K. Jednote kateri naše članstvo ščuvajo proti plačilu posebne naklade in celo predloge stavijo pri društvenih sejah proti temu, da naj mi naznanijo, kakšen vzrok imujo zato, ter da mi nazuanijo, a!i se še 1 zavedajo svoje obljube, katero so pod prisego izrekli pri sprejemu ; svojega urada, ali če so že pozabili, zakaj da so prisegli in če s<J to pozabili jih prosim, da se naj obniejo na glavni urad tajnika in 011 jim bode poslal izpis njih prisege in potem pa naj sami sebe postavijo na zatoženo klop ter naj sami sebe sodijo; če sami sebe spoznajo krivim, poteih naj bodo toliko možati, da naj odložijo od sebe urad K. S. K, Jednote kot možaki, in tudi ni potreba pozabiti, da smo vsi glavni uradniki in društveni zastopniki pod poroštvom.
Upajoč da bodo te moje vrstice vsaj nekaterim razvedrile razum o poslovanju in življenju podpornih organizacij, vas sobratsko pozdravljam ter ostajam vam vedno udani sobrat
Paul Schneiler,
dne gre Igiar h gospo-uj>uikufc da bi se posvetoval ž njim o ustanovitvi zavetišča za 0-nemogle siromake. Gospod župnik vse je čudil, da je prišel krojač sam na takšno blago misel. Govorila sta tudi o dedščini i iu o rajnem stricu. "Vašega strica sicer ne smem soditi," pravi gospod župnik, "sodil ga je Bog; vendar pa ni človek, kateri začne z nič, težko nakopiči po pošt onem potu toliko premoženja. Pa že njegov posel, s katerim se je bavil, kakor s*e mi pravili, zadnja leta svojega življenja, je sam 11a sebi jako sumljiv. Zdaj druzega dobrega ne morete storiti zanj. kakor da molite zanj hi opravljate dela usmiljenja. Z nameravanim podjetjem pa ste v tej zadevi čisto na pravem potu; na ta način zadostite več ali manj krščanski pravičnosti glede
gl. predsednik K. S. K. J. I na stričevo premoženje m pomiri-
jaz se
izvršitvi j11«!"11: kakor lahko ga je dobil, ta-, 4 ko lahkomišljeuo ga bo tudi potra-
til."
Ko je bilo poslopje dodelano, gre Iglar k županstvu m taui odkrije, kak namen ima nova stavba, "Ako županstvo sprejme moj predlog." pravi, " prepustim <V»-rnači občini to hišo v last in oskrbovanje. Po nvoji želji naj bi bUa ta hiša v prvi vrsti zavetišče starim, onemoglim siromakom naše občine, da notri pričakujejo v miru konca svojih dni; v drugi vrsti pa zavetišče domačim ubožcem ubožcem sploh, kateri si vsled ho-lehnosti ali kake telesne polialdje-uosti ne morejo služiti vsakdanjega kruha. Da se bo pa novi zavod mogel tudi oskrljovati, dodam i/, zapuščme svojega strica še primerno svoto denarja, katera kot glavnica ostane nedotakljiva, z o-bresti pa naj se pokrivajo stroški tega zavoda."
Županstvo je z veseljem sprejelo to blago ponudbo. Hitro se jc zdaj po trgu in okolici raznesel glas, kak namen kna poslopje, katero je bil postavil Iglar. Ljudje pa so zdaj rekli: 44Krojač je bil res vsikdar vrl Človek; o stricu se pripoveduje, da je odiral ljudi, pa (Nadaljevanje na 6. strani.)
in ne mi-sredatve, kako
ter uboge ljudi jih zaničuje — krojač se jik je pa s(>omBiiI na tako lep način."
Zavod za siromake je bik slovesno blagoslovi en. Tisti dan je bil za ceii trg, celo občino slovesen dan. O tej priliki je gospod župnik navzoči množici pojasnil njega namen in med drugim to-le o-menil:
4'Ta hiša, ki smo^o danes slovesno blagoslovili in je postala last naše občine, ni nikakor imenitna palača; v njej ne ho stisa-ti veselega vriše a inlinrpa življenja, ampak njeno z i do v je bo čuJo marsikak vzdih in stok. — Kdor lačnega nasiti, žejnega napoji, trudnega vaanie pod svojo streho, stori dobro delo in ljudje ga imajo za blagega človeka usmiljenega srca; koliko blažje dedo pa je napravil mož, ki je našim siromakom preskrbel
vse to! Res ni zavidati nikogar, kdor bo tu notri iskal po-ljradmi. Nič pravega veselja nimam s tem premoženjem in mirne vesti."
"Jaz nisem poznala tvojega strica, saj mi še ti preje nisi ničesar omeiiiJ o njem, zato mi ne priatoji, da bi ga sodila," odgovori mu žena. "Na bogastvo nisem mislila nikdar, še manj pa hlepela po njem. Tudi zdaj me nikatkor. ne mrka premetih i svojega dosedanjega živdjenja. Pač bi se mi smejali ljudje in kazali s prstom za menoj, ~ko bi se hotela kazati bogato gewpo, reikši: "Glejte, kako se šotpiri krojačica, rajni je pa odiral ljudi". Po posvetnih postavah pripada sicer tebi vsa bogata zapuščnina tvojega strica; če pa misliš, da je pridobljenega kaj po nepravem po'iu, skušaj poravnati
Zvečer je »wfrovedovala Iglar ka svojemu možu o srtarem Jako, bu, kako je ubog ki zapuščen, brez vsake postežbe. "Bog se usmili, pravi, "(toliko utoštva je posvetu, Id je prikrito ljudem I Talki zapuščeni siromaki so po mojih mislih največji reveži na svetu. Posebno pa je usmiljenja in podpore vreden takšen človek, če si svojega u-bostva ni zakrivil-sam."
"Bes je", reče Iglar, " v vsakem kraju nahajajo se takšni siromaki, Jaz sem v prejšnih letih veliko hodil po svetu in dosti videl in skusil.. Spominjam fec^da i-majo v nekaterih krajih zavetišča za take uibožce, katere cdkrbuje občina aH dobri ljudje; pri nas se pa še ni domislil nihče te človekoljubne naprave." — To reikši vstane in hodi po sobi gori in tloli; vidi se mu, da nekaj globoko premišljuj*. Po doigom premolku se vstopi pred ženo in pravi: "Neka dobra misel mi je prišla v glavo."
"Videlo se ti je, da si bil zelo zamišljen; kaj pa takega? govori!"
"Osoda starega Jakoba privedla me je na to dobro misel; poslušaj : Podedoval som nepričakovano veliko denarja. Nič se ga ne morem prav iz srca veseliti ker ne vem, kako je bil pridobljen; saj že pregovor pravi, da krivičen belič deset pravičnih sne. Več imava, nego potrebujeva, in rekla sva, da hočeva podpirati ubožce. Kdo pa je večji revež na svetu, ko taki, stari onemogli in zapuščeni siromaki, kakoršen je stari Jakob? Narediva iz stričeve zatpuščnine moči, pa tudi nikdo ne more reči: jaz sem preskrbljen in varen celo svoje življenje; meni ne bo treba iskati nikdar tujega usmiljenja in tuje pomoči* Kdor je danes bogat, v teku leta je lahko ubog, kdor je danes zdrav in vesel, jutri je la-
IN PJHPOROČILO
Minuli ponedeljek se v pb. Črnskem svetu mesta Chicago potrdilo novo odredbo, da se ne sme d&jati nič več po raznih gostilnah tega mesta proste prigrizke, ali takosvane "Free lunehe". 4ko bo kak gostilničar prekršil to postavo, bo kaznovan t denarno globo od $25. do $100. To prepoved se je uveljavilo zaradi zdravstvenih ozirov.
V mirt is strahu pred naborom.
Dne 2. t. m. se je ustrelil na 1728 W. 17. cesti v Chicagu stanujoči avstrijski podanik Frank Babitz (Babic?) iz strahu, da bi ga ne potrdili v vojake.
