25. številka.
V Trstu, v sredo 27. marca 1889
Tečaj XIV.
„t DIN 0 S T"
izhnjn dvakrat na teden, vsako sredo" in" sofcotc ot> 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za yha leto gl. izven A vat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnif-ah tobaka v Trstu p<> J> nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narcčte t rez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ne po&iljajo uredništvu » ulici Curintia «t. 28. Vsako pismo mor« biti (rankorano, ker ne franko VAiia »o ne- spre-jemajo. Rokopisi se tiu vračajo.
Oglasi in oznanila ne račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove * debelimi črkanii ne plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd se račun« po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inseratc prejema upravništvo v ulici Carintin 28. Odprto reklamacije so proMto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V »Jinoit J« I.iufia
Vabilo na naročbo.
Skoraj izteče prvi četvrt XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej našo gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem časa obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju listn.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka.
Cena listu je:
za vse leto .... gld.	6.—
za pol leta . . . gld.	3.—
za četvrt leta . . . gld.	1.50
Na naročbe brez priložene naročnine se upravni s t v o ne ozira.
Upi-avništvo „Edinosti".
Razkritje spomenika
v spomin 500-letuega združenja Trsta z Avstrijo.
Dan 20. marca 1889. ostane v neiz-brisljivem spominu v srcu vsacega vernega Avstrijanca, kajti v primorski stolnici, v velevažnem Trstu odkril se je spomenik, kateri ima poročati našim potomcem o znamenitem zgodovinskem dogodku: o združenju Trsta z Avstrijo. Ta dan more vboležiti mesto tržaško, katero nosi ponosni priimek: „najzve-s t e j h e mesto* v zlato svojo knjigo, ker dokazalo je avstrijsko prebivalstvo Trsta, d« mu vroče bije srce za skupno domovino, promilo našo Avstrijo in nje presvetlo vladarje, vkljub rovanju zakletega nasprotnika lastnega svojega rodu: zagriz« lega irrodentizma.' Zatorej je bil dan 25. marca dan veselja in radosti za vse verne podanike promilo naše Avstrije, l<ar je dokazalo v mestu izredno gibanje občinstva,
PODLISTEK. Štiri dnevi.
H uski spisal Vsuvolod M, Garšin, preložil Ivan Hafner
(Konec.)
A solnce žga in peče kakor prej. Roki in obraz so mi uže obžgani. — Ostalo vodo izpil sem vso. Žeja mučila me je tako zelo, da, ko sem bil odločil še izpiti majhen požirek, sem na dušek pogoltnil vse. Oh, zukaj nisem zakričal Kazakom, ko so bili tako blizu mene J Tudi ako bi to bili Turki, vso jodno bilo bi boljo. No, mučili bi me jedno, dve uri, a tako še ne vetn, koliko časa mi bode valjati se tukaj in trpeti. Mati moja, draga moja! Izruvala bodeš si sive svoje kite, suvala bodeš z glavo ob steno, preklela bodeš dan, ko si me rodila, ves svet bodeš preklela, ker si jo izmislil na trpljenje človeštvu vojno !
Ko ; ve dve z Mašo najbrž še čuli ne bodeti o mojih mukah. Z Bogoiu mati, z Bogom moja nevesta; moja ljubav! Oh, kako težko jo, kako grenko! Pod srce mi prihaja nekaj, — —
Zopet ta belkasti psiček! Hišni stražnik ni so ga usmili, udaril ga je z glavo
koje se je uže kroz vse dopoludne pomikalo v gostih trumah proti trgu pred kolodvorom, na katerem se je v »redi javne nasade postavil spomenik. Ob 1. uri pp. pa, katera je bila določena, da pade zastor, kateri je zakrival prekrasno stavbo znatiželjnim očem, bilo je zbrano na širnem prostoru okolo vrla na tisoče in tisočo občinstva; na krovu širnega južnega kolodvora bilo je na stotine ljudij, kateri pa so bili v resnej pogibelj, da jih ne odnese burja. —	!
Na vrtu pred spomenikom bil je postavljen eleganten paviljon, njemu na strani dva šotorja v mestnih barvah, belo-rdeča. Okolu spomenika in po vsem vrtu bilo je mnogobrojnih zastav na visokih mlajih. Dostojanstveniki prihajali so od strane kolodvora, povabljeni gostje od ulico Mi-ramarc. Mestni stražniki v gala-opravi skrbeli so za red v vrtu, zunaj vrta pa redarji; lloydovi mornarji stali so v špa-lirju okolu spomenika.
K slovesnemu odkritju prišli so deželni namestnik baron Pretiš, poveljnik mornarice admiral baron Sterneck, okrajni pomorski zapovednik podadmirul baron Wiplinger, več generalov in višjih častnikov, podžupan dr. M. Luzzatto kot zastopnik bolnega (?) župana dr a. B a z z o n i j a in več občinskih svčtnikov, drž. poslanec pJ. Burgstaller kot zastopnik tržaških drž. poslancev, predsedništvo in svetniki trg. zbornice, ravnateljstvo n-og. Llovda z mnogimi častniki, konzuli, razne deputacije družtev in korporacij ter zastopniki vseh v Trstu izhajajočih časopisov.
Izvršujoči odbor za spomenik, njemu na čelu baron Murko Morpurgo, sental se je polnofitevilno.
Slavnost odprl jo baron Marko Morpurgo s primernim nagovorom na nj. presv. deželnega namestnika, v katerem je ome-, njal krasne misli, katero sta sprožila leta 1882. o 500letnici združenja Trsta z Av-
strijo tr/aška odlična meščana baron Peter Saitorio ml, in Ivan pl. Albori, da se postavi v spomin znamenitega zgodovinskega dogodka njega vreden spomenik, slikal uadalje, kako se je ta misel krepko vkoreninila da se je moglo v kratkem misliti na nje izvršitev. — Imed vseh načrtov za spomenik, katere so predložil razni umeteljniki, bil je odobren prekrasni načrt našega rojaka g. Rendića ter vsled tega poverila se mu jo izvršitev dela. —
Da jo dodal g. Rendič svojemu ume-teljniškemu lovor-vencu nov, prekrasen list, o temu govori danes jaslio prekrasni spomenik. —
Konečno prosi g, baron Morpurgo v imenu odbora dež. namestnika naj dovoli, da se spomenik odkrije.
Obrne so zatem proti podžupanu dru. Luzzatti, kateremu izroči spomenik v varstvo.
Podžupan odgovarja v daljšem govoru, v katerem povdarja krasen razvoj mesta pod avstrijskim žezlom in prevzame spomenik v imenu mesta v varstvo in ohranitev.
Deželni namestnik baron Pretiš zahvaljuje ho odboru in vsem posameznikom, kateri so se žrtvovali v to, da se je moglo to domoljubno delo izvršiti ter prosi g. predstojnika barona Morpurgo, naj da znamenj«, da se spomenik razkrije.
V tem hipu padajo zastori, vojaška glasba izven vrta zasvira cesarsko pesen, občinstvo kličo iz tisočerih grl „živio" in „evviva", na tvrdnjavi grome topovi in — spomenik pokaže se v vsej svojej umetelj-niškoj krasoti.
*
* *
Spomenik dviga se na širnej, dvo-stopnoj podlagi, na katerej stoji vitek obelisk, 14 20 metrov visoko. Podlaga je ma-sivim, štirioglata ter ima na oglih pred-stoječe trioglate stebre. — Na glavnej strani, obrnjenej proti kolodvoru, nosi pod obokom v latinskem jeziku napis, kateri tolmači pomen spomeniku. Na istej strani
ob zid in zagnal v jamo, kamor se mečejo smeti in izlivajo pomije. A psiček bil jo živ in se je mučil še cel dan. A jaz som nesrečnejši od ujega, ker se mučim uže cele tri dni. Jutri bode četvrti, potem peti, šesti . . . Smrt, kjo si P Idi, idi! Vzemi me!
