PROLET&REC
ŠTEV.—NO. 1015.	CHICAGO, ILL., 24. FEBRUARJA, (FEBRUARY 24), 1927. LETO—VOL. XXII.
VSEBINA.	
ČLANKI.	Nesloga in zavist med rojaki.
% Slike iz mlake korupcije. Cenzura, morala, in svoboda tiska. Obglavljenje stavkarjev v Šangaju. Zedinjene države osvobojujejo Nikaragvo. "Glad, izozad se potihoma plazi--" Politika v K. S. K. J. Dom J.S.Z. in "Proletarca". Napredovanje delavske stranke v Angliji. Umrljivost otrok v velikih mestih. Antievolucijske postave odklonjene.	Raznoterosti iz Sheboygana. Maškarada društva SSPZ. v Springf ieldu. Važna seja kluba št. 1 in predavanje. Velika slavnost — lokalna železnica. Brezposelnost v mestih ob Pacifiku. Jessie Stephen bo predavala v Chicagu. Zapisnik VII. ohijske konference JSZ. Napredek "Proletarca" v 1. 1927. Kampanja za 2,000 naročnikov več Prole-tarcu otvorjena.
IZ NAŠEGA GIBANJA.	RAZNO. Divji plameni (Tone Seliškar).
Razno iz Binghama.	"Šaloma" na clevelandskem odru.
Odbor kluba št. 114 JSZ. v Detroitu. *	Razstava Peruškovih slik v Clevelandu.
Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of Harch Jrd, 1879.
Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (holf year1) $1.75; Foreign Countries, za leto (per year) $3.50; pol leta (half year) $2.00.
Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
235348532323534823482353484823532353235323482348235323482323235323532348234823532353235353232353235323532353
5323235323532353532323485353234853535323234823482348485353482353234823532348025353532323234823532353234853482353484823919048235348
2323532348232323482348235348482323485348532353235323482348235323534823535348484848
Napredek Proletarca v letu 1927.
T r PROŠLEM letu je "Proletarec" beležil znaten napredek y v številu naročnikov in pa v tem, da izhaja vsaki drugi teden povečan za osem strani. Povečanje je omogočil poseben fond, ki so ga zbrali sodrugi in naročniki v teku nekaj tednov časa. Povečan list nas stane nad petnajst sto letno več kakor pred povečanjem. Tudi poštnina za razpošiljanje lista je višja.
Nihče naročnikov ne želi zmanjšanje "Proletarca". Vsi pa žele, da bi izhajal povečan vsaki teden, in ne samo vsaki drugi. In vsem bi ugajalo, če bi prinašal v vsaki številki tudi po par slik. Vse to je dosegljivo, ako naročniki hočejo. Fond, iz katerega se krijejo večji stroški, ki so nastali vsled povečanja v znesku kot omenjeno prej, bo kmalu izčrpan, in potem je treba dobiti nov vir.
Uprava "Proletarca" nima niti najmanjšega namena ukiniti povečanje lista. Nasprotno, njen cilj je najti pota in sredstva, ki bi omogočila, da bi Proletarec izhajal vsaki teden najmanj na 28. straneh. V dosego tega pa potrebuje sodelovanje zastopnikov in naročnikov v splošnem.
Upravništvo je organiziralo kampanjo, katere smoter je pridobiti "Proletarcu" 2,000 naročnikov več kot jih ima sedaj. To število je dosegljivo edino le, če je med sedanjimi zastopniki in naročniki dovolj volje sodelovati v tej agitaciji. Število izgleda visoko, ampak ni. Če bi vsak sedanji naročnik dobil enega novega naročnika, bi bilo to število ne samo doseženo, ampak za več sto višje kot pa je določeno.
Ničesar ne bi vzgojnemu delu med našim l judstvom in delavskemu gibanju med nami bolj koristilo, kakor razširjenje "Proletarca". In iz bodočih seznamov poslanih naročnin bo odvisno, v koliko je med nami volje za aktivno delo pri širjenju kroga naročnikov "Proletarca".
Sodelovati v agitaciji da se "Proletarca" razširi je eno, kar je potrebno, da ga ohranimo povečanega. Drugo je, da povsod, kjer se nudi priložnost, zbiramo prispevke za pokrivanje izdatkov Proletarca, kajti regularni dohodki od naročnine in oglasov sedaj še niso zadostni. Te prispevke priobčujemo pod rubriko "Listu v podporo". Tretje, kar lahko storite je, da pridobite društva v katerih ste člani, da oglašajo v "Proletarcu". To ne bo koristilo samo listu ampak tudi njim, kajti "Proletarec" je izven obligatnih glasil podpornih organizacij v marsikakšni naselbini najbolj razširjen slovenski list. Vsi skupaj bomo nalogo izvršili brez posebno velikega truda. Če bi odpadla samo na malo število agitatorjev, bi bila zanje prenaporna in namen ne bi bil dosežen. Torej — sklenimo soglasno, da bomo sodelovali vsi, in to bo napredek "Proletarca" v letu 1927.
i~iiilaiitlh]ivlai!ifl!B[ii]aliilbliilhiibilhliilhiiilbliiihliiia]itmiiiih]aiihiii! ali kimiibIhLji lhliilh[iati j !al i« lhliil«!ailmliiibliifbiiilb]iilhlixla!iilhliijblii!a!ailb!iiihiiarhfii!v!iifhtiifh!iijhli iTi
PRGLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV.—NO. 1015.	CHICAGO, ILL., 24. FEBRUARJA, (FEBRUARY 24), 1927.	LETO—VOL. XXII.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
========^=====—== <<ag^»>i -
SLIKE, KI ODSEVAJO V MLAKI KORUPCIJE.
Po primarnih volitvah v Chicagu.
"Še nikoli poprej niso čikaški politiki tako razgaljali drug drugega kakor v tej kampanji," je pisal en vodilni čikaški dnevnik. Zadnji torek so se vršile primarne volitve, ki so odločile, kdo bo županski kandidat republikanske in kdo demokratske stranke. Tri vodilne skupine republikanske stranke v Chicagu so se potegovale za prvenstvo, vsaka s svojim kandidatom. Demokratje so se zedinili za sedanjega župana. Boj se je vršil razun med županskimi tudi med drugimi aspiranti, ki hočejo "služiti" ljudstvu.
Eden kandidatov za župansko nominacijo na listi republikanske stranke je bil Wm. H. Thompson, ki je bil župan tega mesta v medvojnih letih. Svoje republikanske kolege, ki so se potegovali za isto nominacijo, je zmerjal po shodih in jih dolžil tatvin v javnih blagajnah, korupcije na debelo, zveze z reakcionarji vseh vrst — očital jim je sploh vse kar si človek more domisliti. Večkrat je prinesel na shod svoje skupine dve kletki, v katerih je imel žive podgane. "Vidite to podgano," je grmel avdijenci. "To je moj protikandidat . . ." itd. In pokazal je na drugo podgano. "To je moj nekdanji zaveznik Fred. Lundin."
Pod Thompsonovo administracijo so imeli v mestni hiši "zlate" čase posebno razni "veš-čaki". Treba je bilo kaj preračunati, pa so najeli "veščake". Treba je bilo to in ono, in so pozvali "eksperte". Vzeli so za dela, ki niso bila vredna sto tisoč, kar par milijonov dolarjev. Stvar je prišla na sodišče in na pritisk tega so morali "eksperti" pozneje povrniti nekaj tisočakov, a čemu naj bi vračali "občinstvu", ki je slepo ko temna noč?!
V kampanji za primarne volitve so si stopili v lase tudi komisarji, blagajnik in drugi uradniki okraja Cook, katerega tvori Chicago z okolico. Okrog štiri milijone prebivalcev je v njegovih mejah. Ker je okraj zelo bogat, so dohodki na davkih visoki in denarja je cele kupe. Enako ga ima mestna občina. Bes, da ima svoje izdatke, da ima Svoje potrebe ki stanejo mnogo, in pa večen primankljaj, toda kjer se
razpolaga z mnogimi milijoni, ni tako težko ukrasti milijon ali dva ali tri.
Okraj Cook ima po lanskih volitvah republikanca za blagajnika. Predsednik okrajnega komisarijata je demokrat Cermak. Glavni voditelj demokratov v Illinoisu je "poveljnik" Brennan. Večino v okrajnem odboru imajo demokratje. Blagajnik Harding se jim skuša postavljati po robu, in je dejal, da zahteva zase moč najemati ljudi za svoj urad in poleg teh tudi nekaj drugih. In vsak "ljudski" uradnik demokratske ali republikanske stranke ima navado najemati prvič, ljudi iz svoje žlahte; kadar ni več teh, tedaj ožje prijatelje, ki so se odlikovali v agitaciji za njegovo izvolitev; in potem druge agitatorje svoje-stranke. Ne gleda se na sposobnost za delo ki bi ga imel najeti opravljati, ampak na "sposobnost" služiti ko-rumpirani mašini prizadetega korumpiranega "palitišna".
Vsi čikaški listi so pred par tedni priobčili izjavo gotovih nepristranskih veščakov, ki so dognali, da dobe davkoplačevalci za vsak vplačani dolar davka nazaj samo 40c v poslužbi mestne in okrajne uprave. Ostalih 60c izgine v mlaki korupcije.
Okrajni blagajnik Harding je obdolžil demokratsko mašino, da daje svojemu bosu Bren-nanu, ki je slučajno zavarovalni agent, mnogo tisočakov na leto v pretiranih cenah za zavarovalnino. Okrajni blagajnik npr. je pod poroštvom. S tem se pečajo gotove zavarovalninske družbe. Dosedaj je Brennan računal za polico (poroštvo) okrajnega blagajnika $80,000 letno. Enako poroštvo je dobil sedanji blagajnik za štirideset tisoč dolarjev na leto ceneje. To je eden izmed tisočerih podobnih slučajev. "Veliki ljudski in delavski prijatelji" ne kradejo kakor ukrade gladen otrok kos kruha. Oni si pomagajo s "poštenim businessom". Štirideset (tisoč dolarjev na leto pri enem samem poroštvu, to je zaslužek, za kakršnega mora garati 24 delavcev vse leto. Brennan ga je napravil v petih minutah.
Mestna občina rabi mnogo tiskovin, npr. glasovnice, šolske knjige, zdravstvene spise itd. In tiskarne, ki dobe naročila, lahko obogate v enem letu. Ker pa "odgovorni" funkcionarji zahtevajo za uslugo protiuslugo, pričakujejo da se jim vsaka "usluga", ki jo dajo privatnim kompanijam, na kat način gmotno in "politično" izplača.
V	oddajanju javnih del odločajo največkrat osebni interesi javnih funkcionarjev, kateri imajo v takih stvareh odločilno besedo. Koncesije oddajajo "vplivnim" agitatorjem svoje stranke. Na plačilni listi mesta in okraja imajo tisoče ljudi. Na dan volitev in pred volitvami je njihova naloga napolniti vsako dvorano v kateri je shod "njihove" stranke. Morajo prispevati v kampanjske fonde, raznašati letake in paziti na dan volitev pri štetju glasov. - Za vse to jih plača mesto ali okraj — seveda in-direktno. V resnici dobe plačo za delo 4d nima z agitacijo "palitišnov" nobenega opravka. Ker sta v tem oziru obe stranki enaki, si ne očitati tega greha.
Kakor povsod, sta tudi v Chicagu demokratska in republikanska faktično ena stranka. Pred vsakimi lokalnimi volitvami se glavni voditelji obeh zedinijo za gotovo skupino kandidatov—to je—mandate si razdele. In tako je izvoljenih nekaj republikancev in nekaj demokratov. Ljudje, ki se drenjajo na voliščih, pa mislijo da glasujejo za eno stranko proti drugi. Pretepajo se med seboj kot demokratje in kot republikanci, bosi višje zgoraj pa so "ena stranka", neglede h kateri nominalno pripadajo.
