104. številka. V Trstu, v sredo 28. decembra 1892. Tečaj XVII. „E D I N O S T" shaja dvakrat na teden, vsako sredo 1» loboto oh 1. nri popolndne. „Edinost" stane: ta vse leto gl. ; isven A«t. 9,- gl. m polu leta , 3.—: „ „ 4.50 » ta četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 , Posamične Atevilke se dobivajo ▼ pro-.lajalninah tobaka t TritU po 6 no?., » 3orioi in t Aldovičlnl po 4» iiot, Na saročbe broz priložene naročnine •■ apravnlitTo ne oclra. EDINOST Oglasi in oisaalla te raiune po S v rutica ▼ petita ; za BSllSVS ■ debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor M fa obeeglo navadnih vratio. Poalana, lavne tahvale, otmrtnloe Hd. •e rakune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo nredniltvn Piana Caserma it. 2. Vsako pisno aora biti frankovano ker nefrankovaaa m ae sprejemajo. Rokopisi se bo vračajo. Naročnino, reklamacij« in inserate pre* jema apravniitvo P lasta Caserma it. 8 Odprte reklamacije ■ o proste poitntne. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. ji) naroč ♦V .Jl.o.t J. Vabilo na nat^bčbo. Ob koncu četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da sedaj ponovi svojo naročbo za nadlje in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je reBna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog. Naglašati nam je še, da se bo-demo v prihodnjem letu izdatneje bavili z delavskimi, obrtnimi in poljedelskimi zadevami. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Boj za slovenske šole v Trstu. V mestni seji dne 24. dec. došli so trž. Slovenci do novega stacijona na križevem potu v borbi za svoje pravice. — Anton Klun in tovaridi so namreo uložili prošnjo pri nameatništvu, da se osnuje jedna slovenska osnovna šola za sv. A 1 o j z i j, K a-din in Roool in je namestništvo — kakor navadno — pozvalo mestni magistrat, da odpošlje dva zastopnika v dotično komisijo, ki bode poizvedovala v tej zadevi. Šolski odsek, kojemu se je izročil poziv nameatništva, je sklenil seveda, da se ne ustreže pozivu. V tem zmislu stavil je šolski odsek svoje nasvete, o kojih so obravnavali v poslednji seji. Prvi se je oglasil za besedo svetovalec Nabergoj izrekajoč, da če je kedaj bila opravičena kaka zahteva Slov oncev po slovenskih šolah, je gotovo PODLISTEK. Zimsko pismo. V pristnem „duplikatu*1 neprozorne londonske megle „brisal" sem jo „urnih krač" onidan zvečer v nenavadnem „dulci jubilo" po nekaterih ulicah in trgih nase „centrale", ter opazoval nje „belo lice", razsvitljeno plinom in petrolejem, in na raznih vogalih „butajoči* se Adamov in Evini rod, ki ae je drvil križem kakor mravlje, kadar s palčico malo razbrkaš mravljišče ! Nekateri izmed teh tiščali so, hoteč varovati se pred meglo, robec pred usti in pod nosom, drugi bo jo pa, meni nič tebi nič, užigali dalje, no zmeneč se ni za meglo ni za — negalantno .butanje". In tod u j čul so je marsikateri „pardon", — post festum, seveda, — ali „grom in strela!", a tudi Bismarkov „Blut und Eisen" je zagrmel na nekem voglu. In ta. Ta najlepši del okolice je zanemarjen tako, da ni v posebno čast občini. Ta okraj nima ni šole, ni cerkve — — G. Nabergoj ni mogel dokončati stavka ker se je pričel hrup na galeriji. Ko so se mala pomirili pobalini na galeriji, nadaljeval je gospod Nabergoj naglašajoČ, da tu nn gre za šolo v mestu, ampak za okolico. Šole, na koje se sklicuje odsekovo poročilo — d. pr. ▼ Rojanu in v Skednju — so že prenapolnjene in ne morejo vsprejemati druzih otrok (Smeh na galo-riji. Govornik se obrne proti galeriji: Prosim, da se pred daste poučiti, potem se srni-jajte! Sodrga se počne smijati in ropotati z nova). V Skednju je 500 otrok, v Rojanu 400 itd. Kako naj vsprejmeti ti šoli še novih otrok P1 Kakih 500 otrok oko-ličanskihje brez šolskega pouka, ki naj bi jim pripomogel, da postanejo koristni družini, državi in tudi občini. Govornik pozivlje mestni svet, da izvoli komisijo z nalogo, da prouči vzroke, koje navaja prošnja. (Vihar in ropotanje na galeriji ; župan svari občinstvo na galeriji, naj se vede dostojno.) Svetovaleo Nabergoj je zaključil svoj govor z izjavo, da okoličani nosijo velika bremena za javni pouk in imajo torej polno ^pravico zahtevati jedno šolo. Kak je bil odziv na galeriji besedam Nabergojevim, si lahko mislite. Za Nabergojem se je oglasil k besedi svetovalec dr. S a n c i n. Govornik se popolnoma strinja se svetovalcem Nabergojem. Govorniku se vidi nerazumljivo, kako more šolski odsek kar odkloniti in zavrniti (galerija se roga) prošnjo, ki je v razpravi. Morali bi vender proučiti vzroke, navedene v prošnji in obstoječe odnošaje. Tem bolje za vas, ako so nedostatni vzroki, navedeni v prošnji. Ako pa mestni svet iz političnih vzrokov kar odkloni prošnjo, naj si zapomni, da se maščuje vsaka krivica. (Vihar narašča tako, da se župan čuti dolžnega zopet svariti galerijo. Ali nam se vidi bridka ironija, ako župan apeluje do potrpežljivosti, in velikodušnosti njega someščanov, kajti mi vidimo na vse strani