Poštnin« nlnčana T gotovini Posamezna številka 8 diri DolenjsKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANI* LETO III. - Stev. 22. NOVO MESTO, 30. MAJA 1962 ČETRTLETNA NAROČNINA |im DIN IZHAJA VSA K PETEK Ob Tednu matere in otroka SKRB ZA MHTER IN OTROKA je med temeljnimi nalogami socialistične skupnosti Komu ne zaigra srce, ko vidi kopico zdravih, nasmejanih otrok, ki se igrajo na soncu kot pisani metuljčki? Ali ste že kdaj doumeli vso globino materinega smehljaja ob pogledu na njenega zdravega otroka-, ko je ta prvič dvignil k njej ročice? Ob besedi mati, mama, mamica, se vsak človek spomni na nekaj najlepšega, najpopolnejšega, na vir dobrote in usmiljenja. Veliki pesniki in pisatelji so opevali in opisovali materinstvo in mater v svojih najboljših delih. Naš veliki pisatelj Ivan Cankar je v svojih črticah in povestih naravnost oboževal svojo mater. Vse, kar je bilo vzvišenega nad povprečna bitja, vse, kar je bilo dobrega in velikega, vse to je bila njegova mati. Ljudska oblast že od svojega početka posveča vso pažnjo ljudskemu zdravju, a še prav posebno zaščiti matere in otroka. Stotine materinskih posvetovalnic, porodnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, najnaprednejši zakon o socialnem zavarovanju, zakon o plačanem porodniškem dopustu, o posebni zaščiti matere v delovnem odnosu, skrb za zdravstveno vzgojo vseh ljudi in širjenje zdravstvene prosvete zlasti med ženami, vse to so najbolj otipljivi dokazi skrbi ljudske oblasti za zdrav narod. Na tisoče eno- in dvostranskih sirot je danes pod skrbstvom države. Družinam s številnimi otroki, kakor tudi družinam oziroma otrokom staršev-pijancev ter nemoralnih staršev posveča država vso skrb. Ta skrb raste iz leta v leto v širino, vzporedno z rastjo ljudske oblasti in moči našega gospodarstva. Tudi letrKnji Teden matere in otroka bo posvečen povečanj skrbi za zdravje matere in vzgojo otroka v najnežnejši dobi. Na vseh šolah bodo strokovna predavanja za roditelje. Prosvetni delavci bodo proučevali motnosti odprave slabih razvad pri otrokih. Kratki izleti staršev in otrok v naravo ali zgodovinske kraje bodo prav tako na programu v tem tednu. Obiski otrok pod skrbstvom, zlasti obojestranskih sirot, ter proučitev, razmer, v kakršnih čivijo- in se vzgajajo, bo nadaljnja naloga otroških obiskovalk in prosvetnih delavcev. Poživi naj se prizadevanje za ureditev otroških igrišč pri vseh šolah in vzgojnih ustanovah. Ustvarimo otrokom možnost, da se na soncu in zraku razvedrijo; hvaležni nam bodo zato. Ne pozabimo na počitniške kolonije ni leto- Nekateri večji delovni kolektivi novomeškega okraja pripravljajo posebne kulturne prireditve za mladino najbliž-nje okolice, sindikalne podružnice pa že zbirajo sredstva za počitniške kolonije. DOLENJSKA MARŠALU TITU OB 60-LETNICI: Z vi nam še mnogo let na srečo in radost naših narodov! vanja, kamor moramo poslati čimveč mladine. Zbiranje sredstev v to svrho naj bo naloga zlasti vseh delovnih kolektivov in množičnih organizacij. Od tedna do tedna Za pretekli teden velja v prvi vrsti opozoriti na štiri dogodke: na občinske volitve v Trstu in v nekaterih pokrajinah Italije ter na podpis splošnih pogodb z Zahodno Nemčijo in podpis pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Volitve v Trstu so posebno za nas izredno zanimive in tudi poučne. Ze volilna kampanja je pokazala, kaj lahko pričakujemo kot rezultat občinskih volitev v tržaškem mestu. Dejstvo, da je angloamerička vojaška uprava »popustila« pod pritiskom iredenti$tičnih demonstracij v Trstu in italijanskih mestih, je govorilo o tem, da hočejo Angleži in Američani uoodtti nekaterim zahtevam italijanske vlade. Sklepi londonske konference so to mnenje še bolj potrdili, kajti ti sklepi so bili prikrojeni tako, da dajejo podporo in potuho itedentistično-imperialističnim težnjam italijanskih političnih krogov. Isti rezultat — samo v še očitnejši obliki — je pokazala tudi volilna kampanja in same volitve. Iz Italije so vse italijanske stranke (med njimi seveda tudi in-fnrmbirojska) dobivale finančna sredstva za volilno propagando, propagandni material (predvsem lepake, $ katerimi so prepleskali vse tržaške hiše vsaj do prvega nadstropja) in tudi »ugledne« govornike iz Italije. Ne glede na vse te napore, da bi se v najbolj ostri luči prikazalo »italijanstvo Trsta« in njegove povezave z »materjo Italijo«, rezultati občinskih, volitev niso takšni, kot so jih pričakovali njihovi organizatorji. Krščansko demokratska stranka povezana v smislu italijanskega volilnega zakona s še tremi strankami, ki sestavljajo italijansko vladno koalicijo, je sicer dobila večino, toda manj glasov kot pri zadnjih volitvah l. 1949, čeprav je prišlo na volitve več volivcev kot pred tremi leti. To pomeni neuspeh italijanske iredente! Isto bi lahko rekli o informbirojcih, ki so se slabše odrezali kot pred leti, močno pa so se okrepili indipendentisti ,ki so svoje glasove podvojili, kar kaže, da so Tržačani za neodvisnost Trsta, kajti veliko glasov ire-dentistov je treba pripisati volivcem, ki so jih — izkoriščajoč ugodnost volilnega zakona — pripeljali iz Italije s posebnimi vlaki. Računajo, da je teh nepravilnih volivcev prišlo na volitve v Trst čez 50.000. Močno se je popravil tudi položaj Slovansko-italijanske fronte, ki je dobila skoraj 5000 glasov, medtem ko je enotna slovenska lista zmagala v treh okoliških občinah. Na nekaj pa je treba obrniti posebno pozornost: fašisti so dobili v Trstu 20,000 glasov! To slej ko prej porazno in opominjajoče dejstvo govori o sedanjem razvoju V Italiji. Nekaj podobnega bi lahko rekli o občinskih volitvah v Italiji. De Gaspe-rijeva vlada se sicer pripravlja na parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto, toda rezultati nedeljskih občinskih volitev so svareč opomin na razvoj Italije! V južni Italiji (Bari, Benevento, Salermo — predvsem pa Neapelj) so fašisti Želi uspehe. Izrabljajoč neurejene socialne razmere, nerešeno kmečko vprašanje, slabosti levičarskih gibanj od katerih predstavljata informbirojska partija in Nennijevi socialisti le moskovsko agenturo, nemoč De Gasperije-ve vlade in tudi taktiziranje, predvsem Američanov, ki bi radi videli v Rimu na oblasti vlado »močne roke« — so fašisti okrepili svojo moč in se resno pripravljajo na nov »pohod na Rim«. Te razmere spravljajo posebno nas, ki smo že imeli neposredni opravek s fašizmom, v resno zaskrbljenost, težo tega pa slej ko prej čutijo tudi demokratične italijanske množice. Pogodba, ki je bila podpisana med zahodnimi velesilami in Zahodno Nemčijo v Bonnu in pogodba o evropski obrambni skupnosti, ki so jo podpisali v Parizu in pri kateri igra vojaška moč Zahodne Nemčije posebno vlogo, ustvarja tako v zahodni Evropi kot v sami Nemčiji poseben položaj, katerega posledice bo vsa Evropa prej ali slej občutila. Zahodna Nemčija je postala sestavni del zahodnega sveta, in zahodnega obrambnega sitema. Na drugi strani pa se je Vzhodna Nemčija spremenila v oboroženo postojanko vzhodnega sovjetsko-kitajskega bloka. Moskva je bila sicer pripravljena na »popuščanje« v svojem odnosu do nemškega vprašanja (Nemčija naj bi se zopet zedinila, postala naj bi nevtralna država s svojo nacionalno vojsko), toda doslej ni pokazala pripravljenosti, da bi privolila v svobodne volitve v vsej Nemčiji. Zahodne velesile imajo te sovjetske predloge za propagando potegavščino in so se odločile, da najprej Zahodno Nemčijo vključijo v svoj sistem in napravijo zahodno Evropo »močno« in se šele potem pogajajo s Sovjetsko zvezo, eventualno tudi o združitvi Nemčije. Ne glede na vse to bo Nemčija, država v osrčju Evrope, še naprej sporno interesno področje med dvema nasprotnima blokoma. Važnost, ki jo tako Rusi kot Američani polagajo na Nemce, podžiganje nemškega nacionalizma z obeh strani, pomembnost, ki jo z vsakim dnem bolj občutijo Nemci sami, in seveda tudi njihova težnja po zedinjenju, pa bodo lahko čez čas pripeljali do »državljanske vojne«, kakor to napovedujejo v Vzhodni Nemčiji in v Moskvi, ali pa do položaja, ko bodo Nemci izigrali oba konkurenta za nad-oblast v Nemčiji. Pionirski odredi pripravljajo skupinske obiske zgodovinskih krajev in partizanskih mamic, katerim bodo poklonili cvetje.^ V tem tednu bodo tudi določili pionirje, ki bodo šli na letovanje in taborjenje. Organizacija Zveze borcev se bo še posebej pozanimala, kako žive in se uče otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Po vsem okraju se pripravljajo otroški sejmi, ki bodo kot vsalco leto zelo razveselili naše malčke. Organizacija AFŽ bo s pomočjo občinskih ljudskih odborov pregledala delo vseh otroških obiskovalk v okraju. Zdravniki iz Novega mesta bodo napravili zdravniške preglede predšolskih in šolskih otrok na Mirni, Št. Rupertu, Trebelnem, Dol. Težki vodi , KoToški vasi, Podgradu, Cerovcu, Dolžu, št. Petru, Šmarjeti, Škocjanu, Brusnicah in Gabrju, posebno terensko zdravstveno akcijo pa pripravljajo v kmečki delovni zadrugi »Baza 20< v Poljanah. V Tednu matere in otroka bodo s predavanji in obiski sodelovali v veliki meri tudi krajevni zdravstveni kadri. Svet za ljudsko zdravje in socialno skrbstvo, množične organizacije in šole v Beli krajini pripravljajo v Tednu matere in otroka vrsto prireditev. Po vsem okraju bodo otroški sejmi, katerih se malčki že veselijo. Lutkovno gledališče deškega vzgajališča iz Gradaca bo predvajalo lutkovno igrico >Nogica-žogica<. Zdravniki, zaščitne sestre in babice bodo imele zdravstvena predavanja, v Črnomlju pa bo od i. do 8. junija razstava o zaščiti matere in otroka. Gimnazija v Črnomlju priredi 7. junija zvečer koncert. Skrb za zdravje naroda se začenja pri materi, skrb za pravilno vzgojo mladine pa tudi prav tam. To je treba še posebej podčrtati ob letošnjem Tednu matere in otroka. Ta skrb pa naj ne bo le tedenska, pač pa stalna naloga vseh naših organov oblasti, organizacij, ustanov in posameznikov. R, Iz leta v leto postaja Titov rojstni dan čedalje bolj naš skupni vseljudski praznik. Njegovo ime je s srčno krvjo povezano z najveličastnejšim obdobjem naše narodne zgodovine. Ce so bile proslave tega dneva v prejšnjih letih lepe in obsežne, moramo reči za letošnjo, da je bila veličastna. V vseh večjih krajih Dolejske, po Beli krajini in na Kočevskem so se v soboto 24. maja zbrale množice delovnih ljudi k proslavam, na katerih so govorniki poudarjali neminljive zasluge maršala Tita za združitev . iših narodov, za uspešno ljudsko revolucijo in mirnodobsko graditev srečne socialistične domovine. Posebno slavnostne so bile prireditve in akademije v Črnomlju, Kočevju, Metliki, Mokronogu, Trebnjem, Novem mestu in še nekaterih krajih. Udeležili so se jih vidni predstavniki ljudske oblasti, Partije, JLA, množičnih organizacij in delovnih kolektivov poleg izredno velikega števila prebivalcev posameznih krajev. Dvorana Doma ljudske prosvete v Novem mestu je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli počastit rojstni dan dragega maršala Tita. — Mnogi so morali stati v veži pred dvo- rano in na dvorišču ob stranskih vratih, vendar pa so vztrajali, da so si lahko ogledali dobro pripravljeno in izvedeno akademijo. Po odigrani Internacio-nali, katero je odigral simfonični orkester Doma JLA in SKUD »Dušan Jereb« pod taktirko kapelnika kapetana Zajca, je govoril o voditelju in učitelju naših narodov ter njegovi 60-letni življenjski revolucionarni poti polkovnik Mičo Kosovac. Po referatu so v dvorani vsi vstali in z dolgotrajnim ploskanjem potrdili zaključno misel govornika: noj nam dragi tovariš Tito živi še dolgo na srečo in radost socialistične domovine! Simfonični orkester je nato zaigral »Dalmatinko« in Poemo kapetana Zajca, spremljal pa je zbor novomeške garnizije JA, ki je zapel »Steg Partije*, in učiteljišnice, ki so zapele »Naši Armiji«. Gimnazijci so recitirali Nazor-jevo pesem »Naprej!