A smrti ni in ne vzame me. In jaz ležim pod tem strašnim solncom in nimam požirka vode, da bi osvežil razpaljeno grlo in truplo mojega soseda zadaja mi težave. Razpalo je popolnoma. Na tisoče črvov pada iz njega. Kako se zvijajo ! Ko bode snedeno in ostanejo od njega same kosti in montura, takrat pride vrsta name. In jaz bodem njemu enak !
Preide dan, preide noč. Yse kakor prej. Nastopa jutro. Vse kakor prej. Preide še dan ....
Grmovje so maja in šumi, kakor da bi se pogovarjalo. „Umrl boš, umrl, umrl," šepeta. „Ne boš videl, no boš, ne boš!" odgovarja z druge strani.
— „No in tukaj jih ne vidiš?* razlega se glasno blizu mene.
Stresem se in naenkrat se zavem. Iz grmovja gledata name dobri modri očesi Jakovljeva, našega poddesetnika.
—	„Lopate!* kriči on. — „Tu jih je še dvojo; naš in Turek!"
—	„Ni treba lopat, ni treba zakopati me, živ sem!" hočem zakričati; a samo slab stok pride mi i z zapečenih ustnic.
—	„Moj Bog! Zdi se, da je živ? Gospod Ivanov! Otroci! brže semkaj, naš gospod je živ! Pokličite zdravnika!"
Čez pol minule lijejo mi v usta vodo, žganjo in še nekaj. Potem izginja vse.
Jednakomerno rnajaje se premikajo se nosila. To jednakomerno premikanje mo vspava. Sedaj se vzbudim, sedaj zopet zaspim. Prevezane rane ne bole; neko neizrečno olajšujoče čuvstvo razlito je po vsem telesu . . .
—	Sto-o-oj! Spu-u-sti! Sanitejci, četrta premenjava, marš! za nosila! Primi vzdigni-i !"
To komanduje Peter Ivanič, nas laza-retni oficir, visok, slaboten in zelo dober človek. Tako visok je, da, kadar obrnem oči v njegovo stran, v jednomer vidim njegovo glavo z redko dolgo brado in pleča, akoprav neso nosila na plečih štirje veliki vojaki.
—	„Peter Ivanič!" šepečem.
—	„Kaj, golobček?"
stoji na razvalinah bronasta ženska podoba, predstavljajoča mesto tržaško. Obleka jej je starinska; prsi so pokrite z oklopom, na katerem blišči tržaški grb; ispod dol-zega krila vidi so leva noga, obuta v sandalo, glavo krasi bogat diadem. Leva roka je vzdignena proti nebu, desna drži trak, katori veže razne ostanke iz časov gospodarenja starih Rimljanov, kateri ostanki so posneti po izvorih v tukajšnjem muzeju. Te razvalino dvigajo se na podlagi in nad njimi diže se obelisk. — Na drugej strani pa je nad pol razsutim obokom cesarski grb z cesarsko krono, nad njim velikanska cesarska zastava, katere gube padajo preko ('esne rame kipa, — Obelisk je na svojem podnožju bogato okrašen; med ornamenti je bronast cesarsk orel. Okolu spomenika je železna ograja, na vsakem oglu krasno izdelana svetiljka.
*
+ *
Spomenik je, kakor smo omenili, izdelan po načrtih kiparja g. Rendića. Klesarska dela izvršil je gosp. Tamburlini v Trstu in kovaška g, Tuzzi po načrtih g. prof. Heskyja. Kip se je vlil na Dunaju
pod vodstvom prof. Ponnigerja.
*
* *
Spomenik je Trstu na čast in dal Bog, da se tukajšnjo politično strasti v toliko ublažč, da bode mogoče, — kakor je obljubil podžupan v svojem govoru, — spomenik ohraniti našitn potomcem v slavo Avstriji in njenih zvestih tržaških sinov!
Govor državnega poslanca { dr. Ferjančiča.
v državnem zboru 11. marca 1889.
(Dalje.)
Pa trpljenje šole slovenske s tem še ni pri kraji. Ćo se posreči spraviti kako pritožbo — nečem govoriti splošno, temveč
Peter Ivanič nakloni se nad menoj. ! — „Peter Ivanič, kaj vam jo rekel zdravnik? Bodem li kmalu umrl?"
—	„Kaj mislite, Ivanov, umirite se! i Ne bodete umrli! Saj imate vse kosti J cele. Kako ste srečni ! Niti kosti niti arterije niso prebite! Kako pa ste vonder preživeli polučetrti dan? Kaj sto jeli P"
—	„Ničesa-"
—	„A pili?"
—	„Turku vzel sem čutaro. Peter Ivanič, jaz no morem govoriti sedaj. Pozneje."
—	„No, Gospod z vami, golobČek, le spite."
Z nova spanje, nezavednost , , .
Vzbudil sem se v divizijskom lazaretu. Nad menoj stoje zdravniki, usmiljene sestre in razven njih vidim še znano osooo znamenitega peterburškega profesorja, sklonjenega nad mojima nogama. Njegovi roki ste v krvi. Opravlja nekoliko časa pri mojih nogah, potem obrne se k meni:
—	„No, srečen vaš Bog, mladi mož! Živeli bodete. Jedno nožico vam smo vzeli; no pa kaj, to je — malenkost. Lahko li govorite ?"
Govorim lahko in povem jim vse, kar je tu napisano.
hočem navesti dva slučaja — pritožbo »praviti črez raeje provincije, kakim even-tualnostim je Se izpostavljena? V Trstu se je zbralo 1400 rodbinskih očetov in prosilo za slovensko ljudsko Solo. (Čujte ! na desnici.) C rez leto je magistrat rešil to stvar tako, da naj otroci slovenski obiskujejo Šole v okolici. Marsikateremu gospodu bode Trst toliko znan, da bodete lahko pojmili, kaj se to pravi, če otroci morajo iz mesta hoditi v okolico v šolo. Stvar je po pritožbinem potu prišla pred tržaško namestništvo in „kronjurist" tržaškega na-mestništva jo je pogodil, da prav za prav družtvo „Edinost" nema pravice prositi za slovensko šolo ali za šolo sploh. Temu mnenju pridružilo se je ministerstvo in upravno sodišče. Reči moram, da kot pravnik se tudi s tem strinjam; zdi se mi prav v redu, de se je izjavilo ministerstvo, da družtvo ni opravičeno, prositi za šolo. Mi vemo, od kacili pogojev ju zavisna osnova take šole, toda zdi se mi čudno, da mini* eterstvo ni zaukazulo, da ima občina tržaška osnovati šolo, ker je vender imelo pred sabo dokazano voljo in prošnjo 1400 slovenskih očetov. (Cujte! na desnici.) To je jednakopravnost Slovencev in tako je z zadevo, ki mno jo sprožili pred šestimi ali sedmimi leti v Trstu.
Šolo pri sv. Jakobu, kjer se okrajnemu glavarju ni posrečilo Ijudij omečiti, da bi preklicali peticijo, zadela je druga osoda. Deželni šolski svet je rešil 1888. leta prošnjo. Mej tem časom in mej odločitvijo ministerstva se je pa nekaj pri-godilu. Deželni zbor je občino razdelil v dve občini in naučno ministerstvo je reklo: Na to prošnjo se ne more ozirati, kajti občina ni več ista. Da, kako je pa zvedelo naučnu ministerstvo o tej delitvi? Delitev občin vender ne spada v delokrog nauč-nega ministerstva! Deželni predsednik je povedal predsedniku deželnega šolskega sveta. (Poslanec dr. Rus: To je on sam!) Res, dobro ste jo pogodili! (Poslanec dr. Rus: To stoji v zakonu!) Zatorej deželni predsednik tičal je v predsedniku deželnega šolskega sveta (veselost) in ta je poročal ministerstvu.
Će moramo biti tako težavne boje, da si priborimo z zakonom zagotovljene pravice, ki nam gredo samo po sebi na podlagi ustave, tedaj se nam pač uailjuje prepričanje, da so zakoni le zato, da se rabijo proti nam.
Pa nikakor ne smem prezreti, predno preidem od šolskih zadev na druge Btvari, kako postopajo šolski sveti, kadar gre za učitelje.
Vprašati moram, kako je moglo priti do tega, da deželni šolski svet tako postopa, kakor je v sledečih slučajih.