le strat in nestrpnost.) Svet. M. Luzzatto odgovarja Na- tedaj dejal sem sam pri sebi: Ljubljana je zanimiva tudi pri plinu in — megli, pa pa bi ne bila — pri solncu! . . . Hudomušni čevljarčki „pogruntaliu so jo sicer na Miklavžev večer, da se mislijo zadnji čas nekateri naši mestni očetje resno lotiti važne zadeve : kako bi se v okom prišlo neznosni megli v pristnem londonskem „duplikatu", ki tako rada preprega in krasi mesto Ijnbljansko, — češ, da bi s tem Ljubljana pridobila veliko. — Za drugo „meglo" pa, ki „krasi" mesto na zunaj in znotraj — Slovencem in narodu v čast (P) —, na tisto bodo pa tudi pola-gomtt — misliti pričeli! Vsekako dobre ideje, gospod urednik, a potrpeti so mora; pravo, „belo-narodno" lice Ljubljana že dobi, a tako hitro to ne gre kot francosko streljanje, kajti sedanje lice trebalo bi temeljito ostrgati, da bi bilo času in razmeram primerno „zalo"; v to pa troba ne le dobre voljo resnih mož in pa eneržije, nego tudi — narodne discipline; vsega tega pa zdaj nimamo, vsaj v „ori- bergoju, da poziv je že prišel od jedne komisije, da ga ne tre ba zopet izročati isti Ijomisiji. Govornik se čudi svetovalcu df^,,,p1ancinu , češ, daposlednji ne pozna postav. Kar se tiče postavnih zahtev, je storila in stori občina svojo dolžnost, osnovljajoč potrebne šole, seveda vsikdar z dovoljenjem višjih oblasti. Komisija je storila svojo dolžnost. G. Nabergoj kot poslanec bi moral vedeti, da v nijedni drugi deželi ni tako preskrbljeno za Šolstvo kakor pri nas. Svet. Sancin odgovarja Luzzatu, da te zadeve ni smeti razpravljati samo se stališča poznanja postav, ampak tudi ae stališča pravičnosti. Žalostno bi bilo za občino, ki se ponaša se svojo velikodušnostjo, da bi se jo moralo še le siliti ustanovljati šole. Šolska komisija zahteva, da naj se prošnja odbije kar a limine, ne da bi se popred poizvedovalo o tem. Od strani občine, kakor vsake oblasti, bilo bi pristojno in častno, ako bi poizvedovala, predno odloči (Ropotanje). Svet. M. Luzzatto odgovarja, da se je poizvedovalo, a da niso dani pogoji za novo šolo. Kar se pa tiče vprašanja, kaj je pristojno za občino, o tem je najbolji sodnik mestni zastop sam (Viharno odobravanje). Svetovalec N a b e r g o' j : K sreči ali nesreči, jaz sem poslanec (Smeh). S tem pa še ni rečeno, da bi moral poznati od-nošaje vseh dežela. Gosp. svetnik Luzzatto je pogodil, da se drugod se slabše skrbi za šolstvo, osobito pa na škodo Slovanom, če se drugod dela krivica, iz tega pa ne sledi, da bi se morala delati tudi pri nas. (Hrup in žvižganje. Župan se obrne do galerije : Ne silite me, da dam izprazniti galerijo; svaril sem vas že; jaz moram skrbeti za svobodo govornikov). Jas se ne pritcžujem radi obstoječih šol, ampak trdim, da treba še jedne nove. Svetnik Sancin zahteva besedo, a predsednik mu odgovarja, da je (Sancin) govoril že trikrat. Svet. Sancin: To je osebna zadeva, kar hočem omeniti. Govornik pravi da ni res, da bi bil on in njegov tovariš tožila šolsko komisijo. ginalu" ne, nego obdaje tudi te „žive podobe" le — megla, ergo : jim ni odveč zaupati, ker so — preverljive ! Staro leto se bliža srečno svojemu zatonu, ž njim pa menda tudi vbo nesrečne — podobe, kolikor smo jih videli ali pa samo zbog njih trpeli v narodnem oziru ! In tako tedaj lahko rečem, da živimo gledč novega leta v trdni nadi, da porodi nam in pa Ljubljani pravo „belo lice" (da zgubi sedanje — lisaBto !) —, da nam nadalje porodi deloma že plačani „Narodni dom", zatem : gimnazijsko, poštno in aodiško poslopje, in več druzih naprav, katerih pogrešamo, kakor berač — kruha v niavhi. Z vsem tem pa še ne bo vso v rodu, kakor bi nemara mislili, Vi gospod urednik, — kajti reda in točnosti je pri nekaterih naših možeh — presneto mal<» v zalogi. In pravi, narodni, slovenski Bismarck bi moral priti med nas, da bi jih, te naše može, dojal v red, da bi jih — organiziral. In gotovo bi ga ubogali ti naši „velikani", ko bi zaceptal n. pr. nad njimi in zakričal E. Rascovioh (ves razjarjen): Kako P Ste govorili opetovano o krivicah in Sancin je vskliknil: „Maščevanje se maščuje z maščevanjem". Ako to ni sasra-movanje, vprašam, kaj je maščevanje v vaših deželah P (Pri teh besedah nastane neopisen vihar odobravanja — „u raga no", pravijo italijanski listi — ter kričanje in tuljenje na galeriji. Župan je zvonil, a dr. Sancin, ki je hotel govoriti, vender ni prišel takoj do besede). Svet. Sancin: Dosedaj se nam ni povedalo, da bi se bilo kaj poizvedovalo. Govoril sem o krivicah, ker sem proti temu, da mestni svet kaj odloči, pređno je poizvedoval. Poročevalec pravi, da Šolska komisija ne odklanja ničesar. Ona predlaga samo, da mestni svet ne odpošlje nikogar v komisijo, ki bo obravnavala o tej prošnji. (Dolgotrajno odobravanje in kričanje). S tem seje zaključila rasprava in je dal predsednik na glasovanje najprej predlog Nabergojev, da se namreč dopis namest-ništva izroči šolski komisiji. Predlog ta se je seveda odbil. Potem pride na glasovanje predlog