Številka 187. Trst v nedeljo 9. julija 1905. Tečaj *XX. pr Istajfc v«a*t dan. ~wm Z ođ nt> cecfi-.en n oraznizih oo 5. un. oo ponedeljkih ob S. un liutrmi. faaantffae Številk -e prooajajo po 5 novč. 6 stotinki « anorih tor.aeama.il v Trstu in oso'ici. L^uoliani, Gorici, kiji. Šraniu. Mariboru. Olovnu. Jdnti. St. Peiru. Sežani. >»nrežini. Novemmestu iui. 1»! naročfce oureiema uurava lista -Edn>«", nllea i umo Gaiattl $t. IS.'— Iračne ure so t»a 2. pop. do L — One oziai*om 16 «t na vrsto nem; poslanice, smrtnice, javne zanva.e in domaći oeiam po pogodbi. TELEFON i ter. 11&7. Edinost 6lasiti pilitičaega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina snaia ta vse ieto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran korana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na upravo li*ta UREDNIŠTVO: nI. Glergio Galattl IS. (Narodni dom.» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koosorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija iiata ,.Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Po5tno-hrani!nični raćun St. 6.V2 S41. Dogodki na Ruskem.jv°inanasMnem Vztoku. m rr _ hm „ji__- -- (Brzojavne vesti.) ..Knjaz Potemkin". Promet z Odeso. CARIGRAD 8. Promet tuka^šniih agentu- k Oieao je zopet vzpostavljen. Tudi av-etrrsii L'oj'l pridne t« dni zopet svoje vožnje. Neresnično je porodilo, da je rusko p -lan š:vo zahtevalo, naj Turčija rabi silo, ako bi »e »Pottrnkin« pojavil v turskih vodah, oziroma bi poskušal pluti skezi B >spor. Poslaništvo je rurško vlado le obvestilo o d gookih ca moin jst, da se utfgne »Potem-kin« pojav ti v turšnh lukoh oziroms, da ptskuša pasirali B spor. Pcsleništvo je pa prepustilo turški vladi, da zt brani prehod 6K'zi Btsoor v »m slu obstoječih pogodeb. Tu.li rusii pes anik Siooviev ni danes v svoj; avdijesci kaj t£c*ga zahteval. Djslej je od-piula le ena torpedovka, Ki kr žari pred B > sporom. ..Potemkin" se je povrnil v Konstanco. KONSTANCA 8. Okiopnjaća »Potem-fcio« in torpedov k a št. 7 sta dospeli semkaj ob 'J. ur. zjutraj ter se usidrsli 600 metrov daleč od pristan šSa. Kapetan pristanima Beje takoj podal na ladijo. Sodi se, d* ae bodo upornik: rabili nasil-tev, naarveS se meni, da «) se isti potraili, da ieroče lad jo romunsk m < ■ Vas: lijam, poslužuje sj ponuib?, da se izkrcajo, kjer zamorejo biti kakor dezerterji evoboiai, ker med Pasjo in Romunsko r.e ibsto a pogodba izrečitve. Uporniki se pogajajo z romunskimi oblastnika m i. KON3TANCA De?et mtraarjev »Po-t?ms.na« je priplu'o na kopao v Šolan. Dva m : naris sla se fodaia v »aesto k poveljniku pr stani š a, kateremu tt» iz avila, da je vsa posadk- pripravi ena, da S3 izkrca v Kon-■ anci, ako se >odo obia^tui e držale obljube, da jih smatrajo kaker d-zarterje. Fcodozija nedotaknjena. ODESA Iz lecdozije prihaja vest, da je mesto nektaknjeno. Mnogo prebivalcev je bežalo. „Knjaz Potemkin44 se je predal Romunski. BUKAREŠTA >. (Poročilo »Agence Rou-ma.ae t. Križar »Knjaz Pottmkin« iu torpe-d'»\ks, a. ga je sprem.jala, sta danes ob 2 ar z otrs priplula v Kone'anco. Oblastnije s > pozvale m štvo, naj sa u ia pod pegoji, ki s j mu i stiv jeci, ko fe je lad ja prvikrat p »javila v pristanišču oz roma naj oalopnjtča tak;j eapu«ti rommske vode. BUKAREŠTA (»Agsace Roum^iae« ob 1. uri 40 m tu t p( poiudne). M št^o »Knjaza Potemkina« ;e ob 1. uri pop}- lu ne udaio j;«.d stavljen.mi pogoji. Iz-oč 1 so obe led ji r«omur -kim oblaetaijam, ki so j'ta vz»!e v po-n£-rndno stranko«. Sastanek se je vrš;l skladno ia določano jo bilo, da slavonski opoz:ciicnaici o prihodnjih volitvah stopijo v volilno borbo pod imenom »Hrvatske združene opozicije v Slavoniji« skupno s srbskima o p o z i j on a 1-nima atrankamc: ssmostalno in radikalne. Ti dve Hiranki sta že ra svojih sestankih v Brc du, O jeku in Zagrebu izjavil^ da sta za volilno s^oraiumljenje z opozicijonal-nimi Hrvtti (»zvzemš Frankovce). Osobito primerna pa je točaa sestanka, s katero je bilo sklenjeno, da opozVja mora delati na to, da se v vsakem kraju sporasumi za CBabo enega kandidata. Za t*ga naj poieu glasujejo vsi, ker le ti ko bo mt gel zmagati opjz'cijonalni kandidat, dočim bi bil ob