Leto LXTVm št. 6 Januar); Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 39 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. &. Telefon fitev. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126. PODBTJ1NICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova uMca 2. — Tel. 100, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 10L-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. i Reforma socialnega zavarovanja Podrobnosti iz načrta novega zakona o zavarovanju delavcev in primerjava z dosedanjimi določbami V gospodarskih organiza* cijah se vrše zadnje dni in* tenzivna posvetovanja posve« to van j a o načrtu novega za« kona za zavarovanje dela v* cev. Kakor znano, je bil u ve* I javi j en prvi zakon o zavaro* vanju delavcev L 1922. Že takrat se je pojavil v krogih delodajalcev precejšen odpor proti tej obremenitvi gospo« darstvfl in zahteva po rev iz i* ji tega zakona. Delavci s svo* je »trasi so to zahtevo odioč* no pobijali, vendar pa so se razmere razvijale tako, da je postala revizija socialne za* konodaje v interesu obeh ta* borov nujno potrebna. Mini* strstvo socialne politike je zato sestavilo načrt novega zakona, ki je bil razposlan na vpogled in v izjavo vsem zainteresiranim organizacijam. »Jugo« k> venski Llovdc ob* javlja sedaj zanimivo primer* javo med dosedanjim in no* vim zakonom o zavarovanju delavcev. Ker je to vprašanje važno tudi za naše gospodar* ske kroge, priobčujemo glav* ne podatke te primerjave: Po načrtu od novega zakona bi bili od obveznega zavarovanja izvzeti hišni posli ter delavci in nameščenci, ki so stari nad 65 let. Teh je skupno okrog 60.000, ki pa so po sedanjem zakonu vsi zavarovani. Dopuščeno je tudi tolmačenje, da so od za varovanja izvzeti tudi gozdni delavci. V načrtu novega zakona je določenih 8 plačilnih razredov od 10 do 80 Din dnevne mezde z enako višino zavarovane mezde. Po dosedanjem zakonu je bilo 12 razredov od 8—48 Din, ki se glede na zavarovalne mezde gibljejo v istih mejah. Zavarovalni prispevek se določa po odstotkih zavarovane mezde in znaša za bolezensko zavarovanje po starem zakonu 5 —7, po novem 6—7 %, za nezgodno zavarovanje 1.5 do 2% po starem in prav toliko po novem zakonu ter za primer onemoglosti in starosti 3% po starem in po novem zakonu. Prispevke za bolezensko in starostno zavarovanje plačujejo delavec in delodajalec vsak polovico, a prispevke za neugodno zavarovanje plačuje delodajalec. Te odredbe ostanejo tudi v novem zakonu n«» izpremenjene. Pač pa predvideva novi zakon, da se bodo v primeru, ako prispevki za bolezensko zavarovanje ne bodo dovoljni za kritje potreb te zavarovalne panoge, v odgovarjajočem razmerju znižali h rana-rine članov in omejilo izdajanje zdravil, pomožnih sredstev za zdravljenje kakor tudi zdravljenje v kopališčih in sanatorijih. Bolniška nega: Po starem zakonu imajo vsi člani in njihove rodbine pravico do zdravnika in zdravil skozi 26 tednov takoj p«» ratopu v službo. Po novem Zakonu pa imajc takoj _po vstopu v slažbo to praviro samo čiaiii njihovi svojci pa po 10 n»eseHb članstva v enem leto odnosno po 18 n.eseČnem članstvu v treL letih. Opreme deteta: Po starem zakonu je imel član zavarovanja po trimesčnem članstvu pravico na 14 dni kratki iznos za varovane mezde. Po novem zakonu znaša ta doklada 150 Din, a šele po 10 mesecih Članstva. Dojnina: Po starem zakonu so imele dojnice pravico do podpor že po trimesečnem članstvu, po-novem pa Šele po 10 mesecih. Podpora je znašala po starem zakonu tričetrtine zavarovane mezde in to dva meseca pred porodom in dva meseca po porodu. Po novem zakonu so bo izplačevala dojnina samo štiri tedne pred porodom In šest tednov po porodu. Hranarina: H ra nar i na je pripadala vsem članom takoj po vstopu v službo in je trajala 26 tednov ter znašala dve tretjini za varovane mezde. Po 6 mesečnem Članstvu je trajala hranarina 52 tednov. Po novem zakonu bi imel član pravico do hranartne Šele po 6 mesečnem članstvu in to v iznosu ene polovice zavarovane mezde. Po 10 mesečnem članstvu se poviša hranarina za mesc dni, izplačuje pa se samo 26 tednov. Pravico do h rana rine je imel po starem zakonu po 3 dnevnem bolovanju, po novem pa bo imel šele po 4 dnevnem. Posmrtni ne članom rodbine po starem zakonu sploh ni bilo, po novem pa dobi zakonski drug 300 Din. Porodnlna: Po smrti moža po starerr zakonu žena po smrti moža ni imela pravice do prispevka za opremo deteta. Pr novem zakonu pa ji je priznana ta pravica Če rodi 5 mesecev po moževi smrti. Člani rodbine: Po starem zakonu so se I smatrali za člane rodbine zakonita žena odnosno mož, zakonski tn nezakonski otroci, starši, bratje in sestre. Po novem zakonu se smatrajo za rodbinske člane samo zakoniti mož in žena, če živita skupaj najmanj 24 mesecev, ako sta brez otrok, ali najmanj 12 mesecev, če imata otroke. Otroci in pastorki se smatrajo za rodbinske člane samo do 15 leta starosti, starši pa samo, če *c sta*i nad 65 et. Zavarovanje za slučaj nezgode: Po starem zakonu se je izplačevala hranarina za prvih deset tednov v visini dveh tretjin zavarovane mezde. Po novem zakonu se bo plačevala hranarina za 26 tednov. Izplačilo rente: Po starem zakonu se je izplačevala renta 70 dni po nesreči odnosno po ozdravljenju. Po novem zakonu se prične izplačevanje rente 27 tednov po nesreči odnosno takrat, ko je prenehala potreba zdravljenja. Višina rente: Po starem zakonu se je višina rente ravnala po odstotku nesposobnosti. Po novem zakonu se računa renta po odstotku nesposobnosti, vendar pa ne od cele zavarovane mezde, marveč sa- mo od treh četrtin. Odpravnina članov: Po starem zakonu so mogli rentniki do 20% nesposobnosti dobiti odpravnino po gotovem ključu, če je na to pristala njihova pristojna občina. Po novem zakonu se bo priznala odpravnina za 10 do 20% nesposobnosti po dveh letih v višini toliko odstotkov letnega zaslužka, kolikor znaša nesposobnost. Vdove dobe rento v visini ene četrtine, doslej ene tretjine zavarovane mezde. Pri ponovni možitvi dobi žena odpravnino v iznosu polovice zavarovane letne mezde, d očim je doslej dobila enoletno zavarovano mezdo. Sistem uprave. Upravo vodijo delodajalci in delojemalci, ki imajo v upravi vsak polovico zastopnikov. Po novem zakonu volitve odpadejo, člane uprave pa delegirajo stanovske zbornice. Proporc ostane isti, tako, da imajo oboji po polovico zastopnikov, vendar pa sta obe skupini razdeljeni tako, da delegirajo dve tretjini delavskih in dve tretjini delodajalskiii zastopnikov stanovske zbornice, eno tretjino pa minister socialne politike. Papeževa enciklika o zakonu Papež zahteva točno izvrševanje skera živ Rim, 9. januarja. AA. Enciklika »Časti connubii« je izšla v službenem glas lu Va* tikana v petih jezikih. Posebna poglavja so posvečena otrokom, zakonski zvestobi in zakramentom. Enciklika obsoja moder* ne ukrepe proti porodom v vseh oblikah in poziva spovednike, zdravnike in oblastva. naj nastopijo proti materijalizmu Nada* lje odklanja enciklika modo spolnega pri* jateljstva, odpor žena proti materinstvu, kakor tudi njihove emancipacij ske težnje za tem, da posegajo v politiko in v javno življenje. Naposled obsoja enciklika pro* fanizacijo zakona, ako mu manjka cerkve* na oblika, in obsoja ločitev zakona. Enciklika izvaja dalje, da se morajo bo- predpisov katoliške cerkve o zakon-Ijenju doča zakonci pred poroko na primeren način pripraviti za zakon in da morajo skrbeti tudi za njegove materijelne strani, s katerimi je zvezano vzdrževanje rodbine. Papež toplo priporoča civiinim oblastvom, naj pri tem pomagajo cerkvi ter skupno z n>jo čuvajo dobre nauke in ustanovitev zakona, ker bosta imeli iz tega dogovora med cerkvijo in državo obe velike koristi. Enciklika navaja kot jasen in najnovejši primer takega sporazuma konkordat med Sveto stolico m ItaJijo. Sveti oče zaključuje s pozivom, naj bi vsi poslušali njegove očetovske nasvete ter podeljuje vsem vernikom svoj apostolski blagoslov. Rumunska vlada proti terorističnim organi zacijam Desničarske radikalne organizacije so pripravljale nasilen prevrat — Zaplenjena skladišča orožja in municije Bukarešta, 9. jan. V zvezi z akcijo proti radikalnim organizacijam je odredilo prosvetno ministrstvo univerzam, ministrstvo za bogočastje pa cerkvam, naj ne trpe snovanja desničarsko radikalnih organizacij. Na univerzah bodo odslej postopali najstrožje proti desničarsko radikalnim dijakom. Oblastva so zaplenila mnogo obremenilnega gradiva, iz katerega se da sklepati, da so desničarsko radikalne organizacije pripravljale nasilen prevrat. i Bukarešta, 9. jan. Hišne preiskave pri ' raznih protižidovskih organizacijah so spravile na dan mnogo obremenilnega gradiva. Iz zaplenjenih listin izvira, da organizacije niso pripravljale samo posameznih atentatov, temveč velikopotezno teroristično akcijo po vsej državi, ki naj bi bila pričela po nekem dogodku, ki ga listine ne navajajo natančnejše. Posrečilo se je tudi razkriti dve veliki skladišči orožja in municije »železne roke« v Bukovini in Transilvaniji. Lastniki premogovnikov proti Macdonaldu Macdonaldove grožnje so izzvale med lastniki premogovnikov silen odpor — Odločilna seja zastopnikov rudnikov in delavcev London, 9. jan. Ministrski predsednik Maodonald se je v sredo na nekem zborovanju bavil tudi z rudarskim konfliktom in naglasil, da je vlada odločena vztrajati na obstoječih zakonih, zlasti