«. Prvič smo videli na odru fizkulturni aktiv novomeško pošte, ki je nastopil z učinkovitimi prostimi vajami. Nad vse ljubka je bila recitacija deklic s srčki, pionirji pa so uprizorili nastop »Zvezda«-. Z nastopom pionirskega pevskega zbora z gimnazije, ki ga vodi tov. Jelka Kastelic, je bila lepa prireditev zaključena. Na kaj pozabi a Zveza borcev v Novem mestu Abčni zbor Zveze borcev, kl Je bil v torek 20. maja v rdečem kotičku OLO, se Je razlikoval od podobnih zborov ZB predvsem po precejšnji samokrltičnosti dosedanjega dela ZB v Novem mestu ln po tehtni analizi nalog, ki stoje pred to organizacijo. »Zveza borcev je Izvrševalec oporoke na-Sih najboljših tovarišev, ki so v letih NOB žrtvovali vse za svobodo ln za svoj narod. Poklicani smo, da to oporoko izvršujemo v duhu tradicij ln pridobitev naše vseljudske revolucije.« Ta, v referatih in razpravljanju večkrat ponovljena misel, Je bila vodilo občnega zbora. Poročila odbornikov za preteklo leto so govorila o Izboljšanem organizacijskem delu mestne ZB in o razširitvi organizacije. Od predlanskih 366 članov Je organizacija doslej narasla na 876 članov, navzlic temu pa so še vedno na posameznih terenih ljudje, ki imajo vse pogoje za včlanjenje v ZB, pa jih odbori ZB ali niso znali vključiti ali pa sami niso našli poti v vrste ZB. šibka evidenci* o članstvu tako na terenskih kot na mestnem odboru ZB otežkoča lažje, predvsem pa preglednejše delo organizacije. V I. ln IV. terenu ZB še nimajo Izvoljenih odbornikov oz. razdeljenega dela, na V. terenu pa se lani n. pr. odbor ves čas svoje mandatne dobe sploh ni sestal! Ni torej nie čudnega, da mnogi člani ZB Še vedno nimajo značk In legitimacij organizacije, niti še ni na vseh terenih urejeno tekoče blagajniško poslovanje, plačevanje članarine itd. Uvodni referat ln poročilo predsednika MO ZB pa sta večkrat naglasila tudi potrebo po temeljltejšem, stalnem političnem delu in vplivu, ki naj bi ga organizacija ZB imela. Obširno razpravljanje delegatov posameznih terenov Je prav to zadnje vprašanje temeljiteje osvetlilo. Čeprav je treba dati dosedanjemu odboru priznanje, da Je uspel razgibati v dokajšnjl meri mestno ZB in se Je ta predvsem številčno okrepila, pa je bilo prav za dvig politične zavesti, predvsem pa borbenosti, doslej vse premalo narejenega. Pravilno so ugotavljali posamezni delegati, da sta bili budnost in borbenost bivših borcev takoj po končanj vojni precej večji kot v zadnjem času. Popustljivost v političnem delu z množicami so začeli zato izkoriščati reakclonarjl vseh barv ln vetrov, predvsem pa protlljudsko usmerjeni vatikanski agenti ln njihovi skriti pomagači. Neredkokdaj se zato zgodi, da Član ZB ne odgovori na hinavsko zavijanje resnice kakšne terctjalke ali farovškega podrepnika tako, kot to zahteva od njega zavest pripadnosti k najborbenejšt organizaciji OF, kar Zveza borcev dejansko Je. Na Izreden pomen nenehnega političnega dela ln vzgoje svojih članov, s tem pa na prevzgojo vsega ljudstva tudi po članih in organizaciji Zveze borcev — na to Je ZB v Novem mestu doslej premalo mislila. Ni čudno, da se v mestu n. pr. pojavljajo primeri, da se posamezniki boje stopiti na oder pred ljudske množice in začeti antifašisttčno zborovanje — kakor da bi Jih bilo sram« da so antlfašistl (če v resnici seveda morda res ne mislijo drugače v svojih srcih, Isot to govorijo v službi ln v javnem življenju!?) Zaradi slabe skrbi organizacije ZB za materialno stanje, v katerem živijo nekateri člani Zveze borcev v Novem mestu, sa je lahko n. pr. dogodil sramoten primer, da si je bivši belogardlstlčnl oficir zgradil ž visokim kreditom v banki ln s cenenim materialom po nižjih cenah lepo stanovanjsko hišo na Grmu, nekateri člani ZB pa ža vedno živijo v nezdravih, vlažnih luknjah^ namesto da bi se tudi ZB zanimala in skrbela, da bi prišli do človeka vrednih-stanovanj. Med sklepi, ki so Jih delegati sprejeli ln so hkrati delovni načrt novoizvoljenega odbora ZB, je zato na prvem mestu borba za budnost proti vsem sovražnikom socializma, predvsem pa proti vsem tujim agentom z vatikanskimi trobentami na čelu. Odbor ZB bo poživil delo za partizanski spomenik v mestu, skrbel bo za pomoč Društvu prijateljev mladine, za zbiranje zgod. gra* diva iz NOB, za socialistično vzgojo v družinah članov ZB, za splošno aktivlzaeljdl terenskih odborov ZB, posebna komisija pa bo predložila predloge za zgodovinski praznik partizanskega Novega mesta. Odbor ZB bo pregledal tudi materialne pogoje nekaterih socialno šibkih članov organizacij« ter jim pomagal, prav tako pa bo skrbel tudi za življenjske pogoje partizanskih vdov in otrok-sirot borcev in bork NOB. Zatiraimo koloradshega hrošča Lani se je po Dolenjskem ponovno močno razširil koloradski hrošč. Bilo je že mnogo pisanja In govorjenja o njegovem pogubonosnem učinku na krompirju, vendar pa se mnogi še vedno ne zavedajo, kako važna in nadvse potrebna je najodločnejša borba proti temu škodljivcu. Že lani smo ugotovili, da so bile v letu 1951 odkrite okužbe zatajene v preteklih letih. Brezpogojno je zato potrebno, da letos s prikrivanjem koloradskega hrošča prenehamo in da storimo vse za zajezitev njegovega nadaljnjega razširjanja. Vsi občinski ljudski odbori so že dobili navodila za organizacijo zatiranja koloradskega hrošča. Ker so občinski ljudski odbori obsežne enote je nujno potrebno, da imajo dobra vodstva za zatiranje krompirjevega hrošča in da so pregledi najskrbneje pripravljeni prav do zadnje vasi. Prav zato se tudi ponovno zahteva, da morajo biti pregledi krompirišč množični, to je, da se pre- ZA DOMOVINO - S 111011 • NAPREJ! 600 mladih, zvonkih glasov Je Jasno odmevalo v sončen nedeljski,popoldan 25. maja in ponavljalo slavnostno obljubo: »Zaobljubijam se, da bom ostal zvest socialistični domovini Jugoslaviji, da bom Izvrševal vsa življenjska načela pionirske organizacije, da bom dober ln marljiv učenec, da bom spoštoval starše, vzgojitelje In vse starejše ljudi, da bom ljubil svojo socialistično domovino ter njene graditelje in da bom varoval svojo čast, čast svojega odreda, šole in čast svoje domovine. Zaobljubljam se, dragi maršal Tito, da bom čuval čast Tvojega Imena in da bom ostal vreden Imena Titov pionir. Za domovino — ■ Titom — naprej!« Na Loki ob zeleni Krki je stala pred odrom šeststoglava množica novomeščanskih pionirjev ter pozdravljala svojega ljubljenega maršala Tita. Veliki dan je naposled prišel — dan slavnostne zaobljube pionirski organizaciji. 2e ko so korakali ln prepevali skozi mesto, je marsikdo postal ln se veselo nasmehnil našim pionirjem. Z venčki, zastavicami, slikami, pionirskimi prapori ln s petjem so korakali iz stadiona v Kandijl na Loko. Prejšnji dan so sodelovali mnogi Izmed njih na šolskih predstavah, posvečenih 60-1 etnici tovarlfia Tita, danes pa jih pozdravlja vojaška godba ter jim igra partizanske ln poskočne pesmi. Vendar — tokrat so pionirji resni. Pred mikrofon Je stopil Borut Zamljen ln prebral pozdravno besedo novomeških pionirjev maršalu Titu. Po zaobljubi so pozdravili množico pionirjev tov. Ema Musar v Imenu okrajnega komiteja Partije, tov. major Mirko Fajdlga v Imenu naše hrabre Ljudske armade in tov. Ivan Grašlč v imenu ljudske oblasti. Spored pionirskega pevskega zbora, ki Je sledil, Je bil kratek, a prisrčen. Pionir Andrej Smauc je najprej prebral pozdravno pismo tovarišu Titu, nato pa so se zvrstil) na odru pevci, recltatorji, mladi vojaki, tri deklice s »Čestitkami za tovariša Tita«, katerih so se dan prej same naučile, mlade peričlce ln pionirska skupina z zvezdo. In za zaključek? Igrala je godba, vse je bilo veselo, pionirji in številni starši, ki «o se z zastopniki ohlastl, PartiFe, JLA in naših organizacij vred veselili pionirskega praznika. Novomeška organizacija AFŽ pa je povabila pionirje in pionirke v goste v telovadnico osnovne šole in Jim tam postregla s številnimi dobrotami. Na tak ln podoben način pa so proteklo nedeljo sprejemale nove člane v svoje vrste vse pionirske organizacije na Dolenjskem. gledov udeleže vsi prebivalci, ki so z$ to delo sposobni. Prenehati mora praksa nekdanjih KLO, da se je pregleda krompirjevih nasadov udeležil le po en član družine. Občinska vodstva morajo takoj v začetku preprečiti vsak slab pregled krompirišč s primernimi opozorili. Osebe, ki se bodo izmikale množičnim pregledom krompirišč, pa b6 treba predlagati v kaznovanje. Množični pregledi bodo letos 1. junija, 22. junija, 13. julija, 3. avgusta in 25. avg. V slučaju, da bo na dan, ki jo določen za množični pregled, deževno vreme, je treba krompirišča pregledati brez poziva ali posebnega obvestila naslednjo nedeljo. V slučaju potrebe bodo okrajni ljudski odbori določili Izredne preglede. To predvsem tam, kjer bodo odkrite močne okužbe ali pa če bodo množični pregledi slabo opravljeni. Pregledi v lanskem letu okuženih parcel se morajo opravljati enkrat tedensko, čim pa se kje pojavi okužba, Je treba krompirišča na okuženih in ogroženih parcelah pregledovati dvakrat na teden. Ogroženo področje so vse njive, posajene s krompirjem, ki leže do 500 m okrog okuženih parcel. Letos so bile odkrite Že močne okužbe na področju okraja Novo mesto «• pr. v Šentjerneju, Brusnicah, Otočcu, Veliki Loki in na Rakovniku. Na področju teh občin morajo kmetje pregledovati krompirišča tudi dvakrat na teden. Uspeh je zagotovljen le takrat, če bomo sodelovali v zatiranju požrešnega krompirjevega hrošča vsi, množično in res temeljito. O zatiranju hrošča bomo objavili nekaj navodil v prihodnji Številki Dolenjskega lista. Vrpntfffsha napoved Zadnje dni maja manjše padavine, ponekod nevihte. Prvi teden junija bo prevladovalo lepo, sončno vreme, ki se nam obeta vso prvo polovico junija. Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 22. Pisma »Dolenjskemu listu" Kratke vesti Nepravilen odnos do matere in otroka Uredništvu »Dolenjskega lista«! t Na gospodinjski šoli v Mali Loki pri Trebnjem, kjer se vzgajajo dekleta v gospodinje, učijo štiri strokovne učiteljice. Upraviteljica šole Milena Šef man ima nepravilen odnos do matere in otroka; na šoli uči tudi Anica Somrak, mati dveh otrok. Svoj zadnji porodniški dopust je preživela v Novem mestu, ob vrnitvi na Malo Loko pa ji upraviteljica Šefmanova ni dala primernega stanovanja za njo in dojenčka, čeprav je imela za to pismeni in ustni nalog od Sveta za kulturo in prosveto LRS. Sefmanova sama ima opremljeno sobo v dvema posteljama, obe učiteljici pa imata tudi vsako svojo opremljeno sobo. Seveda jim te sobe »pripadajo«, učiteljici So-rnrakovi pa — kakor kaže — na Mali Loki ne »pripada nič« in se je morala zadovoljiti s skromnim ležiščem pri delavkah, kjer spi z dojenčkom na slam-njači. čeprav ima šola dovolj žimnic. Kako si zamišlja upravnica Sefmanova higiensko ureditev življenja dojenčka in doječe matere, pa je vprašanje zase. P ostavi jama ga prav zdaj, ko smo spet pred Tednom matere in otroka. Mati z otrokom je v socialistični državi zaščitena — zakoni pa menda še veljajo tudi za Malo Loko? M. Loka, 22. maja 1952. P. R. Ali gremo nazaj v srednji vek? Tovariš urednik! Naša vas Črešnjevee leži ob državni četi Semič—Metlika, kakih 6 km oddaljena od Semiča in približno toliko od Metlike. Radi beremo »Dolenjski list* in druge časopise, ali kaj, ko dobimo pošto samo dvakrat na teden! «Dolenj-ski list« dobimo po navadi komaj v ponedeljek, medtem ko ga prejmejo naročniki v Semiču že v petek. Pa dose-daj je še nekam šlo, toda obetajo nam. da se bo dostava pošte k nam še poslabšala. Na pošti v Semiču, pod katero ffHttll tudi naša vas, so znižali število osebja, obenem pa se je menda še povečal dostavni okoliš. Tako nam obetajo, da