11., 12. št. November, december 1920. Letnik XLIII. Cerkveni Glasbenik Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 20 K, za dijake 12 K. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo Št. 12, I. nadstr. isn Cerkvenoglasbena liturgika. Fr. Ferjančič (Dalje.) III. Blagoslov z Najsvetejšim. Organist in pevski zbor se morata še posebno potruditi, da dostojno počastita presveto Rešnje Telo, kadar je javno izpostavljeno in zlasti kadar se daje z njim blagoslov. Tu naj bi jima bile pred očmi besede iz sekvence „Lauda Sion" sv Tomaža Akvinskega: „Quantum potes, tantum aude: quia major omni laude, nec laudare sufficis" Po naše bi rekli: „Kolikor moreš, toliko se potrudi, kajti (Najsvetejše) presega vso hvalo in nikdar ga ne moreš dovolj počastiti". V tem oziru torej se je treba varovati vsake površnosti in lahkomišljenosti; izbirati je treba, kar je najprikladnejše in kar najbolj ustreza predpisom in želji sv. Cerkve.- V prvih časih krščanstva sploh ni bilo v navadi slovesno izpostavljanje Najsvetejšega Še le ko so se začeli pojavljati razni krivoverci, ki so začeli tajiti pričujočnost Jezusovo v presvetem Zakramentu, je polagoma prišlo v navado čedalje pogostneje izpostavljanje presvetega Rešnjega Telesa, zlasti od protestantovske dobe sem, torej od 15. in 16 stoletja dalje. Po takem pogostem izpostavljanju Najsveteljšega naj bi se verniki nasproti krivovercem, ki so zavrgli češčenje presvetega Zakramenta, še toliko bolj potrjevali v živi veri v pričujočnost Jezusovo v presveti evharistiji. Ob izpostavljanju Najsvetejšega se smejo peti evharistične pesmi v domačem jeziku; ravno tako pred in po navadnem blagoslovu z Najsvetejšim. Pil slovesnem blagoslovu po rimskem obredu pa se mora peti „Tantum ergo" in „Genifori" v latinskem jeziku. To sta zadnji dve kitici znane latinske himne ,:Pange lingua" Ker se ti dve kitici tolikrat pojeta, mora pač njun pomen biti dobro znan pevovodji in pevcem. Zato naj slede tu oni dve kitici z natančno, dobesedno slovensko prestavo. Tantum ergo Sacramentum Tako veliko torej Skrivnost veneremur cernui, počastimo upognjeni, et antiquum documentum in stara predpodoba novo cedat ritui: praestet fldes supplementum sensuum defectui novemu naj se umakne obredu: podeli naj vera nadomestilo čutov pomanjklivosti.1 Genitori Genitoque laus et jubilatio, salus, honor, virtus quoque, sit et benedictio. Procedenti ab utroque compar sit laudatio. Amen. Očetu in Sinu hvala in poveličanje, pozdrav, čast in moč, bodi (jima) tudi blagoslov! Izhajajočemu iz obeh (t. j. Sv. Duhu) enaka bodi hvala! Amen. (Naj se tako zgodi!) Praviloma se deli blagoslov z Najsvetejšim vselej samo enkrat in sicer ob koncu svetega opravila, preden se monštranca postavi zopet v taber-nakelj. P se pri istem sv. opravilu daje dvakrat blagoslov, namreč v začetku in b koncu, se ponekod to trpi, toda samo tamkaj, kjer imajo za to izrečno dovoljenje od svete stolice, kakor n. pr. v solnograškl nadškofiji. Za našo škofijo določuje druga ljubljanska sinoda (str. 36), da se blagoslov z Najsvetejšim deli ob koncu pobožnosti ali sv maše, in sicer o večjih slovesnostih po rimskem obredu (,,ritu romano"), pri manjših slo- . vesnostih pa potem ko se je' odpela kitica na čast sv. Rešnjemu Telesu v domačem jeziku. Neko izjemo dopušča ali trpi sinoda le pri sv. maši o praznikih prvega reda in pri slovesnostih, ki imajo znak prvega reda, kakor so na pr. nove maše, jubileji, inštalacija novega župnika. V omenjenih slučajih se sme pri istem sv. opravilu dvakrat podeliti blagoslov z Nasve-tejšim, namreč pred in po službi božji, in sicer na ta način: celebrant in-tonira »Tantum ergo", oziroma »Genitori", pevski zbor izpoje kitico, na to pa, ko omolknejo pevci in orgle, se da blagoslov. Docela prepovedano pa je, dati blagoslov sredi kitice. Vendar ker se ta način dvojnega blagoslova pri istem sv. opravilu samo tolerira ali trpi, se marsikje tega dovoljenja ne poslužujejo, temveč se vseskozi drže rimskega obreda z enim samim blagoslovom, kar se tudi najbolj ujema z željo sv. Cerkve. Po rimskem obredu poje pevski zbor pred blagoslovom zapored »Tantum ergo" in »Genitori".2 Mašnik kleči med tem na spodnji oltarni stopnici. Ko prične pevski zbor peti „Tantum ergo", se globoko prikloni ter ostane tako vključno do besedi »veneremur cernui". Ob pričetku speva „Genitori" vloži incenz v kadilnico ter trikrat pokadi Najsvetejše. Po končanem spevu zapoje kleče verzikelj: »Panem de coelo praestitisti eis" („Kruh iz nebes si jim podelil"). Zbor odgovori v istem toriu: „Omne delectamentum in se habentem". (Ki ima vso sladkost v sebi"). V velikonočnem času, to je od velike noči do vštete sobote opoldne pred praznikom sv. Trojice, in v celi osmini praznika sv. Rešnjega Telesa se temu verzi-keljnu in odgovoru prideva »alleluja". Na to poje mašnik stoječ oracijo na 1 Z drugimi besedami: Vera naj nadomesti, česar čuti n emorejo doseči. 2 »Amen" ob koncu speva »Genitori" spada k himni in se zato ne sme opustiti. Ako bi ga pri kaki komproz;ciji ne bilo, naj se pridene n. pr. »tono recto". Čast sv. Rešnjemu Telesu; pevski zbor odgovori ob koncu oracije: „Amen", t. j. naj se tako zgodi. Potem podeli mašnik blagoslov z Najsvetejšim. Ogrnjen je tedaj mašnik z belim velumom v znamenje ponižnosti in velikega spoštovanja do presvetega Zakramenta; obenem kaže to, da pri blagoslovu mašnik nekako izgine ter Kristus sam blagoslavlja vernike. Med blagoslovom samim se nikoli ne sme peti, pač pa bi se smelo po splošnem cerkvenem pravilu narahlo orglati. Naša škofijs - L - —^ "K N—7—H ' S dj J fm d ' " J-d-^d. J J II I - te, mis - sa est. De - o gra - ti-as. Na pričetek te melodije se človek lahko spomni, ako si pokliče v spomin pričetek bivše avstrijske himne. Ako celebrant ne poje visoko, lahko prične dijakon ta napev na istem tonu. Ako bi mu bilo pa to previsoko, naj prične v veliki sekundi ali tudi v kvarti nižje. Drugi napev za slovesne praznike nam je po večini že znan iz me-dicejskega korala. Razlika je le malenkostna; glasi se namreč ta napev sedaj tako-le: - sa est. - ti - as. Poje naj se precej živahno, lepo vezano in s pravilnimi poudarki. Na pr. v besedi „Missa" je glavni akcent na zlogu „Mis", katerega je treba zato krepko povdariti; nasprotno pa stoji na zlogu „sa" prav rahel, po stranski poudarek. Ko gre melodija v nižavo, poj „decrescendo"! Intoniraš najprimerneje eno kvarto višje od recitativnega tona, na katerem zapoje celebrant »Dominus vobiscum". To kvarto je lahko zadeti, ako si n. pr-na onem recitativnem tonu po tihem zapoješ začetek znane pesmi „Pridi Gorenji" tako-le: i 2 Pri - di Go - renj'c. Ako pa poje celebrant visoko, pričneš „Ite" lahko na istem recitativnem tonu. Ta dva slovesna „Ite missa est" se uporabljata sploh za slovesne praznike; le Marijini prazniki imajo poseben napev. Tudi za božič in praznik sv. Rešnjega Telesa služita gorenja dva napeva. Onega določila namreč, ki smo ga imeli v medicejskem koralu, da se o božiču in sv. Rešnjem Telesu poje Marijini „Iteu, ni več. III. O godovih drugega reda, višje in navadne vrste. Za praznike drugega reda (duplicia II. classis), za godove višje vrste (duplicia maiora) in godove navadne vrste (duplicia minora) im^tno v tradicionalnem koralu za „Ite missa est" nič manj kot pet napevov, dočim smo imeli v starem misalu samo en napev. Sicer so pete maše o teh godovih dandanes mnogo redkejše, ker se godovi višje in navadne vrste morajo po novejših liturgičnih predpisih umakniti vsaki nedelji, pri nas pa so pete maše večinoma le o zapovedanih praznikih in tu pa tam ob nedeljah. Prvi napev nam je znan že iz medicejskega korala; mala razlika je le ob koncu. Glasi se sedaj tako-le: Intonira se najprimernejše za veliko sekundo višje od mašnikovega recitativnega tona. Ako bi pa mašnik pel zelo visoko, se „Ite" lahko intonira za malo terco nižje. Zaradi popolnosti hočem tu navesti še nadaljne štiri „Ite", ki so vsi določeni za „festa duplicia". 