pa uveljaviti premogovni zakon, ki je bil odobren po dolgih borbah od zgornje in spodnje zbornice, če Industrijci odklanjajo narodni industrijeki svet, ki ga določa ta zakon, potem se pa stavljajo sami izven zakona in si morajo budi pripisati vse posledice. Če bi industrij, ci ne bili tako svojeglavi, bi sploh ne bUo rudarskega konflikta London, 9. januarja. Ostre Macdonaldove izjave proti lastnikom angleških premogovnikov so naletele v angleških industrijskih krogih na silen odpor. Lastniki premogovnikov naglašajo, da ni v premogovnem zakonu nobene določbe, po kateri bi bile stranke dolžne priti pred industrijski narodni svet in sprejeti njegove določitve. Lastniki očitajo delavski vladi, da je osnovala industrijski svet, ua bt ood to krinko priznala narodni rudarski 'vezi pravico pogajati se z industrijskimi krogi v imenu vsega delavstva. Lastniki povdarjajo nadalje, da so odločno proti se- danji vladni politiki ter izjavljajo, da ne žele ponovitve dogodkov iz L 1926. Zaradi tega spora med Macdonaldom in lastniki premogovnikov se je upanje na ugoden zaključek med južnowaleŠkimi rudarji ter lastniki premogovnikov zelo zmanjšalo, čeprav so angleška vladna poročila sicer zelo optimistična. London, 9. januarja. AA. Izvršilni svet južnowaleške rudarske zveze je včeraj sprejel sprejel predlog, naj razsodi v spornem vprašanju med rudarji in lastnik? premogovnikov neodvisen sodnik. Danes bo v Cardiffu skupna seja delodajalcev in delojemalcev in upajo, da bo prišlo do spe-razuma. Katastrofa turškega parroka London, 9. jan. Pri svetilniku Hora v Marmarskem morju se Je ponesrečil turški tovorni pa mik »Gulcemal«. Kljub vsemu trudu, ga niso mogli rešiti. Ta parnik je bU te enkrat torpediran v svetovni vojni in je bil tedaj last angleške paroplovne družbe > Whlte Star Unec I. redna skupščina Sokola in Tudi Sokol III. se lepo razvija in obstoja že Ljubljana, 9. januarja. Komaj pol leta je preteklo od ustano* vitve sokolskoga društva Ljubljana III. do I. rednega občnega zbora, ki sc je vršil snoči v artiljerijski vojašnici pbenem z otvoritvijo društvene telovadnice. Otvoritve telovadnice in skupščine so se udeležili člani polnoetevilno, starosta društva g. Saplja pa si je mogel šteti v čast, pozdraviti tudi v otvor"tvenem govoru od* lične zastopnike civilnih in vojaških obla« eti in bratskih društev, med drugimi brig. generala Popovića, komandanta artilerijskega polka polkovnika Jovanoviča, župana dr. Puca, starosto ljublj. sokolske župe Pi» penbacherja, starosto Lj. Soko!a Kajzelja, starosto Sokola Ljublj. L ing. Bevca, sta« rosto Sokola Lj. II. dr. Subica, župnega taj* nika Flegarja itd. Starosta Saplja je v svojem vznesenem govoru naglašal, da si šteje v posebno čast in dolžnost pozdraviti s tega mesta Nj. Vel. kralja kot najvišjega protektorja So* kolstva in Nj. Vis. presrtolonasledndka Pe* tra kot prvega starešino SKJ. Prisotni so pozdravili vladarja s trikratnim gromkim zdravo!, nakar se je starosta zahvalil predstavnikom vojske, generalu P op o viču in polkovniku Jovanoviču, kakor ruda žu« panu dr. Pucu za moralno in materialno pomoč, da se je društvo že v 6 mesecih zamoglo tako razmahniti ter da sedaj že otvarja telovadnico — in baš v vojašnici, kar je še v posebno radost Sokolstvu, ker je dokaz tesnih vezi z vojaštvom, vzajem« npsti, istih teženj, stremljenj za ene m iste smotre, za zgraditev in očuvanje močne Jugoslavije. Za starosto je povzel besedo prosvetar Blaga nje, ki je očrtal na kratko ustanovi* tev in razvoj društva ter njegovo upravi« čenost in potrebo. Severni del mesta, ki se vedno bolj širi ter postaja velika četrt za« se, potrebuje za svojo djeco primerno vzga* j a; išče, da učvrsti v njej zdravje duše m te* lesa, potrebuje ljudsko univerzo, središče, ki naj združuje vse v enem duhu in Ijubez« ni za vsesplošen procvit naroda. Prve te* zave so premagane, otvorjena je telovad* niča, delo je začeto v vseh smereh. Seve* da pa smo še potrebni pomoči — materi« alne in moralne — predvsem vas prosimo moralne, zaupajte se nam, vi pa, ki ste že v naših vrstah, izpolnjujte svoje dolžnosti! Nato se je zahvalil za pozdrav staro« sti župan dr. Puc. Dejal je, da, kar je sto* rila mestna občina za društvo, je bila sa* mo njena dolžnost m da bi storila še več, če bi ji bilo mogoče — zahvalo pa zasluži le poveljstvo artiljerije, ki je največ pri« pomoglo, da se je otvorila društvena telo* vadnica. Obljubil je, da bo društvo v bliž* nji bodočnosti dobilo svoj dostojen dom, ▼ katerem bo vojaštvo prav tako dobro* dšlo, kot je zdaj Sokolstvo v vojašnici. Po« udaril je, da je vojaštvo in Sokolstvo eno tn isto, zato da se bosta vedno borila ra* mo ob rami za ene in iste ideale. V imenu vojaštva se je zahvalil polkov« nik Jovanovič, naglašajoč, da je njegova dolžnost zahvaliti se starosti Šapi ji za nje« gov pozdrav, zahvalo Pa da mora odkloniti, ker, ako bi društvo ne imelo tako spo* sobnega staroste, bi tudi ne bilo teh uspehov in dela; priznanje gre torej njemu. Starosta se je prisrčno zahvalil, nato pa je izročil br. načelniku telovadnico z nar o* čilom, da vzdržuje v njej pravo sokolsko disciplino in red. Načelnik je prevzel telovadnico s slo* vesno zaobljubo. Nato so se vpisala v spominsko knjigo zastopniki civilnih in vojaških ob] as tev m bratskih društev. Takoj nato je bil otvor j en v sosedni dvorani občni zbor. Starosta je še enkrat pozdravil vse pri« šotne, predfosem pa odlične zastopnike oblasti, L j. S. župe in bratskih društev, na* kar j« prešel na dnevni red. Tajnik Pleteršek je najprej prebral oprostilno pismo podstaroste JS E. Gan« gla, nato pa poslanico Saveza SKJ. Nato je prelagal starosta, da se posije podstarosti Ganglu pozdrav. Prvi je podal svoje poročilo društveni tajnik. Od ustanovitve društva od 10. ju* lija 1930 je bilo 7 rednih odborovih sej, 1 izredna in 1 žalna seja Vkožni zapisnik je izkazoval ob ustanovitvi 154 številk. 125 članov in 29 članic, 31. dec. 1930 pa 275 članov, 44 članic, 40 članov naraščaja in 64 dece, skupno 423 pripadnikov društva. Društvo je imelo več prireditev, udeležilo se je zleta v Gornji jtrad, gasilskega kon-cjema pr je dosegel v kratkem času svojega lepe uspehe \ Osnovali so se akcijski odseki kot tajniški, stavbni, gospodarsko * finančni, prosvetni, tehnični itd. Zelo agilen je bil prosvetni odsek, ki je opravil v tako kratkem času res ogromno delo, upoštevati pa se mora seveda tudi predvsem, da društvo ni imelo na razpo* lagp nobenega lokala. Vršilo se je več pre* davan j, 22. avgusta g. Novaka »O pom. org.«; 10. okt. »O Koroški« itd.. 2. nov. sc je proslavil ČS narodni praznik, nato pa L december vršili sta se 2 redni seji in več sestankov, ustanovila se je knjižnica s 390 knjigami, nekaj knjig pa še v vezavi, knjižnica prične poslovati 12. t. m. na Vodovod* ni cesti v društvenem lokalu. V tem odseku se pa tudi snujejo pododseki, kot dramski m pevski, ki se bodo v najkrajšem času pričeli udejstvovati. Tudi načelni je podal absmo posociAo, četudi društvo nri imelo telovadnice m se je telovadba vršila le na letnem telovadi* šou poleg restavracije Kavčič na Dunajski cesti, ki ga je dala mestna občična dro* štvu v najem. Septembra meseca so se ola* n4 tudi vadili v vaditeljskem tečeta. 14. decembra pa je nastopil v salonu restsvracV* je Kavčič prednjaški zbor. Blagajniško poročilo izkazuje živahen denarni promet, izdatkov je bilo 42,238 Din, saldo lanskega leta je ta znašal 2120 Din. Imovina društva je v gotovini in efek* tih skupno 21.792 Din. Gospodarsko fmanoni odsek je opravi tudi težko delo s preskTbovanjem denarnih virov, ter je imel več sej. Proračun, kn ga je ta odsek izdelal, sa teto 1931 predpostavlja 19.500 T>in redom fesv darkov m 21.350 Din rednih dohodkov, ta* redni izdatki pa znašajo Dm 130.560 in izredno kritje istih 53.350 Din. Predlog za absolutorij je bil soglasno sprejet, prav tako so se ruda prisotni zetfi* nili za določitev članarine. Člani odbora ostanejo z redkimi izjemami tsri. Starosta Danilo Saplja, namestnik Leopold fcovi, tajnik Miroslav Zor, načelnik Čeme Mirko, načelnica Gregoričeva. Mara itd. H koncu je še spregovoril starosta ljub* ljanske sokolske župe g. Pipcnbacher ter čestital društvu k tako lepim uspehom, naglašal je predvsem agtinost staroste Šaplje in pohvalil rudi zavedno čtenaSvo in delavne odbornike. Starosta Šaplja se v zaključnem govoru zahvalil prisotnim za obilno udeležbo in pozornost ter pozval članstvo k še mten* zrvnejšetnu delu. Izgredi brezposelnih v New Yorku New York, 9. jan. V Brooklinu so organizirali socialisti snoči velike demonstracije brezposelnih. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti in policijo. Demonstranti so metali na policijo kamenje ter ranili več policistov. Ranjenih je bilo tudi 12 demonstrantov. Ker je postal položaj zelo resen, sta dve policijski letali pričeli metati bombe za solze nje, nakar se je množica razkropila. Nemška let alka na pati v južno Afriko Barcelona, 9. januarja. AA. Semkaj je priletela nemška letalka EUi Beinhorn, ki leti v Afriko. Iz Lvona do Barcelone ie rabila 5 m pol ur. Prihodnje dni bo letela ob španski vzhodni obali do Cartagene aH Ahcarrta in odtod v Casabianco v Maroku, Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 22.765, Berfcn 13.445 do 13.S L O V E N S K I NAROD«, dne 9. januarja 1031 Seja ljubljanske občinske uprave Zadnje čase se v občinski upravi prav lepo in mnogo dela LJubljana, 9. Januarja. Včerajšnjo redno sejo ljubljanske občinske uprave Je župan dr. Puc otvori! kmalu po 5. url, ugotovil sklepčnost ln opravičil odsotnost občinskih svetnikov Jenka in Kre-garja. Počastitev spomina maršala Joffrca V vznesenih in toplih besedah se 1e spominjal nedavno umrlega velikega francoskega vojskovodje maršala Joffrea in sporočil, da je poslal županu mesta. Pariza so-žamo brzojavko, na katero je prejel toplo zahvalo. Ob obletnic! 