bomo v bodoče le enkrat na Za naše gospodarje teden dobivali pošto. Pri taki dostavi dnevno časopisje za nas nima nobenega pomena, tednike pa bomo brali kot spomine, kaj se je dogodilo v svetu. Pa ni morda ta »izboljšana« poštna dostava posledica zvišane poštne tarife? - ii — Predlog za predor in nasad ob Krki Tovariš urednik! Predor pri železniški postaji Novo mesto je med zadnjo vojno odlično služil za varstvo vagonov in lokomotiv, pa tudi za ljudsko zaklonišče. Umestno bi bilo, da se zgradi cesta in cestni predor izza dolinice pri Osolniku (na Ljubljanski cesti) z izhodom nekje v kolenu Cankarjeve ceste (pod Kolonijo). Predor bi bil izvrstna cestna zveza v primeru, da bi bila glavna cesta mimo postaje kakor koli poškodovana ter promet po njej ogrožen. Predor pod Ma-rofom pa bi bili hkrati tudi dobro zaklonišče za kamione in vsa ostala vozila, pa tudi sicer bi predstavljal veliko ljudsko zaklonišče. Loka pod železniško postajo oziroma progo je precej zapuščena in brez prave koristi, čeprav bi jo z malimi stroški lahko hitro preuredili v lepo cvetlični park. Treba je le nekoliko zravnati teren, namestiti več klopi, napraviti gredice itd., pa bo celotna okolica z novim kopališčem vred in športnim stadionom na Spodnji Loki nova in okusna pridobitev našega mesta. Novo mesto, 23 .maja. S. št Gabrčani prosijo za električno razsvetljavo Tovariš urednik! V 17. Številki »Dolenjskega lista« je bilo napisano, koliko je naša vas žrtvovala v zadnji vojni." Res je, ljudska oblast je precej podprla posameznike pri obnovi in tudi novo šolo imamo, toda za eno stvar pt se že nekaj let zastonj borimo. Kakor drugod tako^ si tudi pri nas želimo električno luč. Po vojni je bilo mnogo vasi elektrificiranih PERONOSPORA NA VINSKI TRTI Mimo lahko rečemo, da je eden glavnih vzrokov naših nizkih pridelkov v kmetijstvu velika razširjenost rastlinskih bolezni in škodljivcev, ker naših kultur pred njimi sploh ne varujemo ali pa ne dovolj učinkovito. Dočim našega povprečnega sadjarja še vedno težko pripravimo do tega, da bi se spustil resno v borbo proti škodljivcem in boleznim na sadnem drevju, pa naš vinogradnik prav dobro ve. da brez tovrstne borbe nima uspeha v vinogradu ter ga o nujnosti tega ni potrebno še posebej prepričevati. Ker se nasprotno pogosto dogaja, da naš vinogradnik pri škropljenju vinske trte ne postopa pravilno, smatramo za potrebno, da ponovno spregovorimo o tem važnem vprašanju. Peronospora je v naših vremenskih razmerah najobičajnejša in najnevarnejša bolezen vinske trte. V vlažnih poletjih, kakor je bilo n. pr. v 1. 1948, je nastop bolezni tako močan, da le s pogostim in pravočasnim škropljenjem rešimo vsaj del pridelka. Poudariti moramo takoj v začetku, da se ta glivična bolezen vinske trte najraje širi le ob toplem vremenu in dovoljni vlagi. — Letos še prva spomladanska okužba zaradi hladnega vremena sploh ni bila marsikje možna in je zato strah naših vinogradnikov pred pojavo peronospore pretiran. Seveda pa je po drugi strani prav, da opravimo vsaj eno škropljenje pred cvetenjem. Kakor v vseh naprednih vinogradniških državah, tako imamo tudi pri nas t. im. Antipeconosporične postaje, ki na podlagi vremenskih podatkov, pred- vsem toplote ln vlage, lahko točno Izračunajo, kdaj je pričakovati novo okužbo. Ce doti enega dne ni povoljnih pogojev, se pravi: dovoljne toplote (ln sicer srednje dnevne 12" C) ter da so zeleni deli vinske trte vlažni vsaj 2 do 2,5 ure, odnosno da je relativna zračna vlaga nad 80%, tudi okužba izostane. Ce pa so ti pogoji dani, nastopi bolezen, t. j. pojavijo se bele prevleke poletnih trosov na spodnji strani listov. Navadno nastopi bolezen med 1—3 uro ponoči. Te trose že najrahlejša sapica lahko raznese po vinogradu. Ce tros, ki pade na list, najde na njem svojega sovražnika — baker, ki je za peronosporo strup, pogine in s tem se je trta obvarovala. Zato bo sedaj razumljivo, zakaj je tako važno, da pravočasno poškropimo vinograd z modrogallčno-apneno brozgo, v kateri se nahaja baker. Uspeha pa ne dosežemo, če s Škropljenjem zamudimo, to je, če škropimo že po Izvršeni okužbi. Naši vinogradniki še vse premalo pazijo, da s škropivom zadenejo spodnjo stran listov, kajti tam so listne reže, skozi katere tros okuži list. Večkrat tudi naši vinogradniki zamenjujejo 8 peronosporo pojav, ki ga povzroča na listih trsna pršića. V čem je vidna razlika? Peronosporo poznamo po oljnatih madežih na gornji strani listov, na spodnji strani pa po beli navlaki. Pri pršicl so te prevlake na spodnji strani res nekoliko podobne onim od peronospore, so pa vdrte in na gornji strani mehurjasto nabuhle, kar pa pri peronospori ni nikoli primer. L. H. — Terensko postaja Grm tudi že v naši bližini, med njra tudi take, iz katerih *e med vojno ni vrnil živ partizan, če je zašel v nje. Mi pa pri elektriki nimamo sreče. Zastonj prosimo kredit ali vsaj za načrt, niti enega niti drugega ne dobimo. Saj bi tudi sami pomagali, vsega pa ne zmoremo, ker je še precej družin brez pravega stanovanja. Morda nam bi lahko svetovali, kje naj potrkamo, da dobimo vsaj načrt? Gabrje pod Gorjanci, 23. raa^ Surovost brez primere Uredništvu »Dolenjskega lista*! Nedavno je 8-letni Jože K. iz Dolnje Nemške vasi gnal na vodo domači dve kravi. Na vsem lepem je pridrvel za njim s kolesom Alojz Ladiha, zbil otroka na tla ter ga- s čevlji temeljito obr-cal, da se je otroku čez dva dni začelo blesti. Ladiha, ki je brez sramu opravil svoje surovo dejanje, je s psovkami odšel domov. Pripominjam, da pol vasi na tistem mestu napaja živino, pa Ladiha nima junaštva, da bi nad komur koli iznese] svojo jezo. Le nad otrokom jo je. Tak surovež zasluži javno kritiko in prezir skupnosti! Morda ne ve, da udarci bole tudi tuje otroke, čeprav jih sam nima — in da bo nekoč imel dovolj zemlje, čeprav samo pol kubika ... Dol. Nemška vas, 26. maja 1952. S. L. Dne 10. oktrobra 1952 bo t Zagrebu VI. Kongre* Komunistične partije Jugoslavije. Tako je sklenil V. plenum CK KPJ, ki je bil 27. maja v Beogradu. Na kongresu bo med drugim poročal tovariš Tito o delu Parlije v dobi med V. in VI. kongresom. Ženski v delovnem odnosu bomo morali posvetiti več skrbi. Tako je nakazal razširjeni plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil 26. in 27. maja v Beogradu. Plenum je tudi razpravljal tudi o novem plačnem sistemu in o nalogah sindikatov v zvezi z izdelavo in uveljavljenjem tarifnih pravilnikov. _ Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo m Francijo se bodo pričela prihodnje dni v Beogradu. Določili bodo blagovno zamenjavo med obema državama za dobo od 1. julija 1952 do 30. junija 1953. Lani je znašal skupni obseg blagovne menjave 6 Francijo nad 20 milijonov dolarjev in je bila največja v trgovinskih povojnih odnosih b Francijo. Francija je kupovala od nas največ tobak, hmelj, svinec, baker, cink, uvažali pa smo razne industrijske izdelke, orodje in stroje. Tudi z Grčijo se pogajamo za zamenjavo raznega blaga. Lani smo uvozili v Grčijo za "I milijonov dinarjev raznega blaga, predvsem lesa, uvozili pa smo za 60 milijonov dinarjev različnega blaga. Naši zadružniki so obiskali Dansko, to klasično deželo kmetijstva. Jugoslovanski zadružniki' so si ogledali razne kmečke predele, posestva, kmetijske šole in se seznanili z danskim načinom kmetovanja. Kot je znano imajo na Danskem pri mnogih pridelkih tako visoke hektarske donose kot redkokje na svetu. Te uspehe dosezajo zaradi naprednega načina kmetovanja. Koreja — Pogajanja na Koreji v Pan Mun Jomu se nadaljujejo z medsebojnimi obtožbami delegatov v zvezi z vračanjem vojnih ujetnikov. Neredi v raznih ujetniških taboriščih pa se nadaljujejo. Institut za električno gospodarstvo v Ljubljani, se je vselil v nove, delno že dogotovljene prostore. Ta institut je zelo pomemben za nadalnji razvoj električnega gospodarstva pri nas in bo eden najlepše urejenih v južni Evropi. Tudi dalmatinske otoke, kjer 8e pozimi le redko poznajo sneg, je pretekle dneve presenetila slana. To je za te kraje izreden pojav. Na vinogradih sicer ni napravila večje Škode, več pa v vrtovih in sadovnjakih. 50 človeških žrtev je terjala velika letalska nesreča v južni Ameriki. Severno od Rio de Janeira je treščilo v pragozdove potniško letalo, ki je baje prevažalo tudi veliko draguljev. Okrog te nesreče se pletejo sedaj razne domneve, med drugim tudi ta. da so povzročili nesrečo gangsterji, ki so se tako hoteli prilastiti dragocene dragulje. Naval Kobilic v Perziji je zavzel ogromen obseg. V deželi se pajavljajo roji kobilic, ki so dolgi v zraku tudi 20 kilometrov. Indija je poslala v Perzijo pet posebno opremljenih letal za borbo proti kobilicam. Napad majskih hrošcev napovedujejo na Bavarskem. Pravijo, da se bo samo v eni pokrajini razmnožilo nad 3 milijarde hroščev. Dogotovitev pljučnega oddelka novomeške bolnišnice -pogoj za uspešno bos bo protte t! ki na Poten skem Ljudska oblast posveča zdravju prebivalstva vso pažnjo. Vrsta novih in povečanih bolnišnic, zdravstvene postaje, dispanzerji, posvetovalnice za matere in druge zdravstvene ustanove so dokaz prizadevanja in naporov v tej smeri. Za širjenje zdravstvene prosvete žrtvujejo naši zdravstveni kadri na tisoče prostovoljnih ur za predavanja ter obiske v najbolj oddaljenih krajih. Posebno pažnjo posveča ljudska oblast borbi proti zavratni morilki jetiki, katere zdravljenje je pri nas za vsakogar brezplačno. Od leta 1946 dalje deluje v Novem mestu Centralni protituberkulozni dispanzer za vso Dolenjsko, v Kočevju, Črnomlju in Brežicah pa so dispanzerji Vreme na Dolenjskem Odkar je v polovici marca sneg skopnel in so se začela spomladanska dela na polju, ni bilo v dveh mesecih pri nas okoli Novega mesta nobenega dežja. Med tem časom se je sicer vsak teden po enkrat ali večkrat pooblačilo, zagrmelo in padlo nekaj kapljic dežja, ki pa je po eni uri sonca izhlapel. — Rastlinstvo trpi veliko sušo. Trave so redke ln venejo, krompir in koruza le s težavo kalita, sadno drevje, posebno češnje, ki so lepo kazale, rumenijo, ovenejo in odpadajo. Žita so nizka in redka, Krka je upadla pod normalo. Le vinogradi še suše preveč ne čutijo. Ako je bilo lani preveč dežja, ga je letos premalo, kar bo slabo vplivalo na razvoj posevkov in na dobro letino. V zadnjih dneh — okoli 15. do 20. maja — je bil hud severovzhodni mrzli veter, ki je izsušil Se ostalo vlago. Čudno se vrti to vreme pod Gorjanci. Govorijo o padavinah v Beli krajini, na Gorenjskem in drugod, pri nas pa je vzdihovanje po dežju. F. M. Beograd — Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je 20. maja vrnilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu žaljivo noto, ki naj bi bila »odgovor« na jugoslovansko noto, ki je bila izročena italijanskemu poslaništvu 11. aprila ob sodni obravnavi proti vohunski skupini v Kopru. za dotične okoliše. Samo lani je bilo v vseh teh dispanzerjih pregledano nad 20.000 ljudi! Zal nam za to zdravstveno stroko še manjka zdravniškega kadra, saj je za vso to področje le en sam zdravnik — prima rij dr. Ivo Smrečnik. ki je pravzaprav nekak leteči zdravnik; vsak teden pregleduje ljudi na vseh navedenih centrih. Druga velika hiba pri tem delu je, da še danes, po šestih letih začetnih del pri gradnji pljučnega oddelka v Novem mestu, ta še ni dokončan. Če lahko verjamemo obljubam, potem bo baje letos oddelek dogotovljen, kar je tudi že skrajni čas. Zanimiv je odstotek ugotovljenih primerov odprte tuberkuloze v novomeškem dispanzerju. Leta 1946 sta bila ugotovljena od 2800 .pregledanih 102 primera, leta 1947 od 6000 70 primerov, leta 1948 od 9500 76 primerov, leta 1949 od 6000 57 primerov, leta 1950 od 7000 70 primerov in leta 1951 od 7200 pregledanih I-- primerov. Na ugotovitve in odkrivanja bolezni ne vpliva samo Število