2) 3) 3t± m 4 • • I - te, De - o mis-sa est. gra - ti - as. s f« I - te, De - o mis - sa est. gra - ti - as. I-te, De-o missa est. gra-ti-as. I - te, mis-sa est. De - o gri - ti - as. Poslednji „Ite" je iz znane melidijozne maše „de Angelis". Ako bi kje peli ono koralno mašo, bi bilo pač najprimerneje, ko bi se pel ta „Ite", ker se popolnoma vjema z melodijo prvega „Kyriea ter bi se tako v celi maSi ohranila lepa enotnost. (Dalje prih.) Cerkveno ljudsko petje. Fr. Kimovec. (Konec). 2. Spoznavanje potrebe in bistra ljudskega petja. Iz vsega kar smo povedati, sledi, da v velikem delu Slovenije ljudskega petja po cerkvah z redkimi izjemami ni. Pojem o namenih petja in njega velikem etičnem pomenu za službo božjo se je v glavi našega naroda tako čudno zasukal, da imajo ljudje marsikje kar za greh, če med petjem ne molijo rožnega venca ali ne bero iz molitvenikov, ampak poslušajo lepo pesem, ki jim tako v srce sega. Še bolj pa brez dvoma sega pesem v srce njemu, ki jo sam poje. Zato je treba z vsemi silami delati na to, da se splošno ljudsko petje čim prej zopet uvede. Razlogi, ki nas k temu nagibajo, so tako važni in nujni, da se morajo vse naše moči strniti in poizkušati izvesti to veliko delo: preroditve oziroma novega poroda slovenskega ljudskega petja v cerkvi. V to nas v prvi vrsti sili estetika, umetnostno čuvstvovanje in na široki podlagi zasnovano pojmovanje resničnega napredovanja cerkvene glasbe. Cerkveno ljudsko petje, kakor se ima po namenih in željah in prizadevanju vseh ljubiteljev domače cerkvene glasbe pri nas razviti, mora obsegati dve vrsti petja: enoglasno; zakaj to je najstarejše in seje ohranilo do srede preteklega stoletja.1 In dokler so vsi ljudje po cerkvah enoglasno peli, smo ljudsko petje imeli, ko je pa enoglasno ljudsko petje po naših cerkvah prenehalo, se je pretrgala življenska nit ljudskega petja sploh, tako da v večjem delu naše domovine nikakega ljudskega petja sploh več ni.2 Tako bi zopet dosegli jako važno, mogočno, veličastno, najbolj elementarno učinkujočo vrsto cerkvene glasbe, ki je prav občutno pogrešamo.3 Drugi razlog za enoglasno petje je ta, ker je v večini slučajev samo z enoglasnim petjem mogoče doseči resnično ljudsko petje, to se pravi, da res vsi ljudje po cerki pojo. Saj vidimo, da večglasno tudi narodne pesmi pojo samo nekateri izbrani pevci, drugi si pa ne upajo pomagati, ker nimajo toliko gibkega posluha, da bi mogli sodelovati, celo v tako preprostem zboru ne. 4 1 Dokaze za to sem zbral v 30. letniku »Doma in sveta« (1. 1917.) 7. in 8. Stev., na straneh 210—212. Ti so: Matija Majarjev uvod v »Pesmarico cerkevno« iz 1. 1846.; Slomškovi zapiski v »Zgodnji Danici« 1. 1849. in »Drobtinicah« za 1. 1857.; neznan pisatelj v »Danici« 1. 1850.; Blaž Potočnik po f prelatu Smrekarju; f prvf. Gerbič; svetnik Aljaž (po izpovedih % svoje matere); star pastir zraven Frischaufove koče na Grintovcu; in — last not least — no-rtanji razlogi iz ustroja pesmi samih na sebi. 2 Po Prekmurju je ljudsko petje še precej razvito; vendar se enoglasno petje ni ohranilo ampak ljudstvo poje vedno d vogla s no. To pa na poseben, zajemljiv način: a ne v tercah ali sekstah, kot pri nas^ ampak zelo podobno takozvanemu rogovskemu stavku. Ne boje se praznih kvint, prazne kvarte pa — skoro bi dejal — ljubijo. Zato se marsikatera pesem na ta preprosti način dokaj lepo sliši, dočim bi naši ljudski pevci ne znali nič užitnega iz nje napraviti. Tako bi stoli Prekmurci na stališ5u razvoja, kakršnega smo pri r.as imeli približno pred dvema rodovoma. — Sicer pa tudi v Prekmurju ljudsko petje v cerkvah — kolikor sem mogel dognati — pojemlie; tudi tam, kjer še nimajo posebnih pevskih zborov, vse ljudstvo le to ali ono pesem poje. Kedar jo pa, tedaj je vtis veličasten, silen, da človeku prevzame dušo in srce, Orgle, če spremljajo, kar izginejo, oerkev plava v morju pevskih glasov, kot neugnano vodovje se zaganjajo valovi pobožnega navdušenja in kipe ter potegnejo tudi kritičnega opazovavca na vzgor, da sam nfe ve, kdaj ga je vnel splošni ogenj, ki plameni po svetišču. — Dasi torej to — petje ne pomenja več prvotnega stanja, je vendar nad vse velike važnosti in sa mora na vsak način ohraniti in gojiti. 3 Kaj je pognalo enoglasno ljudsko petje iz cerkve in pri nas zatrlo ljudsko petje sploh, na to ne moremo tu odgovarjati. Jasno je, da cecilijanstvo tega ni zakrivilo, zakaj ob nastopu cecilijanstva ljudskega petja že več ni bilo. ne enoglasnega, ne večglasnega, celo spomin nanj se je tedai že izgubil in ž njim vred čut za lepoto starejše cerkvene pesmi. To se je posebno jasno pokazalo ob prilikah, ko je »Cerkveni g'asbenik« prinesel kako staro slovensko cerkveno pesem, pa so se naročniki vsi vprek hudovali nad urednikom glasbene priloge, češ, to ni zanič je nerabno, puščobno, dolgočasno. 4 Naši fantje marsikje lepo ubrano pojo, toda vedno je znatna manjšina, ki more tako peti. Večina v taki gruči ne poje, ampak samo posluša. To smo imeli zlasti v mestih nešteto In še tretji razlog: Cerkveni zbori kakor jih imamo danes, le z veliko težavo zmorejo vse petje, ki ga jim nalaga služba božja. Veliko truda in žrtev je treba, da po trikrat pojo ob nedeljah in praznikih. In če poslušamo petje pri trikratni službi božji, skoro dosledno opažamo, da da je cel zbor zbran ponavadi le enkrat in da se ponajveč le enkrat dobro poie, drugekrati je vse le bolj za silo. — Kakšni križi in težave nastanejo pogosto, če n pr. zboli kak pevec, ki vse na njem sloni; ali če se začne kujati itd. t Vse te težave odpadejo, če imamo uvedeno ljudsko petje. Zlasti če je petje enoglasno, si organist s pomočjo tistih vernikov, ki so slučajno navzoči, vedno lahko izborno pomaga. Koliko bi poleg tega naši zbori lahko lepše peli, koliko manj truda bi bilo, če bi petje pri jutranjih mašah, pri popoldanski nedeljski službi božji in semtertje pri drugih pobožnostih, n. pr. pri šmarnicah prevzel ljudski zbor. Tako bi se marsikdaj namesto dolgočasnega, žalostnega, srca gotovo ne dvigajočega, bornega javkanja po naših cerkvah razlegalo nad vse predstave učinkovito ljudsko petje. Druga vrsta ljudskega petja bi bilo večglasno petje. Razlog je ta, da se je večglasno petje pri nas v zadnjih dveh rodovih popolnoma udomačilo. Še več: samo to petje ljudstvo danes ima za svoje- O vrstah večglasnega petja tu ne moremo razpravljati: od prekmurskega (in vzhodnoštajerskega2) dvoglasja do koroškega (in visokogorenjskega) petero in večglasja je v načinu petja oziroma postopanja različnih glasov precej zajemljivih razlik, ki jih bo treba ugotoviti, kar bo naloga glasbenega — recimo — narečjeslovja (diaiektologije). Hkrati je ljudstvo namesto starega enoglasja vpeljalo večglasje tudi v cerkev, bodisi da poje poseben zbor preprostih, neukih pevcev, ki — vsaj kolikor mi je za Kranjsko znano — poje ponajveč petero, pa tudi šestero-glasno, bodisi da poje vse prisotno ljudstvo, kar se zlasti na Kranjskem dogodi le cb kakih petih litanijah — pa ne povsod — ali kaki drugi izredni priliki. Štajerci so v tem oziru boljši, rajši pojo, dočim se Kranjcu marsikje tudi to skoro greh zdi, če bi si kdo, ki ni na koru, drznil z zborom peti.3 Zato v takih krajih ljudstvo po cerkvi sploh nikoli ne poje. krat posebno ob naborih priliko opazovati, ko so šle cele trume fantov po mestu; pela je vsaka, toda vselej se je lahko opazilo, da jih večina ni pela. Isto velja za dekliško petie. Posamezna dekle sama zase poje različne pesmi, v družbi z drugimi si ne upa, ne more. Zakaj za napev nima dosti izrazitega ali dosti visokega glasu, drugih glasov ne more peti, ker nima toliko gibkega posluha in zato v družbi — molči. 