6. Januarja Nadalje se Je župan spominjal druge obletnice 6. januarja, odkar je Nj. Vel. kralj prevrgel stari sistem v državi in uvedel novega. Po našem prepričanju je nas kralj rešil s tem aktom državo pogube in pokazal pot, po kateri moremo priti do sreče in blagostanja. Vlada za ublažitev gospodarske krize Nato je župan prečital pojasnila banske uprave k sklepom seje ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930, ki se je vršila pod predsedstvom Nj. Vel. kralja in na kateri so bili sprejeti važni sklepi za ublažitev gospodarske krize, za olajšanje davčnih bremen in za splošno povzdigo gospodarstva, zlasti kmetijstva. O tej pomembni sej*, ministrskega sveta, je bil izdan in svojec asno objavljen tudi v listih poseben komunike, ki Je podrobno navedel vse vladne ukrepe. V lični brošuri tiskana pojasnila banske uprave so bila razdeljena tudi med vse občinske svetnike. Po prečitanju pojasnil je 2upan prosil občinske svetnike, naj vzamejo to poslanico na znanje. Občina Paračin v Srbiji je sporočila, da je imenovala eno svojih ulic za »Ljubljansko ulico«. Decembra meseca se je vršila seja odbora za spojitev Slovenije z morjem. V tem ozira je delo napredovalo. Izrekla se je želja, da bi se Ljubljana priključila stremljenju, naj se zveže Sušak z Mart inačico. Novi ljubljanski cestni okraj V smislu sklepa zadnjega občinskega sveta in gradbenega odseka je župan naslovil na bansko upravo predstavko glede na združitev cestnega okraja Ljubljana s cestnima okrajema ljubljanska okolica in Vrhnika Predstavka, ki jo je župan prečita!, naglasa, da pomenja ta združitev za ljubljansko občino naravnost katastrofalno obremenitev. Za kritje potrebščine 2 milijonov 443.287 Din, odbivši prispevek banovine 610.822 Din, bo treba pobirati 12 odstotno doklado, s katero bi bili ljubljanski davkoplačevalci znova obremenjeni. Ker bo glavni del bremen morala nositi Ljubljana, bo naravno cestni odbor skušal zvišati prispevke za cesto vsepovsod. Ljubljana se po svojem zastopstvu ne bo mogla niti uspešno braniti, ker bo imela v cestnem odboru le 6 zastopnikov, torej Izdatno manjšino. Na drugi strani Ljubljana od skupnega cestnega odbora ne bo imela ničesar, ker je po sedanjem stanju mogoče smatrati le malo cest v mestu za banovinske Razen tega se ne sme pozabiti, da je davčna moč Ljubljane že skoraj izčrpana. Zato ni potrebna tako velika favorizacija ljubljanske okolice, saj je jasno, da je zemljiška renta po narodno-ekonomskih zakonih v okolici mesta najvišja. Bojimo se, da bo novo stanje v našem mestu zbudilo težko in opravičeno neveljo. Zato predlaga župan v tej predstavki banovinski upravi v soglasju z občinskim svetom: 1. naj predlaga vlsda. da se vzpostavi stanje pred novim cestnim zakonom, tako, da bi mesto Ljubljana tvorilo cestni okraj zase; 2. Ako bi vlada ta predlog odklonila, naj izpremeni banska uprava svojo odredbo z dne 15. novembra 1930 tako, da se ohrani dosedanje prisprvno razmerje banovine, ker novi način prispevanja oškoduje samo ljubljanske davkoplačevalce, ki že itak razmeroma največ prispevajo na davščinah, a dobe od njih zelo malo. Predstavka predlaga nadalje, naj se ugotovi, da je smatrati za banovinske ceste v Ljubljani naslednje cestne proge: Prešernova ulica — Sv. Petra cesta — Zatoška cesta, Jegličeva cesta — Smartinska cesta, Stritarjeva ulica — Pred škofijo — Poganska cesta — Hradeckega vas. Nadalje naj se uvrste zaradi njihove prometne važnosti med banovinske: Vilharjeva cesta, Za gradom — Streliška ulica,, Ižanska cesta. Vodnikova cesta, Erjavčeva cesta — Cesta na Rožnik in Cesta dveh cesarjev. Zaprisega novih občinskih svetnikov Dne 29. decembra m. L je župan prejel odlok ministrskega predsedništva oziroma notranjega ministrstva, s katerim se je odredilo, da se razrešijo funkcije občinskih svetnikov bivši občinski svetniki gg. dr. Vinko Gregorič, Janko Jeglič, Viktor Meden, Josip Malenšek, Josip Bahovec, Ivan Hribar, Karel čeč in Ivan Mohorič. Namesto razrešenih in dvoje umrlih Članov občinskega sveta (dr. Jerič in Pišek) so bili imenovani v občinsko upravo: inž. Ladislav Rove, Anton Cotar, dr. Ivan Modic, dr. Tomaž Klinar, Avgust Martinčič, Peter Podboršek, Ivan Frelih, Drago Kosem, Josip Plpen-bacher in dr. Mn*»" Subic. Novo imeno\ ane občinske svetnike, ki so bili vsi prisotni, je župan zaprisegel. Zupan dr. Puc je nagovoril novozaprlse-žene občinske svetnike z naslednjimi besedami: Ta dvorana je videla svoječasno že mnogo sporov m mnogo bojev. Ugotoviti pa moram, da se v zadnjem času v občinskem svetu prav lepo in mnogo dela. Vse preveva I ista želja, da bi napravili čim več za bla- | gor našega mesta, za blagor našega naroda in domovine, za njihov napredek in blagostanje. Prepričan sem, da se bodo tudi novi gospodje občinski svetniki, ki so bili imenovani v znamenju manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja, pridružili našemu stremljenju. Gospodje, med nami naj bo samo tekmovanje v poštenem delu. Med nami naj ima samo tisti prav, ki bo najbolje in najbolj pošteno delal. Moja oseba ne sme biti nobena ovira, izključene pa naj bodo Iz naših vrst strasti, laži in obrekovanja. Delajmo v tem smislu, pa bo dobro. Gospode, ki so na novo prišli v občinski svet, pozdravljam kot dobrodošle v naši sredi! Po odobritvi zapisnika zadnje seje občinskega sveta se je prešlo na dnevni red. Poročilo finančnega odseka Za finančni odsek je poročal načelnik obč. svetnik Ivan Tavčar. Razne pritožbe proti davku na nezazidane parcele je župan v soglasju z občinskim svetom odstavil z dnevnega reda zaradi neke formalne pogreške. Na predlog finančnega odseka je občinski svet sklenil, da se dvema strankama v mestnih hišah odpiše neiztirljiva stanovanjska najemnina. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od I. Mudrovčiča odkupi 7.020 kv. m sveta na parceli 434-1. k. o. šentpe-tersko predmestje po 28 Din kv. m v regulacijske namene. Razen tega odkupi mestna občina na tem svetu stoječo stavbo, v kateri je skladišče in stanovanje, kot materijal v vrednosti 25.000 Din. Lastniku Mu-drovčiču se dovoli, da uporablja skladišče še v letih 1931. in 1932. Poročilo gradbenega odseka Za gradbeni odsek je poročal načelnik podžupan E. Jarc. — Občinski svet je Jgo-dil prošnji Ivana Ogrina, da se izpremeni zazidalni načrt Svabičeve ulice v toliko, da se pri zazidanju dovoli vrtni sistem. — Ugodilo se je prošnji nemškega viteškega reda za izpremembo parcelacije v Aškerčevi ulici pod pogoji, ki jih je označil gradbeni odsek. Prav tako se je ugodilo prošnji Lukmanovtb dedičev za parcelacijo njihovega sveta ob Smartinski cesti. — Za ureditev Cernetove ulice v Šiški se je pri pogajanjih z lastniki posameznih parcel dosegel splošen sporazum in so nekateri odstopili prav izdatne parcele v označeno svr-ho. Tako je zadruga ^Mali dom« odstopila 700 kv. m sveta. Sporazum se ni dosegel s tvrdko Knezovi dediči, ki zahteva za potrebni svet po 150 Din za kv. m. Na predlog gradbenega odseka je bilo sklenjeno, da se zahteva Knezovih dedičev odkloni in uvede razlastitveno postopanje. — Končno je bilo ugodeno prošnji ljubljanske občine za stavbno in uporabno dovoljenje mitniške hišice na Opekarski cesti. Personalno - pravne zadeve Na predlog načelnika personalno-prav-nega odseka se je zagotovil sprejem v ijub-ljansko domovinsko zvezo učiteljicama Eii-zi Zgur in Mariji Velišček ter Josipu Lanu, dočim se je prošnja ruskega begunca Fe-dorja Sasanova odklonila, ker je bival že v viški občini. Izpopolnitev odsekov Župan dr. Puc je sporočil, da je treba izpopolniti posamezne odseke, ker so bili namesto umrlih in razrešenih članov občinskega sveta imenovani novi. V svrho dogovora o izvolitvi je odredil petminutni odmor. Po odmoru je občinski svet. dr. Fettich predlagal, naj se finančni odsek reducira od 12 na 9 članov in zato namesto razrešenih članov Josipa Banovca, dr. Gregoriča, Ivana Hribarja m ivana Medena izvoli vanj samo obč. svetnik Rado Hribar. Nadalje je predlagal, da se imenujejo: v presonaino-pravni odsek namesto razrešenih občinskih svetnikov dr. Gregoriča, MaJenška in Medena ter odstopi vsega -.Mana Rado Hribarja — obč svetniki inž. Reve, Frelih, dr. Modic, dr. Subic. v tržni odsek namesto razrešenega obč. svet. Jegliča — obč. svetnik Rainer; v gradbeni odsek namesto razrešenega obč. svet. Jegliča in odstopivšega čiana obč. svet. Rebeka — obč. svetniki inž. Reve in dr. Modic; v obrtno-industrtjski odsek namesto razrešenih obč. svetnikov Banovca in Ivana Mohoriča ter odstopivšega člana obč. svet. Rado Hribarja — obč. svetniki Martinčič, Crbas, Zupančič; v Bocialno-polirJčni odsek namesto od-stopivših članov Rainerja in Tavčarja — obč. svetnika dr. Klinar in Kosem; V polictjsko-zdravstveni odsek namesto razrešenih obč. svetnikov dr. Gregoriča in Ivana Hribarja — obč. svetnika Cotar in Podboršek; v odsek za upravo mestnih hiš namesto