pregledanih, pač pa tudi večje izkušnje strokovnega kadra in njegova razbremen jenost od drugega dela. Toda ni dovolj samo odkriti bolnika; treba je poskrbeti za njegovo zdravljenje, raziskati vzroke ter pregledati bližnjo okolico, kjer je živel. Topa zahteva veli- * ', ko naporov in dela. Poleg novomeške- . ga delata prav do-bro še dispanzerja v Kočevju in Črnomlju. Lani je bilo pregledanih v vsakem nad 6000 ljudi. Poleg drugih naporov je treba še velikokrat premagovati odpor ljudi do pregledov, ki se še vedno najde na podeželju. V čnomalj-skem okraju so šli z rentgenskim aparatom celo po vaseh, da so odkrivali primere bolezni. Dejstvo, da sedaj odkrivajo v glavnem nove primere bolez- ni dokazujejo, da ima Centralni dispanzer pregled nad večino primerov bolezni. Za uspešno zdravljenje tuberkuloznih bolnikov je nujno potreben primerno opremljen pljučni odelek. Kaj pomaga naši zdravstveni službi, da ima v evidenci nad 700 bolnikov z odprto tu» berkulozo. če so ti bolniki doma in obstaja stalna nevarnost, da okužijo naj-bližnje ljudi. Sedaj je na razpolago za take bolnike le manjši oddelek v kan-dijski bolnišnici. Ta zasilni oddelek ima le 35 postelj v štirih sobah, ki pa niso niti dovolj izolirane od drugih bolnikov. Novi pljučni oddelek, ki je že toliko let v gradnji, bo imel okrog 100 postelj, po potrebi pa lahko tudi več, kar bo zadostovalo za Dolenjsko. Vsak bolnik z odprto jetikn mora biti vsaj nekaj časa v bolnišnici pod nadzorstvom zdravnika, sicer je uspešna borba proti tej zavratni morilki nemogoča. Ni dovolj bolezen samo odkrivati, treba je tudi zdraviti bolne ljudi. To pa je možno |p v dnhrn opremljenih hoi -prostorih, z nastavitvijo potrebnega zdravstvenega kadra, katerega je treba razbremeniti drugega dela, mu dati stalnost in potrebna prometna ter druga sredstva za uspešno izpolnjevanje ni. porne zdravstvene službe. R. Pogled na novozgrajeni pljučni oddelek novomeike bolnllnice la njegov prehod v blvil grad Kamen Panonsko morje je kasneje odteklo. Ostala so v kotanjah jezera, ki pa so tudi izginila. Ves ostali del ozemlja se je polagoma dvigal. Oster rob, ki se na severovzhodni strani dviga nad Belo Krajino (Semič itd.) je nastal tako. da se je ves severni predel znatno dvignil na ploščo Bel« Krajine. V kotline pa so reke nanašale ogromno količino Croda. Te nasipinc so značilne za Krško otlino. Ob vseh teh spremembah gibanja zemeljske skorje pa so nastajala vulkanska delovanja. Tople gmote so iz notranjosti zemlje privrele v zgornje plasti zemeljske skorje in na njih se še danes segreva voda ter vskrkava rudninske snovi in priteka na dan v številnih vrelcih in toplicah, ki jih imamo na Dolenjskem. šele po vseh teh spremembah — da se znajdemo -v koledarju zemeljskega razvoja — se je iz Človeku podobnih opic razvil človek, bitje, ki je znalo zavestno uravnavati svojo dejavnost. Prvotnih ljudi te dobe je bilo tudi na našem ozemlju, kar nam pričajo razna najdišča (na primer pri Krapini v Hrvatskem Zagorju). V tej najnovejši dobi so reke nanosile ogromne ploskve proda, kakor ob Savi in Krki na Dolenjskem, deloma tudi ob mejni Tški. Zelo verjetno je, da so reke opravile tako veliko delo zato, ker se je vse področje še vedno dvigalo in se je strmec rek povečavah Posebno so v tej dobi nastajale plasti gline in ilovice, ki je na Dolenjskem v večjem obsegu prišla prav lončarjem in keramikom Reke pa še danes naplavijajo svoj prod. Priroda in gospodarstvo do!en"ske poVraHne Za zaključek naj povemo, da je naša Dolenjska še prav slabo raziskana. Zato se trudijo geologi, da bi čimprej ugotovili, kakšne so zemeljske plasti in kaj se v njih skriva. Ce poznamo zgodovino nastajanja zemeljskih plasti, potem smemo sklepati, kje lahko pričakujemo ugotovitev zemeljskih zakladov. Znano je, da ie v vsem področju, kjer so mogočni skladi apnenca, ki sega iz severozahodnih predelov Slovenije proti jugovzhodu v vsem goratem delu države, drugih rudnin prav malo. Zato pa so odkriti zemeljski zakladi prav tam, kjer so se vršile obsežnejše spremembe zemeljskega površja, kjer so odkrite starejše kamenine. Značilnosti in preoblikovanje povrSja Doslej smo spoznali, kako so notranje zemeljske sile oblikovale zemeljsko površje. Notranje ^ile zmorejo premikati obsežne sklade, dvigati nova gorovja, nariniti ene sklade na druge in povzročiti tudi ugrezanje zemeljskega površja. Na oblikovanje zemeljskega površja vplivajo tudi še zunanje sile. Voda, zrak in žive snovi lahko močno vplivajo na kamenine. Znan je naš rek: tiha voda bregove dere. Te sile še danes neprestano glodajo zemeljsko površje in mu spreminjajo zunanjo ter deloma celo notranjo obliko. Danes pa se uveljavlja poleg teh še nov, mogočni gospodar: človek, ki zlasti s tehniko zmore marsikaj spremeniti na zemeljskem površju. Glavni vir delovanja zunanjih sil je sončna energija. Sonce s svojimi toplimi žarki segreva zemeljsko površje, vendar samo v določenem času. Potem pa se segrete kamenine in voda spet ohlajajo. To nam je znano: kamenine, pa" čeprav so trdne, se s segrevanjem širijo, z ohlajanjem pa. krčijo. In ker so trdne, zato razpokajo in tako razpadajo. Na količk"aj strmem pobočju so nastale kar cele plazine drobirja, robatega drobnega in debelega kamenja, ki se slplje navzdol. Ko sonce ogreva zemeljsko površje, se od njega ogrevajo tudi zračni delci. Topli zračni delci so lažji od hladnih, zato se dvigajo v višine. Na njih mesto pa prihajajo hladnejši, težji zračni delci. Tako se zrak stalno giblje; eno teh gibanj so tudi vetrovi. Moč vetrov nam je znana — ne le, da razburkajo vodno gladino, tudi droben sipek material lahko odnašajo. Toda najvažnejši je drug proces. Topli zračni delci vsrkavajo izparevajočo se vodo. Ko pridejo v mrzle višave, se ohladijo, drobni vodni delci se zgostijo v kapljice in iz njih nastajajo oblaki ter padavine. Dež, ki pade na zemeljsko površje, ima svojo vlogo: voda se pretaka po ploskvah in strugah iz višin proti nižinam ter odplavlja s seboj drobir, ki nastaja na zemeljskem površju. Samo tako lahko pojmujemo nastajanje velikih količin debelega proda, peska, mivke in blata, ki ga odlagajo potoki in reke. Najdlje nosijo vode pač najdrobnejši material, i Tako so ti procesi v dolgih dobah oblikovali vrhove in pobočja hribom in goram, vode so oblikovale in vrezavale doline. Litijsko hribovje se je na primer v davnini polagoma dvigalo. Na prejšnjem nizkem področju je tekla Sava. Ker se je ozemlje dvigalo, ji ni preostalo drugega, da je naglo vreza-vala svojo strugo in ustvarila značilno ter dolgo sotesko, ki se vije od Zaloga pa vse do Zidanega mosta in še naprej. Mimogrede naj povemo, da je še polno oblik preoblikovanja zemeljskega površja. Voda, ki zmrzne v zemeljski razpoki, lahko odkrhne od pobočja tudi velikansko skalo. Celo koreninice rastlin razganjajo kamenine. Ce pogledamo dolenjsko pokrajino, vidimo, da jo sestavljajo pretežno dokaj položni hribi in vmesna polja ter doline. Smer polj in dolin pa tudi grebenov je značilna, pretežno od severozahoda proti jugovzhodu. Ze prej smo ugotovili, da je pretežni del Dolenjske zgrajen v apneniškem zemljišču. Izvzeti moramo samo polja: Grosupeljsko — Velikolaško, Dobrepolje, Ribniško — Kočevsko, pa tudi dolinska področja ob spodnjem toku Mirne in Krke ter končno vse one najstarejše kamenine, ki smo jih našteli v Litijskem hribovju ter še ponekod. Na velikem obsegu dolenjske pokrajine se je razvil Kras. Zahodno in južno od Temenice imamo pravi popolni Kras, dočim v Beli krajini niso vse oblike tako značilne, ker so tudi na površju tekoče vode in ni značilnih kraških polj. Kraške oblike so tudi v posavskem hribovju in celo na severnem robu Krškega polja in še ponekod na Gorjancih. Pogoj za razvoj kraških oblik je apnenec. Bolj čist apnenec zakrasi prej, zato se niso razvile kraške oblike povsod enako. Tudi se Kras razvije bolj na položnih pobočjih; če voda nima naglega odtoka, bolj pronica v notranjost. Zakrasevanje se je začelo takoj po dvigu apneniškega sveta iz morja in napreduje še danes. Voda pronica vse bolj v notranjost. Talna in povrhno tekoča voda se je umaknila in se umika vse globlje, vse bolj nedostopna postaja življenju. Polagoma pojemajo tudi po-vodnji na Krasu in kraška polja se zmanjšujejo. Znanstveniki so se že lotili temeljitega raziskovanja vsaj nekaterih kraških predelov, da bi rešili vprašanje vode, zajezili podzemne odtoke in vodno energijo celo izkoristili za pogon sodobnih strojnih naprav. To je zelo težka naloga, toda od tega zavisi razvoj in procvit mnogih predelov Dolenjske, zlasti Suhe krajine in Kočevske. Znano je, da je na področju pravega Krasa pravzaprav edina povrhno tekoča reka Krka. da kar je drugih voda, na po krajšem toku pr knejo in služijo le manjšemu področju. . Štev. 22. DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ IlASI-H £RAJ£V UČIMO SE IZ P02ARNE NESREČE NA PRIBINCIH! Dne 22. aprila dopoldne je nenadoma nastal požar v vasi Prlbincl pri Tribučah, okraj Črnomelj. Požar je nastal pri Matiji Rozmanu na St. 17; Izpod zakurjenega kotla za žganjekuho je skočila iskra na slamnato Btreho. Vsled hudega vetra ln slamnatih streh se je ogenj hitro razširil in v kratkem Času uničil štirim gospodarjem stanovanjske hiše in gospodarska poslopja z vsemi nepremičninami, krmo in živili, rešili so le živino. Poleg tega je enemu gospodarju zgorela Stanovanjska hiša in hlevi, enemu pa gospodarsko poslopje. Tako je požar prizadel šest gospodarjev. Škode Je približno za štiri milijone dinarjev, zavarovani pa so bili le štirje kmetje in še ti samo vsak za 100.000 din, dva pa sploh nista bila zavarovana! »Po toči zvoniti je prepozno«, pravi ljudski pregovor; prav tako je sedaj prepozno kesanje prizadetih gospodarjev, zakaj se niso zavarovali. Kako bodo sedaj obnavljali brez odškodnine, ki bi jo lahko dobili, če bi si poprej zavarovali svoje imetje? Kmetje, zavarujte se pri Državnem zavarovalnem zavodu za primer nesreče, ker ne veste, kdaj vas lahko nadene nesreča. Črnomelj 18. maja Je bila konferenca občinskega •dbora AF2, na kateri so delegatke poročale o delu organizacije v posameznih vaseh. Na konferenci je bil sprejet spored predkongresnega tekmovanja in izvoljen iniciativni odbor Društva prijateljev mladine. Prihodnja konferenca bo 1. junija: do takrat bodo ustanovili vaške odbore AF2, kjer teh še ni. Slana je v Beli krajini, zlasti v okolici Semiča, povzročila veliko škodo. Kmetovalci ponovno orjejo njive ln sadijo koruzo ln fižol. Na posebnem sestanku sindikalne podružnice Okrajnega ljudskega odbora dne 23. maja t. 1. so razpravljali o prevedbi delavcev in uslužbencev. Neznani storilci so v noči od 19. na 20. maja vlomili v prostore Doma ljudske prosvete in odnesli ojačevalec in zvočnik, vredna 60.000 din. Mestni odbor Rdečega križa Je priredil 22 maja zvečer v Domu ljudske prosvete lepo akademijo, ki Je prav dobro uspela. V zvezi z elektrifikacijo podeželja so Imeli pred kratkim v Fučkovcih sestanek vaščanov, na katerem so razpravljali o višini prispevka pri elektrifikaciji vasi Okrajni ljudski odbor Je že preskrbel potrebno žico. V vasi Damelj ob Kolpi bo elektrifikacija v kratkem končana. A. K. Črešnjevec Povprečen obisk osnovne šole je 94 do 97 odstotkov, lahko pa bi bil še boljši. Da bi se starši seznanili, kako se učijo njihovi otroci, ln za medsebojno izmenjavo misli o vzgoji otrok, sklicuje upraviteljstvo šole od časa do časa roditeljske sestanke. 