delegatska tribuna ^ ŠTEVILKA ' XII. LETO 27. JUNIJ 1986 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZ VSEBINE: 1. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986 str. 3 2. Stanje in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 15 'to d Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Mos-te-Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (5. seja), ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (5. seja) IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA (5. seja), ki bo v torek, dne 15. julija 1986 ob 15.30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska cesta 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika - skupnega zasedanja zbora združenega dela (4. seja) in zbora krajevnih skupnosti (4. seja) z dne 25. junija 1986 - 4. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. junija 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1986 5. Stanje in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje 7. Poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa v osnovni šoli Jože Moškrič 8. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 3. seje zborov Skupščine mesta Ljubljane 9. Predlog odloka o stavbnih zemljiščih 10. Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 11. Osnutek odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane 12. Osnutek odloka o pokopališkem redu 13. Obravnava ostalega gradiva za 3. seje zborov Skupščine mesta Ljubljane PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC GRADIVO: - za del 4., 5., 6., 7. in 8. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za del 4., 9., 10., 11., 12. in 13. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 2 - za 2. točko bodo prejeli vodje konferenc delegacij, vodje delegacij zbora KS in delegati DPZ v ciklostilu GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE nekatere teh OZD povezujejo z zasebnim sektorjem drobnega gospodarstva, vendar to sodelovanje še ne dosega zadostnega obsega. - Glede na to, da je razvoj prometne dejavnosti pogojen tudi z razširitvijo sistemskih vprašanj oz. problemov pri financiranju enostavne in razširjene reprodukcije, organizacije in delitve dela itd. in da se te usmeritve uresničujejo prepočasi,veliko boljše rezultate lahko pričakujemo šele v kasnejših letih tega srednjeročnega obdobja. - Tudi na področju razvoja in obnove trgovske mreže ugotavljamo, da uresničevanje načrtovanih ciljev kasni, ker pa bo glede na stalen porast števila prebivalstva imelo lahko negativne vplive v naslednjih letih na oskrbljenost prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. - Strokovno pospeševalna služba v TZO skozi setvene programe pristopa k večji intenzifikaciji proizvodnih danosti in večjemu obsegu družbeno organizirane proizvodnje. - Živilska industrija bolje izkorišča obstoječe kapacitete in izvaja aktivnosti za tehnološko posodobitev. Pri izvozu se pojavljajo splošno znane težave, ki so prizadele tudi to dejavnost, poleg tega pa še prepoved izvoza na območje EGS zaradi radioaktivnosti. - Na področju urejanja prostora in varstva okolja zasledujemo temeljni cilj, da z dopolnitvijo dolgoročnega plana, izdelavo vseh temeljnih strokovnih in pravnih aktov ter na podlagi teh prostorskih izvedbenih aktov zagotovimo smotrno urejanje in rabo prostora, z doseganjem skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru, ob upoštevanju naravnih možnosti, ter varovanju in izboljševanju človekovega okolja. - Pri varstvu okolja smo izvajali naloge iz družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 s posebnim poudarkom na zaščiti zraka in vode ter odpravi hrupa, tako da bomo do konca leta 1986 predvidoma realizirali vse predvidene naloge s tega področja. - V Komunalnem gospodarstvu so temeljni cilji razvoja za leto 1986 ogroženi zaradi še nerealiziranega pristopa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986-1990, tako da se bo del nalog verjetno realiziral šele v letu 1987. - V cestnem gospodarstvu smo zagotavljali z rednim vzdrževanjem prevoznost lokalnih in regionalnih cest, nadaljevali smo z izgradnjo cest po programu 10-letne gradnje cest v mestu Ljubljani, medtem ko z obnovo dotrajanih vozišč in gradnjo novih lokalnih cest nismo pričeli zaradi še nerealiziranega pristopa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti za ceste Ljubljana za obdobje 1986-1990, tako da se bo del nalog prenesel v leto 1987. - Na področju energetike tudi ni realiziran pristop k Samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana SIS za energetiko ljubljanskih občin za obdobje 1986, tako da se izvajajo samo vzdrževalna dela, redna oskrba z energijo je zadovoljiva, realizacija programov enostavne in razširjene reprodukcije pa bo delno prenesena v leto 1987. - Sklad stavbnih zemljišč še ni ustanovljen, tako da naloge sklada še vedno ureja občina. Predvidoma bo sklad ustanovljen v drugi polovici leta 1986. - V stanovanjskem gospodarstvu se nadaljuje gradnja v obstoječih soseskah in se izvajajo ostale naloge iz temeljnih ciljev razvoja, tako da bodo predvidene naloge iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986 predvidoma realizirane do konca leta. - Načrtovana izenačitev dostopnosti dobrin in storitev družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami ni uresničena in bo realno možna šele, ko bodo zgrajeni nujno potrebni objekti na območju soseske MS 4,5 Fužine, kjer so na področju zagotavljanja potreb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva izredno akutni problemi. Da bi se načrtovani objekti pričeli čimpreje graditi, je potrebno vključiti v razreševanje problematike zagotavljanja sredstev vse dejavnike v občini. Nujno potrebno je, da mesto prouči možnosti za premostitveno zagotovitev potrebnih sredstev iz drugih virov ter zagotoviti prioriteto pri delitvi sredstev, ki se bodo združevala s posebnim sporazumom. 3. GOSPODARSTVO 3.1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V resoluciji o izvajanju družbenega plana občine v letu 1986 smo kot glavne usmeritve občinskega gospodarstva zapisali oživljanje rasti ANALIZA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1986 uvod • *zvršni svet je v skladu z Zakonom o sistemu družbenega planiranja n družbenem planu SRS ter po statutu občine Ljubljana Moste-Polje 0|zan poročati skupščini o izvajanju družbenega plana občine m Predlagati ukrepe za uresničitev plana. Vsebinsko temelji analiza na pregledu izvajanja resolucije o politiki resničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za ob-°bje 1986-1990 v letu 1986 po posameznih področjih, finančni po-^tki so povzeti po poročilu SDK za prvo trimesečje 1986, drugi po-inf 1V ana**z' Pa 80 Povzeti iz podatkov Zavoda SRS za statistiko ali n,ormacij OZD ali pa iz internih evidenc in analiz upravnih organov. 2- temeljni cilji razvoja v V začetku leta 1986 sicer ne dosegamo vseh temeljnih ciljev razvoja celoti, vendar ocenjujemo, da jih je do konca leta še vedno možno Pretežni meri realizirati. inn aenkrat ohranjamo dinamiko rasti proizvodnje v gospodarstvu dosegamo načrtovano 3-odstotno rast družbenega proizvoda. Taka rJ' je dosežena tudi z izboljšanjem kvalitete gospodaijenja, ki se od-za tudi v dobrih finančnih rezultatih. 4 - Temeljni cilj organizacij združenega dela s področja industrije -"Odstotna rast industrijske proizvodnje - zaenkrat dosegamo in 8laJa tudi do konca leta realno dosegljiv. v," V začetku leta ne dosegamo planirane 8-odstotne rasti konverti-l n,ega izvoza, ampak je ta celo nazadoval. V veliki meri so taka gi-*UnJa Poledica sprememb in uvajanja nove zakonodaje na področju r^apjetrgovinske menjave in pa vedno manjše dohodkovne motivi-0,Posti OZD za izvoz na konvertibilno področje. Izvršni svet je že ob l^avnavi poslovanja OZD občine v letu 1985 in prvih ocenah za leto ten ° ocenil stanje na tem področju in pozval organizacije, da se in-žmZlv.neje vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo, ker lahko zanje ko anj^a.nje izvoza pomeni manjše možnosti za uvoz in pa izgubo tež-vex°Sv°jenih tržišč. Kljub temu pa bodo gibanja do konca leta v naj-J* meri odvisna od sistemskih rešitev na nivoju federacije, hodt dohodka zaenkrat ohranjamo delež akumulacije v do- hodi’ k°tje bilo načrtovano. V globalu tudi sredstva za osebne do-sku ke zaostajajo za rastjo dohodka, medtem ko je rast sredstev za Ppo in splošno porabo previsoka. Po' ■* 8tev>la zaposlenih je v začetku leta nad načrtovano 1-odstot- , :ra8tjo, vendar gre v pretežni meri za povečano število zaposlenih raa. Pstriji, kjer seje povečal tudi obseg dela. Tako je bila kljub taki Po 1 dosežena pozitivna rast produktivnosti. Osebni dohodki so se Spacali bolj, kot se je povečala produktivnost dela, kar ni v skladu špoJdvidevBnji. V občini poteka široko zastavljena akcija preko izvr-hih d Sueta *n družbenopolitičnih organizacij za uskladitev rasti oseb-„ rphodkov z rastjo razpoložljivega dohodka. ini u8otavljamo, da se gradbeništvo v zadnjem času bolj povezuje z Pon^H.Hg, projektantskimi in raziskovalnimi organizacijami, kar iz-^histri uJe bikovo ponudbo, povezovanje z drugimi področji - in-rnerj1Jo gradbenega materiala, strojne opreme pa se realizira v manjši ni''.Občina tekoče spremlja investicijska vlaganja gradbenih orga-v°sti‘J tCr s Preverbami programov preprečuje podvajanja zmoglji- neL,.a Podlagi ankete, ki smo jo posredovali v organizacije združe-ae*a industrije, gradbeništva in trgovine, lahko ugotovimo, da se proizvodnje in dvig kvalitete gospodarjenja, sanacijo gospodarskega položaja, povečanje konvertibilnega izvoza in produktivno zaposlovanje. 1.-3.86 ocena plan 1986 realiz. --------- realizacije 1-3.85 1986 Realni družbeni proizvod Fizični obseg ind. proizv. Izvoz blaga - skupaj Izvoz blaga na konv. podr. Uvoz blaga - skupaj Uvoz blaga na konv. podr. Število zaposlenih Skupna poraba Splošna poraba Osebni dohodki Realni OD Produktivnost 3* 4** -14 -13 minimalen porast 4 18 4 5 17 « 5 1 1,8 -9 1,8 v okviru real- 8 ind. točk nad yc v okviru no razpoložlji-164 ind. točk nad <■§ real. razp. vega dohodka 7 ind. točk nad J o dohodka 21,8 51 porast 2 1,2* * S 1,2 namesto 7-odstotnega porasta nazadoval za 14 odstotkov, od tega se je konvertibilni izvoz namesto 8 odstotne rasti zmanjšal za 13 odstotkov. V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo tako doseženo 16,8 odstotka letnega plana konvertibilnega izvoza za razliko od 25 odstotkov, ki bi jih morali doseči, če bi bil izvoz enakomerno razporejen preko celega leta. Za razliko od izvoza pa se je nesorazmerno povečal uvoz blaga in presegel[resolucijska načrtovanja. Tako je skupni uvoz blaga v prvem trimesečju porastel za 18 odstotkov, konvertibilni pa za 17 odstotkov. Tudi ti podatki so do neke mere posledica lanskoletne nizke osnove (14 odstotno zmanjšanje skupnega uvoza). Gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave do konca leta 1986 so še povsem nejasna in je tako vprašljivo tudi doseganje letnega plana. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da zaradi dohodkovne ne; zanimivosti nekatere OZD (med njimi tudi največji izvoznik v občim Papirnica Vevče) zavestno zmanjšujejo svoj izvoz. Nadaljnje zmanjševanje izvoza bi ogrozilo uvozne pravice OZD in s tem v zvezi normalen potek izvozne oz. v skrajnem primeru celotne proizvodnje. 3.1.3. Zaposlovanje 1-4 86 ** obdobje —————------------------------------------------------ 1-4 86 * ocena 3.1.1. DRUŽBENI PROIZVOD ' Za leto 1986 smo načrtovali 3 odstotno rast družbenega proizvoda predvsem na račun hitrejše rasti v industriji kot nosilki razvoja gospodarstva v občini, delno pa zaradi hitrejše rasti v kmetijstvu, obrti ter finančnih ter poslovno tehničnih storitvah. Delež družbenega proizvoda gradbeništva naj bi se tudi v letu 1986 zmanjšal. V začetku letošnjega leta ugotavljamo ugodno rast družbenega proizvoda po posameznih področjih. Rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje znaša v prvih štirih mesecih 4 odstotke in je na nivoju planirane. Primerjava rasti celotnega prihodka in dohodka z rastjo cen v prvem trimesečju tega leta kaže na rast družbenega proizvoda tudi v drugih področjih gospodarstva, ki imajo pomembne deleže v celotni strukturi gospodarstva (promet in zveze, trgovina), pa tudi v gradbeništvu delež družbenega proizvoda ni nazadoval. Na podlagi teh podatkov ocenjujemo, da v začetku leta dosegamo načrtovano 3-odstotno rast družbenega proizvoda v občini, ki jo bomo po predvidevanjih dosegli tudi do konca leta. V nadaljevanju leta se namreč pričakuje ohranjanje približno enake konjunkture kot v prvem trimesečju leta 1986. Rast povpraševanja na domačem trgu bo ob slabšem porastu priliva izvoznih naročil vodila v ohranitev proizvodne aktivnosti v industriji in gradbeništvu. V industriji tako ocenjujemo kot realno dosegljivo 4 odstotno letno rast družbenega proizvoda, ki pa bo: v drugem polletju v precejšnji meri odvisna od zadovoljive oskrbe s:surovinami in repromateriali. Glede na padec izvoza v letošnjem prvem kvartalu lahko pričakujemo z zamikom tudi težave pri preskrbi z uvoženimi repromateriali. Te težave morajo OZD predvidevati in pripraviti ustrezne ukrepe (sprememba asortimana, nadomeščanje surovin) za preprečitev zastojev v proizvodnji. 3.1.2. Zunanjetrgovinska menjava Za leto 1986 smo predvidevali 7-odstotno povečanje skupnega izvoza in 8-odstotno povečanje konvertibilnega izvoza. Organizacije združenega dela so v globalu planirale še večji, 18 odstotni konvertibilni izvoz, ki pa je deloma tako visok tudi zaradi nizke realizacije v letu 1985. V izvozno-uvoznih gibanjih se v začetku letošnjega leta odraža vpliv spremenjenih predpisov, ki opredeljujejo devizni sistem. V decembru 1985 so bili sprejeti Zakon o kreditnih odnosih s tujino, Zakon o prometu blaga in storitev s tujino in Zakon o davčnem poslovanju, poleg tega pa še 86 podzakonskih aktov. Uvajanje novega deviznega sistema je povzročilo mnogo težav in zmede že v letu 1985, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa so bili ekonomski odnosi s tujino ohromljeni. Če k temu dodamo še vedno manjše dohodkovno motiviranost OZD za izvoz na konvertibilno območje in pa lanskoletne visoke rezultate (rast konvertibilnega izvoza v prvih treh mesecih leta 1985 je bila 34 odstotna), potem so letošnji zunanjetrgovinski rezultati bolj razumljivi. V občini se je namreč v letošnjem prvem trimesečju nadaljevala tendenca zmanjševanja konvertibilnega izvoza iz zadnjega kvartala lanskega leta, tako da ne dosegamo planiranih ciljev. Skupni izvoz je Za gibanja na področju zaposlovanja ugotavljamo, da seje umide' , na 1 odstotna rast števila zaposlenih iz leta 1985 v prvih letošnjih me ‘"‘secih povečala. V tem času seje število delavcev v gospodarstvu občine povečalo od 27.199 na 27.680, kar pomeni 1,8-odstoten porast, ki je večji od 1 odstotne resolucijsko načrtovane rasti. Najintenzivneje so zaposlovale OZD s področja financ in drugi11 poslovnih storitev (IND 107), gostinstva in turizma (IND 105), km«' tijstva (IND 105) in stanovanjsko-komunalne dejavnosti (IND 102)-Največji prispevek k skupni 1,8-odstotni rasti zaposlenih v gospoda*: stvu občine pa ima 2-odstotna rast števila zaposlenih v industriji, r pa ima svoje vzroke v večjem obsegu proizvodnje. Če bi v vseh zgoraj naštetih področjih dosegli namesto dejanske rasti števila zaposlenih *c 1 odstotno, bi v seštevku to pomenilo 1,5 odstotno rast za celotno gospodarstvo, kar kaže na pomembnost deleža industrije. Če predpostavimo kot prvo oceno, da se bo zadržala dinamika rast) zaposlovanja na doseženi ravni iz začetka leta (z indeksom 101,8) tud’ v naslednjih mesecih (trendi iz zadnjih let to predpostavko potrjujejo), ter jo združimo z oceno rasti družbenega proizvoda v istem obdoti0 (IND 103), lanko v letošnjem letu pričakujemo rast produktivnostiv rangu enega odstotka. 3.1.4. Finančno poslovanje, uspešnost poslovanja in delitev dohodka V prvih treh mesecih se je ob povečanem obsegu proizvodnje v gospodarstvu občine izboljšalo tudi finančno poslovanje. Indeksi pove: Čanja celotnega prihodka (195) in dohodka (240) so sicer v določe*1* meri posledica visokega porasta cen (ki so se za industrijske izdelki pri proizvajalcih povečale za 89,4 odstotka, cene na drobno za 81,* odstotka in cene življenjskih potrebščin za 83 odstotkov), pa venda so tudi odraz povečanega obsega in kvalitete poslovanja. V prvem trimesečju sta se poleg izboljšane ekonomičnosti poslovanja za 28 odstotkov povečali tudi akumulativna in reproduktivna sp0'. sobnost, za 47 odstotkov pa seje zmanjšal tudi znesek izgub, kar tud govori o uspešnosti poslovanja. Organizacije združenega dela, ki pa izkazujejo slabšo uspešnost P°' slovanja oz. OZD na meji rentabilnosti, smo na majski seji skupšč,n zadolžili, da do septembra tega leta pripravijo programe ukrepov z odpravo motenj v poslovanju. Z resolucijo za leto 1986 smo opredelili tako delitveno politiko, * bo ohranila delež akumulacije v dohodku iz leta 1985, vse oblike P**' rabe pa se bodo gibale v okviru realno razpoložljivega dohodka. Rea' ni osebni dohodki bodo rasli skladno z rastjo produktivnosti. V prvih treh mesecih leta 1986 sta skupna in splošna poraba ra** hitreje od dohodka in sta prekoračili planirano rast. Na podrou veliki meri posledica hitre rasti sredstev z" skupne porabe je to v v Siv* kateri*1 usmerjenega izobraževanja itd. Na področju splošne porabe pa je JV uveden posebni republiški davek iz psebnih dohodkov po stop™. 0,6 %, povečana je bila stopnja daVka na dohodek TOZD in delov*1 skupnosti (za 1 indeksno točko), uveden davek iz dohodka TOZD delovnih skupnosti po posebni stopnji, od 0,33 na 0,75 pa seje P večala tudi stopnja občinskega davka iz osebnih dohodkov. V prve trimesečju so bili že izvedeni potrebni ukrepi (ustavljeno plačilo P. j računa obeh davkov iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti), N bodo zagotovili utiranje te porabe v resolucijska razmerja. ja Sredstva za akumulacijo v dohodku so v prvih treh mesecih osta skoraj nespremenjena (IND 98), kar je v skladu z resolucijo. , Sredstva za osebne dohodke so v gospodarstvu občine porasla za odstotkov, kar je manj od rasti dohodka (IND 240). Realni osebni ,°hodki na zaposlenega so se v gospodarstvu občine povečali za eno etrtino, pri čemer pa je treba pri izplačanih OD v letošnjem letu ^Postevati, da vključujejo tudi poračune za leto 1985. Kljub temu, da gospodarstvu občine v globalu rast sredstev za osebne dohodke ne rp30račuje rasti dohodka, pa je vseeno 62 takih OZD, ki so preko-rgteljice. Te OZD morajo pripraviti program ukrepov za uskladitev turT 0re-*an-ia dohodka z usmeritvami resolucije, kar bo obravnavala u ?' skupščina. Glede na tako široko zastavljeno akcijo, ki poteka .jdajeno na nivoju republike, ocenjujemo, da se bo realna rast oseb-P dohodkov do konca leta umirila. 3 Razvoj po področjih gospodarstva 3^1. Industrija , Z resolucijo smo za leto 1986 načrtovali ohranitev sorazmerno vi-•oke 4-odstotne rasti družbenega proizvoda industrije v občini. V za-letošnjega leta industrija ta cilj dosega, saj je bil fizični obseg Proizvodnje v prvih treh mesecih za 3,4 odstotke in v prvih štirih me-^C|h za 4 odstotke večji kot v enakem lanskem obdobju. sl°Pnja rasti resolucija 1986 izvajanje resolucije proizvod f,5Vj 0 zaposlenih pr°duktivnost 4 (jan. - april) 2 (jan. - marec) 2(ocena) Ocenjujemo, da sta za ugodne rezultate v začetku leta dva glavna r°ka. Prvi je nedvomno zadovoljiva oskrba s surovinami in repro-■ ateriali, ki je predpogoj za nemoteno odvijanje proizvodnje. Ta pa v v ve|iki meri tudi posledica zalog surovin, materiala, drobnega in-, ntarja in embalaže iz leta 1985, ki so decembra zadoščale za 54-evno proizvodnjo. Glede na težave pri izvajanju nove zakonodaje ^Področju zunanjetrgovinske menjave in na zmanjševanje konver-r J Hega izvoza lahko v drugem polletju 1986 pričakujemo ob nesp-menjenih pogojih težave v organizacijah, ki so vezane na uvožene rj:r?vine. Drugi razlog za ugodne rezultate pa je dejstvo, da so indust-jske OZD izpad prihodkov na tujih trgih uspele kompenzirati s pro-fjc na domačem trgu, kjer povpraševanje še ni postalo omejitveni prodaje. visoki rasti proizvodnje so največ prispevale naslednje OZD: Ju-A„’ ‘ oplarna, Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas, Mineral, Olma, v^otehnika Gruda TOZD Indov, Kolinska TOZD Tov. hranil, I «t° TOZD Koprod in Agroemona TOZD Tov. močnih krmil. Rast .Atrijske proizvodnje v začetku letošnjega leta je realna, y v enakem hnskem obdobju dosežena pozitivna rast. °bdobju ia..uai marec 1986 je bilo v industriji občine l zaposleno 12.615 delavcev, kar je za 2 odstotka (Meljske proizvodnje v začetku letošnjega leta je realna, saj je bila y v enakem hnskem obdobju dosežena pozitivna rast. st/ obdobju ja-.uai marec 1986 je bilo v industriji občine na podlagi Veei? *zvocla in 1 %-no povečanje.števila zaposlenih. Ugo- Uamo, da doseženi rezultati v prvem trimesečju niso ugodni (celot- ni prihodek se je povečal v primerjavi z istim obdobjem lani za 72,9 %, dohodek pa samo za 56,2 %), vendar pa je zaradi sezonskega značaja glavna aktivnost te dejavnosti v času od meseca maja do oktobra, zato bodo realnejši podatki že po obračunu za prvo polletje. Še vedno ugotavljamo, da je občinsko gostinstvo razdrobljeno, premajhno in tudi akumulativno šibko, kapacitete niso v celoti izkoriščene, srečuje se pa tudi z zastarelostjo in odpisanostjo opreme in kadrovskimi problemi. Vse to pa so tudi osnovne naloge, katere mora občinsko gostinstvo v prvih letih tega srednjeročnega programa razrešiti, da si bo ustvarilo zadostno osnovo za nadaljnji razvoj. Ugotavljamo, da v OZD te probleme v okviru svojih možnosti spremljajo in rešujejo, vendar so rezultati kratkoročnega značaja. To pa so tudi glavni vzroki, ki so privedli do odločitve, da se na ravni občine izdela podrobna analiza stanja in možnosti razvoja občinskega gostinstva. Analiza bo obravnavana na zborih skupščine v jeseni. V turizmu na območju občine delujejo tri turistična društva. Najbolj aktivno je Turistično društvo Ljubljana Moste-Polje, ki je v letošnjem letu že sodelovalo na prireditvah na Pečarju in pri razstavi domače obrti v Zadvoru. Samostojno pa bo v septembru priredilo v Zajčji dobravi srečanje zamejskih in meščanskih kulturno umetniških skupin. Največji občinski predstavnik turizma Emona Globtour pa deluje izven občine, saj ima pri nas le sedež DO. V gostinstvu in turizmu večjih investicij v letošnjem letu ni planiranih, izvajajo se le manjše adaptacije. 3.2.6. Trgovina Trgovina je v prvem trimesečju letošnjega leta v primeijavi z istim obdobjem lani ustvarila za 77,7 % več celotnega prihodka, porabljena sredstva so se povečala za 72,3 %, dohodek pa za 129,4 %. Število zaposlenih v trgovini seje povečalo za 0,7 %. V primerjavi z gospodarstvom kot celoto so doseženi finančni rezultati v prvem trimesečju nekoliko pod povprečjem, v okviru same dejavnosti pa so pod povprečjem doseženi rezultati v zunanji trgovini. Največji izvoznik je Emona Commerce TOZD Globus. V prvih treh mesecih je v primerjavi z istim obdobjem lani dosegel le 81 %-no realizacijo izvoza (lastni in komisijski izvoz). Vzroki so delno v spremembi devizne zakonodaje v začetku leta in delno zaradi sezonskega značaja proizvodnje (daljše mrzlo obdobje vpliva na izvoz živil). TOZD ocenjuje, da bo konec leta plan izvoza dosežen. Na področju razvoja maloprodajne mreže oz. gradnje in modernizacije trgovin ugotavljamo, da se cilji ne uresničujejo po načrtovani dinamiki. Realizacija skoraj vseh načrtovanih investicij v letošnjem letu kasni. Ocenjujemo, da bo zato del investicij prenesen v realizacijo v naslednje leto, kar bo imelo negativne posledice v normalni oskrbljenosti prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Investicije: Mercator Rožnik TOZD Golovec - gradnja največje investicije s področja trgovine, primarnega centra, kasni. Trenutno je investicija v fazi priprave dokumentacije, pridobljeni pa tudi še niso vsi soinvestitorji, zato bo prišlo pri dokončni izgradnji centra do časovnega zamika. Kasnijo pa tudi posodobitve izven mestnih trgovin. Emona Merkur - samopostrežna trgovina v Novih Fužinah bo zgrajena do meseca decembra. Emona Blagovni center TOZD Centromerkur - z gradnjo nadstreška nad halama na Šmartinski 102 in 104 bodo pričeli v drugi polovici leta. Zgrajeno bo v letu 1987. Pri odkupu za drugi del Integralovega skladišča na Šmartinski 106 pa je investitor Emona Commerce TOZD Globus. Tudi ta investicija bo realizirana v naslednjem letu. Kurivoprodftja je v letošnjem letu zgradila v Mostah prvo fazo prodajnega centra ter z mesecem marcem preselila sedež delovne organizacije v Moste. Jugotekstil ONA-ON izvaja svoj razvojni program v načrtovanih rokih. Skladišče v MS-114Zelenajama bo začelo z obratovanjem meseca septembra. Z rekonstrukcijo bodo nadaljevali v jeseni, zaključena pa bo spomladi naslednje leto. Priprave na izgradnjo poslovnega objekta v MS 2/1 v centru Most kasnijo. Pridobljena še niso zemljišča m tudi ne izdelana dokumentacija. V objektu sta po programu načrtovani dve trgovini, in sicer živilska in neživilska trgovina. V drugi polovici leta bo izvedena prostorska proučitev postavitve trgovskih enot v krajevnih skupnostih, kjer preskrbe ni (v KS Šmart-no, KS Klopce in za vas Javor) in v kolikor bo možno trgovino organizirati, bo izveden javni natečaj za pridobitev investitorja. Avtonabava - zunanja ureditev večnamenskega skladišča bo zaključena v drugi polovici leta. 3.2.7. Finančne in druge poslovne storitve Področje finančnih in drugih poslovnih storitev dosega v prvih treh mesecih letošnjega leta za 88,8 % večji celotni prihodek kot v enakem lanskem obdobju. Celotni prihodek se je povečal za manj kot v gospodarstvu občine v povprečju. Počasneje kot v gospodarstvu so naraščala v enakem obdobju porabljena sredstva, večja so za 78,5 %, kar rezultira v velikem porastu dohodka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 205,7 % oz. za 45,7 indeksnih točk več kot v gospodarstvu občine v povprečju. Na področju finančnih in drugih poslovnih storitev se je v prvih treh mesecih letošnjega leta nadpovprečno zaposlovalo, saj je število delavcev za 6,7 % večje. Tako povečanje po eni strani opravičujejo dobri rezultati glede doseganja dohodka, hkrati pa gre za zaposlovanje delavcev z višjimi stopnjami strokovne izobrazbe, kar izboljšuje kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter dviguje tudi kvaliteto storitev organizacij združenega dela tega področja. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, organizacije tega področja v prvem trimesečju niso realizirale nikakršnega konvertibilnega izvoza, čeprav je to področje v preteklih letih izvažalo (Emona Inženiring). V letu 1986 je realizacija investicijskih vlaganj naslednja: Intertrade ni pripravila programa razvoja glede gradnje dodatnega objekta na obstoječi lokaciji, ki bi omogočil razširitev njihove dejavnosti (konsignacija, tehnično vzdrževalna služba, del proizvodnje). Gradbeni center Slovenije in Giposs Inženiring nista pripravila skupnega programa razvoja (za katerega ju je zadolžil koordinacijski odbor Razvojno gospodarske skupnosti) za investicijo gradnje poslovno informacijskega ter prodajnega centra na obstoječi lokaciji Ingrada, ki se bo odselil. SCT TOZD Strojni inženiring za investicijo v sanacijo podstrešja na Kavčičevi cesti zbirajo potrebno dokumentacijo ter ocenjujejo, da bo investicija zaključena' v letu 1986. Intertrade TOZD Obdelava podatkov je nabavila računalniško opremo v vrednosti 300 mio din. Papirnica Vevče TOZD Blagovni promet bo za gradnjo črpališča goriv in maziv predvidoma v roku enega meseca pridobila gradbeno dovoljenje, sama gradnja pa bo zaključena do konca leta 1986. 3.2.8. Kmetijstvo Načrt setve za leto 1986 je bil realiziran uspešno. Na skupno 2.242 ha njivskih površin je bilo posejano: pšenica 241 ha ječmen (ozimni) 31 ha oljna ogrščica 23 ha oves 40 ha krompir 380 ha koruza - zrnje 230 ha koruza - silaža 327 ha . krmne rastline 780 ha vrtnine 169 ha proso 21 ha. Načrt setve je pri vseh kulturah izvršen 100 %, razen pri vrtninah, ker bodo zelje sadili konec junija. Gnojil je bilo za setev na zalogi v zadostnih količinah. Prav tako je bilo dovojj semena. Za vsa semena je bil uveljavljen regres. Prav tako je v poslovalnicah TZO dovolj zadostnih količin zaščitnih sredstev. V TZO Dobrunje so v letu 1986 v družbeno organizirani proizvodnji došegli naslednje rezultate: plan 1986 realizacija l.