1 Vsaj zdi se mi, da vzhodni Štajerci morda tudi samo dvoglasno. pojo. Slišal sem namreč iz dveh gostiln, ko sem šel od Kapele proti Muri, pijance peti samo dvoglasno, pa je bilo (vsaj v eni) očividno več pevcev. 2 Spominjam se iz domače podružnice, da so nekateri možaki vendarle malo poizkušali pritegovati; pa si očitno nobeden ni upal, vsak si je dejal kučmo pred usta ali klobuk in ;e vanj sramežljivo godrnjal. In če je kdaj kaka bolj navdušena ženska spodaj v cerkvi recimo s polnim glasom zapela, je o tej drznosti in nedostojnosti in malodane nesramnosti vsa srenja razpravljala, dokler je stranin v potisnil kak nov, enako ali celo bolj važen dogodek. Pa je tako večglasno petje tudi lepo, mogočno, silno gosto, zlasti ..če res tudi moški pojo. Če enoglasno petje učinkuje po nepopisno krepkf in izraziti risbi, melodični liniji, učinkuje večglasno po preprosti gosti, nasičeni barvi, po elementarni harmonični teži in masivnosti. V majhnem zboru bi se marsikaka stvar zdela vsakdanja, neplemenita, če pa je vklesana v to velikansko maso, in hkrati ožarjena z ognjem, ki je to maso prešinil, se pa vsa neplemenitost v tem žaru očisti in jo ta ogenj množice popolnoma povžije. Zato je treba gojiti tudi te vrste ljudsko petje, ki je seveda zelo omejeno le na pesmi z gotovim melodičnim ustrojem, in tam kjer ga še ni, poizkušati vzbuditi zanj zmisel in veselje. Toda kako naj se polotimo uvajanja ljudskega petja? Štajerska duhovščina se je že pred približno 70. leti na svojih duhovskih sestankih o tem posvetovala. Bili so časi, ko so se resno razgovarjali o tem, ali naj ne bi odpustili oTganiste in vse pevce s korov odslovili, ker ti so bili po njih mnenju največ krivi, da je ljudsko petje tako hitro iz cerkva izginjalo. Škoda, da je cecilijanstvo še le rod kesneje nastopilo; če bi bilo mogoče ohraniti stik z živim sporočilom, bi se bilo ohranilo veliko starih pesmi, ki so sedaj izgubljene, ohranil bi se bil oziroma kaj lahko poživil usihajoči, pa vendar še živi vir ljudskega petja. Takrat bi bilo tudi cecilijanstvo lahko še videlo, kakšno je bilo ljudsko petje in kako je treba ravnati ž njim in s pesmimi, ki so si življenje do tedaj ohranile. Cecilijanstvo je ob svojem nastopu pač spoznalo vrednost starejših ljudskih pesmi, ki jih je našlo — pojemajoče — pri posameznih starejših ljudeh, hotelo jih je rešiti (Foerster v Ceciliji in Cerkvenem glasbeniku, Gnezda v rokopisu, ki se je pa po njegovi smrti izgubil, da ni nobenega sledu za njim), toda niso se dale ljudem več na novo vcepiti, ker jih je omamila mehka novost večglasja, in ker cecilijanstvo ali ni več poznalo bistva teh pesmi ali pa se je hotelo prilagoditi ljudskemu enostransko zasukanemu čuvstvovanju in jih je prirejalo za zborovsko petje namesto za enoglasno. Znano pa je, da prvič te pesmi v zboru niso daleko tako učinkovite kot v enoglasju, drugič pa naši zbori takrat za te vrste harmonizacijo tudi niso bili žreli in zato seveda tudi prav nič dovzetni. Zato so v Ceciliji ležale popolnoma nerabljene; to je tudi razlog, da jih je Foerster v novi izdaji izpustil. Bolje bi bilo morda, če bi jih bil priredil za enoglasno petje s poglobljenim spremljanjem in označil kot pesmi za enoglasno petje. Če danes hočemo ljudsko petje zopet vpeljati, moramo imeti najprej primerno pesmatico. Imamo sicer iz novejšega časa že nekaj takih pesmaric (Spindler, Somrek, Premrl), toda nobena si ne upa načel dosledno oživo-tvoriti. Vse se drže nekakega kompromisa in so prirejene za neke vrste ljudsko petje, ki ga ni in ga nikoli ne bo: dvoglasnega. Premrl pravzaprav sam po sebi ne spada sem, saj je uredi! pesmarico za šolo; ker pa vendar hoče v pesmarici podati nekako podlago ljudskemu petju,^ga smemo s tega stališča motriti. Bodoča pesmarica bo moraa imeti strogo ločene pesmi a) za enoglasno in b) za večglasno petje. Večglasne pesmi bodo morale imeti pravzaprav pisano tudi samo napev, ker ljudstvo ostalih glasov nikoli ne bo pelo tako kot so pisani. Harmonizacija za organista se bo pač morala gibati v okviru glavnih trizvokov: L, V. in v dobro premišljenih slučajih tudi IV. stopnje. Pesmi, ki modulirajo, so posebno občutljive; kar modulira več kot v do-minanto, je iz večglasnega ljudskega petja za enkrat popolnoma izključeno. Ostane naj za zbor ali — če je napev primeren! — za enoglasje. Pesmarica bi morala romati v desettisočerih izvodih med ljudstvo; to bi se najlaglje doseglo, če bi Mohorjeva družba prevzela izdajo, ko se vrnejo boljši časi, če pa to ni mogoče, naj bi izdajo oskrbele vse slovenske škofije. Med tem naj bi se sestali vsi oni glasbeniki iz vseh slovenskih škofij, ki jim je razvoj cerkvenega ljudskega petja resnično pri srcu, da se dogovore glede obsega in vsebine. Za enkrat bi mogli rabiti Premrlovo Šolsko pesmarico za uvajanje ljudskega petja, ker je mnogo pesmi v njej zelo porabnih. Kako naj se začne uvajati? Kdo se more uspešno lotiti tega dela? a) Šola z mladino. Toda tu stoji velik vprašaj. Če se razmere na šolah ne izpremene, šola ne bo prav nič koristila. Upajmo, da bo mlajši učiteljski naraščaj, ki se bo na novi podlagi usposobil za glasbeni pouk, mogel in hotel sodelovati. b) Laže bi to dosegli usposobljeni in vneti duhovniki s pomočjo organistov, če jih bomo mogli ohraniti, zakaj njih gmotne razmere so take, da ni čuda, če bodo skoro vsi prisiljeni zapustiti cerkveno službo in iti s trebuhom za kruhom, ne vselej brez krivde krajevnih cerkvenih oblasti, ki ne kažejo kdovekaj, da bi razumele pomen in važnost petja v cerkvi in njega neprecenljivo oporo za pastirsko delovanje. — Treba bi bilo pač vpeljati pevske vaje za vernike, pred vsem za mladino, ki jo bo najlaže dobiti. c) Pritegnile naj bi se tudi Marijine družbe, izobraževalna društva orlovstvo, pevski zbori. Pred vsem pa bi bilo treba sestavtti dobro premišljen načrt, ki naj bi se ga vaditelji držali po vsej Sloveniji. Potem gotovo dosežemo to, po čeme: sta dva rodova pred nami hrepenela, pa nista znala prav poprijeti. Upajmo, da bo naš rod vsled globljega spoznanja srečnejši. Pregled savremene talijanske glazbene literature. P. B. Sokol, franjevac-(Dalje.) X. Nakladna knjižara K. F a n t u z z i — Milan o, Via Gozzadini 29. — 1) M. T a r e n g h i: „A 1 b n m p e r 1 a g i u v e n tii". Ova zbirka glasovirskih skladba za mladež sastoji se od 20 komada sa cijenom od 8 lira zajedno. Mogu se inače narueiti u četiri sveska po pet kompozicija (Fascicolo I. L. 2-50, fascicolo II. L. 3, fascicolo III. L. 3, fascicolo IV. L. 3-50). Citateljima sam prikazao Tarenghija kao skladatelja za mladež prigodom ocjene njegovog opusa 55. „Causeries musicalos". Spornemu) sam, da je on večinom skladatelj za mladež, što najbolje dokazuje i ova zbirka. Vidi se, da dobro pozna dušu mladeži, jer piše poučuo, a ujedno zabavno. Melodijska mu se nit previja kao rodjenom glazbeniku koji je uz to Talijanac. Ne pozna dosadnosti a ni pote-škoča, pa ga mladež i stog razloga voli. Sve ove kompozicije ne dopiru skor'> ni do srednje poteškoče. On znade inače pisati i ozbiljnije, kad mu nije svrha kompozicijo za mladež kako to pokazuje glasovita „Serenata in fa minore" (L. 2) ili „Impressioniu (Suite di quattro pezzi— I. Canto di primavera — L. 2. II. Rincorendosi — L. 2-50. III. Armonie crepuscolari — L. 1-.50 IV. Serenata lontana — L. 2'50. Sve »kupa L. 6.) Serenata je izvršna radnja, jako obljubljena stoga i privedjena za glasovir i orkestar, za glasovir eetvero-ručno, i za dva glasovira (po tri lire). Zaktjeva veštog glasovirača. „Serenata" iz suite „Impressioni" jest