Ko je dne 30. oktobra 1887 v Zilj-skej Bistrici podružnica družtva av. Cirila in Metoda se osnovala, je učitelja Kasparja Vilčnika, katerega pri onem shodu ni bilo in tudi k imenovanemu družtvu ni bil pristopil, na mah prestavil deželni šolski svet in „Freie Stimuien" bo pisale o tem :
„Učitelja iz našega kraja, ki ni skrival svojega slovenskega, narodnega mišljenja, ki se pa ni sicer nič zakrivil, hoteli so častiti gospodjo ujeti v svoje mreže, pripraviti ga, da bi ne miroval ter ga narediti za rovanja jim jednacega in narodnega ščuvurja.
Kako se je vedel dotični učitelj proti njim, ni prišlo v javnost, pa prestavili so ga iz službenih vzrokov v nemški kraj. Ta ukrep je ob jednem svarilo za vse učitelje, ki bi imeli veselje udeleževati se tacih stvarij. Šolska oblastva v tem oziru odločno postopajo in zaslužijo hvalo vse dežele".
To se je pripetilo temu učitelju, Ka-šperju Vilčniku, o katerem se je mislilo, da ga hočejo ujeti v mreže svoje častiti gospodje, kateri pa ni niČeaar zakrivil, kakor trdi ta v tem oziru pač zanesljiv glas. Ta učitelj, ki razume materni jezik otrok, katere poučuje, moral je na mah
po zimi z ženo in otroki preseliti se v nemški kraj.
Kaj stori deželni šolski svet, kadar gre za druge učitelje, kaj je storil tedaj
—	temu tudi ni dolgo — ko sta dva učitelja v Apačah na čelu druhali kmetskih fantov prišla, da razženo slovensko zborovanje v Apačah. Rila sta učitelja Kuster-nik in Staudacher.
Prišli so kričeč, razbijali »o po vratih, zborovalci so ao zavarovali le s tem, da so vrata zaprli.
Kaj je storil dež. šolski avet s tema učiteljema? Bila sta do tedaj le začasno nameščena, a sta se sedaj ravno ondu stalno namestila. (Čujte! Čujte! na desni.
—	Poslanec dr. Trojan : To je alovene-nje !) Tako dobrodejno je delovanje šolskih oblastev glede slovenskih šol v našem kraji ! —
Jednako je pa tudi v druzih ozirih. Dežela Štajerska je blagoslovljena z okr. zastopi. Ti imajo po občinah določen delokrog; pred vsem imajo nadzorovati nad upravo občinskega premoženja, specijalno imajo skrbeti tudi za ceste. Pa najdragocenejša in najvitalnejša njihova pravica je, da volijo 5 članov v okrajne šolske svete. Ker imajo ti sveti po devet članov, imajo bas izvoljenci okrajnih zastopov v njih večino.
L. 1888. volil ae je v Ptuji nemško-liberalni okrajni zastop, kateremu je potekla funkcijska doba v novembru 1880. leta. Toda še le 1887 bil jo voljen novi okrajni zastop in je še le 1888, leta začel delovanje svoje. Minulo je zatorej mesto treh skoro pet let. In zakaj ? Slo je zato. da se vkup obdrže 1883. leta voljeni nemško-liberalni gospodje in kmetje, da bodo volili v okrajni šolski svet, kateremu poteče funkcijska doba 1887. leta Ta namerava se je tudi izvela. Se ve da se je to moralo nekako prikriti in stvar prevleči z navidezno zakonitostjo. Volitve novega okrajnega zastopa neso mogli dalje odlašali in ta vršila ae je v juniji 1887, pa jako dolgo je trajalo, predno sta se potrdila načelnik in namestnik njegov. Posebno je ugajalo deželnemu šolskemu svetu, da se je bila uložila neka pritožba proti uvrščenju hišnih posestnikov mej veleposestnike. Deželno namestništvo je kot poslednja instanca pri pregledanji in po-trjenji volilnega seznama a tout prix hotelo imeti hišne posestnike mej veleposestniki. Proti temu se je uložila pritožba pri upravnem sodišči, ki je našlo postopanje pomankljivo ter je vrnilo, da se popravi, Pomankljivosti se pa neso popravile. Stari okrajni zastop je pa po smrti in premeni domovanja bil zgubil uže desetino članov svojih, funkcijaka doba mu je uže bila potekla, in konstituiranju novega stavile so se iste ovire, kakor ob volitvi. Stanje bilo je kritičneje, kakor poprej, pa vender sta bila dne 13. junija 1888 potrjena načelnik in namestnik njegov. Opomnim pa, da smo nekaj dni poprej v zbornici interpelovali, če vlada ne misli temu nestrpnemu stanju uaroditi konca in omogočiti, da vsaj more začeti delovati, predno mu poteče funkcijska doba. Pri tem jo dvojno jako zanimivo. Zanimivo je, da namestništvo vsekako hoče imeti hišne posestnike mej veleposestniki, če tudi je uže upravno sodišče dvakrat nasprotno odločilo. Upravno Bodišče nema eksekutive, zatorej ae vladni organi imajo v prej vrsti ravnati po njega pravnih načelih. —	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežel«.
V debati o proračunu naučnega ministerstva govoril je dr. Edvard Gregr proti Liechtensteinovemu predlogu. Vodja mladočeške stranke se je potegoval z vso svojo izredno zgovornostjo za novodobno šolo, katero je ustavno ministerstvo dalo
v življenje. Z živimi, ognjevitimi besedami je slikal prednosti novjdobne šole in kazal slabe strani verske šole, kakeršno zahtevajo klerikalci. Tem ni do vere, rekel je Gregr; zaprečili bi radi narodom pot do omike, potlačili jo v tmino nevednosti, da zavladajo nad narodi in nad državo. Levica in Mladočehi so Gregru ploskali in odobravali njegova dokazovanja. V sta-ročeških glasilih pa napadajo aedaj Gregra ter mu očitajo celo izdajstvo. Ta korak Gregrov je bil res nepremišljen, kajti, akoprav je proti verski šoli, ne bi bil smel tako govoriti, saj je vedel, da a tem še bolj razburi strankarsko boje na Češkem. Izmej naših poslancev govoril je dr. Gre-gorec, katerega govor prinesemo morda o priliki v celoti. Omenimo naj g. Dumrei-cherja, zastopnika Celovške trgovinske zbornice govor, ki se peča izkljuČljivo z nami. G. Dumreicher je v svojem dolgem govoru opisal, kako slovenski živolj povsod prodira ter izpodjeda „kulturni" narod nemški. Rekel je, da so Slovenci s pomočjo vlade najprej na Kranjskem spravili vse pod svojo oblast. Deželni zbor, deželni odbor, mestni odbor Ljubljanski in magistrat, trgovinska zbornica, vse je slovensko, predstojniki vseh sodišč ao Slovenci, Slovenci so vod jo in nadzorniki vseh šol, slovenski so okrajni šolski sveti, alo-vensk celo deželni šolski svet, z eno besedo, na Kranjskem jo vse slovensko. Bogati in naobraženi ljudje, ki so Nemci (?), nimajo ni veljavo ni upliva več v deželi. A to Slovencem še ni dovolj ! Iz Kranjskega pošiljajo sedaj svoje kaplane — hujskače, svoje juriste, učitelje in profesorje na Štajersko, Koroško in Primorsko, da tudi v teh do aedaj čisto nemških, oziroma italijanskih pokrajinah ustvarjajo alovenake stranke in spodjedajo nemški živolj iz vseh njegovih pozicij. G. Dumreicher opisuje vse to s tako živimi besedami ter zavija vsak stavek tako. da žali naš narod, naš jezik in našo literaturo. Govoreč o našem slovstvu pravi, da si za 20 for. moreš kupiti vse, kar izide tiskanega v slovenskem jeziku v letu. In še tega bi ne imeli, da nam vlada ni ustvarila literaturnega jezika in birokratičnega slovstva. Naučno ministerstvo nam baje gre povsod na roko, dovoljava profesorjem odpuate, da nam pišejo knjige, mesto da bi opravljali svojo službo. Za vse kur imamo, ae imamo neči zahvaliti vladi in hvaležni moramo biti še posebno naučnomu ministru, da je razpustil kranjsko gimnazijo ter mesto nje ustanovil še tretjo paralelko na Ljubljanskoj, to nam baje samo koristi, ker ae je število nuših dijakov s tem podvojilo. Z živimi barvami slika celovški gospod vraga na steno v podobi panslavizma, katerega podpira vlada v šoli, v uradu in cerkvi ter joče gorke solze nad nesrečo ubozega zatiranega nemškega naroda. Obsenčil je pa ljubeznjivega gospoda tudi proroški duh, kajti z velikim smešnim patosom propo-veda, da ako bode vlada še nadalje tako podpirala Slovence, da s tem pokoplje Avstrijo, kajti Slovenci so hočejo najprej zo-diniti v celokupno čisto slovensko celoto, potom pa zliti se v slovansko morje ! Potem pa: z Bogom Taafte, z Bogom Avstrija; to ti bodo hvala, da Slovence Nemcem na škodo podpiraš ! Ves govor g. Dumrei-cherja jo polen grdih psovk, natolcevanja in ošabnega smešenja Slovencev, ter služi j lahko vsakemu židovskemu časnikarju v ! izgled, kako treba kovati laži in pretvarjati resnico. Nadejam) se, da mu naši poslanci o priliki odgovore, kakor zasluži. To je užo prenesramno in prelažnjivo !