Tako se je izjavila vdova pokojnika napram koronerju. Trdila je, da je njen pokojni mož tako iskreno gorel za svojo rojstno domovino — Avstrijo, da je sklenil končati si rajše življenje, kot pa, da bi ga uvrstili v ameriško armado.
Drag pljunek.
Dne 31. maja je bil v Rochelle, II. blizu DeKalb obsojen neki mlekar Berg, po imenu na $200. denarne globe, ker je iz zaničevanja pljunil pri neki priliki na ameriško zastavo.
Obsojeni prijatelj nemškega kajzerja bo služil sedaj pri nekemu Američanu toliko času, dokler ne odplača odmerjene mu kazni.
je priobčil ia na-
o Slovakih' Pri
i—---ljudskem štetju so na-
šteli na Ogrske« in Hrvatskem 2,010,641 Slovakov. Slovaki tvori-po 4eset in pol odstotka celokup-neag prebivalstva na Ogrske«. V krajih kjer itnajo Novaki večino jr 56 volilnih okrajev, toda samo dva teh pripadata Slovakom (Moravski, sv. Jany is Stupava.) Srednjih, šol (gimnazij, realk in preparandij) je v omenjenih krajih 33, toda v vseh je učni jezik madžarski	v
p« Ljudske šole pohaja 246,107 slovaških otrok, toda od teh samo 18,312 slovaške narodne šole, v katerih se poučuje po Appony-jevem zakonu madžarščina po 18 ur na teden. Poleg tega je še 978 šof z 80,363 slovaškimi otroci, v katerih se poučuje samo v madžarščini in 099 šol s 89,929 slovaškimi otroci, v katerih jc v dveh najnižjih razredih' dovoljeno posluževati se slovaščine kot pomožnega jezika. Od slovaških otrok jih ima torej samo osem odstotkov popolnoma slovaški pouk.
Iz statistike se more z ozirom na pouk slovaške dece, jas/no raz-videti, kakšna bodočnost čaka slovaški narod na Ogrskem.
Vrfttvsi
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Ura*
Drttei mi IS—IS; »—4* T—S. OkiMg* teleleai DmUMU
Naznanjam slovenskemu občinstvu v Waukegan in North Chicago, da sem ravnokar otvoril prodajalno z'obuvalom
za mojtke, ženske in otroke. Blago ali obuvalo imaip h najbolj znane in najboljše tovarne 4Sclz Co.' Ker sem kupil blago šc od prej-šnega prodajalca, dajem vsled te-
obuvalo po čisto nizki ceni. r Za obilna naročila, obisk in i>a-klonjenost se toplo priporoča.
Matevž Ogrin, NOUTII CHICAGO, 1LU Svoji k svojim! 10 — 10th Str. (Adv. No. 16—25.) ,
.. i . i • ., . . ^r., • hko bolan in potrt. Različne so ne-t., kar je zaJuml rajm. MhJv, .- d k- tarcjo -|ffveiki rod Cc.
mava ze«e prevez «e auto, da je|stokrat A .,ovek u lastni krivdi
svec navezan na denar, , , •	,	i • _
bil stric preveč Storiva to midva nasprotrw: poni a-gajva, kjer vidiva potrebo in pomanjkanje m moliva za rajnega."
"Ti si mi govorila čisto iz srca," odvrne-ji Igilar. "Ubožcem pomagati, to mora biti nama prijetna zavest. Ko sem bil ubog krojaški pomočnik in sein potoval po svetu, iakusil sem pogostoma, kaj je potreba m pomanjkanje. Koliko dobroto mi je skazal, kdor mi je dal lačnemu kos kruha ali-tru-
v
dnemu prenočišče! Sama za se i-mava preveč; storiva dobro ubožcem ,tako najlepše častiva spomin za rajnim stricem."
"Nocoj moram iti obiskat še starega Jakoba," de žena, "ubogi mož je čisto zapuščen, nihče se ga ne spomni; ponesem mu nekaj jedil, da se ubogi starček malo o-krepča.''
"Stari Jakob," tako so ga i-menovali navadno ljudje, je bil krojač in pri njem se je tudi Iglar izučil svojega rokodelstva. Ohranil mu je hvaležen spomin. Še poprej, ko sam ni imel ničesar odveč, spominjal se je pogosto svojega učenika in mu rad kaj podaril po svoji moči. —Jakobu je že, ko je bil drugače še zadosti trden in sposoben za delo, začel pešati vid, da ni mogel več lahko opravljati svojega rokodelstva. Zdaj pa je bil blizu osemdeset letni sivi starček že skoro popolnoma slep, gluh in nadležen, pa čisto sam in zapuščen na svetu.
Proti večeru vzame Iglarka korbico, naložila noter jedH in jih nese ubogemu Jakobu. Starček je
stanoval v tesni, zaduhli sobici. Ko #
Iglarka pride k njemu, sedel je pri mizi in molil.
"Dober večer, Jakob!" reče glasno, da jo je starček čul; "prinesla sem vam jesti, da se nekoliko pokrepčate."
"Vi ste, Iglarka; oči so me že čisto zapustile, skoro nič več ne vidim; slisim še nekoliko, slišim; po glasu se mi zdi, da ste vi."
"Da, res sem, ugonili ste, nate, vzemite in jejte!" de Iglarka in razloži jedila na mizo.
"Vi ste rfii preveč dobri, Bog naj vam povrne vašo dobroto," reče starček s tresočim glasom; M ne vem kako bi se vam hvaležnega skazal. Druzega ne morem, bom pa molil za vas. Ves svet me je zapustil na stare dni, čisto zapuščen sem na svetu m v tej sobici pričakuje msmrti, le vi se me Se včasih spominjate."
"Le v Boga zaupajte in v božjo voljo se udajte,' 'tolaži ga Igifcr-ka," saj moramo vsi umreti, nobeden pa ne ve ne dneva, ne ure. Vas bom že še večkrat prišla obis-
nakoplje na glavo nesrečo, ki ga tara vse žive dni; pa tudi Bog nam pošilja bolezni in druge križe in težave; mi pa imamo toliko večje zasluge pri njem, kolikor bolj potrpežljivo in udani v voljo božjo jih prenašamo; takim siromakom pomagati nas posebno veže krščanska ljubezen do svojega bližujega. To bogoljubno napravo pa je občudovati tembolj, ker je ni izumila ali ustanovila kaka i-menitna oseba, auipak priprost človek; vodila ga je pri tem le ljubezen do bližniega in nagib svoje vesti. Še v poznih letih, ko nas iu njega ne bo več med živimi, se ga bodo siromaki s hvaležnostjo spominjali. Bog živi blagega ustanovitelja !''
uBog ga živi!" pritrdilo je govorniku navzočno občinstvo. Iglar se je sramoval pred ljudmi tolike časti in hvale, zlasti, ker je bil prepričan, da ni storil nič več, ko le svojo vestno doižnost. Pa vendar je bil srečen ta dan, kakor še nikoli v svojem življenju.
Stričeve zapuščine mu je ostala še lepa svota denarja, katero je rabil zdaj z mirno vestjo. Ostal je v domačem kraju in si kupil lepo hišo in posestvo. — "Ne sramujem se svojega rokodelstva," pravil je večkrat svoji ženi, "s katerim sem 3e srečno in pošteno živel, in z veseljem bi se ga poprijel zopet, ko bi potreba tako nanesla." — Blagoslov božji ga je spremljal pri vseh njegovih podjetjih; postal je ne le jeden na jboi j premožnih, ampak tudi najbolj veljavnih in čislanih tržanov. Žena pa mu je o-stala, kakor je bila poprej, pridna m pohlevna gospodinja. Hiša njegova je bila ubogim ljudem vsik-dat odprta.	#
Užival je tudi veselje* gledati sad svoje blage ustanove, zakaj zavetišče se je porabilo precej v svoj namen. Zapuščenih- siromakov od tega časa ni bilo več v občili.
Tudi stari Jakob je umrl notri.
Internirana Nemca ušla. Hew York, N. Y., 2. junija. —
Na Ellis Islajidu se nahaja več-interniranih Nemcev, katere drži vlada ondi že od časa, ko je zasegla nemške potniške in tovorne parnike. Danes sta ušla dva izmed teli internirancev, neki William Schulze in Steinhard. Oba sta skočila v morje in plavala na obrežje; prvega izmed teli so šc pravočasno ujeli, drugi jc pa u-šcl.
j . RESNICE.