V	Chicagu, ki je drugo največje ameriško mesto, je dobila pred leti socialistična stranka že do sto tisoč glasov. Danes nima niti pravne pravice do svoje rubrike na glasovnici, razun ako dobi zanjo najmanj šestnajst tisoč podpisov. Imela je zastopstvo v mestnem svetu, knjižnice, učne kurze, razširjene liste in stotine članov. A reakciji in njenim zaveznikom — plačanim in neplačanim agentom provoka-torjem se je posrečilo to stranko pritirati do impotence. Vsi vodilni politiki obeh kapitalističnih strank se psujejo, ker so zagazili tako globoko v mlako korupcije, da jim j& nemogoče ohraniti odkrito prijateljstvo. In nikogar ni, ki bi bil dovolj močan in bi jim stopil nasproti ter rekel: Dosti! Odslej bo ljudstvo gospodar v svoji hiši.
Od 1. 1919 naprej je bilo v Chicagu ustanovljenih šest strank — proti socialistični. Te so bile (bile so, ker jih danes ni več, razun ene na papirju): dve komunistični, Fitzpatrickova delavska stranka, farmarska-delavska stranka federativna farmarska delavska stranka in progresivna stranka. Vse so trdile, da je socialistična prepočasna, da bi mogla iztrebiti gnilo-»bo, s katero stare stranke okužujejo javno življenje, a namesto da bi oslabile republikansko
in demokratsko stranko, so v resnici oslabile samo socialistično stranko. Reakcija je premetena; korumpirani "palitišni" so zviti in vedo, kako je mogoče preslepiti ljudstvo celo tedaj, kadar pokaže nekoliko resne volje iti v boj proti korupciji.
Vzelo bo nekaj let, predno bo socialistična stranka, ki je izmed protikapitalističnih edina ki je ostala kot stranka, prebolela udarce in se pojačala toliko da bo povsod lahko nastopala kot faktor.
'Razkritja korupcije na debelo, ki je "diči-la" Hardingovo-Coolidgovo administracijo, razkritja korupcije v Chicagu in drugod — to bi moralo slepcem odpreti oči, da bi videli. Ali ameriški kapitalizem kontrolira tisk, in njegovi dnevniki in magazini so tako urejevani, da celo zabavljajo proti korupciji, čeprav priporočajo vseskozi kandidate, ki so izraz korupcije. Kajti kapitalistični- tisk daje ljudem to "kar hočejo citati". In zato je krivda za gnilobo na strani ljudstva, ker je brezbrižno za stranko poštenja in ljudskih interesov kakršna je socialistična stranka. Ne le to, ampak na dneve volitev glasuje v ogromni večini za kandidate, o katerih ve da so tatovi, četudi kradejo v mejah "legalnosti". Najvažnejša naloga današnje socialistične stranke je premagati med maso brezbrižnost, in jo pripraviti, da bo znala misliti sebi v prid.
Cenzura, morala, umetnost in svoboda tiska.
Od časa do časa se v tej deželi dvigne val za povzdignjenje moralnosti. Prične se navadno v New Yorku, od kjer čez teden ali dva doseže Chicago. In poteiji postane splošen val.
Tudi sedaj je tako. Pričel se je v New Yorku proti gledališčam, ki na svojih odrih premalo vpoštevajo namen obleke. Kajti namen obleke ni samo obvarovati tielo pred vremenskimi vplivi, ampak zakriti "grešno nagoto". Nekatera gledališča pa imajo cele trupe krasnih žensk, ki nastopajo skoro v Evinih kostumih. Ne samo to, kajti v nekaterih igrajo stvari, ki so naravnost "nemoralne".
Že pred meseci se je pojavilo, in to ne prvič, v raznih krajih veliko gibanje proti ma-gazinom "umetnin". Vse polno jih je, ki izhajajo pod masko "Art Magazine". In skoro vsaki prinaša nekaj lepih slik, ki bi se jih lahko klasificiralo med umetnine, ostale pa izražajo "spolni apel" in so posnete večinoma po fotografijah igralk iz gledališč, v katerih imajo predstave značaj razstave ženske lepote, toda s stališča "spolnega apela".
In tako so se sedaj zopet vsekrižem pojavile zahteve, da ne sme biti vprizorjena nobena igra, ki nima odobrenja cenzure, in to v vsa-
kem mestu posebej. V New Yorku so policijske oblasti ustavile več iger, in nekaj takega so napravile že večkrat v Chicagu, če se vodstvo ni podalo ter kupilo igralkam "zadosti" obleke. Istotako zahtevajo cenzuro za magazine.
Pred dvema leti je eden odličnih ameriških gledaliških igralcev odgovoril zahtevam po cenzuri s protizahtevo: dajte nam gledišča, katerih cilj bo umetnost, ne profit! In s tem je povedal vseh sto odstotkov resnice.
Kakor skoro vsaka reč v tej deželi, so tudi gledališča "obratovana" v svrho profita. Dajte ljudem dobro igro, pa bo škodovalo profitu. Razpostavite po odru v bujnih lučnili efektih grupe mladih deklet, in vmes nekaj igralcev, ki bodo zbijali šale, pa bo gledališče večer za večer napolnjeno "trudnih biznismanov", pa tudi drugih, ki niso tako "trudni".
Enak motiv vodi izdajatelje "art magazi-nov". Te vrste publikacij je toliko, da bi človek sklepal kakor da so Amerikanci "umetniško" najbolj "navdahnjen narod". Toda če te slike pregledate, vidite da so na lepem papirju, in da imajo jako lep tisk, to pa je približno vse kar je lepega v njih. Drugo je v glavnem "spolni apel". In ljudje take magazine kupujejo radi slednjega, ne radi umetnosti; ker pa je takih ljudi, ki iščejo "pohujšljivosti" več kakor onih ki iščejo lepoto, je naravno, da ustrezajo izdajatelji prvim, ker se izplača. Cenzura teh razmer ne bi spremenila, pač pa bi pripomogla, da bi prišla te vrste "umetnosti" še bolj pod definicijo "spolnosti", širili pa bi jo "literarni butlegerji", ker bi bil v tem dobiček.
Zlo je profit, kajti profitu žrtvujejo gledališča, literaturo in umetnost sploh. In pa življenja milijonov delavcev, ki nimajo niti toliko da bi mogli poljubno zahajati v bližnji kino-teater, ki je nekje tam za vogalom.
Obglavljenja stavkarjev v Šangaju na Kitajskem.
Zmagovanje kitajskih "nacionalistov", kakor jih imenuje kapitalistični tisk ako jih ne naziva z "boljševiki", je spravilo zastopnike kapitalističnih interesov zunanjih dežel in pa kitajske vojne lorde severnih provinc v blazno histerijo. Kantonske čete, ki se bore za osvoboditev Kitajske izpod nadvlade Anglije in drugih imperialističnih sil, in proti terorju domačih , vojnih lordov, so osvojile že velik del Kitajske in prodirajo bolj in bolj proti severnemu obrežju in v trdnjave vojnih lordov proti Pekingu in Mandžuriji.
Eno najvažnejših kitajskih pristanišč je Šangaj, ki ima z okolico do dva milijona prebivalcev. Proti Šangaju prodirajo kantonske čete, in z njimi ideja — osvoboditev Kitajske.. Kitajski militaristični lordi, ki prodajajo interese
svoje dežele tujim silam za drobtine, so bili-v obrambni črti Šangaj a premagani. Kitajsko delavsko ljudstvo v Šangaju je postalo vzhičeno, kajti ura odrešenja je blizu. Malo je mest na Kitajskem, 'ki bi pod peto imperializma toliko trpela kakor Šangaj. Ni še tako dolgo, ko so padale trume dijakov in delavcev po šangajskih ulicah samo zato, ker se niso bale pokazati svetu, da hočejo biti sami gospodarji na SVOJI zemlji. Prišli so najeti Kitajci, najeti od "koncesij" tujih držav v Šangaju, in oddali salve na svoje rojake.
A ura obračuna se bliža.
Pred dobrim tednom je kitajsko delavstvo v Šangaju že drugič proglasilo generalno stavko. Prva pred meseci je bila zadušena v krvi pod krogljami in bajoneti lokalnih kitajskih oblasti, ki so v službi imperialistične politike Anglije, Japonske in drugih držav. Prva je i-mela značaj protesta proti vmešavanju tujih sil in bila je ob enem protest proti brutalnostim, kakršne so uganjali lastniki tkalnic proti tkalniškemu delavstvu v Šangaju. Streljali so vanje kakor da so zveri, ne pa delavci. In delavci niso vprašali drugega kakor za priznanje, da so tudi delavci ljudje in da se bi ž njimi ravnalo bolj človeško.
Sedanja stavka je nastala v atmosferi navdušenja nad zmagami kantonskih armad. Šangaj je deloma pod oblastjo tujih koncesij, kar pomeni v prvi vrsti Anglijo, v ostalem pa je pod oblastjo tistih Kitajcev, ki so služabniki imperializma tujih držav in pa hlapci kitajskih mi_ litarističnih lordov. Kitajsko ljudstvo je proti obojim, in če bi odločala volja ljudstva v Šangaju, bi bil Šangaj že davno svobodno mesto. Toda dosedaj so odločali bajoneti ki so nasprotni interesom večine prebivalstva. Generalna stavka, ki je bila proglašena v znak solidarnosti s kantonsko armado, je ustavila ves obrat v Šangaju. Podžgala pa je oblasti "koncesij" in kitajske oblasti, ki hlapčujejo prvim. Razvnele so se in nastopile proti stavkarjem z brutalno silo. Že tretji dan stavke so organizirale kitajske militaristične oblasti progon na stavkarje in ugrabile njihove voditelje, kolikor so jih mogle doseči. Potem so jih začeli obglavljati. Vodilni ameriški listi, ki imajo povsod svoje zastopnike^ so poročali, da so bile najmanj 30 stavkarjem odsekane glave. Iz Kantona na Kitajskem pa poročajo, da je bilo do 20. februarja obglavljenih 90 stavkarjev in dijakov.
Prerojenje Kitajske se koplje v krvi. Ni pomoči, ker so ljudje pač taki, in pa ker mora iti vsaka dežela skozi gotove stopnje razvoja na svoji poti navzgor. Ena teh stopenj je krvava borba med starim in novim. Trpi seveda ljudstvo, ne mogotci. Ono plačuje s krvjo, z gladom in trpljenjem. In bori se, ker noče, da bi bilo vedno izpostavljeno gladu, kopanju v krvi, in trpljenju.
TONE SELIŠKAR:
DIVJI PLAMENI.
Socialni roman.
(Nadaljevanje.)
Ko je zazvonil zvonec, je odprl vrata in stopil nazaj.
Vstopila je Helena. Težak, črn kužuh je i-mela na sebi in klobuk iz kožuhovine. In iz te črnine je gledalo dvoje velikih oči, obkroženih z rahlo rdečico, s katero jo je pobožal ostri mraz.
Tiho je zaprla vrata za seboj in ostala nema kakor je prišla. Nepremično je zrla v Ivlin-gerja, ki jo je gledal začudeno. Čutil je udarec svojega srca in hipno se je zavedel, kar je še od sinoči nezavedno ležalo v njem — da ne more ostati hladen, da je vesel, da je radosten ta hip, ko jo je zagledal. Nasmehnil se je, in že je odprl usta, da bi se ji razodel, kakor se je ona s svojim prihodom. Ali, to globoko tišino je naenkrat prevrtal žalosten krik sirene. Kakor na ukaz se je okrenil k oknu in je videl množico, ki se je drenjala k proletarskemu domu. Zgrabil se je za levo stran prsi, in ko je gledal, postalo mu je jasno.	•
—	Tam trplenje in razjedene duše — tu ljubezen in slast. Strmel je v množice, ki so šle pod oknom in je zagledal v steklu Helenin obraz, še vedno nepremičen in nem. Skozi prozorno sliko njenega obraza je opazil Abrama in Pavlo. Starca je zeblo in zaman j je stiskal svoj jopič k premraženemu telesu. Pavla je bila bleda in se je tresla v ostrem rezilu mrzlega vetra.
Za hrbtom je začutil tihe stopinje in potem dvoje rok na svojih ramah.