-IV. goveji pitanci ostalo govedo 950 glav 100 glav 223 21 teleta 120 glav 8 prašiči konji za meso 430 glav 35 glav 139 4 mleko 1.850.000 litrov 530.223 litrov pšenica 170 ton - kislo zelje 600 ton 141 t sveža zelenjava 400 ton 7 t gozdni sadeži in sadje 45 ton - Načrt nabave plemenskih živali bo uresničen pri plemenskih kobilah, svinjah in ovcah. Kljub porastu cen bo realiziran program investicijske izgradnje gospodarskih objektov, hlevov, svinjakov in silosov ter nabava kmetijske mehanizacije. Skupnost za pospeševanje kmetijstva izvaja pospeševanje kmetijstva po programu za leto 1986. Pri uporabi sredstev imajo prednost Kmetje-kooperanti iz hribovitejšega območja. Za izobraževanje kmetov je bilo organizirano 18 strokovnih predavanj, in to priprava zemlje, gnojenje, setev, zaščita, dognojevanje, higiena mleka, zdravstvo živali, konjereja, vzdrževanje kmetijske mehanizaciije. V teku leta bodo organizirane tri strokovne ekskurzije. Iz sredstev skupnosti se regresira: - umetno osemenjevanje na hribovitem območju, nabava krmil za krave molznice, pitanje govedi - nabava dveh plemenskih merjascev - gradnja hlevov in nabava mehanizacije za strojne skupnosti po načrtu - nabava sadik jagod - sanacija sadnih nasadov, ki jih je poškodoval žled na območju KS Klopce Agroemona - Enota Zadobrova bo svoje planske obveznosti uresničila. V letošnjem letu so pristopili k pospešeni intenzifikaciji poljedelske proizvodnje. Spremenil1 bodo kolobar in uvedli bolj racionalno gnojenje na osnovi analiz zemlje. Vse to naj bi omogočilo doseganje višjih ha pridelkov. V živinorejski proizvodnji bodo realizirali zastavljeni načrt vzreje in pitanja živali. JATA TOZD Reja bo v letu 1986 proizvedla od 5 - 8 % več valilnih jajc, kot so načrtovali in realizirali proizvodnjo v višini: - 10 milijonov dan starih piščancev - 800.000 konzumnih jajc - 9000 ton perutninskega mesa. Izvoz bo dosežen le v višini ca. 700 ton, kar je posledica izvoznih težav - izpad izvoza v SZ in prepoved uvoza v EGS. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje izvaja program dela po predlaganih smernicah v družbenem planu v občim in rešuje zemljiške probleme, ki se pojavljajo. Prizadeva si in skrbi za racionalno koriščenje prostora in za enotno gospodarjenje z razpoložljivimi površinami. 1. Pripravlja načrt za dolgoročno usmeritev razvoja kmetijstva m najustreznejšo rabo zemljišč v občini - izdelava agrokarte, po smernicah in navodilih Kmetijskega inštituta Slovenije. 2. Z izboljševanjem kmetijskih zemljišč daje možnost za povečano pridelovanje hrane: . - Z agromelioracijskimi posegi je sodelovala pri urejanju zemljišč oh Konjščici na površini 50 ha, v Repčah na ca. 10 ha, v Dolskem na ca. 70 ha, v Volavljah na površini 19 ha. - Z hidromelioracijskimi posegi se je uredilo ca. 6 ha travniških površin v Podlipoglavu in v Besnici. 3. Sodeluje pri izdelavi načrta za ureditev zemljišč za intenzivnejšo proizvodnjo v sotočju Ljubljanica-Sava na ca. 52 ha. Pri izvajanju programa dela daje kmetijska zemljiška skupnost prednost nalogam, ki so najbolj pomembne za pridelovanje hrane. 3.2.9. Gozdarstvo V okviru TOK Domžale, ki gospodari z zasebnimi gozdovi na območju občine, bodo realizirali planske obveze v višini 12.055 m1 lesa-Tudi v družbenih gozdovih bo posekanih načrtovanih 500 m’ les3- V letu 1986 bo dograjena gozdna cesta Laze-Janče v dolžin ca. 1.500 m. Realiziran bo program izgradnje in obnove gozdnih vla* v skupni dolžini 8 km. Nega in obnova gozdov bo izvedena na 24 ha in gozdno gojitvena dela na mladih gozdovih na površini 120 ha. . > V letošnjem letu bo TOK v sodelovanju z lastniki gozdov izvaja tudi pospešeno sanacijo gozdov po žledu, kije prizadel naše obmoČJ v novembru 1985. 4. RAZVOJ V PROSTORIJ Iz realizacije izhaja, da bo načrt odkupa za meso težko realizirati pri pitanem govedu. Pri odkupu telet ne bo dosežen, saj telet skoraj ni v prodaji. V TZO ocenjujejo, da bo načrt uresničen pri odkupu prašičev in konj. Pri mleku ocenjujejo, da bo načrt dosežen v predvideni višini. Pri zelenjavi pa je odkup največji v naslednjih mesecih in se ocenjuje, da bo realiziran v celoti. 4.1. UREJANJE PROSTORA mesta Ljubljane, ki zagotavljajo, da se prostorska komponenta e kovredno in sočasno z ekonomsko in socialno vključuje v sistem o’ benega planiranja. Zaradi pomanjkanja strokovnih podlag, dolgoročni plan ni vseboval krajinske zasnove za Zasavsko hribovje v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Naloga je v izdelavi na Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana. Realizacija planskih odločitev, ki bo zagotavljala racionalnejšo rabo prostora, varovanje in izboljšanje človekovega okolja ob skladnejšem razvoju dejavnosti v prostoru, bo omogočena z izdelavo prostorskih izvedbenih aktov v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zaradi zagotovitve pravočasne izdelave teh izvedbenih aktov je v skladu s 34. členom zakona IS SOb Ljubljana Moste-Polje sprejel Program priprave prostorskih izvedbenih aktov za obdobje 1986-1990, s katerim je določil osnovne nosilce izdelave, roke pričetka, razgrnitve in sprejema dokumentov, ter delovno telo, ki bo pripravilo podrobne programe za posamezne prostorske izvedbene akte in skrbelo za njihovo pripravo in sprejem. Programje pripravljen na osnovi strokovnega gradiva, ki gaje februarja 1986 izdelal ZIL TOZD Urbanizem LUZ in je osnova za pripravo podrobnih programov za posamezne prostorske izvedbene akte. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sicer predvideva izdelavo zgoraj navedenih prostorskih izvedbenih aktov, vendar pa dopušča možnost uporabe starih zazidalnih načrtov in urbanističnih redov, izdelanih na podlagi zakona o urbanističnem planiranju, v tem prehodnem srednjeročnem obdobju do leta 1990, v primeru, da ti niso v nasprotju s tem planom. Občinska skupščina je na majski seji sprejela Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 (82. člen zakona). Na isti seji je skupščina občine sprejela tudi odlok, s katerim ugotavlja skladnost prostorskih ureditvenih pogojev za del območja za MS 9 Polje (sedaj MS 8/3) z istim planom (44. člen zakona). 4.1.1. Površine za stanovanjsko gradnjo Da omogočimo realizacijo planskih nalog in stanovanjsko ter drugo gradnjo v pretežno že pozidanih območjih občine in zagotovimo pravno osnovo za vodenje lokacijskih postopkov v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, smo za ureditvena območja, ki so se do sprejema dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane urejala z Generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in urbanističnim načrtom Dol-Dolsko, naročili izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev. Izdelujejo se v sklopu posameznih planskih celot, in sicer: Ml Zelena jama-Nove Jarše, M2 Moste-Kodeljevo, M3 Šmart-no-Sneberje, M5 Selo-Novc Fužine, M6 Štepanjsko naselje-Hruši-ca-Bizovik, M7Zadobrova-Novo Polje-Zalog, M8 Polje-Vevče-Ka-šelj, M9 Zadvor-Sostro, MIO Vinje-Klopce-Senožeti, M11 Dolsko. Naloga se glede na program priprave prostorskih izvedbenih aktov in resolucijo zamika, tako da bo javna razgrnitev v mesecu septembru in oktobru. V tem času bodo organizirane tudi javne razprave po krajevnih skupnostih. Pogodba je podpisana, obveznosti so v celoti poravnane. Za zagotovitev kontinuitete kompleksne stanovanjske gradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju v skladu s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti, je v resoluciji opredeljena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za naslednja ureditvena območja: MS 1/2 (MS 115, MP 1/1 del) Zelena jama Predvidena je izdelava variantnih strokovnih rešitev za ureditveni načrt. Naloga še ni v izdelavi, pogodba ni podpisana, ker niso zagotovljena sredstva. MS 6/5 (IMS 13) Hrušica-Fužine Predvidena je izdelava variantnih strokovnih rešitev za zazidalni načrt. Pripravljene so posebne strokovne podlage, razen hidroloških. V izdelavi pa je tudi strokovna podlaga z naslovom »Študija razvojnih jnožnosti agrokompleksa Zgornja Hrušica-Dobrunje v soočenju z urbanimi potrebami«, ki bi prikazala odnos med urbanizmom in kmetijstvom in dala usmeritve za oblikovanje območja. MS 6/8, MS 6/9 (MS 110, MS II0/1) Bizovik . Predvideno je nadaljevanje izdelave ureditvenega načrta za MS 6/8 'n zazidalnega načrta za MS 6/9. Za izdelavo geološke študije je potrebno izvesti vrtine na terenu. Ker nekateri krajani nasprotujejo predvideni družbeno usmerjeni gradnji, je uveden postopek za izdajo odločb o pripravljalnih delih. MS 8/5 (MS 8/3) Zg. Kašelj . Predviden je bil sprejem ureditvenega načrta v drugem četrtletju leta. Zaradi problemov pri zagotavljanju plinifikacije naselja (družbeno usmerjene gradnje) naloga kasni. IS SOb Ljubljana Moste-Polje je 3. junija sprejel sklep o javni razgrnitvi. 4.1.2. Površine za proizvodne in servisne dejavnosti Da zagotovimo smotrno urejanje in rabo prostora ter skladnejši razvoj teh dejavnosti v prostoru in realizacijo planiranih investicij posameznih delovnih organizacij (DO), smo v resoluciji opredelili sprejem prostorskih izvedbenih načrtov za ta območja. Za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov, v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor bi morale DO že v fazi priprave srednjeročnega plana občine posredovati svoje razvojne programe z idejnimi rešitvami arhitekture in tehnologije ter dolgoročnimi usmeritvami. Ker od večine DO teh nismo prejeli, smo v mesecu decembru 1985 in januarju ter februarju 1986 organizirali vrsto razgovorov z nosilci planiranja po posameznih ureditvenih območjih, na katerih smo določili nove roke za pripravo razvojnih programov in DO informirali o posledicah, če teh ne bodo dostavile. To dejstvo povzroča tudi prestavitev rokov za dokončanje zazidalnnih načrtov in zato nezadovoljstvo pri tistih DO, ki so svoje obveznosti izpolnile. MP 1/1 (MP 1/2) Zelena jama Predvidena je izdelava ureditvenega načrta v četrtem četrtletju leta. Razvojni programje posredovala le KTM Protektor in delno Teol (skupni program s KTM), ostale DO - Izolirka, Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil, SGP SCT Obnova TOZD Mehanični obrati, Saturnus - razvojnih programov niso posredovale. Iz navedenega razloga se rok za izdelavo naloge prestavlja na leto 1987, s pričetkom izdelave maj 1986. Junija bo sklican sestanek z nosilci planiranja - DO, upravnimi organi in ZIL TOZD Urejanje, ZIL TOZD Urbanizem. Pogodba za izdelavo ureditvenega načrta, DO ne zagotavljajo sredstev. ZIL TOZD Urejanje je posredoval aprila ZIL TOZD Urbanizem naročilnico za dokončanje strokovnih rešitev. MP 1/2 (MP 2) Moste Predvidena je izdelava ureditvenega načrta, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 1987. DO so dostavile nepopolne razvojne programe, razen SGP SCT Obnova TOZD Mehanizacija in Žito. Pozivu za dopolnitev se niso odzvale. Prostorsko niso usklajeni programi SGP SCT Obnova TOZD Mehanizacija, TP Kurivoprodaja in Indos. Ker razvojnih programov še do sedaj nismo prejeli, se rok za izdelavo ureditvenega načrta zamika. V ureditvenem načrtu ni možno obdelati zgoraj navedeno neusklajeno območje ter območja tistih DO, ki niso posredovale razvojnih programov, kar pomeni, da tem DO ne bo zagotovljen razvoj. Podpisana je naročilnica za dokončanje strokovnih rešitev, o katerih bi moral razpravljati IS maja, vendar pa ZIL TOZD Urbanizem LUZ ni pripravil gradiva v skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov. Financiranje izdelave ureditvenega načrta ni zagotovljeno, saj so nekateri investitorji obveznosti poravnali že v celoti, drugi pa sredstev ne izločajo. MM 1/2 (MM 2) Moste Predviden je sprejem ureditvenega načrta v četrtem četrtletju leta. Razvojni programi GIP Gradis TOZD SPO, HP Kolinske in Integrala DO Sap TOZD Servo v mejnem območju prostorsko niso usklajeni, vendar jih je možno v strokovnih rešitvah uskladiti. Zaradi pridobivanja razvojnih programov se rok za sprejem ureditvenega načrta premakne na prvo trimesečje leta 1987. Dana je naročilnica za dokončanje strokovnih rešitev, ki bi jih moral v skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov obravnavati IS maja, vendar ZIL TOZD Urbanizem LUZ ni pripravil gradiva. Za dokončno izdelavo ureditvenega načrta sredstva niso zagotovljena (DO) in pogodba ni podpisana. MM 5/2 (MM4) Moste Predvideva se izdelava strokovnih rešitev za izdelavo ureditvenega načrta. Ob proučitvi programa Obloge slikoplastike je ugotovljeno, da je možno realizirati investicijo v zahodnem delu območja, v sklopu obstoječega zazidalnega načrta. Izdelava ureditvenega načrta za vzhodni del se prestavi na leto 1988-89. MP 7/1 (MP 6, MP 6/1 del) Zalog Predvidena je izdelava zazidalnega načrta v četrtem četrtletju leta in sprejem v prvem četrtletju leta 1987. Razvojni program Kota je skoraj v celoti realiziran. DO je poravnala finančne obveznosti za izdelavo zazidalnega načrta. Jata je dostavila nepopoln razvojni program konec maja 1986. ZIL TOZD Urbanizem LUZ ni pripravil gradiva za obravnavo strokovnih rešitev. Podpisana pogodba ni v celoti realizirana. MM 7/1 (MM 7) CČN Septembra je predviden sprejem lokacijskega načrta. Julija bo IS obravnaval osnutek lokacijskega načrta in predlog sklepa o javni razgrnitvi. MP 8/1 (MP 7) PV Predvidena je izdelava zazidalnega načrta junija 1986 in potrditev oktobra 1986. Programje usklajen, pogodba je podpisana, ZIL TOZD Urbanizem LUZ ni pripravil gradiva za obravnavo strokovnih rešitev. MM 8/1 (MM 5) Petrol V letu 1987 je predvidena izdelava in potrditev ureditvenega načrta. Dogovorjeno je, da DO posreduje program do konca julija 1986. MT 1/1, 4/1, 7/1 ŽG-rezervat Za območje je predviden sprejem prostorskih ureditvenih pogojev v drugem četrtletju leta 1987. Pogodba je v pripravi na ZIL TOZD U rbanizem LUZ (nosilec ŽG). 4.1.3. Površine za centralne dejavnosti MO 2/1 (MO 1) Moste Izdelujejo se prostorski ureditveni pogoji v sklopu planske celote M2, po programu priprave prostorskih izvedbenih aktov. 4.1.4. Površine za inštitute, zdravstvo in šolstvo MI 5/1 (MI 1) Studenec V sklopu planske celote M 5 se v skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov izdelujejo prostorski ureditveni pogoji tudi za to območje. 4.1.5. Športno rekreacijske površine Za območje MR 2/1 (MŠP 3) Kodeljevo, MR 6/3 (MŠP 5) Bizovik, MR 7/3 (MSP 7) Zalog se izdelujejo PUP v sklopu posameznih planskih celot. MR 6/2 (MŠP 4) Hrušica-Fužine Predvidene strokovne rešitve za izdelavo ureditvenega načrta še niso v izdelavi. Junija bo sklican sestanek z osnovnimi nosilci za določitev programa (TTKS, Komite za družbene dejavnosti). 4.1.6. Naravovarstvene, krajinske in spominske površine Realizacija načrtovanih investicij bo omogočena s sprejemom odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za posamezne prostorske planske celote. 4.1.7. Kmetijske in vrtičkarske površine V sklopu posameznih planskih celot bodo izdelali tudi prostorski ureditveni pogoji za vrtičkarska območja. 4.2. VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja so se v prvem polletju 1986 izvajale že utečene naloge iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 tako, da smo skupaj s pristojnimi službami pri skupščini mesta Ljubljane redno spremljali gibanje onesnaženosti zraka, predvsem v zimskem času, in pravočasno ukrepali; sprotno smo sanirali manjša divja odlagališča in preprečevali nastajanje novih divjih odlagališč; izvajal seje redni program vzdrževanja in obnove zelenih površin in parkovnih gozdov. Med ostalimi nalogami iz resolucije, ki so že v teku, bi navedli dela na zaključni fazi sanacijskega programa v KOTO TOZD Koprod, ki predvideva ureditev nečistega dela proizvodnega procesa in priključitev vseh proizvodnih objektov na že zgrajeni biofilter. S temi deli, ki bodo po podatkih KOT TOZD Koprod končana v drugi polovici leta 1986, bomo odpravili prekomerni smrad na območju KS Zalog; s pomočjo Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije smo evidentirali večje onesnaževalce zraka; v sodelovanju z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo smo evidentirali lastnike in uporabnike nevarnih snovi, v drugi polovici leta pa bomo v sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom in pristojnimi inšpekcijskimi službami še dopolnili evidenco in po potrebi ukrepali v cilju odprave nepravilnosti. V drugi polovici leta 1986 bomo pristopili k realizaciji še preostalih nalog iz področja varstva okolja, kot so zastavljene v resoluciji za leto 1986 predvsem s poudarkom na varovanju vodnih virov za preskrbo prebivalstva. 5. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 5.1. VODOVOD V prvem polletju 1986 se na področju vodooskrbe izvajajo naslednje naloge: - gradnja vodovoda po Zaloški cesti, odsek od Kajuhove do Gašper-šičeve ulice, - vodovod Hrastje-Novo Polje-Zadobrovška, - vodovod Cesta II. grupe odredov od Sostrske c. - po cesti v Češnjice, - primarni vodovod od Litijske do Bizovika. Na področju komunalnih dejavnosti bo po naših predvidevanjih realizacija planskih nalog za leto 1986 ogrožena predvsem iz razloga, ker so se plani v samoupravnih interesnih skupnostih sprejemali prepozno, drugi razlog pa je še nerealiziran pristop k samoupravnim sporazumom o temeljih plana posameznih interesnih skupnosti. Zato bo verjetno del nalog, predvidenih za leto 1986, prenešen v leto 1987.0 vseh spremembah ih dopolnitvah planov interesnih skupnosti bomo sprotno obveščali izvršni svet, po dokončnem sprejemu planov s strani interesnih skupnosti pa bomo ustrezno dopolnili občinsko resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 in sprejeli ukrepe za njihovo realizacijo. 5.2. KANALIZACIJA Pričeli smo z gradnjo kanalizacijskega omrežja po novi Zaloški cesti od Kajuhove ulice proti Gašperšičevi in s pridobivanjem zemljišč za povezovalni kanal Sneberje-Šmartno-Tomačevo, etapa Sneber-je-Obrije. Ostale naloge, planirane v letu 1986, se bodo pričele v drugi polovici leta in se delno prenesle v leto 1987. 5.3. VODNO GOSPODARSTVO V prvem polletju so se na področju vodnega gospodarstva izvajala samo redna vzdrževalna dela, sanacijska dela na vodotokih se bodo izvajala v drugi polovici leta. 5.4. POKOPALIŠČA Na pokopališčih se izvajajo redna vzdrževalna dela in pripravljalna dela za razširitev pokopališča v Dolskem. Pridobivanje zemljišč za razširitev pokopališč v Sostrem se bo predvidoma pričelo v drugi polovici leta 1986. 5.5. ZELENICE IN PARKOVNI GOZDOVI Izvajali smo redna vzdrževalna in predvidena dela na vseh kategoriziranih zelenicah in parkovnih gozdovih. V drugi polovici leta bomo pričeli s pridobivanjem zemljišč v lasti občanov v Krajinskem parku Zajčja dobrava in jih postopoma predajali v upravljanje KPL TOZD Rast. 5.6. JAVNA RAZSVETLJAVA V prvem polletju so se izvajala samo redna vzdrževalna dela, ostale planske naloge bodo predvidoma končane do konca leta. 5.7. JAVNA HIGIENA Skupaj s KPL TOZD Javna higiena smo sanirali nekaj manjših odlagališč in sprotno odpravljali novo nastala odlagališča. Izvajalo se je redno čiščenje javnih prometnih površin in odvoz gospodinjskih odpadkov. Na območju naše občine se izvaja tudi odvoz odpadnega kosovnega materiala na telefonski poziv vsaki 1. in 3. torek v mesecu, v drugem polletju bomo pričeli s pripravo za razširitev rednega odvoza gospodinjstva v KS Besnici. 5.8. MESTNE ULICE IN KRAJEVNE POTI Komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Komunalne gradnje in krajevne skupnosti so izvajale redna vzdrževalna dela na mestnih ulicah in krajevnih cestah, medtem ko se bodo rekonstrukcije pričele v drugem polletju, del planskih nalog pa se bo prenesel v leto 1987. 6. CESTNO GOSPODARSTVO Na področju cestnega gospodarstva se nadaljuje s sanacijskimi deli na mostu čez Savo v Dolskem, izvajajo se dela iz 10-letnega programa gradnje cest, in to na Zaloški cesti ter pridobivanje zemljišč za gradnjo 2-pasovne Litijske ceste na odseku Kajuhova-Poljanska. Na območju pkalnih in regionalnih cest se izvajajo vzdrževalna dela, ki zagotavljajo prevoznost, medtem ko se bodo rekonstrukcije izvajale v drugi Polovici leta in se nadaljevale v letu 1987. 7- ENERGETIKA Na področju energetike so se v prvem polletju izvajala redna vzdrževalna dela na elektroenergetskem omrežju, naloga po planu pa se bodo izvajale v drugi polovici leta in prenašale v leto 1987. ranju SIS na področju družbenih dejavnosti za leto 1986-1990, katerega bosta obravnavala na junijski seji zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine. Interesne skupnosti so v začetku meseca junija konkretizirale svoje letne plane ter s tem opredelile potrebna sredstva za njihovo realiza-cijo. Pri uresničevanju programov imajo prednost osnovni programi,, ki so zakonsko obvezni. V poslovanju organizacij bomo postopoma še naprej uveljavljali ekonomske kriterije in nagrajevanje delavcev povezovali z uspešnostjo poslovanja. 10.2. RAZVOJ PO DEJAVNOSTIH 10.2.1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Kvaliteta programov je ohranjena na doseženi ravni. Glede na potrebe uporabnikov tečejo priprave za uvajanje dodatnih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok. V začetku leta je bil uveljavljen enoletni porodniški dopust. Iz soseske Nove Fužine, kjer je največ odklonjenih otrok, je orga-' niziran prevoz otrok v enote VVO na primestnem območju, kjer ni dovolj otrok v oddelkih. V soseski MS 4,5 Fužine bo grajena VVO Fužine II s sredstvi, ki se bodo zbirala s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990. Investitorstvoje prevzela Skupnost samoprispevka III. V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bo izdano konec meseca junija. Dodeljevanje družbeno denarnih pomoči se izvija v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic. 10.2.2. Osnovno šolstvo 8- STAVBNO-ZEMUIŠKO GOSPODARSTVO ( Naloge stavbno zemljiškega gospodarstva še vedno izvaja občina. V razpravi je osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ^csta Ljubljane. Predvidevamo, da bo sklad ustanovljen krajem leta '986 in prevzel naloge, ki izhajajo iz planskih nalog. 9- STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Stanovanjska gradnja v MS 5/2 Nove Fužine (MS 4,5) poteka v $kladu s planskimi dokument'. Pri posameznih objektih so zamiki v začetkih gradnje, pri nekaterih Pa seje čas zaključka gradnje zavlekel; zamiki zaključkov posameznih °bjektov niso vplivali na višino cene m2 stanovanja. . Tudi pri delih na objektu Vide Pregare 13 in 13 a, ki je v prenovi, Jc Prišlo do zamika začetka prenovitvenih del zaradi sporov z odstra-Pitvijo garažnega provizorija. Na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami, 9ela vzajemnega vzdrževanja potekajo v skladu s planom v tistih hišah, ki so sprejele svoje planske dokumente in samoupravni sporazum 0 temeljih planov 1986-1990. Zastavljeni cilj prehoda na ekonomske stanarine se nam odmika, ker v planskih dokumentih smo predvide-vali dvig stanarine s 1. 7. za 61 %, dejansko se bodo povišale s 1. 7. ?a 40 %. Skladno z manjšim povišanjem se bodo tudi planirana vzdr-zcvalna dela opravljala v manjšem obsegu. Hišna samouprava še ni zaživela tako, kot smo opredelili v planskih dokumentih. V tem obdobju so'odstranjene 3 barake na Zaloški 181 a, tako da ostal le še en provizorij oz. baraka. Vse druge naloge potekajo v skladu z začrtanimi in resolucijskimi cilji za leto 1986. ,0- DRUŽBENE DEJAVNOSTI *®-l. Osnovne naloge in usmeritve , Do sprejema samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990 veljajo za funkcioniranje dejavnosti priSpevne stopnje, sprejete z Odlokom o začasnem financira-. 9)u. Ker je do konca meseca maja k omenjenim sporazumom pristo-Pila večina udeležencev, so le-ti postali pravno veljavni in se uporabijo za vse tiste, ki so k njim pristopili. ■ Da pa bo mog;oče zagotoviti uresničitev programov teh dejavnosti, j*. treba zagotoviti plačevanje obveznosti tudi tistih, ki k sporazumu ls° pristopili. Izvršni svet je zato sprejel osnutek Odloka o financi- S šolskim letom 1985/86 je uveljavljen nov program življenja in dela osnovne šole. V skladu s tem so v izdelavi nova merila financiranja vzgojnoizobraževalnih programov. Preobremenjenost Osnovne šole II. grupe odredov bomo do izgradnje druge šole na Fužinah še naprej razreševali s prevozom učencev. Učence bomo prerazporedili na naslednje šole v občini: OŠ Kette in Murn - 6 oddelkov, OŠ Karel Destovnik-Kajuh - 1 oddelek in OŠ Leopold Maček-Borut - 2 oddelka. OS Adolfa Jakhla bo skladno s potrebami namesto šestih učilnic razširila kuhinjo in pridobila večnamenski prostor ter telovadnico. V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pričetek gradnje bo v drugi polovici leta. Za izgradnjo telovadnice pri OS Zg. Kašelj je izdelan idejni načrt v dveh variantah. Po prvi bi k šoli zgradili malo in veliko telovadnico, po drugi varianti pa bi k šoli zgradili telovadni objekt, ki bi zadovoljeval potrebe šole ter potrebe športnega društva Slavija in krajanov. Pričetek gradnje bo možen, ko bodo zagotovljena finančna sredstva, in sicer iz združenih sredstev amortizacije osnovnih šol, del pa bo zagotovila telesnokulturna skupnost. Izgradnja nadaljnjih 8 učilnic pa je načrtovana do konca tega srednjeročnega obdobja. Sredstva pa bo možno zagotoviti le iz sredstev združene amortizacije. OŠ Fužine II z glasbeno šolo bo grajena s sredstvi, ki se bodo zbirala s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990. Investitorstvoje prevzela skupnost samoprispevka lil. Za šolo so izdelane lokacijske smernice, predlog programskih osnov pa sta obravnavala gradbeni in operativni odbor. Za pripravo projektne dokumentacije bodo sredstva premostitveno zagotovljena iz združenih sredstev amortizacije osnovnih šol. Za ta objekt pa bodo namenjena tudi vsa sredstva, ki se bodo zbirala v ceni m2 stanovanjskih površin, do konca izgradnje soseske. 10.2.3. Usmerjeno izobraževanje Področje srednjega usmerjenega izobraževanja se v občini tekoče spremlja, vendar še vedno ostaja nerešen problem SŠ za elektroenergetiko, ki ima kljub primernim pogojem za izvajanje programa vsakoletne težave s premajhnim številom vpisanih učencev. Pogoji za izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela na SŠ tiska in papirja so primemo urejeni, povečano pa je tudi sodelovanje z OZD. Fakulteta za telesno kulturo je svojo investicijo - izgradnjo prizidka, zaradi pomanjkanja sredstev razdelila v tri faze. Prva faza je že dokončana. Drugo in tretjo fazo bi morala v tem letu financirati lzob- raževalna skupnost Slovenije, kar pa zaradi omejitev ni mogoče. Glede na to, da nedokončana investicija hromi delo in onemogoča nadaljnji razvoj, je v pripravi akcijski načrt za razrešitev stanja. delka. Poleg sredstev amortizacije ji bodo pomemben vir predstavljala sredstva, ki se zbirajo v ceni storitve. Dotok teh sredstev je izredno počasen, zato se bo investicija pričela prihodnje leto. 10.2.4. Raziskovalna dejavnost Občinska raziskovalna skupnost je izvedla akcijo »Inovator leta«, v kateri je podelila priznanja in nagrade predlagateljem inovacij. S pospeševanjem inovacijske dejavnosti si ORS prizadeva za dvig zavesti o nujnosti raziskovalne dejavnosti v delovnih organizacijah kot pomembnega činitelja stabilizacijskega prispevka v gospodarstvu občine. Ob ugotovitvi, da smo realizirali načrtovane naloge, ne moremo mimo dejstva, da so plod dela prizadevnih posameznikov. ORS je s svojimi minimalnimi sredstvi sofinancirala tudi nekatere raziskovalne naloge in s tem podprla aplikativne raziskave v OZD v občini. 10.2.5. Kultura Osnovni problemi, ki so zaviralno vplivali na razvoj kulturne dejavnosti v nekaterih krajevnih skupnostih, društvih in skupinah, so bili pomanjkanje strokovnega kadra, prostorski problemi in pa finančna sredstva. Kljub težavam pa v skoraj vseh KS delujejo kulturno umetniška društva in skupine ali vsaj posamezne sekcije. Knjižnica Jožeta Mazovca usmerja svoje delo v informacijsko dejavnost, izpopolnjuje nova področja, za katere narašča zanimanje, in išče nove poti za odpiranje vseh treh enot občanom z namenom, da bi postajale kulturni center za svoj okoliš. Popularizacija knjižničnega gradiva se uveljavlja preko preizkušenih oblik knjižnične vzgoje za mladino in odrasle ter išče nove poti distribucije knjižnih uslug občanom, ki iz raznih vzrokov ne morejo do knjižnice. Osnovni namen Kulturnega doma Španski borci, približati občanom čimveč kvalitetnih dosežkov kulture, ni bil v celoti dosežen, kajti dom je še vedno v ustanavljanju, prostorsko in tehnično neopremljen, kar vseskozi bistveno omejuje možnosti posredovanja kulturnih dosežkov. Z ozirom na tehnično opremljenost se kongresna dejavnost v domu ni razvila v takšni meri, kot bi se lahko. Na podlagi Odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje v občini za kulturno-zgodovinske spomenike je bil sklenjen Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje spomeniškega kompleksa Urh, ki gaje podpisal 101 udeleženec. V tefn letuje usposobljen delovni prostor za kustosa in delno urejeno stanovanje. Dokončana je obnova strehe na fužinskem gradu, do konca leta pa bo urejena še okolica. 