2al ti niso vedno' dobro obiskani. Zadnjega roditeljskega sestanka so se udeležili v polnem številu le roditelji vasi Cerovec, tudi iz Krvavčjega vrha je bila udeležba zadovoljiva, iz Crešnjevca pa se Je udeležil sestanka le en oče. Njegova dva sinčka sta med najboljšimi učenci v šoli, kar Je gotovo tudi posledica zanimanja staršev, kako se otroci uče. Sodelovanje staršev s šolo pri vzgoil otrok Je nujno potrebno. ?,e ponovno smo ugotovili, da se otroci tistih staršev, ki se za vzgojo ln šolanje otrok zanimajo. veliko bolj uče in prihajajo v šolo redno in čisti. V zadnjem času se dogaja, da neka Anica Kambič iz Cerovca št. 7 hujska otroke proti učiteljstvu. Imenovana ni v nobeni organizaciji ln ob vsaki priliki rada poudarja svoje »amerikanstvo«. Kakšen namen ima pri tem, si lahko mislimo. Taki ljudje zaslužijo najstrožjo kazen za svoje razdiralno Italijanom za bunker te ruševine odstrani v Skrajni čas je, da se smislu odloka okraj- nega ljudskega odbora Novo mesto, ali pa obnovi. Lastniki naj pokrenejo eno alt drugo, v nasprotnem primeru naj za njihovo odstranitev poskrbi občinski ljudski odbor ali pa svet za komunalno dejavnost. delo. Htt- 11 Semiča Član higienske postaje iz Črnomlja, ki Je pregledal v Semiču prostore živilske stroke, je ugotovil, da čistoča na splošno ni niti zadostna. Pekarlja je glede čistoče najslabša, v mesariji Je nekoliko boljše, dalo bi se pa še marsikaj izboljšati. Tudi v gostilniških prostorih gostilne Lamut bi bila čistoča z malo več zanimanja lahko boljša, prav tako v poslovalnici KZ. Izgovor, da ni časa, ne drži, saj je vsak ponedeljek popoldne trgovina zaprta. Lepo Je vzdrževan lokal splošnega trgovskega podjetja. Prav tako se tudi poslovodja mlekarne trudi, da vzdržuje sam lokal v čistoči. Nekaj nemogočega pa Je najbližnja okolica mlekarne. Na eni strani je svinjak, na drugi stranišče, okrog stavbe pa polno razne navlake, last KZ. Mlekarna potrebuje tudi električno razsvetljavo, katero DES v Črnomlju obljublja že tri leta. S samo obljubo nI mogoče svetiti. š. Poljanska dolina ob Kolpi Tako hude spomladanske suše, kot Je letos, ljudje v Poljanski dolini še ne pomnijo. Marsikje je že zmanjkalo vode, ker so tudi že vodnjaki prazni. Ljudje vozijo vodo iz potoka v Dolu, kar stane precej naporov in izgubo časa. Pomanjkanje vode Je ponoven dokaz, kako nujno je vprašanje preskrbe Poljanske doline z dobro pitno vodo. Na žalost pa se to vprašanje rešuje že izpred prve svetovne vojne in še danes ni rešeno. Pred drugo svetovno vojno so s pomočjo volilnega golaža začeli graditi vodovod. Zgrajena je strojarna ob zajetju studenca v Dolu, položene so cevi do glavnega rezervoarja pri Sv. Antonu in dalje do vasi Predgrad, postavljeni so tudi hidranti ln napravljena napajališča. Manjka samo stroj za pogon vode do glavnega rezervoarja. Tako ta naprava brez koristi stoji že 13 aH 14 let, cevi v zemlji propadajo, ml pa imamo namesto vodovoda v o d o v o z. Je pač tako, da so prej pred vsakimi volitvami nekaj gradili, začeli pa so z gradnjo pri strehi, namesto pri temeljih. Za pogon stroja pri vodovodu Je potrebna električna sila in tudi to nam napeljujejo že dobrih 12 let. Skrajni čas bi bil, da se tudi vprašanje vodovoda in električne razsvetljave v Poljanski dolini dokončno reši. J- S. * Člani invalidske organizacije Predgrad— Stari trg so počastili rojstni dan maršala Tita s prostovoljnim delom pri zadružnem domu v Predgrađu. V 230 prostovoljnih delovnih urah so preložili 40 kubičnih metrov hlodovine, premetali 41 kubičnih metrov materiala in poldrugi kubik peska ter zložili 800 komadov zidne opeke. Podobno delovno akcijo so imeli 28. maja, ki je prav tako dobro uspela. Invalidi Poljanske doline vabijo vse invalide v črnomeljskem okraju, da Jim slede in tudi danes prav tako kot med vojno pomagajo naši domovini, kjerkoli Je mogoče. Popotnik J. Mbfiui Rojstni dan maršala Tita smo počastili 25. maja popoldne s kulturno prireditvijo, 24. maja zvečer pa so gasilci priredili bak-ljado. Invalidi so imeli svečano konferenco, na katero so povabili tudi invalide iz sosednjih organizacij. Proslava s kulturnimi prireditvami so bile tudi na vseh osnovnih šolah v okolici. Koprivnik se prebuja Dobrnič Dolgoletna želja Dobrnlčanov ln okoličanov po električni luči je dosedaj le delno izpolnjena. V samem Dobrniču je zasvetila elektrika že prvega januarja letos, na luč pa čakajo še okoliške vasi. Povsod so že postavljeni drogovi, saj so ljudje veliko pomagali, sedaj manjka samo še žica. Občinski ljudski odbor se je ponovno zavzel, da premaga še to zadnjo oviro in upamo, da mu bo to uspelo v najkrajšem času. Trebnje Članice krajevne organizacije AF2 so v počastitev rojstnega dne maršala Tita očistile in uredile otroško igrišče, ki bo spet postalo priljubljeno zbirališče malčkov in tudi mamic. Z. A, Pojasnilo iz Dol. Nemške vasi V »Dolenjskem listu« z dne 11. Januarja 1952 sem objavil članek pod naslovom »Se iz Dol. Nemške vasi«, v katerem sem iznesel iz zasebnega življenja Ignaca Meglica tudi več netočnih podatkov, ki sem jih dobil iz pomanjkljivih informacij. V kolikor so ti podatki za Imenovanega žaljivi, Jih prekli-cujem. F. V. Šentjernej Krajevni praznik Smarjete: 28. SEPTEMBER Na skupni seji odborov vseh množičnih organizacij so se dogovorili, da bo imela Smarjeta krajevni praznik vsako leto 28. septembra. To je obletnica, ko so leta 1942 pridrveli v vas belogardisti in Italijani, aretirali organizatorje OF. jih odgnali v Semič ter tam postrelili kot talce. Do letošnjega praznika nameravajo postaviti spomenik vsem padlim partizanom ln žrtvam fašističnega terorja. Na praznik 28 septembra bo posebna delegacija vseh množičnih organizacij nesla vence na grob ustreljenih talcev v Semič. V nedeljo 25. maja popoldne smo imeli lepo prireditev na čast rojstnega dne maršala Tita. Pionirji so igrali, mladina pa je poslala pozdravno pismo tov. Titu. postavil za vzor tudi starejšim delavcem. Pa lepo pozdravljajo vsakega človeka! Dobrih pionirjev smo res lahko veseli. Dol. Toplice Velika Loka Upamo, da bo nedavni sestanek mladinskega aktiva na Veliki Loki prinesel novega delovnega poleta v mladinsko organizacijo, Na tem sestanku se je ponovno Izkazalo, da mladina noče suhoparnih sej. pač pa razgibanega dela ln življenja. Med sklepi za bodoče delo so: /.zlet v Postojnsko Jamo prihodnji mesec, pomoč pri zatiranju koloradskega hrošča ln ureditev knjižnice. Vodstvo aktiva so poverili Emilu Kotarju ln Danici Oven. Kdo bo odstranil preostale ruševine obeh kapelic na eni ln drugi strani naselja, se sprašujejo Topličani, pa tudi tujci, ki gredo tod mimo. Ob cesti proti Poriturnu je lani neki šofer gozdnega avto-podjetja s tovornim avtom odbil polovico kapelice, zaradi česar je bil obsojen na 6 mesecev zapora. DrugI del kapelice lij ruševine še sedaj stoje. Prav tako je pred vhodom v vas del razkopane kapelice, ki Je med vojno služila Ob 60-letnicl maršala Tita se Je šolska mladina poklonila svojemu dragemu učitelju z lepo proslavo v dvorani. Zvečer pa Je govorila tov. Marija Cemažar o Titovem živ-ijenlu in delu. Krasno sestavljeni govor Je prepletala z vtisi iz osebnih srečanj z maršalom Titom. Govoru so sledile deklamacije in petje pionirskega zbora. Prebrano je bilo tudi pozdravno pismo, ki smo ga SentjerneJ-čanl poslali v Beograd. Šahisti so se pomerili v turnirju, prav tako pa so vzbudili precej zanimanja igralci namiznega tenisa. Odbojko Je žal preprečila nevihta, ki Je sicer prinesla prbcej dežja, vendar pa Je strela razbila 3 droge za elektriko in močno poškodovala transformator na Mokrem polju, v Ledeči vasi pa je strela oplazila Zagorčevega Branka, da Je bil dolgo časa nezavesten. -č- Odgovor iz Podhoste Fink Jože nam pige: »Sem naročnik Vašega lista že od začetka. V eni izmed zadnjih številk sem bral članek, v katerem so bile o meni iznesene netočnosti. Nisem kupil najmanjšega stroja; gospod iz Toplic ni prišel nikoli k meni se zahvaliti, ker moji hčerki aedaj ne hodita na kor. Ce sem mislil kupiti vinograd, mislim, da bi bil upravičen, ker ga« nimam pri hiši. Ima ga pa vsak najmanjši kmet. Ce sem kupil dve vreči moke, sem jo kupil zato, ker sem imel šest abonentov na hrani. Star sem PARTIZANA< Telesno vzgojna organizacija »Partizan« bo imela prvi okrožni zlet v nedeljo 8. Junija. Na ta dan se bodo zbrali v Novem mestu telovadci Iz raznih krajev Dolenjske. - Za zlet se pripravljajo že dalj časa ne samo telovadci v Novem mestu, ampak tudi po vseh drugih krajih na Dolenjskem. Največ nastopajočih bo gotovo Iz Novega mesta. Tudi Trebnje, Mirna, Mirna peč, Oto-čec, Stopiče ln Metlika, bodo pripeljali v Novo mesto svoja najboljše, telovadce. Tako bomo na okrožnem telovadnem zletu lahko videli moč naše telesne vzgojne organizacije »Partizan«. Kaj pa Črnomelj? Ali nima telovadcev, ki bi prišli na zlet in pokazali, da so končno le prebili led v svoji telesno vzgojni nede- lavnosti? Najprej mora povsod zaživeti delo v telesno vzgojni nedelavnosti? Najprej mora povsod zaživeti delo v telesno vzgojnih društvih »Partizan«, potem bomo šele lahko Imeli uspeh tudi v ostalem športnem udej-stvovanjut NOGOMET V KOČEVJU TVD Partizan Novo mesto : TVD Partizan Kočevje 7:1 (4:0) Prvenstvena tekma novomeških in kočevskih nogometašev se je zaključila z visoko zmago gostov Iz Novega mesta, ki so v tehnično boljši in lepši igri zabili 12 golov, a Jih je sodnik lz LJubljane, ki je slabo sodil, priznal le sedem. 2elimo, da v bodoče vodijo nogometne tekme res le sposobni sodniki, ki Jih poSilja Nogometna zveza iz Ljubljane. Z enostavnimi sredstvi bomo poživeli telesno vzgojo MED BELOKRANJSKIMI LIVARJI Sela-Šumberk Po izjavi logarja gozdne uprave v Straži Janeza Turka tako pridnih pionirjev kot so pionirji osnovne šole v Scla-Sumberku ni daleč naokoli. Letošnjega pogozdovanja se Je udeležilo 28 šolarjev pod vodstvom učiteljice Anice Pire. Pri delu so bili tako disciplinirani ln pridni, da bi Jih lahko Naie m n ral. vode za okus in zdravje za zdravje in okus | SO NAJBOLJŠE! IiiiiiiiiiilHlllilliiiiiiiiiiiii Oglas v »Dolenjskem listu« — zanesljiv uspeh! Oreja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone GoAnik - Naslov uredništva in uprave. Novo mesto ljubi laimka et«ata 25 telefon štev 127 - Pustni predal M Tekoči račun pri Koniiina'nl banki v Novem rnesiu 4l.ev 616 1 1)0.122 1 četrtletna naročnina 100 din polletna 200 din celoletna iOO din Naroft □ ina «e plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske oraviee v Liuhlianl Pred dnevi me je pot zanesla v Belokranjsko železolivarno. Ta mali delovni kolektiv, ki se leto za letom bori za Izvršitev petletnega plana, vidno napreduje in dosega lepe uspehe. Lani so plan proizvodnje dosegli s 108 %, kar ni mala stvar za tako majhen kolektiv ln pri takih delovnih pogojih kot so Jih imeli. Zanimal sem se za delavski svet. Pokazali so mi mladega livarja, ki Je lani prišel iz vojske, kot predsednika sveta. Zaradi maloštevilnega kolektiva tvorijo delavski svet vsi delavci in nameščenci, izvolili pa so upravni odbor, katerega predsednik ]e livar Matija Strucelj, večkratni udarnik. Ko sva govorila o podjetju, ml je marsikaj povedal. Dobička so imeli čez 8 milijonov, poleg tega pa so Imeli še lastne investicije, kot popravilo skladišča, postavitev nove peči za taljenje aluminija ln drugo. Neštetokrat je bilo treba prebruslti kupolno peč, pravi predsednik upravnega odbora, katere odpirač Je. Vročina Je 50 do 60 stopinj Celzija ali še več. Pojasnil mi je težave, ki so Jih imeli lani pri nabavi surovin, surovega Utega Železa, livarskega grafita itd., kar so morali do nedavnega uvažati. Sedaj dobijo te artikle doma, vendar še ne krijejo vseh potreb. Sami so organizirali odkupno mrežo po kmetih, da so lahko obdržali podjetje s celotno proizvodnlo, ker se podjetje »Odpad« ni dovolj zanimalo za odkupovanje teh surovin Kmetje, ki pripeljejo staro lito železo, dobijo cenejše izdelke. Tovarna izdeluje za šlrbko potrošnjo in za usluge. Največ izdelujejo štedilniških plošč, štedilnikov, pečna vratca, kotle, čevljarske trlnožce, zavore ln drugo. Štirje