—	Rihard, je vskliknila hrepeneče žena za njim. Neskončno hrepeneč je bil ta vzdih.
Klinger pa se ni ozrl. Gledal je skozi okno, toda videl ni ničesar več. Mislil pa je silno naglo. Ljubim jo! Sedaj ne morem zlorabljati njene ljubezni — O, ko bi jo sovražil!
—	Rihard . . . Glas njen je bil obupen in komaj slišen.
—	Naj bo karkoli! je dejal svojemu srcu in se je obrnil. Prijel jo je za roko in jo peljal sredi sobe. Potem ji je privzdignil obraz in ji pogledal v oči, ki so zasijale in se niso zaprle.
—	Ali me res resnično ljubiš, Helena, je zadrhtel Klinger.
Helena je šepetala kakor v snu:
—	Rihard. Rihard . . .
Tedaj jo je pritegnil k sebi in ji s poljubi zaprl oči.
—	Helena, da te res ljubim,--O, srce!
Helena je bila srečna. Zljubila je moža po dolgem hrepenenju. Kolikokrat je sanjala pono-
či, ko je ležala poleg svojega moža o ljubezni, ki jo zapoveduje samo srce — Gledala ga je v obraz in ni vedela kaj bi počela. Zdelo se ji je, da bi bilo neskončno prijetno sedajle umreti .. . Ne, umreti! Kam daleč, na samoten otok .da bi se prestavila in tam živela v ljubezni, v sreči . . .
—	Rihard, kako sem se bala! Sedaj si moj!
In ko sta bila tako dolgo časa objeta, je planila naenkrat od njega, se prijela za sence in omahnila k vratom.
—	Kaj ti je, Helena, se je vstrašil Rihard in jo prijel okoli pasu. Ti jokaš — ?
—	Rihard, ali si tako močan, da mi odvza-meš greh, da ne bo nikoli megla med najinimi srci — ?
—	Govori, ljubljena!
—	O veš! Ti dobro veš, je izgovarjala tresoča se po vsem telesu, naslonjena na njega. Vlačuga sem!
—	Pusti to, Helena, vseeno te ljubim! Popil ji je solze z oči in se ji smehljal.
—	Ali veš Rihard, da sem vlačuga? Da se mi je studil mož, še predno sem ga vzela. Da sem se mu prodala? Da sem se udajala drugemu, dasi tudi njega nisem ljubila? Ali še moreš ljubiti moje telo — Rihard — sedaj ko veš to---?
Klinger ji je med poljubi govoril:
—	Saj ne ljubim samo tvojega telesa. Vse, vse! Tvoje telo, tvoje srce, in tvojo dušo. Kar je bilo ne bo več. Sedaj si moja! Sedaj si čista, ko si se spovedala!
Helena je strmela ob teh čudovitih besedah. Naslonila se je k njemu in dahnila:
-— Da bi mogla tako večno ostati pri tebi!
Trenutki so bežali, onadva pa nista čutila ne časa ne prostora. Naslonjena v objemu sta preživljala v pozabljenju velik kos svojega življenja.
Toda Rihard se je s silo iztrgal zadovoljstvu in radosti teh trenutkov. Stopil je zopet k oknu in zopet je zagledal pod njim množice rudarjev, ki so poslušale govornike.
—	Helena, je začel naenkrat s spremenjenim glasom, ali mi hočeš pomagati?
—	Povej, kaj naj storim?
Vsedel se je zopet k nji in ji govoril:
—	Glej, vse to ljudstvo, ki prebiva po tehle holmih je strašno bedno. Jaz sam mu ne morem pomagati, ne morem mu prinesti odrešenja. Toda hočem mu pomagati toliko, kolikor morem. Je pa potrebna vsaka tudi najmanjša pomoč temu ljudstvu, ki je kakor otrok, ko si sam ne zna pomagati.
Helena ga je verno poslušala in se niti ni čudila, čeravno še ni slišala takih besed resnično izgovarjati.
Prenehal je za nekaj časa, potem pa je nadaljeval.
—	Helena, ti si prva, kateri razodevam
svojo življensko nalogo — in se je sam sebi začudil. Kakor sam zase je šepetal:
—	Velika mora biti moja ljubezen do tebe, žena, da se ti razodevam!
Helena se je sklonila k njegovemu čelu in ga poljubila.
—	Govori! Ne boj se!
—	Hodil sem po svetu in sem ga veliko prehodil. Rodil sem se v bolnici od vlačuge, stradal sem in se klatil raztrgan, zapuščena sirota, mimo tovarn in umazanih hiš . . . Potem so me dali v sirotiščnico, toda pobegnil sem. Nisem mogel prenašati solzavih nun, ki so mi pravile strahovita grozodejstva o peklu, o hudičih in zliduhovih. Prišel sem v mesto in sem raznašal časopise. Poleti sem spal pod mostovi, pozimi sem se splazil v prazne vagone in jokal od mraza.
Nekoč sem našel zgodaj zjutraj na vrtu nekega hotela listnico polno bankovcev. Pa nisem šel niti na policijo, niti kam drugam, da bi vrnil denar. In sem se s tem bogastvom oblekel, si kupil knjige in pričel študirati. S tem sem se preživel štiri leta. Potem sem poučeval druge. Učil sem sinova nekega barona, ki sta bila silno zabita — a v šoli vedno odličnja-ka. Tedaj sem pričel spoznavati krivico, ki se je šopirila očitno nad nami, ki nas je bilo veliko . . .
Ko sem postal zdravnik, sem šel v Ameriko. Od tam nazaj v Nemčijo in vedno sem služil med rudarji. Preživel sem svetovno vojno pred Verdunom, v Srbiji. — In tako sem spoznal to naše strahovito življenje. In sem delal povsod kolikor sem mogel, ker sem se zavedal, da tudi en sam človek veliko napravi. Sedaj pa, Helena, sva dva?
—	Dva, dva, je šepetala.
—	In ti povem tudi še vso resnico, da boš spoznala moje veliko hotenje pomagati temu ljudstvu:
Znano ti je, da rudarji niso zadovoljni s svojimi prejemki. Zahtevajo višjo plačo, zboljšanje varnostnih naprav in stanovanja. Ker pa je sedaj čas neugoden za stavko, bi bila stavka strašna. Ne samo zima, tudi družba sama bi kljubovala, zakaj Horwath je zvit in hudoben— tvoj mož pa samo njegova lutka, ki se klanja njegovi volji. Rudarji se bodo podali v gotovo stradanje in tudi nasilni upor bi jih ne rešil ta hip, ker je vlada pooblastila majorja, da zatre vsak poizkus z vsemi dopustnimi sredstvi — in — poglej skozi okno! — vojaki stra-žijo vsa javna poslopja s strojnicami . . .
Jaz pa bom skušal stavko preprečiti. Zakaj vedi, kakor hitro bi rudarji pričeli stavkati, bi Guzej zanetil upor, ki bi žalostno končal pod ognjen! močnejšega nasilstva.
Rihard ji je mirno pogledal v oči in ji dejal:
—	In ti mi boš pomagala!
Osupnila je.
—	Da ti! Če me ljubiš, mi ne boš odrekla — čeravno boš veliko trpela zaraditega. Vedi pa, da te tudi jaz ljubim in vem, da ni lepo to veliko zlorabljenje tvoje ljubezni. Toda pomisli, da bova midva mogoče z majhnim duševnim trpljenjem preprečila veliko večje trpljenje tisočev.
—	In kaj naj storim?
—	Pregovorila boš svojega moža, da sprejme še enkrat zastopnike rudarjev, da jim poviša plačo za najmanj petdeset odstotkov, da skliče strokovno komisijo, da pregleda varnostne naprave in da prične zidati družba nove hiše za svoje uslužbence, ki gnjijejo v prcperelih lesenih barakah.
Helena se je zelo vstrašila. Nikdar ni posegala v uradovanje svojega moža — sedaj pa naenkrat toliko? In če ničesar ne opravi? Če izgubi potem svojega ljubljenega? Velika potrtost jo je obšla in solze obupa so ji zdrknile v naročje.
Rihard je vedel, da je vse to skoraj nemogoče. Toda smoter svojega življenja mu je zapovedoval: Nič usmiljenja! Ne odnehaj! Pomisli na trpljenje premnogih!
—	Hočeš? jo je vprašal čez nekaj časa.
—	Hočem! je odgovorila Helena. Obupno se ga je oklenila. Hočem, hočem, samo ljubi me, ljubi me!
—	Ne boj se, Helena! jo je miril Rihard. Tudi če ničesar ne dosežeš, ljubil te bom vse eno.
Vzdignil jo je v naročje, jo prižel k sebi ter ji šepetal:
—	Toda ti moraš, moraš — jaz hočem, jaz, tvoj Rihard, slišiš, jaz hočem, hočem!
—Hočem, hočem, je odgovarjala.
Potem sta molčala in sta pozabila ta hip na vse resnično življenje. Kakor nepojmljive sanje se jima je zdelo to. In sta uživala to hipno pozabljenje s čudovitim mirom. O, in to okrepi človeško dušo! Duh se pogrezne v glo-bočino nečutnosti, ki je počitek človeškega hotenja in volje, ki je potem, ko se zdrami, kakor prerojena.
Tedaj je odbilo deset in oba sta se zgenila. Helena si je oblekla kožuh, Rihard pa jo je bodril.
—	Hiti! Jutri mora biti ravnatelj Kari von Hosenstein pripravljen, da podpiše. Pazi pa, da ne zve zato Horwath!
Mirno je poslušala njegove ukaze, zakaj vse svoje sile bi žrtvovala za to ljubezen. Nič več se ni bala, četudi bi bilo treba pretrpeti najhujša ponižanja. V ušesih ji je zvenel ukaz: Ti moraš, ti moraš ... in na ničesar drugega ni mislila ta hip.
—	Kdaj se vidiva, ljubi, ga je vprašala pri vratih.
(fihlje prihodnjič.)
Dom J. S. Z. in "Proletarca".
Letno poročilo tajnika.
Od 31. dec. 1. 1925 do 31. dec. 1926 je stavbinski fond JSZ. napredoval za $2,595.37. Ustanovljen je bil aprila 1925. Gotovina v tem fondu je dne 31. dec. 1926 znašala $5,216.87, v kateri pa niso vključene nepoteče-ne obresti vlog, ki jih ima v Jugoslovanskem stavbin-skem in posojilnem društvu. Te bodo prištete, kadar se jih dvigne, oziroma, kadar bodo potekle.
Agitacije v preteklem letu za prodajo delnic naše stavbinske ustanove ni hilo skoro nobene, zato lahko rečeno, da je porast vsote za skoro $2,300 precej lep napredek. Toda če hočemo, da se cilj te akcije čim prej uresniči — to je — da naše gibanje dobi svoj dom, tedaj se bomo morali v tem letu potruditi več kakor dosedaj.
Delnic stavbinske ustanove JSZ. imajo:
Klubi JSZ. in dve konferenčni org. JSZ.....159
Slovenska sekcija JSZ....................120
Druge organizacije ...................... 4
Posamezniki...........................68
Izmed klubov jih ima klub št. 1 dosedaj 120, ki so domalega vse plačane. Drugi po številu je klub št. 45 v Waukeganu, ki jih ima 6, in tretji je klub št. 114, ki jih je vzel 4. Ostali klubi imajo eno ali dve.
Slov. sekcija je plačala na svoje delnice $500, ostalo je obveznost. Obveznost klubov na še neplačene delnice znaša $575.53; obveznost drugih organizacij znaša $60, in obveznost posameznikov $428.50. Izmed posameznikom imajo sodrugi in sodruginje v Chicagu in Ciceru 56 delnic, ostalih 12 delnic pa imajo člani in članice JSZ. v drugih naselbinah.
Iz teh številk je razvidno, da je klub št. 1 prvi v akciji za gradnjo doma Jugoslovanske socialistične zveze in Proletarca. A naloga zanj je prevelika, in potrebno je, da ostali klubi in njih članstvo da tej akciji več sodelovanja kakor doslej.