šolske komisije, ki se sprejme s vsemi proti dvema glasoma. (Sanoin in Nabergoj). Svet. Burgstaller prooi v svojem in svojih tovarišev imenu župana, skrbeti za to, da galerija ne bode pritiskala na govornike ter uplivala na sklepe mestnega sveta. On sedi tudi v drugih zbornioah, a nikjer se n« dogajajo take stvari. Mi smo tu, da odločamo svobodno. (Razni vskliki.) Župan proti galeriji: Prosim, da molčite. Svet. Artelli: Obsojam vedenje galerije, a škandalov ni bilo. Na Dunaju se godi še hujše. (Hrup.) Svet. R. Luzzatto opozarja, da na Dunaju da predsednik izprazniti galerije po trikratnem opominjanju. (Zopet silen vihar). Govornik nadaljuje, a njegovih besedi ni moči razumeti. Ves mestni svet je razburjen, vladni zastopnik zapušča dvorano. Župan d& znamenje redarjem, naj izpraznejo galerijo, kar se jim tudi posreči, a le polagoma. svoj: „Blut und Eisen!" — Zdaj pa hoče vsak za-se biti slovenski — Bismarck ! In to ni v prid) nego v kvar jo to — slovenskemu nArodu ! Ker se bliža staro loto h koncu, in »o ravnokar minoli Božični prazniki — ko je odmeval rajski klic : „Pax homi-nibus — bonao voluntatis !" — upati je, da nastopi doba miru in spravo tako med tistimi, ki so do zdaj poznali le — nemir za dosego svojega cilja, kakor tudi v n&-rodu, ki ga je toliko potreben, ki pa se je dozdnj le begal in vznemirjal, in s tem tiral v — meglo mlačnosti in sramote! Temu našemu ndrodu torej: Veselo narodno bodočnost in srečno novo leto, — možem pa, ki imajo dolžnost na svoji vesti — koristiti mu, tem velja poziv : (Je hočete uživati čast, imate tudi dolžnost — delati zanj ! Ljubljanski pohajkovalec. Na to se oglasi ca besedo : svetovalec E. U a s c o v i c h. Tudi on bi prosil galerijo, da ne razgraja. Toda neprestane agitacije neke stranke vznemirjajo „domo-rodni čut*. Tudi on želi svobode govor-nikom. Ali, ako ne bi bilo provokacij, tudi „narodni čut" ne bi se razvnemal toli silno. To je čutila tudi desnica in jo glasovala kompaktno z nami, pustivši na cedilu dvoje agitatorjev. Lahko rečete, da galerija naj ne uprizarja manifestacij, a tega ne smete reči, da so to škandali : to je „sveti čut domovinski", ki se razvnema. Po teb besedah dospelo je razburjenje do vrhunca ; občinstvo, kolikor ga je ostalo na galeriji, je kričalo: Evviva Rascovich ! Abasso Sanzin ! Fora Nabergoj ! Nabergoj odgovarja Rascovichu, da to jo nesramno obrekovanje, ako se njega in njegove tovariše zmerja z agitatorji, ki so iatotako meščani iste občine, samo da ljubijo narodnost svojo. Kaki agitatorji! Svet. Rascovich je na istem stališči. R a s c o v i c h ostane pri tem, kar je rekel. Svet. Nabergoj pravi, da smo mi na istem stališču. To ni res! Mi branimo svojo narodnost v svoji hiši in jo hočemo ohraniti. Mi ne silimo v Ljubljano ali Zagreb, da bi tam italijančili, a vi silite v našo hišo, da tu agitujete. Vi ste torej agitatorji! Pustite nas pri miru v naši hiši, ako nočete biti agitatorji. Svet. S a n c i n pravi, da Rascovich jo v resnici agitator. Kar je rekel, od tega se ne umakne. Govornik in njegov tovariš spoštujeta italijansko narodnost. A r t e 11 i (razjarjen) : Kako morete reči, ko se je nekoč svet. Nabergoj drznil, govoriti slovenski v tej dvorani ter je s tem prouzročil, da so vai svetovalci zapustili dvorano. Nabergoj: S tem ni dokazano čisto nič. Gospoda so bili silno razgreti in županu se je videlo umestno, pretrgati razpravo o tej zadevi izjavljajoč, da ne dovoli nikomur več besede. Tako se je dogodilo dne 23. decembra 1. 1892 po Kristusovem rojstvu; tako se je dogodilo v XIX. stoletju svobode in napredka ; tako se je dogodilo v mestu tržaškem, pripadajočem moderni in konstitu-cijonelni državi. Obširnejši komentar si pridržujemo za drugikrat. Primorska io državni proračun. Govor drž. poslanca dra. Laginje v seji poslanske zbornice dne 15. decembra 1892. (Dalje.) Načelnik neposredno predpostavljenega okrajnega šolskega sveta pritiskal je na vae mogoče načine na učitelja, da bi ta umaknil svojo pritožbo (Čujte! Čujte!) in mož je bil končno primoran storiti to in sicer brez vednosti pooblaščenega advokata. In zakaj, gospoda moja ? Rekurs je bil pisan povsem dostojno. Naveden pa je bil v njem fakt, da je pri istih volitvah, pri isti priliki, dosti večij odgojitelj mladine deloval neposredno za nasprotno stranko (Cujte ! Cujte !), da je bilo njegovo ime podpisano na proklaiuacijah, protestih itd., a ni se mu zgodilo nič, morda je bil celo pohvaljen. Mali mož je bil ljudski učitelj, veliki in morda celo pohvaljeni mož pa ravnatelj srednje šole. (Posl. prof. S p i n č i č : In član deželnega šolskega sveta!) Torej take reči se god& pri nas. Kjer dobimo Slovani v kaki občini večino in uvedemo svoj jezik kot uradni jezik, takoj se potrudi politično oblastvo odgovarjati nam, ki pišemo hrvatski ali slovenski, v nemškem jeziku (Čujte! Cujte!); italijanskim in poitalijančenim občinam pa dopisuje politično oblastvo v italijanskem jeziku. Kaj je posledica tega P Posledica je, da