najboljši člani delovnega kolektiva: Janez Gričar (prejšnji predsednik uprav- C OBVESTILA^) OSEBNE VESTI JANEZ • Ce mi takoj spet naročiš »Dolenjski list«, ki st ga zaradi zadnjega opomina odpovedal, se bom vrnilal Vera ... KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 30 maja do 2. junija: ameriški film »Našli so se«. Od 3. do 6. junija: angleški film: »Pot do plemstva«. Od 6. do 9. Junija: francoski .film: »V Pariz«. Aho želite prejemati »Dolenjski list« nemoteno, Vas prosimo, da takoj poravnate dolžno naročnino. Opomin in položnico ste pred kratkim dobili, zato pričakujemo Vašega vplačila. Četrtletna naročnina znaša 100 dinarjev, številka našega bančnega računa pa je: 616-1-90322-1. nega odbora), Josip Doltar, Karel Kramarič ln Stanko Jevček so bili odlikovani z Redom dela od Prezldija Ljudske skupščine LRS. Več delavcev Je bilo pohvaljenih ln nagrajenih. Lani, 29. novembra, so dobili pismeno pohvalo ln priznanje od OLO — Sveta za lokalno Industrijo in obrt Črnomelj kot najboljši delovni kolektiv v Beli krajini pri izvrševanju planskih nalog, v Bell krajini je edino njihov kolektiv izpolnil letni plan do 29. novembra. Res Je, da je Belokranjska železollvarna ena Izmed najboljših delovnih kolektivov v Bell krajini. Povpraševanje po njenih artiklih Je zadovoljivo; v kolikor se cene po novi kalkulaciji ne bodo dvignile, ni skrbi za nadaljnje obratovanje. Upravni odbor in uprava podjetja sta tesno povezana, upravnik podjetja zna delo pravilno usmerjati in upravnemu odboru dajati zdrave in pametne nasvete. »V slogi je moč«, mi je rekel tov. predsednik, ko sva se poslovila. Iz podjetja sem odnesel dober vtis in Želim, da si ga ogledate Se drugi. d. OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM USTIJ« Mnogokrat razpravljamo o tem, kako bi poživeli telesno vzgojo. Povsod Iščemo vzroke nedelavnosti. Omenja se pomanjkanje sposobnih ljudi, ki bi vse to vodili, pomanjkanje prostorov, rekvizitov ln še marsikaj drugega. V marslkakem kraju fizkuturna dejavnost zaživi po navadi samo trenutno; drugod spet se dela kampanjsko, brez pravega cilja. Imamo pa veliko število krajev, posebno na Dolenjskem, v katerih, so dani vsi pogoji za telesno vzgojo, pa ta le ne more zaživeti. Veliko Je krajev, koder imamo že sposobne ljudi, ki bi lahko poživeli telesno vzgojo, pa tega ne store. Te ljudi je treba poiskati in Jih pripraviti k sodelovanju. Dokazati Jim moramo, da Je njihovo sodelovanje v korist skupnosti, v Interesu ljudstva. V naši telesni vzgoji mora biti načelo množičnosti, ne pa da neko društvo skrbi samo za svojih enajst nogometašev ali šest Igralcev odbojke. Toda množičnosti ne bomo dosegli samo z besedami, ampak s pravilnim načinom dela, ki nas bo približal ljudstvu. Široke plasti našega ljudstva modnom dela, ki Je preprostemu človeku blizu; ramo pritegniti k sodelovanju s takim nase pravi, da ga moramo pritegniti s preprostostjo, enostavnostjo In primitivnostjo naše vadbe. To bomo dosegli le, če bomo vodili enostavne, praktične vaje, ki ljudstvu niso tuje. Prirejali bomo krajše ln daljše izlete, krose, metanje kamna, razne Igre Itd. Pri vsem tem delu pričakujemo največ pomoči od našega učiteljstva, posebno na podeželju. Pričeti Je treba pri mladini ln tako bomo kasneje prešli na odrasle. Naši učitelji se pri svojem šolanju pripravljajo za telesno vzgojno delo na podeželju, koder nI telovadnice in ne urejenih igrišč. Mnogi od njih so prišli med počitnicami na telesno vzgojne tečaje, se tu navdušili za delo, a ko so se vrnili k svojemu delu, so na vse pozabili ln veČina — lahko bi rekli — ne stori ntčesar na tem področju. Največ uspeha bomo dosegli pri mladini z Uvajanjem v začetku krajših, nato pa vedno daljših Izletov. Vsak izlet naj bo dobro izbran. Pot naj bo različna; ne hodimo po trdih cestah, temveč po mehkih gozdnih in poljskih poteh. V te Izlete vklju-cujmo razne Igre. igre morajo biti Izbrane ln primerne starosti mladine. Igre v gozdu so zelo priljubljene. Posebno razno skrivanje in lovenje. Z raznimi žogami lahko izvedemo nešteto zanimivih Iger. Na travniku pripravimo lahko štafete, saj mladina rada tekmuje. Po Igranju tn tekmovanju se naučimo plesati kako kolo. Z veselo pesmijo se bo mladina vračala s takega izleta, razgibana ln zdrava. Tak Izlet velja več kakor nekaj vadbenih ur v neprimerni telovadnici. Na takšne Izlete bo mladina kaj kmalu pritegnila tudi starejše. V Jeseni In spomladi Imamo razne orientacijske teke In krose. Kako zanimive ln pestre so naloge v orientacijskem teku t Naloge bodo seveda primerne starosti nastopajoče mladine. Kros je zeto zdrav tek. Seveda — ako ga pravilno vodimo. V začetku naj bo kros v zvezi s hitro hojo. Koliko svežega zraka se Avtomoto društvo Novo mesto priredi v nedeljo 1. junija 1952 veliko veliko »portizansko-kurirsko vožnjo« po vseh cestah okrajev Novo mesto, Črnomelj. Krško. Grosuplje itd. naužijemo pri takem teku! Dolžina prog naj bo primerna starosti nastopajočih. Tudi razne atletske panoge lahko uspešno Izvajamo na podeželju, koder nimamo primernih igrišč. Na travniku lahko začrtamo krog (tekalilče), po katerem bodo starejši radi tekmovali, kdo bo prvi na tri, pet ali deset krogov. Zacrtajmo tudi ravno progo za 60 tn 100 metrov. Kratki teki ne škodujejo mlademu organizmu, ampak ga samo krepijo, vztrajnostne teke pa smemo gojiti samo po daljši pripravi organizma za večji napor. Zanimive so razne krajše štafete posebno med pionirji ln pionirkami. Tudi mete lahko vadimo na takem travniku: namesto železne krogle mečemo kamen, namesto kopja pa navadno palico. Z malo truda lahko pripravimo prostor za skakanje v višino in daljino. Zanimivo bo opazovati najmlajše, ki bodo kar sami po sebi skakali v višino z raznimi stili, ki Jih nikdar še niso videli. Tudi talna telovadba lahko pride v po-štev na takem travniku. Z veseljem bo mladina Izvajala na različne načine preval naprej ln nazaj, tank In razne stroje. ' Veliko premalo pažnje polagamo na dve najbolj zanimivi športni panogi — na plavanje in zimske Sporte. Koliko naših rek tn potokov je poleti osamljenih, otroci pa skačejo umazani okrog. Ako ne znajo plavali, Jih peljimo tja, da se vsaj umije jo! Pri vsakem potoku In reki se lahko pripravi mesto, primerno za učenje plavanja. Kako ho mladina vesela, ako Jo bomo naučili plavati! Koliko lepih iger, ki Jih lahko Igramo v vodi ali na bregu. Samo malo Iznajdljivi moramo biti, pa bomo mladini naredili veliko veselja. Skozi vse leto lahko mladino telesno zaposlimo brez telovadnice ali drugih rekvizitov. Samo malo volje Je treba In Iznajdljivosti — in imeli bomo zdravo mladino in zdrav rodi j. o. TELESNOVZGOJNO DELO V KOČEVJU V MINULEM MESECU Spomladanski kros TD »Partizan« Je privabil precejšnje število aktivnih telovadcev, predvsem mladine. Rezultati so bili kar zadovoljivi. Za propagando lahke atletike, ki Je v Kočevju precej zaostala, so bili izvedeni razni skoki. Pri skoku v višino je bil najboljši mladinec Ivan Rudel. ki Je preskočil 145 cm, čeprav Je skakal po teku v krosu, kjer Je bil tudi prvi. S smotreno vadbo se bo lahko razvil še v dobrega športnika. Nogometna sekcija TD »Partizan« Je imela za prvenstvo ljubljanske cone v gosteh enal-storico iz Domžal. Tekma se je končala z zasluženo zmago domačinov. Po ostro začeli igri Je prišlo v vodstvo moštvo iz Domžal in končalo poičas z 2:0. V drugem polčasu pu so se domačini otresli nervoze In raztrgane igre. S smotrno in požrtvovalno igro so postali gospodarji igrišča in končali tekmo v svojo korist z 4:2. Na tekmi je bilo prisotnih veliko ljubiteljev nogometa. Drugo tekmo so igrali na Ježlcl pri Ljubljani s tamkajšnjim »Jadranom«. Igra Je bit« vseskozi ostra ln ne preveč lepa. Sodnik ni obvladal položaja. Igrišče Je bilo slabo ln *a tekmo nepripravljeno. Izid Je bil neodločen 2:2. Trije naši Igralci so bili poškodovani eden celo težje ln bo dalj čas nesposoben za igranje. Med prvomajskimi prazniki je bil prirc jen izlet vseh oddelkov TD »Partizan* v neznano smer. Razen vodnikov ni nihče vedri kam gredo in prav to je bilo zelo privlačno Veliko Je bilo veselje, ko so se vsi oddelk zopet sešli na cilju izleta v lepem gozdu po< Mestnim vrhom. Med tem časom, ko je eko nom Izleta pekel na ražnju mastnega prašif ka, so otroci, mladinci ln člani igrali od bojko metali kamen, tekali itd. Vsi so se vračali z izleta veseli in zadovoljni z Željo, da bi še večkrat priredili tak izlet. Prihodnji mesec bomo nadaUevaH z nogometnimi tekmami, pričelo se bo tekmov»n1i mladinskih mdštev, telovadni oddelki pripravljali telovadno akademijo, tekači Titovo štafeto itd o čemer bomo poročali. Z O. ij rft. ci Hc iite OBVESTILO Z današnjim dnem Izvršujemo tudi parno ondulacijo z najnovejšim aparatom FRIZERSKI SALON ADAM — NOVO MESTO $ j. ■'{} ■ Vsi motoristi se bodo znašli nekje na neznanem cilj«, kjer bo poskrbljeno za lobro voljo. Vsi ljubitelji lepega športa bodo tej zanimivi vožnji lahko sledili in prisostvovali zaključku na cilju. Za obisPovalce bo poskrbljen prevoz na cilj Na ilavnem trgu v Novem mestu bodo pripravljeni avtobusi In kamioni, prevoz tja ln nazaj (na cilj tekme) približno 50 dinarjev. — Za dobro jedačo, pijačo In godbo je poskrbljeno! Novomcščanl — pridite v nedeljo na Glavni trg, da bomo skupno odšli — na neznani cilj! Og&a&L PRODAM KOZO, dobro mlekarlco, z ml'pi kraj mnogo pridobil, Do Krke je od tam eno uro, zato bi moderno kopališče v Št. Jerneju samem, kopališče, ki bi ga napaijaJa gorjanska Pendirjevka (kot na primer v Kranjski gori Pišniea), bila velika posebnost sredi Krške doline. Pe-rr^fia zadeva je tam tudi vodovod. Mogočna kartuzija Pleterje, edina na Balkanu, s slovito staro gotsko cerkvijo in spomeniki iz NOB, od tam ni daleč in je pr+vflačnoet svoje vrste. Na drugi strani doline Šmarješke toplice. Nekdanji njihov lastnik dr. Viktor Gregorič je kot -Irotkovnjak imel z njimi velike načrte. Tedaj jih ni bilo mogoče realizirati. Zdaj to najbrž ne ho delalo težav. Velik odkrit športni bazen in prav tak pokrit zimski Športni hazen bi ob zadovoljivih prometnih prilikah lahko služila za kvalificirane plavalne tekme, pod okoli linami tudi med narodne. Naokoli so vinogradi kot nalašč za jesensko zdravljenje z grozdjem. Vaba so tudi znamenite šmarješke izkopanine. Izletov v prelepo in na gostiščih ne rrnmo okolico je na izbiro! Št. Peter pri Novem mestu bi bil za manj zahtevne prav prijetno letovišče. Obnovljeni Otočec, kopališče razpoložljivi čolni bi samevali edinole pozimi. Trška gora bi potrebovala primerno razgledno gostišče; sedanje ne zadostuje. Nekaj b; bilo dobro postaviti tudi na ruSevine hmeljniškega gradu. Morda tudi kako razgledno gostišče. Zadnji hmeljni.5k i graščak baron VVambolt je poudarjal, da je težko najti grad s tako čudovitim položajem. Ime] je gradove v ČSR in v Nemčiji, pa je«vse prodaj in se stalno naselil na Hmeljniku predvsem zaradi njegovega edinstvenega položaja. Onstran novomeške kotline vrh me-hovskega stožca je že pokojni profesor Ferdinand Seidl imel v načrtu vejiiko razgledno teraso. Morda bi ostanki razvalin dali dovolj materiala celo za primeren razgledni stolp z gostiščem? Od tam je sijajen pogled naravnost na novomeški Glavni trg. t Dolenjskim Toplicam bi bila predvsem potrebna železniška zveza s kopališčem samim, zveza, ki je zaradi fija-karskih zaslužkov menda obtičala v Straži. V tolažbo jim bodi. da se tudi Novemu mestu z njegovim kolodvorom ni zgodilo drugače! Moderniziranje kopaliških naprav in nov park bodo Dolenjske toplice uvrstili med najnaprednejša in najbolj obiskana termalna kopališča. Žužemberk kaže težke rane iz zadnje vojne. Če se bo lepota okolice povezala s prijetnimi gostišči, trg ne bo v zadre-cri za Ietoviščarje. Posebnost je tam tudi ribolov. Žužemberk je bil od