Od aprila 1925, ko smo pričeli s podpisovanjem delnic, pa do 31. dec. 1926, znašajo vplačila:
Klubi in konference JSZ., vplačila na delnice $ 3,399.47
Slovenska sekcija JSZ.................... 500.00
Društvo "Nada" št. 102 SNPJ............. 20.00
Posamezniki vplačali na delnice ........... 1,296.50
Kontribucije....................................................10.00
V preteklem letu nismo imeli nobenih izdatkov, razun nekaj malega za tiskovine in pa znamke, kar je prispeval tajnik.
Od prvega januarja do sedaj smo dobili enega novega delničarja (Lovrenc Gorjup, Cleveland, O.), več pa jih je poravnalo obveznosti, in poročilo o teh bo objavljeno v prvomajski številki.
Sledeče je seznam delničarjev:
KLUBI J.	S. Z. Stev.
delnic Vplačano
Klub št. 1, Chicago ........120 $2,494.47
Klub št. 184, Lawrence ________1	25.00
Klub št. 10, Forest City, Pa..	1	25.00
Klub št. 49, Collinwood, O.. .	2	30.00
Klub št. 118, Canonsburg, Pa.	2	50.00
Klub št. 45, Waukegan, Hl. .	6	150.00
Klub št. 37, Milwaukee, Wis.	2	30.00
Klub št. 114, Detroit, Mich. .	4	100.00
Klub št. 41, Clinton, Ind. . .	2	50.00
Klub št. 50, Virden, III. ...	1	25.00
Klub št. 47, Springfield, 111..	1	25.00
Klub št. 222, Girard, O. . . .	2	50.00
Klub št. 235, Sheboygan, Wis.	1	25.00
Klub št. 27, Cleveland, O. . .	2	50.00
Klub št. 242, Cliff Mine, Pa.	1	25.00
Klub št. 224, Pullman, III. . .	2	50.00
Klub št. 225, Avella, Pa. . . .	1	25.00
Klub št. 234, Warren, O. . .	1	25.00
Klub št. 2, Glencoe, 0..........1	25.00
Klub št. 22, Chisholm, Minn.	1	25.00
Klub št. 127, Krayn, Pa. . .	2	50.00
Konferenca JSZ., Kansas . .	2	20.00
Konferenca JSZ., Zap. O. . .	1	25.00
Slov. sekcija J. S. Z......220	500.00
DRUGE ORGANIZACIJE.
"Nada" št. 102 SNPJ., Chic.
POSAMEZNIKI.
Alesh Frank, Chicago, 111. Benchina Frank, Chicago, 111. Britz Louis in Annie, Lawrence, Pa...............
Cebular Jos., Vandling, Pa. .
Dernull Otto, Chicago......
Dobrenik Carolina, Chicago . Fradel John in Mary, La-
Skupaj ...........................$ 5,225.97
Stroški v 1. 1925 ..............................9.10
Cista imovina 31. dec. 1926...........$ 5,216.87
Razdelitev gotovine:
Čekovni račun.................$ 247.40
V delnicah Jugoslovanskega stav. in
posojilnega društva........... 4,969.47
Obveznost $ 505.53
20.00
20.00
30.00
5,000.00
Hochevar Rudolph, Chicago . Judnich Mart., Waukegan, 111. Kravanja Anton, Chicago . . Keber Mike, Dixon, 111.....
Kužnik Louis, Grays Lake, 111.
Ločniškar Vinko, Chicago . . Lotrich Donald J., Chicago. Langerholc John, West
Skupaj...........................$ 5,216.87
Obveznosti:
Klubi JSZ......................$ 575.53
Slovenska sekcija JSZ............ 5,000.00
Druge organizacije............. 60.00
Obveznosti posameznikov......... 428.50
Skupaj obveznosti..................$ 6,064.03
Skupaj gotovine in obveznost ____f........$11,280.90
Miško Andrew,- Chicago, III..
Molek Ivan, Cicero, III.....
Omahen Frank Chicago ....
Olip John, Chicago, 111.....
Oven Joseph, Chicago, III.. . . Pogorelec Chas., Chicago . . . Podcrornik John, Cicero, III.. Podlipec Frank Cicero, III.. . Raver John, Chicago, III. . . . Steblay Joseph, Chicago, III.
4	20.00	60.00
4 $	20.00	$ 80.00
1	25.00	
1	25.00	
1	20.00	5.00
1	5.00	20.00
1	25.00	
1	15.00	10.00
1	20.00	5.00
1	5.00	20.00
1	25.00	
1	25.00	
1	25.00	
1	25.00	
1	25.00	
2	30.00	20.00
1	25.00	
2	50.00	
1	25.00	
6	150.00	
2	18.50	31.50
2	10.00	40.00
4	100.00	
2	10.00	40.00
4	100.00	......
1	20.00	5.00
1	30.00	20.00
2	5.00	45.00
1	25.00	

Štev.			
delnic Vplačano			Obveznost
Tich Angeline, Chicago, 111..	4	100.00	
Thaler John, Cicero, 111. . . .	1	25.00	
Turk John, Chicago, 111. . . .	2	30.00	20.00
Tauchar Frank, Chicago 111.	1	25.00	
Terčelj John, Strabane, Pa...	1	25.00	
Tekauc Marko, Canons-			
burg, Pa..............	1	5.00	20.00
Vičič Anton, Waukegan, 111..	1	18.00	7.00
Vider Fred A., Chicago ....	1	25.00	
Zaitz Frank, Chicago, 111. . . .	4	100.00	
Zupančič Victor, Chicago . . .	1	5.00	20.00
Zavertnik Rich. J., Chicago.	1	5.00	20.00
Žlemberger Nace, Glencoe, O.	1	25.00	
Zornik Anton, Herminie, Pa..	1	25.00	
V stavbinskem odseka JSZ. so Frank Zaitz, Filip Godina in Frank Alesh, vsi člani eksekutive. Prvi je tajnik tega odseka. Ko bo enkrat podpisan ves kapital in se ustanovo inkorporira, bo volila odbor izmed svojih članov na občnem zboru.
V Chicagu ima klub št. 1 poseben agitacijski odbor, katerega namen je pridobiti še ostale sodruge in so-druginje, ter po možnosti somišljenike in društva, da vzamejo delnice. V- tem agitacijskem odboru so, Vinko Ločniškar, Donald J. Lotrich, Andrew Miško, John Olip, Frank Podlipec, John Turk in Frances A. Tau-char. V. Ločniškar je tajnik tega odbora.
Izmed 50 klubov JSZ. jih je dosedaj vzelo delnice 21 klubov. Ostali so večinoma prešibki, da bi jih mogli vzeti, jih je pa nekaj, ki bi to mogli, ako se bi potrudili. Kansaški klubi so jih vzeli v področju svoje konferenčne organizacije, in akcije se je udeležila tudi zapadnoohijska konferenca JSZ.
Odbor ima nalogo kupiti stavbišče kadarkoli najde kaj primernega, kar bi odgovarjalo namenu. A tudi za to je potrebno imeti več sredstev kot jih "imamo sedaj, in od članstva JSZ. je odvisno, v koliko se je pripravljeno pridružiti akciji, ki ima namen zgraditi prvi resnično slovenski delavski dom v Zedinjenih državah, ki bo služil samo delavskim ustanovam in se ne bo bal delavskega "strankarstva".
Frank Zaitz, tajnik stavbinskega odseka JSZ.
«i^ c^®
Zedinjene države osvobojuje-jo Nikaragvo.
Nikaragva sedaj že ni več predmet najnovejših vesti. Ameriška vlada se ne poda! Ona hoče varovati ameriške interese, pa naj se zgodi karkoli. In liberalci, ki imajo v kongresu kolikortoliko moči, pravijo: Dobro-, toda ne bodite prestrogi.
Dve vladi se borita za vlado Nikaragve. Ena je bila "izvoljena" na Wall Streetu. Drugo si je izbralo ljudstvo. Prva ima denar, ki ga ji daje Wall Street, in ima priznanje Coolidgove administracije. Druga nima nobene teh ugodnosti. A je vzlic temu pretepla čete najete vlade, kjer jih je dosegla. Wall Street pa se ne pusti ugnati. Priskočil je svoji vladi v Nikaragvi na pomoč ne samo s Kelloggovimi notami, ampak tudi z ameriškimi avijatiki. Najela jih je vlada, katero je najel Wall Street. To ni proti "mednarodnemu pravu". In ti avijatiki so dirkali s svojimi aeroplani nad četami vlade ljudstva Nikaragve in jih pobijali — na debelo seveda. Vse je pravilno in pošteno.
Mi si umijemo roke. Ljudstvo Nikaragve že ve kaj dela . . .
Politika v K. S. K. J.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija. Ona ni okužena s "politiko", kakor npr. SNPJ. Na sejah njenega glavnega odbora vlada največja harmonija, in duhovni vodja moli pred vsako sejo za razsvetljenje odbornikov, ki so že itak dobro raz svetljeni. KSKJ. ima urednika, kateremu ni nihče nevoščljiv za službo. In ima odbornike, ki se objemajo na sejah glavnega odbora v interesu KSKJ. in v večjo čast in slavo božjo. "To se ti je le tako sanjalo," pravi Cankar v eni svoji igri, ali nekako na ta način.
KSKJ. je proti "politiki", vzlic temu konstatira njen glavni tajnik Josip Zalar, da se ruje.proti njemu vsled ''politike". In ni bratska ,vzlic temu da je katoliška, zato grozi s tožbo enemu članu glavnega odbora radi "obrekovanja". In urednik ima "strašne" preglavice, ker ne dopusti, da se bi "katoliški sobratje" in "sosestre" zmerjale med seboj v "našem slavnem glasilu" naše "slavne organizacije".
Kameleon, ki se razume na menjavanje prepričanj in na kandidature za službe, ima dovolj gradiva še za eno predavanje, v katerem bi "obdelal" podporne organizacije ki so proti politiki in popolnoma "nepristranske", a vzlic temu ne napreduje tako kakor ona ki je za "politiko" in katere odborniki zborujejo vsaj toliko dostojno kot je med Slovenci, ki so vsi ustvarjeni po božji podobi, mogoče. K aferam v KSKJ. se bomo še po-vrnili.
t^®
"Glad, izozad se potihoma plazi----"
Dnevna novica. — Utica, N. Y., dne 18. feb.—(A.P.) —Rajše, ko da bi prevoznik Guy M. Taylor videl svojo ženo in otroke da bi se izstradali do smrti, jih je umoril in si potem končal tudi svoje življenje. Bil je dolgo brez posla. Dela ni mogel dobiti. Tragedija se je dogodila najbrž že pred tednom dni, a se ni izvedelo o nji do danes. Sosed, ki je bil navajen zvokov harmonike, ki so prihajali dr^evno iz Taylorjevega stanovanja, je postal pozoren, in ker je videl, da so zavese na oknih že več dni zagrnjene, je sporočil policiji, da sumi, da nekaj ni v redu. Prišla je, udrla v Taylorjevo stanovanje, in našla vso družino mrtvo. Imena so: Guy M. Taylor, star 35 let; njegova žena Elizabeta, stara 35 let; hčerka Elizabeta, stara 16; sin Owen, star 14 let; Albert, 12; Goldie, 8; dete, ime neznano. Policija je dognala, da je vladala v družini velika revščina. Edina hrana, ki so jo našli, je bila zavoj sladkorja in nekaj kruha. Tri postelje, kuhinjska miza in par stolov je predstavljalo pohištvo. Zadnja plačilna kuverta, ki jo je dobil Taylor, je izkazovala, da je bilo v nji $23.50. To je bila njegova tedenska plača, dokler ni izgubil tudi to. Familija je bila vedno vesela. Iz njenega stanovanja se je razlegal smeh, in pa zvoki koncertine, na katero je igral Taylor. Potem pa je utihnila ip zavese so ostale zagrnjene na oknih.
i^®
Antievolucijske predloge odklonjene.