razrešenega obč. svet. Medena — obč. svet. Frelih; v upravni odbor mestnih voženj namesto prejšnjih članov Lombarda in Medena — obč. svet. Kosem in Martinčič; v upravni odbor mestne klavnice namesto dosedanjega člana MalenSka — obč svet. dr. Modi©; v upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda namesto prejšnjih članov Bahovca in Medica — obč. sventika Cotar in Martinčič; v kura torij mestne tonske realne gimnazije namesto prejšnjih članov Bahovca Jegliča in Medena — obč. svetniki dr. Klinar, dr. Ptpenbacher in dr. subic; v krajevni šolski odbor namesto prejšnjega člana Jegliča — obč. svet. dr. Klinar, namesto prejšnjih namestnikov Malenška in Medena pa obč. svetnika Kosem in dr. Pipenbaeher; v rekrutno komisijo namesto razrešenega občinskega svetnika Jegliča — obč. svet. Rainer; V bolniško blagajno mestnih uslužben- cev namesto pok. obč. svet. Piska — obč. svet. cotar; v zavarovalnico mestnih delavcev namesto razrešenega obč. svet. Jegliča — obč. svet. Martinčič, v nadzorstvo pa namesto pok. obč. svet. Piska — obč, svet. Kosem; v magistra t ni gremij namesto dosedanjih članov Bahovca, dr. Fettlcha in Jegliča — obč. svet. inž. Reve, prof. Jare in Ivan Tavčar. župan je najprej odredil, naj se razpravlja o predlogu obč. svet. dr. Fettlcha, da se skrči finančni odsek od 12 na 9 članov. Obč. svet. Frelih je predlagal, naj se v finančnem odseku obdrži dosedanje število 13 članov, obč. svetnik dr. Fettich pa je vztrajal pri svojem predlogu, češ, da je število 12 Članov preveliko, ker mnogokrat ogroža sklepčnost. Razen tega je treba upoštevati, da se z zmanjšanjem števila članov finančnega odseka vzpostavi samo prejšnje stanje, kakor tudi, da delajo občinski svetniki v 26 različnih komisijah, odsekih in upravnih odborih, zaradi česar ni umestno, da bi se preveč obremenjevali. Pri glasovanju je bil predlog občinskega svetnika Freliha odklonjen "z vsemi proti dvema glasovoma (Frelih, Olupi, dočlm so bile izpremembe v odsekih občinske uprava, kakor jih je predlagal obč. svet. dr. Fettich sprejete s vsemi glasovi proti glasu obč. svet. Freliha. Samostojni predlogi župan je nato odkazal pristojnima odsekoma samostojni predlog dbč. svet. Liko-zarja, naj se vse nove ulice in hiše čimprej dobe napise in številke, ter samostojni predlog obč. svet. Vrbinca, naj se gasilnemu društvu na Barju dovoli podpora 40.000 Din za napravo javne kopeli s tremi prhami v Gasilnem domu na Barju, kar je iz zdravstvenih ozirov nujno potrebno. Regulacija ljubljanskih cest Pristojnemu odseku je odkazal župan tudi samostojni predlog obč. svet. dr. Fet-ticha in Ivana. Tavčarja, ki se glasi: Razvoj ljubljanskega mesta v estetskem in prometnem oziru v največji meji ovirajo razne ožine in zagate v ulicah, ki so potrebne kot važne prometne žile. V tem pogledu opozarjamo na naslednje: a) Luckmanova hiša, ki štrli v Gradišče, je velika ovira prometu, ki se razvija od pošte proti Mirju in Tržaški cesti: jocccoc ~>ocxx>xxxxxaccoooccacxioaDca^ Jutri 10. t. m. MERKURJEV PLES v vse.h prostorih TRGOVSKEGA DOMA b) vogal Muhleisnove hiše v Prazakovi ulici ob Dunajski cesti je estetski in prometni nestvor, ki ovira promet v smeri od Slomškove ulice preko Pražakove in Dvofakove ulice na Bleivveisovo cesto; c) zadnji konec žaitovega vrta ob Gledališki ulici s svojim preperelim plotom je v tem delu mesta estetičen in prometen škandal; d) zveza Tržaške ceste z Cojzovo cesto preko Aškerčeve ceste je na dveh krajih onemogočena, na eni strani po svetu Tomšičevem, na drugi strani po skoro razpadajoči Jelačinovi hiši ob Emonski cesti; ei prometno prenatrpana Sv. Petra cesta že dolgo zahteva paralelno prometno zvezo preko podaljšane Ilirske ulice v Komenskega ulico, del sveta ob tej prometni črti je že v rokah mestne občine ljubljanske; f > promet po Sv. Petra cesti je znatno otežkočen po neokusnem venkaj molečem oglu Rozmanove hiše št. 85; g) Valentin Zamikova uiica za cerkvijo sv. Jožefa je zagata, ki jo je mogoče s podaljšanjem preko Dečmanovega sveta izpremene v važno prometno Žilo, ki bi vezala del mesta za Gradom in na dolenjski strani preko št. peterskega mostu s škof jo ulico m kolodvorom; h) mestna občina je lastnica hiše na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice, ki kot neposredna soseda »nebotičnika«, katerega gradi Pokojninski zavod za pri v. nameščence, pravi estetski nestvor ne glede na to, da bo skrajno oteževala povečani promet po Gajevi ulici; i) prav tako tvori hiša ob Grudnovem nabrežju — nekdanja Marijina kopel — naravnost barikado za promet v smeri proti Prulam in bi bilo treba to razpadajočo bajto iz estetskih, prometnih in higijenskih ozirov že zdavnaj podreti; Večina teh nedostatkov se da v kratkem času zadovoljivo odpraviti s tem, da mestna občina dotične stavbe lastnikom za primerno ceno odkupi ali jih pa prisilno razlasti v svrho razširjenja svojih prometnih žil. Deloma more mestna občina odpraviti te nedostatke s tem. da podere neokusne ovirajoče stavbe, ki so njena last. Občinski zastop bo storil mestni občini ljubljanski in njenemu prebivalstvu v prometnem estetskem ln higijenskem ožini veliko uslugo, če se te akcije z vso vnemo loti in jo čim prej izvede. Sredstva sa izvedbo te akcije najkasneje v teku tekočega in prihodnjega proračunskega leta naj se zagotove v letošnjem proračunu in za 1932. Mestni stavbni urad naj V tO SVTho izdela vse potrebne načrte, mestni gospodarski urad pa brez odloga stopi v pogajanja s dotičnim! lastniki Gradbeni in finančni odsek, naj O stanju te akcije poročata do 1. Julija t. 1. občinskemu svetu. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, je župan zaključil sejo ob 18.15. Spominjajte se slepih! Zlata poroka Danes praznujeta siato poroko skromna zakonca Fran in Marija Gostlč. Gostič je bil rojen leta 1852. na Viru pri Domžalah kot sin obrtnika, solo je obiskoval v Domžalah Leta 1875. so ga poklicali k V. dragonske-mu polku, kjer je sal fant kmalu postal korpo-ral. Ko je bil polk razpu-ščen, so tudi nJega poslali v Trst k 17. ljubljanskemu pešpolku. To je bilo leta 1873. Kot korporal je stopil k orožnikom in je bil najprej nastavljen v Radečah prt Zidanem mostu. Ta trda služba pa ni bila za mehko srce, zato je še v vojnem letu 1878. stopil k finančni direkciji. Tudi »iblajtarskJ« posel ni bil za to mehko srce, zato je sel 1. 1889. k deželnemu sodišču, kjer je bil 1. 1915. vpokojen. Možiček se spominja danes, da je služil 44 let drŽavi. Njegova soproga, ki v tem trenutku sprejema zlato kito cvetja svojih staov, hčera in vnukov, je pa Prem kova iz Za grada. Marsikdo se spominja, da je bila ta lepa Micka tam blizu, kjer danes stoji hi*a pri Tičku na gričku, reklo se je pri Cenetu. Vsa vesela ženica, ki danes praznuje 50 letnico svoje poroke, se je poročila 1. 1881. na današnji dan v šentpeterski cerkvi. Je mati 11 otrok, od katerih jih živi še Šest. Anton jo prihaja obiskovat kot postaj anačelnik s LJubljana, ». jamarja. Pragerskega, Stanka vsi poznamo kot starosto in podpredsednika Sokola in pevsKega društva iz Most, Pavla se Je omožila z državnim uradnikom v Zagrebu, Anica ima uglednega trgovca Francekoviča v Mariboru, Milka pa žaluje za svojim možem, magistratnim uradnikom Bernardijera ln Rozika je žena tajnika sokolskega društva, splošno znanega Kebra ln nazadnje ni Čuda, če bo pri tem slavju čestitalo slavljen-cema tudi sedem sladkih fantkov in ounčk — vnukov. Našemu staremu naročniku častita tudi uredništvo in mu želi, da bi preživel s svojo vzorno družico jesen življenja srečno ln zadovoljno. Jubilej Frana Krapeša Ljubijana, 9. jauuarja. Najpopularnejši kavarnar in restavra-ter LjubLjanksi g. Fran Krapcš je včeraj proslavil iOletuico svojega poklica, že tekom dopoldneva je prejel od premnogih svojih prijateljev in spoštovalcev, stanovskih tovarišev Ln organizacij nebroj čestitk. Ne le iz Ljubljano, iz ve^ Dravske banovine, pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije so prispeli pismeni in brzojavni pozdravi. Jubilanta se je kot vnetega prijatelja naše vojske spomnil z Ljubeznivimi besedami tudi san. minister vojne in mornarice gen. Stevan Hadžič, čestitali so mu mnogi bivši komandanti divizije, oficirji, uradniki, privatniki. Snoči ob 21. so nameščenci njo^ovesa etablisma.ua -Zvezde« priredili v čast svo-j-ernu šefu dobrodelni koncert, ki je pokazal, kako priljubljen je gospod živili. Velika kazinska dvorana je bila polna izbranega občinstva. Prireditev so počastili v zastopstvu oblasti načeJnik trtg. oddelka banske uprave dr. Marn, župan dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem in mnogimi obč. svetniki, predsednik Kazine in direktor Jutra dr. Kramer, predsednik Narodne galerije gen. tajnik dr. VVindischer. preds. A kad. kolegija načelnik Ribnikar, belgijski konzul ravnatelj . mil v trafiko. Nekaj dni pozneje je bil aretiran drugi podjetni vlomilec, 241etni brezposelni čevljarski pomočnik Rudolf Virant Iz Ljubljane, ki je bil zaradi tatvine že 8krat kaznovan in Je šele v novembru prišel ia zapora. Pri njem je policija se nasla nekaj tobaka in cigaret. Kljub temu Je Virant vlom trdovratno zanikal. Bil Je celo tako ciničen, da je zatrjeval, da Filiplča ne pozna, čeprav mu je ta prigovarjal, naj vlom prizna, ker mu izmikanje itak nič ne bo koristilo. Tretji v družbi jc bil 18!etn) Janez Ježek z Vevč, ki je bil zaradi zločina tatvine tudi