vetrna ljupka, dosta lagana kompozicija, ugodnog i zanimljivog stila. — 2. A. Mar gu t ti: „Serenatella spagnola" (za glasovir L. 1-50). Margutti je ovn skladbu napisao za violin i glasovir te je posvetio Janu Kubeliku. Sam ju je auktor priredio za glasovir. Zanimati če osobito srednju publiku, koja najradje sluša bučne melodične komade uz jednostavnu pratnju. — 3. N. Moleti: „Volubile" (One — Step — L. 1'50). lito se može reči ob ovom modemom plesu. Melodiozan je uz jednostavnu pratnju ali tako priredjeu, da se može sa flautoin ili bez njega izvadjati. — Kod iste knjižare može se dobaviti „Canto di pace" od A. Sgobi (L. 1). To je pjev mira za za jednoglasni dječji zbor uz pratnju harmonijama. XI. Nakladna knjižara 6 u g 1 i e I m o Zanibon — P a d o v a, Piazza Unita d' ltalia 24. — 1. G. Fino: „Minnsciila". To su zbirke za djecu, a svaka stoji L. 3. Prva je zbirka (serie I) u opsegu od samo pet nota. Inače sve su kompozicije sasvim lagane i inelodiozue zgodne za prve početke iza npučenja po kojoj god. glasovirskoj školi. Ovakovih je zbirka uopče malo, pa ove če svakomu dobro doči. Redovito označuje prstomet, premda bi bilo po-željno, da ga je još no više mjesta stavio. Prva je zbirka najlaksa i prva po redu za djecu, a ostale su tri na izbor glede vremena udaranja. — 2. L. B o t-tazzo: „Fiorellini sparsi" (L. 4). Ovaj slijepi več postariji glazbenik još voli djeČicu pa je za njih napisao ovo pet cvetiča bez oktava. Bottazzo je glasovit sa svojih melodija pa jih iz punog rakava siplje medju djecu. — ;3. G. P a-1 u m b o: „Quttro piccoli pezzi" (Fugetta — Piccolo Valzer — Risate di Bimbi — Incantesimi. Svaki po L. 1, a sve zajedno L. 3. Lagane su i ove kompozicije ali ipak zahtjevaju več upučenu djecu osobito „Ineantesimi". U „Risate dei Bimbi" zorno je prikazan smjeh djece. Kompozicije su veoma itspjele pa če ib mladež rado prigrliti. — 4. G. Tagliapietra: Perja giuventu (24 Bagattelle per pianoforte L. 4). Ovo je takodjer zgodna zbirka za upučenu djecu. Osim raznih dvoručnih stvarčica ima brojeva za lijevu ili samo desnu ruku. Medju ostalim prednostima za učenje ima ova zbirka i to da, je zgodna za učenje fraziranja, pošto su sve glazbene fraze desne i lijeve rukc majstorski označene. Ovakovih nam stvari treba. XII. Societa tipografico — editrice nazionale Torino, Via Niz za 149. (Ovo glavno nakladno društvo za crkvenu glazbu u Italiji) . — 1) E. P igli a: a) Missa pro defunctis (za dva jeduaka glasa L. 3'80) — b) „Hac nocte" (Božični motet za dva ili tri jednaka glasa L. 1.30). Oboje uz pratnju orgulja. U Italiji mnogo obiluju mrtvačkim misama na osobiti način sad iza rata. Nema skoro glazbenika, da nije u zadnje vrijeme „Requiem" napisao. Ovaj je lijepo i solidno napisan. Anktotr je btio biti moderan barem u mijenjaDju tonaliteta, što ga čini zanimljivijim. Božični motet „Hac nocte" napisan je u melodijoznom stilu, kako toj prigodi i dolikuje. — 2. C. Franco: a) „Dixit Dominust" (za dva nejednaka glasa — alt in bariton, L. 1), b) Ave Maria (alt, tenor, bas, L.P30). Oboje uz pratnju orgulja. Auktora valja ubrojiti medju vrijedne glazbenike, koji su uz naravni dar svojim trudom postigli lako vodjenje dionica i samostalnu orguljašku'pratnju. Ovim se prednostima ui lijepi niz misli odlikuju obe kompozicije kao što i „DixitDominus" odMarabinz (za tri muška glasa L. 1'30). Inače ova kompozicija ne pravi nikakih poteškoča. 3. G. M o s so: „De profundis" (dvoglasno L. 1-20). Odje pjevaju boži-čnn večernjicu u zboru, eto im zgodnog psalma za tu prigodu, jer je u uzvi-šenom stilu inače jednostavnom napisan. — 4. Tebaldini: Cbristus factus est (alt, tenor, bas bez pratnje L. 0"50). Tebaldini je stari, uvaženi komponista, koji je mnogo glazbe proštadirao i izveo. Premda ova radnja izgleda zapletena, ne če praviti osobitih poteškoča, jer je vodjenje dionica umjetniško, a .ijela rada ugodna. — 5. V a n i n e t i: Inno „Verbum supernum prodiens ' (za jedno, glasni zbor uz pratnju orgulja ili male gradske glazbe. Partitura i glasovi za glazbu L. 5). Skladba je zgodna za procesije pa ako se i ne pjeva ovaj himnu-napjev se može uzeti za istovrsni stih. Bilo bi od ugodnog učinka. — 6. Meuere r: Missa facilis pro defunctis (za dva jednaka glasa uz protnju orgulja ili bar-monisima L. 3 80). Meuerer je veorna plodan glazbenik, a kako;nije osobiti genij to so mu kompozicije večinom prekuhane. Ko pozna njegov stil, ne če ovdje ništa nova nači, a ko ga ne pozna, zanimat če ga, jer piše za širu publiku. Mnogo upotrebljava melodične imitacije, što mu kompoziciji daje život i zanimanje. Ne zabtjeva vele pjevača pa je osobito zgodan za manje zborove. — 7. Remondi: Musette per organo (L. 0'50). Auktor je poznat osobito sa svojih vokalnih skladba pa ga i ova Musette za orgulje takvim odaje. Skladba je za izvanliturgične zgode u formi pastorale. Izvadjanje je lagano samo za učinak valja imati zgodne registre i dva manuala. — 8. A matu cc i: Missa Virgo clemens (za tri muška glasa uz pratnju orgulja ili harmoniuma L. 3-90). Kad čovjek preudara ovakove mise, reče: „Šteta, što nemaju u sebi više modernosti". Mnogi se nekako boje izači iz običnih trozvuka i četverozvuka (postranski su rijetki!) a ne uvidjaju, da bi im to podalo drugo lice i drugi život njihovim skladbama. Ova je misa bas lijepa, ako je sudimo dosadašnjim mjerilom, pa če svakomu dobro doči. (Nastavit če se). Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. V začetku meseca novem, se je vršil koncert Thlerry — Jeraj — Brezo všek. Vilma pI. Thierry, solistinja tukajšnje kralj. nar. opere, je — kakor smo že poročali — pevka izrednih zmožnosti. Njen silno obsežen, krepak in prožen glas, njeno kar moč inteligentno in občuteno prednašanje in njen tako naraven in prikupljiv nastop jo usposablja za najboljšo interpretinjo naše domače kakor tudi tuje samospevske literature. Ta večer je izvajala Lajevčevo ..Razdvojenost", Savi-novo »Ljubica, zdaj je dan", dve Konjovičevi, dve Hatzejevi pesmi, Saint-Saensovo arijo Dalile iz opere »Samson in Dalila", Stohrovo „Tužna ptica na polju" in Griegovo „0 ivanjski noči". Njen sokoncertant je bil kons. prof. Karol Jeraj. Jeizboren šolnik in dirigent in se je izkazal tudi finega jn preciznega violinskega igralca. Posebno temperamentno je igral tretji stavek Griegove sonate v C-molu. Izvajal je poleg te še R Savi-novo balado in Smetanovo „Iz moje domovine". Na klavirju je Thierryjevo in Jeraja jako diskretno spremljal operni kapelnik Brezovšek. — 6. nov. je bil koncert Marija Kogoja. Mhd komponist, ki mu do sedaj žal še ni bila dana prilika, da bi mogel nastopiti pred občinstvom z večj m ciklom svojih skladb, je dosegel to ta večer. Klavirske skladbe: Andante cantabile, Skica, Piu grave, Allegretto in Andante poco piu mosso, je igral sam. Njegove klavirske skladbe so moderni produkti posebne vrste. Posebno ogrele nas v celoti niso, dasi treba pliznati, da je v njih mnogo lepih, jako intimnih in globokih mest. Veliko več zanimanja in povsem zasluženega priznanja gre njegovim samospevom, bodisi trem nedavno v tisku izdanim, kakor tudi ostalim, še ne natisnjenim: Da sem jaz Jezus, Otožnost, Gazela in Češka narodna. To so res skladbe z nenavadno bogato glasbo. Nač n izražanja v petju in zlasti še v klavirskem spremljevanju je nov; to se čuti pri vsaki skladbi. Vtis njegovih samospevov, ki jih je operna pevka gdč. Zikojja z veliko dovršenostjo in ljubeznijo pela, je bil velik in bo brezdvomno blagodejno in plodonosno uplival na naš glasbeni razvoj. — Klavirski koncert Antona Trosta 14. nov. je v glasbenem oziru krasno uspel, v gmotnem oziru je pa umetniku prinesel gotovo izgubo. Dasi je bila Unionova dvorana le šibko zasedena, je g. Trost svoj