V preteklih par tednih so legislature držav Arkansas, New Hampshire in nekaterih drugih zavrgle predloge, ki prepovedujejo poučevati učence v javnih šolah o evoluciji. Svet se vendarle giblje.
Oglašajte priredbe klubov in društe« v "Proletarcu".
DOPISI.
raznoterosti iz sheboygana.
SHEBOYGAN, WIS. — V naselbini, v kateri ima faro župnik ki o prostem času rad razpravlja o "komiš-nu", je življenje precej živahno. Ko pravim živahno inislism s tem, da je živahno tisto ki nima z župnikom in z njegovim tolmačenjem o "komišnu" nobenega opravka. Zasluga za te aktivnosti v napredni smeri gre pred vsem klubu št. 235 JSZ., ki predstavlja najagilnej-še moči naprednega tabora.
V nedeljo 6. marca bo društvo št. 344 SNPJ. vpri-zorilo Molekovo dramo "Hrbtenica", ki je posvečena napredni misli, in agitaciji za SNPJ. Poleg igre bodo na sporedu tudi pevske točke in deklamacije. Po programu sledi prosta zabava in ples. Priredba se vrši v Fluder-nikovi dvorani.
Klub št. 235 JSZ. bo enkrat po velikinoči vprizoril znano komedijo "Pri belem konjičku". Kakor vse druge naše predstave, bo tudi ta uspešna, za kar garantira klub in njegovo članstvo ter sodelavci in sodelavke. V "Hrbtenici" bodo nastopili med drugimi seveda člani kluba, ki so ob enem člani društva, kajti v tem oziru delujemo roka v roki.
V soboto 26. feb. bodo vprizorile krajšo igro ženske druš. št. 10 J.P.Z. "Sloga". Režira jo s. J. Debevc.
Pevski zbor "Danica" je postal zopet živahen in se vežba v petju. Nastopil bo na vseh predstavah. Tudi ženske so si organizirale svoj pevski zbor.
Domača zabava našega kluba, prirejena za članstvo in prijatelje, je prav dobro izpadla. Jedila so bila okusno prirejena, in potem godba, ples, govori itd. Res, prijetno je bilo.
Mrs. Milostnik, o kateri je bilo svoječasno poročano da je zbolela, je sedaj zopet zdrava. Ona je znana aktivna delavka, pa najsibo v igrah ali na prireditvah.
Operaciji se je moral podvreči sod. Geo. Pistotnik. Želimo mu, da čimprej okreva. — Poročevalec.
nesloga in zavist med rojaki pogubne posledice.
LATROBE, PA. — Marsikak čitatelj se zanima za življenje v naselbinah, in takim dopisi zelo ugajajo. Ker smo daleč drug od drugega, se moremo seznaniti edino na ta način, da poročamo vsaki iz svoje naselbine o zanimivostih v njih. Najboljše bi seveda bilo, ako bi mogli vedno pošiljati v naš list le vesela poročila in pohvale o rojakih. A žal, da to ni vselej mogoče.
Naj ob tej priliki poročam nekoliko o veselici našega kluba št. 178 JSZ., ki se je vršila dne 12. februarja v Pipetownu. Tukaj se veselice ob sobotah navadno prično ob 7. zvečer, a ker nismo mogli dobiti take godbe da bi mogli pričeti kot je običaj, smo morali pričeti pozneje. Najeli smo znani Al Sip orkester v Latrobe, v katerem igrajo unijski godci. Ta orkester je zelo dober, toda tudi drag v slučaju, da bi bila udeležba majhna in bi dohodki ne pokrili stroške. Naš klub je majhen po številu članov, in če bi se primerilo da bi ne bilo ljudi, bi morali globoko poseči v žep. Godba je zaigrala prvi komad ob 8:30. Ta čas nas je bilo v dvo-
rani okrog dvajset oseb z otroci vred. "Slabo kaže," si je mislil eden ali drugi. Ali zaobrnilo se je, in do pol desetih je bila dvorana napolnjena mladih ljudi, ki so se zabavali, da je bilo veselje.
Naš klub ima precej nasprotnikov, in nekateri njegovi "prijatelji" so trosili okrog govorico, da na naši veselici ne bo igral Al Sip orkester, ampak neki drugi. Namen je bil škodovati na udeležbi. Čemu toliko na-sprotstva proti klubu? Saj vendar eksistira zato da pomaga delavski stvari, da neguje smisel za kooperacijo in edinstvo! Ako ima kdo do kakega člana v klubu osebno sovraštvo, mar mora vsled tega zasovražiti klub kot celoto? No, enim ne ugaja ker je klub tak in tak, pa pravijo, da je "brezverski". Kakor nas je malo, je vendarle težko delo za klube JSZ. tudi v majhnih naselbinah. Poskušamo kolikor moremo, da ustvarimo pravo razpoloženje za pristop v delavsko organizacijo kakor so klubi JSZ. Sprejmemo v naš klub vsakega, ki obljubi ravnati se v smislu naše načelne izjave in delovati za socialistična načela. Onih, ki ne pristopijo, pa ne sovražimo raditega, ker pač vemo, da imajo ljudje svoje predsodke, in pa, ker vemo, da marsikdo, ki danes še ni član, postane prej ali slej.
Naj se povrnem nazaj k priredbi našega kluba. Kot sem že omenila, je bila udeležba prvovrstna. A čita-telji naj ne mislijo, da so bili to povečini Slovenci. Povem vam natančno število rojakov, ki so bili na tej zabavi. Bazen klubovih članov in njihovih družin je bil med posetniki sobrat Povše z družino in pa štirje posamezniki, in vsem tem se v imenu kluba zahvalim za naklonjenost. Ostali so bili drugih narodnosti, večinoma Amerikanci, ki pa jim je med nami ugajalo, in so nas vpraševali, če bomo naslednjo soboto zopet imeli zabavo; pravim, da jim je ugajalo med nami, pa čeprav se ni dobilo vsega kakor je bila tukaj navada poprej, kajti sedaj so tod okoli suhaški agentje zelo zaposljeni. Prebitek te priredbe je znašal $14.
No, tudi suhaško provociranje je zasluga rojakov, ki so drug drugemu nevoščljivi in se tožarijo, češ, ta počne to in to; suhaški agentje se smejejo in potem, ko pridejp okrog, postanejo resni in sitni. Zavisti in mrženj je med našim ljudstvom veliko preveč. Če bi je bilo manj, pa ne bi bilo klubom JSZ. tako težko delovati. Glede paznosti suhaških uradnikov nisem nič prizadeta, ker se jaz ne pečam z biznisem ki ga prepoveduje Volsteadov zakon, a povem svoje mnenje tistim, katerim je včasi dobro povedati ostro resnico.
K zaključku dopisa apeliram na tukajšnje rojake: pustimo vsa malekostna osebna sovraštva na stran in bodimo složni. Pristopite v naše vrste, ker je to pot k slogi, pot k višjim idealom, in ob enem pot boja, ki nas bo privedla v boljše življenske razmere. —
Mary Fradel.
SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V COLLINWOODU.
Seje kluba št. 49 JSZ. se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Del. Domu, 15333 Waterloo Rd. Vse tiste ki simpatizirajo z našim gibanjem vabimo v naš krog. Sodrugi, agitirajte za pojačanje kluba! Udeležujte se sej redno, kajti agilnost organizacije je odvisna od agilnosti članov. — Tajnik.
MAŠKARADA DRUŠTVA S. S. P. Z. V SPRINGFIELDU.
SPRINGFIELD, ILL. — Društvo št. 36 SSPZ. priredi v soboto 26. februarja ob 8. zvečer v Slovenskem domu na Enajsti cesti maškaradno veselico, na katero vabi slovensko občinstvo od tu in iz okoliških krajev.
Zabava bo izborna in postrežba isto, kajti društvo se bo potrudilo, da bo priredba čimboljša. Vstopnina je 50c za osebo; plačajo jo tudi maske.
Nagrade dobe: prvo tista maska, ki bo najpomen-ljivejša; drugo tista, ki bo najlepša; tretjo dobi naj-komičnejša maska.
Članstvo bratskih društev in kluba JSZ. vabimo, da pride v soboto 26. februarja v Slovenski dom in se zabava z nami. — John Bervar.
BREZPOSELNOST V MESTIH OB PACIFIKU.
SAN FRANCISCO, CALIF. — Marsikdo naših rojakov se vpraša: "Kako neki je v San Franciscu in v Cali-forniji sploh?" Nihče jim ne zameri, kajti tisoče jih je, ki bi si radi prebrali na bolje. Mi v San Franciscu bi radi, da bi bilo naše mesto raj, pa ni. In če bi se vi ki sle brez dela priselili sem, bi ga nekateri morda dobili, kajti nekdo ga vedno dobi. A to ne pomeni, da imamo tukaj dovolj služb za vse.
Naj vam citiram iz lista "San Francisco Daily News": "Neprestano dohajanje delavcev iz vzhoda in severa v Californijo povečava armado brezposelnih, kot poroča službeni urad delavskega departmenta. V industrialnem distriktu San Francisca je okrog 12,000 brezposelnih delavcev . . ."
Delavski komisar v San Diegu je objavil sledeče svarilo: "V San Diegu je do 14,000 delavcev brez posla. Kdor računa na siguren zaslužek, naj ne prihaja sem."
In če citate oglase v listih o Californiji — tedaj ste avtomatično uverjeni, da je California dežela pro-speritete kakor nobena druga v ameriški Uniji .
Naš rojak Peter Kurnick, ki je vam gotovo poznan, je bil precej tednov bolan, a je sedaj zopet zdrav in želimo da tudi ostane. Bo boljše zanj in za "Proletarca", kajti on je sposoben agitator. S. Kurnick je že dolgo let dopisnik naših listov. Bil je delegat zadnje konvencije SNPJ. v Waukeganu, kjer ni bil skrit, ker smo mnogo čitali o njemu. Pisec tega dopisa želi, da se bi sedaj, ko se mu je zdravje vrnilo (in želim mu, da se bi mu utrdilo bolj kakor so bile utrjene utrdbe pri Verdunu), bolj pogostoma oglašal v tem listu. In pričakujem tudi, da bo on eden prvih v sedanji kampanji za razširjenje Proletarca. ■— Mornar.
JESSIE STEPHEN BO PREDAVALA V CHICAGU.
Jessie Stephen je ena izmed najbolj znanih sodru-ginj v angleškem delavskem gibanju. Bila je članica angleškega parlamenta in bo zopet postala ob prihodnjih volitvah. Je govornica, dobra poznavalka razmer v Angliji in svetovne situacije, in ve, kaj je in kaj ni socializem. V soboto dne 5. marca bo predavala v Dou-glas Park avditoriju na So. Kedzie in Ogden Ave. v Chicagu. Vstopnina je samo 25c. Ako hočete čuti dobro predavanje izkušene sodruginje, si zapomnite omenjeni datum in bodite v dvorani ob 8. zvečer. —P. O.
VELIKA SLAVNOST — LOKALNA ŽELEZNICA — HURA!
Na odru dramskega odseka kluba št. 1 dne 27. marca v dvorani ČSPS. v Chicagu bomo imeli priliko videti velike stvari. Železnice se namreč ne dobe vsaki dan, in posebno ne lokalne železnice, ki so napeljane skozi vas pa prav gori do druge vasi in še naprej.
Vršile se bodo velike slavnosti. Nastopil bo pevski zbor s serenado, in pa godba, ki bo folkla na boben in pihala na pihala v počast občinski gosposki in drugim zaslužnim gospodom.
Predno pa pride na oder "Lokalna železnica", bo imelo naše občinstvo priliko videti angleško komedijo v enem dejanju "The Family Exit". — P. O.
VAŽNA SEJA KLUBA ŠT. 1.—PREDAVANJE.