10.2.8. Socialno skrbstvo Prednostna naloga je zagotavljanje socialne varnosti občanov v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Dom starejših občanov si prizadeva, da bi čimprej dosegel načrtovano zaposlitev skladno z normativi ter si s tem zagotovil pogoje za delovanje v skladu z oblikovanimi usmeritvami. Dom nadaljuješ pripravami za izvajanje programov zunaj domskih oblik socialnega varstva starejših občanov. Center za socialno delo je v začetku leta pridobil dodatne prostore, jih preuredil in s tem rešil prostorsko stisko. Okrepil je sodelovanje in povezovanje s socialno varstvenimi komisijami v krajevnih skupnostih. 10.2.9. Socialno varstvo Skupna enotna evidenca prejemnikmov vseh oblik družbeno denarnih pomoči se počasi uvaja. Socialne pomoči se gibajo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic. 10.2.10. Skrb za udeležence NOV, invalide in druge Udeležencem NOV, invalidom in osebam, katerih edini hranilci so v obvezni vojaški službi, je zagotovljena socialna varnost v skladu s predpisi in razpoložljivimi sredstvi. 10.2.11. Zaposlovanje Občinska skupnost za zaposlovanje bo v mesecu juniju izvedla več razgovorov v OZD, ki najbolj odstopajo od družbeno dogovorjenih usmeritev in ciljev pri uresničevanju politike zaposlovanja in kadrovanja, kot tudi pri načrtovanju potreb po kadrih, izobraževanju in štipendiranju. Tako naj bi odpravili vzroke za vse večja strukturna neskladja med potrebami in razpoložljivo delovno silo, izboljšali produktivnost dela in na tej osnovi organizacijo dela, ustreznejšo razporeditev delovnega časa in premišljeno zaposlovanje na režijskih delih- Ta kvalitetnejši premik je osnova za boljše doseganje zaposlovanja mladine po končanem izobraževanju, pa tudi, da bi v praksi bolj zaživelo izobraževanje ob delu in iz dela. 10.2.6. Telesna kultura 11. KADROVSKA POLITIKA Na področju telesne kulture so narejeni kvalitetnejši premiki v mladinskem športu, in sicer z uvedbo novih tekmovanj mladih. Na področju telesnokulturnih objektov je zaključena adaptacija TVD Zelena jama. V teku so pripravljalna dela za izgradnjo 4 teniških igriošč ŠRC Bizovik ter garderobnih prostorov in sanitarij ŠRC Šmartno ob Savi. Občinska telesnokulturna skupnost je že sprejela sklep o sofinanciranju izgradnje telovadnega objekta pri OŠ Zg. Kašelj, za kolikor je vrednost izgradnje druge variante večja od prve. 10.2.7. Osnovno zdravstveno varstvo Zaradi povečanja števila prebivalstva v naši občini se pogoji za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva še naprej slabšajo. Zdravstveno varstvo se znižuje, širi pa se preventivna dejavnost v obratnih ambulantah, šolah in VVO. Zdravstveni dom in Dom starejših občanov sta pričela z evidentiranjem potreb starejših občanov po storitvah iz programa soseske pomoči. Izgradnja zdravstvenega doma Fužine bo sofinancirana iz sredstev samoprispevka III ter s samoupravnim sporazumom za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990. V izdelavi je projektna dokumentacija za celoten objekt, sama gradnja pa bo potekala v dveh fazah. S prvo fazo bo zgrajeno 63 % načrtovanega celotnega objekta. Gradnja se bo pričela naslednje leto., UKC-Univerzitetna psihiatrična klinika je že namenila sredstva za pripravo projektne dokumentacije za preureditev I. in II. ženskega od- Pri opredeljevanju resolucijskih ciljev za področje kadrovske politike za leto 1986 smo si skupno z drugimi odgovornimi subjekti za kadrovsko politiko v občini Ljubljana Moste-Polje zadali naloge, ki zadevajo predvsem: - celovito kadrovsko izpeljavo volitev četrtega mandata delegatskih skupščin - produktivno zaposlovanje -boljšo izkoriščenost notranjih kadrovskih rezerv z večjim izkoristkom strokovnega znanja - ustrezni izobrazbeni sestav zaposlenih delavcev z metodami aktivnega in odgovornega kadrovanja (poklicno usmerjanje, štipendiranje, izobraževanje ob delu in iz dela itd.) - večje vključevanje šolane mladine, urejeno pripravništvo in delovno prakso - planiranje kadrov, ki mora biti vgrajeno v celovit plan organizacije združenega dela - aktivno kadrovanje individualnih poslovodnih delavcev in drugih delavcev s posebnimi pooblastili - sistem načrtnega spremljanja razvoja sposobnih kadrov, njihovo materialno in nematerialno nagrajevanje - vsebinsko utrjevanje kadrovskih služb v OZD - dosledno uresničevanje načrtov zaposlovanja -dosledno uresničevanje načela demokratičnosti pri izvajanju vseh postopkov kadrovanja itd. Uresničevanje tako zastavljene kadrovske politike poteka počasi, prišlo pa je tudi do večjih odstopanj od resolucijskih ciljev in to predvsem na področju dogovorjene politike zaposlovanja. Temu prisPc' vajo zaostrene gospodarske razmere, ponekod še nezadostno uveljavljene kadrovske službe, pa tudi subjektivni vzroki. Predvsem ugotavljamo, da: ^ - je rast zaposlovanja višja (2,6 %) od rasti resolucijskih napovedi - se struktura potreb po delavcih sicer izboljšuje, vendar pa je kritje Potreb še vedno tako, da ne omogoča hitrejšega uresničevanja enega od temeljnih razvojnih ciljev, t.j. izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih , - se število pripravnikov povečuje, vendar z nižjo stopnjo izobrazbe !*i za določen čas, to velja še posebej pri pripravnikih z višjo stopnjo izobrazbe..Inštitut pripravništva se tako počasi spreminja v »poskusno delo« oz. za pokrivanje potreb po nadomeščanju daljših odsotnosti z dela - podeljene štipendije še vedno ne temeljijo na kadrovskih potrebah, opredeljenih v razvojnih planih OZD in niso podeljene v obsegu, ki ga terjajo srednjeročni in dolgoročni razvojni cilji - se opravlja še vedno zelo veliko nadurnega dela in to predvsem v negospodarstvu -je še vedno prisotno vprašanje nedoslednega upokojevanja delavcev in s tem sproščanja delovnih mest za mlado šolano generacijo - organizacije združenega dela še vedno ne proučujejo v zadostnem obsegu izkoriščenosti kapacitet in ekonomičnosti poslovanja, z namenom, da bi vpeljale izmensko delo - so premajhna vlaganja v posodabljanje opreme, ki je v večini primerih zastarela in so zato potrebe po kadrih usmerjene pretežno na nižje izobrazbene strukture, s čimer pa ni moč pričakovati realizacije zahtevnih načrtov prestrukturiranja proizvodnje na zahtevnejšo teh-nološkoi raven - ne spremljamo razvoja sposobnih in ustvarjalnih kadrov ter ne vodimo ustrezne kadrovske politike, ki bi tiste, ki se z rezultati svojega dela uveljavijo, ustrezno kadrovali - obstoječi kadrovsko informacijski sistem ne zadovoljuje potreb nosilcev kadrovske politike, da pa kljub neštetim pozivom odgovornim subjektom le-ti še vedno niso ocenili sedanjih parcialnih pristopov zbiranja podatkov in izdelali poenoteno metodologijo zbiranja, Srupiranja in obdelave podatkov, kar bi bilo nujno Pozitivni rezultati pa se kažejo predvsem: -v tem, da so OZD pričele z aktivnim kadrovanjem ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih virov v občini in mestu, zagotavljajo ustrezni izobrazbeni sestav zaposlenih,da pa je vse premalo interesa za izobraževanje ob delu že zaposlenih delavcev, - v tem, da postaja politika družbenih priznanj sestavni del družbeno dogovorjene kadrovske politike, saj so uspešne delovne organizacije podale že vrsto pobud za odlikovanje delavcev, ki po rezultatih Svojega dela izstopajo, 0£dv boljši organiziranosti in vsebinskem delu kadrovskih služb - v hitrejšem urejanju pripravništva, ki pa še vedno ni zadovoljivo, - v večji demokratizaciji kadrovske politike, ki je prišla do izraza ob volitvah, - pri izbiri individualnih poslovodnih organov v tako z vidika izobrazbene kot starostne strukture - v doslednem strokovnem usposabljanju 1PO in drugih delavcev s Posebnimi pooblastili v šoli za poslovodne kadre Brdo pri Kranju, - boljši štipendijski politiki, ko spremembe DD o štipendijski poetiki v SRS med drugim omogočajo tudi združevanje sredstev za štipendiranje občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali kme-Jgo dejavnost v strokovnem sodelovanju s kadrovskimi službami v , Za uresničevanje zastavljenih resolucijskih usmeritev na področju kadrovske politike v letu 1986 bo potrebno še: - analizirati stanje kvalifikacijske stukture zaposlenih v občini in vzroke absentizma in fluktuacije ~ analizirati zdravstveno varstvo zaposlenih delavcev in preko ustreznih organov podati pobudo za spremembo zakonodaje glede financiranja preventivnega varstva .. 7 izdelati informacijo o uresničevanju DD in SS o štipendijski pomiki, pripravništvu in proizvodnem delu 'ter ugotoviti možnosti vključevanja šolane mladine v delovni, proces, pri čemer je potrebno zmanjšati vpliv delovnih izkušenj na sklenitev delovnega razmerja - izdelati metodologijo spremljanja sposobnih kadrov ~ zagotoviti ustrezni kadrovsko informacijski sistem ~ nadaljevati aktivnosti, kot so strokovni posveti, predavanja, informativni dnevi in druge oblike dela, ki prispevajo in zagotavljajo enot-110 izvajanje kadrovske politike v družbenopolitični skupnosti. l2- SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA Splošna poraba Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v letu 1986 se-^avljajo prihodki od davkov, taks, denarnih kazni in drugi prihodki, °‘OČeni z zakonom. Oblikovanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane, njihovo združevanje za skupne naloge mesta in za skupno dogovorjene naloge v mestu, kakor tudi financiranje splošnih družbenih potreb v. krajevnih skupnostih, v letu 1986 poteka na osnovi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986. Sredstva splošne porabe v letu 1986, kakor tudi v celotnem prejšnjem srednjeročnem obdobju, zaostajajo za rastjo dohodka, in sicer za 5%. V mesecu maju letošnjega leta je izvršni svet SOb Moste-Polje obravnaval osnutek rebalansa občinskega proračuna za leto 1986 ter ga posredoval skupščini občine v obravnavo in sprejem. Razporejena sredstva občinskega proračuna se z rebalansom povečujejo za 27 % oz. za 426,829.000 din. Globalno se splošna poraba Ljubljane v primerjavi s preteklim letom povečuje za 92 % in omogoča kritje osebnih dohodkov proračunskim uporabnikom do rasti 70 % ter materialnih stroškov do rasti 80 %. Ocena do konca leta 1986 Gibanja dohodka v gospodarstvu kažejo na potrebo po še enem rebalansu občinskega proračuna, saj z zadnjimi ugotovitvenimi sklepi, ki spremljajo rast osebnih dohodkov v gospodarstvu mesta Ljubljane, že dohitevamo z rebalansom zagotovljeno rast. 12.2. Davčna politika Izvajanje davčne politike v letu 1986 temelji na predpisih, ki so bili sprejeti konec leta 1985. Spremembe zakona o davkih občanov, ki so veljale že v letu 1985, so deloma vplivale na odmero davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti že v letu 1985, celovita slika (prva, ki sicer ne more veljati kot edina in dokončna podlaga za oceno rasti v bodoče) pa bo znana po končani odmeri za leto 1985. Na podlagi letnih napovedi za leto 1985 je ocenjeno (z upoštevanjem ocenjenega uveljavljanja vseh vrst olajšav), da bo nominalna rast predpisanega davka iz gospodarskih dejavnosti vsaj 65 %. Rast celotnega prihodka v letu 1986 v primerjavi z enakim obdobjem lani in letom 1985 in 100 % povečanje prispevkov na podlagi povečanja zavarovalnih osnov (po sklepih skupščine SPIZ) se bo odražala v predpisu akontacije za leto 1986 tako pri davku iz dejavnosti (osnova-ostanek čistega dohodka) - 80 do 90% rast, kot pri drugih davkih in prispevkih (osnova - zavarovalna osnova) - 100 % rast. Glede na to, daje poraba sredstev za splošne družbene potrebe, ki se zagotavljajo iz občinskega proračuna, usklajena s predpisi in planskimi dokumenti za leto 1986 ter da ne nastajajo presežki, ocenjujemo, da ni razlogov za zmanjšanje osnov oziroma stopenj davkov, katerih predpis je v pristojnosti občinske skupščine. 13. KRAJEVNE SKUPNOSTI Z resolucijo opredeljeno usmeritev, po kateri naj bi KS pri oblikovanju delegacij upoštevale novosti zakona o volitvah, je upoštevalo le nekaj KS. Večina je na podlagi izkušenj iz preteklih dveh mandatov menila, da večjih sprememb pri oblikovanju delegacij ni potrebno. Za usposabljanje novoizvoljenih delegacij je že izdelan program za permanentno izobraževanje delegatov. Nosilec naloge -je OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. V skladu z resolucijsko usmeritvijo je bil izdelan in posredovan v sprejem organizacijam združenega dela samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 in prioritetni program nalog krajevnih skupnosti za leto 1986. Poleg krajevnih skupnosti je omenjeni samoupravni sporazum do 1.6. 1976 sprejelo 52 od 118 predvidenih OZD, oz. 43 %. Na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov bi morale OZD že nakazati 4.863.000 din (500 din na delavca). Pripravljen je tudi prioritetni vrstni red za dodelitev združenih sredstev amortizacije poslovnih prostorov KS za leto 1986. Za obnovo prostorov te krajevne skupnosti koristijo tudi sredstva kulturne skupnosti za investicijsko vzdrževanje kulturnih domov. V skladu z družbenim planom občine, ki opredeljuje prednostno reševanje prostorske problematike krajevnih skupnosti »25. maj«, Sotočje, Stepanja vas ter KS Novo Polje in Klopce, je IS že sprejel sklep o nakupu prostorov v novem primarnem centru MS 3/2 za krajevne skupnosti v Stepanjskem naselju. Iz proračuna občine bo v ta namen porabljena večina sredstev iz postavke »Sredstva za poslovne prostore KS«. Manjši del pa bo IS namenil za sofinanciranje objekta civilne zašči- te v KS Klopce, ki je sedaj sredi gradnje in v katerem bodo tudi prostori krajevne skupnosti. Zaradi opredeljene prioritete v družbenem planu in glede na to, da sta oba objekta v Stepanjskem naselju in KS Klopce že v gradnji, letos ni bil še posebej oblikovan prednostni vrstni red in predlagan zboru KS v potrditev. Sprejetje bil sporazum o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine. S tem so bili uveljavljeni novi kriteriji za financiranje funkcionalne dejavnosti KS v letu 1986. V fazi sprejemanja so tudi samoupravni sporazumi o delovnih razmerjih delavcev, zaposlenih v KS ter njihovih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Z zaključitvijo te naloge bo urejen status delavcev zaposlenih v KS. V nekaterih KS se intenzivno nadaljuje z akcijo prostovoljnega dela krajanov za odpravo njihovih najbolj žgočih problemov, predvsem infrastrukturnih objektov (vodovod, PTT, rekreacijske površine itd.). Srednjeročne planske dokumente imajo vse KS. Možnosti realizacije do konca leta 1986 in v letu 1987 MK SZDL Ljubljana v sodelovanju z izvršnimi sveti ljubljanskih občin še nadalje pripravlja in išče možnosti za ureditev financiranja KS. V zvezi s tem tudi poteka intenzivno dogovarjanje glede spremembe kriterijev iz Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Občina tekoče ureja premoženjsko pravno stanje posameznih KS glede prenosov poslovnih prostorov, od katerih je dosedaj uredila že za KS Zadvor, KS Dolsko in KS Zalog. Trenutno je v postopku KS Kodeljevo, ki bo urejena do konca leta 1986. Ostale KS se sprotno tekoče rešujejo. 14. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V skladu z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986, so bili izdelani programi Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta in občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Upoštevajoč določbe resolucije smo naloge vsebinsko in terminsko opredelili za leto 1986. V dosedanjem delu so bile realizirane iz resolucije naslednje naloge: - pripravljen je osnutek nove vojno-politične ocene občine Ljubljana Moste-Polje, - izdelani so temelji mobilizacijskega načrta in program aktivnosti, ukrepov in nalog za izvršitev mobilizacije v občini Ljubljana Moste-Polje z nalogami in programom aktivnosti za izdelavo prilog mobilizacijskih načrtov, - izdelano je bilo poročilo o pregledu obrambnih načrtov organov občine, ki so ga opravili Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in drugi resorni republiški upravni organi. Izvršni svet je skladno s poročilom sprejel sklepe o odpravljanju pomanjkljivosti in dograjevanju obrambnih priprav v skladu z novim odlokom Zveznega izvršnega sveta, - usposabljali smo glavne izvajalce na področju SLO in DS v republiškem centru v Poljčah in obrambnem centru na Igu. Usposabljali smo vodstva in pripadnike občinskega združenega odreda civilne zaščite po njihovih specialnostih, - v zvezi s pojavom radiacije smo aktivirali občinski štab CZ in del RKB enote, opravljali smo meritve, organizirali dovoz pitne vode v ogrožene predele občine in opravljali druge aktivnosti po nalogu Republiškega štaba CZ. O teh aktivnostih je bilo izdelano posebno poročilo, ' - opremljali smo enote in štabe CZ, tako na območju občine kot krajevnih skupnosti po sprejetih programih, - usposabljanje delovnih ljudi in občanov je za leto 1986 v večjem obsegu že opravljeno, pri nekaterih obrambnih subjektih pa še pote-ka, - redno smo izvajali vaje vojno upravnih zvez po posebnem progra- mu, . . . . - organizirali in izvedli smo občinsko tekmovanje mladih iz znanj in veščin, pomembnih za SLO in DS. Na tem tekmovanju so bili doseženi rezultati; ena izmed ekip osnovnih šol se je celo uvrstila na 1. mesto na regijskem tekmovanju v Kočevju, - organizirali m izvedli smo občinsko tekmovanje enot CZ prve medicinske pomoči v okviru programa usposabljanja enot CZ, - v teritorialni obrambi smo izvajali usposabljanje in opremljanje njenih pripadnikov v skladu s programom. Ena izmed temeljnih nalog na področju SLO in DS je podružbljanje obrambnih in varnostnih priprav, zato dajemo posebno pozornost njunemu izvajanju in razvijanju obrambne in varnostne kulture pri vseh obrambnih subjektih in pri delovnih ljudeh in občanih. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 9. seji 17. junija 1986 obravnaval zgoraj navedeno analizo in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo Analizo uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986 hkrati z naslednjim predlogom UGOTOVITEV ZAKLJUČKOV IN SKLEPOV 1. Izvršni svet ugotavlja, da gospodarstvo občine v prvem četrtletju letošnjega leta dosega planirano 3-odstotno rast družbenega proizvoda, ki ostaja tudi do konca leta realno dosegljiva. Taka rast družbenega proizvoda je bila dosežena tudi z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, ki se kaže v izboljšanju ekonomičnosti in produktivnosti poslovanja. Nosilka razvoja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje ostaja industrija, ki dosega načrtovano 4-odstotno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje. 2. V zunanjetrgovinski menjavi nismo dosegli 8-odstotnega povečanja konvertibilnega izvoza, ampak seje ta celo zmanjšal. Izvršni svet ocenjuje, da bo ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja do konca leta sicer lahko zaustaviti te negativne tendence, vendar pa bo težko doseči načrtovano rast izvoza. Da bi se čimbolj približali planiranemu cilju, je izvršni svet pozval vse organizacije združenega dela, ki v letošnjem prvem četrtletju dosegajo manjši konvertibilni izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, da navedejo vzroke za nedoseganje ter pripravijo ukrepe za doseganje planiranih ciljev. 3. Izvršni svet ugotavlja, da delitvena razmerja v dohodku niso v celoti sledila resolucijsko zastavljenim ciljem. Rast sredstev za osebne dohodke je sicer zaostajala za rastjo dohodka, ohranil seje tudi delež akumulacije v dohodku, nadpoprečno pa so porasla sredstva za skupno in splošno porabo. Glede na že sprejete ukrepe na ravni republike in občine izvršni svet ocenjuje, da bodo do konca leta 1986 vse oblike porabe naraščale v skladu z razpoložljivim dohodkom. 4. Kljub temu, daje v globalu rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo zaostajala za rastjo dohodka, pa izvršni svet ugotavlja, da 62 organizacij v občini z izplačili osebnih dohodkov prekoračuje rast dohodka. Vse organizacije, ki so izkazovale nesorazmerja v delitvi dohodka in osebnih dohodkov glede na družbene usmeritve, je izvršni svet pozval že meseca maja, naj izdelajo programe ukrepov ter aktivnosti, ki bodo zagotovili, da se do konca leta uskladijo z resolucijo in panožnimi sporazumi. Izvršni svet je sklical tudi vse organizacije, ki so v naši občini naj večje prekoračiteljice, ter jih ponovno opozoril na ukrepe, ki jih morajo zbori skupščine občine sprejeti v primeru neupravičenih odstopanj od družbenih usmeritev za področje osebnih dohodkov in skupne porabe. 5. Izvršni svet ugotavlja, da so izdelani vsi pravni akti, ki jih predpisuje Zakon o urejanju prostora in drugih posegov v prostor in so nujni za vodenje upravnih postopkov po prehodnih določbah navedenega zakona ter postopkov pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov. 6. V izdelavi so prostorski ureditveni pogoji, ki predstavljajo strokovno in pravno osnovo za vse posege v prostor v območjih, ki so se do sprejema dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane urejali z Generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in Urbanističnim načrtom Dol-Dolsko. Poravnane so tudi vse obveznosti po pogodbi. 7. Izvršni svet ugotavlja, da izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za področje proizvodnih in servisnih dejavnosti kasni. Osnovni problemi so: manjkajoči, neusklajeni ali nepopolni razvojni programi delovnih organizacij, nezagotovljena sredstva in s strani Zavoda Za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ nerealizirane pogodbe, Izvršni svet je ponovno pozval naslednje organizacije, da do konca julija a) dostavijo ali dopolnijo razvojne programe: SCT Obnova TOZD Mehanični obrati in TOZD Mehanizacija, Saturnus, Agroemona TOZD Tovarna močnih kr- mil, Izolirka, Žito, Teol, Gradis TOZD Obrat gradbenih polizdelkov, Emona DO Blagovni center TOZD Transport, TOZD Centromerkur in TOZD Prehrana ter Mineral b) dostavijo ali dopolnijo razvojne programe in jih prostorsko uskladijo glede na razvojne in tehnološke potrebe: SCT Obnova TOZD Mehanizacija, TP Kurivoprodaja, In-dos in Gradis TOZD Strojno-prometni obrati, Integral DO Sap TOZD Servo in H P Kolinska. V nasprotnem primeru bodo izbrani razvojni programi tistih organizacij združenega dela, ki glede na kapitalno intenzivno dejavnost najbolj ustrezajo merilom lociranja in intenziviranja obstoječih proizvodnih con ter njihovi opremljenosti. 8. V maju letošnjega leta je prenehala delovati Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje ter njen koordinacijski odbor. Izvršni svet bo za usklajevanje različnih interesov in za doseganje skladnejšega razvoja proizvodnih in servisnih dejavnosti v prostoru imenoval komisijo za usklajevanje razvoja v industrijskih conah občine kot svoje telo. Izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljane je predlagal ustanovitev sorodnega koordinativnega telesa, ki bo tudi na ravni mesta Ljubljane zagotavljalo usklajevanje in razporejanje proizvodnih in servisnih dejavnosti skladno z usmeritvami dolgoročnega plana. 9. Na področju družbenih dejavnosti izvršni svet ugotavlja izredno pereče probleme zagotavljanja potreb po vzgoji in varstvu Predšolskih otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva, kar še posebej velja za sosesko Nove Fužine. Glede na to, da gre za sosesko, ki rešuje vprašanja stanovanjske graditve Ljubljane z nujno nadgradnjo družbenih dejavnosti, je Potrebno, da se v razreševanje problematike zagotavljanja virov sredstev za financiranje vrtca, šole in zdravstvenega doma kot tudi pri smiselnem opredeljevanju zaključnih etap graditve teh objektov, vključi mesto Ljubljana kot celota. Izvršni svet meni, da bi se morala mesto Ljubljana ter Ljubljanska kulturna skupnost vključevati pri urejanju statusa Kulturnega doma Španski borci in tudi v ta namen združevati sredstva ter pomagati domu, da bi čimpreje polno zaživel in še v večji meri kot doslej opravljal svoje kulturno poslanstvo. 10. Iz analize izvajanja del izvršni svet zaključuje, da se planske naloge s področij komunalnega in cestnega gospodarstva ter energetike zaradi prepoznega sprejemanja planskih dokumentov s strani samoupravnih interesnih skupnosti in nepodpisova-oja samoupravnih sporazumov o temeljih plana, ne izvajajo s Predvideno intenziteto in vse kaže, da nekaterih planiranih nalog ne bo mogoče realizirati in jih bo treba prenesti v leto 1987. prenos teh nalog pa seveda zahteva preučitev posledic, ki jih bomo primorani reševati zaradi krčenja že itak ozko zastavljenih programov. V izogib tega naj se posamezne interesne skupnosti še v večji meri vključujejo v akcijo, da bi delovne organi-zacije in krajevne skupnosti, ki samoupravnih sporazumov še niso podpisale, to storile čimprej in s tem omogočile realizacijo v resoluciji na tem področju opredeljenih nalog. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR E * V STANJE IN RAZVOJNE MOŽNOSTI DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE i- uvod Namen analize jc prikazati stanje in razvojne usmeritve drobnega Gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje. Razvoju te dejavnosti oajemo v zadnjih letih tako na nivoju republike kot občine vedno več-*'.Pomen in v skladu s temi opredelitvami so bile že sprejete različne aktivnosti za realizacijo teh ciljev. V republiki je bil sprejet akcijski program razvoja tega področja, ki je opremljen z roki in nosilci izvedbe del, sklenjen pa je tudi družbeni-dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva, katerega podpisnik je tudi naš izvršni svet. Veliko naporov pri odpravi zaviralnih faktorjev na tem področju v zadnjem času vlaga tudi Gospodarska zbornica. Glede na to, daje to področje kompleksno oz. terja skupno akcijo različnih subjektov, smo se odločili, da v analizi natančneje opredelimo področja, ki so v okviru pristojnosti občine ter predlaga-mo"možne izboljšave in ukrepe, druga področja pa bomo v analizi le omenili. Razen tega pa je cilj analize tudi v prikazu razvoja in sprememb v drobnem gospodarstvu naše občine, zlasti od leta 1983 dalje, ko smo že pripravili posebno analizo stanja in razvoja tega področja. Pri izdelavi analize je sodelovala tudi delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov družbenega in zasebnega sektorja drobnega gospodarstva, ki jo je imenoval izvršni svet. II. OPREDELITEV POJMA DROBNEGA GOSPODARSTVA Po družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v obdobju 1981 do 1985 drobno gospodarstvo predstavljajo: - enovite delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela, če v vseh temeljnih organizacijah v delovni organizaciji združuje delo praviloma manj kot 125 delavcev, in ki se ukvarjajo s posamično drobno oz. maloserijsko proizvodnjo ali proizvodnjo v kooperaciji, ali po posebnem naročilu oz., če se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin in se razvijajo kot komplementarni del velike industrije in druge proizvodnje in je opravljanje njihovih dejavnosti učinkovitejše v manjših proizvodnih ali storitvenih organizacijah združenega dela; - enovite delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo instalacijska in zaključna obrtna dela v gradbeništvu ter vzdrževanje, prenovo in adaptacijo poslovnih in stanovanjskih objektov, čeprav njihove delovne organizacije zaposlujejo več kot 125, vendar ne več kot 250 delavcev; - organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z opravljanjem obrtnih storitev, enovite delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo proizvodno in storitveno dejavnost izdelkov domače in unietne obrti, ortopedskih, slušnih in optičnih pripomočkov, dejavnosti za rehabilitacijo invalidov; - dejavnosti, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani s samostojnim osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov razen kmetijstva, kot tudi vse oblike združevanja in organiziranja osebnega dela. III. NAČRTOVANI RAZVOJ PODROČJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBDOBJU 1986-1990 Z družbenim planom Slovenije za obdobje 1986-1990 je za področje drobnega gospodarstva načrtovana 7 % letna stopnja rasti družbenega proizvoda, kar je precej več kot v gospodarstvu v povprečju (3,5 %). Načrtujemo, da bo hitrejši razvoj temeljil predvsem na podlagi: - hitrega porasta sodelovanja drobnega gospodarstva z drugimi področji gospodarstva - ustanavljanja novih enot drobnega gospodarstva - razvoju deficitarnih storitvenih dejavnosti. Načrtujemo tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture ter opredeljujemo večje možnosti zaposlovanja na tem področju. Družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje načrtuje nekoliko bolj umirjeno rast družbenega proizvoda drobnega gospodarstva (3,5 % letno), kar pa je tudi večja stopnja rasti kot jo načrtujemo za gospodarstvo občine v globalu (3 % letno). Nižje stopnje rasti kot jih načrtuje republika, smo opredelili predvsem zato, ker ocenjujemo, da se bodo naloge kot so: - ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva, - povezovanje z velikim gospodarstvom, - odprava deficitarnosti storitvenih dejavnosti, - izgradnja obrtne cone ter ostalih poslovnih prostorov namenjenih za obrtne dejavnosti - pospešeno oz. v večji meri realizirale v drugi polovici srednjeročnega obdobja 1986-1990. V skladu s tem smo načrtovali tudi 1 % letno rast števila zaposlenih, kar je enaka stopnja kot za gospodarstvo občine v celoti. IV. Drobno gospodarstvo se deli na družbeni in zasebni sektor, kiju bomo obravnavali ločeno. Podatke, ki jih bomo navajali, so sestavljeni iz podatkov SDK, Občinske uprave za družbene prihodke ter Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski tazvoj. A. DRUŽBENI SEKTOR Po podatkih SDK sestavlja družbeni sektor drobnega gospodarstva sedem organizacij združenega dela (pri uvrščanju organizacij združenega dela v področje obrti smo se držali principa SDK, kajti le tako smo lahko primerjali tudi finančne rezultate), kar pomeni, da se v zadnjih letih ni ustanovila nobena nova organizacija. V tabeli prikazujemo dejavnosti teh organizacij: TABELA 1; OZD Dejavnost 1. Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije Glavna: popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil Stranska: instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, kontrola merilnih naprav, projektiranje in izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije, inženiring in geodetska dela 2. Sap TOZD Servo Glavna: popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil Stranska: generalna obnova vozil, prodaja rezervnih delov 3. Mercator-Teh-na TOZD Cibes Glavna: popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike, elektronike in gostinske opreme Stranska: izdelava proizvodov elektromehani-ke, finomehanike in predmetov iz plastičnih mas, montaža proizvodov, trgovina na drobno 4. Mizarstvo in te- . sarstvo Zadobrova Glavna: pohištveno in stavbno mizarstvo ter tesarstvo, montaža in vgrajevanje stavbno mizarskih izdelkov Stranska: izdelava embalaže, žagarske storitve, sušenje lesa, prevoznestoritve, prodaja na drobno žaganega lesa, odkop rezanega lesa od privatnega sektorja 5. POMIZ Glavna: popravilo in izdelava lesenih predmetov in pohištva 6. Mizarstvo Moste Glavna: izdelovanje pohištva in raznih elementov 7. POZD Etiketa Glavna: graverstvo, izdelovanje etiket, papirne embalaže, galanterije - Sap TOZD Servo planira gradnjo servisne delavnice za vzdržen nje cestnih potniških vozil ter adaptacijo obstoječe mehanične dela' - Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije načrtuje adaptacijo lavnice, - Mizarstvo Moste načrtuje nadzidavo prostorov za tehnično slu«' - Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova načrtuje tehnološko uredil6' proizvodnje ter zamenjavo obstoječega polnojermenika z novim Ugotovimo lahko, da od sedmih organizacij kar štiri načrtujejo vet' ja investicijska vlaganja, kar bo vplivalo tudi na izboljšanje rezultate' poslovanja teh organizacij. 2. Finančna uspešnost poslovanja organizacij združenega dela drobnega gospodarstva v letih 1981-1985 (Tabela 2) Ugotavljamo, daje občinsko področje obrti v preteklem srednjero^ nem obdobju v primeijavi z republiškim doseglo boljše rezultate P°' slovanja. Tako je celotni prihodek obrti v občini naraščal povprečij? letno za 57,5 % (v republiki za 55,9 %) ter dohodek letno za 54,1. (v republiki za 46,9 %). Hitreje kot v republiškem področju obrti J‘ naraščal tudi del čistega dohodka za osebne dohodke (povprečno m' no za 54 %). Dohodkovna produktivnost občinskega področja je 0 4,2 % letnem povečevanju števila zaposlenih naraščala 50 % letno, republiškem področju pa seje ob 0,3 % letnem zmanjševanju štev|M zaposlenih povečevala letno za 47,4 %. Obračunani čisti osebni dohodek na delavca je hitreje naraščal v občinskem področju in sic6 49,7 % letno ter je v letu 1985 v znesku višji (58.426 din) kot v repo1’, liškem področju (54.308 din). Akumulativna sposobnost je nekoli* hitreje naraščala v republiki (0,9 % letno) kot v občini (0,8 % letn°| " reje krepila v občinskem v republiškem naraščala :uje republiško področje ani časovni vrsti upadala ociu obrti, vendar je v občini ur-. la za manj (letno za 1,6 %), v republiki pa za 2,6 % letno. Stopnja o reproduktivna sposobnost pa se je hitreje krepila v občinskem ročju obrti (5,6 % letno), medtem ko je v republiškem naraščala 3,7 . letno. Obe stopnji sta višji kot jih izkazuje republiško področje obm Ekonomičnost poslovanja je v opazovani časovni vrsti upadala ta* v republiškem kot občinskem področju obrti, vendar je v občini upajj la za manj (letno za 1,6 %), v republiki pa za 2,6 % letno. Stopnja o pisanosti opreme, ki je v občinskem področju obrti v letu 1981 zQr\< šala 65,3 % se je letno povečevala za 5,6 % ter znaša v letu 1% 81,1 % kar je manj kot v republiki, kjer je bila oprema že v letu 1 y8č odpisana 82,7 % (novejših podatkov za republiko v času pripr.jV analize še ni bilo). Ce primerjamo stopnjo odpisanosti opreme obči skega področja obn i s tisto, ki jo dosega občinsko gospodarstvo, la h* ugotovimo, daje oprema v obrti bolj odpisana kot v celotnem gosp? darstvu občine, kjer znaša stopnja v letu 1985 72,8 %. Tudi za rePl|[J liško obrt velja, da je oprema odpisana bolj kot v celotnem gospoda stvu republike; v letu 1984 znaša stopnja v gospodarstvu 74,6 Iz prikaza v tabeli lahko ugotovimo, da se proizvodni programi oz. dejavnosti organizacij združenega dela delno prekrivajo (npr. tri mizarske organizacije, dve organizaciji za popravilo cestnih motornih vozil). Ugotavljamo, da je število organizacij združenega dela drobnega gospodarstva v naši občini majhno. V letu 1985 so te organizacije ustvarile le 0,8 % celotnega prihodka občinskega gospodarstva, kar je nebistveno več kot v letu 1981, ko so ustvarile 0,7 % celotnega prihodka občinskega gospodarstva. Delež dohodka organizacij drobnega gospodarstva v dohodku gospodarstva znaša v letu 1985 1,6 %, kar je več kot v letu 1981 (,4 %). Organizacije so v letu 1985 zaposlovale 1,9 % vseh zaposlenih v gospodarstvu občine, medtem ko so v letu 1981 zaposlovale manj, le 1,8 % vseh zaposlenih. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da v naši občini organizacije družbenega sektorja drobnega gospodarstva v strukturi ne pomenijo veliko, kar kaže tudi na nerazvitost tega področja. T udi v mestu Ljubljani organizacije drobnega gospodarstva v strukturi ne pomenijo veliko, vendar prispevajo k finančnim rezultatom več kot v občini, tako so ustvarile v letu 1985 2,1 % celotnega prihodka gospodarstva, 3 % dohodka ter zaposlovale 3,6 % vseh delavcev v gospodarstvu. Torej lahko ugotovimo, daje družbeni sektor drobnega gospodarstva v občini slabše razvit kot v mestu Ljubljani. 1. Realizacija ciljev v preteklem srednjeročnem obdobju ter načrtovana vlaganja v obdobju 1986-1990 . • V preteklem srednjeročnem obdobju organizacije družbenega sektorja drobnega gospjodarstva niso realizirale veliko investicijskih vlaganj. Le dve organizaciji sta realizirali večji investiciji in sicer Pomiz je tehnološko zaokrožil obrat ter Sap TOZD Servo, kije zgradil prvo fazo servisnih delavnic. Za obdobje 1986-1990 organizacije načrtujejo večjo investicijsko aktivnost in sicer: 3. Problematika cen ter likvidnostna situacija Na poslovanje organizacij združenega dela drobnega gospodarst vpliva stalno povečevanje cen surovin in repromateriala, kajti ce . njihovih proizvodov oz. storitev tepiu povečevanju ne sledijo v enj* j meri. Do razkoraka zlasti prihaja pri že sklenjenih pogodbah, zaf». velike konkurence pa je včasih nemogoče doseči višje cene. Org*n\j zacije se zato tudi same prilagajajo ter opravljajo storitve, ki so donosne, s čimer pokrivajo izpad dohodka pri opravljanju drugih d Problematična je tudi likvidnost organizacij združenega dela drobn ga gospodarstva, saj se plačevanje izvršenih del s strani kupcev odv) predvsem z menicami (60 - 90 dni). Posledica tega je pomanjkanje Oj, ratnih sredstev ter najemanje kreditov za zagotavljanje tekoče hkv nosti, ki pa so dragi. Delno organizacije rešujejo navedeno problem tiko z avansi, nekatere pa tudi preko internih bank večjih sistem (npr. Lesnina). 4. Zaposleni in kvalifikacijska struktura Od leta 1981 dalje so organizacije združenega dela povečevaje vilo zaposlenih letno za 4,2 %. V letu 1985 seje število zaposlenih S de na leto 1984 povečalo za 1 % oz za šest delavcev. e . $ _____________ /saj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kvaiin^jO. struktura se v mizarskih organizacijah giblje v okviru povprečja P^e. skupine dejavnosti. Organizacije pa opozarjajo predvsem na Pr0 nj(i me, ki se bodo pojavih z odhodom »starih« delavcev, saj ustre kvalitetno usposobljenih ter strokovnih mladih delavcev sedanj1 tem izobraževanja ne nudi. S strani mladih tudi ni zanimanja M' . ločene vrste poklicev, tako da se dogaja, da marsikatera štipendij ^ tane nepodeljena. Zlasti v organizacijah združenega dela droo gospodarstva, kjer mora delavec izdelati proizvod od začetka do kon-[a (ter ne le določene faze v proizvodnji) je pomembna ustrezna strokovna usposobljenost. V organizacijah je opazna tudi precejšnja fluktuacija delavcev, ki odhajajo predvsem v zasebni sektor ali pa v panoge, kjer imajo mož-n°st višjega osebnega dohodka ali dodatnega popoldanskega dela. S- Vključevanje v mednarodno delitev dela Organizacije združenega dela drobnega gospodarstva se do sedaj Predvsem zaradi nezadostnih kadrovskih kot tudi proizvodnih kapa-C|tet niso vključevale v neposredni izvoz. Posredno pa se s svojimi Predvsem polizdelki vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo preko večjih izvoznikov (npr. Energoinvest, Uniš Tos...), vendar ta izvoz nima večjega obsega. Organizacije tudi navajajo, da večjih potreb po nvozu surovin in repromateriala nimajo, v kolikor pa se izkaže potre-ba Po uvozu, le-tega realizirajo preko večjih trgovskih organizacij 'nPr. Slovenijales, Lesnina). Povezovanje Na področju povezovanja organizacije združenega dela drobnega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986-1990 fizičnih integracij ne načrtujejo. V smislu izboljšanja poslovnih rezultatov pa se organi-*acije povezujejo z večjimi sistemi na podlagi poslovno tehničnega sodelovanja (npr. vse lesne OZD imajo podpisan samoupravni spora-^um o interesnem sodelovanju z Lesnino; sodelovanje poteka tudi s Slovenijalesom ter na podlagi samoupravnega sporazuma ali koope-rantske pogodbe tudi z LTH Škofja Loka). Organizacije ocenjujejo Prednosti takega sodelovanja predvsem v možnostih vključevanja v jnterne banke večjih sistemov ter možnostih sodelovanja s tehnološ-K'(ni in pravnimi službami večjih organizacij, le-te pa s sodelovanjem Pridobijo boljši servis, zanesljive proizvajalce za inženiring posle ter Konkurenčne cene. I' Obrtna zadruga Za organizacijo skupne proizvodnje, skupne nabave ali prodaje izrekov in opravljanje drugih storitev lahko samostojni obrtniki zdru-ZuJejo svoje delo in sredstva med seboj in z delom delavcev v obrtne Zadruge. V naši občini posluje le ena obrtna zadruga (Gikos), ki pa jo SDK Zaradi predmeta dejavnosti uvršča med gradbeništvo in ne pod podaje obrti. Dejavnost te zadruge je v organiziranju kooperacije med lani zadruge in drugimi organizacijami združenega dela oz. drugimi zadrugami na področju gradbeništva, v nabavi surovin, reprodukcij-Kega in pomožnega materiala za skupno proizvodnjo in kooperacijo x? opravljanje obrtnih storitev ter za potrebe izdelave izdelkov svojih 'anov in v nabavi opreme, strojev, delovnih priprav za svoje člane. reko zadruge se vrši prodaja izdelkov in storitev skupne proizvodnje erv Proizvodnje članov, zadruga prevzema naročila posameznih naočnikov ter organizira delo ter opravlja komercialne in administra-'vne storitve za svoje člane, hkrati pa tudi organizira skupno nasto-Panje na sejmih in razstavah. Število članov obrtne zadruge Gikos se iz leta v leto povečuje, v letu .81 je bilo kooperantov 112, v letu 1985 - 155, v letu 1986 pa oce-lJujejo, da bo članstvo naraslo na 185 kbopefantov. Načrtujejo, da do e.la 1990 zaradi pomanjkanja kadrov v zadrugi (večje število zaposle-n‘h v zadrugi je namreč pogojeno s potrebo po novih prostorih) članico ne bo močno naraščalo, predvsem bomo sprejemali le perspek-llyne obrtnike, čeprav je zanimanje oz. prošenj za sprejem večje. To-^eJ lahko ugotovimo, da se obrtniki želijo vključevati v obrtne zadru-°e> medtem ko interesa za ustanavljanje novih ni. V obrtni zadrugi opozarjajo tudi na problematiko sistemskih pred-Pisov, menijo, da so nedorečeni zlasti na področju srečevanja samos-Jojnega obrtnika z obrtno zadrugo, predlagajo pa tudi poenostavitev Predpisov o prometnem davku. Pogodbene organizacije združenega dela. , V pogodbeni organizaciji združenega dela združujejo samostojni Ibciniki svoje delo in sredstva ob skupnem riziku z delom drugih de-a^ev in družbenimi sredstvi. ■ V naši občini poslujeta dve pogodbeni organizaciji (POZD Etiketa •n POZD Lior). POZD Liorje bila ustanovljena v letu 1984, SDK pa J0 zaradi predmeta dejavnosti uvršča v področje industrije in ne v Ugotavljamo, da je zanimanje za ustanavljanje pogodben* organizacij kljub temu, daje bilo v zadnjem času vloženega precej truda za pomoč pri ustanavljanju (obrtni zakon, vzorec pogodbe o ustanovitvi, vzorec statuta ...) še vedno majhno. Razlog je v nezadostnem stimuliranju ustanovitelja pri realnem vrednotenju vloženih sredstev, določeno oviro pa še vedno predstavlja priprava raznih aktov in predpisov,'potrebnih za poslovanje POZD. Pogodbene organizacije se srečujejo s problemi zagotavljanja obratnih sredstev, zato bi bilo na tem področju potrebno večje vključevanje banke, za lažji in uspešnejši pričetek poslovanja novih POZD pa predlagajo, naj bi POZD prvo leto poslovale poskusno z vsemi možnimi olajšavami. B. ZASEBNI SEKTOR 1. Število obratovalnic s prikazom števila zaposlenih pri obrtnikih V letu 1985 je skupno število obratovalnic znašalo 1038. V primerjavi z letom 1980 se je število obratovalnic povečalo za 26 % oz. v znesku za 215, v primerjavi z letom 1983 je v letu 1985 obratovalnic za 16 % oz. za 143 več. Ugotavljamo, daje v primerjavi z letom 1980 hitreje naraščalo število obratovalnic, v katerih se opravlja storitvena dejavnost (več za 144), število obratovalnic s proizvodno dejavnostjo pa je naraslo za 71. Ugotavljamo, da seje od leta 1980 dalje najbolj povečevalo število obratovalnic, v katerih se izdelujejo raznovrstni kovinski predmeti (za 40), število obratovalnic s stavbno obrtjo se je povečalo za 29, obratovalnice z dejavnostjo izdelave in popravili raznovrstnih proizvodov so se povečale za 20, precejšnje povečanje beležimo tudi pri obratovalnicah, ki opravljajo druge gospodarske dejavnosti za 17 (predvsem storitve AOP), obratovalnice z osebnimi storitvami in storitvami gospodinjstvom so se povečale za 24 enot, medtem ko je največji porast opazen pri avtoprevoznikih - za 46 enot. Pri razvrščanju obratovalnic v posamezne šifre dejavnosti se zlasti v zadnjem času srečujemo s problemi. Pojavljajo se namreč različne nove dejavnosti (AOP, intelektualne storitve, razna sestavljanja predmetov, ipd.), ki jih statistična klasifikacija ne vsebuje ter jih zato uvršča med druge gospodarske dejavnosti ali pod izdelovanje raznovrstnih predmetov (te pa zaradi tega dosegajo precejšen porast), zato menimo, da bi bilo potrebno te statistične klasifikacije dopolniti oz. tudi določiti razmejitev med proizvodno in storitveno obrtjo. Bistvenega povečanja števila obratovalnic od leta 1980 ne beležimo na področju izdelave živilskih proizvodov (le +1), izdelave predmetov iz usnja in gume (le +2), izdelave tekstilnih predmetov (le +6), nazadovanje pa je opazno na področju izdelave predmetov iz nekovin (-1) ter pri avtotaksistih (-2), katerih število je omejeno na podlagi mestnega odloka. V letu 1985 imamo dve obratovalnici s prodajo nadrobno. Področje prodaje na drobno smo z novim občinskim odlokom uredili in sicer v smislu sprostitve, zato ocenjujemo, da bo to področje v prihodnje doseglo hitrejši razvoj. V letu 1985 je v občini poslovalo 22 skupnih obratovalnic. Skupno število delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih je v letu 1985 znašalo 1053 (Tabela 4) in sicer jih je bilo 419 zaposlenih v obratovalnicah s proizvodno in 634 v obratovalnicah s storitveno dejavnostjo. Iz prikazanih podatkov v tabelah lahko ugotovimo, daje v letu 1985 vsaka obratovalnica v povprečju zaposlovala enega delavca. Dejansko stanje pa je bilo, da od skupnega števila obratovalnic več kot polovica (564) ni zaposlovala nobenega delavca, 30,6 % obratovalnic je zaposlovalo od enega do dveh delavcev, 13,7 % obratovalnic je zaposlovalo od tri do pet delavcev ter le 1,3 % obratovalnic več kot šest delavcev. Z obrtno dejavnostjo seje v letu 1985 ukvarjalo 2113 ljudi (nosilci obrti in zaposleni). V občini se z dejavnostjo izdelave proizvodov domače in umetne obrti ukvarja 64 oseb. Poleg redne obrti je po zakonu omogočeno tudi opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic. V tabeli 5 prikazujemo število ljudi, ki se ukvarjajo z opravljanjem gospodarskih dejavnosti kot postranskim poklicem. V letu 1985 znaša skupno število teh o-eb 249, s tem da se jih 109 ukvarja s proizvodno in 140 s storitveno dejavnostjo. V primerjavi z letom 1983 je teh oseb za 23 % več oz. številčno za 46. Predvsem so opazna povečanja za področja opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti (za 25), izdelave kovinskih predmetov (za 17) ter izdelave električnih elementov in proizvodov (za 13), največji upad oz. nazadovanje pa je opazno na področju izdelave tekstilnih predmetov (-13). Ugotavljamo, da kakega večjega interesa oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ko postranski poklic, za prehod v redno obrt ni. 2. Kvalifikacijska struktura zaposlenih pri obrtnikih Od skupnega števila zaposlenih pri obrtnikih (1053) ima 50,5 % oz. 532 delavcev le I. stopnjo strokovne izobrazbe, kar kaže na slabo kva- lifikacijsko strukturo zaposlenih. SIV. stopnjo strokovne usposobljenosti dela pri obrtnikih 38,7 % delavcev, s V. stopnjo 8,8 %, z višjimi stopnjami (VI., VII.) pa le 1 % delavcev. Najslabše stanje glede kvalifikacijske strukture je v stavbni obrti, kjer ima od skupnega števila zaposlenih kar 62,3 % le 1. stopnjo strokovne izobrazbe, pri opravljanju drugih gospodarskih dejavnosti je zaposlenih 63,6 % delavcev s I. stopnjo strokovne izobrazbe, slabo stanje pa je tudi na področju gostinstva - 58,4 % zaposlenih s I. stopnjo ter na področju izdelave kovinskih predmetov 53,5 % delavcev s I. stopnjo strokovne izobrazbe. Nekoliko boljšo kvalifikacijsko strukturo izkazujeta področji izdelave električnih elementov in izdelkov ter področje osebnih storitev ter storitev gospodinjstvom, kjer ima v prvem primeru 68 % delavcev ter v drugem primeru 70 % delavcev IV. ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe. 3. Ocena fluktuacije ter razlogi fluktuacije delavcev pri obrtnikih Ugotavljamo, da je fluktuacija delavcev zaposlenih pri obrtnikih velika. Razlogi za prekinitve delovnega razmerja so različni in obojestranski, gre predvsem za samovoljne prekinitve dela, izostanke z dela oz. druge disciplinske prekrške, vendar večina delovnih razmerij preneha sporazumno ter brez večjih težav. 4. Davčni sistem in finančni rezultati zasebnega sektorja a) Obdavčitev dohodka iz opravljanja gospodarskih dejavnosti Obdavčitev dohodka iz opravljanja gospodarskih dejavnosti (davek iz gospodarskih dejavnosti) kot tudi vsaka druga obdavčitev je opredeljena z davčnim sistemom in davčno politiko. Davčni sistem predstavljajo vrste davkov in njihovi viri, davčni zavezanci, davčne osnove, stopnje, olajšave in oprostitve s tem, da je v okviru davčnega sistema opredeljeno le-to ali so stopnje progresivne ali proporcionalne, za davčne olajšave in oprostitve pa ali so predvidene in v kakšne namene (ekonomske, socialne). V okviru davčne politike pa so natančno opredeljene davčne stopnje, oprostitve in olajšave. V SFRJ je davčni sistem opredeljen v Dogovoru o usklajevanju davčnega sistema (Ur. list SFRJ, št. 10/85), davčna politika pa v Dogovoru o temeljih davčne politike (Ur. list SFRJ, št. 11/85), ki so ju sklenile skupščine republik in pokrajin s tem, da so prevzele obveznost, da davčne osnove, stopnje, oprostitve in olajšave vključijo v dogovore, kijih sklenejo skupščine občin v posameznih republikah. Občine v svojih odlokih navedene sestavine davkov enolično opredelijo v skladu z davčno politiko (npr. navedejo za katere dejavnosti veljajo večje oziroma manjše stopnje, olajšave oziroma katere in kdaj so celo oproščene davka). Iz tega izhaja, daje oblikovanje davčne pojitike proces, v katerem skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti po razpravi določi davčne zavezance, predpiše davčne osnove, stopnje, olajšave in oprostitve ter da predstavljajo stimulativno davčno politiko lahko le manjše davčne osnove, nižje davčne stopnje, večje olajšave, več oprostitev. Vsi drugi pojavi in aktivnosti, ki so na različnih mestih m ob različnih priložnostih opredeljene kot »stimulativna« davčna politika pomenijo le odstopanje od izvajanja predpisov zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov. b) Ugotavljanje poslovnih rezultatov obratovalnic Na podlagi obrtnega zakona in zakona o davkih občanov (ZDO) ločimo več vrst obratovalnic oziroma opravljanja gospodarskih dejavnosti in s tem v zvezi več vrst ugotavljanja poslovnih rezultatov oziroma obdavčitve. 1. Lastnik obratovalnice - obrtnik je dolžan voditi poslovne knjige. V tem primeru se vsi poslovni rezultati vključno z davčno osnovo ugotovijo na podlagi poslovnih knjig. Obrtnik je obdavčen po dejanskem dohodku - pri čemer pa je obrtniku opravljanje gospodarske dejavnosti lahko glavni in edini poklic ali pa postranski poklic. 2. Obrtnik ni dolžan voditi poslovnih knjig. Obrtnik je obdavčen od napovedanega dohodka oziroma na podlagi ocene davčnega organa, ki ima podlago na v zakonu in odloku opredeljenih merilih. Tudi v tem primeru je obrtniku opravljanje gospodarske dejavnosti lahko glavni in edini poklic ali pa postranski poklic. Z davčnega vidika in razvojnega (reprodukcijskega) vidika je poleg amortizacije in davčnih oprostitev in olajšav, ki naj bi praviloma oziroma brez izjeme bile uporabljene za enostavno in razšiijeno reprodukcijo, pomemben pokazatelj (ne)uspešnega poslovanja ostanek čistega dohodka. Obratovalnica, ki v smislu določb ZDO ne ustvari ostanka čistega dohodka, praktično ne razpolaga s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Ostanek čistega dohodka seje v smislu ZDO ugotovil za leti 1983 in 1984 tako, da: - se je od celotnega prihodka odštela amortizacija in materialni stroški, - tako ugotovljen dohodek seje zmanjšal za obveznosti iz dohodka in druge stroške, ki se poravnajo iz dohodka, - tako ugotovljen čisti dohodek se je zmanjšal za OD in nadomestilo OD delavcev, sredstva skupne porabe delavcev, OD obrtnika P° družbenem dogovoru, nadomestilo OD in regres. Po končani opisani razporeditvi preostala sredstva predstavljajo ostanek čistega dohodka - davčno osnovo. Razlika med davčno osnovo in predpisanim davkom (predpisani davek je od odmerjenega manjši za priznane olajšave) bi predstavljala prosta sredstva obratovalnice (pojma »prosta sredstva obratovalnice« predpisi ne poznajo ter je v tem sestavku uveden v pomoč za opredelitev tistih poslovnih sredstev, s katerimi bi razpolagala obratovalnica ob zaključku poslovnega leta potem, ko bi bile poravnane vse obveznosti in če bi lastnik obratovalnice za svojo osebno porabo (in svoje družine) porabil le OD, ki mu je bil na podlagi rezultatov poslovanja priznan po družbenem dogovoru oziroma v letu 1985 70% letnega povprečnega čistega OD delavcev v SRS za to leto) za oblikovanje poslovnega in rezervnega sklada obratovalnice, če ne bi bila obdavčena z davkom od skupnega dohodka občanov. Z letom 1985 so bile z ZDO uveljavljene naslednje bistvene spremembe v ugotavljanju ostanka čistega dohodka oziroma v obdavčitvi- - ugotovljen čisti dohodek se ne zmanjša za OD obrtnika, ampak za: • znesek, ki ustreza 70 % letnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SRS v letu, za katero se davek odmerja in • davke in prispevke obračunane od (bruto) zavarovalne osnove, v katero je obrtnik razvrščen glede na doseženi dohodek v preteklem letu zmanjšan za OD in nadomestila OD zaposlenih delavcev (za leto 1985 so si obrtniki, z nekaterimi omejitvami, lahko sami izbrali zavarovalno osnovo), ki je podlaga za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Pri tem velja opozoriti, da predstavljajo dejanski odliv sredstev obratovalnice le sredstva za plačilo davkov in prispevkov, medtem ko prvi znesek pomeni le t.i. kalkulativni element - odbitno postavko v postopku izračuna ostanka čistega dohodka. Iz določb ZDO je izločeno ugotavljanje oziroma priznavanje OD obrtnika po posebnem družbenem dogovoru, ki so ga obrtniki kritizirali češ, da jim »priznava« premajhen OD. Obseg sredstev obratovalnice, ki jih bo obrtnik porabil za osebno porabo se v postopku izračuna ostanka čistega dohodka ne ugotavlja več. - Namesto progresivne obdavčitve (z večanjem davčne osnove jc rastla tudi davčna stopnja od 20 % do 57 %) je uvedena proporcionalna obdavčitev (za vse osnove velja enotna stopnja-v vseh ljubljanskih občinah 35 %). - Davčno olajšavo, ki je bila priznana za vladanje sredstev v razš>: ritev in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnost' v obliki znižanja odmeijenega davka, ki jo je obrtnik lahko uporab'1 v namene, ki niso povezani z dejavnostjo, je zamenjala olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove. Zagotovljena je namenska poraba teh sredstev in bo učinek te olajšave večji. -Obratovalnica (obrtnik), ki ne bo dosegla ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10 % povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v letu, za katero se davek odmaja, bo plačala davek v pavšalnem letnem znesku po 91. členu ZDO. Iz odmemega razporeda za davek iz gospodarskih dejavnosti za let' 1983 in 1984 je razvidno, da: -je v letu 1983 samo 273 obratovalnic od 896, ki so jim bile za t° leto odmerjene družbene obveznosti, po podatkih iz poslovnih knj'8 gospodarilo tako dobro, da so imele ostanek čistega dohodka in jih) je bil odmerjen davek iz gospodarskih dejavnosti (gostinska dejavnost-12 od 46 obratovalnic, prevoz oseb in blaga: 21 od 248 in obrtne dejavnosti: 192 od 595). Iz navedenih podatkov je razvidno, da na (ne)uspešnost poslovanja kar 70% obratovalnic vplivajo drugi pogoji poslovanja, oziroma vzroki (preveliki materialni stroški, cene proizvodov in storitev, strokovna usposobljenost obrtnikov in delavcev - kvalitetni in konjunk-turni izdelki, kupna moč prebivalstva) in ne davek od ostanka čistega dohodka obratovalnice. Dosedanje ugotovitve pri ugotavljanju poslovnih rezultatov obrtnikov in opravljanju inšpekcijskega nadzora pa nedvoumno kažejo, da poleg pogojev gospodarjenja vplivajo na tako slabe rezultate poslovanja (obratovalnice ne prikažejo ostanka čistega dohodka) tudi drug pojavi in vzroki s pomočjo katerih obrtniki v poslovnih knjigah m davčni napovedi prikažejo večje materialne stroške od dejanskih (npr-fiktivni računi za repromaterial in storitve, nerealni-previsoki normativi porabe materiala, nepravilno prikazovanje zalog (tako pri koli*1*1 kot ceni materiala) pri inventurnih popisih, izdatki za fiktivno inova- ^jsko dejavnost oz. znižujejo celotni prihodek - »skrivajo« promet ^evidentiranje prometa preko registrskih blagajn, neizdajanje parazitskih blokov oziroma računov, ko prejemajo plačilo v gotovini, s|orniranje avansov, fiktivni bremepisi tik pred zaključkom koledar-s*ega oziroma poslovnega leta), ki pa že segajo na področje kršenja Podpisov. Res pa je, da seje z letom 1985 položaj s tem, ko bo morala vsaka obratovalnica plačati davek iz gospodarskih dejavnosti, spremenil in °°do morale te obratovalnice, ki doslej niso plačevale davka iz dejavni, da ne bo to Vplivalo na druge elemente razporejanja dohodka ln čistega dohodka (npr. na osebne dohodke), povečati produktivnost. Na podlagi letnih napovedi obrtnikov za leto 1985 in doslej oprav-J®nega ugotavljanja poslovnih rezultatov sledi ocena, da bo od 641 °brtnikov, ki so oddali letno napoved, vsaj v 441 primerih ugotovljen ostanek čistega dohodka vsaj v višini 10 % poprečnega letnega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v letu 1985 in bodo po pla-"u davka iz gospodarskih dejavnosti obratovalnice imele prosta ^dstva za razširjeno reprodukcijo (pred obdavčitvijo z davkom od Kupnega dohodka občanov). Povečanje števila obratovalnic z ostan-K°m čistega dohodka v primerjavi z letom 1983 in 1984 je tudi polica sprememb določb ZDO v zvezi z ugotavljanjem ostanka čis-te8a dohodka. Vsem, ki so v letni napovedi uveljavljali znižanje davčne osnove za-jjdi vlaganja v razširitev dejavnosti, bo, če bodo izpolnjeni zakonski "Soji, znižanje priznano po ZDO in občinskem odloku. Za ostaie obratovalnice je ocenjeno, da bo ostanek čistega dohodka boljši od prej opisanih 10 % ali ga celo ne bo in bodo plačale davek Po določbah 91. člena ZDO v pavšalnem letnem znesku s tem, da v eb Primerih ne bo priznano znižanje davčne osnove. Primerjava ocene »končnega« rezultata poslovanja - prosta srednja obratovalnice za leto 1985 z rezultatom za leti 1983 oziroma y°4 je težja, ker je bil v letih 1983 in 1984 pri razporejanju čistega l°b°dka upoštevan OD obrtnika po družbenem dogovoru, v letu yo5 pa je v tem postopku upoštevano le 70 % letnega poprečnega čis-eBa OD delavcev v SRS v letu 1985. . po oceni za leto 1985 bodo prosta sredstva obratovalnic v obrti zna-210 milijonov din (1ND 85/84 = 293) - brez zmanjšanja zaradi Povečanja osebne porabe obrtnika nad 70 % poprečnega OD in ob-avčitve z davkom od skupnega dohodka občanov. Ker pa 70 % po-^očnega čistega OD v SRS - v letu 1985 je znašalo to mesečno M77 din - ni zadoščalo za kritje osebne porabe lastnika obratoval-. !