Na Ogerskem se vrše vedno lepše stvari. Opozicija skrbi za to, da Tiszi kolikor mogoče zagreni slasti vladanja. Na ulicih ga čakajo, ubozega ministra-predsednika ter mu s kamenjem, ki je lučajo v njegov voz, dokuzujejo, da ao ne strinjajo z njim in da hočejo, naj odstopi, Tisza je izjavil, da no gre več iz hiše, ako ne pod varstvom oboroženih mož. 23. t. m. imela bi biti naposled zvršena
debata o novem vojnem zakonu. Vse stranke so se bile pogodile, da naj grof Ugron zadnji govori in vpisani govorniki so se dali res uže izbrisati. Ugronov govor je pa napravil na zbornico tolik utia, da ae je polotilo poslancev zopet veselje go-voriti. Gosp. Ugron je hvalil namreč našega ministra Taaffeja češ, da je sprevidel, da ni mogoče vstvariti nemške Avstrije, zato daje Slovanom one pravice, ki jim gred o ter potiska ženice v prirodne jim meje. Nemški jezik se v Avstriji baje umika z uradov in šol in ne bode obveljal niti kot armadni jezik. Ogerska vlada pa ravna baš nasprotno, ona hote vzeti to, kar je vsakemu Madjaru najsvetejše, — materin jezik ter mu uriva nemščino. Svoj govor je zvršil prečitavši odlomek pisma nekega polkovnika, ki mu je pisal pred smrtjo ter mu naložil, naj opozicija vstrnja v boju za pravice madjarskega naroda. To je napravilo velik utis na po-slanor. Opozicijonalci so se gnetli okolo predsednika, kričali in razsajali, ker je vladna stranka zahtevala, naj ae glasuje. Brž so je upisalo še nekoliko govornikov, glasovanje jo s tem odneseno na nedoločen Čas.
Vnanje dežele.
Vodja ar baki h radikalcev, Pašic, katerega je bil Milan za avoje vlade prognal, povrnil ae je te dni v domovino. Regenstvo ga je prvi dan po svojem nastopu pomiloatilo ter mu dovolilo povrniti se na Srbsko. Iz Belegagrada šli ate mu dve ladiji naproti ter ga privedli slavnostno v srbsko prestolnico. Tudi vlada se je udeleževala demonstracij Pašiču na čast, — Milan je bil na Dunnji, od koder se jo vrnil v Beligrad ter je sedaj na poti v Carigrad. V Plovdiju se snido s Ivobur-gora. Ruski listi pretresajo vprašanje o vrnitvi kraljice Natalije in metropolita Mihajla na^Srbako ter se nadejajo, da regent-btvo i to vprašanje skoro reši.
„Svoboda", glasilo Koburgovo vlade na B o 1 g a r a k e m se ostro zaganja v Cankova in v Rusijo, katerej očita, da hoče pogoltniti Bolgarijo ter ai jo podvreči. Pravi, da Rusija vspodbuja Bolgare, naj se spuntajo proti svojemu vladarju, samo za to, da bi je potem lažje spavila pod svojo oblast. To pa Bolgari dobro vedo in bodo znali zaprečiti take načrte ruske vlade. Tako se postavlja ubogo Ko-burče, katerega prestol se uže maje in bi uže moral misliti na to, da naveže culo ter ostavi Bolgarsko in se vrne, od tod kamor je prišel, da sam ne ve kako in zakaj.
Na Nemškem, kjer vlada dela z vso brezobzirnostjo na to, da zatre vsako prostejše gibanje delavcev in demokratov ter je izdala v ta namen uže več socialističnih postav, katerih brutalnosti se ves svet čudi, hočejo aedaj promeniti kazenski zakonik tako, da bodo vsi izredni zakoni nepotrebni. Kazenski zakonik ae ima preustrojiti tako, da bode obsegal vse naredbe proti socijalistom in demokratom, ki so bilo do sedaj ustanovljene v posebnih zakonih.
Tudi v italijanski zbornici se je udomačila Šega dvobojev. Poslanec Ca-valotfci je v svojem govoru ostro napadal vojno ministerstvo ter obsojal njega delovanje. General Corvetto je pa le površno zagovarjal ministerstvo ter ni hotel odgovoriti na interpelacijo Cavalottijevo. Na to izjavi Cavalotti, da umiče interpelacijo, ker vidi da ministerstvu ni čast vojske toliko na srci, kakor njemu. General Corvetto ga pozove na to na dvoboj, v katerem ga jo pa Cavalotti dobro potolkel. To je pač čudna usoda generalov, da jih v dvobojih civilisti navadno premagajo.
DOPISI.
Iz Barkovelj, 2(5. marca 1888. [I/v. dop.j Vtorek 22. t. m. prinesel je list „11 Mattino" dopis iz Preseka, v katerem na nezaslišan način govori o g. Nabergoju.
Omenjeni dopis razburil je vse poštene okoličane in govorilo se je uže poslati listu „Mattino" protidopis, podpisan od vsih ve-Ijavnejših okoličanov Govori se v onem dopisu o gospodu Nabergoju skoraj kakor
0	tujcu — in vender se nahajajo Matko-viči v okraju „Maria Thoresiopol* na Oger-akem! To naj bi pomislil gosp. MatkoviČ urednik listu „Mattino"! O omenjenem dopisu so pa govori po okolici: Proaeški Capovilla (po domače „Kukec"), izgubil jo nekda zaupanje pri magistratu, in govorilo se je, da bode iz službe odpuščen. Da si pa pridobi zopet zaupanje magistrata, šel je k znanemu Mauronerju ter jel tam č. gosp. Nabergoja na vse le mogoče načine blatiti in gosp. Mauroner je „ Kukcu" obljubil, da ostane nadalje v službi magistrata kot Capovilla, če bode on („Kukec") poslal listu „Mattino" uže omenjeni dopis. Seveda, dopis je spisal Mauroner, „Kukec" gaje pa poslal uredništvudotičnega lista. Tako ae tedaj govori med okoličani radi omenjenega dopisa v listu „Mattino". No vemo koliko je na tem resnice, vsekako pa ni to nikakor mogoče v okolici v sedanjih razmerah!