CHICAGO, ILL. — V petek dne 25. februarja se vrši redna seja kluba št. 1 v dvorani SNPJ. Na dnevnem redu važna poročila, po i^črpanem dnevnem redu pa bo predaval s. Ivan Molek o predmetu "Človek in vse-mir". Vabljeni so na to sejo tudi nečlani, ki pridejo lahko, ako nočejo prisostvovati seji, nekoliko pozneje. Seja se prične ob 8., predavanje okrog 9. zvečer. — P. O.
v* -J*
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsled poročila stavbinskega odseka JSZ. in zapisnika ohijske konference JSZ. ter drugega nujnega gradiva je moralo več poročil in dopisov izostati, ravno tako tako rubrika "Vščipci" in "Naši odri". Mi nujno potrebujemo večji list vsaki teden, in pri tem 'mi" mislimo vas. Udeležite se kampanje za razširjenje "Proletarca" in omogočite s svojim delom, da povečamo "Proletarca" za nadaljnih šestnajst strani na mesec. In pa — pazite na vsebino v prihodnji številki.
Razstava Peruškovih slik v Clevelandu.
V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu bo dne 14. marca otvorjena razstava slik umetnika Pe-ruška, ki bo trajala do 27. marca. Pripravljalno delo vodi poseben odbor, in na sodelovanje so pozvana pred vsem slovenska kulturna društva v Clevelandu.
Harvey Gregory Prusheck (pod tem imenom je poznan v ameriških slikarskih krogih) ima bogato zbirko slik, ki se odlikujejo posebno po svoji originalnosti in zgovornem življenju, ki ga jim je udahnil slikar s svojim čopičem. Perušek je zelo produktiven slikar. Slika vsled nagona, in kar on naslika, je umotvor. Mnogo njegovih slik je že v posesti privatnikov, ki so jih pokupili na razstavah, in tudi v stanovanjih naših rojakov jih je že nekaj. Poleg drugih šteje njegova zbirka tudi več pokrajinskih slik iz slovenskih krajev.
"Človek in vsemir".
Med Slovenci v Chicagu prilike čuti dobra predavanja niso pogoste. A predavanja so vendar potrebna, ker nudijo ključ k višjemu znanju. V petek dne 25. februarja ob 8. zvečer bo predaval v dvorani SNPJ. po seji kluba št. 1 s. IVAN MOLEK o predmetu "ČLOVEK IN VSEMIR". Člane kluba prosimo, da pridejo na sejo točno ob 8. zvečer. Takoj po izčrpanem dnevnem redu se prične predavanje in potem vprašanja na predavatelja in di-skuzija. Vabimo tudi nečlane. Vstop vsakemu prost.
Kampanja za 2,000 več naročnikov "Proletarcu" otvorjena.
Dva tisoč naročnikov več, — to ni malo, si bo mislil ta ali oni. Prečitajte pazno ta članek in onega na drugi strani platnic, in videli boste, da bomo pridobili to število naročnikov v krajšem času kot mislimo.
Vzroki, čemu je potrebno, da pričnemo z večjo kampanjo za razširjenje "Proletarca" so vam znani. Komur niso, se bo z njimi seznanil iz tega in prej omenjenega članka. Glavni vzrok vsekakor je, da je v interesu delavskega gibanja potrebno razširiti "Proletarca". "Pro-letarec" je socialistični glasnik in list vzgoje. To je bil in ostane. Ne koleba. V volilnih kampanjah ni deležen podpor, ki jih nudita republikanska in demokratska stranka. Oglasov ima malo. Za svoje vzdrževanje je odvisen od naročnine in od prispevkov listu v podporo, ter od prebitka, ki ga napravi pri prodaji knjig in Koledarja.
"Proletarca" ni potrebno razširiti samo vsled gmotnih ozirov, ampak največ vsled namena, radi katerega je bil ustanovljen.
Zadnjič smo poročali, da bo cilj te kampanje pridobiti listu tisoč NOVIH naročnikov. Ta cilj ostane, a število smo zvišali na dva tisoč vsled tega, ker bodo vključene tudi iztirjane naročnine, ki jih pošljejo agitatorji. To se nam je zdelo potrebno zato, da ne bi trpela ta stran agitacije. In uspeh bo vsled tega večji. Vse naročnine, ki jih nam pošljejo tisti ki se kampanje udeleže, bodo vštete in doštevane od seznama do seznama.
Število 2,000 smo razdelili na kvotne okraje, kakor sledi:
Kvotni distrikti v kampanji za 2000 naročnikov:
Kvota
Cleveland, Collinwood in okolica, vključivši New-
burg in West Park ................................................500
Pennsylvania............................................................350
Chicago in okolica......................................................200
Detroit in okolica.....................................150
Milwaukee, W. Allis, Kenosha in Racine ..................150
Montana, Wyoming, Utah, Colorado, California,
New Mexico in ostale zapadne države................100
Južni Illinois: La Salle, Springfield, Gillespie, No-
komis in druge....................................................100
Vzhodni Ohio in West Virginia................................100
Barberton, O., Girard, Warren, Lorain in drugi
kraji v okrožju teh naselbin ................................100
Waukegan in North Chicago....................................70
Kansas.............................................................60
Minnesota..................................................................60
Sheboygan, Wis. . * ......................................................60
Skupaj ............................2000
Sodrugi zastopniki ift naročniki, kampanja je sedaj odprta. Pričnite z agitacijo takoj! Ako boste potrebovali kakšne nadaljne informacije,
se obrnite na upravništvo. Cilj vseh naj bo, dvigniti cirkulacijo Proletarca, kakor še ni bila nikdar poprej!
Provizija v tej kampanji odpade, namesto nje pa so vsi ki se agitacije udeleže upravičeni do nagrad na podlagi števila poslanih naročnin.
SEZNAM NAGRAD.
1.	nagrada: Nov pisalni stroj, vreden $80. (Ta pisalni stroj dobi tisti ki pošlje največ naročnin, toda ne manj kot 100. V slučaju, da dobita dva kontestanta enako najvišje število naročnikov, bosta dobila pisalni stroj oba.)
2.	nagrada (za najmanj 90 naročnin): Nov pisalni stroj, vreden $60.
3.	nagrada (za najmanj 80 naročnin): Ženska zapestna ura, ali ura za moške, vredna $50.
4.	nagrada (za najmanj 70 naročnin): Lincolnova, Marksova in Debsova slika, vse tri z ličnimi okvirji, in dva vezana letnika (1924-25) ljubljanske revije "Pod Lipo".
5.	nagrada (za najmanj 60 naročnin): Srebrna skupina . (silver set) namizne garniture, vredna $35., ali veliko pokrajinsko sliko od slovenskega umetnika H. G. Perushecka.
6.	nagrada (za najmanj 50 naročnin): Debsova slika v velikosti 18x24, ena pokrajinska slika, obe z ličnimi okvirji, dva vezana letnika "Pod Lipo" in Upton Sin-clairjeva knjiga (900 strani) "Love's Pilgrimage".
7.	nagrada (za najmanj 40 naročnin): Usnjata torba za listine ter železna blagajnica, kar rabi vsak tajnik, in v šesti nagradi omenjena knjiga.
8.	nagrada (za najmanj 30 naročnin): Debsova velika slika, samopojnik, avtomatični svinčnik, ter Cankarjevi zbrani spisi I. in II. zvezek.
9.	nagrada (za najmanj 20 naročnin): Debsova slika, dva vezana letnika revije "Pod Lipo" in Cankarjevi zbrani spisi I., II. in III. zvezek, ali za $15 knjig iz Proletarčeve zaloge.
10.	nagrada (za najmanj 10 naročnin): I., II. in III. zvezek Cankarjevih zbranih spisov, knjia "Debs, His Authorized Life and Letters", ali za $8. knjig iz Proletarčeve zaloge.
11.	nagrada (za najmanj 5 naročnin): Debsova slika brez okvirja in za $2.50 knjig iz Proletarčeve zaloge.
12.	nagrada (3 naročnine): Za $2.25 knjig iz Proletarčeve zaloge, ali pa celoletna naročnina na revijo "Mladina".
13.	nagrada (za najmanj 2 naročnini): Knjiga "Debs, His Authorized Life and Letters" in ena druga knjiga iz Proletarčeve zaloge.
Ako bi kdo želel kak drug predmet, kakor te, ki so navedeni v tem seznamu, bo željo lahko sporočil upravi, ki jo bo po možnosti upoštevala.
Zagotavljamo vsem kontestantom, da bodo slike najličnejšega izdelka in okvirji čimboljši. Pošiljalne stroške plačamo mi.
Vse te nagrade so bazirane na podlagi celoletnih naročnin, vštevši nove in iztirjane naročnine. Vsakdo bo upravičen do tiste nagrade, katero bo dosegel s številom poslanih naročnin.
TE KAMPANJE SE LAHKO UDELEŽE SOCIALISTIČNI KLUBI KOT CELOTA. Udeležiti se jo sme vsak posameznik.—Upravništvo.
RAZNO IZ BINGHAMA.
BINGHAM CANYON, UTAH. — Dne 17. februarja ob 9. zjutraj je minilo leto dni od katastrofe v Binghamu, ki jo je povzročil sneženi plaz in pokopal pod seboj stanovanjske hiše in vse kar je dosegel. Šestintrideset ljudi je izgubilo življenje v tem plazu.
Bingham Canyon je rudarska "kempa" blizu Salt Lake City in ima kakih tri tisoč prebivalcev. Rudniki so samo kovinski (baker in druge metalije).
Obratujejo s polno paro, a brezposelnih je vseeno izredno veliko, največ Mehikancev, ki prihajajo sem trumoma. Pregovor pravi, da "sila kola lomi", in tako tudi ti rdečekožci večkrat vprizore kak "hold-up", kar ni nič novega na Binghamu.
V času, ko so v kongresu kovali nove naseljeniške predloge, s katerimi so omejili naseljevanje iz Evrope, iz nekaterih vdežel pa ga skoro popolnoma ustavili (npr. iz Jugoslavije, Italije itd.), so delodajalci izpo- « slovali določbo, ki dopušča Mehikancem svobodno naseljevanje. Hoteli so delavce poceni in veliko. Med vojno so si v mnogih krajih pomagali s črnci iz južnih držav, po zapadu pa so sedaj glavni vir cenene delavne sile Mehikanci. V nekaterih rudniških kempah po zapadu jim plačajo manj kot "belim ljudem", pa četudi opravljajo oboji ena in ista dela. V Arizoni so imeli svoječasno radi ta razlike že spore, a je menda ostalo po starem.
"Proletarec" nam zelo ugaja, in to od prve strani, kjer se prično članki, pa do konca, kjer se nehajo dopisi in podobno gradivo. Naša želja je, da bi postal vsak slovenski delavec naročnik in čitatelj "Proletarca", ker je resnično podučen list in nudi vsakemu veliko duševne hrane. — Frank Kascek.
ODBOR KLUBA J. S. Z. V DETROITU.
DETROIT, MICH. — Franjo Kuhovski, ki je bil več let tajnik kluba št. 114 JSZ. v Detroitu, na prošli letni seji ni prevzel več kandidature; vzrok temu je, da mu v danih okolščinah ni bilo mogoče posvetiti tajniškim poslom toliko časa in pozornosti, kot je za klub JSZ. v Detroitu potrebno. Kuhovski je svoje delo kot tajnik kluba vestno vršil in zasluži vse priznanje. V novem odboru je prevzel mandat zapisnikarja.
Sedanji tajnik je sodrug Joseph Mentony, poznan nele med jugoslovanskim delavstvom v Detroitu, ampak tudi drugod vsled svojih spisov, ki jih je objavljal v "Proletarcu". Odbor kluba št. 114 JSZ. za 1. 1926 je v celoti sledeči:
Joseph Mentony, tajnik; Rudolph Potočnik, blagajnik; Franjo Kuhovski, zapisnikar; Andrew Semrov, organizator. Nadzorni odbor: A. Šemrov, predsednik; Math Urbas in Joseph Klarič, člana. — Knjižničar je Anton Semec, in zastopnik "Proletarca" John Vitez. Zastopnik kluba v Slov. nar. domu je Martin Mentony.