£e (in njegove družine) in so lastniki obratovalnic v ta namen pora--11.1 več, bodo prosta sredstva obratovalnic znatno manjša oziroma jih sP‘oh ne bo. |..P° podatkih iz letnih napovedi za leto 1985 je ocenjeni razpolož-rVl dohodek obratovalnic omogočal lastnikom obratovalnic popre-Dn°.mesečno osebno porabo (»čisti osebni dohodek«) 65.738 din (po-l9»Cn' mese^n' čisti OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v letu - 53.71 j din) s tem, da bi obratovalnice, razen sredstev obraču-^ne amortizacije (ocena - 155 milijonov din), sredstev na račun zni-jj ne davčne osnove (ocena - 108 milijonov din), ki pa so že porab-rjPa za vlaganja oziroma vezana v banki za ta namen in sredstev |.«vcnih olajšav v obliki znižanja odmeijenega davka (ocena - 8,3 trtica din), ob koncu poslovnega leta bile brez sredstev za poslovanje. primerjavo navajamo ocene za gostinstvo in prevoz oseb in bla-63 Parejene na enakih izhodiščih: 'gostinstvo (42 obratovalnic) * Prosta sredstva obratovalnic - 2,4 milijona din, * obračunana amortizacija - 7 milijonov din, (oh m°*na poprečna mesečna osebna poraba gostinca - 43.310 din Sr°ratovalnica ob koncu leta brez sredstev za poslovanje, vsa prosta edstva obratovalnice porabljena za osebno porabo lastnika obrato-ainice). 'Prevoz oseb in blaga (261 obratovalnic) * Prosta sredstva obratovalnice 0,93 milijona din, 2 obračunana amortizacija - 40,6 milijona din, j!* možna poprečna mesečna osebna poraba prevoznika - 38.774 p P (obratovalnica ob koncu leta brez sredstev za poslovanje - vsa Qk°sla sredstva obratovalnice porabljena za osebno porabo lastnika deficitarne dejavnosti Prea' °Predeljevanju deficitarnih dejavnosti smo izhajali iz dveh tl eL.Postavk. Kot deficitarne smo opredelili tiste storitvene dejavnos- _ > Ki < $tv C Larne' Dejavnosti so naslednje: čevljarstvo, krojaštvo in Šivilj-gQ °’ kemično čiščenje, pralnice in likalnice, čiščenje stanovanj, servis te^dinjskih strojev in RTV servis, mehanika, tapetništvo, instala-stvo za centralno kurjavo, drobna hišna popravila, popravljanje in polnjenje akumulatorjev, popravila kmetijske mehanizacije, avtopralnice, mlinarstvo, žaganje drv, kovaštvo, zbiranje in predelava sekundarnih surovin, čiščenje poslovnih prostorov, urarstvo, izdelki domače in umetne obrti, optika, zasebna prodaja na drobno. S strani obrtnika je opredelitev deficitarnosti pomembna predvsem pri pridobivanju kredita na banki, saj mu le-ta pri deficitarnih dejavnostih nudi ugodnejšo obrestno mero. Menimo, da ni smotrno opredeliti vseh obrtnih dejavnosti kot deficitarnih, kajti banka ima področje obrti v svojih planih opredeljeno kot prednostno (kar pomeni ugodnejše pogoje v primerjavi z drugimi področji), v okviru tega pa imajo deficitarne dejavnosti še ugodnejše pogoje. Obrtniki, ki so kooperanti z organizacijami združenega dela, ki nadomeščajo uvoz oz. sodelujejo pri proizvodnji za izvoz pa imajo dodatne olajšave pri davkih. 6. Povezovanje drobnega gospodarstva z velikim Za oceno problematike povezovanja drobnega gospodarstva z velikim smo v vse organizacije združenega dela industrije, gradbeništva in trgovine posredovali vprašalnik. Odgovore smo prejeli od 30 organizacij združenega dela. Ugotavljamo, da 24 organizacij združenega dela od tridesetih sodeluje z zasebnim sektorjem. Sodelovanje poteka delno na osnovi kooperacijskih pogodb ter delno na kupoprodajnih odnosih (naročilo). Organizacije sodelujejo z različnim številom zasebnih obrtnikov od enega pa tudi do sto. Zasebniki za organizacije združenega dela velikega gospodarstva opravljajo predvsem naslednje storitve oz. izdelujejo proizvode na področjih: vzdrževalno investicijska dela na strojih in napravah, maloserijska proizvodnja, nadomeščanje uvoza, izdelava propagandnih materialov, izdelava prehrambnih artiklov, zaključna dela v gradbeništvu ter prevozne storitve, ko-vinoplastika, izdelovanje gumenotehničnih, livarskih, kovinskih, kemičnih, usnjarskih, lesenih ter tekstilnih izdelkov. V organizacijah ocenjujejo, da to sodelovanje pozitivno vpliva na rezultate poslovanja predvsem zaradi odprave ozkih grl v proizvodnji. V večini organizacij so z izpolnjevanjem pogojev glede kvalitete ter rokov s strani obrtnika zadovoljni ter pri tem navajajo tudi, da so cene storitev obrtnikov nižje od cen organizacij družbenega sektorja, nekatere organizacije pa opozarjajo tudi na slabše izkušnje (npr. Izolirka TOZD Tectum) zlasti pri iskanju novih kooperantov. Organizacije navajajo, da se plačevanje izvršenih del odvija v zakonskem roku oz. po dogovoru, redko pa se uporablja avans. Le ena OZD navaja, da zaradi splošne nelikvidnosti ne morejo vedijo v roku poravnati računov. Večina organizacij poroča, da nimajo dodatnih potreb po sodelovanju z zasebnim sektorjem, saj imajo pokrite potrebe po tem sodelovanju. V Kolinski iščejo partnerje za izdelavo nekaterih strojnih naprav ter za nadomestilo uvoženih izdelkov in opreme, v Emoni BC TOZD Prehrana (ki sedaj še ne sodeluje z zasebnim sektorjem) bi sodelovali z obrtniki, ki bi bili sposobni izdelati določene mehanske in elektronske sklope za pakirne stroje ter enostavnejše pakirne stroje, v nekaterih organizacijah bo širitev sodelovanja možna, v kolikor bodo obrtniki sami zagotavljali potrebni material, povečevanje sodelovanja pa bo možno le na podlagi kvalitetnih storitev s strani obrtnikov. V večini organizacij tudi ne razmišljajo o tem, da bi npr. oddali stroje zasebniku v najem; ocenjujejo, da ni potreb, oz. nimajo takih strojev. Le v DO KTM Protektor konkretneje razmišljajo o tem, da bi oddali v najem del hidravličnih stiskalnic. Organizacije pridobivajo informacijo o obrtniški ponudbi na sejmih, preko obrtnih zadrug, preko oglasov v časopisih, preko obrtnikov samih, preko drugih OZD ter preko drugih publikacij (DO Kolinska bi pri tem želela večjo aktivnost obrtnih združenj). Nekatere od organizacij tudi sodelujejo na sejmih oz. srečanjih drobnega gospodarstva z velikim, večina pa poroča, da si te sejme vsaj ogledajo. V nekaterih organizacijah velikega gospodarstva obstaja interes za ustanavljanje novih manjših enot, v katere bi prenesle del proizvodnje, vendar je za nerealizacijo tega cilja prisotnih več razlogov, predvsem pomanjkanje finančnih sredstev. V drugih organizacijah zaradi narave delovnega oz. tehnološkega procesa temu cilju ne morejo slediti. Od vseh anketiranih organizacij združenega dela imajo le štiri v svojih planskih aktih opredeljeno tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem. 7. Kreditna politika Glede na to, da ie področje kreditne politike v pristojnosti banke ga bomo tudi tu Je omenili. Cilji, ki so opredeljeni v Družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji so vsebovali tudi naloge banke glede zagotavljanja ugodnejših pogojev in sredstev za financiranje razvoja drobnega gospodarstva. Ugotovimo lahko, da so banke del te naloge že realizirale in sicer v smislu zago- tavljanja cenejših kreditov za razvoj drobnega gospodarstva ter ustanavljanju posebnih bančnih enot za kreditiranje razvoja tega področja. Tu bi želel omeniti, daje v naši občini še v letu 1985 obstajala Raz-vojno-gospodarska skupnost, preko katere seje financiral tudi razvoj drobnega gospodarstva predvsem v novih stanovanjskih soseskah pri gradnji primarnih in sekundarnih centrov. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, daje bil vir financiranja te skupnosti neskladen z zakonskimi opredelitvami (sredstva skupnih rezerv) smo morali Razvojno-gospodarsko skupnost ukiniti, kar pa ima za posledico še manjše možnosti zagotavljanja materialne osnove za razvoj obrtne dejavnosti. Drugega zakonskega vira, ki bi zagotavljal dodatne možnosti razvoja drobnega gospodarstva (kot npr. sklad za razvoj drobnega gospodarstva) pa nam kljub prizadevanjem in posvetovanjem tudi z republiškimi upravnimi organi, do sedaj ni uspelo opredeliti. 8. Prostorsko področje Eden bistvenih pogojev, ki omogočajo razvoj drobnega gospodarstva, je zagotavljanje poslovnih prostorov in lokacij za obrtne dejavnosti. V občinskem družbenem planu za obdobje 1986-1990 imamo opredeljene naslednje možnosti: a) V obrtno servisni coni MM 5/2 je dvanajst lokacij namenjenih za proizvodnjo izdelkov, ki direktno povečujejo izvoz, proizvodnjo, ki nadomešča uvoz, proizvodnjo za dopolnitev asortimana na trgu ter deficitarne storitvene dejavnosti. V letu 1986 se bo ta cona delno komunalno opremila, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se bo z gradnjo predvidoma pričelo v letu 1987. b) Gradnja primarnega centra v Štepanjskem naselju se bo zaključila v letu 1986, obstaja pa možnost nakupa poslovnih prostorov tako za zasebni kot družbeni sektor, saj je nekaj površin še neoddanih. c) V krajevni skupnosti Vevče se bo v letu 1986 pričel graditi manjši obrtno servisni center. č) Za kare ZaloŠka-Kajuhova, kjer je predvidena gradnja dveh objektov (eden za obrtno servisne in drugi za uslužnostne dejavnosti), se bo v letu 1987 pridobilo zemljišče ter urejala potrebna dokumentacija. d) V coni MS 7/2, kjer so po zazidalnem načrtu opredeljene lokacije za opravljanje obrtnih dejavnosti, bo potrebno ponoviti akcijo pridobivanja zemljišč, ki so sedaj v privatni lasti, od tega pa je odvisna tudi realizacija gradnje v tej coni. e) Na severovzhodnem delu soseske MS 5/2 Fužine je po zazidalnem načrtu predvidena gradnja štirih objektov za servisne dejavnosti. Krajevna skupnost je opredelila željene dejavnosti, izbor kandidatov pa se bo vršil preko javnega natečaja. 0 V KS Nove Jarše se bo po potrjeni spremembi zazidalnega načrta (združitev dveh sekundarnih in primarnega centra na eno lokacijo) izvedel javni natečaj za pridobitev investitorjev. Dejavnost bomo opredelili skupaj s'krajevno skupnostjo. g) V obdobju 1986-1990 bos prekvalifikacijo stanovanj VI. in VII. kategorije pridobljenih 15 poslovnih prostorov. h) V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bomo še nadalje evidentirali nezasedene skupne prostore in jih namenjali za opravljanje obrtnih dejavnosti. Poudarjamo, da poteka sodelovanje z nekaterimi krajevnimi skupnostmi dobro (v Novih Fužinah, v 3 KS Štepflnjskega naselja), medtem ko je Ic-to slabše z drugimi KS. i) Nadaljevalo se bo opredeljevanje lokacij za postavitev kioskov, lokacije se bodo oddajale preko javnih natečajev, dejavnosti pa bodo določale krajevne skupnosti. Prav na tem področju opažamo, da večjega zanimanja za postavitev kioskov ni. Potrebno bo tudi pripraviti ažuren seznam oseb, ki opravljajo dejavnost v kioskih, ugotoviti, kateri kioski ne obratujejo ter primerno ukrepati, pripraviti pa bo potrebno tudi seznam neoddanih lokacij, ki so preostale od zadnjih natečajev. Ugotavljamo torej, daje v planskih dokumentih opredeljenih precej možnosti za razvoj obrti, vendar se realizacija večkrat zavleče zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ter problemi v zvezi z pridobivanjem zemljišč. 9. Zakonodaja s področja drobnega gospodarstva in pristojnosti upravnega organa V SR Sloveniji ureja področje samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov obrtni zakon iz leta 1979 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi leta 1983 in 1985. Samostojni obrtniki opravljajo obrtno, gostinsko, turistično, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost, prodajo na drobno ter druge gospodarske in negospodarske dejavnosti pod pogoji, kijih določajo obrtni zakon in drugi pozitivni pravni predpisi. Ureditev določenih zadev s področja obrti obrtni zakon prepušča občinski skupščini. Z odlokom občinska skupščina ure- ja posamezna vprašanja s področja sprejemanja gostov na prenočšče in hrano, prodaje na drobno, opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski poklic ter uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. Poleg obrtnega zakona regulira posamezna vprašanja s področja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov še vrsta zakonskih in podzakonskih predpisov (zakon o gostinski dejavnosti, pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in v storitvah v gostinskih obratih, pravilnik o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom, pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov, zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, zakon o stanovanjskih razmerjih, zakon o varstvu pri delu, zakon o varnosti cestnega prometa, pravilnik o registraciji motornih vozil, odlok o ureditvi avtotaksi službe, kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki in drugi). S spremembami in dopolnitvami obrtnega zakona so dane večje možnosti za razvoj drobnega gospodarstva. V postopku sprejema je zakon o stečaju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov, kar doslej ni bilo urejeno, v teku je tudi postopek za spremembo zakona o zavarovanju plačil proizvodov in storitev samostojnih obrtnikov. V okviru pristojnosti upravnega organa s področja samostojnega osebnega dela v lasti občanov je izdaja obrtnih dovoljenj, raznih odločb ter drugih potrdil. Ugotavljamo, da se obrtna dovoljenja izdajajo v predpisanem zakonskem roku, ne glede na to, da je večina izdanih obrtnih dovoljenj vezana na različna predhodna soglasja (npr. Mestne uprave za inšpekcijske službe. Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ...) za pridobitev katerih je tudi potreben določen čas. Ugotavljamo, da večjih problemov pri izdaji obrtnih dovoljenj ni, v zadnjem času seje izboljšalo tudi sodelovanje z inšpekcijskimi službami, vendar bi ga bilo potrebno še okrepiti. V naslednji tabeli prikazujemo število opravljenih oziroma rešenih zadev: 1982 1985 IND - obrtna dovoljenja za obrt, avtoprevozništ-vo, postranski poklic, gostinstvo, domača obrt 162 193 119 - odločbe o prenehanju opravljanja obrti 83 100 120 - ostale izdane odločbe o začasni prekinitvi poslovanja, o zaposlitvi delavcev, o razširitvi predmeta poslovanja, o preselitvi obratovalnice, o drugih spremembah 606 725 120 - potrdila za uvoz 939 781 83 - izdajanje novih delovnih knjižic, starih in vpisovanje sprememb 1658 2015 122 - pogodbe o delovnem razmerju, odjave delavcev in dodatki k pogodbam 1499 1538 103 - štipendijske pogodbe in dodatki 48 29 60 - razna vabila, dopisi 'in prijave sodniku za prekrške 18* 371* * Opomba: pri zadnji postavki, za leto 1982 niso upoštevana vabila in dopisi- 10. Primerjava nekaterih kazalcev poslovanja družbenega in zasebnega sektorja drobnega gospodarstva V družbenem sektorju drobnega gospodarstva v zadnjih letih ni bilo ustanovljene nobene nove enote, medtem ko je število obratovalnic zasebnega sektorja relativno hitro naraščalo. Ugotavljamo, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih v družbenem sektorju ugodnejša v primerjavi s tisto v zasebnem sektorju, kjer ima več kot polovica zaposlenih le 1 stopnjo strokovne izobrazbe. Obe področji se srečujeta s kadrovsko problematiko, kije posledica tega, da usmerjeno izobraževanje ne nudi dovolj strokovno usposobljenih kadrov. Na podlagi podatkov SDK ter podatkov Občinske uprave za družbene prihodka (davčne napovedi) lahko ugotovimo, daje bila produktivnost (v letih 1983.in 1984) merjena z dohodkom na zaposlenega večja v družbenem sektorju drobnega gospodarstva in sicer v letu 1984 za 31,2 %. Za boljšo primerjavo smo iz kazalca za zasebno obrt UUNUVIIUM 6C 5IUU3dj. V V UMUJiliuv vivivt- umiiiiuihvijv ' . hodku, ki v letu 1984 znaša v družbenem sektorju 15,3 % ter ostane v dohodku zasebnega sektorja, ki znaša 7 %, lahko ugotovimo, d družbeni sektor večji del sredstev namenja akumulaciji. ... Ekonomičnost poslovanja je bila tako v letu 1983 kot 1984 bo*js v zasebnem sektorju, vendar kazalca nista popolnoma primerljiva* ker smo ekonomičnost družbenega sektorja merili kot celotni prih " dek na porabljena sredstva, v zasebne sektorju pa kot celotni prihode na materialne »stroške (pri vseh kazalcih primerjamo obrtne dejavno:*- ti brez avtoprevoznikov, gostiln in popoldancev, ker so drugače kazalci slabši). Zanimiva je tudi primerjava čistih osebnih dohodkov delavcev v družbenem in zasebnem sektorju. Ugotavljamo, daje bil v letu 1984 povprečni čisti osebni dohodek na delavca v družbenem sektorju, ki je znašal 29.775 din za 1% višji od povprečnega v zasebnem sektorju (obrtniki in delavci). Povprečni mesečni čisti osebni dohodek v družbenem sektorju je bil za 23,5 % večji kot osebni dohodek delavca zaposlenega pri obrtniku oziroma za 19,9 % nižji od povprečnega čistega osebnega dohodka obrtnika. Če primerjamo podatke o osebnih dohodkih ter ugotovitve družbenega sektorja, da jim delavci uhajajo k zasebnikom zaradi večjih osebnih dohodkov, prihaja tu do določenega neskladja oziroma nelogičnosti. V. Ugotovitve Že v uvodu smo poudarili, daje problematika drobnega gospodarstva kompleksna ter rešljiva samo s skupno akcijo različnih subjektov. Ugotavljamo, daje bilo v zadnjem času na tem področju dosti narejenega od sprememb zakonov in predpisov do posredovanja različnih predlogov ter rešitev pristojnim organom, vse do zveznega nivoja. Ugotovimo lahko, da je problematika razvoja znana, s čimer so seznanjeni tudi pristojni organi ter da le-ti vlagajo napore za odpravo zaviralnih faktorjev (od predlogov za zmanjševanje administriranja v OZD družbenega sektorja, izvozno-uvozne problematike, problematike usmerjenega izobraževanja, bančne politike, DUR, itd.). Ugotavljamo pa, da se tako družbeni kot zasebni sektor drobnega gospodarstva pri svojem poslovanju še vedno srečujeta s podobnimi Problemi. Pri tem velja zlasti opredeliti glavne ovire, ki onemogočajo hitrejši razvoj tega področja: pomanjkanje finančnih sredstev za financiranje novih enot, počasno reševanje prostorske problematike, ni združevanja sredstev za skupna vlaganja v nove enote oziroma prestrukturiranje, davčna zakonodaja. V primerjavi z velikim gospodar-stvom'se družbeni sektor drobnega gospodarstva srečuje s podobnimi težavami (pomanjkanje obratnih sredstev, probremenjenost dohodka z različnimi obveznostmi, ...), še bolj pa je v primerjavi z drugimi Področji gospodarstva izrazita tehnološka zastarelost opreme, fluk-teacija delavcev ter veliki stroški režije. Zasebni sektor sicer številčno narašča, vendar ostaja tako po obsegu kot tehnološko na nizki ravni. V bodoče bo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva omogočen v ko-hkor bodo realizirane naslednje naloge: - gospodarstvo samo mora v okviru svojih tehnoloških in tržnih Potreb z izdvajanjem sredstev ali prestrukturiranjem ob pomoči bank !n tudi sredstev občanov ustvarjati pogoje za ustanavljanje novih pro-■zvodnih enot - zasebni sektor drobnega gospodarstva je potrebno v okviru obstoječe zakonodaje maksimalno stimulirati za tehnološki razvoj, več-■j0 zaposlitev delavcev in dohodkovno povezovanje z združenim de->om občini zaradi izrednega povečanja števila prebivalcev (novograd-nJe) primanjkuje storitvenih uslug občanom, zato je potrebno tej *Vrsti obrti z maksimalno ugodnimi pogoji zagotavljati delovne prostore. .Občina lahko prispeva k razvoju drobnega gospodarstva v okviru nJenih pristojnosti, zato smo tudi v analizi natančneje razčlenili podivja, kjer so možne konkretne akcije (zagotavljanje lokacij in zem-.m za obrtne dejavnosti, opredelitve lokacij za kioske, davčna polivka, opredeljevanje deficitarnih dejavnosti). Iz pripravljene analize ■ahko zaključimo, da se kljub težavam, ki so prisotne na tem področ-I > zlasti zasebni sektor razvija relativno ugodno, vendar nekatere nabite, ki izhajajo iz družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drob-gospodarstva ter akcijskih programov (zlasti ustanavljanje novih n°t, večje povezovanje,...) niso realizirane. Menimo, da bo hitrejši ?zvoj omogočen ,akrat, ko bo rešena problematika v okviru širše ruŽbene-politične skupnosti. ‘z analize izhajajo nekatere konkretne naloge, kijih bo potrebno v “cini prioritetno reševati za zagotovitev hitrejšega razvoja drobnega ®°sPodarstva. V|> Zaključki, pobude, predlogi *' hivo občine ’• Pripraviti je potrebno celovito analizo prostorske problematike: si a> Glede na to, daje eden od zaviralnih faktorjev pomanjkanje potnih Prostorov in lokacij za opravljanje obrtnih dejavnosti je polili*0 Pospešiti aktivnosti na področju pridobivanja in urejanja zem-V ta namen naj ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč pripravi Sebno poročilo o aktivnostih, ki se vodijo v zvezi s pridobivanjem zemljišč, pridobivanjem dokumentacije, komunalno ureditvijo zemljišč, gradnjo, stroški ter opredeli tudi celoten postopek, ki je potreben, da določen investitor pridobi neko lokacijo, Naloga velja za naslednje cone oziroma območja: obrtno servisna cona MM 5/2, kare Zaloška-Kajuhova MS 2/1, soseska MS 5/2 Fužine, MS 7/2, v KS Nove Jarše - združitev dveh sekundarnih in primarnega centra na eno lokacijo. Nosilec: ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč v sodelovanju s Komitejem za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Rok: 15. september 1986. b) Pripraviti je potrebno točen pregled stanja kioskov na območju občine, preveriti kateri ne obratujejo ter v zvezi s tem sprejeti določene ukrepe, hkrati pa je potrebno pripraviti seznam lokacij, ki so preostale od zadnjih dveh natečajev, a so neoddane. Proučiti je potrebno, ali obstajajo možnosti za nove lokacije terna podlagi tega razpisati javni natečaj. Nosilec: Komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Rok: konec leta 1986. c) Krajevne skupnosti naj realizirajo nalogo evidentiranja nezasedenih skupnih prostorov kar velja zlasti za tiste, ki se na naše prejšnje akcije niso odzvale (vse razen KS Nove Fužine, 3 KS Štepaniskega naselja, 2 KS Nove Jarše, Moste, Zadvor, Polje, Besnica, Selo, Šmartno). V ta namen bomo s tajniki krajevnih skupnosti organizirali poseben sestanek in se konkretno dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Nosilec: krajevne skupnosti, KDP Rok: 31. avgust 1986 2 a) Ob pripravi sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986-90 bomo ponovno proučili opredelitev deficitarnih dejavnosti. Pripravili bomo predlog, po katerem bo možno med deficitarne dejavnosti uvrstiti tako tiste, ki so pomembne z vidika zadovoljevanja osnovnih potreb občanov kot tudi združenega dela. Nosilec: KDP Rok: ob pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov za obdobje 1986-90 b.) Glede na to, daje v občinah v okviru mesta Ljubljane deficitarnost neenotno opredeljena, seje potrebno v okviru mesta dogovoriti glede enotne opredelitve. Nosilec: pobudo posredovati Mestnemu komiteju za energetiko, industrijo in drobno gospodarstvo Rok: julij 1986 3. Pripraviti je potrebno analizo učinkov in posledic davčnih olajšav ter njihov vpliv na razvoj drobnega gospodarstva. V skladu z možnostmi, ki jih ima občina na področju oblikovanja davčne politike in opredelitvami v zvezi s pospeševanjem poslovnega sodelovanja t.i. velikega gospodarstva z drobnim gospodarstvom in preseganjem kupoprodajnih odnosov naj se v odloku o davkih občanov poveča stopnja zmanjševanja davčne osnove obrtniku, ki vlaga sredstva v širitev in modernizacijo dejavnosti obratovalnice, kije v skladu z družbenim planom občine. Hkrati je potrebno proučiti tudi možnost olajšav za zaposlovanje novih delavcev in kooperacijsko sodelovanje. Nosilec: OUDP Rok: oktober 1986 II. Drugi subjekti: 1. Za lažje, hitrejše in ažurnejše spremljanje kazalcev in rezultatov gospodarjenja zasebne obrti je potrebna računalniška obdelava podatkov. V okviru mesta Ljubljane je potrebno opredeliti enotne kazalce za spremljanje rezultatov zasebnega sektorja, tako da bi bila omogočena primerljivost z družbenim sektorjem. Nosilec: pobudo posredovati Mestnemu komiteju za energetiko, industrijo in drobno gospodarstvo Rok: julij 1986 2. Zaradi težav pri razvrščanju obrtnih dejavnosti po statističnih klasifikacijah je potrebno Zavodu SR Slovenije za statistiko posredovati pobudo, da prouči možnost popravkov obstoječih obrazcev, ki se nanašajo na obrt. Prihaja namreč do prevelike gostitve obratovalnic pod klasifikacijami »druge dejavnosti«, prav tako pa bi bilo potrebno obrazce sestaviti tako, da bi ločevali med proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi. Nosilec: pobudo posreduje KDP Zavodu SRS za statistiko Rok: julij. 3. Do težav prihaja tudi pri uvrščanju organizacij združenega dela v področje obrti, saj SDK uvršča v to področje predvsem organizacije, ki opravljajo storitveno dejavnost, medtem ko družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva opredeljuje te organizacije širše (glej st. 1) oziroma jih več uvršča pod drobno gospodarstvo. Zato je potrebno SDK posredovati pobudo, da prouči možnost uvrščanja OZD v področje obrti, kot jih opredeljuje družbeni dogovor. Nosilec: pobudo SDK posreduje KDP. Rok: julij. 4. Glede na to, daje eden od bistvenih zaviralnih faktorjev na tem področju pomanjkanje finančnih sredstev, bo potrebno sistemsko rešiti način oblikovanja skladov, možnosti združevanja sredstev oziroma financiranja drobnega gospodarstva. Nosilec: pobudo posreduje KDP Komiteju za drobno gospodarstvo. Rok: julij. 5. Specifičnost občin v Ljubljani je v izredni gospodarski prepletenosti, strnjenosti in povezanosti. Neracionalne, predvsem pa neučinkovite so kakršnekoli akcije za povezovanje gospodarstva pri ustanavljanju novih enot samo v okviru občine, zato predlagamo vodenje takih akcij preko mestnega IS oziroma MGZ, kjer so dani večji pogoji za sistem informiranja, evidentiranja pobud, skupne sklade, ustanovitve konzorcija, povezavo z bankami itd. Osnovna naloga v občini v tem sklopu je prostorsko prilagajanje skupnim rešitvam. Nosilec: pobudo posredovati IS mesta Ljubljane in Gospodarski zbornici občin ljubljanskega območja. Rok: julij. 6 a) Za odpravljanje strukturnih neskladij v drobnem gospodarstvu, ki se kažejo predvsem v premajhnem številu enot drobnega gospodarstva, v katerih je zaposlenih manjše število delavcev, morajo organizacije združenega dela in občine posvetiti posebno skrb nosilcem priprav proizvodnih in investicijskih programov za ustanavljanje novih proizvodnih in storitvenih enot v dejavnosti drobnega gospodarstva, predvsem kot enovitih delovnih organizacij in pogodbenih organizacij združenega dela. b) V ta namen bi bilo smotrno usmeriti del sredstev za raziskovalno dejavnost za izdelavo študij, raziskav ter priprav programov za nastajanje novih enot za potrebe drobnega gospodarstva. Netilec: a) KDP; b) pobudo posredovati Mestni raziskovalni skupnosti Rok: a) tekoče; b) julij 7. S ciljem pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva, spoznavanja problematike tega področja ter boljšega medsebojnega informiranja naj se RTV Ljubljana posreduje pobuda glede možnosti priprave stalne tedenske TV oddaje o drobnem gospodarstvu (podobno kot npr. za kmetijstvo). Nosilec: pobudo posredovati RTV Ljubljana Rok: julij 1986 8. Navedeni podatki o poslovnih rezultatih obratovalnic (brez gostincev in prevoznikov) za leto 1983 in 1984 in ocene za leto 1985 kažejo na to (čeprav ne gre za reprezentativni vzorec - ena občina in le triletno obdobje), da bo treba proučiti kaj v predpisih, ki urejajo finančne, materialne in druge odnose na področju privatnega sektorja drobnega gospodarstva, spremeniti oziroma urediti drugače, da bo na ustavni podlagi in na zakonit način omogočen njegov stabilen, dolgoročen razvoj tako, kot je zapisano v mnogih planskih in drugih dokumentih. Analizirati stanje in posledice, ko obrtnik uporablja za osnovna, obratna in rezervna sredstva osebne porabe (po obdavčitvi z davkom od dohodka iz gospodarske dejavnosti in davkom od skupnega dohodka dbčanov), hkrati pa ostaja neevidentirana poraba znatnih sredstev (davčne olajšave, amortizacija). Proučiti vpliv diferenciranega obravnavanja - obdavčitve začetnih sredstev (kapitala) in sredstev, ki so rezultat gospodarjenja - produkt dela delavcev in obrtnika, odvisno od tega ali jih obrtnik ohranja v obratovalnici - širi, modernizira dejavnost, zaposluje nove delavce - v skladu z instrumenti ekonomske politike na področju privatnega sektorja (maksimalna vrednost sredstev za delo, omejitev opravljanja določenih vrst dejavnosti, število zaposlenih, odnosi v delitvi dohodka, itd.) ali jih uporablja za osebno porabo. Vzporedno s tem pa je pri ugotavljanju poslovnih rezultatov obvezno evidentirati in upoštevati vse denarne in materialne tokove, ki so vključeni v produkcijo, kijih obrtnik sedaj ni dolžan evidentirati (tako v dobro kot v breme), družba pa zahteva od davčnih organov, da jih evidentirajo in upoštevajo pri ugotavljanju ekonomske moči obrtnika (npr.: nabava, prodaja osnovnih sredstev, gotovinska plačila, amortizacija, ki ji je treba zagotoviti realno vrednost). Nosilec: pobudo se posreduje v proučitev Republiškemu komiteju za drobno gospodarstvo Rok: julij 1986. 