1.	Učenost donaša pristne sadove, .
Neumnost dejanja škodljive sle-dote.
2.	Kdor moKtev zaničuje, V slabo se bolj pogrezuje.
3.	Kdor rad potrpi, Včaka boijwh dni.
4.	Kdor ljubi neprestano delo, Ima vedno življenje veselo.
i. Plecft in vsseltee Praenijo mošnjice. G. Ne kesaj se, če si rad molčal, Kesal se bodes, če ei preveč goičal. *
Ubogi Armenci.
New York, K. Y. 4. junija. —
Te dni se je vdeležil nekega zborovanja bivši ameriški poslanik za Turčijo Henry Morgenthan. GovornikMorgcnthaii in je pri tej priliki omenil, da so '"barbarski Turki od začetka sedanje vojne pomorili že nad milijon krščanskih Armencev na tako grozne načine, da istih sploh ni mogoče opisati. To ubogo armensko ljudstvo' tare sedaj tudi taka lakota, da u-mre sleherni dan na stotine otrok in žena vsled lakote; vsled česar je pcinoč iz Amerike nad vse nujna.
(Obžalovanja vredna Avstrija, da ima krvoločnega in barbarskega Turka za svojega zaveznika. Op. ured.)
Prepoved tobaka mladoletnim. New York, N. Y. 4. junija. —
Guverner Whitman je podpisal Everettovo zakonsko predlogo, da se ne sme v državi New York prodajati tobak nobeni osebi, izpod 18-let stari. Dosedaj je bila ta prepoved do IG. starostnega leta določena. •
Kazen ki jc določena za te prestopke znaša $100. globe, zapor, odvzetje koncesije ali pa vse skupaj.
Mobilizacija Indijancev. Washington, D. C., 4. junija. —
Vojna uprava ne namerava poslati ameriških Indijancev na francosko fronto, pač se bo pa sestavilo od 10—12 indijanskih polkov, ki bodo stražili in opravljali službo na mehiški, me j i.
Eldorado za izgnana cesarje in kralja.
Znani ameriški pisatelj Upton Sinclair je prišel na izvrstno misel, da naj bi se izbralo in določilo otoček Catalino blizu Los Angeles, Cal. za stalno bivališče izgnanih evropskih vladarjev. V tem smislu je te dni Sinclair že pital iz Pasadene, Cal. ruskemu justiČDsmu ministru Ke renski ju, da naj se za stalno pošlje ruskega carja Nikolaja in njegovo družino na dotieni ameriški otoček. Otok St. Cat alma ima namreč krasno lego in zdravo podnebje. Na tem otoku se nahajajo veliki pašniki z ogromnimi čredami ovac. Vsi odstavljeni evropski autokratični vladarji naj bi zamenjali svoje žezlo in krono s pastirsko palico in klobukom in naj M rta tem o-toeku pasli —pohlevne in neumne ovce.
iftčra
svojega sina Josip Gruden. Pred letom dni je bil v Jolietu, III., potem je živel v Denver, Colo.
Rad bi zvedel za njegov sedanji naslov, ker imam zanj več važnih novic iz starega kraja. Ako kateri izmed cenjenih rojakov ve zanj, prosim, da naj mi poSlje njegov sedanji naslov, ali naj se pa on sem pismeno zglasi pri podpisanem očetu: ^
Jakob Gruden, 206 Ruby St.,	Joliet, 111.
(Adv. NV>. 20—22.)
Telefon: Canal 80
Martin JMemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Točim vedno »veže izborno Hoarberjevo pivo, fine likerje in prodajam izborne smodke. Cen j: gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago.
Rojaki Slovonci wd»o dobro 4oili!	^
^wxxwwwwxxxxxxvwxxwxxxxUvxxxx^ %xxxxxxx.
« 19
\ izb J Cel
mmm;
44,0(H) akrev zemlje oa prodaj!
44,000 akrov bogate iu r<*lo-vitne zenrije je na prodaj v splošno znani farmerski državi Wisconsin. Najbolj ugodna iu lepa prilika za one, ki hočejo imeti svoja lastne domovja. Ta zemlja je last Rice Lake Lumber Co., ki je ena največjih lesnih trgovin v Ameriki.
Zemlja leži v gorenjem Wiscon-sinu, na kateri lahko pridelate z eno besedo vse in se vam ni treba šele učiti, kaj tam obrodi, ali kaj ne. Zemtya je posebno rodovitna, otoiebje zdravo; dovolj prilike za družabno življenje in izobrazbo. Našo zemljo križa dvoje večjih zuauili železniških prometnih prog; dobre ceste vam služijo leto in dan za prevažanje pridel -kov na trg. Mi smo lesni trgovci in ako kupite zemljo od nas, ni treba plačevati visokih cen in stjwkov, kajti vse naše delo se iz|wšuje direktno m skupno z lesno trgovino. Zato prodajamo to zemljo v skupnem obsegu 44,000 akrov po zelo nizki ceni, ker jc večji les že posekan. Nizke cene, lahki plačilni pogoji!
'Pišite takoj po mape (zemljevide), potrebne informacije, cene in pod kakihii pogoji lahko kupite to zemljo. Pišite takoj, šc danes 1
Naselniki dobijo pri nas tudi delo, ki je garantirano za več let v naprej; delo je v bližini lesne industrije s prinigrno, dobro plačo.
Seistimo tudi od 5 do 10 akrov vsakemu in prodamo les za.fAav-bo po zelo nizki ceni, tako da bo vsak zasiguran za obstoj že takoj spočetka. Petna jot (13) slovenskih d nižin je žc kupilo zemljo v tem okraju in jc tudi žc večina teh naseljenih. Imajo svojo šolo, kamor zahaja njih mladina. Vsi ti naseljenci so dobili delo pri Rice Lake Lumber Co. preko zime. ffrišite torej in mi vam pošljemo naslove teh vaših rojakov- in upamo, da vam boo po pravici odgovorili glede naše ponudbe in solidne postrežbe.
Oglednikom ali obiskovalcem je na razpolago voz in mož, ko pridete tjakaj; ogled vas nič ne sitane, ker se lahko vozite z vozom okoli brezplačno. -Kdor kupi od na? 80 akrov zemlje, ali več, mu povrnemo tudi voŽne stroške.
$ spoštovanjem
RICE LAKE LUMBER 00. Bice Lake, Wis.
pišite na našega slovenskega
zastopnika:
1828 W. 22nd Str., Chicago, HI. John GescheL
(Adv. No. 22.)
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Če tudi je razjjla&ena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vase, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše, lastnine, dokler se Vi za^ržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ologah
3%
Obresti, ako nedvi. njene, se pripišejo h .lavnici in se tako zopet obrestnjejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaku.
Naia banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega aistema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o.njem
in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nai* banka j« depositni urad za mzno poitno hranilnico, za, mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih
držav.
udprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
$150,NO. Rezervni sklad $360,000.
| Kapital
JOSIT VE,*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
Tclefou: Canal 298.
He priporoča rojakom Blovcitcem za obileu poset. "Dobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo.	*
/7-
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kade? potrebujete nova druitveaa pravila, lično izdelana pisma, korerte, vabila in wtopnlce za veeelice, ali kake druge tiskovina, obrnite se na največje slovansko nnijsko tiskano v Ameriki, na
NAltlN* TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Vsa bode isfotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnesl glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne tTplaalne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem Žepnem formatu in trdo vezane. Pal je imamo v zalogi aelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugik izdatkov, ter Pobotnice. Tiskana imamo tudi Bolnlftke liste, večje in manjše in poeebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lakke vedae natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
rt Ka zaktevo poOjemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedealk tlake vin na ogled brezplačno 1
OPOMBA: V naši tiskani ee tiska "Glasile K. S. K. Jednote".
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine,
Prva ia nefstare|ša demaea tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Mallard Ave. Chicago m.