Italijani nimajo uzrokov tožiti in se vedejo mirno ; tudi če so zoper vse na- ravne zakone prišli do večine, morejo koj uvesti zopet italijanščino, ako ni bila že prej v veljavi. Uzroka torej ni, da bi mej njimi in političnimi oblastvi nastalo nesporazum ljenje. V takih razmerah seveda se moramo mi pritoževati, da meri okrajno glavarstvo močnim in imovitim z drugo mero, kakor nam. Zato se pa tudi v iz-vestnih krogih govori; Hvala Bogu, Itali jani se ne prepirajo, oni so mirni, prave ovce (Veselost); ali Hrvati, to so nemir-neži, ti bo rudeči, to je prava iredenta! (Veselost). Kadar bo jedenkrat politični uradi na Primorskem prišli do tega prepričanja, potem povejte mi : na kako podporo in pomoč smemo pri njih računati tudi na ekonomiškem polju. Odgovarja se nam : Kraj najboljše volje Vam v jezikovnem oziru ne moremo pomagati, ker potem bi moral vsak politični uradnik na Primorskem znati štiri jezike : i talija* hrvatski, slovenski in nemški. Tega ne morem uvideti, ker v nekaterih krajih je italijanski jezik absolutno nepotreben za občevanje z občinami in posamniki. Zanimivo pa je to, da zahteva vlada od svojih uradnikov še več, kakor mi. Fakturo je, da sta se jedno in isto leto dve občini jednega in istega političnega okraja obrnili do dotič-nega okrajnega glavarstva s prošnjama, naj se jima naiedbe in dopisi pišejo v deželnem jeziku in reklo se je izrecno, da je tema občinama, jedna je slovenska, druga hrvatska, vse jedno, če ae jima dopisuje hrvatski ali slovenski, češ : mi ume-jemo i jedno i drugo. Odgovor na to so bili nemški dopisi. (Čujte! Čujte!) In kakor se je zgodilo takrat, tako se godi tudi dandanes. (Posl. dr. Vašaty: Avstrijsko !) Ako se zoper to pritožujemo, nalagajo se nam globe ali pa se nas denuncira. Postopanje vladnih organov na Primorskem naperjeno je sosebno zoper jedeu stan, ki bi po našem mnenji zaslužil, da ae ž njim ravna vse drugače. Vladne organe navdaja gledč duhovščine neka neza-upnost, če so dotičniki hrvatske ali slovenske narodnosti. (Čujte ! Čujte !) Znan mi je slučaj, da je neki duhovnik prosil okrajno glavarstvo, naj ga varuje raznih, zoper njega uprizorjenih agitacij naj postopa po zakonu zoper nekatere huj-skače, ki prigovarjajo ljudstvu, naj duhov* niku ne daje, kar mu pristoja — to je biro. Na to je odgovorilo okrajno glavarstvo : ,V tem oziru ne moremo ničesar storiti." Znani so mi slučaji, da so bili duhovniki hrvatske ali slovenske narodnosti na najsurovejši način psovani, da so bili v nevarnosti, če ne za življenje, pa vsaj za zdravje in telesno varnost, in vender se ni nič zgodilo v njihovo varstvo. Znan mi je slučaj, da je bil visok političen dostojanstvenik toli pogumen—recimo naravnost, to je bil Tržaški namestnik ; denuncirati nećem, ali fakta smem vender navajati — da je rekel neki de-putaoiji : Ne hodite za svojimi duhovniki; ti Vas bodo speljali na kriva pota. (Čujte 1 Čujte ! — Poslanec dr. L u e g e r : To je Rinaldini ! Tega bi bili morali že davno odstaviti!) Policijski duh ima v nas tako moč, da tepta književnost, umetnost, spoštovanje pred državo in najvišjimi faktorji v državi. Leto dni jo tega, da je nekega duhovnika, zajedno urednika hrvatskega lista v Trstu tožil radi žaljenja časti neki drugi duhovnik italijanske narodnosti. Kakor Vam je znano, priložiti je kazenskim aktom policijsko poročilo o obtoženeevem življenju. Kako se glasi to pod št. 11. zapisano poročilo o uredniku Mandiču ? (Čujte ! Čujte !) „Po privatnih njegovih izjavah in v „Naši Slogi" izraženih tendencah je urednik Mandič zagovornik veliko-hrvatskih aspiraoij (Veselost na desni), velik spoštovalec znanega strankarja škofu Strossuaayerja (Klici : Grozno !) in ne nasproten propagandi za slaviziranje rimskokatoliške liturgije, katero v nujnovejsem času iz političnih uzrokov tirjajo posamni prenapeteži«. (Veselost na desni. —PobI. Spinčič : Primorske razmere I) Prepričan sem, da policijsko oblastvo na Primorskem drugače niti pisati ne sme. Tu velja nasprotje tistega reka o čudnem duhu, ki hoče zl6 in dela dobro. V tem poročilu pa je velika hiba, katera karakterizira našo policijo. Glasom izlečka iz kazenskega zapisnika obsojen je bil Mandič na 60 gld. izgube od kavcije. Policijsko poročilo je dodalo ničlo, (Veselost.) da je nastala številka 600. (Posl. Spinčič : Policijsko oblastvo v Trstu dodalo je samo ničlo!) Tudi čutno protislovje sem zasledil v tem poročilu. Urednik je torej zagovornik velikohrvatskih tendenc. Da je to istina, potem ne more biti političen »poštovatelj znanega strankarja škofa Strossmayerja, kajti prav gledč tega programa nastali sta na Hrvatskem dve nasprotujoči si stranki. Priznam pa, da jaz in toženi urednik spoštujeva visoko škofa Strossmayerja, čeprav ta ni zagovornik velikohrvatskih tendenc. Zakaj ? On je katoligk prelat, on je plemenit Človek, on je storil svojemu narodu veliko dobrot, on se bavi z vzvišeno idejo, z idejo, katere uresničenja ne bo doživel, katero je pa radi tega toliko bolj