9. Organizacije združenega dela drobnega gospodarstva so s pripravami raznih aktov ter drugim administriranjem enako obremenjene kot organizacije drugih področij gospodarstva. Glede na manjši kadrovski potencial teh organizacij, bi bilo potrebno proučiti možnost zmanjšanja odvečnega administriranja v teh organizacijah. • Nosilec: ponovno posredovati pobudo Republiškemu komiteju za drobno gospodarstvo Rok: julij. ■ ■ ■ j ' .... c c 10. Glede na težave z zagotavljanjem obratnih sredstev pogodbenih organizacij združenega delaje z namenom hitrejšega zagona novih pogodbenih organizacij potrebno proučiti možnost, da bi novoustanovljene POZD prvo leto poslovale kot poskusna proizvodnja z vsemi možnimi olajšavami. Nosilec: pobudo posredovati Republiškemu komiteju za drobno gospodarstvo Rok: julij. IZVRŠNI SVET Glej tabele na naslednjih straneh .1 "liioBsmBgio rial > !xmi.“-N 3 (h X Q N O (0 c1 to > o Ul O a o "to N <0 X c >u c ta c < X ti CQ < H J 10 w °o to —' c °o *-> U1 N to h to N X O ul >U rt) 0 X c Ul o Ih 0 ■M to E x N CM oo oo CM O o CM CM in CM o CM CM in 2 NO "fr O) to i P- c n ro u «-) ti Ul ■S QhU Ul O C X o Ul O OJ ul to c > *-) ,y 3 ■g (h OJ 0 ti OO ON o o 00 NO CM On 00 NO 00 On On oo 00 o in oo O Ih a TABELA 3 : Obratovalnice po značaju obrtne dejavnosti (redna obrt) Absolutna razlika 85-80 ' Cc r- or 1 40 co O vD CM 20 O' CM — 24 24 54 OC 46 CM 1 2 215 21 O g ^ ~ in 00 co 130 00 00 vD CM in co 142 687 in t- 193 50 34 29 co r-H f- 98 En r-H r-H CM 96 96 r-H UO co 43 280 26 N 00 co • (0 u >o O (ti oo CM o in oo «g 5* CM 00 •' 70 42 27 20 OO 1-1 in Os 21 1 96 96 351 43 O 00 26 "M ON on > V-, l>- '3 >o ® (ti 3 c a n 269 269 r- 123 00 r^- ON in vO oo CM r-H CM i ■ i i 1 i 1 ON vO (7 CM 3 -V co 600 520 00 vO 37 26 27 CM vO 79 co in O 00 O 00 in O' 37 ON CM 28 -H UO ON co 00 štor. značaj 358 oo t" CM 1 64 32 20 t- OO i in CM CO i O oo o CM »n CM ON 00 00 —< co - > 2? CM cn CM uo to N « •3 >U O (ti U C a n 242 242 00 112 in ' in 120 i 72 72 297 35 CO CO CM uo CM N-Tti’ CM vD •|>s 00 00 a g C"« f—H 2 00 94 uo v£> 00 V vO vO CM i i i | | oo -(J) ON , E • 3 > > _N cr C N O 3 d Ul d 01 c > O 3 42- D. O er O Q) & a c o 4 57 TJ in štor. . in štor. o > C c X ? u + CQ + < (O1 a Obrtne stoi Izd. pred m. i > o x •O £ 0) 0) TJ "c a; Ul OJ TJ ►S IZd.tekst. . Izd. p red m I. Izd.živil, II. Izd.inpt XI O (ti c X) > (ti ■M CZ) Druge gosp Oseb.štor. . Oseb.štor Ostalo o > Ul C *-> Ul c N o > s (ti ^ co + C -1 < Oh D V) < h-H d 5 >| > > > X X 00 X U o O > < 1 L- (X X Ul w o c > m 0) T (D C *■> Ih X O (X) >u (0 c N O a c 4) vi O a N < ►J u CQ < O V) O C M O a (0 N S - Li 4-1 D (-1 I-* XI C/} O O d) «r > ? .s o VI NO O a . 3 ic, ki z 3-5 del 133 117 c "E > ■—i O +j TJ o CM 2 cm X I On CM in CM O o •73 S > (D O O -M tj' N E 0> ■Sl (-1 ♦J (D TJ N E TJ 0) U d c 1 N o| u dl > >N > N 'o M C N 3 (h Jh Ol (ti 3 L, P Ih O (D C X M1 in o o o? CM CM O CM 00 O O hh in 00 (NJ (M 0 IN- , , . k1 i i i oo in oo o "iti V) O >| >1 >| >| £| X X u o CM I CM 1 [N- T}< I ON „|00 ON| on 00 ON oo I I in o MM 00 CM c ■ N o o > > g £ c' a a V3| f O > o < CM M1 00 oo SKUPAJ A + B + C 1060 419 634 1053 2113 TABELA 5 : Število oseb, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic i L 1 h- CM 1 J ) ; ;Vi Absolutr razlika 46 00 o r- co co l CO 1 - M1 vO CM i 25 CM 1 - iii i iJj IND. 123 127 100 CT' CM 157 73 55 125 300 r-H CM rT 256 C' i • . . < 1 Skupaj 249 228 75 36 00 vO in vD 35 in CM CM i ■ ' 1 , .ti ‘sr Ih >U o *-> C 00 w N 5 i f—4 CM 22 oo O CM in in in CM CM i ■ , 1 , O ^H • > ^ >u o <0 u c a n O' o O' o •-* 54 l vO co —1 30 l 1 1 1 i • i i i čcT oo D. 3 00 oo o CM oo 00 in oo CM r—< 29 CM 29 t*- vD 23 23 i iiii • 'H-J .t; to ns , ,n H 2 o 2 H W N r- CM 104 - 28 f—< »—1 r- CM r- vn 23 23 , . ' 1 1 proizv. značaj 76 76 i 30 \D l CM CNJ 25 i l i i i iii, Skupaj A + B A. Obrtne štor. in popr. I. Izd. pred m. iz nekovin II. Izd.kovin, predm. III. Izd.elektr.el . in predm. IV. Izd. lesenih predm. V. Izd.tekst, predm. VI. Izd. pred m. iz usnja in qume VII. Izd.živil, predm. VIII. Izd.in popr.razn.proizv. IX. Stavbna obrt X. Druge gosp. dej. B. Osebne štor.in štor. gosp. XI. Oseb. štor. in st or. gosp. C. Ostalo Gostinstvo Avtoprevozništvo - avtotaksi Prodaja na drobno SKUPAJ A + B + C ________ 76 127 203 109 140 249 123 TABELA 6 : Kvalifikacijska struktura delavcev zaposlenih pri obrtnikih V>1 VO 284 r 97 oo ir 00 20 (/) C/3 1-1 -1 152 co 20 o r—< in vD 09 124 CM 35 in o- CM in CO CM CM ir CO in ui i 00 00 43 co 1 CO 152 CO co 120 co in 89 Ol CO TF co vO i 1 - i l 1 1 1 i —* i CM i 1 , ■ CM vD 1 1 1 1 1 1 1 i"1 i 1 1 in i QN in I | | , * u <0 N (Q f-i X M1 i 29 46 s —1 Ol 1 OJ 56 Ol 00 238 CO co 273 c O N N co i CO i i l l 1 1 i 1 1 co 1 1 1 CO > 4-> m "c OJ i 1 i i 1 1 1 1 Ol co vO 1 ir 1 o a o o -M en -M (fl r—« i 50 00 CM C' 1 X5 1 - co CM in co 252 Ol m co CM 309 Ul vO 200 co in 0- t'- vO 118 o- ir 1 1 Oi *-H . ir 1 1 1 o M? r- 1 f—i l i l i i CM i 1 i co i 1 1 CO vD —1 i - i i i i CO i 1 i in l 1 1 in .4, a) m >u (0 'C X o ir —1 76 ir ir CO i 36 vO 1 i S l 1 1 co r-H N N CO l i l i l 1 i i 1 1 i 1 l 1 1 1 * (0 N C O g* OJ 1 i i l 1 1 1 i 1 1 i 1 i 1 1 1 Ch ■M n. V) - 102 co '-1 o ir vO 59 37 1 i co CM | 1 | CO CM CM CM 'O iti E _N • cT . c Ih X 0) C E E X Ul 3 > M N ra O •M (h a > o 4) E x 4) (h X > 43 l-c *-> J* 4) X 4) U a c 4) Ul 4' 4) a *-> ui 4) N E X 43 Ih 43 E o tH a >N in popr.r > N Ih X O ra c «-> >UJ s N n O c X o Ih X ra •.—> C u O X •o 43 X ■a N X X ■S 3 CT C X 43 X 43 O (h a X > ra 43 CT 3 Ih X 43 ui o d Ul O m > Ul C > 4) Ih P c ra <0 a 43 - J s’ 173 a a 3 4J U) O 4—* ■g S IV > VI > > X X XI X co O G > Ih CU CO 1ABELA 7• r INANCNI REZULTATI PRIVATNEGA SEKTORJA OBRTI ( brez gostincev in prevoznikov) n • H ■v o o o < Eš". UA W CO O CA o ^ o CA UD UA UD CA UD OJ rH o d UD UA d A lA i—1 o lA O cD O o O oj rH UA UA d UD C0 (S -d" ca vO UA CO CA O KA UA o 00 C0 CA A O- KA lA CO Q\ cO d" O rH UA UA O KA OJ OJ C0 KA C0 UA OJ rH rH d KA CO rA UA ČA- UD d rH UA d" O A- O Oj' rH O rH ČO KA KA rH A KA 00 CA f-I 1 Tl.i tflVi tl. »H -ti, ,, . i : ' ■ j I jrfl t £ bt.tliri ;•: , i i' /ilH St' -iijll li f I . olsq lili V . • 'irjtu I ( lili >lo ' I.I.O* 1 '!. ■, h ; ; i lA KA OJ O CO Oj UA U) OJ CA CA- CA O C0 CO CA rH KA rH A- UA rH O KA CA ČA- d CA rH 0j CO C0 O UA OJ' OJ d CO KA ČA- CO ČO ČA- UA CA KA lA U) vD •JO d UA OJ OJ OJ ČA OJ (A- ČA OJ OJ CO •d- CA CO rH UA rH o rH C0 d OJ UA OJ OJ rH o O CAJ f 1 rH d O- A- d d KA rH rH OJ cj- oj oj rH OJ r-l KA d LA d d UA d-d-dAr-lcrr-l(AJ(AJCACOr-IVOUAr-l O ,,.•••••••••••• OUACOdKAUACOOO O lO d CA- (V d O. LA i—I O rH UA KA rH O LA UA d o C> I L0 AJ (XI rH r-1 M O A rt c A Ud dl 0) O Ud A O •rH a Pd ES • rH O > d rt o co O rH (Z) CO M w o A > o 4-5 N ud ti N N c Cm rt < CO m •rH W O A tH EH •H > > >o M •n> n o O xi c/D o -d •o Pd • H •rH • rH o M •H ES A rt hH S C o 4-> rt O rt >o P CD rH ZZ rH 03 V) o n N N C0 O K o < M (D N O A Ud O A CO •s •H • H w c A A A M ti *d f"3 0) M 6h Lt 4^ o M M >o -O >o N ES A c P-i Q 0) o OJ CH C 0) >o ti >o Q ►3 4-> O K > CO rH r—1 A Eh > P» 20 t> u) UJ 03 E o M 0) OJ o EH Pd m o > EH cn A m Pd CO ■*< Eh CO o Pd Ph Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 9. seji 16. junija 1986 obravnaval zgoraj navedeno gradivo in sprejel naslednji 1. 1. Izvršni svet sprejme gradivo »Stanje in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje« ter ga posreduje v obravnavo skupščini občine hkrati z zaključki, pobudami in predlogi, kot jih je izoblikovala delovna skupina IS - izdelovalka gradiva. 2. V komisijo za razvoj drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje se kot člana dodatno vključita tudi predstavnika Občinskega sindikalnega sveta ter gospodarstva z območja občine. 1 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR i PREDLOG z ■ ; ^ Na podlagi 107., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 15/86) in 76. člena statuta občine Ljubljana Mos-te-Polje(Ur. list SRS, št. 13/86)je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in seji zbora krajevnih skupnosti dne....sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v ob-člini Ljubljana Moste-Polje X__________________________________________________J občani opravljajo kot postranski poklic gospodarske in druge dejavnosti v skladu z določbami obrtnega zakona. 5. člen Kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljajo vse obrtne dejavnosti razen: - gostinske dejavnosti - avtoprevozniške dejavnosti - opravljanja storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali in viličarji - drugih dejavnosti, določenih s posebnimi zakoni in drugimi pred- ^ Ne glede na prejšnji'odstavek se gostinska dejavnost kot postranski poklic lahko opravlja v odmaknjenih in hribovitih predelih občine. IV. Uporaba dopolnilnega dela drugih oseb .6. člen Pristojni občinski upravni organ lahko samostojnemu obrtniku dovoli zaposlitev tudi več kot sedem delavčev, toda največ deset pod po- 8 da se ukvarja z opravljanjem storitev (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali da v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela - da ima poslovni prostor z opremo, ki ustreza predpisanim pogojem glede na povečano število delavcev. V. Prodaja lastnih izdelkov na drugih krajih 7, člen Samostojni obrtniki in osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, lahko prodajajo svoje izdelke tudi na tržnicah na območju občine pod pogoji, kijih določajo tržnice in na sejmih ter prireditvah na območju občine pod pogoji, ki jih določa organizator prireditve. 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za: - sprejemanje gostov na prenočišče in hrano - prodajo na drobno - opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postianski poklic - uporabo dopolnilnega dela drugih oseb - prodajo lastnih izdelkov na drugih krajih l. Sprejemanje gostov na prenočišče in hrano v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih 2. člen Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste in jim nudijo hrano in pijačo, s tem da morajo svojo dejavnost evidentirati Pri ustrezni organizaciji združenega dela s področja gostinstva, turizma, kmetijstva ali pri turističnem društvu, v katerega območje spada. Za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena si morajo občani pridobiti soglasje hišnega sveta, če je ta ustanovljen, ozi-roma soglasje sosedov v istem objektu. Prostori za sprejemanje na Prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih morajo izpolnjevati predpisane pogoje. U. Prodaja na drobno 3. člen Dejavnost prodaje na drobno, prodaje v premičnih objektih in kioskih se lahko opravlja na celotnem območju občine, in sicer tam, kjer sveti potrošnikov v krajevni skupnosti ugotovijo krajevni interes in dajo predhodno soglasje k vlogi za izdajo odločbe za opravljanje te dejavnosti. Ul. Opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski Poklic 4. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje lahko delovni ljudje in VI. Nadzorstvo nad izvajanjem odloka 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni organi inšpekcije. VIL Prehodne in končne določbe 9. člen Postopki za pridobitev dovoljenj po tem odloku, ki so v teku na dan uveljavitve tega odloka, se dokončajo po tem odloku. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 32/80). ...... PREDSEDNIK Ljubljana, dne........ SKUPŠČINE OBČINE Ivo SAMEC Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 9. seji 17. junija 1986 sprejel naslednji SKLEP Glede na to, da sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine na 3. seji 28. maja 1986 sprejela osnutek Odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje brez pripomb, jima izvršni svet posreduje v obravnavo in sprejem predlog odloka v nespremenjenem besedilu. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR Z N POROČILO ZAČASNEGA POSLOVODNEGA ORGANA O DOSEDANJEM DELU V OSNOVNI ŠOLI »JOŽE MOŠKRIČ« x _________________) Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 26. 3. 1986 sprejela Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v osnovni šoli »Jože Moškrič« in imenovala tričlanski začasni kolegijski poslovodni organ: predsednico, ki združuje delo v navedeni šoli in je tudi njen pedagoški vodja ter dva zunanja člana, zadolžena za pravno in ekonomsko področje. 1. V prizadevanjih za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega procesa, dela pedagoških delavcev, šolske svetovalne službe in izboljšanje samoupravnih odnosov je,začasni kolegijski poslovodni organ svojo aktivnost na področju pedagoškega dela usmeril v naslednje: 1. Pedagoško delo v osnovni šoli Jože Moškrič se odvija v dveh stavbah. V eni stavbi so pretežno starejši in izkušeni pedagoški delavci, v drugi pa mladi, brez izkušenj: na šoli na Jarški c. do 10 let delovne dobe - 40 % delavcev, na šoli na Clevelandski do 10 let delovne dobe - 76 % delavcev. Na šoli, kjer je mlad kader, je več porodniških in bolniških odsotnosti z dela in s tem nadomeščanj. To hromi kvaliteto pouka, zlasti v primerih, ko ni mogoče zagotoviti ustreznega strokovnega nadomeščanja. Precejšnje število učiteljev pripravnikov je bilo brez mentorjev, precej učiteljev pa brez strokovnega izpita. Do sedaj so pedagoški delavci, ki morajo v skladu z Zakonom o osnovni šoli opraviti strokovni izpit ta izpit bodisi že opravili oziroma so se na izpit pripravili in čakajo na rok, ki ga določi Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo. Ker na šoli zaradi slabe zasedenosti nekaterih predmetnih področij vsem pripravnikom nismo sposobni zagotoviti mentorstva, se povezujemo z drugimi šolami. Poostrili smo delovno disciplino in s tem zmanjšali število bolniških staležev. Na šoli je bilo in je še vedno nekaj ljudi, ki neredno in neodgovorno opravljajo svoje delovne naloge (npr. večurno zamujanje pouka, celodnevni izostanki brez opravičil: pri tehničnem delavcu npr. odklanjanje nalog, ki so za nemoteno delo šole potrebne). Kolegijski poslovodni organ ni ob sklepu skupščine prevzel dolžnosti disciplinske komisije, dosedanji disciplinski komisiji pa je potekel mandat, tako da se te napake lahko opravljajo le s pregovarjanjem kršiteljev, kar doslej ni bilo uspešno. Zato je potrebno reševanje disciplinskih postopkov ustrezno urediti in pristopiti k primerni razporeditvi pedagoških delavcev tako, da bi lahko obe enoti strokovno delali enako kvalitetno. 2. Šolska svetovalna služba se do ukrepa ni zadovoljivo ukvarjala z nalogami, za katere je usposobljena. Zato smo delavce te službe usmerili na reševanje problemov z njihovega delovnega področja. Socialna delavka se ukvarja s socialno problematiko učencev, ki so te pomoči potrebni in teh je na šoli, zlasti na Clevelandski, veliko. Pedagoginja skrbi za kvaliteto pouka, za kar ji prej zaradi drugih zadolžitev ni ostalo dovolj časa. Psiholog ima v zadnjem času poleg drugega strokovnega dela izpolnjen delovni čas s testiranjem šolskih novincev. Z novim šolskim letom bo treba delo šolske svetovalne službe kva-litetneje zastaviti, ter doseči, da bo vodila stalno skrb za dvig kvalitete pouka. 3. Zaradi pogostih odsotnosti pedagoških delavcev in iz drugih razlogov je bil pouk delno moten. Zato smo poostrili delovno disciplino in dosledno skrbimo, da učencem pouk ne odpada. Vendar zaradi razlogov iz prve točke nismo uspeli kvalitete učnovzgojnega dela dvigniti na želeno višino. Še bolj pereča kot učna, pa je na šoli vzgojna problematika. V sodelovanju z zdravstvenim domom je bila med učenci izvedena anonimna anketa o kajenju. Rezultati kažejo, da je 40 % učencev naše šole v starosti od 12-15 let občasno že kadilo ali kadi stalno (primerjava: v srednjih šolah po podatkih ankete kadi 35 % učencev). Pogosto so kraje denarja, obleke in drugih predmetov. Zato smo na pedagoški konferenci sprejeli konkretne naloge za preprečevanje teh slabosti. Organizirali smo predavanja za starše o škodljivosti kajenja. Predavanja dr. Goriška seje udeležilo veliko število staršev. Sprejeli smo pa še konkretne naloge v zvezi z reševanjem tega problema. V avgustu, ko načrtujemo delo za naslednje šolsko obdobje, bomo v program reševanja šolske problematike vključili tudi zunanje čini-telje, zlasti starše in zaprosili za pomoč organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo, ki nam je tudi doslej uspešno pomagala reševati tovrstno problematiko. 4. Z namenom, da bi bili delavci šole redno obveščeni o delu začasnega kolegijskega poslovodnega organa in o tekočih zadevah življenja na šoli, je le ta tedensko skliceval sestanke delavcev. Sestanki so obenem pripomogli k boljšemu sodelovanju delavcev z začasnim kolegijskim poslovodnim organom v skupnih prizadevanjih za izboljšanje razmer, predvsem v medsebojnih odnosih. V ta prizadevanja so se aktivno vključile tudi družbenopolitične organizacije na šoli. Čeprav se odnosi izboljšujejo pa se nekateri delavci, kljub prizadevanju začasnega kolegijskega poslovodnega organa, da bi na odkrit in neposreden način razreševali nastale probleme in težave, ne poslužujejo odkritega dialoga. S predlogi za izboljšanje dela na šoli so se v prizadevanja začasnega kolegijskega poslovodnega organa in delavcev šole vključili tudi starši na svetu staršev in na roditeljskem sestanku. Udeležba staršev je bila presenetljiva. Del njihovih pripomb in nasvetov smo upoštevali že pri tekočem delu, ostale pa vnesli v program za naslednje šolsko leto. Začasni kolegijski poslovodni organ je s svojm delom in z življenjem na šoli, z ukrepi in kadrovskimi spremembami seznanil tudi svet šole v začetku junija. V zvezi s pripravami na reorganizacijo je svet šole dal pobudo delavcem na Clevelandski, da prouči pogoje za ustanovitev samostojne šole. Svet šole se bo do konca šolskega leta sestal še dvakrat. Začasni kolegijski poslovodni organ o razmerah na šoli in o svojem delu redno obvešča Izvršni svet, Skupščino pa s tromesečnim poročilom. II. Na pravnem področju smo reševali predvsem tekoča pravna vprašanja s področja delovnih razmerij, pričeli s pripravo sprememb samoupravnih šolskih aktov šole in vplivali na sanacijo razmer tako znotraj šole kot tudi v povezovanju z zunanjimi dejavniki. Kako konfliktni so bili odnosi znotraj šole ob nastopu začasnega kolegijskega poslovodnega organa dokazuje tudi spor pred Sodiščem združenega dela v Ljubljani, ki ga je zoper šolo sprožilo večje število delavcev šole. Spor y je nanašal na postopek referenduma o spremembah samoupravnih aktov o nagrajevanju. Članu začasnega kolegijskega poslovodnega organa, zadolženem za pravno področje, je uspelo ta spor likvidirati z umikom predloga vseh predlagateljev. Pravne probleme smo v zadnjem času reševali tudi ob pomoči občinskega komiteja za družbene dejavnosti. III. Na finančnem področju smo ugotovili vrsto nepravilnosti iz prejšnjih let. Dodatna težava pa je bila v tem, daje bila šola več mesecev brez računovodja. V maju mesecu je začela opravljati dela in naloge nova delavka, prav tako smo v tem mesecu zaposlili tudi novega knjigovodja. Z novimi delavci smo se takoj lotili izdelave periodičnega obračuna za prvo tromesečje, pred tem pa je bilo potrebno opraviti vse knjižbe od 1.1. 1986 do 31.3. 1986. V mesecu maju smo pristopili k sanaciji OD delavcev šole, ki v letu 1986 niso bili sprotno valorizirani. Zato je bilo potrebno opraviti poračun v skladu s priporočili in dogovori z Mestno izobraževalno skupnostjo. V računovodstvu OŠ »Jože Moškrič« je poleg tekočega dela še veliko nerešenih oziroma nedokončanih del iz leta 1985 in celo iz prejšnjih let. Tako ni zaključena osebna kartoteka delavcev o osebnih dohodkih in opravljenih urah v letu 1985, iz katerih izvirajo različna statistična poročila in so obenem podlaga za izračune bolniških dopustov, porodniških in nege za izplačila v letu 1986. Obrazec M-4 ni bil narejen za leto 1985. Iz zaključnega računa za leto 1985 je razvidno, da so odprte in nerazčiščene razne terjatve in obveznosti, prav tako tudi izplačane akontacije oziroma predujmi za osnovna sredstva. Nerazščišče-ne so stvari v zvezi s saldakonti dobaviteljev, ki se vlečejo in prenašajo iz leta v leto, celo iz leta 1982. To je v grobem opis iz obsega del iz računovodstva, ki jih v teku enega do dveh mesecev poleg tekočega dela ne moremo razrešiti samo z dvema zaposlenima delavcema. Obseg dela s področja računovodstva in celotnega obračuna OD z vsemi nadomestili in analitikami je prevelik, zato bomo morali zaposliti v računovodstvu še tretjega delavca. Člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa menimo, da je v tem trenutku potrebno vztrajati na nakazanih usmeritvah, prvenstvena naloga pa je v reorganizaciji šole oziroma v preoblikovanju sedanje šole v dve novi šoli. ZAČASNI KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN: PREDSEDNICA: Ana ČEFERIN o.l Isnt i t'i c Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 9. seji 17. junija 1986 obravnaval zgoraj navedeno poročilo in sprejel naslednji SKLEP 1. Izvršni svet sprejema poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o dosedanjem delu OŠ »Jože Moškrič« z ugotovitvijo, da kljub velikim naporom začasnega KPO pri reševanju problemov razmer v šoli - predvsem glede medsebojnih odnosov delavcev ter zaradi neurejenega stanja na pravnem in ekonomskem področju ni mogoče rešiti v času trajanja ukrepa družbenega varstva. 2. Glede na to, daje bilo dejansko stanje na šoli bolj neurejeno kot se je predvidevalo ob sprejemanju šestmesečnega ukrepa družbenega varstva, čas počitnic pa ta rok dejansko skrajšuje še za dva meseca, pri čemer je treba nujno upoštevati tudi dolgotrajnost postopkov reorganizacije šole, izvršni svet predlaga skupščini občine, naj po obravnavi drugega poročila začasnega KPO na septembrski seji sprejme sklep o podaljšanju ukrepa družbenega varstva še za dobo šestih mesecev. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR PREDLOG ------------------------------------------------------ x Na podlagi 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) in 23. člena družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOV in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 33/81) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne........sprejela SKLEP o imenovanju delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOV in socialistične izgradnje v občini Ljubljana Moste-Polje V______________________________________________) I. V odbor se imenuje Matko JUSTIN, upokojenec, Pokopališka 4, Ljubljana II. Sklep stopi v veljavo z dnem imenovanja. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC Obrazložitev: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 18. junija 1986 obravnavala predlog sklepa ter ga predlagala delegatom občinske skupščine v sprejem. PREDLOG Na podlagi 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) in 24. člena dogovora o sodelovanju občine Ljubljana Moste-Polje in Litija je občinska skupščina na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne.....sprejela SKLEP o imenovanju delegatov v odbor za spremljanje in izv^japje dogovora o sodelovanju občin Ljubljana Moste-Polje in Litija X____________________________________________ \. V odbor se imenujejo Iz občine Ljubljana Moste-Polje: 1. Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine 2. Breda PAPEŽ, sekretarka OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 3. Nina Jevšnik, predsednica občinskega komiteja za družbeno planiranje Iz občine Litija: 1. Viktor SEŠOK, predsednik občinskega komiteja za planiranje 2. Marjan LAH, član izvršnega sveta Litija 3. Slavko ROKAVEC, predsednik OK SZDL Litija II. Sklep stopi v veljavo z dnem imenovanja. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC Obrazložitev: Na podlagi 24. člena dogovora o sodelovanju med občino Ljubljana Moste-Polje in Litijo se za spremljanje izvajanja dogovora ustanovi 6-članski odbor, v katerega imenuje vsaka občina 3 člane. Komisija :a volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je na seji dne 18. junija 1986 obravnavala predlog sklepa in ga predlaga delegatom občinske skupščine v sprejem. PREDLOG Na podlagi 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela občinske skupščine na seji dne.sprejel SKLEP O imenovanju članov odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenega dela V odbor za družbenoekonomski razvoj se imenujejo: 1. Maksi MILAVEC, roj. 1956, dipl. oec., Trubarjeva 60, zap. Velana Ljubljana, predsednik odbora -• JUVAN, roj. 1957, dipl. pravnik. Sestrska 58, zap. ŽG TOZD za transport, namestnica predsednika 3. Božidar KRAMAR, roj. 1939, dipl. ing. grad., Bratinova 1, zap. Gradis DSSS 4. Jure LOVŠIN, roj. 1955, dipl. oec,, Gameljska 7, zap. Intertrade 5. Stojan ZDOLŠEK, roj. 1958, dipl. pravnik, Brilejeva 7, zap. Državna založba Slovenije Sklep stopi v veljavo z dnem imenovanja. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ Obrazložitev: :.i 'A\ v?,\'A F skladu z 92. členom statuta občinske skupščine zbor druženega dela imenuje izmed delegatov zbora odbor za ' družbenoekonomski razvoj. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je na seji dne 18. junija 1986 obravnavala predlog sklepa in ga predlaga.zboru združenega dela v sprejem. PREDLOG Na podlagi 1. odstavka 60. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), 1. člena odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in 1. člena Dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter 88. člena statuta občine Ljubljana Mos- te-Polje je Skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne......., na ... seji zbora krajevnih skupnosti, dne. in na ... seji združbenopolitičnega zbora, dne.sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani. v--------------------------------------------------------/ j Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: 1. BREGAR MIRO 2. KNOP MARKO 3. MAHMULJIN 1SMET 4. MATJAN-KRIŽAJ BISERKA 5. NOVAK-KRAJŠEK DARJA 6. RISTIN GORDANA SKUPŠČINA OBČINE Številka: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Ivo SAMEC Obrazložitev: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je v Uradnem listu SRS, št. 11/86 z dne 31. 3. 1986 razpisala šest prostih sodniških mest pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. iV 30-dnevnem razpisnem roku se je pravilno priglasilo 13 kandidatov, dva kandidata pa sta po izteku razpisnega roka syoji vlogi umaknila. 1. AVBELJ STANISLAVA, roj. 22. 3. 1952, stanuje Križ 41, Komenda. Diplomirala ie na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1975 in se še istega leta zaposlila v delovni organizaciji Staninvest v Ljubljani kot referentka v pravni službi. Od maja 1978 dalje je zaposlena v DO Iskra, Center za elektrooptiko Ljubljana na delih in nalogah vodje splošnega oddelka. Pravosodni izpit je opravila v oktobru 1985. ■ 2. BLAHA LIDIJA, roj 22. 10. 1952, stanuje Zg. Gameljne 42 a, t.jubljana Šmartno. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1976 in se nato zaposlila na Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo. Pravosodni izpit je opravila leta 1978. Na Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo opravlja dela in naloge samostojne svetovalke za upravno pravne zadeve. Članica ZK je od leta 1975 in družbenopolitično in samoupravno aktivna v samoupravnih organih sekretariata in v krajevni skupnosti, kjer prebiva. 3. BREGAR MIRO, roj. 12. 2.1958, stanuje v Ljubljani C. komandanta Staneta št. 15. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1981. Takoj po diplomi se je zaposlil v upravnih organih občine Litija, kjer od 1. 7. 1982 dalje opravlja dela in naloge sekretarja izvršnega sveta. Pravosodni izpit je opravil leta 1986. Aktivno deluje predvsem v organih ZSMS in SZDL, kjer je opravljal funkcijo predsednika OO ZSMS Hotič, predsednika KK SZDL Hotič, predsednika O K ZSMS Litija ter funkcije v republiški in zvezni konferenci ZSMS. Član ZK je od leta 1982. 4. KNOP MARKO, roj. 20. 5. 1956, stanuje v Lendavi, Kranjčeva 8. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1979. Priravniško delo ie opravljal kot pripravnik višjega sodišča Maribor v Slovenj Gradcu in Ljutomeru. Od L 1. 