' i • ' •
V«e delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Zakaj ismučiti v prtntpol* ^^^^^^^^^ njenih krajih, ako morete s lastnim ^^^^^^ trudom laije in hitreje napredovati, ako ^^ la«tujete farmo v neprekoaljivem okraju severnega Wisconsina.
tedanji časi, povrnite se zopet
f'Wfnpei
(Črtica iz starih čaaov v Arkan-sasu.)
tam v Bostonu ne <Mlo treba več tako trd<r d*lati.. Jaa sent munreS... njte edini o-trok... in vsako prattb niinuto plete in živa stara iena za mene... llejte, tudi ta le jopič ml je seSila mati, dobra dnSa." ^Bob Hill je jokal trenotek. "ftfe jokam te strahu pred smrt-
se

Zlati solnčni žarki in 2v?gole-
nje ptic nad malo ledino v focdu,
katera meji na obširno farmo o -
krajnega šerifa se ni nič kaj stri- . 'ZJZZ ""XTWWvT
** Jenkins ve,
njalo z resnimi pogledf V kolebaru zbranih, od južnega solnca ogore-lih mol Spoznati je bilo Ha prvi
pogled, da' so fo naselliki pra^
zdov.	, .
>*ajstarejši v krogu je vstal, stopil r sredo tovarišev in se uprl na svojo puško. iPo kratkem premisleka je zaklical: "Pripeljite vjetnika, šerif!" Iz bližnjega grmovja prišel je poklicani uradnik spremljan od arkanzaškega farmerja. A^ed njima je korakal komaj dvajsetleten, živahen in lepo zraščen dečko, gladkega obraza, oblečen kakor farmerski delavci v minolih časih.
Vsi trije so stopili v kolobar. "Bob Hali," pričel je sedaj sta rašina proti mlademu vjetniku obrnjen, "zakaj si ukradel konja tvojemu gospodarju Jenkinsu, tu poleg tebe stoječemu?"
"Mr. Rolfson," pričel je fant, vzdignivši kvišku desnico, kakor k prisegi, "pri Bogu, krasti nisem hotel. Tri leta sem delal pri Mr. Jenkinsu in do sedaj se ni mogel čez mene nič pritožiti. Ko včerajšnjo nedeljo mojega gospodarja in njegove družine ni bilo doma, osedlal sem proti strogi prepovedi malega konjiča, da bi se par ur na prostem z jahanjem zabaval. Toda Mr. Jenkins se je preje povrnil nego sem pričakoval in me zasačil pri jahanju. Mr. Jenkins je pravičen, toda strog gospodar in ker sera se bal, nisem na več -kraten klic*obstal, ampak hotel sem ubežati. Pri tem nisem po -mislil, da konjiček ni moju.. Toda pri Bogu, Mr. Rolfson, ukrasti ga nisem nameraval." "No, Jenkins, kaj vi pravite?" Farmer, kateri je s šerifom pripeljal zatoženca je nato odvrnil: "Kar fant pravi, smete verjeti, bil je vedno pošten dečko... žal mi je zanj... in ako je mogoče, Rolfson..."
Starašina mu je osomo segel v besedo rekoč:
"Molčite Jenkins, odgovarjajte samo na vprašnaja!" Rolfson se je obrnil proti zboru. "Veste, da moramo tukaj na koncu omikanega sveta naše po -stave neizprosno strogo izvrševati, drugače zapademo mi, naše žene in otroci ropu in umoru. Bob Hali je na klic svojega gospodarja, farmerja Jenkinsa, meni nič tebi nič z njegovim konjičem odjahal. Vas šest ga je vjelo s konjičem vred. Torej vas vprašam: Je li Rob Hali ukradel konja*"
"Bob Hali je to storil," odgovorili so možje.
"Je li kdo izmed vas mnenja, da Bob Hali ni konjski tat?"
"Tat je," glasil se je enoglasen odgovor.
"Oujte, Rolfson, jaz sem drugega mnenja," oglasil se je Jenkins.
44 Vi ste tožnik," zarežal je Rolf son nad njim, "kakor je bila vaša postavna dolžnost konjskega tatu naznaniti, ako nočete sami"...', sedaj je Rolfson o kolu vratu naredil znamenje obešanja... "tako morate tukaj iz spoštovanja pred sodnijo molčati."
"Šerif." rekel je starešina, "vprašam vas na dolžnost in vest, katera kazen zadene po postavi Arkansas konjskega tatu?" ' Smrt na vešalih." "Vprašam vas torej možje sodišča-," govoril je dalje Rolfson, "kaka kazen naj -zadene konjskega tatu Bob Halla ?..Od^>veri-te mi posamezno in po vrstil?'
Vsak je odgovoril1 "Shirt na vešalih."	' - *
Slišal si enoglasen odgovor sodišča, Bob Hali. Poravnaj tvoj račun na zemlji in spravi se z Bogom, pred katerega boš moral stopiti v četrt ure. Serif, storite vašo dolžnost!"
Uradnik je odšel, da pripravi na bližnjem drevesu vse potrebncr za izvršitev obsodbe.
"Bob Hali," vprašal je ftolfson, "ali imaš še kako željo f"
Brez bojazni je odgovoril mladi obsojenec:
"Vem, da po postavah za mene ni nikake milosti več... toda ene ^eljoše imam, Mr. Rolfsoii ^ . tanr v daljnem iztoku imam še... obsojenec je ihtel,----staro mater... Tukaj sem namer**al mamljivo delati, da bi si kaj prihranil, ko bode stara iena enkrat is bolj
da imam pogum ..
"Ostanitane vaših prostorih!" Ukazal je Starešina nekaterim, ki
so se zmuzali v stran, med tem J •ko so se- drugi in on sam »u«ilj{vt brisali oči in nos, kakor bi se sramovali pokazati svoje ginjenje.
' (Jovorite dalje, Bob Hali!"
"Phosil bi vas, Mr. Rolfson, nikar ne pišite stari Ženi, da ste obe-sHl njenega edinorojenea... sta* ra mati se bo jokala no* iSi dan in kmalu umrla... in" — Bob Kalfc je vzel iz ttedrija usnjat ža-kljiček — "tukaj je tristo dolarjev prihranjenega denarja . v. pošljite jih stari Ženi, Mr. Rolfson, in pišite ji, da je njen sin umrFkot dober kristjan.
Rfedni kolobar se je že zdavnaj razšel; možje so nehali prikrivati svoje gin jen je in obstopili obso jenca.
"Kje stanuje tvoja mati, Bob... aha..., Jenkins, vi že veste, kot njegov gospodar... torej lahko sta ri ženi sporočite, kar. je potreb no," je rekel Rolfson
"Jaz imam, hvala Bogu, še sam mater," odvrnil je Jenkins, "in vem kako bi ji bilo pri sreu, ko bi ji sporočili o moji smrti. — Hvala za naročilo, Rolfson..., mislim tudi, da bodete težko koga našli med nami za ta opravek... saj ima, hvala Bogu, še marsikateri ma -ter... Oskrbite torej le mirno sami, Rolfson."
"Vrag in pekel, Jenkins... tudi jaz imam, hvala bodi Bogu, še mater... in gorje tistemu, kateri bi se upal stari ženi izvabiti kako bolestno solzo !" V
"Serif," ogovoril je Rolfson u-radnika, "potem bodete le vi morali prevzeti to nalogo na vaš u-radniški račun."
"X> tem ne stoji nič v postavi... Bog me zavrzi, ako to prevzamem, tudi moja mati, hvala Bogu, še živi."
"Ker je sodišče sklenilo poslednjo prošnjo obsojenca spolnhi, spolnitev pa ni mogoča," ogovoril je starešina zbora, "potem sodišče razveljavi razsodbo. Ste li zadovoljni?"
"Smo, smo.... bravo Rolfson!"