bogat, izvečine klasičen spored — vsaj navidez pri najboljšem — razpoloženju mojstersko odigral. Njegova igra se poleg največje preciznosti odlikuje zlasti po čudoviti plastiki, slikovitosti in barvenosti. Na Trosta smo Slovenci lahko ponosni. Prištevati ga smemo najboljšim današnjim klavirskim virtuozom. — 18. nov, je priredil kapelnik dr, Josip Čerin s svojim vojaškim orkestrom vrlo uspel simfonični koncert, Izvajal je Jenkovo overturo »Kosovo", Dvorakovo simfonijo v F-duru, Wagnerjev spev renskih hčera iz opere »Rensko zlato" \ in iz Smetanovih Čeških logov in gajev štv. 4. Dr. Čerin je s svojimi godbeniki podal več kot smo pričakovali. Orkester številno sicer ne posebno velik — je bil strnjen in zaokrožen. Trobila so naravnost sijajna, a tudi ostali instrumenti z malimi izjemami prav dobro zasedeni. Tudi s tem orkestrom se bodo — kakor smo se prepričali — mogli prirejati prav lepi simfonični koncerti. Bog daj srečo! — V proslavo narodnega praznika je pevsko društvo »Slavec" sO. nov, priredilo koncert. Uvedel ga je orkester Dravske divizije ped vodstvom kapelnika dr. Jcs. Čerina. Izvajal je Beethovnovo over-uro .Leonora", II. Schubertovo simfonijo v H-molu, obstoječo izdveh stavkov, in Gree-fove norveške plese iz njegove suite v G-duru. Izvajanje orkestra je bilo to pot še boljše in markantnejše kot pri nedavnem samostojnem koncertiranju. Za krasno, naravnost bujno Greefovo skladbo smo g. kapelniku še posebno hvaležni. To je bila glasba, ki bi jo poslušali celo večnost. Pevski zbor »Slavec" pod vodstvom svojega novega nadarjenega, fino čutečega pevovodje SveteIja je zapel štiri a capella mešane zbore domačih skladateljev: Adamiča, Kreka, Premrla in-Lajovica, z orkesirom pa Kyrie Iz Beethovnove Missa Solemnis v D-duru. Pri prvih štirih zborih smo še marsičesa pogrešali, vsled česar skladbe niso prišle do popolne veljave; mnogo bolj se je posrečil Kyrie z orkestralnim spremljevanjem. Zbor kaže brezdvomno resno stremljenje na kvišku, In tudi to je nekaj vredno. Kot solisti so v Kyrie sodelovali ga. Lovšetova, ga. Cepudrova g. Šindler in g. Kragl. Izmed njih je g. Šindler nastopit tudi samostojno z neketerimi samospevi, gospe Lovšetova in Cepudrova pa v Lajovičevem dvospevu. — 2. dec. je koncertiral Ševčikov komorni kvartet iz Prage. Izvajal je Dvorakov kvartet v F-duru, op. 96, Beethovnov v B-duru, op. 18. št. 6 in Griegov v C-molu, op. 27. Igra. Ševčikovega kvarteta je idealno precizna in izredno enotna. Opazili pa smo, da se je kvartet rajbolj razvnel v Griegovi skladbi, ki je bila tudi samo kot taka višek vežera. — 13. dec. je orkestralno društvo Glasbene Matice priredilo simfonični koncert Društveni orkester, pomnožen z orkestrom kralj. nar. gledališča, je bil zelo močan, zlasti godala so bila izredno številna. Čajkovskega serenada je otvorila koncert. Sestoji iz štirih stavkov, ki je vsakteri krasota. Veliko moč in energijo je orkester razvijal v prvem in zadnjem stavku, nežno e'eganco v srednjih dveh. Skladba do najmanjših motivov in delcev dovršeno podana je napravila veiik vtis. Tudi nadalnje točke sporeda so bile z vrlo umetniškim okusom izbrane. Viktor Berliozov šumni Rimski karneval, Rimskij — Korsakova „Na grobu", Ljadova Balada in Lisztova mogočna simfonična pesnitev Les Preludes so bila dela najboljšega kova in trajne vrednosti. Zelo mračno slikan in z izredno trdimi disonancami nasičen je bil Škrjančev simfonični stavek v F-duru. Zamišljen je kot nekak Largo, ki se v začetku neko'iko manj spremno, proti koncu pa dosti dobro razvija in blagodejno izveni. G dirigentu prof. Jeraju smo za njegovo veliko in mpilo delo iz srca hvaležni. II. Koncerti drugod. 19. nov. in naslednje večere je nastopil jugoslovanski pevski zbor »Lisinski" iz Zagreba ped vodstvom pevovodja Lhotke z velikim uspehom v Pragi. Navzoč je bil tudi skladatelj, drž. glasbeni nadzornik Konjovič. — Glasbena Matica v Mariboru je priredila 11. dec. v proslavo 83. rojstnega dne našega skladatelja Antona Foersterja koncert, obstoječ iz samih Foerster-jevih skladb. Izvajale so se skladbe: „Samo" „Z glasnim šumom s]kora1' „Ljubica", „Venček Vodnikovih pesmi", „Ave Marija" iz opere, Gorenjski slavček in druge. Koncert je vodil skladatelj g O. Dev. — Češki virtuoz na gosli Jaroslav Kocian je koncer-tiral v Sarajevu in v Zagrebu. Na klavirju ga je spremljal skladatelj Vlad. Polivka. S. P. Dopisi. Z Gorenjskega. (Naš zvonovi). Hvala Bogu! Vendar enkrat! Tako sem veselo vzkliknil, ko sem prejemši zadnji »Cerkv. Glasbenik", zagledal nadpis uvodnega članka „Novi zvonovi". Ime pisatelja tega članka (kan. dr. Kimovca) mi je dajalo zadostno poroštvo, da se v njem ne prepeva slava novodobnim (jeklenim) zvonovom, osobito takim, ki se ne dajo uveljavljati niti kot surogat naših staroslavnih bronastih zvonov. Težko je pričakoval že marsikateri ljubitelj pravega umetnolepega zvonenja, da se Izve mnenje o tem surogatu tudi s kompetentnega in najmerodajnejšega mesta naše cerkveno-glisbene literature, „Cerkv. Glasbenika". Kdo bi si upal trditi, da so cerkveni zvonovi manj važen pripomoček za službo božjo in versko čuvstvovanje kakor cerkv. orgle? Orgle in zvonovi se pač vzajemno izpopolnujejo: orgle vrše svojo službo v cerkvi, zvonovj pa večinoma zunaj cerkve, kamor ne seže glas orgel Kako manj veselo bi bilo versko življenje po naših domovih, ako bi ne imeli cerkvenih zvonov In vendar bi imeli ti velepotrebni glasniki slave božje sto in sto vzrokov tožiti v primeri z orglami o velikem zapostavljanju v naši cerkveno-glasbeni literaturi. Za zvonove se je doslej naše ljudstvo toliko ali še manj brigalo kakor za orgle, dokler ni začel izhajati »Cerkv. Glasbenik". In zdaj, kolika razlika v uvaževanju enih in drugih! — Predno se orgle naroče, se obrne cerkv. predstojništvo na orglarskega veščaka (ne samo glasbenika!) zastran osnutka in cene novih orgel, po veščakovem nasvetujse napravi dispozicija in predloži škof. ordinariatu (oz. škof. cer-kvenoglasbeni komisiji) v-presojo|inJše le ko je načrt orgel tu odobren, se izroči delo orglarskemu mojstru Veščak hodi, če mu je pri rokah, delo nadzorovat, poizkusi orgie, prednotse^odpeljejoliz delavnice,JjihJpride vgdofčno cerkev sam ali v družbi kolavdirat ter napiše o njih javno oceno. Cerkv. predstojnik in njegovi duhovljani se postavljajo pri tem na edino pravilno stališče, da se morajo ukloniti razsodbi veščakov, ker samim nedostaja za to zmožnosti. In pri zvonovih? Za te ni t^eba prav nič posebnih zmožnosti, t. j. vsak preprost vašBan se čuti dovolj zmožnega za presojanje zvonov. Sklene se nabava novih zvonov, ti se naroče pri prvobližnjem zvonarju, naročniki fabricirajo že vnaprej »javno mnenje", vcepljajoč ljudstvu predsodbo: To bo ubrano zvonenje, krasai glasovi! Novi zvonovi se izroče domačemu kovaču, da jih obesi v zvonik, eden dva dni se na nje pritrkuje. Ko ljudstvo zvonove zasliši, ali še prej, ko jih zagleda, zatrobi unisono v rog gg. naročnikov: Ubrano zvonenje, krasni glasovi! In živ krst mu ne izblje več tega mnenja iz glave. — Prosim, kdor tem besedam ne veruje, naj se potrudi vprašat po vaseh in nikjer ne dobi odgovora: Naši zvonovi niso dobri. Ali bomo to nečastno komedijo z glasniki božje časti še nadaije trpeli? Ne in ne! Tu je skrajni čas podučiti ljudstvo in cerkvene predstojnike, da imajo pri nabavi novih zvonov hoditi prav isto pot kot pri naročitvi novih orgel.1 Ko se sklene nabava novih zvonov, ali še. poprej, nij si cerkv. predstojnik poiššče veščaka-glasbenika (ne sploh glasbenika, ampak specis'i6ta za z t ono ve!) — ako ga sam ne najde, naj naprosi tega škofijski urad! — mu naroči, naj mu izdeia podroben načrt za nove zvonove po določeni velikosti in teži! Želeti bi bilo tudi: katerega