1981 do 5.10. 1982je opravljal dela in naloge pravnika v DO Gorenje Varstroj v Lendavi, septembra 1983 pa je bil izvoljen za sodnika pri Temeljnem sodišču Murska Sobota, enota Lendava. 5. KOGEJ-DMITRO VIČ BISERKA, roj. 10.2. 1958, stanuje v Ljubljani, Ulica Metoda Mikuža 20. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1981 in se še istega leta zaposlila kot sodni pripravnik na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani. Dne 27. 10. 1982 je opravila pravosodni izpit. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlila na delih in nalogah opravljanja pravnih, kadrovskih in splošnih zadev v Zavodu SRS za transfuzijo krvi. 1. 1. 1985 pa se je zaposlila kot strokovna sodelavka na Sodišču združenega dela v Ljubljani. Na sodišču opravlja dela s področja delovnega prava in vodi ter organizira delo neprofesionalnih predsednikov senatov ter službo pravne pomoči. Aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah že od srednje šole dalje. Sedaj opravlja funkcijo predsednika OO ZS na sodišču, je članica občinske konference ZSMS Ljubljana Center in članica predsedstva občinskega sveta ZS Ljubljana Center. 6. KREPFL-KREMESEC JELKA, roj. 4. 8. 1954, stanuje v Ljubljani, Dimičeva 10. Diplomirala je na Pravni Fakulteti v Ljubljani leta 1977 in se s 1. 11.1977 zaposlila v Delovni skupnosti skupnih služb Elektrogospodarstva Slovenije kot pravni referent, kjer je še vedno v delovnem razmerju. Pravosodni izpit je opravila leta 1985. Je članica ZK od leta 1977 in aktivna predvsem v samoupravnih organih svoje delovne organizacije. Trenutno opravlja funkcijo sekretarja OO ZK delovne skupnosti SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. 7. MAHMULJIN ISMET, roj. 27. 9. 1953, stanuje v Ljubljani. C. XXXI V/l Ljubljana Polje. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1983. Po končani pripravniški dobi, ki jo je opravljal na Višjem sodišču v Kopru, je leta 1984 opravil pravosodni izpit in bil nato pet mesecev zaposlen pri Beograjski banki, Temeljni banki v Ljubljani. Od septembra 1984 dalje pa združuje delo na Višjem sodišču v Ljubljani kot strokovni sodelavec. Je član ZK. 8 MATJAN-KRIŽAJ BISERKA, roj. 25.4. 1954, stanuje v Krškem, Cesta krških žrtev 129. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1978 in se istega leta zaposlila kot sodniška pripravnica pri Občinskem sodišču v Krškem. Leta 1980je opravila pravosodni izpit in se istega leta po izvolitvi zaposlila kot sodnica Temeljnega sodišča v Novem mestu, kjer še vedno opravlja dela in naloge sodnice. 9. NOVAK-KRAJŠEK DARJA, roj. 5. 10. 1957, stanuje v Medvodah, Vaše št. 11/a. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1981 in bila nato do februarja 1983 sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani. Pravosodni izpit je opravila marca 1983. Od 1. 5. 1983 dalje je zaposlena kot strokovna sodelavka na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani, kjer je delala na izvršilnem, nepravdnem in pravdnem oddelku, trenutno pa opravlja dela in naloge na kazenskem oddelku. 10. POLENČIČ MATJAŽ, roj. 25. 6. 1943, stanuje v Ljubljani, Glinška ulica 10. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1968 in opravil pravosodni izpit leta 1973. Junija istega leta je bil izvoljen za sodnika Občinskega sodišča H v Ljubljani. To funkcijo je opravljal do konca leta 1978, ko je bil na lastno željo razrešen. Po odhodu s sodišča se je zaposlil kot vodja pravne službe pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SRS, zatem kot sekretar v Študentskem centru v Ljubljani, sedaj pa opravlja dela in naloge vodje upravnega sektorja v Gostinskem podjetju Ljubljana. 11. R1STIN GORDANA, roj. 8. 6. 1955, stanuje v Ljubljani, Leninov trg št. 16. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1978 in bila nato dve leti sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 1980 je opravila pravosodni izpit. Od decembra 1980 dalje je zaposlena na Zavarovalni skupnosti Triglav, DSSS, kjer opravlja delp in naloge pri razvoju avtomobilskih zavarovanj , \. {\ ... ,/. "... V Z družbenopolitično aktivnostjo, je začela že v gimnazijskih letih, nadaljevala pa na fakulteti, kjer je bila članica 10 00 ZSMS, delegatka v Univerzitetnem svetu in Univerzitetni konferenci ZSMS. Od leta 1977 je članica ZK. V Zavarovalni skupnosti je opravljala vrsto nalog v samoupravnih organih, sedaj pa je predsednica disciplinske komisije in članica sekretariata 00 ZK. V postopku kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov so podali svoje mnenje o prijavljenih kandidatih koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri OK SZDL območja Temeljnega sodiča v Ljubljani, Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Med- občinskem svetu SZDL Ljubljanske regije in Temeljno sodišče v Ljubljani. Opredeljeno je bilo stališče, da izmed kandidatov izpolnjujejo vse pogoje glede na potrebe in naloge Temeljnega sodišča kandidati: BREGAR MIRO, KNOP MARKO, MAHMUU1N ISMET, MA TJAN-KR1ŽAJ BISERKA. NO VAK-KRAJŠEK DARJA in RISTIN GORDANA. , O prijavljenih kandidatih je na seji, dne 18. 6. 1986 razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine in ugotovila, da predlagani kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje ter kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine zato predlaga zborom občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA BELEŽKE: ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKRAJŠANI ZAPISNIK 3. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Mos-te-Polje, kije bila dne 28. maja 1986 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je vodil Bojan KOVAČIČ, preosednik zbora združenega dela. Delegatom je predlagal razširitev dnevnega reda za naslednjo točko: RAZREŠITEV NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA. Delegati so s predlagano razširitvijo soglašali in nato brez razprave sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1.Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 52. seje zbora združenega dela z dne 26. 3. 1986 - 1. seje zbora združenega dela z dne 14. 4. 1986 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih skupnosti (2. seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) dne 14.4. 1986 - 1. skupne seje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 14.4. 1986 3. Razrešitev namestnika predsednika zbora združenega dela 4. Predlogi in vprašanja delegatov 5. Analiza poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 6. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1985 s posebnim poudarkom na OZD na meji rentabilnosti 7. Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 in planiranje menjave v letu 1986 8. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 9. Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990 lO.Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje 11. Osnutek odloka o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 12. Osnutek odloka o ugotovitvi kateri del prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 13,Osnutek sklepa o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja 14. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1985 15. Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje junij-september 1986 16. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 5. junija 1986 17. Poročilo o varnostnih razmerah in delu organov za notranje zadeve na območju Ljubljana mesto 18. Poročila temeljnih pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1986 19. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora združenega dela SML. 1. točka IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija, v katero so bili soglasno izvoljeni: 1. Vladimir SVET, delegat HI. konference delegacij - Žito 2. Anton GREGORIČ, delegat XII. konference delegacij - ŽG Centralne delavnice 3. Milena STELE, delegatka XIII. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje je po pregledu pooblastil ugotovila, da je od 37 delegatov zbora združenega dela na seji navzočih 25 delegatov. Odsotnih je 12 delegatov in sicer: 1. delegat V. konference delegacij - Julon 1 delegat IX. konference delegacij - EMONA MIZ 1 delegat X. konference delegacij - Hmezad Jata 1 delegat XI. konference delegacij - ŽG TOZD za transport 1 delegat XIV. konference delegacij - Integral 1 delegat XIX. konference delegacij - SCT TOZD Tesarska dejavnost 1 delegat XXV. konference delegacij - Tiskarna Jože Moškrič 1 delegat XXVII. konference delegacij - KTM Protektor 1 delegat XXVIII. konference delegacij - Kurivoprodaja 2 delegata XXIX. konference delegacij - TZO Dobrunje 1 delegat XXXII. konference delegacij - OŠ Edvarda Kardelja Seja zbora združenega dela je sklepčna. Navzoči vabljeni: Jože POČIVAVŠEK, podpredsenik občinske skupščine Erika Račič—Šift, sekretarka občinske skupščine Miro SOTLAR, predsednik izvršnega sveta Nina JEVŠNIK, Uroš JANKO, Brane MATJAŠEC, Drago KASAGIČ, Janez RUDOLF, Stane MIKUŽ, člani izvršnega sveta Janez LAH, predsednik OK SZDL Milan ZALETEL, sekretar OS ZS Viktor LESKOVŠEK, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Franc MAZI, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana Jana NOGRAŠEK, predstavnica Temeljnega sodišča v Ljubljani Vesna ŠAFAR, predstavnica Sodišča združenega dela v Ljubljani Branko SLAK, predstavnik Postaje milice Moste Darja JUVAN, novinarka »Naše skupnosti«. 2* točka POTRDITEV ZAPISNIKOV: - 52. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Z DNE 26. 3. 1986 - 1. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Z DNE 14.4. 1986 - SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (2. seja), ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (2. seja) IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA (2. seja) Z DNE 14. 4. 1986 - SKUPNE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Z DNE 14.4. 1986 Uvodno je predsednik zbora delegate seznanil z naslednjim popravkom zapisnika skupnega zasedanja zborov z dne 14. 4. 1986. V 12. točki zapisnika so pomotoma izpadli naslednji delegati skupine delegatov za zbor občin Skupščine SR Slovenije: Vladimir DJOKIČ-DJONOVIČ, Ivo SAMEC, Nežka ČAD. Miloš TRAMPUŽ, Jože MIKLAVIČ, Albin MAHKOVEC, Janez ŠKRABA, Andrija VLAHOVIČ. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno potrdili zgoraj navedene zapisnike skupaj s popravkom 12. točke zapisnika skupnega zasedanja zborov z dne 14. 4. 1986. 3. točka RAZREŠITEV NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Janez Lah, predsednik občinske konference SZDL je delegate seznanil, da Janko BADOVINAC, ki je bil na I. seji zbora združenega dela izvoljen za namestnika predsednika zbora združenega dela, te funkcije ne more opravljati, ker nima delegatske baze. Občinska konferenca SZDL bo zato v najkrajšem možnem času izpeljala kandidacijski postopek za novega namestnika predsednika zbora združenega dela. 4* točka PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegatka XXX. konference delegacij - OŠ »Kette-Murn« je vprašala, zakaj se osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih ne usklajujejo z OD delavcev v gospodarstvu. Na vprašanje je odgovorila Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta, vendar je delegatka prosila še za pisni odgovor. 5., 6. in 7. točka ANALIZA POSLOVANJA OZD OBČINE LJUBLJANA MOS-TE-POLJE V LETU 1985 ANALIZA AKUMULATIVNE IN REPRODUKTIVNE SPOSOBNOSTI GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-PO-LJE V LETIH 1976-1985 S POSEBNIM POUDARKOM NA OZD NA MEJI RENTABILNOSTI ANALIZA ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1985 IN PLANIRANJE MENJAVE V LETU 1986 Delegati so soglašali s predlogom predsednika zbora, da te točke dnevnega reda obravnavajo skupaj. Uvodno obrazložitev je podala Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Anton ZEMLJIČ, delegat IV. konference - Indos, je menil, da podatki v Delegatski tribuni glede plana konvertibilnega izvoza DO Indos niso pravilni, saj so plan presegli za 15%. Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta je pojasnila, da komite za družbeno planiranje pripravlja analizo po podatkih Narodne banke, v podatkih pa je bila storjena napaka. Komite uradnih podatkov ne more spreminjati, zato so v gradivu upoštevani podatki NB, v obrazložitvi pa je fiapisano, da je Indos plan izvoza izpolnil. Milan ZALETEL, sekretar občinskega sveta ZS je delegate seznanil z naslednjimi stališči predsedstva občinskega sveta ZS: 1. Predsedstvo ObS Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine v letu 1985 in planiranje te v letu 1986. 2. Kljub temu, da je povečanje izvoza na konvertibilno področje opredeljeno kot prioritetni cilj družbenoekonomskega razvoja predsedstvo ugotavlja, da temu ustrezno niso sledili ukrepi ekonomske politike. Konvertibilni izvoz je v zadnjem trimesečju 1985 občutno v padcu, kar je odločilno vplivalo na doseženi rezultat leta 1985. Pri tem seje konvertibilni uvoz v zadnjih dveh mesecih leta 1985 občutno povečal, ker so si OZD skušale zagotoviti uvoženi repromaterial za start v letošnjem letu. Letos so se pogoji gospodarjenja v okviru novega sistema ekonomskih odnosov s tujino še dodatno zaostrili. (Ob poplavi novih prenormiranosti-nerazumljivih predpisov so bili v OZD skoraj bolj angažirani v razvozlavanje »administrativnih ovir« kot pa v kreiranju poslovnih odločitev v zunanji trgovini.) Vse to se manifestira v znižanju konvertibilnega izvoza v prvem kvartalu 1986 -za 17%. 3. V OZD občine je prisotna odgovornost in težnja, daje potrebno tudi v bodoče povečevati delež izvoza. Zato tudi razmišljajo kako premostiti sedanje ovire, ki onemogočajo normalne gospodarske tokove. Predsedstvo ObS zato vztraja na pobudi 11. kongresa ZSS in se zavzema za manjšo intervencijo administracije. 4. Predsedstvo ugotavlja tudi upadanje interesa za konvertibilni izvoz (vrednost kliringa) in soočanje OZD s problemi ekonomike izvoza. Upravičeno se postavlja vprašanje, kdo bo poravnal nastale minuse (akumulacija izvoznikov), kot posledico sedanjih razmer in kako bo zagotovljen normalen potek proizvodnje v naslednjih mesecih, ko bodo pošle zaloge uvoženega repromateriala. 5. Verjetno so v nekaterih OZD še vedno vzroki za odstopanje od izvoznih načrtov tudi v subjektivnih faktorjih, kar nam dokazujejo tisti, ki kljub slabšemu položaju izvoznikov in zapletom s predpisi povečujejo napore za doseganje izvoza. Predsedstvo poziva OO ZS, da sprožijo aktivnosti za preseganje subjektivnih vzrokov in slabosti za iskanje rešitev, ki bi zagotavljale večje premike v smeri izboljšanja sedanjih izvoznih rezultatov in strukture izvoza. 6. Predsedstvo predlaga, da se na osnovi analiza KDP na zborih občinske skupščine obravnava rezultate zunanjetrgovinske menjave zaradi celovitosti skupaj z rezultati poslovanja OZD v prvih treh mesecih leta 1986. Predlagamo tudi, da OZD v letu 1985 obravnava tudi zaključke občinskega sveta ZS ob obravnavi zaključnega računa 1985. 7. Predsedstvo OS ZS Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine v letih 1987-85 s posebnim poudarkom na OZD na meji rentabilnosti. 8. Predsedstvo občinskega sveta ZS podpira zaključke in predloge izvršnega sveta glede OZD, ki so v letu 1985 poslovale na meji rentabilnosti, pri čemer predsedstvo zavezuje osnovne organizacije ZS v teh OZD, da se aktivno vključijo v razreševanje stanja - predvsem, dd se zavzemajo za izdelavo programov ukrepov za odpravo motenj v poslovanju in ustvarjanju pogojev za njihovo realizacijo ter tudi letnih planskih ciljev OZD. 9. Zaskrbljujoč je podatek upadanja deleža za neto OD - 3,8 % letno v dohodku OZD, pri čemer se zmanjšuje tudi delež splošne in skupne porabe. Vse več sredstev pa se preliva v del dohodka za druge namene (rast za 10,2 %), kar negativno vpliva na delež sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki upada v opazovanem obdobju. Rezultatov preobrata v gospodarjenju morajo biti tudi OD, ki bodo zagotavljali materialno in socialno varnost delavcev na osnovi boljšega dela (premajhna produktivnost, preveliki materialni stroški) in povečana akumulativna sposobnost OZD. V razpravi so še sodelovali: Milivoj KUZMANOVIČ, delegat XVII. konference - Gradis, Tomo BUTENKO, delegat XXIII. konference - Emona Commerce in Vinko BABNIK, delegat XXVI. konference - Totra. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela skupščine občine sprejema analizo poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 skupaj s stališči izvršnega sveta in pripombami iz razprave. 2. Zbor združenega dela skupščine občine sprejema analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1985 s posebnim poudarkom na OZD na meji rentabilnosti skupaj s stališči izvršnega sveta in stališči predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. 3. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 in planiranje menjave v letu 1986 skupaj s sklepi izvršnega sveta in pripombami predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. 8. točka OSNUTEK ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1985 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Predsednik zbora je predlagal, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog odloka. Delegati so soglašali s takim predlogom in soglasno sprejeli naslednji SKLEP Zbor združenega dela občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o zajamčenem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985. 9. točka OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO V OSREDNJI SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1986-1990 Uvodno obrazložitev je podal Uroš JANKO, član izvršnega sveta. Razprave ni bilo. Predsednik zbora je predlagal, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog odloka in sprejme. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine sprejema odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990. 10. točka OSNUTEK ODLOKA O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ OBRTNEGA ZAKONA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji Zbor združenega dela skupščine občine sprejema osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj obrtnega zakona v občini Ljubljana Mos-te-Polje. 11. in 12. točka OSNUTEK ODLOKA O UGOTOVITVI KATERE SESTAVINE ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNEGA REDA SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 OSNUTEK ODLOKA O UGOTOVITVI KATERI DELI PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 Delegati so soglašali s predlogom predsednika zbora združenega dela, da oba odloka obravnavajo skupaj. Uvodno obrazložitev je podala Sanja TRAUNŠEK, predstavnica občinskega sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. Delegate je seznanila z naslednjimi popravki odloka o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Mos-' te-Polje za obdobje 1986-1990: 3. člen - točka 7 - za besedami »MS 7/2« se črta črka »A«, nato se tekst nadaljuje 4. člen v tabeli se - v drugi vrsti beseda »Kodrovac« pravilno glasi »Kodrovec« - v 16. vrsti se beseda »Osredski« pravilno glasi »Osredki« - prvi stolpec v tabeli na strani 34. se pomakne za vrsto navzgor od šifre »MS 10/11« do vključno »MS 13/16« Razprave ni bilo, zato je predsednik zbora predlagal, da se osnutka odlokov prekvalificirata v predloga odlokov. Delegati so soglašali s takim predlogom in soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela skupščine občine sprejema odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste- Polje za obdobje 1986-1990 z uvodnimi popravki. 2. Zbor združenega dela skupščine občine sprejema odlok o ugotovitvi kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Poljc za obdobje 1986-1990. 13. točka OSNUTEK SKLEPA O SESTAVI OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI TER OBČINSKEGA KOMITEJA ZA URBANIZEM, GRADBENIŠTVO TER VARSTVO OKOLJA Uvodno obrazložitev je podal Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta. Delegate je seznanil z naslednjimi spremembami osnutka sklepa: 1. člen Namesto OK SZDL delegira v komite svojega predstavnika DO Po-miz 2. člen 1 Namesto OK ZSMS delegira v komite svojega predstavnika izvršni svet 3. člen Namesto OK SZDL delegira v komite svojega predstavnika Društvo urbanistov Ljubljana Razprave ni bilo, zato je predsednik zbora predlagal delegatom, da osnutek sklepa s predlaganimi spremembami prekvalificirajo v predlog sklepa in sprejmejo. Delegati so s predlogom predsednika zbora soglašali in nato sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja skupaj s predlaganimi spremembami. 14 točka PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI DAVČNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. XXXIV. konferenca delegacij - Ljubljanska banka - je želela pojasnilo, zakaj je toliko neizterjanih davščin. Na vprašanje je odgovoril Janez RUDOLF, direktor občinske uprave za družbene prihodke. Delegat Ljubljanske banke Stane BIDOVEC je bil zadovoljen s pojasnilom. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1985 v predloženem besedilu. 15. točka OSNUTEK PERIODIČNEGA NAČRTA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE JUNIJ - SEPTEMBER 1986 Uvodno je predsednik zbora delegate seznanil z naslednjo spremembo osnutka programa: 4. točka za sejo 15. julija 1986 - »Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje« se prenese na sejo 25. junija. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP Zbor združenega dela sprejema periodični načrt dela zborov občinske skupščine za obdobje junij - september 1986 s predlagano spremembo. 16. točka KADROVSKE ZADEVE Uvodno je Miro SOTLAR, predsednik izvršnega sveta obrazložil predlog kandidatov za zunanjega člana izvršnega sveta za področje tehnologije in razvoj ter za področje drobnega gospodarstva in obrti. (Predlog so prejeli vodje konferenc delegacij v ciklostilu.) Nato je Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela predlagal, da tudi ostale kadrovske zadeve zbor obravnava skupaj in sicer: - Predlog sklepa o imenovanju delegatov družbene skupnosti v Zavod za izgradnjo Ljubljane (gradivo je bilo objavljeno v Delegatski tribuni) - Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju članov skupin delegatov - Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Ljubljana Moste-Polje - Predlog sklepa o imenovanju delegatov občinske skupščine v sa-. moupravno skupnost za kmetijstvo in preskrbo občin mesta Ljublja- - Predlog sklepa o potrditvi liste možnih članov razpisnih komisij - Predlog sklepa o imenovanju namestnice predsednice komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj - Predlog sklepa o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet OŠ Tone Trtnik-Tomaž - Predlog sklepa o izvolitvi delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje: 1. Komisija za družbeno nadzorstvo 2. Komisija za prošnje in pritožbe 3. Komisija za zadeve borcev NOV 4. Komisija za odlikovanja 5. Statutamo-pravna komisija 6. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi 7. Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 8. Komisija za programiranje dela občinske skupščine 9. Komisija za razvoj krajevnih skupnosti 10. Komisija za oprostitev prispevka za starostno zavarovanje kmetov 11. Uredniški odbor Delegatske tribune (Gradivo so prejeli vodje konferenc v ciklostilu.) Delegati so pred sejo prejeli v ciklostilu: - popravke sestave komisije za odlikovanja in komisije za odnose z verskimi skupnostmi -predloge predsednikov in namestnikov predsednikov posameznih komisij - dopolnjeni predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Ljubljana Moste-Polje - predlog sklepa o imenovanju odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti Delegati so s predlogom predsednika zbora soglašali in nato soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema vse kadrovske zadeve v predloženih besedilih. Vse kadrovske zadeve se objavijo v Delegatski tribuni. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Pred obravnavo gradiva za sejo Skupščine mesta Ljubljane dne 5. junija 1986 je zbor združenega dela sprejel naslednji SKLEP: Na sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane zbor delegira naslednje delegate: - za področje gospodarstva: Braneta POPOVIČA, delegata II. konference - Kolinska Antona ZEMLJIČA, delegata IV. konference - Indos. Mileno STELE, Jelegatko XIII. konference - ŽG GP Franca NOVAKA, delegata XV. konference - BTC Janka ROŽNIKA, delegata XVIII. konference - SCT TOZD Strojni inženiring Staneta JELERJA, delegata XX. konference - Izolirka - za prosvetno-kulturno področje: Antona ŠAFARIČA, delegata XXXI. konference - Fakulteta za telesno kulturo - za socialno-zdravstveno področje: Terezijo PUKL, delegatko XXXIII. konference - ZD Moste - za obrtno področje: Nikolaja MIKLIČA, delegata XXXVI. konference - Obrtna dejavnost 17. točka POROČILO O VARNOSTNIH RAZMERAH IN DELU ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE NA OBMOČJU LJUBLJANA MESTO Uvodno obrazložitev o delu Postaje milice Moste-Polje je podal Branko SLAK, pomočnik komandirja PM Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta občinske skupščine. Izvršni svet meni, da bi poročilo moralo opozoriti na neenake po-8oje za delo organov milice po posameznih občinah. Varnostne razbere se ne poslabšujejo, vznemirjanje pa med občani povzroča porast kaznivih dejanj. Stanje na področju splošne varnosti ljudi in varovanja človekovega okofja je tudi zaskrbljujoče. Izvršni svet sprejema tudi ustno poročilo o delu Postaje milice Moste-Polje. . Milan ZALETEl sekretar občinskega sveta ZS je delegate seznanil s stališči predsedstva občinskega sveta ZS na poročilo o delu PM Moste. Predsedstvo je sprejelo pobudo, da naj izobraževanje delovnih ljudi in občanov v SLO poteka tudi na temo družbena samozaščita. Predsedstvo tudi podpira osnovne organizacije ZS, da ocene varnosti obravnavajo vsaj enkrat letno tudi na svojem izvršnem odboru. Alojz MEDVEŠEK, delegat XXXV. konference - Sob Ljubljana Moste-Polje je predlagal, da se skupščini mesta Ljubljane da pobudo, da obravnava problematiko cest, ki so v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sPrejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje spre- jema poročila o varnostnih razmerah in delu organov za no^anje zadeve na območju Ljubljana mesto s stališči in pripombami izvršnega sveta, stališči predsedstva občinskega sveta ZS in pobudo iz razprave. 18. točka POROČILA TEMELJNIH PRAVOSODNIH ORGANOV IN DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA ZA LETO 1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Milan ZALETEL, sekretar občinskega sveta ZS je delegate seznanil s stališči predsedstva ZS na poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. Poročilo vsebinsko zajema vso heterogenost pojavov in nalog, kakor tudi samouresničevanja vloge in mesta družbenega pravobranilca. Nujno bi bilo aktivirati komisijo za pregled samoupravnih splošnih aktov v občini kot pomoč OZD. Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta,je pojasnila, daje ta komisija že ustanovljena. Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela, je delegate seznanil z naslednjimi stališči izvršnega sveta: Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za leto 1985 1. Izvršni svet sprejme poročilo o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1985 in ocenjuje, da seje v obravnavanem obdobju medsebojno sodelovanje intenziviralo in poglobilo ter da je bila obojestransko upoštevana vrsta sugestij -med njimi nenazadnje oblikovanje komisije za spremljanje izvajanja nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov, kjer naj bi bilo v izogib podvajanju medsebojno obveščanje še bolj tekoče. 2. Glede na to, da so obrtne zadruge - širše gledano - dosegle stopnjo razvoja, ko ne vedo, v kakšni smeri naj bi se v okviru obstoječega sistema dalje razvijale in.nujno potrebujejo konkretna napotila, izvršni svet predlaga družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da to nalogo vključi v programske usmeritve za leto 1986, kot tudi nalogo vzpodbuditi aktivnosti pri vseh dejavnikih, ki lahko kakorkoli vplivajo na delovanje hišne samouprave. Poročilo o delu sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1985 1. Izvršni svet sprejme poročilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1985. 2. Izvršni svet ocenjuje, daje zagotavljanje kvalitetne pravne pomoči v smislu preventivnega delovanja v Ljubljani dobro urejeno in daje pozitivne rezultate, zato kaže ta institut razvijati še nadalje. 