Starešina je govoril dalje:
"Bob Hali pa je vsled sodni j -skega sklepa konjski tat, katere, v Arkansasu ne moremo trpeti... Torej Bob Hali, ti zamoreš, kakor tu stojiš, Arkansas zapustiti, ako obljubiš, se ne več vrniti in postati pošten dečko v veselje in pod -poro tvoje stare matere. Ne radi tebe, ampak radi tvoje stare matere, katera bi po svojem malo -pridnem sinu tugovala in žalosti morala pod zemljo,- naj ti bo pri-zanešeno. Toda vzemi vrv v spomin s seboj in kadar prideš zopet v skušnjavo, si jo dobro oglej "
Bob je vzdignil roke proti nebu rekoč:
"Hvala vam, gospodje, za vašo dobroto radi moje matere.... Preje bodem izgubil te roke, nego postal lopov!"
Fopfel«*efl konzul. ,
V QueenstoWrtu na Angleškem službuje ie tri leta znani ameriški •tooneul Wesley Fj-ost, o katerem 40 časopisi že tolikrat pisali, ka dar koli je v sedanji vojni kaka nemška submarinka potopila kak parnik, na ko jem so se nahajali tu-duAmeričani. Konzul Frost je moral V vseh teh slučajih iskati po -trebne informacije in podatke, katere je potem svoji vladi naznanil; večkrat je moral ta človekoljubni konzul opravljati prena • porna dela pri iskanju mrtvih a-meriških žrtev na morju, pri identifikaciji istih, pri pokopavanjn tnrličev in pri oskrbovanju rešen* cev. Konzul Frost je bil torej vsem rešilni angelj. Baš na podlagi njegovih uradnih podatkov o izgubah Američanov na morju tekom zadnjih treh let so Združene države napovedale nemški vladi vojno.
Vsled tega prenapornega du -ševnega in telesnega dela je konzul Frost skoro obolel; vsled česar je naprosil svojo vlado, da naj ga odpokliče domov. Državni tajnik 'Lansing bo sedaj njegovi prošnji ustregel ter ga bo v kratkem odpoklical domov; zanj je pri-pravljena pri vladnem depart-nientu že neka zelo važna služba. Na Frostovo mesto bo postavljen nek drugi konzud, ki opravlja službo na Angleškem.
Konvencije v Chicago, m.
Leta 1916 se je vršilo v našem mestu 550 različnih konvencij. Vseh delegatov na te*h konvencijah je bilo 500,000. Da je imelo mesto Chicago od teh konvencij lepe dohodke, je umevno, kajti, te konvencije so prinesle naši metropoli 16 milijonov dolarjev; tako poroča Trgovska zbornica iz Chi-caga. Zaeno se poroča od te zbornice, ^Ma so prinesle razne konvencije v Chicagu tekom let $111,000,000 (stoenajst "milijonov dolarjev) dohodkov, računši po $8 dnevnih izdatkov na vsakega delegata.
rsisw;
Posi>
dairy
n* St.. Cbitmgo. m. ! Ako
■tvu
ivttt
(Črtam

ami
fra zprodajem mleko, ki je pa* ter i li-zlrano; dobivam ga naravnost od far-SP*v. Mleko* je preje natančno pre-nkufieno in pregledano od Mestnega adkovstvenega urada (Health Depart ment) predn« gre iz rtrtekftrtT*; torej Garantiram ali jamčim, da j« naravno. Ifieko take vrate jrf posebno priporočati otrokom rtjeneom.
Mleke rozva/ant po hišah točno vsak d» no pravem času.
obilna naročila se toplo prijmro-čam:	•
Razne stvari.
Časi se spreminjajo.
V Decatur, 111., živeči odvetnik I. C. Buckingham, dasiravno ima lepe dohodke in lepo premoženje, je prišel tudi do prepričanja, da živimo v časih neznosne draginje. Med svojimi starimi akti in listinami je našel te dni pismo svojega pradeda, ki je pisal leta 1841 nekemu svojemu prijatelju v Pennsylvanijo. Dotičnik se je hvalil, kako fine čase so imeli 1, 1841 t Decatur, 111. Tedaj je veljal en funt svinjskega mesa ondi samo en (1) cent, funt govedine poldrugi cent (H/o) in funt divjačine 2c.
V. nekem drugem pismu 1. 1848 se je hvalil ta odvetnikov sorod -nik, da mesto Decatur vidno na -jflreduje; tekom istega poletja se je namreč zgradilo 5 novih hiš; tedaj je bilo ondi četvero proda -jaln. Cena akru obdelane zemlje je bila od $3 do Prašiče se je lahko kupilo že zaklarte in seiste-nrpo>#2.12 100 funtov; % leta starega bika za $9.00; 3-letne bike po $12.00; 3 leta state male od $20 do $25 — in cena bušlja pšenice je bila tedaj v Springfieldu samo <50 centov. Oj srečni, zlati
Prijatelj podpornih organizacij.
Mesto Philadelphia, Pa., po našem,' mesto "bfatoljubja", se lahko po vsi pravici ponaša na svoje ime. V nobenem drugem mestu ni toliko raznih bratskih organizacij, kakor baš v Philadelfiji. Živijo pa ondi tudi možje, ki so člani tako številnih podpornih organizacij, kakoršnih ne najdemo nikjer drugje. Za to hočemo navesti samo dva slučaja v dokaz.
V Philadelfiji živi občeznani Wm. B. ISmith, bivši župan tega mesta in njegov sin, državni se -nator Wallace Smifh. Prvi spada k 05 (petindevetdeset) razniin podpornim društvom, zvezam in klubom, njegov sin pa k 57. Senator plačuje v razna društva na leto nekaj čez $600 skupnih ases-mentov in pristojbin; njegovi dediči bodo dobili po njegovi smrti :)*26.500 skupne zavarovalnine.
Kajzerjeva čestitka svojemu- sinu.
•Nemški cesar Viljem je poslal letos dne 6. maja svojemu sinu — prestolonasledniku povodom1 njegovega 35-letnega rojstnega dne na fronto sledečo brzojavno če -stitko:
"Svoj rojstni dan obhajaš letos zopet v zelo resnem in kritičnem času. Poln hvaležnost! .in zaupanja zre današnji dan na te tvoj oče in tvoja domovina, zaeno zremo tudi na druge bojne fronte naših zaveznikov, ki junaško od -bijajo vse sovražne napade. .Naši boji nam bodo s tvojim sodelovanjem- donesli nove zmage. Dodeli Bog naši domovini in v tvojem novem rojstnem letu popolno zmago in zaželjeni mir, katerega bomo vsi blagoslavljali."
Ce se bodo vse te cesarjeve želje in čestitke v resnici tudi izpolnile, je zapisano še v oblakih.—
Vesten poštni sel.
Nedavno so V Bloomingtonu, Iti: aretirali že precej priletnega poštnega sla Izaka Ivesa, ki je razvažal po deželi pisma in druge stvari v onem kraju že nad 15 let. Na veliko začudenje poštnih nadzornikov, so našli ti na skednju Izaka Ivesa cele kupe skritih pisem, datiranih s poštnim pečatom ie 12 let nazaj.
Vprašali so ga, čemu ni tega razdelil. Na to jim je Ives na kratko odgovoril, da ni imel časa ih da je bila vsa stvar premalen-kostna.
rHAJVJL CHILL.
n <>■ — IM i sli M
■lah
Ne dolžite želodca!
V mnogih slučajih zabasanosti ali zapeke bi se ne smelo dolžiti želodca. Dosti ljudi namreč uži-Va hrano, ne da bi isto dobro prežvečilo v ustih; poleg tega še jed prehit.ro požirajo kar povzroča neredno prebavo v želodcu; to je zelo grda razvada, katere se moramo ogibati in si poiskati za nepre-bavo potrebnega zdravila. Za to je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino najboljši pripomoček. To vino »čisti Črevesje, po-VirnČa okus t tek) in pospešuje prebavo. Če trpite torej vsled zapeke, napenjanja, glavobola, ner-voznosti, izgube telewie moči itd.; jemljite Trinerjevo grenko vino, to vino je zdravilo in ne opojna pijača. Cena $1.00; dobiva se t lekarnah. Trinerjevi Liniment dela čudovite učinke pri revmatrz-mu, nevralgiji, oteklinah, izpalikih itd. Cena 25 in 50c v lekarnah ; po pošti 35c in 60c. — Jos. Trtrter, izdelujoči kemist, 1333— 1339 So. Ashland Ave, Chicago, III. — (Advertisement.)