nekdaj priljubljeno torišče umetnikov. Trebnje se je včasih mnogo trudilo za dotok tujcev. Tmelo je lastno kopališče, hotel, gostilne in je bilo res pripravno letovišče kot tudi izletišče. če bo s tujsko prometnimi napravami doseglo predvojno ravan, mu je turistična bodočnost zagotovljena. Mi renska dolina Mi renska dolina, posestrima Doline gradov, ima toliko svojstvenih lepot, da se je že prej lahko pohvalila z vrsto svojih stalnih častilcev. Njenih tujsko prometnih problemov ne poznam, zato prepuščam besedo poklicanim, Isto velja I udi za Relo krajino in za Kočevsko-rihniko deželico. K obema zadnjima le nekaj kratkih pripomb. Bela krajina Prelepa pokrajina onstran Gorjancev ima pač vso pogoje za letoviški pridevek To so spoznali domačini sami, ki so že kratko po prvi svetovni vojni v Metliki ustanovili Društvo za pospeševanje turizma. Folklora, noša. plesi, pisanice, go- MBMBMMWMWW11WI m......i VIKTOR PIRNAT Poto nadaljevanje in konec vorica in številni zgodovinski spomeniki so posebnost tega prvega svobodnega ozemlja v narodnoosvobodilni vojni. Met. liško kopališče pa menda še vedno kliče po poglobitvi, očiščenju in ureditvi. Kopanje v Kolpi j« res užitek! Za lažji dostop na Gorjance so Belokranjci včasih nameravali speljati cesto čez Radatoviče do Sošic v srce samega Zumberka. Kočevsko-ribniška deželira Železniška zveza Ljubljane s Kočevjem je zaradi počasnosti nevabljiva. Ure-dliti bi bilo tudi zvezo t Novim mestom. Kostanjevica na Krki — grad Avtobusna proga Ribnica—Lož čaka na oživljenje, nič manj nestrpno pa avtobusna zveza iz Ribnice 6ea Kočevje na Reko. Po vseh naseljih, ki računajo na tujski promet, je treba uredita ceste, kanalizacijo in preskrbo z zdravo vodo. Suha roba in lončarstvo labko mnogo pomoreta propagandi za tujski promet. Jelenov žleb, Grčarice in drugi spomeniki NOB še prav posebno. Sijajne zimskošportne prilike nudi Travna gora. Že pred vojno je prihajalo tja mnogo Ljubljančanov na smučanje. Izhodišče Sodražica je še v zelo pomanjkljivem stanju, če bi se uredila prometna zveza s Sodražico, bi zimski šport tam lahko oživel še to zimo. Odlična zimska točka bi lahko bila tudi Krempa nad Borovcem. Spomladi je pokrita z narcizami kot gorenjska Golica, malo kasneje prav tako s šmarnicami. Ali naj ostane to vedno odmaknjeno po naravnih lepotah hlepečim turistom? V kočevskih gozdovih mrgoli divjačine, tudi take, ki postaja ljudem nadležna: volk in divji prašič. Organizacija velikih lovov je tudi etapa tujskega prometa. Ondi nameravajo urediti vzorno lovišče. Zaščiten je medved. Naselili pa bodo še novo divjačino in potem bo po zgledu drugih kulturnih držav tudi kočevsko vzorno lovišče zalagalo druga lovišča z divjadjo. Služilo pa bo posredno tudi tujskemu prometu, saj bodo prihajale v te kraje odlične domače in tuje osebnosti. Od domačinov bo odvisno, če se bodo še vračali in to ne le kot lovci in Če bodo pripeljali še koga s seboj. Naš narodni ponos in ugled zahtevata, da preimenujemo vse kraje in vrhove, ki imajo le kočevarska imena! * Ogledali smo se po dolenjskem svetu, skušali smo se vživeti v potrebe poedi-nih predelov ali krajev in izrazili smo svoje mnenje brez predsodkov ali očitkov z edinim namenom dviflottj drago Dolenjsko kot turistično deželo. Dolenjska zemlja! V pni in drugi sni^tovni vojni si tako rekoč prehranila pol Slovenije. V narodnoosvobodilni borbi v tem delu Jugoslavije si imela glavno beseda in tudi glavni delež žrtev. Zdaj pa stojiš spet ob strani. Morda si kriva sama! Ob primerni pobudi in dejavnosti .svojega prebivalstva na mero-dajnih mestih gotovo ne boš našla zaprtih vrat Ljudska oblast ti bo priznala tvojo zvestobo in ti bo pomogla, da se z združenimi močmi vseh. ki jiim je pri srcu tvoj napredek, povzpneš na dostojno in sebe vredno mesto tudi v tujsko prometnem pogledu. Prva in glavna zapoved pa ti bodi: Samopomoč! II NOVI Glasbena šola v Novem mestu je priredila 23. maja t. 1, javno produkcijo svojih učencev; z veseljem smo ugotovili, da je pri učencih, ki so nastopili, kakor tudi pri njihovih učiteljih resno prizadevanje za glasbeno izobrazbo. Pokazani uspehi so za to ugotovitev najboljši dokaz. Zelo razveseljivo je dejstvo, da imajo učenci na naši šoli možnost, učiti se ne samo klavir in violino, ampak tudi pihala (flavto, pozavno, rog, trompeto) ter čelo in kontrabas kakor tudi solopetje. Seveda je tudi glasbena teorija za vse učence obvezen predmet. Za vse te inštrumente in predmete razpolaga šola a prav dobrim učiteljskim kadrom, kar se najbolje vidi na uspehih, ki so jih pokazali poedtni učenci. Največ učencev se uči klavir. Cudl nas pa da Je tako malo violinistov (nastopila sta samo dva!). Oceno vsakega poedinca ni mogoče napisati. Hočemo ugotoviti za vse učence — pianiste le to, da so pokazali vsi res lepe uspehe: oba učenca iz I. razreda in vsi ostali do V. razreda, Pri učencih iz razreda Ropaš pa nas Je prijetno iznenadilo že precejšnje pravilno frazlranje. Na nekaj pa bi opozorili vse učitelje klavirja: učencem, ki za to še niso zreli lri ki še premalo obvladajo harmonijo, naj se še ne dovoli uporabo pedala, ker vodi nepravilna uporaba pedala neizogibno v njegovo »zlorabo«. Učenec ne sme uporabljati pedala iz neke navade, ampak ga je treba v tem pogledu pravilno vzgajati in mu dopovedati, da Je uporaba pedala diktirana po posluhu — ušesu. Nepravilna uporaba pedala je za pianista velika in včasih težko popravljiva razvada in napaka. Učitelj klavirja Stane Fink se nam Je predstavil pri tej produkciji uspešno tudi kot komponist treh preludijev, ki so jih zaigrali njegovi in Hladnikove učenci zelo dobro. Iz violine sta nastopiga dva učenca III-razreda, eden iz razreda Sproc, drugi iz razreda Serajnik. Pri obeh smo opazili že precejšnjo tehniko in mnogo smisla za inštrument. Nastopili so še: po en učenec pozavne, klarineta, trompete, roga, kontrabasa in čela — vsi s prav dobrim uspehom. Izrecno pa moramo pohvaliti učenca za čelo Kos Boža (razred Ondriska), ki je pokazal velik napredek. Vidi se, da sta učenec in učitelj zelo resno in z veliko vnemo pri delu. Kot pevka-solistka se je predstavila Zaje Jelka iz razreda prof. Kalanove. Ze pri tem njenem prvem nastopu smo ugotovili, da je v dobrih rokah. Produkcijo Je zaključil mladinski orkester pod vodstvom ravnatelja Sproca. Tudi pri orkestru je opaziti stalni napredek. Ves spored produkcije je bil dobro in zmogljivosti ter znanju učencev odgovarjajoče pravilno sestavljen. Priznanje moramo izreči tudi učiteljem pihal in kontrabasa. S to produkcijo, ki Je bila izvanredno dobro obiskana. Je naša Glasbena šola pokazala, da je resen zavod, ki zasluži vsako pozornost in .podporo merodajnih činiteljev. Videli smo, da Je dobro vodena in da ima zelo dober učiteljski kader. Sola je na vsak način v našem mestu zelo pomembna kulturna ustanova. Mnogoštevilni poslušalci so nagradili učence in učitelje z dolgotrajnim ploskanjem in jim izrazili na ta način zasluženo priznanje. J. m. Mihe is Betohraine pripoveda . .. AJoh, kak so se neki ludi zjadili na mene! Praf, nek se jadijo. A Ja mislim, da se onim, ki volldo poštenje i istino, moje pisanje mili. Fčera sem se sestal sez nek-šim kumekom. Znate, kaki mi Je pozdraf vošll? Puno mi Je čutarlco rakije daval l zapopeval: »Eh, Mike, pasja vera. ali si jih drapnill Neznaš, kak se popi f Belokrajni i popovske babe Jadijo na tvoje pisaje! Ali meni, bogme, je praf, da si jih počesal po škembi! Gutni, kume is čutarice — belokranjske Slivovice!« Pil sem, dakaj, a kumek ml Je zaufal, kak so neke vučiteljke i profesorice, ki se verne fsaki svetek in nedeljo raskazivljedo (ali v istini niso verne, nek pravi štakori, za koje neznaš, kad če te ugriznosti), na masivnom sindikalnom sostanku f Cernomlji tak pisale, koga so neki vučitelji o popih govorili, da so se jim prsti na rokah ožu-lili. Ja sem se tak krohotal, da sem suze imel f očih, zakaj čul sem i ja, da Je t Beli krajini neka vuoiteljka, ki je tak popovska, PRVO SREČANJE S TRDINO Ob 122, lotnioi rojstva velikega dolenjskega barrla, ki j« ugledal luč sveta 29. maja. 1S30 v nrijazaiem Mengšu na Gorenjskem. Velik del sviojoga 75-letraejra življenja je preživel v Novom mestu lm njegovi lepo otoolici. Proslavil je sebe, Dolenjsko i>n Dolenjce predvsem s svojimi znamenitimi »Bajkami in povestmi o Gorjan-oih*. Pooiva na mestnem pokopalićču v Loftni. Zapel je zvonec stare novomeške šole, kjer sem strgal nekatere hlače. Nekaj minut kasneje smo se že vsuli na ulico ter kot plaz zdrveli na bližnji Glavni trg. Drli smo se kot jesiharji in vsak je hotel biti prvi. Kdaj pa je še hodila mladina počasi in mirno iz šole?. Ustavili smo se šele za rotovžem tam ob železnem vodnjaku. Stolpna ura je pravkar odbrenkala štiri. Poletje, krasen dan, sonce še visoko. Kdo bi šel že domov! Daleč je še do noči, do takrat bomo že še ščečkali domačo vajo, naučili se bomo pa po večerji. Tako smo se tolažili, bodreč drug drugega in kaj urno smo sklenili, da se gremo tja nad jez za Krko po onih bregovih roparje in žandarje. Vest me je priganjala domov. Tam me je čakala mama z južino. Fantje pa so silili vame Da se pokažem moža, sem šel z njimi. V Dolgi ulici, ki se kot ozka, zavita cev izteka na Glavni trg, je bilo v tistem času največ otrok v mestu. Padli smo med nje, ustavili so nas fantje in »En, dva, tri perforškan!< smo uprizorili kar med hibami in vrtovi. Pa sera se med igro nekaj zameril dolgopetemu fantalinu, ki me je, ker sem bil vedno na bolj kratkih nogah, nagnal v bližnjo uličico. Štela je menda samo pet hiš. Na eni strani tri, na nasprotni dve. Največja in najlepša je bila na desni v smeri mojega bega proti bližnji Krki. Edina stavba, ki je imela v tej ulici tudi nadstropje. Ustavil sem se ravno pred njo in se ozrl po svojem nasprotniku. Stal je ob začetku ulice in mi žugal, jaz pa sem naperil iztegnjene prste svoje desnice na nos. Kaj bi se lepšal, ppreden sem bil! A kazen mi je bila za petami. Zaslišal sem, kako se je v sobi nad hišnim vhodom nekdo odkašljal, v na- slednjem trenutku pa sem začutil kašlje-vo vsebino na svoji levi rami. Priplavala je bila skozi odprto okno naravnost name. Ozrl sem se na prazno okno in na jeziku mi je že bila trpka beseda, ki naj bi bila izrazila moj gnev in mojo užaljenost, ko se je ob oknu pojavila vsa obvezana siva skuštrana gla^-a z dolgo brado, nekaj zagodrnjala predse in spet izginila. . . V meni je zamrl vsak odpor, stal sem odprtih ust, toliko da se nisem sesedel, v sencih mi je zakovalo ... Poznal sem starega gospoda s ceste. Pogosto sem ga srečal. Dolg je bil in sključen, upognila so ga leta. Vedno je hodil sam. Tudi poleti je nosil visoko kučmo in tudi ob najlepšem vremenu se je opiral na Star dežnik, včasih pa z drugo roko tudi še na palico. Mrko je strmel predse. Otrok ni maral. Zakaj, tega tedaj nisem razumel. Odrasel šele sem spoznal, kako je moža življenje teplo in ugotovil sem, da je bil ravno v njegovi bližini vedno rtajveČji otroški živžav, ki ga je motil pri delu in razmišljanju. Tudi nisem do tiste ure vedel, kje gospod stanuje. Trenutki pod njegovim oknom so bili leta. Počasi je strah dobil drugo lice in ucvrl sem jo nazaj med otroke. Strmeli so v moje zbegane oči, še moj dolgopeti nasprotnik me je pustil pri miru. Povedal sem, kaj se je zgodilo in kot bi nas bil kdo polil, smo se zmazali iz ulice ter se razgubili po svojih domovih. Zame je bilo to kar prav, ker sem prišel domov skoraj ob običajnem času. Tako kratko je bilo naše veselje! Celo popoldne in ves večer pa mi je kot svinec nekaj težilo levo ramo, kjer se je bil mokri madež že zdavnaj posušil. Še ponoči so me preganjale težke sa- nje, da me je mama zbudila ter s skrbjo spraševala, če me kaj boli. Od kot ta strah, boste dejali? Osemleten deček sem bil. Malo