spoštovati, z idejo, s katero so se bavili največji možje, z idejo o združitvi obeh kristijanskih cerkva (Tako je!) po znanem reku : unus pastor unus grex. In takega moža naj ne bo dovoljeno spoštovati ? Za Boga, to je že a sploino človeškega stališča nekaj naravnega, samo naša policija hoče s tem podati „noto** — dobro jo umejemo — v politični informaciji o istrskem Hrvatu. Ali z državnega stališča bi vender ne smelo biti čudno, ako je kdo velik spočtovatelj — tajnega svetnika Njega Velečanstva (Tako j«*!), in škof Strosamayer je vender tajni svetnik Njegovega Veličanstva ! Do kam nas je na Primorskem že zapeljal policijski duh, o tem dovolite mi še jedno beBedo. Tu (pokaže na posl. Spinčiča, sedečega poleg govornika) imate vzgled, kaj se more pri nas vse zgoditi. (Res je !) Ponos je in podpora stare svoje matere, dobrotnik mnogih-dijakov, izvrsten vzgojitelj učiteljev, mož, o katerem je dokazano, da ju učiteljstvu obeh narodnoatij vedno svetoval spornzumljenje in ljubezen (Posl. dr. Vašaty: Čujte!) — takega moža so hoteli vreči ob tla (Čujte!), pravim „hoteli", ker končna rešitev še ni znana. (Posl. Spinčič: S tem me ne bodo ugonobili ; tudi minister Gautseh ne! V dotičnem odseku se je reklo, da je to čin kabinetne justice. (Posl. dr. Lueger: To je res!) V tem oziru dovolil bi ai izreči drugo mnenje; ako ni kabinetna ju-stica, kakor jo jaz razumim, bolj pravična, kakor ta navadna pravica, potem moramo obupati. (Klici: To je turška justica !) Tako delujeta zoper nas uprava in policijski duh ; pričakovati bi bilo, da tedaj, kadar gre za naše osebno varstvo, morala bi policija in politično oblastvo vsaj ad salvandam apparentiam tudi za nas nekoliko skrbeti. Slučaj, katerega imam v mislih, je žalosten, a povedati ga moram, kor »em to itak že predolgo odlašal. Kar pa bom rekel, tega, gospoda moja, nikari ne smatrajte za denunoijacijo, ali kot nekaj, kar je obrneno zoper drugo narodnost v deželi. To mi ni v mislih in slovesno izjavljam, da mi Hrvati in Slovenci ne maramo biti moralno orodje, h katerim bi se streljalo na izvestne elemente na Primorskem. (Dobro ! na desni). Kar je vlada s svojim sistemom na Primorskem vzgojila, to naj sedaj neguje, kar je sejala, naj žanje. Če pojde za našo eksistenco in nam ne bo mogoče, da bi se branili kot Avstrijci, branili bi se kot Hrvati. (Dobro ! na desni. — Posl. Sokol: Tako je prav!) Pred jednim letom torej sem slišal za svojo varnost in za svoje življenje zelo neugodne vesti. Nikakor no mislim to namero zarezati na rovaš nasprotne stranke kot take, ker izmečkov je v vsaki stranki, pri vsakem narodu. Tu imam neki časopis z dne 30 novembra, „II Giovine Penaiero«, kateri nam je v političnim oziru absolutno nasproten. Tu čitam članek o postanku nage male parlamentarne frakcije, od katere za sedaj ne pričakujem Bog vč kakih uspehov; na-vedena so imena teh petero poslancev, • pridejane take impertinence in take psovke, da bi v varstvo osobne svoje časti morali stopiti pred porotnike. (Posl. Sokol: Nič se zato ne menite!) A pred porotnike ne moremo, kajti pravosodne razmere v Primorju so take — to izjavlj am slovesno — da nikakor ne moremo pred sodišče. (Tako je I na desni). Ta članek, v katerem nas primerja pisatelj klati-pevcem, kar nas ne moti, sl6ve pri koncu : „Questi sono i cantatorj e che rac-comando alla vostra bonevolenza, e nel caso vengono innanzi a voi cantar le loro dolci canzoni prenderli a pedate in quel luogo". To se pravi : To so tisti pevci, katere smo vam popisali ; ako bi prišli k vam in vam jeli peti sladke svoje pesenoe, odže-nite jih z brcami iz tistega kraja. (PobI. Sokol: To so §ne manere). Tako, gospoda moja, se piše o državnih in deželnih poslancih. (Poh. Spinčič: Taki listi se ne konfiscirajo). Prav rad b» videl državnega pravdnika v Istri, kateri bi mogel opravičiti nekonfisciranja takih listov s tem, da hrvatski in slovenski listi ti*di tako pišejo. V naših listih ni bilo nikdar kaj takega brati o poslancih nasprotne nam stranke. (Posl. Spinčič: Zato pa se konfiscirajo prav nedolžne notice o slovanski liturgiji!) Ako je smeti javno pisati take reči, kaj je potem še vse dovoljeno javno govoriti in kaj še tajno storiti P Kakor rečeno, sem bil večkrat opo-zorjen, da se čujejo čudni glasi glede osobne mojo varnosti. Kakšen utis je to name naredilo in kaj sem iz tega izvajal, o tem ne maram govoriti. Nekaj časa potem, ko se slučajno ni posrečil veflilaki shod, katerega nem sklical v Oprtalj na dan 6. junija t. I., izvedel sem, da je malo dni potem človek rekel nekemu drugemu, da je določena nagrada tistemu kdor me umori (Posl. Spinčič: 3000 gld. — Klici na desni : Čujte! Čujte !) in povedalo se mi je tudi, da so to izvedeli orožniki in sodišče ter naznanili stvar kompetentnim oblastvom. (Posl. Spinčič: Državnemu pravdništvu in okrajnemu glavarstvu !) To se je zgodilo meseca julija t. 1. Čaka) in molčal sem do 8. novembra t. 1. nadejo se, da dobim kako obvestilo o tej stvari bodisi cd sodne