POZOR ROJAKI!
Ugodna prilika se nudi rojaku, kateri si želi na zdrav zrak, na farmo. Na prodaj je farma, obsegajoča 40 akrov, s primernimi poslopji in je nekaj posejane ženice, koruze, kronupirja in kumar, nekaj je pa zemlje še za čistiti. Zraven je lep sadni vrt in nekaj vinske trte;zemlja je vsa zagrajena z mrežasto žico (Woven mre). Prostor je zelo pripraven za trgovino (Store), ker je samo dve minute od železniške postaje, pet minut od šole in 2 in pol milje od cerkve oddaljen; dobre ceste vse naokoli. Na farmi <je tudi živina kakor sledi: tri leta star konj, 4 krave, 1 breja teliea, 4 mlade te-lice, 1 breja svinja, en par mladih prašičkov in dvajset kokoši, potent motorni stroj za 6 konjskih sil. Prodam pod zelo ugodnimi pogoji z živino ali pa brez živine. Za natančna pojasnila se obrnite na:
Frank Cmok,
Box 29.	Willard, Wis.
(Adv. No. 20—22.)
tmoSTv© "MXHTJE SEDEM ŽA.
% LOST!" ST. »O. fc. St fc. Jt> v ALUECHfcNY. FA.
ima svojo xedno mesečno sejo vsaka drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Doma. 67 in Hutier St..
* Pittsburgh. Pa Uradniki za leto 1917» Predsednik: John Mravjtut, 1107 Ilaslage Ave., N. S. Pittsburgh. Pa
L tajnik: Prank TrempuHh. 462S Hatfield St., Pittsburgh. Pa
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 3GB Butler dL, Etna, Pa..
Dnlšt zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v druttvo od 16. do 60. leta; poamrtnin« je IlOGO., $600. aU $260. Naše društvo plačuje $6.00 bolniške podpore na tedeo pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri ie niste Dri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljndno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega drufitva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član ter* društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 6211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Lastujte farmo, kjer far-merji napredujejo.
Ta nov prostor je bil odprt iele pred trmni leti naseljencem in mi damo vam i »osebno nizke cene. da boste kmalu izplačali. Obroki so posebno uirodni ter vam prijateljsko pomagamo, da se u-s ta norite.
Wisconsin je ena najboratejiih far-marskih driav. Drtavna statistika dokaže, da se tu dobi na aker več pri-
delkov kot pa pri ieatih poznanih poljedelskih državah.
Klima ie prava za pridelke katere ste vajeni obdelovati. Dobra voda in izvrstna trava. Idealni kraj za mlekarstvo in živinorejo.
Sole, klubi in cerkve so zgrajene in železnica vozi skoz. Trgi so v bližini in ceste lepe.
DVE BREZPLAČNI KNJIGI POVESTA VSE. — PIŠITE PONJU.
Knjigi sta "Farm Homes in Upper Wisconsin" in "Happy Homes in Happy Land". Vsebujeta popoln popis posestev, map. slfk in poslopij, itd. in več pisem onih, ki so se pred par leti tja naselili. V teh knjigah ao označene naše cene in plačilni pogoji. Čitajte ti knjigi. Izprevideli boste nove čude-e in mogočnosti v novi deieli. Piilte ie danes zvečer. Jako napredna slovenska naselbina se nahaja na naii zemlji. Imena in naslovi par teh zadovoljnih oseb vam pošljemo, ako zahtevate.
MATH CESAR, lokalni slovenski prodajalec. A. R. CODE. L. and Sales Manager	EDW. HINES FARM LAND CO.
1320 C Otis Building Največji lastniki zemljiič v Wisconsinu. CHICAGO. III.
(1320 K.)
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovl|en& leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva nažega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,600.000,00. Preostanek glavnice »n cisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se dr/i v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
Narastla obresti se petletno pripisujejo k Klavnici, ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. yu
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
doliet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".
PRVA-BRUGA NARODNA BANKA
v PITTSBURGU
mM ^■■■■■■■1 jocopcococr.

O USTANOVLJENA L. 1852.
Nikar ne pošiljajte nam denarja v svrho pošiljatve
v Avstro-Ogrsko
IN SIOER DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DA JE ZOPET MO0OČ® POSILJATI DENAR V STARI KRAJ.
Prva-Druga Narodna Banka, v PITTSBURGU, PA.
Med tem sprejemamo denar na hranilno vlogo, za katero plačujejo obresti.
_ NATIONAL BANK
ie* nfrtl AVe * Wdfrd Street, Pittsburgh, Pa.
Lastno poslopje

r^'r'/-



1*17.
A ADRIJO... 1
Nvetl iz asMka-bmfeaskili M«v. - Spisala Lea Filar. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
(Nadaljevanje).
Nerodno. Otrpnila je itiskaje tab-lje... V^je mati roke, si puli raz-p usee ne lase, si praska razgaljeni vrat, obraz, se bije ob prsi. Nizka cerkev je polna solza, vzklikov žalosti, kletve. Qlave sklonjene, povešenih oči stoje vojvodi, stoje čete okrog odra. Kot da jih je sram pogledati na mrtvega tovariša. Črno zagrnjene žene in dekleta se stiskajo okrog sten in vrat. Na materinem grobu stoji Zora, gleda zapanjeno mrtveca. Pater Ivo stopi k odru, kropi, se poslavlja v imenu Senja od njega. V vznesenih besedah, plam-tečih oči. *4Tekla je junakov kri," pravi. "A kot je bila kri muče-nikov seme krščanstva, tako naj bo Nika Hreljanoviča in njegovih tovarišev izdajniško prelita kri seme Adrijine svobode." In mrki ponižani vojvodi razumejo plam-tečega govornika. Križ ima v roki Jurišev brat — a prijel bi rajši za sabljo ... Uskoki dvignejo glave. Razumejo:: Smrt Nika Hreljanoviča bo seme vojske. Že se zgrinjajo benečanske galeje, že tožijo Benečani, da so napadli U-skoki izdajsko Arbanase. Njihova smrt kliče maščevanje — maščevanje pride . . .
Strašno izpremenjenega obraza stopi gorostasni Vinko k mrtvemu bratu. Levico na krvavem čelu, desnico na križu v mrtvi roki govori grozno prisego maščevanja. Za njim stopajo Juriša, Dapičič, Vučič, stopajo mož za možem. Po-ljubujejo mrzla lica, prisegajo: Ne našla jim duša pokoja, če ne maščujejo smrti Nika Hreljanoviča.—
Zvene lopate... V cerkvi, kot se spodobi plemiču, kristjanu, pred oltarjem sv. Jurja, naj počiva junak ... Nad njim se sklene kanmita plošča — na Nehajgradu zagrni e topovi. Pozdrav mrtvemu kastelanu. Mati se vrže na grob ... Sosede in sorodniee jo dvig«-nejo in odpeljejo v Nehajgrad, v prazno stanovanje Nikovo .. .Tam žaluje z narekovalkami štirinajst dni in noči, štirinajst dni in noči ne prižge ognja, se ne umije, ne naspi.
Pater Ivo pokropi grob. Drug za drugim odidejo možje. Juriša poklekne k Zori na materin grob. Rahlo stopi Ivo k bratu. Bled je Juriša, kot takrat na Trsatu ...
Molče stisne redovnik bojevni-kovo roko. Zora strmi v brata. Zaigrajo ji mišice po obrazu, raz-feiri se zenica ... "Ah!" vzklikne. "Juriša gre — iifti ga ne ustavljaš, Ivo. I ti bi ... Vsi... Tudi jaz... Mrzlo je v grobu, Juriša ... Siroto izročaš — siroto... O, prazen mi bo Senj in svet brez tebe — kje si poišče sirota utehe t Je v morju, je na gorah? Nekdaj so pele vile, Juriša. Na Vratniku, vrh Velebita. Zdaj molče in junaki umirajo..."