Govori ao po okolici, da se ustanov-Jja na Greti v gostilni „alla Scarpa" italijanski pevski zbor sestavljen iz gretarskih slovenskih mladeničev!! Omenjeni pevski zbor ustanovlja, kakor ae čuje, gosp, Fr. P., lastnik imenovane goatilne. Vsaki ud ima baje plačati 2 gl. ustopuine in 30 kr. na teden udnine ! Mislimo, da ustanovlja g. P, omenjeni zbor zgolj radi dobička, t. j., da bodo pevci, zahajajoči v njegovo gostilno „peli" in „pili**. Kakor se sliši, pokazal se je mnogokrat gosp. P. kot poštenega okoličanskega naprednjaka in čudno je zatorej, da se je kar naenkrat vrgel v žrelo Lahonatva v za nas čudnem času, — času petard — in drugih enakih „otročarij"! Kakor se sliši, pošilja g. P. tudi svoje otroke v zabavišče „Pro Patriett. Mislimo, da je bila gosp. P. draga majka njegova in ako jo je ljubil, ljubiti bi inoral
1	oni jezik, v katerem mu je ona prvič govorila, v katerem mu je pela pri zibelki! Bolje je, da g. P. opuati misel ustanoviti italijanski pevski zbor na Greti, ker drugači izvestno ne bodo obiskovali naši narodnjaki njegove gostilne. Domači veljaki bi morali pa toliko bolj podpirati vrle „Barkovljanske novo pevce", tako bi največ odgovarjali domačim renegatom. X.
Iz Pli8kovice. (25. marca 1889.) |Izv. dop.| S hitrostjo misli pogovarjamo ae dan danes v najodaljenejše kraje po brzoja-vih, brzogovorcih in poštah. Izumnje je dob ro in koristno, a no za vse kraje. — Pustimo brzojave in brzogovorce in govorimo danes nekoliko o pošti.
Za Pliskovico in druge vasi imamo pošto v Komnu oddaljeno eno dobro uro. Vas ima svojega pismonošo, ob enem cerkovnika, kateri pohaja trikrat na teden v Koinen, da donoša — samo donaša liste? T«ko jo njegova služba. Danes ti gre ob zori po liste, drugič zvečer. Prinese ti res, kar dobi na pošti, a kedaj jih izroči do-tičnemu •— morda za osem dni, med listi je morda kakovo ailno ali uradno — vse jedno; mečka ti doma in mečka uboge liste slednič so mu zljubi — po Šolskih otrocih od poslati pisma, komur gredo. Pripetilo se je to uže večkrat. Če si naročen na leposloven list ali dnevnik, ali kar Bi že bodi, dobiš ga vsega zamazanega — od krvi razumi se; — dotičnik je tudi mesonoša — potem veži Zvon ali Vrtec, ali Svetozor v knjigo ? ! Nič ni druzega a temi pismonoši, kakor nerednost in nerodnost ; odgovarjaj potem na uradne silneje dekrete, — če jih še dobiš ! — Kakor jo tu pri nas v Pliskovici, menda z malim razločkom opravljajo pismonoše svoj poBel tudi v drugih občinah. Vasi: Gabrovica, Plisk vica, A elikidol, Brjo in Gorjanako naj bi se sporazumele, — ter izplačevale naj bi vsako leto neko svoto (saj jo itak plačujejo) za skupnega pismonošo
kateri naj bi donašal vsaki dan liste iz pošte v Komnu čez Gorjansko, Brje, Ve-likidol, Pliskovico in Gabrovico; potem naj bi jemal liste na dotičnem kraji v zato postavljenjh pušicah in isti dan prinesel zopet v Komen. Na ta način bi imele vse vasi neko vsakdanjo pošto z malimi troški, — morda nič večjimi kakor sedaj, a koliko nerodnosti in sitnosti bi bilo manj! Slavna županstva v imenovanih vaseh naj bi se, ako se jim zdi pravo in koristno — posvetovala, recimo po okrožnici.
.Srcavid".
Domače vesti.
Volilce poslanca za isterska mesta
opozarjamo šo enkrnt, naj ae strogo in nepristransko drže načela, katero smo objavili v zadnjoj številki našega lista. Vsivolilci morate biti složni ter glasovati brez izjeme za našega kandidata, gospoda Mate Mandiča, urednika „Naše Sloge" v T r s t u. Pustite na stran tujca ter glasujte za svojega bo rojaka, kateri Vas bode brezdvojbeno nevstrašno in junaško zastopal ter branil Vasic pravice, ako treba, tudi pred Najvišjim mestom^f Premislite zatorej, da bodete ležali, kakor ai poste-ljete. Plod sedanje setve uživali bodete sami in Vaši potomci Vas bodo blagoslavljali* Podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu daroval je gosp. Fr. Dollenz 3 for.
—	Srčna hvala !
Podružnici sv. Cirila in Metoda na Greti podaril je gosp. Fr. Dollenz v Trstu 3 goldinarje —
Veselo družtvo Svetoivancev v krčmi pri „Kati" darovalo je domačej podružnici sv. Cirila in Metoda 1 gtd. 80 novč. Drugo družtvo nabralo je v krčmi v Lonjerju, vračaje ae iz Ricmanj v isti blagi namen 1 goldinar. —
Imenovanja. Pri c. kr. dež. fin. ravnateljstvu imenovani so : oficijalom dež. fin. blagajne asistent Viljem Stranski; asistentom vežbenik Jakob Traun. Pri cea. kr. davkarskem uradu : kontrolor Franjo Kofal davkarjem; pristav Mihalj Cimador kontrolorjem ; vežbenik Vekoslav Lellak pristavom ; nadalje pregledovalcem: oficijala Edvard Sauli in Peter Blasina, računarskim oficijalom rač. pomočniki Emil Marinič, Mihalj Čebokin in Alfred Gajer; računarskim pomočnikom rač. vežbeniki Vekoslav Sardoni, Vincenc Luhner in Josip Strauss; nadalje imenovan je carinarskim oficijalom v Trstu komisar fin. straže Fran Lappi in pomočnikom v Kopru car. vežbenik Vekoslav Krebfl.
„Častnim občanom" izvolila je občina Col nad Vipavo g. Friderika viteza Sch\varza, c. kr. okrajnega glavarja v Po-stojini in g. J. Gorju pa, veleposestnika na Reki.
Delal8ko podporno družtvo ima svoj letošnji redni občni zbor dne 14. aprila t. 1. Kraj in dnevni red objavimo v pri-hodnjej številki -našega lista. Za danes opozarjamo gg. članove na določbo § 10. družtvenih pravil, po katerem imajo volilno pravico lo oni udje, kateri so opravili svoje dolžnosti v smislu navedenega §.
—	Gg. članovi, kateri nameravajo ataviti o občnem zboru posamične predloge, morajo isto prijaviti odboru najkasneje do 31. t. m. Od petka, 29. t. m. naprej izloženi so družtveni računi v družtvenih prostorih vsim gg. udom na ogled.
\/ Tržaško podporno in bralno druživo
imelo jo svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo 24. t. m. pp. v prostorih gostilne „Re d' Ungheria". — Predsednik gospod Kerže pozdravi zbrane članove ter jim predstavi vladnega poverjenika g. svčtnika Vidica. Zatem nariše v kratkih potezah delovanje odborovo v preteklem upravnem letu, spomina se težke izgube, katera je zadela nas vse vsled smrti prestolonaslednika, cesarjeviča Rudolfa. Zbor se digne
raz sedežev v znamenje žalosti. Svoj govor zaključi a trikratnim „Živio" Njeg. Veličanstvu cesarju.
Poročilo tujnikovo in blagajnikovo se odobri enoglasno. — Izmed posameznih predlogov omeniti nam jo predlog gosp. Požuna, naj se novi odbor posvetuje v prihodnjih sejah, kako bi se družtvo imelo obrniti na c. kr. vlado, da bode posameznim člauovom olajšano izkazati se pri svojih gospodarjih, da so v družtvo vpisani ter jim vsled tega ne bodo treba prinašati donesek v zavarovalnico za delavce, kakor zahteva novi zakon. Predlog se odobri.
V novi odbor izvoljeni so deloma enoglasno, deloma z veliko večino glasov: I. Možki oddelek.
Predsednik: Ivrže Martin. Podpredsednika: Kalan Andrej, Čudvot Matija. Tajnika: Ščuka Anton, Jug Andrej. De-narničar: Skabar Anton. Knjigovodja: Iv. Ctrmel. Odborniki: Višnjovic Anton, Gašperčič Franjo, Sulčič Andrej, Bregant Matija, Zulisjak Filip, Kuvačič Ivan, Kova-čič Aut., Kobal Franjo. Namestniki: Bre-zovar, Mat. Delak Jernej, Godnik Ivan, Godina Josip, Jazbec Ivan, Kuga Ivan, Nudal Ivan, Ambrožič Joaip. Revizorji: Pavlovič Vekoslav, Kandolini Maks, Milanič Anton, Sešlin Andrej, Zore Ivan.