3. Izvršni svet predlaga sodišču združenega dela Ljubljana, naj oceni, ali ne bi kazalo zaradi kvalitetnejšega in bolj ažurnega dela nadomestiti del nepoklicnih sodnikov s poklicnimi. Če sodišče pride do take presoje, naj družbenopolitičnim skupnostim še pred zaključkom leta poda predlog za povečanje števila poklicnih sodnikov v letu 1987. Poročilo organa za postopek o prekrških v Ljubljani za leto 1985 1. Z namenom, da bi zagotovili učinkovito izterjavo kazni, izvršni svet naproša sodnika za prekrške Ljubljana, Postajo milice Ljubljana Moste-Polje in Carinarnico Ljubljana, da v vseh predlogih za izvršitev poleg imena in priimka storilca z vso natančnostjo navedejo še naslednje tri osnovne podatke: rojstne (dan, mesec in leto), naslov prebivališča in naziv organizacije, kjer je zaposlen. 2. Izvršni svet ocenjuje delo sodnika za prekrške Ljubljana - v okviru stanja in razmer, na katere ima vpliv - kot uspešno. Ob tem izvršni svet ugotavlja, da se mora tudi glede zahtev po ostrejši kaznovalni politiki ravnati v smislu obstoječe zakonodaje. Poročilo o delu ljubljanske enote Temeljnega sodišča v Ljubljani za leto 1985 1. Izvršni svet ugotavlja, da s stanjem na področju dela ljubljanske enote - zlasti z vidika pravne varnosti, ki naj bi se kazala skozi učinkovitost sodišča - ne moremo biti zadovoljni. Enako je izvršni svet ugotavljal ob obravnavi poročil o delu v letu 1984, le da se je kazal trend upadanja števila nerešenih zadev v nekoliko bolj optimistični luči. 2. Iz porodila ne izhajajo predlogi konkretnih ukrepov za razrešitev stanja, ker je sodišče take predloge družbenopolitičnim skupnostim že podajalo, pa do realizacije ni prišlo. Izvršni svet meni, da bi se pri tem sodišče moralo odločiti za postopnost, zato mu predlaga, naj za srednjeročno obdobje 1986-1990 izdela predlog razreševanja najbolj kritičnih zadev (nabava opreme za posodobitev, razreševanje prostorske problematike in drugo) in z njimi prihaja postopno. Občina Ljubljana Moste-Polje bo podprla predlog za dodelitev ustreznih sredstev ali v okviru vsakoletnega dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe ali po posebnem dogovoru o zagotavljanju dodatnih sredstev. 3. Izvršni svet lahko nesporno ugotovi, daje ljubljanska enota Temeljnega sodišča v Ljubljani s prioritetnim razreševanjem družbeno pomembnih zadev v določeni meri realizirala v prejšnjih obdobjih podane usmeritve. Obvestilo o delu javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1985 1. Izvršni svet podpira pobude, ki jih je javno pravobranilstvo mesta nakazalo v poročilu in zaključkih v zvezi z odlokom o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, njegovim statutom ter iz tega izhajajočimi pravicami in dolžnostmi sklada. 2. V zvezi z delom zapriseženih cenilcev in njihovimi pristranskimi cenitvami izvršni svet iz leta v leto ugotavlja nespremenjeno stanje. Glede na predloge iz razprave, da je potrebno predpise, ki zadevajo predvsem imenovanje cenilcev, urediti na drugačnih osnovah, izvršni svet predlaga Republiškemu sekretariatu za pravosodje in upravo, da problematiko prouči ter v pravilniku o stalnih sodnih cenilcih določi imenovanje stalnih sodnih cenilcev za določeno dobo (4 leta) ob obveznem soglasju občine. 3. Isto velja tudi za predpise v zvezi z ne povsem ustreznimi razlastitvenimi postopki, kar zadeva izločitev sredstev pri banki, ki ležijo kot mrtev kapital in iz dneva v dan izgubljajo na vrednosti. Izvršni svet predlaga spremembo zakonodaje, saj princip izločenih sredstev v praksi pomeni še večjo družbeno škodo, kot pa nerealno visoke cenitve oziroma zahteve razlaščencev. Obvestilo o uporabi zakonov in o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1985 1. Izvršni svet sprejme obvestilo o uporabi zakonov in o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1985 brez pripomb. 2. Glede na ugotovitev iz obvestila, da tožilstvo s pritožbami na obsodilne in oprostilne sodbe v večini primerov uspe, izvršni svet predlaga Temeljnemu sodišču v Ljubljani, naj poostri kaznovalno politiko in za vsa kazniva dejanja izreka višje kazni. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročila temeljnih pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za leto 1985 skupaj s stališči izvršnega sveta in predsedstva občinskega sveta ZS. 18. točka OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Delegati so obravnavali naslednje zadeve iz pristojnosti SML: - Predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS - Predlog odloka o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1985 - Osnutek sklepa o sestavi mestnih komitejev - Predlog sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta DO Festival, Ljubljana - Predlog sklepa o soglasju k statutu TOZD Obmestni potniški promet Ljubljana Uvodnih obrazložitev ni bilo. Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela, je delegate seznanil z naslednjimi pripombami izvršnega sveta na osnutek sklepa o sestavi mestnih komitejev: 9. člen Med delegati ni nobene večje organizacije s področja industrije in prevladujejo organizacije s področja energetike. 10. člen Predlagatelj naj presodi, ali ne bi bilo primemo namesto enega od treh članov, kijih delegira samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane, z ozirom na sistemsko nerazrešeno vprašanje gradenj celovitih stanovanjskih sosesk, predvsem spremljajočih objektov družbenih dejavnosti, vključiti predstavnika mestnega komiteja za izobraževanje. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji Zbor združenega dela soglaša z navedenim gradivom za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in sprejema pripombo izvršnega sveta na osnutek sklepa o sestavi mestnih komitejev. Seja je bila končana ob 17.50. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR PREDSEDNIK ZBORA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENEGA DELA Nikolaj DEMBSKV Bojan KOVAČIČ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK 3. seje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste Moste-Polje, ki je bila dne 28. maja 1986 s pričetkom ob 15.30 v sejni dvorani Kulturnega doma Španski borci, Ljubljana, Zaloška c. 61. Sejo je vodila Vesna JUVAN-GOTOVAC, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 51. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 3. 1986 - 1. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 14. 4. 1986 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih skupnosti (2. seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) z dne 14. 4. 1986 - 1. skupne seje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 14. 4. 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 5. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 6. Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990 7. Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini ljubljana Moste-Polje 8. Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 9. Osnutek odloka o ugotovitvi, kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 10. Osnutek sklepa o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja 11. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1985 12. Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje junij - september 1986 13. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane dne 5. junija 1986 14. Poročilo o varnostnih razmerah in delu organov za notranje zadeve na območju Uprave za notranje zadeve na območju Ljubljana mesto 15. Poročila temeljnih pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1985 16. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora občin SML Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Marjanco AGREZ, delegatko KS Zalog, 2. Janka ROZMANA, delegata KS Lipoglav in 3. Staneta NAROBETA, delegata KS Bizovik. Po pregledu pooblastil je komisija ugotovila: Na seji je od 23 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 19 delegatov. Odsotni so 4 delegati, in sicer: 1 delegat KS Besnica 1 delegat KS Klopce 1 delegat KS Selo in 1 delegat KS Stepanja vas. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Kasneje je oddal pooblastilo še delegat KS Selo, tako da je bilo na seji navzočih 20 delegatov. Navzoči vabljeni: Marija SNOJ, sodnik za prekrške Ljubljana Jože PAVLIČ, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani Franc MAZI, Javno tožilstvo Ljubljana Ilija SAVIČ, komandir Postaje milice Moste Ivo SAMEC, predsednik občinske skupščine Miro SOTLAR, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Ivan TURK Stane MIKUŽ, Brane MATJAŠEC, Drago KASAGIČ, Janko UROŠ, člani izvršnega sveta občinske skupščine Janez RUDOLF, direktor občinske uprave za družbene prihodke Marica RIHAR, predsednica komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Sanja TRAUNŠEK, predsednica občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja Janko KRAMŽAR, predstavnik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Milena DERLINK, predstavnica službe za proračun, finančne in skupne zadeve. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKOV - 51. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 3. 1986 - 1. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 14. 4. 1986 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (2. seja), zbora krajevnih skupnosti (2. seja) in družbenopolitičnega zbora (2. seja) z dne 14. 4. 1986 - 1. skupne seje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 14. 4. 1986 Predsednica zbora je delegate obvestila, daje pri zapisniku skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 14.4.1986 pri točki 12 na koncu sklepa izpuščeno naslednje besedilo: Vladimira DJOKIC-DJONOVIČ Ivo SAMEC Nežka ČAD Miloš TRAMPUŽ Jože MIKLAVIČ Albin MAHKOVEC iz družbenopolitičnega zbora: Janez ŠKRABA, Andrija VLAHO- Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno potrdili vse navedene zapisnike. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1985 z zaključki izvršnega sveta. OSNUTEK ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Franc CENTA, delegat KS Moste, Majda UHAN, delegatka KS Zelena jama, ki je vprašala, zakaj skupščina tako pozno sprejema zaključni račun proračuna, saj je rok za zaključne račune 28. februar. Brane MATJAŠEC, član izvršnega sveta, je pojasnil, da je bil zaključni račun proračuna občine oddan v roku, da pa ga skupščina potrjuje šele na majski seji zato, ker ga je poprej obravnaval še izvršni svet in da ga ni bilo mogoče prej natisniti. Delegati pa imajo Delegatsko tribuno, v kateri je objavljen osnutek odloka o zaključnem računu že skoraj mesec dni. V razpravi sta sodelovala še Avgust GOLOB, delegat KS Nove Fužine, in Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine, ki sta nakazala možnost, da bi se lahko obravnaval zaključni račun preje, če bi ga delegacije prejele v ciklostilni obliki. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli SKLEP: Zbor kngevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985. Delegati so nato soglašali s predlogom predsednice zbora, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog odloka in soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krsgevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o zaključnem računu proračuna občine Lubljana Moste-Polje za leto 1985. K 6 OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO V OSREDNJI SJLOVENIJI ZA OBDOBJE 1986-1990 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Stane NAROBE, delegat KS Bizovik, kije vprašal, kako je učinkovita obramba in če bo učinkovita in Franc CENTA, delegat KS Moste. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščin? Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990. Delegati so nato soglasno sprejeli predlog predsednice zbora, da se osnutek prekvalificira v predlog in soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986-1990. Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. K 4 ANALIZA POSLOVANJA OZD OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE V LETU 1985 Uvodno obrazložitev je podal Janko KRAMŽAR, predstavnik občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Razprave ni bilo. MOSTE-POUE Uvodno obrazložitev je podal Janko KRAMŽAR, predstavnik občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-Ije sprejema osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje. K 8 in 9 OSNUTEK ODLOKA O UGOTOVITVI, KATERE SESTAVINE ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNEGA REDA SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 OSNUTEK ODLOKA O UGOTOVITVI, KATERI DELI PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 Uvodno obrazložitev k obema osnutkoma odlokov je podala Sanja TRAUNŠEK, predstavnica občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja, kije delegate seznanila z naslednjimi tehničnimi popravki osnutka odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana . Moste-Polje za obdobje 1986-1990: 3. člen - točka 7 - za besedami »MS 7/2« se črta črka »A«, nato se tekst nadaljuje 4. člen v tabeli se - v drugi vrsti beseda »Kodrovac« pravilno glasi »Kodrovec« - v 16. vrsti se beseda »Osredski« pravilno glasi »Osredki« - prvi stolpec v tabeli na strani 34. se pomakne za vrsto navzgor od šifre »MS 10/11« do vključno »MS 13/6« Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Predsednica zbora je predlagala, da se osnutek odloka sprejme po enofaznem postopku, s čimer so delegati soglašali in soglasno sprejeli SKLEP: 1. V občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj se namesto OK SZDL vključi DO Pomiz 2. V občinski komite za družbene dejavnosti namesto OK ZSMS izvršni svet še enega člana 3. V občinski komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja se namesto OK SZDL vključi Društvo urbanistov Ljubljana. V razpravi je Avgust GOLOB, delegat KS Nove Fužine, opozoril, da gre pri občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj za KS Nove Fužine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek sklepa o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega.komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja s spremembami predlagatelja. Delegati so nato soglašali, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog in soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o sestavi občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter občinskega komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI DAVČNEGA ZAKLJUČ-. NEGA RAČUNA ZA LETO 1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo: Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1985. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Nato so delegati zbora soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o ugotovitvi, kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Delegati so soglašali s predlogom, da se osnutek odloka sprejme po enofaznem sistemu in soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ugotovitvi, kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. K 10 OSNUTEK SKLEPA O SESTAVI OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI TER OBČINSKEGA KOMITEJA ZA URBANIZEM, GRADBENIŠTVO IN VARSTVO OKOLJA Uvodno obrazložitev osnutka sklepa je podal Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta občinske skupščine. Povedal je, da je izvršni svet občinske skupščine soglašal s pripombo družbenopolitičnega zbora, da družbenopolitične organizacije ne bi imele svojih delegatov v komitejih in predlagal naslednje spremembe: K 12 OSNUTEK PERIODIČNEGA NAČRTA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE JUNIJ - SEPTEMBER 1986 Uvodne obrazložitve ni bilo. Delegacija KS Kodeljevo je dala pisno pripombo, daje dnevni red junijske seje manj zahteven in pomemben kot v juliju in zato predlaga« da se vsaj nekatere točke dnevnega reda od 1 do 4 uvrstijo na dnevni red skupščinske seje v juniju mesecu ali kot zamenjava ali pa kot dodatne točke dnevnega reda. . . Pisni predlog, da bi gradivo, ki bo obravnavano na julijski skupščini' »Stanje in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje« obravnaval tudi zbor krajevnih skupnosti, je dala delegacija KS Selo. V razpravi so sodelovali: Avgust GOLOB, delegat KS Nove Fužine je predlagal, da bi se na junijski seji dala informacija o celoviti izgradnji soseske Nove Fužine, oziroma da bi sc to obravnavalo v mesecu septembru ali oktobru. Prav tako je predlagal, da bi tudi zbora krajevnih skupnosti obravnavala Stanje in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje. , Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine, je povedal, da na junijski seji ne bo možno dati informacije o celoviti izgradnji soseske Nove Fužine, ker je šlo gradivo že v tisk. Soglašal pa je s predlogom predsednice zbora, da se v zadnjem trimesečju obravnava realizacija sklepov in stališč, ki jih je sprejela občinska skupščina ob obravnavi Problemov gradnje celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste-Polje leta 1982. Predsednica zbora je delegate seznanila tudi s spremembo načrta za mesec julij, ker se bo osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje obravnaval že na junijski seji. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje junij-september 1986 s predloženo spremembo in pripombami iz razprave. 2. Zbor krajevnih skupnosti pooblašča komisijo za pripravo programa dela, da vnese spremembe v načrt dela in da ga tekoče prilagaja. K 13 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve ni bilo. Gradivo so prejeli vodje delegacij v ciklostilu in delegati pred sejo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Poljc sprejema sklep o izvolitvi delovnih teles občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. 2. Zbor krajevnih skupnosti za namestnico predsednice komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj imenuje Anico Paš. 3. Zbor krajevnih skupnosti razreši Miloša Trampuža in izvoli Grega Ermenca v skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije. 4. Zbor krajevnih skupnosti sprejema sklep o razrešitvi in izvolitvi odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. 5. Zbor krajevnih skupnosti potrjuje predloženo listo možnih članov razpisnih komisij. 6. Zbor krajevnih skupnosti imenuje v samoupravno skupnost za kmetijstvo in preskrbo občin in mesta Ljubljane Matijo Ježka, Marka Svetino in Rada Tihlja. 7. Zbor krajevnih skupnosti imenuje Janeza Sagmeistra za delegata družbene skupnosti v svet OŠ Tone Trtnik-Tomaž. 8. Zbor krajevnih skupnosti imenuje Milana Bajala v delavski svet Zavoda za izgradnjo Ljubljane in Mira Dešmana v delavski svet TOZD Urbanizem-LUŽ. 9. Zbor krajevnih skupnosti sprejema sklep o imenovanju odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v predloženem besedilu. 10. Zbor krajevnih skupnosti izvoli za zunanja člana izvršnega sveta občinske skupščine Eli Mihelič-Zupančič in Zvoneta Štruklja. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE 5. JUNIJA 1986 Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje za 2. sejo zbora občin Skupščine mesta 1 jubljana delegira naslednje delegate: Marjana_HUDOKLINA, delegata KS Jože Moškrič-Ciril Antona ŽIBRETA, delegata KS Hrušica-Fužlne Andreja LOVŠETA, delegata KS Novo Polje Janeza POZDERCA, delegata KS 25. maj Antona VENTO, delegata KS Polje in Dušana JANČARJA, delegata KS Zadobrova-Sneberje. K 14 POROČILO O VARNOSTNIH RAZMERAH IN DELU ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE NA OBMOČJU UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA MESTO Uvodoma jc Ilija SAVIČ, komandir Postaje milice Moste-Polje, delegate seznanil z varnostnimi razmerami na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Predsednica zbora je delegate obvestila, da je poročilo obravnaval izvršni svet občinske skupščine. S stališči izvršnega sveta, ki so sestavni del zapisnika, je delegate seznanil Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Stane KEBER, delegat KS Zadvor je opozoril na problem razkopa- nih cest v Ljubljani in na neprimerno organiziranost dela na cestnih gradbiščih. Kot problem je izpostavil tudi vožnjo mladine z*mopedi', saj pogosto ogroža sebe in druge ljudi. Menil je, da je premalo sodelovanja med organi varnosti in občani in da bi večja odprtost dela pomagala pri odkrivanju kaznivih dejanj. Milan NABERGOJ, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž, je menil, da bi bilo treba poleg poročila za mesto dati tudi podatke po posameznih občinah. Poudaril je tudi, da se tudi na območju Novih Jarš kaže potreba po postaji milice. Opozoril je tudi, da so krajani premalo obveščeni o samozaščiti glede kraj in vlomov. Stane NAROBE, delegat KS Bizovik je povedal, da krajani čutijo nemoč zaradi parkiranja avtomobilov v okolici diska Lee. Marjan HUDOKLIN, delegat KS Jože Moškrič-Ciril, je menil, da je tudi problem označevanja cest in bi morali biti postavljeni roki, do kdaj bi morale biti ceste prepleskane. Avgust GOLOB, delegat KS Nove Fužine, je povedal, da o varnostni oceni na področju krajevne skupnosti razpravlja komite za SLO in DS, ki nato krajane preko krajevnega časopisa obvesti o glavnih problemih. Menil je, da se glavne prometne ceste oziroma obvoznice ne bi smele črtati podnevi. Ilija SAVIČ, komandir Postaje milice Moste je povedal, da skuša urediti postaja milice problem parkiranja v Bizoviku s kontrolo in kaznovanjem. Po končni razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o varnostnih razmerah in delu organov za notranje zadeve na območju Uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto za leto 1985 s stališči in pripombami izvršnega sveta občinske skupščine in pripombami delegatov zbora krajevnih skupnosti. POROČILA TEMELJNIH PRAVOSODNIH ORGANOV IN DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA ZA LETO 1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine, je delegate obvestil, da je izvršni svet obravnaval poročila temeljnih pravosodnih organov in do njih zavzel stališča. Pisna stališča izvršnega sveta občinske skupščine so sestavni del zapisnika. Pisno pripombo sta dali delegaciji KS 25. maj in Sotočje in bo posredovana predlagatelju. ■V razpravi so sodelovali: Stane KEBER, delegat KS Zadvor je opozoril, da narašča za#sta-nek nerešenih zadev, ni pa opazil da bi bilo navedeno, kje so za to vzroki. Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta, je povedal, da je tudi izvršni svet opozoril na problem nerešenih zadev m dal določene predloge za izboljšanje stanja. Jože PAVLIČ, sodnik Temeljnega sodišča enote Ljubljana, je povedal, da na sodišču pristopajo k reševanju zadev z vso odgovornostjo. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delju ljubljanske enote Temeljnega sodišča v Ljubljani za leto 1985 s stališči izvršnega sveta občinske skupščine in pripombo. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema obvestilo o uporabi zakonov in delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1985 s stališči izvršnega sveta. 3. Zbor krajevnih skupnosti sprejema obvestilo o delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1985 ter stališča izvršnega sveta. 4. Zbor krajevnih skupnosti sprejema obvestilo o delu javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1985 s stališči izvršnega sveta. 5. Zbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo organa za postopek o prekrških v Ljubljani za leto 1985 s stališči izvršnega sveta. 6. tZbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana s stališči izvršnega sveta. K 16 OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Predsednica zbora je delegate obvestila, da bo zbor občin SML obravnaval še naslednje točke: - Predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS r- Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna SML - Osnutek sklepa o sestavi mestnih komitejev Predlog sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvah statuta DO Festival, Ljubljana t. Predlog sklepa d soglasju k statutu TOZD MPP in predlog sklepa o soglasju k 'statutu TOZD Obmestni potniški promet Ljubljana - Volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Gradivo je obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine, ki je imel naslednje pripombe k osnutku sklepa o sestavi mestnih komitejev: ■*" '■ ' V 9. člen Med delegati ni nobene večje organizacije s področja industrije in prevladujejo organizacije s področja energetike. 10. člen Predlagatelj naj presodi, ali ne bi bilo primemo namesto enega od treh članov, kijih delegira samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane, z ozirom na sistemsko nerazrešeno vprašanje gradenj celovitih stanovanjskih sosesk, predvsem spremljajočih objektov družbenih dejavnosti, vključiti predstavnika mestnega komiteja za izobraževanje;' t ! ■ • Delegati zbora krajevnih skupnostf so soglašali s pripombami izvršnega sveta k osnutku sklepa o sestavi mestnih komitejev, k drugim točkam dnevnega reda seje zbora občin SML pa niso imeli pripomb. Ker je bil dnevni red izčrpan in sc nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 17.05 zaključila 3. sejo zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine. SEKRETARKA PREDSEDNICA /BORA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURC4-COLARIC Vesna JUVAN-GOTOVAC take presoje, naj družbenopolitičnim skupnostim še pred zaključkom leta poda predlog za povečanje števila poklicnih sodnikov v letu 1987. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Milan JELENC Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 193. seji 11. marca 1986 obravnaval zgoraj cit. poročila in sprejel naslednji SKLEP: Poročilo organa za postopek o prekrških v Ljubljani za leto 1985 1. Občinski sekretariat za občo upravo v sodelovanju z organom za postopek o prekrških Ljubljana oblikuje predlog pobude Skupščini SR Slovenije za spremembo določb zveznega in republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, da bi bili organi milice pooblaščeni ob očitno storjenem prekršku na licu mesta izrekati najnižje denarne kazni tudi tedaj, ko je kazen predpisana v razponu. S tem bi po eni strani razbremenili Sodnika za prekrške, po drugi strani pa bi bil tudi učinek kaznovanja mnogo večji. 2. Z namenom, da bi zagotovili učinkovito izterjavo kazni, izvršni svet naproša Sodnika za prekrške Ljubljana, Postajo milice Ljubljana Moste-Polje in Carinarnico Ljubljana, da v vseh predlogih za izvršitev poleg imena in priimka storilca z vso natančnostjo navedejo še naslednje tri osnovne podatke: rojstne (dan, mesec in leto), naslov prebivališča in naziv organizacije, kjer je zaposlen. 3. Izvršni svet ocenjuje delo Sodnika za prekrške Ljubljana - v okviru stanja in razmer, na katere ima vpliv - kot uspešno. Ob tem izvršni svet ugotavlja, da se mora tudi glede zahtev po ostrejši kaznovalni politiki ravnati v smislu obstoječe zakonodaje. 4. Izvršni svet sprejme poročilo organa za postopek o prekrških v Ljubljani za leto 1985 hkrati s predlaganimi zaključki in pobudami iz razprave. Izvršni svet izreka Sodniku za prekrške Ljubljana priznanje za obsežno opravljeno delo. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 195. seji 25. marca 1986 obravnaval zgoraj cit. poročili in sprejel naslednji i '»v i-.iv djilo/joc % L L V delavski svet Zavoda za izgradnjo Ljubljane se imenuje Milan BAJALO iz Ljubljane, Novo Polje c. 1/6. 2. V delavski svet TOZD Urbanizem-LUZ se imenuje jvliiu DESMAN iz Ljubljane, Funtkova 45. Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAN) EC N,! • Iv ,'!>*> .2 v'dbo-3 v 'ji: ; $i(t:*l? ' leti humU) § '■> uVtM •" S '>r«b h itb egzn.-vuibv % ■ ■ -'"A?, 'I <:v<>b 'I •' ' .. f 1 " i. a - > iVi • »s: > ■ K• I.V , ». .1 ■ .1! " to/ : "^v '! M' ■ V .yy;.v.Kb.', : -v.i V:, */• i:i! i •. .otb ■; atmtii . " .i •"i;, tV..' v. ■ F« i;\ 9 BELEŽKE: BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE \ v \ • ■ t STRAN: 3 15 29 VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1986 Stanje in razvojne možnosti drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje Poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa v osnovni šoli Jože Moškrič Predlog sklepa o imenovanju delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOV in socialistične izgradnje v občini Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o imenovanju članov odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenega dela Predlog sklepa o imenovanju delegatov v odbor za spremljanje in izvajanje dogovora o sodelovanju občin Ljubljana Moste-Polje in Litija Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ZAPISNIKI SEJ ZBOROV Zapisnik 3. seje zbora združenega dela z dne 28. maja 1986 Zapisnik 3. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1986 Zapisnik 3. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. maja 1986 DELEGATSKE INFORMACIJE 31 31 31 32 34 38 43 Delovna telesa skupščine občine 48 DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. I. Uredniški odbor: Vitomira CANJKO, Slavko GERLICA, Polde KOŽAR, Tihomir PINTER in Erika RAČIC-ŠIFT. Glavni in odgovorni urednik: Erika RAČIČ-ŠIFT. Tehnični urednik: Polde KOŽAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1 /II, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik - BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 - z dne 8. 6. 1977. Tiskano v nakladi 5000 izvodov.