Brata se pogledata. Se vrača sestri razsodnost? Bolje zanjo? Bog ve! Maščevanje kliče — pošten Uskok se ne mudi. V cerkev se je vrnil DaniČic. Naježen kot bog maščevanja kliče: "Haramija Marko poroča, da se je usidrala v mandrinski luki na otoku Pagu benečanska galeja. Nai^luje ji Venier..."
XXXI.
Po golih obronkih Velebita se gubi spev kamenega kosa. Solnce zatone, ptica zleti raz sivo pečino. Velebit se zavije v mrak. Nad njim zatrepeče zvezda. In ko zašije svetla, se oglasi po pečinah in dragah, doni iz skritih Velebito-vih jam . . . Potnik na strmi stezi mornar na krovu dvigneta glavo: Vila z Velebita kliče . •. Kaj se bo zgodilo ?
Tiho, pošastno drči šest eno-jambornic pod Velebitom. Proti Hvaru. Uskokova roka tišči nož, objemlje puško, oko strmi v temini. Včasih so pele vile, je rekla Zora. Zdaj molče, in junaki umirajo. Kje si vila naših gora, naše slave?... "Ha! Cuj, Vinko! To kliče, to poje ... Zagonetni glas se ovija naših jader... Vila z Velebita! Srečen nam bo pot!" — "Srečen," stisne Hreljanovič Ju-riševo roko. "Niko, brat mojega srca — nocoj še ti zakurim grmado ... Svetila bo do Dunaja, do Benetk." — "Zora, duša moje duše! Nocoj te maščujem-.. Sprejmi nas, bodri nas, Velebitova vila! Tiho priplavamo v madrinsko lu-ko, se skrijemo na obali. Venier ima goste. Dolgo bodo čuli, se
hvalili Benečani. Proti jutru jih obvlada sen. Naj jih vodi v peklo! Ko se zdani — prisveti Venieru poslednji dan. Od obeh strani u-darimo na galejo...---"
Goste ima Venier. Ž njimi in s častniki večerja na krovu. Dva brata Graviso, njun bratranec, Pavla Strassoldova, žena Lukreci-ja Graviso, in njena teta. Koprski plemiči so Gravisovi, bogati plemiči. Na galeji je nakrcano njihovo blago, mlada' Pavla se sveti v draguljih. "To bi bil plen za Uskoke!" se šali Venier. "A ne bojte se, donna Pavla! Zdaj so stisnili psi rep med noge. Dali so jim popra naši Arbanasi! Zdaj žalujejo razbojniki po svojem poganskem običaju — a da se pokažejo na morju, pobijemo pasje sinove. Jurisevo glavo prinesem nataknjeno v Benetke, naši mula-riji v zasmeh."
Izrekel je Venier in po bledel. Na morju je šumelo kot udar vesel, po zraku je odmeval čuden klic, na otoku se je zasmejalo pošastno. "Sova," je menil mlad častnik- Pogledali so se vsi in postali čudno bledi 1.. Strah gre po životu mlade Pavle. "Brez strahu, draga," jo bodri Lukrecij. "Varni smo. Pag je naš. Galeja visoka, številho moštvo." — Pavla molči, motri Veniera: kaj molči, strmi v noč? Tak je, kot bi bil obsojen v smrt...: O! Vsi so taki! Beživa, Lukrecij! Orno, preteče visi nad nami ... Pag je naš, toda Bag, uskoško pristanišče, ni daleč...
Tiho, temno je na krovu. Potniki in častniki so zaspali v kabinah- Zadremala je straža, za -dremal galjot. Pozabi psovk, u-darcev. Na kamnite drage gore mu hiti duša — tam ga sprejme siva mati s sladko besedo: Sine moj. — Korak, nagel, oblasten, prebudi galjota . Venier! Kam ga nosi vrag? Boji se. Cesa, generale moj? Visoka je galeja,'številno moštvo, in sova je neumna ptica. — Venier leta po krovu, stresa stražo, gleda po jamborih, po oknici. Kaj ni slišal od tam šepeta? Kaj se ne vozijo po morju pošasti v rdečih bun-dah, kaj ne grmi iz sto grl: "Čuvaj se senjske reke!" In oni orjaški, ponosni, kaj ni rekel: "Pod mojo streho mi bodi drag gost, a da te dobim na morju, varuj se me!" — Saj nič ni, generale, vse tiho, vse mirno! Pa zakaj bi bil tako rad doma! Kaj se mi prikazuješ, Alma — kaj hočeš, Poscari? Domov naj grem? Hej, krmar! Častniki! Xe — ne! Ostanemo. Ni varno ponoči. Benečan bo plačal Hireljanovičevo smrt... Uskoki se ne brigajo za dunajski dogovor, poznajo samo pravo krvi. Kaj se glasiš, tenjevka? Kaj joče pes na otoku? Vidiš smrt? Prokleta žival. Streljaj, straža. Vražja žival ne umolkne. Streljaj, pasji sin — pi okleto — puško sem!
Blisk ugasne v noči. Strel prebudi pošasti noči. Kot bi se podila divja vojska po bregu ... Venier ju se ježe lasje, vrže puško od sebe, beži, se zaklene v kabino- Pa za njim je teklo neslišno... Gleda skozi okno vanj, se vije pri kiju -čavnici — raste... O dož, svak moj!... So — so pošasti!... Glej Foscarija____krvavega čela, smehljaj na dekliških ustih ... Venier se križa. Kam ubeži strahovom ponoči? Iz temine gore za Foscari -jem Klarine ostre oči- Kot jo je videl dan po Foscarijevi smrti, tako jo vidi Venier zdaj ... Lase razmršene po suhem obrazu, obje ka v neredu .Dvignjena roka kli-
i ku poje benečanska sekira, naš je hrvaško Primorje.*. — Pro kleto! Kaj poješ, berač! Poznam te slepec — molči! 4 4 Večna bo pamet Juriša Senjanina! Spominjajo se ga junaki, ko potujejo v goro, deklice, ko gredo po vodo..." Molči, slepi bedak! Vse gusarje pobesim — vse. «Ne smeji se, Cecilija! Solze ti plačajo prevzetni smeh . . . Kaj hoče Foscari — pusti me... Kaj šepečeš?
"Kesaj se, Venier! Vstal bo vzhodni veter in kasno bo. Kesaj se! V deželi, iz katere prihajam, v katero greš ti, ni sovraštva, Venier. Da ne trpiš muke večnega hrepenenja, kesaj se, Venierl" — Venier strmi v senco. Pogled, prazni pogled Foscari je v se mu zabada kot dvorezni nož v srce. Bliskoma premotri svoje življenje. Kako prazno! Lov za čaat in imetje, zavist, sovraštvo — vse to ga je obdajalo v veliki svetlobi, ki je ob -zarjala dušo mladeniču-
"Venier — grešil si!" — "Sem, Foscari! V pustinjo pojdem, se spokorim. Da umirim tvojo, svojo duSo. 2eni, otrokom pustim premoženje. Krvav in potan počakam dne, da mi prineseš veselo vest odpuščanja."
"Venier — Gospodu ni treba let kesanja. Ena sama solza izbriše tvoje grehe..."'
Redkejši postaja Foscari — iz-gine. Mrak, mladi dan, gleda v kabino, podi poiasti. Ni, svetli dož, duhov! Samo sence lastnih očitanj so utvori noči. Kdo živi in ni grešil — kdo je grešil in sc ne bori nočne ure s pošastmi kesanja? Ni, svetli dož, duhov! Pokora je za stara leta — zdaj je treba pogubiti Uskoke.
Sveti Marka! Krik ... Uskoki! Na noge!....— Prekasna! S kopnega, z morja, udarjajo razbe^i.eli vragi na galejo. "Za Nika Hreljanoviča!" grmi orjaški kasrela.i 'Nehajgrada- "Sekaj! Bij!'' — "Za Adrijo! Za Klis! Za prodano vero in dušo!" grmi Juriaš Senja-nin, udarja s krivo sabljo, škriplje z zobmi. Plamen mu seva izpod gostih oforvi, strastna žalost in jeza sta mu spačili obraz, krvavi obronek gori. Strašan je Juriša, strašan je dan osvete, Venier!... Častniki, vojaki padajo — njih trupla lete v morje ... Slišiš tenki glas Pavle StassolOove^ Prevpije krik umirajočih, rjovenje napa -dajočih. Ubožica! Da bi ji oslepele črne oči ,preden je videl i grozote tega dne... Mož, svak, bratrane pobiti pred njo, vrženi v morje. Naj trgajo dragulje ž nje — mi -lost, milost za Lukrecija! Milost?! Grozen smeh gre po krovu. Hvali Boga, da si ženska ... Kje je Venier? Kot lovski pes, ko zasleduje plen, leta Juriša, krvav, openjen, po krovu, kriči: "Kje je Venier. kje? pasja duša!"