se še spominjam iz onih dni srečnega in brezskrbnega detinstva, ta dogodek pa mi je ostal globoko v spominu. Vsi otroci smo se bali starega, resnega in strogega gospoda. Šlo je menda iz ust do ust, da nas ne vidi rad. Pa to bi še ne bilo najhujše! A pravili so odrasli o njem, da hodi vedno v Gorjance in med cigane. Gorjanci so temni hribi in Čudne stvari se slišijo o njih. Pred cigani, kj jih je bilo okoli Novega mesta več ko preveč, smo imeli pa že itak silen strah. In gospoda so čuli, kako se je s cigani pogovarjal po njihovo! Ognili smo se mu, če se je le dajo, mimo njega smo šli vedno v loku, In ne le zaradi ciganov. V Gorjancih se je poznal s škrati in velikani. Lazil je po njihovih rovih in se bratil z njimi. Staknil je na Goranjcih'čudovit vrt in poslušal petje rajske ptice. Vedel je za ukleto jezero in za uklet grad in pogovarjal se je z močeradi. Smel je tudi med vile in ni se bal povodnega moža v Krki. Še nočnih prikazni se ni ustrašil. To je bil človek in pol. Gotovo je znal čarati. Gorje mu, kdor bi se mu zameril I In jaz sem se mu gotovo, ko sem se drl pred njegvo hišo. Kaj bi se mi bilo lahko pripetilo! In nam vsem! Razum se je boril z otroško naivnostjo in zmagala je slednja. Od tod, vidite, moj strah. Pričel pa sem tistega dne tudi gojiti željo, da bi starega gospoda spoznal, da bi se pri njem oprostil in da bi ga prosil, naj mi kaj pove o čudovitih stvareh, ki jih je videl v Gorjancih. Zvedel sem, da vse to opisuje v knjigah, ki pa so bile zame preučene. Kadar «em poslej srečal gospoda, sem se mu spoštljivo odkril. Takšno je bilo moje prvo srečanje z Janezom Trdino. R. Mejvrtnik da vavek govori ludima po selu: »Nek Mike samo govori o meni, a kaj sem, to sem! F cerkef sem hodila, iše čo poj*, pa bilo komunistom to prav ili ne praf. Meni je tak za volju!« Otišel sem i f Metliko. Ajoh, koga fsega sem čul! Muzika ot »KUD Engelbert Gangl« otišla je za vuzemsko procesijo i svirala tak milo ispred popih, da so se mnogi zasu-zili ot sreče, a mnogi so se bogme zasuzili in ot žalosti, da so ludl sez štromentih tak bedasti, da se milijo popima. Vale sem se se setil na pokoj neg Sokola Engelberta Gangla, koji se popima ni milil. Ja mislim, da se je i on f gomili kot svetog Roka okrenul tak, da ni čul svog špota, kak ludl, koji nosido njegovo ime, sviraju za procesijom. Dakaj, neki se ludi ot te muzike i špotajo is naše ljucke vlasti i govorido, da muzika f Metliki nije još niš potpore dobila od vlasti za štromente, koji so koštali tristo hiljadi dinarof. A ja mislim, da se Je ovog vujma muzika raskazala, čija je. Nek Joj popi darivajo dinare za štromente, anti Ja. Nekši me je kumek f Belokrajini pital, ak znam, zakaj se fsaka beseda, koja končuje na »ž«, čuje grdo kaj govno. Nisem mu verjamil, a on mi jih Je nabrojil: nož, bodež, laž, klatež, grabež, papež . . . Divanil je, nek se i bojim, tih besedi. Jer zlo nose. Bogme, praf je divanil. A znate, koga Je divanila upravnica u mestnome podjetju šivilje f Metliki? Bila je na sostanku delovnih kolektivof i divanila, kako je nof sistem upravljanja f podjetjih »bič nad delavci«. A Ja sam napel vuha i čul, kak govorido f Metliki o njoj, da JoJ niš nije hudega i da fsake godine Ide f toplice, a prije, dok je bila privatna majstorica, f toplice nije mogla pojt. Pretsednik MLO Metlika pak je delil tujo žemljico i razkazival se dober človek. Ali je ta zemljica last KDZ f Metliki. Nek zna metlički pretsednik MLO, da njegof sorodnik neče nikada graditi si hižo na zemljici, koja je last socialističkog sektora! Nekadašnja sestra Viktorija, koja Je na žalost Iše sada t službi f Domu onemogUn f Metliki, po popovski Je agitirala za socializem. Tako Je divanila kuvarici: »Znate, kako so bile pridne one, koje so ovde radile ispred vas? (Ja sam čul, da so »one, koje so radile« Ispred zdašnje kuvarice, bile Save-lijeve Marijine družbenke!). Kada jih Je upravnica poslala zalivat vrt, niso ga htele zalivat, nek so se vlegle na klop i se odpo-čivale. A fse so ostalo naglo izradile, da so mogle pojt k večernicam i k maši.« Zafučkal sem, kad sem čul, kako to ide! A vuha so mi porasla, kad sem čul, da bivše popovske sestre f Dnmu kod siromašnih ludi prave razliku izmed onih, knil idu 1 izmed onih, koji ne idu f cerkev k maši. Pital sem, ki jim daje direktive i čul sem, da je tim popovskim sestram »prednica« f prostiji i to f civilu . .. Dosta mi Je bilo tog Socializma i zda pišem kumeki ot »Dolensko? tista«, nek ovo hriščansko ljubav tih sestara i štampa! Pozdraf is srca! — Mike is Belokrajne. Koncert Komornega pevskega zbora Radio-Ljubljana Komorni pevski zbor Radia LJubljana je priredil 22. t. m. v Domu ljudske prosvete v Novem mestu koncert, ki ga moramo zabeležiti kot eno najuspelejšlh in najlepših kulturnih prireditev v tekočI sezoni. Pevski zbor razpolaga z izvrstnim ženskim In moškim zborom, oba pa tvorita izredno lepo izenačen mešani zbor. v Intonaciji, dinamiki, preciznosti in ubranosti Je zbor res na višku. Zapel nam Je nekaj umetnih in nekaj narodnih pesmi. Mešani zbor, kakor tudi moški In ženski za sebe, so želi mnogo priznanja. Publika, ki Je napolnila dvorano, Je zahtevala večkrat ponovitev; zbor Je ponovil zelo uspelo »Vre, vre, vre, ml smo RibenčanJe«. Kulturnih prireditev na taki umetniški ravni, kot Je bil ta koncert, si samo še želimo! j, m. Vitkovič Janez: Partizanski napad na italijansko posadko v Starem trgu ob Kolpi 1 .junija 1942 V nedeljo dopoldne 31. maja 1942. leta je gorko pomladansko sonce lepo obsijalo zelene kočevske hribe, po katerih so se prelivali zlatorumeni sončni žarki. Rahel vetrček se je poigraval s 'comaj razcvetelimi cveticami, med ka-' primi je igrajoče poskakovala srna z Ivema mladičema, ki sta še opotekajoče drobila pot za materjo. Žvrgolenje ■ tic je dajalo posebno domačnost tem ';rajem, ki so hoteli biti prvi osvobo-leni v vrtincu krvave druge svetovne vojne. Medtem ko so gozdovi sprejemali v svoje okrilje borce ža svobodo in se je v njih porajalo novo, svobodno življenje, pa so se vgnezdili v Starem trgu ob Kolpi krvavi fašistični okupatorji. Od tam so strahovali Poljansko dolino ter počenjali nad prebivalstvom nezaslišana grozodejstva. Tako so 16. maja 1942 prihrumeli v vas Predgrad ter prijeli nič hudega sluteče ljudi: Mar-kota Kralja, oba Rauhova ter Alojzija Fortuno. Žrtve so zaprli v Kumpovo klet v Staram trgu, kjer so jih mučili na inkvizitorski način, jim rezali spolovila, jih pekli z žerjavico in pretepali. Ljudje so vso noč z grozo poslušali pol-blađBie krike na pomoč iz kleti, kjer so opravljali svoj krvavi posel nosilci krščanske rimsko-fašistične kulture. — Žrtve so 17. maja postrelili na njivi pri Deskovi vasi. Iz mikljarskih gozdov je zadonela pesem »Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas!«. Prebivalci vasi Vimolj, Čeplje in Kralji so se zgrinjali in navdušeno pozdravljali partizane, jim mahali z robci ter venomer vpili »Živio, živio!« Mladina je pohitela za nami ter nam prinašala cvetja in nas spremljala vse do Knežje lipe. V Knežji lipi smo se združili s kočevskimi partizani ter se. ob polnoči razvrstili v dolgo kolono, ki je štela 120 partizanov, med katerimi sta bili tudi dve partizanki. Domačini so nam bili za vodiče ter nas pripeljali pred same okupatorjeve bunkerje. Ob treh zjutraj so nenadoma zado-neli partizanski streli z bližnjih položajev. V temni noči so s svetlečimi naboji risali smer napada, kamor se je usmerjal partizanski ogenj. Italijani so nekaj časa utinriili. Medtem so se partizani približali bunkerjem, čež nekaj minut pa so Italijani odgovorili s silnim ognjem pušk, mitraljezov in bomb. Čeravno je bila pri partizanih pomanjkljiva komanda, so vendarle vidoma prihajala do izraza imena: Jaka, Johan, Nedeljko, Matija, Feliks, Janko, Lojko in mnogo drugih, ki so prevzemali vodstvo v borbi. Italijani so zasedli položaje tudi v cerkvenem zvoniku, od koder so imeli dober pregled in tolkli z mitraljezi, toda partizani so to gnezdo v zvoniku nevtralizirali zlasti s svojim težkim mitraljezom »švarclo-ze«, ki je ta dan izstrelil 1000 nabojev. Ob 6. uri zjutraj so partizani čvrsto stiskali obroč in pregnali Italijane 12 nekaterih njihovih položajev. Prvi italijanski bunker je zavzel z jurišem Jože Woropatič, ki je med besnim streljanjem skočil v bunker med Italijane, kjer je enega pobil, ostali pa so pobegnili, Ta uspeh se je hitro razširil med ostalimi borci, ki so pričeli še bolj napadati. Bilo je zaplenjeno prvo italijansko orožje. Med samo borbo dopoldne so nam prihiteli na pomoč hrvaški partizani z onstran Kolpe — 22 jih je bilo. Tako se je med samo borbo manifestirala enotnost jugoslovanskih narodov, kar je dvignilo borbeno moralo. 2e pred poldne so partizani dosegli viden uspeh ter tolkli Italijane z njihovim lastnim orožjem. Vsa cesta je bila pod neprestanim ognjem partizanskih pušk. — Opoldne je tudi na tem sektorju dosegla borba svoj vrhunec. Vnela se je streha skednja, v katerem je bil nek tovorni avtomobil; ogenj se J« hitro razširil tudi v stavbo, kjer so bili Italijani. Ogenj se je zlasti naglo razširil, ker so vmes eksplodirale ročne bombe in sod z bencinom. Tako je pokopala goreča streha na tem mestu 32 fašističnih vojakov. Ob eni uri popoldne smo zavzeli pomembne položaje pri kapelici in dominirali nad glavno cesto Starega trga, to je, držali smo v neprestanem ognju vse stavbe, v kateri so bili Italijani. Med borbo je odmevala harmonika in partizanska pesem. Ljudje so prinašali vina in raznih jedil, nastalo je veselo razpoloženje. Italijani so se povlekli v bolj utrjene stavbe: v župnišče, šolo in cerkev. Bili so pred popolnim porazom. Tako so med borbo ponujali štirikrat belo zastavo v znak predaje, toda venomer so jo potegnili nazaj Z radijsko oddajno postajo jim je uspelo dobiti pomoč iz Črnomlja in Vinice ter s Sinjega vrha. Pomoč iz Črnomlja je naša zaseda nad Tančo goro zavrnila S pomočjo pretkanega izdajalca Virgi-lija Balkovca iz Vinice, ki se je vtihotapil v Stari trg ter obvestil Italijane, da jim prihaja pomoč, so Lahi izvedeli, da pomoč prihaja. Izdajalec je prelisičil partizane, češ da nese nujno obvestilo za poštarico Amalijo Zivko, »da ji je sestra na smrt bolna«. Ker pa je bila poštarica povezana s partizani, so partizani verjeli v resničnost izdajalčevih izjav ter ga pustili skozi. Medtem ko smo pripravljali poslednj juriš, je ob štirih popoldne nenadoma in iz treh smeri prispela Italijanom pomoč, nakar smo se v redu umaknili. V borbi smo imeli štiri ranjene partizane. Pri umiku pa sta padla v zasedo dva partizana: Franc Ivec in vodič Franc Pribil iz Vidma, katera so Italijani pobili v"Predgrađu. Naš ranjenec Janko Brodarič je ostal v neki grapi zamaskiran, ker se ni mogel umakniti zaradi prebite noge. Njega so drugi dan rešili terenski aktivisti in poslali na varno, toda vendar je pozneje v borbi padel. Po končani borbi smo se zbrali v vasi Ceplje in Vimol, kjer so nas navdušeno sprejeli prebivalci in lepo pogostili. Tu smo si porazdelili zaplenjeno orožje, kjer smo Belokranjci dobili svoj prvi mitraljez. Drugi dan smo pokopali dva mrtva tovariša, na pokopališču pri Vidmu. Mladina' je zasula grob s cvetjem. V tej borbi so imeli Italijani 66 mrtvih in nad 30 ranjenih. Mrtve so po šest v eni krsti odpremili v Črnomelj. Nekega svojega mrtvega , črnosrajčnika, ki je ležal pred Kocetovo hišo ter imel slučajno okrog vrata rdečo ruto, so vsega prebodli z noži ter obrcali, misleč, da je komunist. Po tej borbi so se v Starem trgu Italijnni še bolj utrdili ter bili neprestano v bunkerjih, od koder se niso več upali med prebivalstvo. Velik pomen te borbe se je pokazal na političnem in vojaškem področju. Partizanstvo je hit > naraščalo, v Beli krajini se je pričel vsenarodni upor. I4 8