V odboru imamo torej iskušene sodruge, in z dobro voljo in sodelovanjem bo lahko v tem letu tudi klub št. 114 beležil znaten napredek v aktivnostih in v številu članstva. — Poroč.
tž^
Naznanite vsak važnejši shod, prireditev in podobno, ki se vrši v vaši naselbini, v Proletarcu. Potem poročajte kako je priredba .izpadla. To bo zanimale čitatelje v vaši naselbini in drugje.
Zapisnik sedme ohijske konference J. S. Z.
Sedma konference klubov J.S.Z. in društev Izobraževalne akcije J.S.Z. v državi Ohijo, v kateri so sedaj klubi in društva izven onih v vzhodnem delu države, se je vršila 30. januarja 1927 v naselbini Warren, Ohio.
Otvoril jo je njen tajnik s. Anton Garden. Pojasnil je na kratko čemu smo se zbrali, in naglašal, da je namen teh zborovanj znan vsem ki so tu navzoči, in na to otvoril nominacijo za predsednika.
John Krebelj, Cleveland, je bil soglasno izvoljen za predsednika. Jacob Kotar, Warren, je sprejel nominacijo zapisnikarja, ker so jo drugi odklanjali.
Na tej konferenci so bili zastopani sledeči klubi:
Klub št. 27, Cleveland, Krebelj in Zorko; klub št. 232, Barberton, John Jankovich .in soproga, Lovrenc Frank in soproga in Frank Kar; klub št. 49, Collin-wood, Joseph Presterl; klub št. 222, Girard, John Ko-sin; klub št. 243, Warren, Frank Modic.
Društva Izobraževalne akcije so zastopali: št. 5, SNPJ., Cleveland, O., Frank Mifeše; št. 48, SNPJ., John Jankovich (Barberton); št. 20, SSPZ., Anton Jankovich, (Cleveland); št. 147 SNPJ., Frank Ludvik.
Klube JSZ. je zastopalo deset, in društva Izobraževalne akcije pa štirje delegatje. Vseh udeležencev je štela ta konferenca na dopoldanski seji 29 in na popoldanski 34.
Zapisnik VI. zborovanja ohijske konference JSZ., ki se je vršilo v Clevelandu, je bil sprejet kot čitan.
Točka dopisi: Prečita se pismo našega starega pionirja s. Načeta Žlembergerja, tajnika kluba št. 2, Glencoe, O., ki poroča o ustanovitvi Konference JSZ. za vzhodni Ohio in W. Va. Izreka željo, da bi obe ohijski konferenčni organizaciji delovali čim uspešnejše, in k zaključku pozdravlja naš zbor. Pismo se vzame z zadovljstvom na znanje. ,
Poročila: Tajnik-blagajnik Anton Garden poda svoje poročilo o dohodkih in izdatkih' Konference in drugem.
Zorko in John Jankovich poročata za nadzorni odbor, da so računi pregledani in da je tajnikovo poročilo glede financ v redu. Poročila sprejeta.
Organizator pravi, da nima nič posebnega poročati.
Poročila zastopnikov:
Krebelj (klub št. 27) opisuje delovanje kluba št. 27 in razmere v Clevelandu. Klub stori kolikor more. Bi dosegel več kot sedaj, ako bi bilo število aktivnih sodrugov večje. Vendar pa je treba priznati, da je klub št. 27 vpliven faktor v clevelandskem javnem življenju.
Zorko od istega kluba pravi, da beležijo cleve-landski sodrugi vedno uspeh; kadar ni velik, je majhen, toda vendarle uspeh.
Presterl (Collinwood) poroča o delovanju kluba št. 49. Ima potežkoče,. kakor vsak drugi, a je aktiven in kakor je situiran sedaj, je zopet utrjena organizacija v naselbini. Opisuje delovanje klerikalcev, ki nastopajo odprto in maskirani. Omenja maso, ki je nevedna in vzame časa, predno se jo poduči. In če so zavajalci prebrisani ter dovolj energični, se jim posreči, da jo dobe na svojo stran, seveda, dokler jih ne spozna. Priporoča čim več aktivnosti na kulturnem polju, širjenje naše literature itd.
Jankovich, Barberton, pravi, da se v naselbini ni
spremenilo ničesar v toliko, da bi bilo vredno posebnega naglašanja. Klub je aktiven v kolikor v danili razmerah more biti. Razpečava našo literaturo in sodeluje v akciji za ustanovitev ameriške socialistične postojanke. Klub sodeluje tudi s pevskim zborom. Poroča tudi o dramski priredbi kluba, ki jo je zasnoval za dne 19. februarja. K zaključku svojega poročila je dejal, da je situacija, vzeto z vidika splošnosti, v Bar-bertonu za klub JSZ. ugodna, in ugodna je še posebno zato, ker stari sodrugi ne omahujejo, če ne gre vse po sreči, ampak vztrajajo pri delu.
Kosin, zastopnik kluba v Girardu, pravi, da ima klub št. 222 sedaj 17 članov, dasi je naselbina v primeri z drugimi ki imajo razne svoje ustanove majhna. Klub je aktiven kolikor mogoče. Ima svojo knjižnico, ki jo neguje, razpečava literaturo, širi "Proletarca", "American Appeal", New Leader", naše knjige itd.
Modic, zastopnik kluba JSZ. v Warrenu, poroča, da razmere niso nič kaj v prilog klubovim aktivnostim. Ima zapreke celo glede prostora, kje naj obdržuje svoje seje. Ako nima na razpolago javnega prostora, mu preostajajo le še stanovanja privatnikov. A okol-ščine so sedaj take, da se vsakdo boji provokacij od strani suhačev. Če vidijo, da zahaja, ali da pride v to ali ono hišo kaj več ljudi, takoj ugibajo, da se tam prodaja pijača. In zato klub v Warrenu ne more podati tako ugodne slike, kot bi jo rad.
Poročila društvenih zastopnikov: Mikše od št. 5 SNPJ. pravi, da nima navodil, poslan pa je, da poroča društvu o vtisih, ki jih dobi na tem zborovanju.
HB8IS1SHHISHSHHSH
0	B
1	!:i
i Bertram Armour Bialko I
KI
Orkester
iS	n
.	v	H
| se priporoča za slovenske prireditve. | ___
»	K
Telefon Mohaivk 0244
1 B --
H	¡S
i CHICAGO, ILLINOIS, g
i i HHSiggrailHSIHSSSM
Priporoča, da posvetimo več paznosti društvom ter jih pridobimo za aktivnost v gibanju, ki ima osvoboditi delavski razred. Poudarja, da je izobraževalno delo nad vse važno, in dvignili ga bomo ,če bo Izobraževalna akcija JSZ. močna in bo razpolagala z zadostnimi sredstvi.
Jankovich od društva 48 SNPJ. enako apelira na članstvo JSZ. v Ohiju, da se potrudi pridobiti društva v Izobraževalno akcijo. Razlaga obširno, kako bi bilo mogoče s smotreno taktiko in pojasnjevanjem doseči čimvečje uspehe.
Ludvik od druš. št. 147 SNPJ. pravi, da ima od društva navodila poročati o vtisih, ki jih dobi na tem zboru in mu podrobno pojasniti namene in delo Izobraževalne akcije JSZ. Izvaja nadalje, da ga veseli, ko vidi toliko volje in upa, do bodo organizacije zavednega našega delavstva napredovale, v kar nam je •porok energija, s kakršno se naši sodrugi poprijemajo dela.
Anton Jankovich, zastopnik društva št. 20 SSPZ. (Cleveland) pravi, da njihovo društvo deluje za Izobraževalno akcijo JSZ. in jo podpira. Tudi on izraža željo, da bi člani lahko dosegli več za to stvar, to je, da bi pridobili v seznam društev Izobraževalne akcije JSZ. lahko marsikakšno društvo, ki je sedaj izven nje. V svojem nagovoru je slikal sedanji ekonomski položaj z ozirom na naše delavstvo in izvajal, da lahko mnogo pomagamo v boju za ljudske interese, če se zadostno združimo in sodelujemo z ostalim delavstvom za skupen program.
Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 So. Lawndale A ve., Chicage, 111.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad, 3724 West 26th Street Stan 2316 So. Millard Ave., Chicago, III.
T»l. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 6 do 8 zvečer.
Dwi%°¡r SALOMA	Nastopi 50 oseb
Sijajni kostumi. Krasna scenarija.	
Balet plesalk, sužnjev in suženj.	
Vprizori	
Slov. dram. dr. "Ivan Cankar"	
v Slov. Nar. Domu, Cleveland, O.	
v nedeljo 27. februarja, 1927	
popoldne ob 2:15 in zvečer ob 7:30 Režira John Stebla j • 1	
Zorko izvaja, da je najvažnejše kar moremo vršiti — borba proti nevedi. Vsled nevednosti mase je mali peščici mogotcev mogoče, da jo drži v potlačenosti in mizeriji. Iz Izobraževalne akcije JSZ. lahko zgradimo mogočen izobraževalni instrument, ki bo delavski skoz in skoz in ne bo rabil biti odgovoren nasprotnikom ljudske izobrazbe, kajti Izobraževalna akcija JSZ. je socialistična prosvetna ustanova.	%
Garden izvaja, da ga veseli to zanimanje, ki se je, pojavilo za prosvetno delo. Res je: kar ljudstvo v prvi vrsti potrebuje, je več znanja. In zato je naloga tistih, ki so že dosegli spoznanje in vidijo resnico tako kakršna je, da gredo več v društva, več med unijsko in neunijsko delavstvo, ter ga poučujejo, da bo v stanju razumeti resnico. Priporoča več priredb: več zabavnih in tudi več vzgojevalnih. Aranžirajmo predavanja kjerkoli mogoče in čimvečkrat. Govoril je obširno o našem gibanju in o razmerah, v kakršnih deluje, ter je iz njih izvajal, kje bi se dalo s spretnejšo taktiko doseči več, in kakšna naj bo ta taktika.
V to razpravo so posegli še Mikše, Presterl in drugi.
Lovrenc Frank na podlagi priporočil za prirejanje shodov predlaga, da naj se v kraju kjer se vrši konferenčno zborovanje skliče ako le mogoče tudi shod, ker se je na zborovanjih drugih konferenčnih skupin JSZ. izkazalo, da so taki shodi uspešni najsibo z agitatoričnega ali izobraževalnega vidika. Zorko se strinja s predlogom in ga, podpira. Mikše pravi, da je potrebno shode imeti večkrat in ob raznih prilikah; ravno tako predavanja. A take stvari zahtevajo precej
priprav, agitacije in pa tudi gospodarske podlage, kajti treba je pokriti stroške. Anton Jankovich (develan) je mnenja, naj se bi to delo vršilo bolj smotreno, to je, klub naj bi sodeloval skupno z naprednimi društvi v naselbini, ki bi skupno priredili bodisi shod ali predavanja. John Jankovich (Barberton) svetuje, naj bi se združili né le napredni faktorji v naselbini za prirejanje predavanj in shodov, ampak tudi naselbine enega okrožja, naprimer kakor ga zastopa ta konferenca. Sodelovale naj bi druga z drugo in si pomagale tudi finančno, da se bi pokrili stroški.
Garden pravi, da v poletju ni priporočljivo prirejati pogoste shode in organizirati v ta namen govorniško turo, pač pa bolj na pomladv v jeseni, in tudi v zimskem času, kjer so prilike za to ugodne. Soglaša pa popolnoma s priporočili, da bi društva in klubi naselbin ene gotove okolice delala skupno v aranžiranju shodov in predavanj.
Mikše predlaga, da to zborovanje izvoli poseben odbor, katerega naloga bo aranžirati shode in predavanja.
Predlog sprejet, in v tem je vpoštevan tudi predlog, da se kadar mogoče aranžira shod na dan zborovanja konferenčne organizacije JSZ.