II. Ženski oddelek.
Voditeljica : Kobal Ana. Namestnica : Martinčič Marija. Tajnici : Primožič Josi-pina, Arka Josipina. Odbornice: Jug Marija, Kljun Ana, Kovačič Franja, Sačer Marija, Žitnik Ana, Kuga Marija, Kralj Uršola, Grafenauer Ana. Namestnice : Ana Višnjevec, Furlan Avgusta, Valda Pavlina, Strubelj Marija, Sere Antonija, Požega Marija, Bastoic Franja, Batalan Marija.
„Otročerije" in petarde, žalostno znamenje je, da v „n a j z v e s t e j š e m mesta" Trstu digne svojo izdajsko glavo irredentska klika baš o prilikah, kadar so slavi v našem mestu katerakoli slavnoat v pravem, avstrijskem duhu. P e-t a r d e so bile od nekdaj užo tako rekoč na dnevnem redu in sedaj, bojimo se, metale bo bodo še pogostejšema. Irredeuta ne more trpeti, da so digno v „italijanskem" Trstu spomenik v slavo Avstriji in deluje, kakor uže zna, z bombami in petardami, da dokaže svoj italijanski značaj. Počile ao zatorej, — kar je „popolnoma umevno", — na predvečer razkritja spomenika v spomin 500letnega združenja Trsta z Avstrijo nič manj nego tri petarde!! Prvo opazil je policijski nadzornik g. Nucič ob 73l4 uri zvečer na tlaku pred kavarno na trgu „Stazione", kjer jo spomenik. Hotel jo je pobrati, toda v istem hipu se peklenski stvor z močnim pokom razleti ter močno rani Nuciča na doanej roki. Na pok in kričanje ranjenega prihitelo je več ljudij in par stražnikov, kateri so odveli ranjenega v bližnjo lekarno, kjer so ga obvezali. To je žrtev i t a 1 i j a n a š-kega „junaštva!" Druga petarda počila je o istem času pred kadetsko kasarno v ulici Coroneo, ne da bi bila pro-vzročila mnogo škode. Prestrašil pa je silni pok vso prebivalce v bližini, da so razni bdeli vso noč, boječ se še večjih hudobij. Tretja petarda razletela se jo pred mornarsko vojašnico in čuli smo celo o četvrtej, katera je baje počila pred Lloydovo palačo; podrubnoatij o tej pa nismo mogli poizvedeti.
Vse petarde počile so skoraj ob enem in istem času na predvečer razkritja spomenika. To je jasen dokaz, da niso bile proizvod pojedinoga hudobneža, temveč pre mišljeno in pripravljeno delo neke skrite, toda vender dobro poznane strun kel
Na vse to vsiljuje nam se nehote skromno vprašanje: Kaj porečeta vrla tržaško-italijanska liberalna prvaka Luzzatto in Burgstaller na take izjave tržaške „I r r e-dente", katera po njih načelu baje ni drugo, nego „fantom", pošast v očeh panalavistovP Bode-li imel dotični
„prvak* še toliko poguma, trditi v državnem zboru, da v Trstu ni niti duha ne sluha o protiaTMtrijskem gibanju? Po njegovem mnenju je italijansko (po našem : italijanaško) prebivalstvo v Trstu udano našej državi, kakor vse ostale narodnosti našega cesarstva — ijuod erat demonstrandum, bi rekel g. Luzzatto — ker glejte, petarde so v Trstu to t r o č e r i j e", ali kakor jih nazivlja tetka „Triester Ztg." „B u b en s t reic he", kateri nimajo druzega pomena, kakor, ako n. pr. pijanec slučajno oblati slo-vensk nadpis.
Naša naloga ni, da obsojamo o tej priliki prav čudne nazore gosp. Luz-zatta (et consortes), kateri se je nedavno tako krepko potezal za pravo avstrijsko mišljenje tržaškega občinstva italijanske (reete italijanaške) narodnosti. — Priporočamo mu le, da nekoliko provdarja najnovejše dogodke ter se potom skesano bije na junaško svoje prsi, r.ikoč: „Noatra colpa!"
O tej priliki pa moramo izraziti tudi glas občinstva, kajti „glas naroda, božji je glas".
Prihajajo nam namreč od raznih strani vprašanja : Zakaj ae ni objavilo razkritje spomenika po j a v n i h razglasih, kakor se objavljajo po v to sviho odločenih prostorih v mestu druge Btvari splošne važnosti; dalje, zakaj se ni slavil toli redek slučaj na tak način, da ostane v večnem spomen spominu našim potomcem itd. Na vsa ta vprašanja moremo le odgovoriti : 1. Gospod župan je baje užo dlje časa bolan (vsaj pri raznih sejah občinskega sveta zastopal ga je podžupan); 2. v Trstu veljajo isti tiskovni zakoni, kakor drugod (vsaj mislimo, da je tako) in na dan razkritja brila je burja, zatorej so se razni gospodje sukali po vetru, ali pa ostali doma —, kakor jim jo baš boljo prijalo.
Kdor hoče videti — naj vidi! Slovenske pridige. V župnej cerkvi pri sv. Jakopu so postno pridige tudi v slovenskem jeziku. Znano je, da ao jo g. župnik uže mnogokrat izrazil proti vporabi Slovenščine, kajti večji prijatelj je magistratov, nego pa Slovencev. Vender pa nam se ne zdi neumestno, da g. župnik dit raz prižnico oznaniti, da bode slovensko pridige ustavil ter jih nadomestil z italijanskimi, ako se ne bodo bolje obiskovale. Mislimo, da g. župnik ne more nikogar siliti v cerkev; moral bi ae pa tudi ozirati na to, da slovenski dninar ali delaveo nima časa vsak dan pridigo poslušatj, ampak da stori svoje dolžnosti proti cerkvi, kadar je apolnil svoje vsakdanje posvetne dolžnosti. Ćemu tedaj to pretenje ? Saj vemo vender „odkod vetrič pihlja!" Ako mislite Slovence odpraviti na tak način iz cerkve, morete mirne vesti Božji hram zapreti, kajti — stal bodo vedno prazon !
Pri volitvi občinskih zastopnikov v krajni šolski svet Vremski bili so izvoljeni: Gg. Andrej Magajna, posestnik, obč. svetovalec itd. v Doljnih Vremah predsednikom ; Anton Skala, nadučitelj Vremski, podpredsednikom; Anton Fetich, župnik Vremski, Josip Mahajna, župan v Famljah in Josip Cerkvenik, obč. svetovalec v Gornjih Vremah, odbornikom; Janez Dekleva, posestnik in c. k. poštar v Britofu in Jakob Prunk, obč. odbornik in posestnik v Doljnih-Vreinrth, namestnikom.
Volilni odsek delalskega podpornega družtva poživlja gg. družtvene članove na glavni volilni shod na nedeljo 31. t. m. ob G. uri zvečer v družtvene prostore radi volitve odbora.