bodisi od politične oblasti ali vsaj od žandarmerije. Ker je bilo političnemu oblastvu uradoma znano, da že od februvarija meseca v ožji svoji domovini nosim orožje vedno pri sebi (Čujte pričakoval Bera tako obvestilo sigurno. Dne 8. novembra t. 1. obrnil sem se s posebnimi ulogami tako na pristojno okrajno glavarstvo v Poreču, kakor na pristojno okrajno sodišče v Motovunu in vprašal, kaj je a tisto nagrado in jeli sploh kaj na tistih govoricah. Od sodišča dobil sem te dni prepia ovadbe žandatinerije in prepis odloka, katerega je izdalo državno pravduištvo v Rovinju na to izročeno mu ovadbo. (Dalje prih.) Različne vesti. Naredba c. kr. namestništva v zadevi veleč, kapelana rojanskega so glasi : Mestnemu magistratu v Trstu! Glasom dopisa škofijskega ordinarijata v Tratu z dne 22. septembra t. 1. št. 1900 branil se je mestni magistrat nakazati kon-gruo (duhovsko plačo) novoimenovanemu kapelanu rojanskemu, Matevžu Skrbcu, iz vzroka, ker imenovani baje ni vešč italijanskemu jeziku. Z ozirom na tor da je mestna občina tržaška brez vsake dvombe ne le dolžna plačevati kooperatorja v Rojanu, ampak da tudi mestni magistrat v svojem dopisu na škofijski ordinarijat z dne 16. septembra t. 1. št. 39.324 sam izrecno pripoznava to svojo dolžnost; z ozirom na nadaljno okolnost, da je aodba o osebni sposobnosti duhovnika za izvrševanje službe dušobrižnika kot zgolj notranje-cerkveua zadeva načelno prepuščena višim cerkvenim oblastim ; z ozirom na okolnost, da v tem slučaju ne veljajo vzroki za izključenje, navedeni v §. 8. postave z dne 7. maja 1874 drž. zak. 50, rudi katerih je vlada opravičena zahtevati od cerkvenih oblasti, da . so kak duhovnik odstrani od izvrševanja cerkvene službe; z ozirom na to, da je n e p o s t a v e n in protikompetenten sklep municipalne delegacije, da se ne nakaže plača imenovanemu pomožnemu duhovniku iz vzroka, ker baje ni vešč italijanskemu jezik u ter zato nesposoben za izvrševanje službe dušobrižnika v Rojanu, poživlja se mestni magistrat, kooperatorju rojanskemu, M a-tevžuŠkrbcu, takoj izplačati pristoječo mu kongruo ter naznaniti škofijskemu ordinarijatu, da se je izvršil ta ukaz. Zajedno je poročati o tem tu-sem. V Trstu, 17. decembra 1892. C. kr. namestnik : Rinaldini 1. r. Nevarni pojavi nezadovoljstva. Veleč, g. Jožef Knavs, kapelan na Topolovcu, moral je — pozvan k sodišču v Matavun — dne 23. septembra t. 1. skozi Oprtelj. Blizo Oprtlja ga je pričakovala v jarkih kraj ceste velika množica lahonov ter je pričela žvižgati tako silno, da so se skoro splašili konje. Ras neko okno v Oprtlju je tudi nekaj padlo na konje. Za kočijo me* tali so kamenje in je malo manjkalo, da kamen ni zadel veleč. g. kapelana v glavo. Naše ljudstvo je bilo tako razburjeno vsled teh dogodkov, da se je bilo bati zlih po* sledio. Kapelan Oprteljski pa je uložil tožbo na namestništvo, v kateri je naglašai, da je ljudstvo samo že prosilo, da bi se v Oprtlju namestila žandarmerijska postaja; a oblasti so odbile to utemeljeno in opravičeno prošnjo. Na to prošnjo je dobilo c. k. okrajno glavarstvo v Poreču ukai z dne 17 novembra ftt. 1700/IX, obvestiti imenovanega gospoda kapelana, „dass die ttber den von ihm angezeigten Vorfall in T o p o 1 o v a o am 20. September 1898. durchgefiihrten Erhebungen, bezuglich der Individuen, welche bei seiner Durchreise durch den genannten Ort ihr M i u f a 1 1 e n gegen ihn zum Ausdrucke ge-bracht haben, kein positives Reaultat er-geben haben, weshalb die politischen Be-horden auch nicht in der Lage sind, gegen dio Thater die Strafameige zu erstatten*. .... (da gledč na prijavljeni dogodek v Topolovcu z dne 20. septembra 1892, kar so tiče osob, ki so mu pokazale svoje nezadovoljstvo povodom njegovega potovanja skozi imenovano Belo, završena proizvedovanja niso dognala do nikaoega pozitivnega vspeha, zbog čosar politiške oblasti niso v stanu napeti kazensko ovadbo proti krivcem). Najprvo bi bilo pripomniti, da je kapelan Knavs v svoji pritožbi izrecno naglašai, da se je napad izvršil v Oprtlju, ne pa Topolovcu, kakor je čitati v naredbi namestništva. Sioer pa so taki pojavi .nezadovoljstva" (Mi«falkn) — zelo zelo nevarni in bi morda zaslužili kako drugo o z n a č e n j e. Iz Zagreba je došla velevažna in vesela vest, da sti ho združili obe opozicijski stranki. V prihodnji Beji deželnega zbora bosti prijavili, da izsto-p i t i iz d e ž o I n e g a zbora. Tržaški mestni svet ima noooj svojo i sejo in ho bodo nadaljevala razprava o mestnem proračunu za leto 1893. Za družbo sv. Cirila in JMtada so darovali v gostilni „Vittoria" god sv. Janeza evangelista obhajajoči gostje 1 gld. 45 kr. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so nabrali proseški krokarji naDevinšČini 1. gld. 14 kr.