že šestkrat kaznovan. Policija Je j tudi ugotovila, da je ista troperesna deteljica vlamljala tudi v cerkvene nabiralnike. Pri njih je namreč nasla mubolovke, s katerimi so denar vlekli Iz puščic. Eno tako muholovko so našli v neki cerkvi In to Jih je Izdalo. Vse tri vlomile« Je policija izročila sodišču, dva, ki sta bila tudi osumljena, je Izpustila. ZASAČEN KOLESARSKI TAT. Snoči okrog 18.30 Je neki policijski agent na Langusovem nabrežju aretiral zloglasnega tržaškega tatu Rlharda Vran-karja, ki se je bas pripeljal s kole«om ln hotel po stopnicah na čevljarski most Kolo je Vrankar pol ure popreje ukradel Karlu Goliju z RuJmlka na Krekovem trgu 10. Seveda je Vrankar tatvino tajil. Vrankar je izredno nevaren tat in je bil sele pretekli teden izpuščen iz zapora ZOPET DVA VLOMA. Včeraj med 16. in 17. je bilo v VFolfovi ulici 10 vlomljeno v vinsko klet trgovke Angele Merslavič. Tat je s sekiro razbil ključavnico, vdrl v klet ter iztočil ln odnesel okrog 120 litrov vina Gostilničarka ima 2000 Din škode. — Včeraj je nekdo vlomil v puščico na ograji karm^llčanske cerkve v Mostah in pobral iz nje vse darove. V kratkem času Je bilo v to puščico že drugič vlomljeno. !z gledališke pisarne Jutri se poje Verdijeva »Moč usode«. Nastopijo ga Juranlčeva, ga Kogojeva, gdč. Španova, gg Marčec, Grba, Rmmpel, Janko I Sancin, Magolič ln drugi. Dirigent z. Nef-fat. Predstava se vrši za abonma E. V nedeljo zvečer se poje priljubljena opereta La Maseotte z gospo Poličevo ▼ naslovni partiji. Sodelujejo: gdčna Španova, H Drenovec, Peček, Povhe, Jelnlkar, SimonČič ln drugi. Dirigent g. Štritof. — Predstava se vrši izven abonmana, pri znižanih cenah Stev 6 >S L O V E N 8 K I NAROD*, dne 9. januarja 1931 Stran ? I Danes ob O. ari premij W.lly Forst Betty Bird. Albert Pau fig in Hans Brausevvet ter v veseli filmski opereti petja, mla iostne ljubezni, smeha in vesele raba ve Ljubim, ljubiš, ljubi... Krasen dopolnilni spored: 1. Mili miška. 2. Najnovejši zvočni tednik itd. Predprodaja vstopnic od 11. ure dalje Elitni kino Matica Telefon 2124. Dnevne vesti — Tujski promet v naši državi. Po statističnih podatkih se je mudilo leta 1928 v naši državi 263.620 tujcev, leta 1929 pa 333.218. Statistika za lansko leto se ni toč na, vendar pa lahko računamo, da je bilo lani v naših letoviščih in kopališčih ikro« 350.000 gostov. V tem številu so seveda vračunani tudi naši državljani. Največ J bilo Nemcev in sicer okrog 40.000, dalje Avstrijcev okrog 35.000, Cehoslovakov ok rog 25.000 itd. Najbolj marljivo in uspešn? posluje tudi glede statistike Zveza za tujski promet v Ljubljani, ki je zbrala že točn*-statistične podatke o lanskoletnem tujskem prometu v dravski banovini. V Begunjah je bilo 74 tujcev, na Bledu 18.819, v Boh. Bistrici 1707. v Breznici pri Radovljici 266. v Brežicah 422, v Celju 12.407, v Cabru 104. v Čatežu 1118. v Dobrni 750, v Dovjem-Moi-strani 1074. v Gerovem 147, na Jezerskem 529, v Kamniku 708. v Kočevju 16.082, v Kostanjevici 284. v Kranju 1764, v Kranjski gori 3316. v Krškem 142. v Laškem 769. na Lescah 262. v Novem mestu 1947, v Prezidu 80, v Radovljici 272, v Ratečah-Planici 678. v Rajhenburgu 85, v Rogaški Slatini 7327, v Sevnici 41!8, v Slatini Radencih 617, v Skofii Loki 331, v Tržiču 967, v Ljubljani 44.564. Za druge kraje statistika še ni zaključena. V Dubrovniku je bil o lani 46.561 tujcev, v Crikvenici 12.903. v Vinjački ba nji 26.077. v Splitu pa 42.167. Samo v Splitu so pustili tujci lani 8.7<;0.0fY> Din. _ Razpisana služba banovinskega cc starja. Kr. banska uprava dravske baiovi ne razpisuje službo banovinskeaa cestarja za proso na banovinski cesti Dravog~ad-Slovenjgradec—Velenje—Šoštanj—Letuš Sv Peter v Savinjski dolini od km 59.00 do km 63.00. Prošnje je treba vložiti do 15 t, m. — Ol'ZD r decembra. OUZD v Liublja-ni je sestavil izkaz statističnih podnikov za december 1930, iz katerega posnemamo, da je bilo vseh članov 93.326, od teh moških 61.797. žen6k pa 31.529. Bolnikov je bilo 2338. moških 1415, žensk 924. Odstotek bol nikov je znašal pri moških 2.26. pri ženskah 2.93, povprečno 2.51. Povprečna dnev na zavarovalna mezda je znašala pri moš kib 29.26. pri ženskah 20.24. povprečno 26.21, celokupna dnevna zavarovalna mez da na pri moških 1.80S.054.80, pri ženskah 63S.i60.80. skupaj 2.446 215.00 Din. — Iz »Službenega lista« službeni list kr. banske uprave dravsko banovine« objavlja zakon o notranji ureditvi, ustanav ljanju zemljiških knjig, pravilnik zdrav-stvenega doma v Medvodah in pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine. — Smuški tečaj na Sv. Križu pod GoTi-eo (1000 m) se vrši od 15. do 25. januarja in sicer za začetnike kakor tudi za one, ki se žele izpopolniti v terenski vožnji visokega terena. Snežne razmere so vsled višinske lege vedno idealne, poleg teera krasni smuš ki tereni. Udeleženci imajo popolno oskrbo v restavraciji "Stepičt Po petdnevnem tečaju so na programu celodnevni izleti v Karavanke. Ker Je število udeležencev omejeno, se sprejemajo prijave samo do IS. t. m. proti prijavnim Din 100.— v trgovini A. Goreč, Dunajska cesta 1. Tstotam zamore se dobiti tudi nadaljne infirmaci;e — Zeppelin kot božfčno darilo prestolonasledniku Petru. Trgovski pomočnik Viljem Lenkv iz Subotice je zgradil 180 cm velik zrakoplov iz lepenke in rafije po vzorcu Zeppellnov. Zrakoplov je krasno izdelan Lenkev je sklenil pokloniti ga prestolonasledniku Peterčku kot božično darilo. Te dni je bil pozvan v BeogTad, kjer je princu izročil darilo. — Prošnje ačIteHstva osnovnih šol za premestitve. Načelnik prosvetnega oddelka kr banske uprave v Ljubljani razglas: Mnog« učitelji (ice) se obračajo s prošnjama neposredno na ministrstvo prosvete: zaradi tega je v zmislu § 93 uradniškega zakona odredilo ministrstvo prosvete s svojim odlokom O N. br. 87.521 z dne 25. novembra 19.30. da se učHeljstvu najstrožje zabranjuje da se s prošnjami obrača neposredno na ministrstvo prosvete bodis' osebno, bodisi preko svojcev in prijateljev, a to zlasti s prošnjami za premestitve med Šolskim letom. V zvezi s tem pa je ministrstvo prosvete naknadno odobrilo učiteljem ( co. saj bo to prvi poset zagrebških umet* nikov po uspehu Glasbene Matice v Za grebu. —lj Berlioz: Faustovo pogubljenje. Ko je pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske prvič 'zvajal to delo decembra lanskega leta ie tako ljubljanska kakor tudi zagrebška kmika izrekla splošno priznanje vsem izvajalcem krasnega francoskega dela. Matični zbor in sploh vsi sodelujoči faktorji so v poim meri pokazali, da so pod vodstvom ravnatelja Poliča kos tudi največjim nalogam, ki se v koncertnem pogledu sta-v:jo do njih. Dramatična legenda o Fausto-vem pogubljenju je svetovno znamenito delo, ki se mire izvesti samo z največjim, pa tudi zvr^tnim aparatom. Delo izredno moč no učinkuje na poslušalca Celoten tekst dela ie izšel v posebni knjižici In vse ob skovalce opozarjamo da preje točno pre čltajo tekst, da morejo lažje zasledovat-de'o samo Vstopnice in tekst se dobivajo v Maticm knjigami vse dni do srrbote ve cera V nedeljo dopoludne v veži hoteU Umona od 10.—12 ln od 14. ure dalje —lj Burka »Prostoiidarji« na Sentja kohskem odru. V soboto, 10. in v nedeljo 11. jan. se ponavlja izvrstna burka v treh dejanjih ^Prostozidarju, ki ie žela pri po setnikib svoje izredno zabavne vsebine n»-dolten uspeh. Že dolgo ni bilo v Šentjakob ski gledališki dvorani toliko smeha, kot pri tej burki. Kdor se hoče dve uri res dobio zabavati, m? j poseti predstavi. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Kar ničnika na Starem trgu. —lj Češko marjonetno gledališče v Narodnem domu priredi v nedeljo 11. t. m. ob 4. popoldne predstavo »V zemlji Per-montov«, v nedeljo 18. t. m. igra ljubljan ski Sokol pravljično igro v 8 slikan »Čarobne gosli«. —lj Sokolsko društvo Ljubljana IV. ima svojo glavno skupščino v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnici šole na Pni lah. —lj Sokolsko društvo Štepanja vas aaz nama, da se vrši društveni občni zbor v nedeljo, dne 11. januarja 1931 ob 2. uri popoldne v društveni telovadnici. Zdravo! Sestanek diplomiranih tehnikov Ljubljana, 9. januarja. Dne 9 L m. se je vršil v zeleni umonski dvorani >estanek ODT, ki je imel v glavnem propaganden namen za one diplomirane rebr-rke. ki doslej še niso bih Člana. Udeležba na sestanku je bila za naše prilike izredno velika, dokaz, da je med tehnik visoka stanovska zavednost in da ie taka organzacija nujno potrebna, ker ie vzmka iz boia za >bstoi S svojo udeležbe sta Doča>,tila sestanek tudi direktor tehniške srednje šole g Josip Reisner m mspek to 1 strokovnih šol dravske banovine go«p prof Presl — Živahno razgovarjanje mec! tovarš1 pred pnćekom ie pričalo o pnsrč mh srkih 'n skrenem zanimanju za živ-ienjs*e odnošaje med posamezniki. Predsednik ie pozdravil navzoče in zlasti se zarvahl gostoma za poset. nakar je v izčrpnem poročilu podal krako zgodov no sfemlienie :n cHi organizacije Iz njegovega poročila posnemamo, da je bila združba ustanovljena leta 1923. in je potem poslovala ieloma v Ljubliani. deloma v Mariboru, kjer trenutno tud' dehije irpravir odbor Zaradi neizkušenosti članov in ker so prvi takratni član; takoj po ustanovitvi odšli k voiakom. organizacij ni b:lo mogoče doi:eč večjih uspehov Vodila se je statistika in evidenca vseh diplomiranih tehnikov, osnovala se je ler>a strokovna