Mikše predlaga, da naj bodo v tem odboru najmanj po en član iz vsake naselbine, in da naj bo član tega odbora tudi tajnik Konference. Sprejeto. Izvoljeni v ta odbor so: Eugene Mikuš, Warren; Tan-cek, Girard (namestnik Kosin); John Jankovich, Barberton; Presterl, Collinwood; Zorko, Mikše in Krebelj, Cleveland; Anton Jankovich, Cleveland, za druš. št.
|FjreizrereizrEizrEiZjaíEíEJHJZJzrHJzram	jJHrareiEfErajHiEJzrHJEJBjarHj;
$200 v Nagradah! — $200 v Nagradah!
za najpomembnejše maske na predpustni
MAŠKARADNI VESELICI
KI JO PRIREDI
Socialistični klub številka 37, J. S. Z. v soboto večer, 26. februarja, 1927
v S. S. Turn dvorani, MILWAUKEE, WIS. Vstopnina SOc. s-s Igra Badgers godba
Klub se toplo priporoča milwauškemu in okoliškemu občinstvu, da to prireditev poseti v čimvečjem številu.
20 SSPZ.; Ludvik za druš. št. 147 SNPJ., Cleveland; Anton Garden, tajnik Konference.
Zaključek dopoldanske seje.
Druga seja.
Garden pojasni, da je na sporedu te konference tudi referat o gotovih problemih naših podpornih organizacij. Vprašuje za mnenja. Mikše predlaga, da se referat predloži. Sprejeto.
(Referat je bil potem poslan v priobčitev in se ga smatra za del tega zapisnika.)
Ko je Garden zaključil svoj referat, je bil sprejet predlog, da se ga sprejme in se otvori razprava, katere so se udeležili Zorko, Lovrenc Frank, Jankovič, Mikše in drugi iz Clevelanda, in vsi drugi. Pojavila so se razna mnenja, med njimi taka, da te vrste razprave oziroma poročila ne bi spadala na naše zbore. Razvila se je zelo stvarna razprava, katera je razbistrila marsikaj in pripomogla do boljšega razumevanja med nami. Na predlog Mikšeta je bil referat potem osvojen za naše stališče. — Preide se na točko "Agitacija".
Zorko predlaga, da bi to zborovanje imenovalo posebnega agitatorja, ki bi bil zastopnik "Proletarca" ne le v kraju kjer živi ampak po vsem okrožju, v katerem deluje ta Konferenca; razpečaval bi tudi literaturo, ki jo ima v zalogi naš list. Predlog sprejet. Ta mandat zastopnika "Proletarca" je sprejel ANTON JANKOVICH, Cleveland. Posamezniki so nato apelirali na vse naše sodruge in somišljenike, da naj novemu zastopniku pomagajo pri agitaciji.
Garden poroča o večernih šolah in njih namenu.
Točka "volitve odbora". V odbor Konference so bili izvoljeni: Anton Garden, Cleveland, tajnik; Jo-seph Presterl, Collinwood, pomožni tajnik; (agitacij-ski odbor je naveden že prej); Anton Jankovich, konferenčni zastopnik in agitator za "Proletarca". Nadzornega odbora ta seja ni izvolila, sprejet pa je bil
predlog, da prihodnja konference izvoli dva člana, ki bosta pregledala knjige.
Sklenjeno, da se prihodnjo zborovanje vrši enkrat meseca maja. Prostor in datum določi konferenčni odbor v sporazumu s klubom v kraju, kjer bo zborovanje.
Jankovicj^ (Cleveland) predlaga, naj se pobira prostovoljne prispevke v podporo Proletarcu. Odobreno. Zbrana vsota je znašala $16.05 (je bila že izkazana v Proletarcu).
John Krebelj, predsednik konference izjavlja, da je dnevni red izčrpan. Zahvali se vsem za red, paz-nost in zanimanje, in apelira na vse, da napravijo iz bodočega še večje zborovanje kakor je to. "Delujmo, da se naši klubi pojačajo v aktivnostih in v članstvu, da se naši listi razširijo, in da socialistična misel pro-dere v najširše delavske množice. S tem zaključujem to zborovanje." .
John Krebelj, predsednik; Jacob Kotar, zapisnikar.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje sec. kluba (t. 27. •• Trse dvakrat v mesecu: vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako četrto nedeljo popoldne. Seja četrto nedeljo v mesecu je namenjena ▼ glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redne k sejam in pridobite klubu novih članov!
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
v CHICAGU IN OKOLICI, INKORP.,
priredi DNE 12. MARCA, 1927,
veliko narodno veselico
v prid Slovenskega Narodnega Doma v Chicagu v Narodni Dvorani na 18. cesti in Racine Ave.
Na to veliko vsesplošno narodno veselico je vabljen vsakdo. Naj le nikogar ne manjka. Kajti sreča, velika sreča te čaka na tej prireditvi, če nisi zaspan. Biti utegneš najsrečnejši med srečnimi. To je zadeva nas vseh. Tu bo dosti veselja in vžitka za vse, za staro in mlado, za moški in ženski svet.
Začetek točno ob S. uri zvečer.
Vstopnina 50c.	Garderoba 25c.
Godba Petr Ahačič.
Dvorana odprta točno ob 7. uri zvečer.
.......■■■««■■■■■■■■■immmni
Josko D. Czigany & Co.
Slovenska trgovina z muzikaljami.
Zamenjujemo gosli. Naše popravljenje instrumentov preiskušeno po ekspertih.
705 Center Street
CHICAGO, ILLINOIS.
CAP'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
L. CAP, lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chlcago, III.
Phone Cravvford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne.	Postrežba točna.

ANTON ZORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2.
"Saloma" na clevelandskem odru.
Dram. Dr. "Ivan Cankar" vprizori 27. februarja delo slovitega angleškega pisatelja in dramaturga Oscar Wilde-ja, dramo ŠALOMA.
V teku so velike priprave, tako da bo vprizoritev čim lepša in sijajnejša. Nastopi 50 oseb v krasnih kostumih. Plesi in petje mladenk in pesem ljubezni ljubimca svoji dragi v predigri, kakor tudi znameniti ples Salome v igri za glavo Janeza bo nekaj posebnega, nekaj izrednega.
Društvo si je nabavilo več novih aparatov za luči, da bodo lučni efekti tem boljši. Tudi scenerija bo nekaj posebnega.
Popoldne bo pričetek ob 2:15 in zvečer ob 7:30. Po večerni predstavi ples. Vabi se tudi rojake iz Lo-raina, Akrona, Barbertona, Cantona in drugod, ker bo to prvič, da bo postavljeno tako kolosalno delo na slovenski oder v Ameriki.
J. Steblaj, režiser. Agitirajte za razširjenje "Proletarca".
Napredovanje delavske stranke v Angliji.
Vsled naglega napredovanja delavske stranke in razpadanje liberalne je v teku pro-šlih„šest mesecev pristopilo več poslancev liberalne stranke, med njimi znani William Wedgwood Benn k socialistom in se pridružili delavski stranki.
Delavski stranki se je pridružila tudi Kooperativna stranka, ki bazira na zadružništvu. V raznih nadomestnih volitvah v zbornico je dalavska stranka od prošlih splošnih volitev dosegla že precej zmag, posebno velike zmage pa je dosegla pri municipalnih volitvah prošlo leto. Y Angliji je gospodarski in politični razvoj zgradil dve določni smeri: ena predstavlja delavsko ljudstvo in njegov program; druga reprezentira kapitalizem in vse kar je združenega z njim. V tem razvojnem procesu delavska smer dobiva in kapitalistična izgublja.
RICHARD J. ZAVERTNIK,
ODVETNIK,
ima svoj urad na 127 No. Dearborn St., soba 811, Chicago, III.
Tel.: Central 5999. Ob sobotah od 9. dopol. do 1. popol. na 3724 W. 26th St. Tel.: Crawford 2212. Stan 2316 So. Millard Ave.
Tel. na domu: Lawndale 6707.
BARETINCIC & HAKY
POGREBNI ZAVOD
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih., po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-B1A GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišit; po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Frank Mivšek wZ>c06r*vel
Waukegan, 111.	Phone 2726
POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA!
MILLARD
STATE BANK
3643-3645 WEST 26th STREET
At Millard Avenue
CHICAGO, ILL.
pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroškov za brzojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitka.
Mi smo potrosili mnogo časa jn denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vašo korist. Poslužite se ga, in nikoli več ne boste skusali na drugi način pošiljati svojega denarja v štiri kraj.
Naše brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke.
Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cene.
Uradne ure:
V pondcljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
Umrljivost dojenčkov v velikih ameriških mestih.
Dokler higijena še ni bila razvita kakor je danes, je bila umrljivost dojenčkov do enega leta starosti izredno velika. Bolnišnice, vzgoja, boljše življenske razmere, protektiranje mater v času nosečnosti — to so stvari, ki so pripomogle k zmanjšanju umrljivosti novorojencev.
Število rojstev na povprečno družino je sedaj manjše kot je bilo pred leti, dasi statistike javnih zdravstvenih uradov o tem molče. Vzrok je kontrola porodov. A vzlic temu da je proporčno manj rojstev, dežela ni na izgubi, kar se tiče prirastka prebivalstva, kajti umrljivost otrok je veliko manjša kakor pred desetimi leti.
L. 1926 je izmed velikih mest Chicago beležilo med novorojenci najnižji odstotek umrljivosti. Statistika nam nudi sledeče številke iz preteklega leta.
V Chicagu je umrlo izmed vsakih tisoč 67 novorojenčkov; v New Yorku 68; v Los Angelesu 68; v Phi-ladelphiji 77; v Detroitu 86.
Zdravstveno stanje v Chicagu z ozirom na novorojenčke je razvidno iz sledeče statistike, ki je bila izdelana v uradu čikaškega zdravstvenega komisarja dr. Bundensena:
Umrlo
Leto Prebivalstvo Število rojstev novorojenpev
1925	2,995,000	59,639	4,457
1926	3,048,000	60,200	4,009
Iz tega sledi, da je bilo število rojstev 1. 1926 večje kot leto poprej, in število smrtnih slučajev med dojenčki manjše kakor 1. 1925.
Zdravstveni komisarijati store kolikor mortejo. Ne morejo pa odpraviti mizernih razmer, ki vladajo v tisočerih delavskih družinah. Pomanjkanje je v mestih kakor je Chicago običajen gost v tisočerih druži-
nah. In pomakanje pomeni prezebanje, nezadostno, ali pa sploh nobene zdravniške oskrbe, klonjenje duha, odvisnost od miloščine, in umiranje — posebno med malimi otroci in materami.
t^®
Čemu neprestano trpeti!
Sisyphus, v grški mitologiji zlobni kralj Korinta, je bil po svoji smrti obsojen valiti velik kamen na vrh hriba. Vselej, kadar ga je privalil do vrha, se je zakokotalil nazaj, in ga tako prisilil v neprestano mučno delo. Mnogo ljudi, ki trpe na želodčnih neredih, poskušajo vse mogoče pilule ali tablete, in njihovo trplenje se obnavlja kakor se je obnavljalo Sisyphusovo neprestano mučenje. Ne vedo, da bi bili njihovi neredi v kratkem končani s pomočjo Trinerje-vega grenkega vina! Čitajte sledeče: "New York, dne 23. jan. Imel sem želodčne neprilike. Poskusil sem marsikaj, a brez uspeha, toda sedaj sem popolnoma zdrav, hvala Trinerjevemu grenkemu vinu. Charles To-inek." Dobili ga boste pri vašem lekarnarju, in stane $1.25 steklenica; vzorce pošljemo proti prejemu 15c, ki jih pošljite na Joseph Trincr Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. • ^^
Ali kaj storite za razširjenje Proletarca?
VEC KOT
40 LEX
Imovina $19,000,000.00
služi ta banka verno in pošteno vsem ki z njo poslujejo. Prihranki, ki jih imajo v nji tisoči zaupnikov, znašajo mnogo milijonov dolarjev.
Kakorkoli nameravate vložiti vaše prihranke, poizvedite preje, kakšne ugodnosti dobivajo tisti, ki poslujejo s to banko.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
vogal W. 19th St. in Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLOVANSKA BANKA V AMERIKI.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, v pondeljek in v soboto od 9. zjutraj do 8. zvečer.