— P. T. je daroval 67 kr. Veliki koncert z igro in plesom. Slovenska pevska društva v Trstu in okolici: „ Adrija* iz Barkovelj, „Hajdrih" s Prošeka, .Pevsko in bralno društvo" z Opčin, „Slava" od sv. M. Magdalene spodnje, „Slovansko pevsko društvo* iz Trsta, „Sve-toivanski pevci", „Velesila* iz Škednj« in „Zarja" iz Rojana prirede veliki koncert z igro in plesom, v soboto dne 7. januvarja 1893. ob 8 uri zvečer, v krasno ozaljšanem gledališču Foni c e s prijaznim sodelovanjem združenih tamburašev „Tržaškega Sokola", tambura-škega zbora ProseŠkega in „Bralnega društva" od sv. Ivana ter „Dramatičnega odseka „Tržaškega Sokola". — Razpored : 1. 1. „Koračnica", svira vojaška godba 2. M. A. Mangold: „M o j zavičaj, zbor pojo skupni zbori. 3. J. Kocjančič: „D a-nes tukaj, jutri tam", mazurka, udarajo skupni tamburaški zbori. 4. I. N. Škraup: „Byvali Čechovč", zbor, pojo skupni zbori. 5. S. Katkič : „V i ena c h r v a t s k i h n a r o d n i b popievaka" udarajo skupni tamburaški zbori. 6. Dr. B. Ipavec: „Kdo je mar"? zbor s tenor in bariton samospevom, pojo skupni zbori s spremljevanjem vojaškega orkestra. 7. „Županova M i c i k a"; šaloigra v dveh dejanjih, spisal Ant. Linhart. II. Ples. — Združene pevske zbore vodi g. Srečko B a r t e 1 j, tamburaške pa g. drd. Josip A b r a m. — Pri koncertu in plesu svira orkester o. in kr. pp. it. 97 iz Pulja. — Blagajnica se odpre ob 7'/» uri zvečer. UBtopnina: V parter za koncert in ples 50 kr., sedeži od I. do V. vrste 30 kr., od V. naprej pa 20 kr. Vstopnina na galerijo samo h koncertu 20 kr. — Ker je (isti dohodek namenjen v korist sodelujočim zborom, družbi sv. Cirila in Metoda in dijaški kuhinji v Trstu, torej se rado-darnosti ne stavljajo meje. — Veselica vrši se pri vsakem vremenu. — K obilni udeležbi vabi uljudno Združeni odbor. Za veliki skupni koncert bo dobivajo vstopnice pri čuvaju slov. Čitalnice in pri odborih vseh pevskih društev okoličanskih. Sedeži pa se dobivajo 1 e pri gori imenovanem čuvaju. Božičnica. Vspored božičnice v slov. Čitalnici izvršil se je kaj točno in ganljivo. Deklica M. Žerjal je deklamovala „Božično drevo,- 5 dečkov in 7 deklic iz VI. razreda pa so zapeli „Božično pesem", dvoglasno, tako ubrano in melodijozno, da smo se kar čudili. Cetin je prav po vojaško stopil na oder ter deklamoval „Junaka". — Zatem so zapeli otroci iz otroš. vrta. Učenka Štefanija Mavrin iz I. raz. je deklamovala „Spomin na dobro delo," na kar je otroški vrt zapel „Kdor k vojakom mora iti." Deveta točka v razporedu je bila „Ubožec", kaj primeren prizor za ta večer. Igrali so gladko, posebno M. Žerjal, D a d i č Ante, Princ, A. Požar Fr. in Cetin I. Zatem je zapt-1 mali mešani zbor „Po jezeru* tako precizno, da nas je res ganilo to krasno petje. Ko ho jo Ki'pet dvignilo zagrinjalo, nastopila jo mlada kuharicu, zares ljubka prikazen. Čudili smo se, kako jo mogla gospodičina Delkinova tako izuriti malo deklico. Občinstvo je bilo kar oduševljeno pri tem prizoru. Zatem so zapeli priljubljeni „Otok bleŠki". Vidmar K aro l nam je pripovedoval o „Grdi 1 e h ki" kako je Boga prosil, da mu „Miklavž" prinose konjiča — a ker je enkrat moliti pozabil, je tudi „Miklavž" to pozabil in mu prinesel lesko grdo. „T i h a noč" zapeli so naši učenci iz VI. razreda pod vodstvom gosp. M i r. Pretnarja čveteroglasno. No, to je bilo pa res milo petje, kot bi slavČki peli v tihi noči. G. Pretnar se nam je pokazal dobrega pevovodjo. Gospića Reich-manova je svojo učenko G o r u p Ivanko uaučila zahvalo. Deklica se je v prelepih besedah zahvalila slavnemu vodstvu, slav. ženski podružnici ter vsem prijateljem naše družbe za obilo gorke obleke, katera bode ogrevala revne bratoe in sestrice v mrzli zimi. Sveta brata Ciril in Metod prosita Boga za Vse 1 Naša vrla podružnica nam je priredila ros lep večer. Jan — Božićnica otroških vrtov družbe sv. Cirila in Metoda na Greti in v Rojanu. V sredo dne 21. t. m. vršila se je prva bo-žiouija v novem otroškem vrtu „Družbe sv. Cirila in Metoda na Greti". Čeravno se ni izdalo uikakih povabil, bila je prostorna dvorana otroškega vrta prenapolnjena do-šlega, ponajveč domačega občinstva. Veliko število navzočih domačih mater nam je porok o njih skrbi do tega zavoda. Častno so bile zastopane uaše čast. gospe in gospice iz mesta — kakor tudi odbor ženske podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu". Posebno pa smo se razveselili zapazivši navzoče oba Rojanska veleč. gg. duhovnika, ter veleč. g. kapelana svetoivanskega. Prvosednik domače podružnice, g. Drag. M a r t e 1 a n c, omenjal je v svojem govoru posebne skrbi slavnega odbora ženske podružnice tržaške do domaČih otročičev in za prireditev božičnice. — Ali častite dame Tržaške, kakor tudi druge nabiralke in nabiralci darov, ter darovalci sami smejo biti zadovoljni, kajti njih trud in požrtvovalnost povrnjena jim bota danes v polni meri: molili bodo tu, peli in deklamovali otro-čiči, ki so bili še pred letom v tujem vrtu, nahajajočem se na Greti. Isti otroci bili so za nas izgubljeni — mi sami smo jih poštevali kot take — in bali smo se, da bodo, ko odrasejo, preklinjali in zaničevali jezik lastne matere, kakor je to, žal, navada nekaterim domačim renegatom. Ali ti otroci so zdaj zopet naši — iz njih ust, ki so bila še pred letom odprta tuji govorici, teče zdaj čisti, mili, materini jezik slovenski! Govornik, zahvalivši se navzočim damam in slavnemu občinstvu na mnogobrojnem obisku, končal je z besedami : „Otroci, vzgojujoči se v tem zavodu v pravem duhu, bodejo naj pozneje kot odrasli inožje branitelji narodnosti naše — pripravljeni ob vsaki priliki za-klicati nasprotniku: „Stoj, tuje naša zemlja, tudi Slovenec je Tržačan!" — Vse točke vsporeda „božićnici" izvršili so otro-čiči vrlo dobro ; program ni bil obširen, a poštevati treba kratki, še ne trimesečni obstoj otroškega vrta. Vrtnarica g.