knj'ž-nica in knjižnični fond. Nato je predsednik prečital poslanico prof dr V. Rožiča, ki opravičuje svojo odsotnost, ker je v svojem rodnem kraju 'ahno zbolel. Poziva člane in ostale dipl tehnike k strnjenemu delu za skupne :n-rere^e iim h koncu želi mnogo uspehov ter iih iskreno pozdravlja Z burnim odobravanjem ie b;'a sprejeta poslanica. V debato o dostopu diol. tehnikov na tehnične visoke s" Me so živahno posegali udeleženci, kar priča, kako veliko je zan:-manje za to pereče vprašanje. K besedi se ie osrlasi! opetovano g. direktor Reisner in h koncu še prof. Presl. k; sta utemeljevala 'n informirala navzoče s svojih vidikov. Ob zaključku zborovanja je bi;o sklenjeno, da «e ustanovi v LjubHam taln'štvo ki bo posredovalo med tukajšnjimi člam ■n upravnim odborom v Mariboru, dokler se ta po sklepu občnega zbora ne presel; Ljubi»ano. Sc«ranek je pokazal, da je vofja in am-hierjoznost v teh mladih -obvladovalcih iek1a betona, elektrike in zemske površine veftka. kar je za naše razmere §e posebno razveseljiv pojav. Zemlja smehljaja in čudežni bar Gostovanje dunajskega operetnega ansambla, ki bi bilo pa brez vsake škode lahko izostalo Dunajski operetni ansambl gostuje! — Vprizori dvoje dunajskih slagerskib novitet! Zagreb jih kritikuje navdušeno! Ida Russka in Hans Skri\vanek sta priznana umetnika! Le vkup, lc vkup, uboga ljubljanska gmajna! Cene vstopnic so zvišane ali tupite jih brž, brt, sicer bo prepozno, kajti ljudje se zanje kar trg:ajo in plačajo vsako ceno! In Ljubljančani so drveli v gledališko blagajno ter napolnili hišo od tal do stropa. Zakaj že beseda ^Punaj* jih fascinira, beseda operetna novitetam revoltira najbolj skope Žepe in tuja kritika animira celo najbolj redke obiskovalce nase opere. Nihče ne vpraša, s katerega dunajskega gledališča pa je ta ansambl ? Kje se uveljavljajo ti slavni solisti ? — Naša operna uprava tega ni povedala, dasi je priobčila celo vrsto reklamnih notic. Bržčas tega ne ve. Ansambl pa je sestavljen ad hoc, to se pravi, zbobnala sta ga pač gg. kapelnik Philipp in režiser Horowitz z našo staro znanko Ido Russko-Ružičko. Pred nekako 20 leti je bila gdč, Ružič-ka mlada, zelo temperamentna in zelo popularna subreta ljubljanskega nemškega gledališča. Dvajset let! Gdč. ali gospa Ida Ružička-Russka pa je še vedno diva ^dunajskega operetnega ansambla«:, ki za visoko zvišane cene gostuje na odru slovenske opere v Ljubljani. Rutina. Dobra igralka, tudi plesalka- Pevka pa nezadovoljiva. Princa Lon-Changa poje na Dunaju Tauber. v Ljubljani pa ga je pel g. Hans Skrivvanek, ki ni prav nič češki Skfivanek (škrjanček). nego velik nemški cmok. Zelo simpatičen igralec in lahkoten plesalec je bil grof Gustav, g. Stollbe.rg. a kot pevec hripav in menda brez grlasu in Sole. relativno najboljša pa gdč. F>ey kot kitajsko dekle Mi, dobra igralka in zadovoljiva pevka. V zadnjem dejanju se je tudi mimično posebno odlikovala. Vseh ostalih 10 ulog je samo igralskih, vse so epizodne in ni o njih ničesar omeniti. Seveda je vladalo med občinstvom velikansko razočaranje. Vse je bilo v zadregi. Vendar se najdejo na galeriji in na stojiščih vedno še ljudje, ki ploskajo. Pač iz navade. Gostje so jim s čudovito ustrežlji-vostjo ponavljali svoje umetni je, naši operni člani pa so medtem pobegnili... Vprašam samo: ali je treba, da se vzbuja v naši publiki s takimi gosti mnenje, da je »dunajska« opereta Še slabša — kot naša? Ali je treba, da naša uprava izčrpava zanimanje in žepe s takimi gosti, dasi ga in jih sama bridko potrebuje za svoje 100% boljše operne predstave? — En sam >Werther«, -Knez Igorc, *Moč usode«, ena sama >Hasanaginica« za 100 taklhle gostovanj! A naše predstave so napol prazne, ta pa je bila nabito polna! Ne, te upravne politike ne razumem. Samomorilska je, nacionalno neekonomična .umetniško kvarna. vZemlja smehljaja-- pa je po glasbi in besedilu prav dobra opereta. Leharjeva glasba je zelo lepa. a pevski part napisan za prave, naravnost operne pevce. In dejanje je ob vsej spretnosti dramatično, končno celo resno. Da se oboje polno uveljavi, je pač treba povsem sposobnih umetnikov. Snoči so vprizorili >Cude2ni bar«, sodobne slike Iz dunajskega življenja: plesi, petje, komični nartopi in z zgovornim ravnateljem in posestnikom bara na čelu. Dejanje, k: se godi v dveh nočeh, druga noft leto dni po prvi. povezuje v enotnost zakonska afera. Liana, soproga bančnega ravnatelja, pobegne z barskim plesačem in postane iz bede še sama plesalka. Po letu dni pa Liana spozna, da je plesač lopov in tat, in ko jo plemeniti mož najde v Čudežnem baru ter jo iz stare ljubezni povabi zopet k sebi, se Liana vrne v solidno zakonsko življenje. CKler je bil izpremenjen v nočni bAr s jazz-godbo, in vse se je odigravalo prav naravno ter dosti gladko. Zabavno, a zelo l?.hko in plitko, marsikaj debelo erotsko ali nič več dvoumno lzpodrecano. Ljudje, ki so gledališče zopet natlačili od tal do stropa, so se zabavali menda imenitno. Brez dvoma je bilo tudi precej učinkovitega humorja, satire in ironije med neokua-nostmi. Vse pa je dišalo po judovstvu, ki nam ni simpatično. Zopet sta bila najboljša g. Harry StoU-berg. ki ima glavno delo kot izvrsten plesalec, a slab pevec, in gdč. Annle Frey, tudi prav dobra plesalka. Dramski del st& opravila jako čedno ga. Russka (Liana) ln g. setena kot njen varani in plemenito odpuščajoči mož. Največ govori Samuel \\ undenbar, barski lastnik in šaljivec, včasih duhovit, včasih pa le smel. Igral ga Je prav naravno g. Emil Feldmar. Drastično komiko je razvijala kot Elek-tra Ivvonka gdč. Meta Moli, ki igra >UmJ-rajočega flaminga« ln parodira neciviliziranost nižje ženščine. 2e znani nam komik g. A. Korner je imel ulogo odurnega juda iz Rrna; prav dobro pa je označeval g. R. Hende najprej Berlin ca, nato Madžara. Skratka, dobro vigrana burka a plesi in modnimi popevkami za smeh in kratek Čas, a nič več. AH je bil užitek vreden denarja? Jako dvomim. Dejal sem že enkrat: gostovanja Imajo smisel le takrat, ako nam prinašajo boljše kreacije kakor jih zmoremo saniL Nift boljših ali celo slabših vendar ne bomo £e drago plačevali! Ako vabimo ali sprejemamo ponudbe tujih ansamblov, naj bodo tudi gostovanja zares dobra in vredna žrtev naše publike. A nam naj prinese stvari, ki imajo tako višino, da so dostojne naše opere! >čudežni bar« pa ni spadal tja, nego pod kavarno »Emona«. Fr. G, Sokol v Sodrazici Dolgoletni starosta brat J03. Oberstar ki starostu je našemu društvu ž> nad 20 let. Je otvoril prvo glavno skupščino našega Sokola, pozdravil navzoče Članstvo, zbrano v novi dvorani kakor tudi društvenega delegata br Rusa. V daljšem govoru je pojasnil delovanje sokolstva od njega ustanovitve pa do osnovania SKJ. Zahvalil se \e posojilnici za zgraditev dvorane, nje vodstvu načelniku L KovaČiču in ravnatelju M. Vrbicu Spominjal se je pokojnica biv^cera podsta rost^ brata Al. (Jnidica in sestre Veselove. navzoči so stoje počastili njun spomin. Zup ni delegat br Rus je sporočil pozdrave župe ter vzoodbujal v daljšem sovom član stvo k telovaribi in pripravam za zlet v Pragi. Tajnik br. Vence DrobniS je prečital Sfioinenieo Saveza, nakar je prešel na ^o;e tajniško rodilo. Tajništvo je prevzel, ker ,e cdpv*ovaJ br. Pepi Obers.i.-. Druitvo šteje danes 88 članov. 14 mo^kcaa in i2 ženskega naraščaja, 19 moške in 33 ženske de-ce. Upravni odbor je imel 9 rednih, 1 svečano in 2 žalni seji in sicer za pokojnim? bratoma Malejem in Gnidicom. Na sejah so se obravnavale le društ^no tekoče zadeve, na svoji tretji seji je pa odbor sklenil dn se ustanovi odsek v Vel. Poljanah. Dne 28. se je vršil društveni zlet v Vel. Poljane, katerega se je udeležil celokupni odbor tn 30 članov, ki so na željo tamošnjega pripravljalnega odbora ustanovili odsek, katerega sta Savez in župa potrdila. Odsek šteje danes nad 40 članov in članic. Prejelo rn oddalo se je skupno 246 dopisov. Z željo, da bi bilo prihodnje poročilo bouatejše je vzpodbujal tajnik vse, ki sokolsko mislijo n čutijo in jim je draga domovina, nakar se je v prisrčuib besedah spomnil Vis kraljeviča Petra, staroste SKJ in Nj. V*!, kralja Aleksandra Iz blagajniškega poročila br. Evg. Tvan-ca posnemamo, da je imelo društvo tekom leti prejemkov Din 7.414.75, stroškov Dm 6387.95. skupnega prometa z naloženim dr narjeui pa 19.141.95. Članstvo je častno iz nolnilo svoje obveznosti napram društvi*. Na članarini je prejelo društvo 2560 Din Ostalih dohodkov je bilo skupaj ->590.-Din To so dohodki dveh prireditev in raz i darovi. Blaeajnik ie tudi poročal, da so se spomnili društva bratie v Kanadi in mu poslali 1118.— Din. za kar izreka bratu erušku in Veselu iskreno bratsko zahvalo! Obveznosti do župe in Saveza SKJ Te Iruštvo točno izp-lnilr Za .lajemnimno telovadnice se je izdalo 1568.