Vabilo k slavnosti, katero priredi v ponedeljek, dne 1. aprila 188!) svojemu častnemu članu Franu Levstiku v spomin akad. družtvo „Slovenija" na Dunaji z blagovoljnim sodelovanjem gospice Josipine Jamnicke, goap. Ljudevita AVeigleina, člana c. kr. dvorne opere, gosp. Vlaha Budma-nija, nekoliko članov in tamburaškega
sbora si. hrvatskega akad. družtva „Zvonimira". Zbore vodi Častni pevovodja „Slovenije" gosp. Jan Jirik. Vspored. A. Pozdrav predsednika. 1. P. II. Satner : „Za dom med bojni grom". Možki zbor. 2. Slavnostni govor. Govori vseueilisčni docent gosp. dr. Karol Strekelj. 3. Raff: Koračnica za klavir, svira gosp. Vlaho Bud-mani. 4. A. Foerster: „Samo". Možki zbor s čveterospevom. 5. a) V. Budmani: „Djevojka junaku*, b) Fr. S. Kuhač „Srdcu". Sopran-solo poje gospica Josipina Jamnicka, na klaviru spremlja gosp. Vlaho Budmani. 6. J. Malat : „Venkovske obrazkj ". Za dve gosli, cello in klavir; svirajo gg. J. Abram, D. Pogačar, I). Mašek vitez Bo-Bnadolski in O Dev. 7. F. S. Vilhar a) ,Mornar", b) „Kam" P Bas-solo poje gosp. Ljudevit \Veiglein, član c. kr. dvorne opere, na klaviru spremlja gosp. Vlaho Budmani. &. a) S. Jenko: „Strunam", za tambure udesila gospica H. Adametz. b) „Venec narodnih pesni". Udara tamburaški zbor hrvatskega akad. družtva „Zvonimira", pod vodstvom gosp. Dobroslava Brliča. 9. A. Nedved : „Vojaci na poti". Možki zbor. B. Prosta zabava. Lokal: Hotet Goldenes Kreuz, VI., Mariahilfer-strasse 99. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slavno ravnateljstvo konservatorija je blagohotno dovolilo, da sodeljuje gospica Josipina Jamnicka. Klavir Czapka. Dobrovoljni doneski se hvaležno prejemajo. Čisti dohodek je namenjen „podpornemu družtvu za slovenske velikošolce na Dunaju". Vabilo velja za vstopnico.
Vabilo k rednemu pouku, katerega priredi „Čitalnica" v Kviškera pri Gorici v dan 31. t. m. ob 4. uri popoludne po blagoslovu. Spored: 1. Petje. 2. Nagovor in pozdrav predsednikov. 3. Petje. 4. Govor:
Celovcu pri A. Rauneckerju. v Celji pri I)re\lerju, v Mariboru pri Novaku, v Gradcu pri Cieslarju in Pechelnu, na Dunaju pri Seidlnu, v Tesinu (Teschen) pri Prohaski.
Sledeče vojaške knjige so tudi uže poslovenjene in bodo prej ko mogoče natisnjene: Poučilo o streljanju in vežbovnik. Statistika umrlih. Od 10. do 10. t. m. umrlo je v Trstu 90 oseb in sicer 39 možkih in 51 ženskih. Po starosti bilo jih je 22 do 1., 15 do 5., 5 do 20., 5 do 30., 9 do 40., 15 do 60., 15 do 80. leta in 4 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 13 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 29.60.
Stariši, pazite na otroke! Zopet se je dogodila nesreča, katere žrtva je nedolžno dete vsled neskrbnosti lastnih sta-rišev. Dne 25. t. m. ostavila sta namreč zakonska Josip in Marija Vekjet (Vechiet), stanujoča pri sv. M. M. spodnjih, št. 115 svoje tri otroke, katerih najmlajše ima še-le 2 leti, drugo 7 in najstarejše 9 let, same v sobi. Otroci so se igrali, kakor navadno, ako jih nihče ne nadzoruje pri ognjišču in o tem uname se 71etnej Ivani lahko krilce. Prestrašeno dekle beži na dvorišče, kjer pa je burja plamen le podpihovala, da je bilo deto v hipu popolnoma zavito v plapoleči ogenj. Otrok si naravno ni znal pomagati, druge pomoči tudi ni bilo blizo, a k vsej sreči vrnola se je nekoliko pozneje stara mati Katarina C uric domov tfjr našla otroka grozovito opečenega. Odpravila je ponesrečeno svojo unukinjo takoj v bolnico, toda vkljub vsej skrbi umrlo je dete po nekolikih urah.
Listnic« uredništva
Gospod A. II. v M. Dopisov brez podpisa in poroštva glede vsebine načelno no obavljamo. Sploh pa ne ne pečamo z osebnostmi, kakor mno „Kako pospešuje delavnost na blagostanje, | "ž« neštovilnokrat i/javili.
na nrav in izumiku kmet ljudatva«. P. j _	fti««®!« "
posebni prijaznosti prevzame govor vele- j	^^f^rSffS'
Šmartnem. 5. Petje. Po pouku bode prosta j PrOdftja gOZdflSh S&(Hk zabava. Ustopnine ni nobene. V obilno 50 tisoč, 1, 2 in ii letnih sadik Črnega vdeležitev vabi:	ODBOIl. , borovcu iz lastne drevesnice prodam in
_ .	ir r.	*	! sicer: eno letne tisoč komadov 1 gl., dve
Parlamentar. Večkrat smo uže opo- ]ettie 2 g, t tri letne 3 g| Ve6 t.ao6 8ku.
zorili naše čitatelje na političen list „Par- p«^ oddajom nekoliko ceneje. Dobivajo lamentiir14, kateri zastopa junaško vseslo- j se pri:	1 — 1
vanske interese. — Danes dodajemo, da je odprl „Parlamentilr" posebno hrvat-; ako rubriko, v katerej razpravlja vse važnejše politične dogodke v hrvatsko- ( srbskih deželah tu- in inozemstva. Posebne vrednosti pa je rubrika „Zgodovina! S I o v a n o vtt, katero ureduje katoliški j duhovnik in sloveči zgodovinar S a s i n e k j v Pragi. Cena listu pa je pri vsej bogatej in jako zanimljivoj vsebini jako nizka:, 2 gl. 75 kr. za četrt leta. Preporočamo zatorej „Parlamentarja" toplo vsim našim rojakom, veščim nemščini. — Lfpravništvo j „Parlamentarja* je na Dunaju, VII., Lcr-1 chenfelderstrasse.
Siužbovnik nemško-sloveuski za cesarsko kraljevo vojsko. Prvi del. Drugi natis Blužbovnika iz leta 1873. Poslovenil Andrej Comel plemeniti Sočebran, c. kr. major v pokoju. Celovec, 1889. —Samozaložba. — „Siužbovnik* je jako času ' primerno delo, katero smo doslej prav živo pogrešali. Prepričani smo, da bode naša slovenska mladina, katera služi v stalnej vojski prav pridno segala po „Službovniku*. Knjiga je tako razdeljena, da ima na enej strani nemški slug, na drugej je dotičui slovenski prevod. Cena mu je 80 nvč.
Nadalje dobivajo se še pri pisatelju v Gradcu (Grazbacligasse 40) se nastopne knjige: Siužbovnik za c, kr. vojsko. II. del 80 kr. Siužbovnik za c. kr. vojsko. III. del 20 kr.; Garnizonska in stražna služba 30 kr.; \Verndl-ova puška za c. kr. vojsko 20 kr.; Pouk o zemljišču 20 kr.; Osnova vojske 20 kr.; Slovnica vojaška 1 gld, 30 kr. — Vse te knjige se lahko naroče tudi : v Gorici pri Pateruolliju in Likarju, v Trstu pri Daseju, v Ljubljani v Katoliškej Hukvarni in pri Giontiniju, v
Andreju Itovanu,
na Colu nad Vipavo.
Korenina peteršiljeva
„Slava Frauandorfska"
z d vos',ruko kn. d rasuto, 1» Inim listjem. Tu pobi/ t.».slikani ; tergiij j ■ ko rs:.n.i rušili n.'t (ivnjriH vrednosti rinj • Izvrstno in odlično, tino ko irasto, polno listje. po-ii-U t-ga prenaša oster mraz bolje, kakor r^zlji vi vet ršilj trr p .uMtijit v ki ti i-i zabojih vzg j n obilo I stja, prijeltiupa, krepkt-ga likivn za garniran)'*jnail. l>n ae ta novost brzo širi, dobe u&rofnikl lis'u nv-r^i igto Frauendnr(«r BIS'ter« (Fram-ndorl, lJosr Viishuf n i. B.) vsak po judno uioftno porcijo /i-sti.nj; imročirkom pa n« d;ijn porcija po Jk) n č.	.-i —ij
■arar
Stalno službo
dobć spretni in uporabljivi
ŽENDARMI,
kateri so dopolnili svoja službena leta ter iščejo civilno službo, kakor tudi
občinski uradniki
kateri hočejo svoje mesto menjati. Ozira se le na take ponudnike, kateri morejo dokazati brezmadežno dosedanje živenje, ter so zdravi, močni, ne preko 40 let stari in ki poznajo natančno kraje in prebivalstvo posameznih delov S t a j a rs k e , Koroške, Kranjske ter okrajnih glavarstev v Gorici, S e ž a n i in T o m i n u.	3— 3
Pismene ponudbe z opisom svojega službovanja pod „S. L. 75", postlagernd, Graz.