sistenia (lahkega, srednjega ali težkega)? Ali seveda tako daleč še nismo, ker izdelujejo ckoli nas zvonarne zvonove le enega sistema. Tega veščaka pošlje cerkv. predstojništVo vsaj enkrat (ko je liv dovršen, in so zvonovi pripravljeni za odhod) v zvonarno, da zvonove tehnično poizkusi. Ta poizkus ima nekako ubraniti in prihraniti oddajo zvonov, če ne odgovarjajo vsaj dovolj približno pogodbi. Ko so zvonovi obešen' v zvoniku, jih preiskusi tu veščak še enkrat. Pri obeh poiskusih je po pogodbi prepuščeno zvonarju, da pridruži tudi svojega veščaka-zaupnika. Dalje je zvonar po pogodbi doižan obakrat dati v porabo tudi instrumente za tehnično preiskušnjo in sicer velike kromatične giasbene vilice za alikvotne glasove in objemne glasb, vilice (z zakrivljenima vogljema) za glavni glas (na krilu) Po dovršeni preiskušnji se v „Cerkv. Glasb." objavi primerna ocena. Časi morajo tudi za zvonove enkrat miniti, da se preiskušajo z očesom in golim ušesom. Pa utegne , kdo vprašati: Čemu še enkratna preiskušnja v zvoniku? Zato, ker ne zavisi iep glas zvona le od pravilnega liva, ampak tudi od njegove armature v zvoniku, katero nabavlja navadno zvonar. To pa zahteva ne le lep glas, ampak tudi varnost pred ubitjem. Koliko zvonov se je vrnilo prezgodaj ubitih v zvonarno, ker so bili nepravilno obešeni ali so imeli nepravilno obešene kemblje! Kako malo modro je toraj izročati napravo ali tudi popravo armature domačemu vaškemu kovaču. Preiskuševalci zvonov v zvoniku se imajo uveriti, ali vise zvonovi pravilno, ali gredo kemblji pravilno, kakšni in iz česa so tramovi, jarmi, kemblji in njih jermeni, kakšne osi, okovi, vijaki itd., sploh deli amarture ki jih v zvonarni ni, ker jih ni treba. Sedaj pa vprašam: koiiko je zvonov v naših zvonikih, da so bili tako prelskušeni ? Morda niti eden I Potem se pa čudimo, da se bronasti zvonovi ubijajo že po nekaj letih, dočim bi lahko dočakali 300—4C0 let. Treba je pomisliti, da so bronasti zvonovi plemenito blago, občutljivi za vsako nepravilnost. Meseca maja 1918 sem ob koncu svojega-članka »Ali se nam bliža doba jeklenih zvonov?" v »Vzajemnosti" pisal: V bližnjem času po vojni bodo nastopila naročla novih zvonov v takem številu, kakor jih naša domovina še ni doživela. Stotisoči slovenskega denarja pojdejo za nabavo novih zvonov. Ali naj pustimo, da izgine ves ta ogromni slovenski kapital v žepe tujih neslovenskih zvona jev? Ne in ne! Zato na noge! Osnujmo si slovensko zvonarno! — — Zvonarno imamo res da, žal ne samostojno, ampak v družbi z drugimi denarnimi in tovarniškimi podjetji, no pa je vsaj vse skupaj v slovenskih rokah. Ali pa gredo stotisočaki za novo zvonove v te slovenske roke To pa » G. dr. Kimovec piše, da je letos izdan v 2. štev. Škofijskega lista ukaz, ki to zahteva VpraJam: Kako se je moglo potem vzlic škofijskemu ukazu po gorenjskih zvonikih vgnezditi toliko jeklenih zvonov, in sicer ne jekleno-dobrih, ampak prav slabih ? Ako se gg. cerkv. predstojniki uklonijo sodbi veščakov pri narofevanju novih orgel, zakaj ne tudi pri nabavi novih zvonov ? ne, ampak v žepe najbolj zagrizenih naših sovražnikov. K temu žalostnemu polomu moje prerokbe se je pridružila še žalostnejša nesreča: da so se izdali stotisočaki za malovredni jekleni surogat, ki je zasedel na mnogih zvonikih za najmanj za en človeški rod prostor bronast"m zvonovom. Žalostno je zdaj ljubitelju lepega zvonenjs hoditi pO\. deželi, ko naleti v vsaki drugi, tretji vasi na odurne kotlaste glasove jeklenih zvonov. Kako je to prišlo ? Ali je re$ mogoče, da je bila razlika v cenah brona in jekla toli nepremagljiva kača zapeljivka? Menim, da ne. Res, da je treba zdaj šteti za bron stotisočake. 30—40krat toliko kot pred vojno. Ali pa ne plačujejo dandanes tudi reveži celo nepotrebne predmete mnogo bolj podražene kakor bron?1 Ti draginjski oviri se dasta z dobro voljo in vztrajnostjo premagati 2 Zato je seveda treba tudi nekoliko razumevanja in navdušenja pri gg. cerkv. predstojnikih. Ko pa tega ni, so kajpada invaziji jeklenih zvonov v slovenske zvonike nastežaj odprta vrata. Mars kje je nevednost in še globoko speča, nevzdramljena zmožnost preprostega ljudstva in inteligence v presojanju lepote bronastega glasu proti jeklenemu kriva, da so naročili jeklene zvonove. Ako bi se bili doslej objavljali v časopisih in knjigah, ki prihajajo ljudstvu v roke, kratki poljudno pisani podučni sestavki o vsenTnajpotrebnejšem: o vlivanju, o zvonovini, o glasovnem, merskem in težnem razmerju, o zgodovini, o ravnanju z zvonovi itd, bi se bilo v ljudstvu vzgojilo vsaj toliko pravega okusa za iepo zvonjenje, da bi se bilo gotovo upiralo nabavi jeklenih zvonov, kakor se je taktično brez tega v nekaterih župnijah. Tako pa je malo upanja, da bo kaj kmalu bolje. No, da bi bili ti jeseniški zvonovi vsaj dober suro»at, a še to ne! Slišal sem pred mnogimi leti, jeklene zvonove iz Bochuma (v Nemčiji) Če jih primerjam sedanjim jeseniškim, moram reči, da so jeseniški surogat še le nižje vrste, nekak surogat bochum-skih. Nobeno čudo! Prvi jekleni zvon so na Jesenicah vlili v juniju 1918, v Bochumu pa 1, 1852. Kako naj se dvoletna izkušenost meri s TOletno ?. In izkušenost je — kakor nikomur sicer — zvonarju prvi in glavni pogoj uspeha; saj je dognano, da se dajo dobri zvonarji pri napravi zvonovnega profila ali rebrovja voditi bolj od svojih praktičnih izkušenj kakor od teoretičnih podatkov izvedenega matematičnega preračunanja. Ali niso gg. cerkv. predstojn ki, ki so kar trumoma drvili z naročbami na Jesenice, prav nič pomislili, da le izkušnja dela mojstra? Naj jim le Bog da živeti še 20—30 let, potem bodo videli, kako bo ljudstvo metalo iz zvonikov stare rjaste kotle. (Konec prih.) 1 Ne vem, zakaj je bron v Sloveniji tako drag, ko je cena kovin v Nemčiji od pomladi sem jako padla in vliva videmski laški zvonar zvonove po 9 lir kilogram. 2 Če se niso Lahovče in Radomlje (čast jima!) ustrašile visoke bronove cene, ni bilo to treba Tržiču, Brezjam, Šentjurju itd. — Pri tej priliki je obžalovati, da je šlo javno časopisje skoraj molče mimo rojstvo lahovskih in radomeljskih novih bronastih zvonov. Meni vsaj ni prišel nobeden časopis pred oči, ki bi bil prijavil kako strokovnjaško oceno teh zvonov, o načinu in uspehu njih preiskušbe v zvoniku — če tudi v mnogo manjšem obsegu, kakor jo objavlja „Cerkv. Glasb" o vsakih novih orglah. Ocena radomeljskih zvonov v „S!oveucu" je obsegala en stavek: Mojstrsko izdelani zvonovi imajo prav lepe glasove. — Če bomo rabili za oceno zvonov še nadalje take-le fraze, potem ne pričakujmo izboljšanja teh obupno žalostnih razmer, potem je najbolje, da se zvonarna v Ljubljani zapre in odpre livarna za jeklene zvonove. Tako vsaj ne bomo gatill slovenskih tisočakov v nemški jeseniški žep. Iz Idrije. V vojni dobi nismo prirejali koncertov na Cecilijev večer, a letos, ko smo imeli prosto Didičevo dvorano, smo se odločili, da zopet začnemo z večerom, o katerem so rekli, da je najlepši v celem letu. Zjutraj ob 7. uri smo imeli peto mašo, nas je bilo le 25 na koru, kajti služba kliče nekatere na de'o, in petje je postranska stvar. Nekaj ital. vojakov je tudi došlo v cerkev. — Za na večer smo že pričetkom meseca prosili za dovoljenje in plačali 6 lir takse, 3 za prošnjo 3 za dovoljenje koncerta. Od 5 ure popoldne do 11. zvečer se je reklo, da smemo biti v dvorani, potem treba sprazniti in iti k počitku. A naši ljudje so do 6. ali 7. ure na delu, zato je mogoče šele ob 8. uri s koncertom začeti. Program je bil pa za 3 in pol ure. Bati se je bilo, da bomo radi sedanjih razmer bolj sami. A ob tričetrt na 8 je bila dvorana zasedena, pozneje došli so se stiskali okrog znancev, drugi so šli na galerijo in na verandi jih je bilo več