- Pin /;i inventar narašcajskih oblek 15l7.2o. raznih ruffih izdatkom je b;l^ Dm '2f)lr. --. Svov* poročilo je blagajnik zaključil s pozivom, da bi članstvo tudi gmotno podpiralo društvo, ker je navezano le na svoj Hstnl krog; apeliral je posebno še na starejše članstvo, ker le tako bomo kos dani nalogi, vzgojiti članstvo in naraščaj v sokolskem duhu kar smo prevzeli prostovoljno — zato smo pa tudi odgovorni narodu in državi. Sledili sta poročili br. načelnika Fr. Fajdige in prosvetarja br. Jos. Ivanca. Brat starosta je ob zaključku apeliral na one, ki ^e niso pristopili k Sokolu, naj to čim prej ^tore, da bi se naše vrste do prihodnje skupščine pomnožile, kajti vsi pogoji so lian" s pridobitvijo nove dvorane, kjer naj se vzgaja naša mladina v sokolskem in nacionalnem duhu v dobrobit celega naroda in slovanstva. Zdravo! ooocKMXC«jcooooooocxo'JOOorjcioooorBOBPOO xxx rvyv> a t» x oemne NAJVEČJA PREOPUSTNA PRIREDITEV Bohemski karneval S. K. ILIRIJE se vrši dne 7. februarja 1.1. — — na Taboru — — Američani radi potujejo Ameriška avtomobilska zveza je zbrala točne statistične podatke o tem, koliko ameriških državljanov se je odpeljalo lani v Evropo, kako dolgo so se tam mudili in koliko denarja so zapravili. Rezultat prizadevanja omenjenega ameriškega društva je zelo zanimiv. Kaže namreč, da postaja Evropa vedno bolj glavni cilj ameriških izletnikov. Lani je posetilo Evropo okrog 300.000 Američanov, ki so pustili v starem svetu 7 in pol miljard dolarjev ali v našem denarju okrog 420 miljard Din. Vračunani so seveda tudi dolarji, ki so jih zapravili Američani na potovanju po Ameriki sami in po drugih delih sveta. Bogati Američani pa ne hodijo po svetu peš, temveč se vozijo z avtomobili, ki jih vzamejo s seboj tudi čez morje Priljubljena izletna dežela bogatih Američanov je Kanada, ki zasluži vsako leto od njih okrog 325 milijonov dolarjev. In velik del tega bogastva dobi Kanada za alkoholne pijače, kar je pač značilno za deželo prohibicije. Alkohol fe tudi glavni vzrok, zakaj Američani tako radi potujejo po svetu. Doma ne smelo piti vsaj javno ne. po svetu se ga pa lahko nacukajo, kolikor jim drago. Stran 4 >SL0VEN8KI NAROD«, dne 9. Januarja 1931 Stev 6 C O. Norm. 24 Roman. Že dolgo poprej je hotel BoyIston skleniti mir. Ponujal ji je mnogo denarja, privolil bi bil v poljubno razmerje, ki bi ga zahtevala, obljubil je poročiti se z njo in jo »stanu primerno vzdrževati«, kakor se je izrazil sam. Nji se je pa samo studil. Smilil se ji je, v dno duše se n je smilil, hotela ga ni niti zadeti, niti ponižati, toda bik) ji je nemogoče nadaljevati razmerje. Ko je prišlo poletje, ni mogla več vzdržati. Morala bi bila z njim odpotovati, pa se je branila. Pritiskal je na njo, da bi se vzela. Odbila ga je. Pusta, prašna, umazana Fullerjeva hiša jo je dušila. Napočil je dan, ko je sklenila, da ne bo nikoli več prestopila praga te hiše. Nekaj denarja si je bila prihranila. Garderoberka »Arzacarja«, staro, koščeno strašilo, ji je odstopila v svojem siromašnem stanovanju sobico z oknom na dvorišče. In tedaj je prišlo do preloma z Boylstonom. Bil je mučen prizor, ki je zadel Zeldo v dno duše. V oni grozni uri je zamrl v nji vsak občutek sočutja in simpatije. Njena edina želja je bila od-križati se za vedno tega moža. Cez tri mesece sta prišla Meserves, Henry in OKv&a Meserve, »Ned«, kakor so jo klicali, in angažma na kalifornijsko gledališče. Pravljica, sladke sanje, ki so postale čudežnim potom resnične! Henry Meserve je bil v mladih letih ljubljenec newyorškega Broadwaya. Zelda je videla njegove slike, na katerih je bil čudovito lep. Potem se je oženil z Olivio in leta so pobarvala njegova senca sivo, odebelil se je in postal težak tako, da ni mogel več igrati romantičnih vlog. Tako je sestavil igralsko družino in potoval z njo od mesta do mesta z deli, ki so dosegla na vzhodu uspeh. Njegova družina je bila angažirana za šest tednov v San Franciscu. V tretjem tednu je naštudrral svetopisemsko dramo »Josua«. Rabil je več novih igralskih moči ln prosil je Meyerowitza, naj mu jih prepusti toliko, kolikor jih bo potreboval. Meyerowitz mu jih je poslal dvanajst, med njimi tudi Zeldo. Dobrodušno ji je pokimal, jo vprašal to in ono in ji dejal, naj pride s svojimi tovariši drugo jutro ob desetih k skušnji. Angažman za en teden ali dva je bilo vse, kar je mogel obljubiti, toda Meserve je sklenil sprejeti »Josua« v svoj repertoar na gostovanju v Los Angelesu in povabil je Zeldo, naj se napoti z njim. Med skušnjami in predstavami se je seznanila Zelda z vsemi člani igralske družine in vsakega posebej je naravnost oboževala. Najbolj je bila navdušena za Olivio Meserve, »Ned«, za veliko, temperamentno primadono, kajti ona je bila edina, ki je vpričo vseh pohvalila »malo iz Frisko«, kakor je nazvala Zeldo. Nina Chamberlaine je bila črnolasa subreta in od prvega trenutka, ko sta se seznanili, jo je imela Zelda rada. Bila je preprosta, prijazna, postrežljiva in polna modrih nasvetov za neizkušeno začetnico. Potem Suzanne — Suzanne Blake. Zelda se je spominjala prvega vtisa, ki ga je bila napravila na njo ta igralka — lepa, dostojanstvena princeza nežnih potez in valovitih zlatih las. Ker ji je bila »Ned« naklonjena, je postala Zelda kmalu redna članica igralske družine in upala je trdno, da so bili vsi tega veseli. Suzanne najbrž m bila posebno vesela, kajti opazila je takoj, da se George Selby zelo zanima za Zeldo. Toda ta zadeva je dozorela šele čez nekaj tednov. Novinka je bila deležna očividne protekcije Ned Meserve. Ned je bila lepa žena, odlikovale so jo izredne barve, njeni lasje in koža so bili blesteče rdeči. Povabila je Zeldo k obedu, vzela jo je v svojo garderobo in vztrajala je na tem, da je morala po predstavi piti z njo še pivo. Ta čas je bil za Zeldo zelo poučen. Nekaj mesecev poprej je stala še pred samomorom — nagel skok z ladje v temni meglend noči — toda zdaj je doživljala vsak hip napetost novega m senzacionalnega ln bala se je samo, da vsemu temu še ni dorasla. In vendar, kljub vsem tem novim vtisom, temu novemu svetu, je Mihael še vedno živel v njenem srcu. Bolest morda ni bila več tako velika, ah* pa se ji je bila privadila, toda čas na njenem čustvu ni ničesar izpremenfl. George Selby je bil ljubljenec družine. Romantičen, črnih las, ki jih je nosil v valovitih kodrih čez čelo, globoko ležečih oči, ravnega, močnega nosu, čustvenih ust in močne, okrogle brade — je bil nesporno lep. Toda George je bil mnogo pretežak, da bi igral mladostne ljubimce, a poleg tega je bil igralec srednje kakovosti. Od začetka ga Zelda ni mogla trpeti. Zdel se ji je domišljav in aroganten. Med prvimi skušnjami »Josua«, ko je stala za kulisami in gledala, je čutila, kako jo ogleduje, m takoj ga je obsodila, da ji hoče imponirati s pozami in kretnjami. Nekega dne, ko se je učila zadaj na temnem odru in ponavljala svojo kratko vlogo, je prišel k nji in njegove prve besede so bile: — Zakaj nočete ničesar slišati o meni? Pozneje je iskal njene družbe, če je imel le čas in priliko. Nihče razen Zel-de same tega ni opazil. Bila je prej jezna nego vesela, da je lazil za njo. Dotlej je bil George Suzannin kavalir in Zekli še na misel ni prišlo, da bi ji ga odbila. Njene misli so bile pri Mihaelu, po nobenem drugem ni hrepenela. Toda George Selby ni spadal med moške, kakršne je že poznala. Navzlic vsej svoji domišljavosti je bil duhovit, ostroumen, zabaven in širokogruden. Znal je peti — imel je prijeten bariton — in igrati na klavir in vedno je imel v zalogi mnogo pesmi in prijetnih zgodb. Bil je zelo temperamenten, zdaj ves v ognju navdušenja in veselja do življenja, zdaj zopet potrt in pripravljen končati si življenje. Ko ji je razodel, da jo ljubi, jo je obenem že zasnubil. To ji je laskalo, posebno še, ker svoje ljubezni ni skrival temveč jo je obesil na veliki zvon. Su-zanna, lepa, nežna igračka, je bila zelo nesrečna, toda Zeldi vest ni očitala, da bi bila kriva njene nesreče. Vsi so govorili in debatirali o tej zadevi; Zeldi je bilo to malo neprijetno. Georgovo ponudbo je odklonila — George je zašel iz obupa na kriva pota, začel je popivati in v New Orieansu se je spečal z navadno statistko. Zoperno, ostudno! Zelda ga je zaradi tega prezirala. Izogibala se ga je in niti govoriti ni hotela z njim. Kako je treba spati Zdrav človek menja v spanju lego 20—25 krat — Spi na desni strani Ce si ogledamo človeško življenje, se moramo zgroziti nad dejstvom, da prespi človek, ki živi 60 let, vsaj 20 let, kajti normalen človek spi dnevno 8 ur. Poleg tega moramo še računati, da prespi človek kot novorojenček in dete večino svojih mladih dni. Čeprav je želja mnogih ljudi, da bi ne bilo treba žrtvovati toliko časa za spanje, vendar bi bilo na drugi strani nespametno kratiti si «^>a-nje ali omejiti ga. Ničesar ne prenaša človek tako težko, kakor zaspanosti in nič ga tako ne izčrpava in utrudi, kakor prečuta noč. O tem bi vedeli marsikaj povedati ljudje, ki radi krokajo, posebno še, če so že nekoliko bolj v letih. Često čujemo, da je zadostovalo mnogim slavnim možem samo kratko spanje* toda tako pripovedovanje je vedno legenda. Med legende spada tudi pripovedovanje o Napoleonu, Češ. da mu je zadostovalo 4 ure spanja. To ni res. Napoloen je spal redno 6—8 ur na dan. Seveda so pa bile tudi izjeme, kajti tako velik vojskovodja in državnik, kakor je bil on, ne more vedeti, kaj ga čaka. saj ga lahko zbude sredi noči ali pa mora več noči zaoored delati. Kar je pa zamudil, je vedno nadomestil. Pravijo, da je spal nekoč nepretrgoma 36 ur. Tudi v tem pogledu ie bil podoben vsakemu drugemu normalnemu človeku. Sicer je pa vse odvisno od tega, kako človek spi. Pet ur globokega, trdnega spanja zaleže več kakor 10 ur nemirnega. Če spi človek predolgo, otopi in njegovo mišičevje oslabi. Naši predniki so dejali: Šest ur spanja za moškega, sedem za žensko in osem za otroka. Toda potreba spanja je pri vsakem človeku drugačna in ravna se med drugim tudi po delu. Poleg tega