čna Podkrujšek izvršila je v tem času svojo nalogo res jako dobro. — Jako sti ugajali deklamaciji „Slovenka" (deklamovala mala deklica v obleki v narodnih barvah) in „Pastir", katero je izvršil mali deček liajpovoljnejše. Dvogovor „Otrok in rožica" moral se je ponavljati na občno željo. S tem je bila dana domačim materam prilika, da so se prepričale, koliko se nauče domači otroci, učeči se v lastnem svojem jeziku ! — Mali deček, kateri je bil še v minolem šolskem letu v tujem otroškem vrtu, zahvalil se je v imenu vseh otročičev častitim darovalkam in darovalcem ter žel zasluženo pohvalo. Vspored se je končal kakor običajno, s „cesarsko14 ter so se potem razdelila darila. Ubožnejši otročiči dobili so več obleke ali druzega, drugače bili so pa, sploh obdarovani vsi otročiči. Koncem nam je še omenjati, da se je zahvalila tudi g.čna vrtnarica vrlim dobrotni kom naše dece priporočajoč otro-čičem, naj se spominjajo svojih dobrotnic in dobrotnikov. — V speli našega vrta na Greti kaže se že zdaj jako povoljnjini, a ob prihodnji božićnici bodo gotovo izvrsten. (Konec prili.) Silvestrov večer, kojega priredi v soboto zvečer veselični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" pomočjo nekaterih prijateljev, obeta postati zelo zanimiv ; kajti ^prireditelji te veselice si prizadevajo na vse strani, da ugodijo občinstvu v vsakem pogledu. Upamo, da se slavno občinstvo mnogoštevilno udeleži te veselice, ki bode v dvorani „Mally", via Torrente. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop-nina 30 novč. „Pevsko in bralno društvo na Občinah", ima svoj redni občni zbor dne 31. t. m. ob 7. uri svečer s na* Ud nji m »sporedom : 1. Nagovor predsodnika. 2. Poročilo tajnika.^3. Poročilo blagajnika. 4. Razni nasveti. 5. Volitev novega odbora. Oubor uljudno vabi svoje člane k obilni udeležbi. Učiteiji-tovariši pozor 1 Iz učiteljskih krogov smo prejeli nastopno izjavo: Opozorujemo Vas, slovenske tovariše, zlasti Primorske : bodite o novem letu previdni pri izbiranju listov! V prvi vrsti se Vam priporočajo šolski listi in pedag. letnik na Krškem. Glede polit, listov naj bi se učitelji naročali le na take, ki goje versko - narodne to ž nje po duhu treh istrskih duhovnikov (: Glej „Edinost" od 21. dec. t. I. štv. 162 :), — po duhu škofa Slomšeka in Strosmajer-ja: — naročite se naliBte,ki narodnost in njeno obrambo proti agresivnemu ptujstvu ne smatrajo paganstvom in ki so slednjič slovenskemu šolstvu in slovenskemu učiteljstvu prijazni. S temi načeli strinjajoči se listi so uljudno naprošoni, ta poziv blagohotno po-natisniti. Na Tolminske«, 26. decembra 1892. Nekateri narodni učitelji. Vprašanje do načelnika postaje Na-brežinske. Dne 18. t. m. čakal sem na postaji NabrežinBki na vlak, da se popeljem se svojo hčerko na Opčine. Vlak je prišel, a nikdo me ni opozoril na to v »loven-s k em jeziku. Ker druzega ne razumem, bila je posledica ta, da sem res zamudil vlak. Zato vprašam velespoštovanega načelnika postaje v Nabrežini, ali se mu ne vidi umestno, da bi vratar v Nabrežini, toraj na slovenskih tleh, opozarjal potnike tudi v slovenskem jeziku? Jaz monim, tja je ta moja zahteva izvedljiva tem bojj, ker vem, da je vratar Slovan in ume popolnoma naš jezik P Saj so dobri tudi naši novci — ali ne P! In če so, da jte tudi nam, kar nam gre. Ali ne le ško Favero. Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naroČila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In Čisti kriima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 noč. Omenjena lekarna izdoluje tudi pile za prestenje života in proti madvonu iz soka neke posebne rastline, katerih UBpeh jo velik, posebno pri z -prtom truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira 11a dijeto. Kna škatlja velja 30 noč. Plafiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži — oeua 3 plaštrov za kurja očesa 20 nvfi. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edino zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni C ristofolletti, Pontoni in Gl iub ic. 8—10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. 2m Domači oglasi. M O rti n lfl*70 Piazza S. Oiovanni, št. 1' IvlClIllll M fcC) trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. B. Modic in Grebene, nsYtovva!S in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Gl. Tiskarna „Dolenc"