navzočih. Tolikega navala nismo imeli še nobeno leto. Vabili smo pa samo • razne korporacije in društva, osebno nobenega, tudi ni bilo nič vstopnic, pač pa le prostovoljni darovi za muzikalije, kajti te so sedaj silno drage. Vpolleta, od karimakatol. del. družba svoj popolni orkester in svojo godbo samostalno za pihala, smo že izdali za instrumente in muzikalije 12.000 kron, kaj ne velika požrtvovalnost, zanimanje izvan-redno, se pa tudi godci prav pridno uče, orkester izvaja že težke umotvore in res umetno. Imeli smo sicer že prej godbo na lok, a letos po veliki noči je pristopilo nekaj starih godcev za pihala, takoj se je pričelo z naraščajem, tako da je godba na pihala že pri koncertu z eno točko nastopila. Tudi v cerkvi igra pri posebnih priložnostih. Preidimo sedaj h koncertu. Točno ob 8. začne orkester z Gleisnerjevo koračnico, ki elektrizira človeka, za njo je krasna točka „Idiia v gozdu", kjer imajo razni soli: sedaj rog, pa trompeta ali evfonium. Nato nastopi cerkven zbor in pevci kat. del. družbe 65 po številu, kakih 5 je bilo zadržanih. Bendl nov „Križaci na morju" se bere na programu. Je zelo težka skladba a silno hvaležna. Začne 3 glasni ženski zbor — 38 pevk — s prošnjo za mirno vožnjo po daljnem morju. Nato ves zbor pozdravi jutranje solnce. Burja nastane, vihar divja. Med tem ko v smrtni nevarnosti molijo 3 glasovi, pa basi furioso imitirajo vihar. Iz globine morja se vzdiguje, dviguje ladjo, a sedaj jo valovi od obeh strani obdelujejo. To je zelo težka pasaža, ker se drve glasovi kar v 16tinkah, padajo in se dvigajo v višavo. To je grozovit prizor, ako se spelje natančno preš'ne človeka, si pa ie za eno šestnajstinko zaostal ali prehitel, je ves efekt izgubljen. Molitev je uslišana, vihar se poleže, zagledajo sv. deželo in zbor pozdravlja z veličastnimi motivi cilj potovanja. Izpeljali smo jo točno in čestitali so nam od od vseh strani na tako težki hvaležni in dolgi skladbi. Bila je vsa idrijska inteligenca navzoča. Ko smo tako dovršili najtežje točke, smo se oddahnili, čaš za drugo smo sedaj brez skrbi. Res da dr. Schvvabovo „Jutro" je tudi dolga in umetna skladba, a ta se je pela z orkestrom. Bil je tudi v sporedu Aljažev spev za moški zbor, Ferjančičev za 4. glasni ženski zbor, katerega so godala spremljevala, par lahkih in ljubkih Ocvirkovih, ki nam niso delale preglavice. Menjavalo se je po kratkih pavzah godba in petje. Zvršili bi bili pravočasno ves program, a dve točki smo morali ponavljati, dasi smo se branili. Ura je že pol 11. in še le polovica točk je izvršenih. Predsednik se poda k navzočemu maršalu, bo li dovolil koncertu ves program ali moramo že ob 11. odditi. Maršal se je zasmejal, pogledal še enkrat po dvorani pa rekel dobrohotno: „Takim godcem in pevcem, takemu občinstvu, ki tako z zanimanjem sledi koncertu, ne kaže trgati užitka. Do polnoči Ie bodite, da nemoteno vse izvršite." Bilo je tudi na verandi več ital. častnikov, ki so pri vsaki točki prišli v dvorano zadej ali gledali med vratmi, koncem vsake točke so dolgo ploskali in se med sabo pogovarjali: che belle canzoni hanno Sloveni, e che cantori sono! — kake lepe pesmi imajo Slovenci in kaki pevci so! A to je samo circolo cattolico, kaj pa šele drugi! Tako smo lahko točno ob 12. uri zaključili in četrt ure pozneje je bila dvorana prazna. Ne mislite pa, da je stem naše delovanje na glasbenem polju končano, v torek na jutro smo šli kajne šele k počitku, a v sredo zvečer je že imela Marijina družba in dekleta svojo običajno pevsko skušnjo in orkester se je enako vadil pri novih skladbah. — Vse stranke so rekle, glejte katoličani delajo, zato imajo tak uspeh, bo treba, da tudi mi posnemamo, drugače zaostanemo. Običajnega pozdrava in nagovora pri koncertu ni bilo, ker novi sistem kaj takega ne dopusti. So pa skladbe in prednašanje razlagale Cecilijen večer. Take bomo delali še naprej. Naraščaja je precej in ta je hvala Bogu marljiv, z vstrajnostjo se pa vse premaga. Druga leta smo si morali godbo naročiti in plačati, sedaj so pa vse izvršile le naše moči. Circolo cattolico — kat. del. družba je bila sedaj na glasu, da izvanredno skrbi za lepo glazbo, za to si te dve leti videl od 10. v cerkvi, marsikaterega častnika in ko so ga na stanovanju vprašali zakaj ne gre k vojaški maši, je odgovoril: tu se prednašajo tako lepe latinske maše, da je to za me koncert in vsako nedeljo je druga. Tudi v Italiji pojo, a če imajo za celo leto dve maši naučeni, se že postavijo, češ nekaj znamo. Tu pa vsako nedeljo druga latinska maša in drugi moteti, Naj torej izvedo naši novi državljani, da Slovenci res nekaj znamo 1 Arko. Rudnik pri Ljubljani. Po dolgi vojni dobi sem leta 1919 prevzel službo organista na tukajšnjem koru. Pevski zbor sem našel v jako čudnih razmerah, Kljub temu, da se e moj prednik g. M. Kalan (takrat sodni avskultant v Ljubljani, sedaj sodaik v Ložu) gotovo veliko trudil, da bi zboljšal pevsko stanje in odstranil razne nedostatke, je ostalo pri zboru še mnogo nerazveseljivega. Seveda čuditi se temu ni, kajti kjer orgle molčijo dolgih 18 let, tam gotovo tudi petje ne napreduje, Treba je bilo res dobre in odločne volje za začetek k zboljšanju cerkvenega petja. Marsikaj je bilo treba odpraviti in pokazale so se večje težkoče, ki so zabranjevale hitrejše uspehe, kakor sem si spočetka mislil: zlasti v nediscipliranju zbora in medsebojnem preziranju, a počasi in z velikim trudom se je dalo tudi to odpraviti. Ker so pevci iz več vasi, raztresenih po samoti, in bi bilo zato neprikladno shajati se ob večerih, imamo radi tega le ob nedeljah popoldan pevske vaje. Pevski zbor je ob mojem nastopu obstojal iz 7 ženskih glasov In sicer in 3 sopranov, 2 altov, (2 ženskih tenorov), sedaj so 4. soprani, 4. alti, 1 tenor in 2 basa Latinsko pojemo samo ob velikih praznikih in vsako prvo nedeljo v mesecu blagoslov po rimskem obredu, ves ostali čas pa slovensko. Latinske maše pojemo od sledečih skladateljev: Foerster op. 15, Pogačnik op. XI., Gruber op. 76, Hohnerlein op 21, Kimovec, Missa de Angelis, in Griesbacher iz Rep. Corale. Vmesne dele pojem sam, deloma koralno deloma Griesbacherjeve iz Rep. Corale. Slovenske pesmi pojemo iz vseh novejših zbirk, prilično tudi iz starejših in nekaj marijinih od nemških skladateljev. Tantumergo: Foersterjeve 10, tioller 12. pang., Premrlove 12, Mittererjevlh op. 80 in iz Cecilije. Requiem pojem sam koralnega (Kimovec), Premrlovega in Griesbacherjevega iz Rep. Cor. Ob priliki birmovanja smo peli Foersterjev »Ecce sacerdos" št. 1. Jeseni to leto ob praznovanju cerkvenega patrocinija Sv. Kosma in Damijana smo imeli sv. rolsijon, ki se je započel z celodnevnim počeščenjem Najsvetejšega, peli smo vseskozi le slovenske pesmi. Orgle so mehanične. Sedaj po izprašenju in na novo uglašeuju po g. Jenkotu iz Topola pri Mengšu so še precej dobre, le principal pogrešamo, kajti tudi pri nas ga je vojna vzela. Igralnik z enim manualom je vdelan v orgelsko omaro na desni strani. Registrov je 8: Principal, Salicional 8, Bordunal 8, Flavta 4, Oktava, Mixtura Oktavni bas in Subbas 16, pomožnih potez in drugih kombinacij ni. Sedaj se pripravljamo za Božič. Ker imamo bolj poredko vaje, pa preje pričnemo To je torej moje prvo poročilo iz tukajšnje službe in najbrže tudi prvo z rudniškega kora1. Bog nam pomagaj pri našem petju do napredka, do katerega so se povzpeli nekateri naši podeželni kori. Franc Pavčič, organist. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. i Emil Hochrelter: Immaculata. Marijine pesmi a)Za mešani zbor k capella b) za samospev, mešani zbor in orgije op. 27. V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 21.60 K. Sopran in alt K 6, tenor in bas K 360. Zbirka, posvečena g. P. Hugolinu Sattnerju v Ljubljani, prinaša 12 Marijinih pesmi. Od 1 Poročila iz Rudnika res že dolgo ni bilo. V prvih letih obstoja našega lista pa je tudi iz Rudnika večkrat priromal vanj kak dopis. Tako 1. :882, 1883, 1884 (o početkih cerkvenega petja v Rudniku, zelo zanimiv dopis) 1885, 1886 in 1887. Največkrat je dopisoval letos umrli župnik Gregor Jakelj, včasih učitelj S. Punčuh. Uredn. teh so prve štiri za mešani zbor a capella, štv.5. Memorare „Spomni se" je zložena V nekakem recitatlvnem slogu za enoglasno petje z orglami, štv. 8, za dva ženska glasova z orglami, ostale za samospev in mešani zbor. Te zadnje spadajo med najlepše, med najbolj občutene in uspele v celi zbirki. Kdor jih bo dobro naštudiral, jih bo zares vesel in bo občutil pri njih pevanju neko blagodejno prisrčnost in iskrenost. Med a capellajzbori sta prijazno melodična zlasti št. 2, in 4. Štv. 5. pa je gotovo pogrešena. Recitativnemu slogu bi se namreč edino dobro prilegel enakomerni koralni ritem. G. skladatelj je pa menil, da morajo povdarjeni zlogi biti tuli daljši in je porabljal osminke in četrtinke. Vsled tega je tok pesmi nenaraven, sunkast; pri slovenskem besedilu še zlasti prisiljen. Ta pesem v tej prireditvi bi bila bolje izostala. — Sicer pa kakor rečeno, so pesmi izredno lepe in vsega priporočili vredne. S. Premrl. P. Hugolin Sattner: Svetniške in prazniške pesmi za mešan zbor in orgije zložil ... 1. Sveti Štefan, 2. Sv. Trije kralji. V Ljubljani 1920. Založil frančiškanski samostan v Ljubljani. Natisnila J. Blaznikova kamenotiskarna v Ljubljani. Lepo nalogo si je skladatelj zastavil: v malih, poceni zvezkih, podati našim zborom tečne, okusne, za sedanje razmere lahko prebavljive prazniške hrane — in posebej moramo omeniti — ne da bi založnik izkal kakršnega koli dobička. Samo da se mu stroški povrnejo. Zato naj bi naši zbori pridno segali po teh skladbah, da bo čim prej mogel nov zvezčič zagledati beli dan. Hvalevredno je, da se je s skladateljem oglasil tudi nov pesnik P. Krizostom, ki nam ob vztrajni samokriti ki utegne podati dobrih cerkvenih pesmi, ki jih^tako pogrešamo- Pričujoči pesmi sta jasni, kar je za cerkveno pesem pred vsem potrebno. Če bi vzel besedo „pesem" namesto „himne", bi pesmi ne bilo v škodo; beseda „svet" v pomenu svetloba, luč je našim ljudem nerazumljiva. — Edino, kar bi želel, je to, naj bi zvezčici imeli po nekoliko več strani, zakaj škoda »e mi zdi za štiri strani not, štiri strani krepkega papirja za ovitek. Skladeb nam menda ni treba posebej priporočati, P. Hugolin je našim cerkvenim zborom tako prikupljen kot uihče drugi. Sklepam z željo: Vivant sequentes! Fr. Kimovec. Anton Grum: IV. venček slovenskih narodnih pesmi. Za mešani zbor. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 12 K. G. (irum prinaša v svojih venčkih poleg znanih narodnih pesmi tudi vselej nekatere, ki se že redko kje slišijo. V pričujočem venčku prištevam takim pesmim zlasti te-le: »Eno pesem bom zapel« (Pesem od žegnanga britofa), »Vse sorte zdravice zdaj venkaj gredo« (Pesem o Kani galilejski) »Tam v štajerski deželi« Pesem o štemani Urški). To nareja Grumove venčke posebno zajemljive. Tudi harmoni-izacija in način prireditve za razne samospeve in zbor je zelo spretna, v tem venčku morda še bolj kot v prejšnjih. S. Premrl. Trije moški zbori: E. Adamič: Ljubici, M. Rožanc: Mak žari, Z. Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož, izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani. Cena partituri 10 K. Dve božičnici. I. P. H. Sattner^ Svetonočno zvonenje. 2. S. Premrl. Cuj, Pr emila. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem. V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnili J. Blaznikovi dedči. Dr. Fr. Kimovec je poročal o teh skladbah v „Slovencu" sledeče: Prav razveselil sem se pričujočih skladb, zakaj tako mehke in nežne poezije polni sta, kot božična noč. In kar bo kupcem najbolj všeč: obe lahki za petje, lahki za spremljevanje In vonljivo blagoglasni, Namenjeni sta v prvi vrsti domačemu petju, božičnici v zaupnem družinskem krogu, kjer bosta srca razvnemali. Pa tudi Marijine družbe, dekliški zavodi, ženski odseki izobraževalnih društev. Orlice, dekliške zveze, celo Marijini vrtci ju bodo zmogli in se greli v njiju ljubki toploti, škoda, da skladbi nista malo prej izšli, zakaj marsikdo, ki bi ju z veseljem užival, ne bo pravočasno zvedel za nju. Pa saj sega božična doba preko Sv. Treh kraljev. Premrlova, dasi nekoliko mehka pesem se more rabiti tudi v cerkvi; P. H. Sattnerjeva je pa zaradi besedila omejena na izvencerkveno rabo. — Čena 15 K. Razne vesti. A Osebne vesti. G. dr. Josip Čerin, kapelnik muzike dravske divizije v Ljubljani, praznuje letos 30 letnico, odkar je prvič nastopil kot dirigent v javnosti. Dne 21. nov. 1890 je dirigiral prvič v Inomostu. Kasneje je bil koncertni vodja Glasbene Matice v Ljubljani, kapelnik na Ljudski operi in v dvorni cerkvi na Dunaju, kapelnik Narodnega gledališča v Ljubljani ter 16 let kapelnik vojaških godb na Dunaju, v Budimpešti, Pragi in zadnji dve leti v Ljubljani. Dr. Čerin se je od mladosti posvetil glasbi, je prvi Slovenec, ki je bil na dunajski univerzi na filozofski fakulteti promoviran za dotorja muzikologije, ter deluje kot pevovodja in kapelnik že nad 30 let. O priliki svojega ljubilcja je priredil, dne 18. nov. v veliki dvorani hotela Union velik simfonični koncert na korist fonda muzike dravske divizije. A Skladatelj Viktor Parma se je stalno naselil v Mariboru. 30. nov. je v tamošnjem gledališču dirigiral svojo opereto »Caričine Amaconke«. A Pri pokojnem orglarskem mojstru Iv. Milavcu izučeni orglar Franc Jenko, ki je zadnje čase prav spretno popravljal orgle po več cerkvah na Kranjskem, se je pridružil tvrdki Kacin v Gorici. Sporoča, da se v Italiji lažje izvršujejo orglarska dela, ker je na razpolago ves potrebni kakršnikoli materijal. A Češki virtuoz Stan. O ndriček se je po 13 letnem bivanju v Rusiji vrnil v domovino. V Rusiji je deloval kot profesor glasbe na konservatorijih v Tiflisu, Višinevu in Jaroslavu. A Cerkvenoglasbeni skladatelj Msgr. Ignacij Mitterer, stolni kapitular v Briksenu, je obhajal pred kratkim svojo sedemdesetletnico. Še na mnoga leta! A Glasbeniki v Ljubljani so sklenili pridružiti se celokupnemu združenju jugoslovanskih glasbenikov v Beogradu. • Ob koncu leta. Vsem sotrudnikom „Cerkvenega Glasbenika" o tej priliki iskrena zahvala za pomoč pri listu tekom leta 1920. Bog Vam povrni, kar storite za naše sicer skromno, a pomembno glasilo. Ostanite listu zvesti tudi v prihodnjem letu! Tudi naročnike, ki jih je itak majhno število, prosimo: Ostanite nam ravnotako zvesti in pridobivajte našemu listu še novih naročnikov! Časi se žal še niso vrnili, ko bi bilo mogoče tako postreči kot pred vojno. Vendar bomo storili, kar bo mogoče, da bo list vsaj redno na vsaka dva meseca in v sedanjem obsegu izhajal. Vsled še vedno rastočih cen v tiskarni smo primorani povišati naročnino za 1. 1921 n a 30 K, za dijake na 20 K. Prosimo za čimprejšnjo poravnavo naročnine, event. tudi za zaostalo. Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem Uredništvo in upravništvo „Cerkvenega Glasbenika". Organistovsko mesto je izpraznjeno na Brdu pri Lukovici- Nastop z novim letom. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Današnji številki je priložena glasbena priloga: Božična, zl. Gregor Rihar, preuredil in instrnmentiral St. Premrl; Božična, zl. Stanko Premrl. Naslovno stran in kazalo k letniku 1920 bomo priložili ppu-itevilki letnika 1921. /«S> t>\ n ; ) 1.1 n, Jt i" i Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko PremtUo -5/ Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska „Zvezna tiskarna" v LjufrHflfti.