Tiskarna Dolenc v Trstu
izdeluje vsakovrstna tipograflčna dela, kakor: priporočuice, račune, okrožnice, vizitnice, poročilne objave, vabila, programe, izkaze,oglase, pravila,ustop-niče, zaključne račune (bilance), ro-Čišćnike, cenikc, polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni.
Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: „Kmetijsko berilo" po 40 nč., trdo vezano 60 nč.; „Sodni obrazci" po 20 nč.; Viljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20 nč.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po 80 nč.; „Pjesma o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po 20 nč.
Postava o „črnej vojski po 5 nč.
Ima v zalogi vse potrebne tiskovine in knjige za župne urade.
m
ac
Brnsko sukno
zti el< (.'itntno
pomladansko ali poletno obleko
* odrei',.lli po m. 3*10, |o Je 4 i uiiujnka »atlje vg;»k kupon zi
nar ffi'i. 4 30 iz tin« -m
Qrr Mri. 6 iz ftnejfl« 10 M' Kolil. 7 75 i/ j- ko fin 1M MT trold 10 50 Iz najlneJHu
pristne ovčje volne
kaknr tudi sukno za povrSi.j' huIc f eni.) sukno, p .-plirt(>no il poletno tiIJmim sukno, sukni /fi li it jo, tkaninu iz niti. kater« e <1 'jo pr.iti, fino in iiilJtin.-jPtio sukno /u salon "Ijh'ice iti, itd. j'O'lji proO povmtju iznosa rrelim in s< lidiiH, j:«ko dobro poz ana
tovarniška zaloga sukna
SlEGEL IMHOF
v Brnu BrAun),
"ljava! v m kupon je dolg 3 10 m. in lirok 136 etni,, to roj /.adoBiujc popolnoma za kompletno obleko za gospode.
Tudi diije kolikor metrov se teli .lamSi »e, da se odt)u61Je natanKu« bi iro po izbranem uzoruu,
Uzorci zastonj in franko. 10-so
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Putizn kakor udi krmno rože. vi>č ko tisoč raznih vrst.
Cene jako nizke. 3 -10
Prodaja semen in cvetlic
Jakoba Fonda
Trst, Iiloydovft palnča. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Anton Pleskovič
orglarBki in glasovirski umeteljnik prevzima za vglasbovanje in popravljanje cerkvene orgije, glasovire, harmonije itd.
V TRSTU 2-3
C o r s o S t e v. 20 I. nadstropje.
Najvišjo rento
in najlepšo cvetlico vzgoji si vunk lastnik vrta,
k;iteri vpotr-' Iju-vu zu svoj vrt } Iltrfbrin • lil'MUl in rastline i/. i>od« pisanega nOzi-a-ne ir^oviiie kb-meii.
Nov velik, bo« l«fito ilustrovan fihiirt ii in rii/.gle-den glavni katalog ju doliskitu ter Hii poSilja ou ziihlevunje Zastonj in brez troškov
Praktično vrtnarsko družtvo
na Bavarskem,
Frauendorf, Post Vilshofen i. B.
Drevesnice, trgovina s semeni, umeteljno in trgovinsko vrtnarstvo.
j.
Največja razpošiljalnica biaga
& S. Kessler, Brno
Ferdinandove ulice št.. 7
10—1
razpošilja zastonj in franko u z o r c e in cenike
tovarniška zaloga sukna.
Grebenasto blago za letno obleko,
kntoro se sme prati, imjnovejši počrt, ostanek fi.50 ni., za culo možkn obleko gld. ■".
Dokler ne zmanjka!
Hrnski oatiuiki sukna 3*10 m za celo možko __obleko tflJ. 3.75.
Žensko modno blago.
Križasto in proga&to modno blago,
(10 cm. široko, za ponoćne sukne in otročje obleke, 10 m. pld. 8.00.
Toupon in trinitkasto blago,
v vseli modnih barvali I, gld. 3.50, __II. gld. 2.80.
Prilični nakup!!"
Pristno Larveno francosko zepiiir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih liorvnli, in m. gi<i. 3.50.
Brokatno in ?acquard modno blago,
00 cm. široko, v vseli mogočnih barvali, 10 in. gld ii.50.
Doris, najnovejše križasto modno blago,
fista volna, 10 m., poprej gld. 10, sedaj »amo gld. 6.50.
Nervy, 90 cm. širok,
v lepili progah in vseh modnih b rvah v zalogi, 10 in. le gld. 4.5«.
Kašmir, dvojneširok, črn,
barvast 10 m., gld. 4.
Volneni atlas, dvojnoširok, črn,
barvast, 10 m. gld. f..50.
Pravo angleško oheviot-blago,
3*10 m. za celo možko obleko I gld. 8.50, ILgld. 7.50, III. gld. 7
Blago za ogrtače,
v najnovejših modnih barvah mijtinejšc baze, 2.10 m. za celi ogrtač, gld. ti.
Možko modno blago.
Višnjevo tiskani kretoni,
za 10 m. gld. 2.50.
Letni Jersey-jopiči,
elegantno so prilegajoči, gladki gld. 2.50, tamburuvani gld. 3,
Platneno blago in tkanine,
Kos — 2H vatlov.
Kos domačega platna,
dobre baže, gld. 4.20. gld. 5.50.
Kos King-tkanine
itfijtežje in najbolje vrste, 29 vatlov, triijnejSn nego pravo platin«, 4[(	5,80, gld. 7^)0.
Kos oxforda in zephira,
najnovejši uzore- II. gld. »j.40, I. gld K,50.
Žensko perilo.
6 ženskih srajc,
iz močnega platna z zobci gld 3.25, z ve nino gld. 5.
3 ponočne korzote,
iz finega Sifona s fino vezenino 1 gld. 4, II gld. 1.80. _
Moške srajce,
iz Sifona, kretonn, oxforda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, II gld. 1.20.
Eelavske srajce iz ozforda,
močne, dobre baže, 3 komade II. gld. 1.40,
1 gld. 8._____
Gače,
iz močnega platna, krepkega harhonta I. gld. 2.50 11. gld. 1 .'JO za komade.
Normalne refermsko srajce in gaće,
poletne, prijetno ;a nošo, pijo pot, komad po gld, 2.
12 parov svilnatih kratkih nogavic
ki pijo pot, gld 1.20.
1 potniški plaid,
3-tiO m. dolg, 1'dO m. širok, pravi angleški gld 4.60.
6 suknenih kap,
za inoike in dečke, moderne fnyone. gld. 1 20.
Dežnik
iz clotlia gld 1.50, ia svile g d. 8.50.
12 žepnih robcev,
za niožke gld. 1.2U, obrobljeni z barvastimi krajci za ženske gld. 1.
Zastori, pregrinjala in preproge.
Jute - zastori
najnovejši počrt, kom]ilctcn, 2 barven gld 2.30, 4 barven gld. 3.50.
Jute - garniture,
; 2 posteljni odotali in 1 prt, najnovejši turški počrt, -A barvene g d. 8.60, 4 barvene gld 0.
Prešito letno rouge-odetalo,
kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3.
Jaquard - Maniila-
posobna propro«a trajne baže gld.J.50.
Garnitura iz ripsa,
'J posteljni odetali in l prt, najmodneje nest a ve barv gld. 3.50.
Čipkasto blago za zastore,
najnovejši počrt, 10 • cm. široko, 1 cm- 25 kr.
Solnčnik iz atlasa,
črn in barvast, z najnovejšo modno palico, naJroodnejU po gld. 2, 2.B0 iw gld. o komad.
Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se naznj vzame.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna DoleilC v 1'rstu. I*