Trepetajočega potegnejo iz kabine: "Evo ga! Vojvoda, solnčece naše, hočeš, da mu iztaknemo pasje oči, mu izderemo volčje srce ? "Ne tu bratje!" ferrni Juriša. Pred Senjem, katerega hoče kupiti z uskoško krvjo in poštenjem — pred uskoško sirotčadjo kat*r/» hoče pregnati z doma, pred ventu-rini, katere hoče izročiti *ablju, tam naj pogine.
"Ne ti, brat!§Ne ti!" kriči Hreljanovič. "Moj je danes račun Privežite psa k velikemu jamboru. Odvežite jadra...'" Ladja se giblje... Proti Senju, Venier! Grozeč gleda goli orjak Velebit i.a njo, jate črnih ptic letijo nad njo.. Venier stoče, se zvija v uskoških vezeh, prosi duhovnika, kliče v-e svetnike na pomoč. "Idi k vragu 1" ga sune Vinko Hreljanovič z nogo. "Ne kliči svetnikov, opravimo že sami!" Venier moli s kle-petajočimi ustmi, glava mu visi na prsi, srage mu oblivajo čelo.
^Štedi svojo sapo, Juriša, ' se (asi Daničič, "čas je, vrag ča« J težko na benečansko dušo. V Žolne! Na breg! Na senjski zemlji, na hrvaškem bTegu, naj umrje Jftenečanski admiral. Kot pes je atražil Kvarner. Naj se mu zaleta senca v naše brodove, ne videla 'mu duša svetega raja!"
(Dalje prihodnjič.)
<r
MARIJA SLUGA
!*2s w. 22mi s.
CUcaff«, 10.
Telephone Canal 4790
iakuiena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
■e uljudno priporoča »lo-venukim in hrvaškim *«-1 nam in oarskim Slo-j v en kam.	i
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1645 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
PATRIJOTIZEM
Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav je rekel dne 2. aprila, 1917:
"Za tak namen lahko posvetimo svoja življenja in naše premoženje, vse kar
smo in vse kar imamo, s ponosom onih, ki vedo, da je prišel dan, ko ima Amerika privilegij preliti svojo kri in dati svojo moč za principe, ki so dali rojstvo Ameriki,, srečo in mir."
LJUBEZEN DO HUMANITETE
W. G. McAdoo, tajnik zakladnice, se je izrazil dne 14. maja, 1917:
!"'Naj vsaka žena in vsak mož naše dežeie podpiše Liberty bond in sicer takoj in če sami ne morejo kupiti bonda, naj napeljejo koga druzega, da ga kupi. Pre-skrbite, da bo imela država denar, katerega reano potrebuje za vojno.
Kupite Liberty Bond danes; ne odlašajte do jutri. Vsak dolar, ki ga hitro daste, pomeni hitrejši konec vojne in ohrani človeštvo."
VARČNOST
Frank A. Vanderlip, preds. Nat'I City Bank v New York, 17. maja 1917:
"Izdaja bondov bo potrebovala več davkov v prihodnjosti kot v preteklosti, toda oseba, ki sedaj kupi bonde, ue pomaga samo državi, ampak si prihrani v prihodnjosti enake davke. Posamezna oseba, ki vzame svoj del teh bondov, plača davke v svoj lastni žep."
PATRIJOTIZEM	VARČNOST
LJUBEZEN DO HUMANITETE
■ Ti trije motivi bi morali napotiti VSAKOGAR V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, ki je finančno zmožen, da kupi
BOND POSOJILA ZA SVOBODO SAMO EN DOLAR
je potreben, da začnete z $50 posojilom. Do 30. avgusta 1917 imate čas, da plačate. Vprašajte vsako banko, poštarja ali ekspres kompanijo, ki vam povedo vse podrobnosti. Nobene provizije ali protita mešetarjev.
NAREDITE TO DANES!
TO JE DAVEK ZASTAVI!
NAJBOLJ VAREN NAČIN ZA HRANITI DENAR!
VAŠA DOLŽNOST NAPRAM VAfil DOMOVINI!
Za časa neznosne draginje
V LEKARNAH
če prekletstvo ... Uboga Klara! To je bahaški admiral, ki je umo Noževa ost se je obrnila proti njej!"* najplemenitejšega Benečana,
— strastna duša ni prenesla teže očitanja... "Ti si kriv!" mu je rekla Cecilija. "iNepopisno bedo si poklical nad nas..." Nepopisno bedo... Mogočni dož je ne -srečnejši od berača pred sv. Markom, dožinja je zamenila svetle dvorane s celico. O, nisem jaz kriv, Cecilija, Klara! Kriv je Se-njanin, Zora. Zato naj plačata!' Ne bom miroval, pri svetem Marku! dokler ne popravim Veneei-jine sramote, dokler ne zapusti Se-njanka ob beraški palici svojega doma, dokler ne pride Jurifta v pest našega rablja; kolo in šibe, bič in klešče, španski škorenj in natezalnico — vse naj poskusi Se* njanin- Rabelj razče'trti orjaško telo, zažge, vrže pepel vetrovom, da premine sled in spomin na gusarja. In na senjskem kastelu veje zastava sv. Marka, po Vratni-
ki je obešal Uskoke po jarbolah... S studom se odvrne Juriša od žalne podobe- Zaklical bi mu ime Mi-lanšiča, Cecilije, ga sponinil povešenih, poklanih Uskokov — pa ni vreden uničeni hvastač junakove besede. Ej, nebo in zemlja! Taki so, ki hočejo gospodariti Adriji! Glej zdaj, pasja vera benečanska! Vidiš solnce na nebu T Mlado jutranje solnce. Vidiš stolpe? To je Senj, dom starega junaštva. To je Senj, ki je kljuhtoval odnekdaj slavni, mogočni ftudovladi. Cuj, benečanska, kramarska duša! Maji smo, ubogi. Preganja nas lju-dovlada, Nemec, Turek. Mogoče, da se posrečijo serenissimi nakane, da naa ugonobi. A tako mi Boga! Ne bo zasedla teh bregov! Iz naše krvi vzklijfc rod, ki bo vladal Adriji, ko bo utnrla že davno slava Bfeaetk.
mam
bitttr-wlhe
twins m*e
HORKE V1H0
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pn-
hrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po-	^
moč". __ Zaprtje, glavobol, izguba teka, aploena slabost, vsi taki inaki so	— opomini, da si poiSčete uspežno zdravilo, pravočasno negovanje č rev odstrani
vso nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.	—
TRI N E R J EV AMERIŠKI	|
EijKSlR IZ GRENKEGA VINA.	|
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti Čreva, odstrani vse	^ nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi,
povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih	== napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, prt
ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd.	=
to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami.	=
Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške	ss:
vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv	^
želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.	^
Trinerjev obliž	j
prinese v vaft dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-	==
zem ali nevrajgijo, je izvrstno za poSkodbe, razpokline, otekert in ohrome	^
vrat, itd. zelo krepfilno za utrujene mižice po trudapolnem delu ali za utrujene	^ noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po poŠti 35 in 60c.
Trinerjev	j
olajša tel j kašlja	|
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kaSelj, hripavost, bronchitis, naduho,
itd. Cena ista kot za obliž.	—
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarod-	ss
nih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand	=
Prix — Panama 1916.	rr:
. Triner	|
Izdelovalec	^
USS4I S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS	§j
GENA |1.§0
4848535323482323234823534723535323235323534848234823484853535348485353232323482353234823482353232323
482353484823532348535348485348235353482353234823534848535348532353235323532330532353484853