potrebuje vsak člo- Zemski ostanki Romanovcev Bivši ameriški konzul v fiarbinu Franklin Clarkin potrjuje izjavo francoskega generala Janina, ki piše v svoji kndigi »-Padec carizma in konec ruske armade«, da so bili prepeljani zemski ostanki v Jekaterinburgu ustreljenih članov carske rodbine v Pariz in položeni v rodbinsko grobnico generala Janina. Clarkin pripoveduje, da se je pomikal med državljansko vojno vlak z ameriškim generalnim konzulom vedno s Kolčakovo armado. Po Kolčakovi smrti je prispel ta vlak v Harbin in iz njega so iztovonili različno robo, kakor deske, stole, mize itd„ pod eno mizo so pa postavili kovčeg, za katerega so se vsi zelo zanimali. Drugi dan je dejal ameriški generalni konzul Harris svojim uradnikom: »Mo, hvala bogu, da sem se ga izneoil. Kovčeg, ki je stal pod mojo mizo, so snoči odpeljali«. VHarbinu so prevzeli kovčeg častniki generala Horvata. Odnesli so ga iz kolodvorske čakalnice štirje. Potem se je en častnik vrnil in izjavil konzulu: »Vam ni znano, kaj ste pripeljali. Pripeljali ste vse, kar je ostalo od carja in njegove rodbine. Harris je bil presenečen, ko je izvedel, da je vozil v navadnem lesenem kovčegu zemeljske ostanke dinastije, ki je vladala nad 300 let v Rusiji. Potrdil je tudi vest, da je Pljučne bolezni so ozmmnlive i Pljučna tuberkuloza, tatica, kalelj, mM kaielj, sluzasti kaftelj, motno potenje, bronhijalni kater, katar grla, zaslin javan je, bruhanje krvi, Izpl juvanje krvi, tesnoba, astmatično hropenje bodljaji itd. so ozdravljivi. NA TISOČE OZDRAVLJENI ZAHTEVAJTE TAKOJ MOJO KNJIGO! „NOVA UMETNOST HRANJENJA44, Pred uporabo. Id je že mnoge re- Po Sila. Ta se more uporabiti pri vsakem načinu življenja in pomaga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste in postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode in radi odobravajo uporabo iste. Čimprej se začne z mojim načinom hranjenja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, is katere zamorete črpati mnogo potrebnega. Kogar torej bolezen muči, kdor se žeU na nagel način temeljito in brez nevarnosti znebiti svojih bolečin, naj še danes piše! Naglaiam ponovno, da dobite moje pojasnilo POVSEM ZASTONJ, brez vsake obveze z Vase strani, ter bo Vaš zdravnik sigurno pristal na te od prvih profesorjev kot izvrstno pri po znan NOVI NAČIN VAŠEGA HRANJENJA. Zaradi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, pa Vas bo moje tamošnje zastopstvo vsak čas najbolje postreglo. Črpajte pouk in ojačeno voljo do življenja iz knjige izkušenega sdravnfka. Ona vsebuje okrepčilo In življensko uteho in se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo za sedanje stanje ZNANSTVENEGA ZDRAVLJENJA PLJUČ. Georg Fulgner, Berlin — Neukolln, RingbahnstraMe No. 24« Abt 615 Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri tU »»KURIVO** Dunajska 33 (na Balkanu) Telefon 34-34 vek pozimi več spanja, kakor poleti. Zdrav človek mora zaspati v 10 minutah, ko leže v posteljo. Sanj skoraj nima in če se zjutraj prebudi, ima občutek, kakor da je pravkar legel. To je najboljši dokaz, da je človek zares zdrav. Kaj se godi s človekom v spanju? Najprej začne počasneje utripati srce, potem se zapro veke in po vrsti zas^e čuti — najprej vid, potem vonj. sluh in končno tip. Ker deluje v spanju srce počasneje, ne sme človek naglo skočiti s postelje, ko se prebudi, temveč mora dati srcu priliko, da začne zopet normalno delovati. Speči človek menja v spanju večkrat svojo lego. kar dokazuje, da ne spi tako trdno, kakor bi utegnil kdo misliti. Samo pijan človek leži docela mirno, zdrav človek pa izpremeni v spanju svojo lego 20 do 25 krat. Ooa-zovanja so pokazala, da menja speči človek lego tem večkrat, čim udobnejša in mehkejša je postelja. Marsikoga zanima vprašanje, katera lega v spanju ni primerna. Zdravniki v splošnem menijo, da je najbolje spati na desni strani, ker je v tej legi najmanjši pritiska na srce. Drugi pa priporočajo brezpogojno ležati vznak. Znano je, da spe mnoge Američanke že po cela leta vedno na trebuhu, da se ne zrede. Za najm i«]j zdravo se smatra spanje na levi strani in sicer zato, ker ovira ta lega želodec, kajti prehod iz želodca v čreva je v tem primeru zgoraj. Če spi človek na desni strani, potrebuje želodec 3 in pol ure, da se izprazni, če pa spi na levi strani, potrebuje želodec za isto delo celih 6 ur. Spanje na desni strani je torej vedno mirnejše. Kdor hoče spati zdravo in nemoteno, mora v prvi vrsti paziti, da se tik pred spanjem ne naje. bil kovčeg prepeljan preko šanghaja v Evropo. Major Franco ima srečo Vodja ponesrečene španske revolucije major Mello Franco ima srečo. Prekooceanski polet mu je prinesel slavo, iz ječe je srečno odnesel pete, ušel je smrti, ki mu je pretila kot glavnemu puntarju, zdaj je pa še zadel masten dobitek v španski božični loteriji. Dobil je 500.000 pezet. Če bi bile španske oblasti vedele, kdo je srečni lastnik dotične srečke, bi mu najbrž dobitka ne izplačale. Na Španskem priredi država vsako leto veliko božično loterijo »Sorteo de la Navklad« z bogatimi dobitki. Srečke se prodajajo v dveh serijah, v vsaki jih je 35.000. Cela srečka stane 2000 pezeL Srečke so bile že mesec dni pred žrebanjem razprodane in loterija je vrgla državi 140 milijonov pezet. Od tega je pa treba odšteti izplačane dobitke. Na vsako serijo odpadeta dva glavna dobitka po 15 milijonov pezet ter več manjših dobitkov in premij. Država izplača vsega skupaj 96 milijonov tako, da ji ostane čistega 44 milijonov pezet. Ali si že član Vodnikove družbe? Nov mednarodni jezik Prizadevanje človeštva določiti enoten mednarodni jezik je že zelo staro. V srednjem veku je bil mednarodni jezik latinščina, v novejšem času je pa zavzela njeno mesto francoščina. Toda niti latinščina, niti francoščina se nista mogla razširiti tako, da bi postala zares svetovna jezika. Oba, latinščina kot mrtev in francoščina kot živ jezik, sta bila mnogo let med diplomati in učenjaki splošno priznana kot mednarodna jezika, nista se pa mogla uveljaviti v mednarodnem občevanju trgovcev in drugih stanov. Svojega namena niso dosegli niti umetni jeziki, med katerimi je dosegel večji uspeh samo esperanto. Če^ hoče človek po svetu, mora znati več jezikov. Še najlažje si pomagamo z angleščino, ki je najbolj razširjena. Zato ni čuda, da postaja angleščina poleg francoščine zadnje čase pravi mednarodni jezik. Slaba stran angleščine je pa njena težka izgovarjava. In to glavno napako hoče odstraniti profesor angleščine na upsalski univerzi Zachris-son. Svoj cilj je v glavnem že dosegel. S poenostavljenjem izgovarjave angleščine je dosegel ono. kar je hotel doseči 1. 1560 kancelar kraljice Elizabete Th. Smith in 20 let pozneje Bullokar. Okrog sistemov je bilo že namenjenih poenostavljenju angleščine, a noben se ni obnesel, ker so temeljili vsi na fone-tičnosti in so pri-šli v nasprotje z angleško tradicijo. Zachrissonov sistem pa odgovarja reformacijskemu prizadevanju angleško - ameriških jezikoslovnih društev, ki so ta sistem proučila in se izrazila o njem zelo pohvalno. Reformirana angleščina se imenuje »anglica« in naj bi postala nov mednarodni jezik. V Upsali so že ustanovili društvo, ki bo propagiralo ta jezik in izdajalo posebno glasilo. OTROŠKE NOGAVICE *£lGOH u Moderna kuharica. Marička, videla sem, kako je vas davi nekdo objemal. Je bil mlekar ali pismonoša? — Povejte mi, milostiva, ali je bilo ob šestih ali ob sedmih? Tudi trgovec — Zakaj si tako potrt? Kaj se je zgodilo? —Insolventen sem. — Tako? Koliko si pa prepisal na svojo ženo? — Nič. — A koliko blaga si skrivaj prodal? — Tudi nič. — Koliko si pa položil na stran? — Nič. — Potem takem t>a nisi samo insol-venten, temveč docela miniran. Žrebanje v drž. razr. loteriii ,w ie preloženo na 16. januarja Nekaj srečk je še na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, i >o4fdIt e£fasf< V maka besedo SO psir. Plača mm lahko tudi m znamkah, ta odgovor znamko I - Na mpramanjo bron znamko « i nđontmriamo Najmanjši oolam IMst PRVOVRSTEN CVIČEK (dolenjska črnina) toči gostilna »PRI DOLENJCU«, Ljubljana, Kapiteljska ulica 3 (nasproti Alojzij evišča) pod Poljansko cesto. 558 NAJFINEJŠO &MO izdelujem iz samih govejih repov; za žimo jamčim, da je čista so nič mešana. Cena ugodna; vsado bo gotovo za do voljo. Se priporoča — Stanko Rente, Ljubno, Savinjska dolina. _554 MLINARJI Več radijalnih p reševalcev in čistilnih strojev za zdrob proda Valjčni mkn, Podhrezje, Gorenjsko. 963 PERFEKTNO KUHARICO za 10—30 ljudi, ki je že služila v gosposkih hišah, sprejmem na deželo. Ponudbe s spričevali na naslov: Gozdni urad K. Auersperga, Soteska, p. Straža Pri Novem mestu, Dravska banovina. 552 Za dečke so najzanimivejše stlvo potopisne povesti Karlu Maya. Pravkar je izšla povest »SVUET zagrebška tedenska ftustrovana revija, knjtige HI.—X.; to je letniki 1927 do 1930 ugodno n: -prodaj. Naslov v upravi »Slov Naroda«. 557 OLD SUREHAND HARMONIKE rzdelnjem nove ln sprejemam v nopravUo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA Bohoričeva 9. v dveh zvezkih na 620 straneh Oba* zvezka veljata broširana Din 90 - . v| platno vezana Din 128.—. Knjigi sta1 najzanimivejše darilo Knjigarna tiskovne zadruge v Ljubljani. Aetonhurfrova ulica *t H *5 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaeraek. — Za upravo in inaeratni del lista: Oton Chriatof. — Vsi v Ljubljani. 3463 714