večih kand datih vs, eh opoz o je popolnoma nemožen in izključen. Naša živa želja je, da bi osješki sestanek donesel mnogo dobrega naši dolnji Hrvatski — E8Ši Slavoniji. Kajti nikjer niso razmere take, kakor ravno tam. Tam se vs e i fctran-karske m^žjje Hrvatje ia Srbi še vedno koljejo msd teboj ter gledajo mirne cuše, kako jim ztmlj š5a in rojstna ognjišča eno za drugim prehaja o v nemške in madjarsks roke. O^i gle d tj o mirno, kako v Slavoniji pangermansko giban e zadobiva vedno večj d menziie, a ne vidijo, kako škodljivo je to giber.ja za našo nsrodno stvar. Da vam ti naris; m par novih pangermaaov, ki imajo bvo'o Brzojavne vesti. FZM baron Albori. SARAJEVO 8. Zapovedujoči general in deželni n. čelnik bosenski FZM baron Albori je po dvomesečni odsotnosti sinoči dospel iz Trsta. Baron Fejer*ary t Išlu. IŠL 8. MiniBteiski predsednik baron Fejervaiv je dospel epoludne semkaj ter bo jutri vspreiet cd cesarja v avdijenc:. Nadvojvoda Fran Salvator. IŠL 8. Nadvojvoda Fran Salvator je s svoj m najmlajioa sinom, nadvojvodo Kleman-tom, dosp 1 semkaj. Na k JoJvoru je nadvojvodo pričakoval cjsar. Požar. BUDIMPEŠTA 8. VT«s Tose-Torebea i (v zen:un«ki županiji) je cd danes 7jutraj v p!auaeuu. Valed pomanjkanja vode je vso gašenje brezvepcŠDO. t-rof (»oluclioTski v Parizu. PARIZ 8. Minister ski predsadnik in mi n eter za vnanje stvari Rcuvier je danes priredil na čast grt fi Goiuohi w-k'ga de-! jeuner. Oenerai Praaromiror. PETROGRAD S. General Dragomirov ; umira. Španska kraljeva rodbina. SAN SEBA8TIANO 8. Kraljeva red-bina ie dospela s?mkaj ttr je bila od prebivalstva živfchno pozdravl^e-a. Štrajk SANTA N DE R 8. Štrajk de'avcev v pristan š*u ima reson znbčaj. Med štra kovci in meščansko gardo je prišlo večkrat do spopadov. Iz Hrvatske. ZAGREB, 7. julija Mofg) se ;e govorilo in p'?alo v zadnji čas o »atriji« nbših opozicijo it lc ih strank. Ali navadno je tako, da ce priba a. nič iz . I t« ga, o čemer ae mnrgo govv ri in piša. Ia tako je tudi ta v velikem stilu zasnovana rahtev naših centralo v Rumi. Oai zaht9vajo, da ee j:ni v cerkvi pava in prepoveduje samo nemški, da se jim krstni in poročni listi izdajajo samo na nemškem jeziku. V nasprotnem slučaju — pravijo — se pričee med njimi gibanje > J jO s vom Rom«. Nadalje zahtevajo, da vlada proglasi nemški jezik ravnopravnim s hrvatskim, in da se v krajih, kjer so Nemci v večini, ureduje na S)d'š5u in občini samo na nemškem jeziku. Pa tudi to vse jim ni še zadoBti, marveč zahtevajo, naj jim bodo samo nemške vse ljudeke šole, a v Rumi da ee osnuje gimnazija z nemškim učnim jezikom. Vidite, tako daleč smo že pr šli ! Pak še nekaj. Na prihodnjih volitvah ei do-] ločijo zastopnikom nekega pangermana (drugo vprsšanje je, da-li ga narod izbere ?) Da so naše oblasti o pravem Času pazile na prete našim germanom, ne bi bilo prišlo nikdar do j tega. Ali pride še huje, če bomo • mi ravnodušno gledali vbb to in ako ne začnemo s proti ak- ' c i j o. i Izpraznjeno mesto predsednika banskega stola je bilo te dni epopc lnjeno z osebo bivšega ! septemvira R a k o d e z a v a (renegata Fu-čeka), jednega miljencev Khuenovih. Ia tako je tudi na to visoko mesto prišel človek, ki je bil od istega banskega stola obsojen v plačilo K 12 000, ponaverjenih po njegovem zaupniku, oni isti človek, katerega je neki sodbeni stol obsodil na 8 ti ni zapora, ker je nekega kmeta n»zval »osla«. Ta isti Rakodezav je vodil glasovito razpravo proti dijakom, ki so b li zapaiili madjersko zastavo, 1. 189o. Mari niso to ssmo krasne sposobnosti, da človek postane tako visoka o=eba ? ! Nu, ko je že pri na» vse možno, zakaj naj bi De bij mižno tndi to. S«*j ža stara beseda pravi, da je Hrvttika dežela — n e o m e • jenih možnosti!!! Rusko-japonska vojna. Trst, dne 8. julija 1905. (Dopis iz strokovnjak bega peresa). Včeraj je došlo z bojišča v Mandžuriji le poročilo Linevičevo, v katerem podaja podrobnosti o srečnem boju ruskih čet dne 1. julija pri Sinvantsi. Ta boj je imel dve fazi. Prvi naval Risov je veljal utrjeni in zae€-deni japonski poziciji. Bij je trajat od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ob katerem času so Rusi vzeli japonsko pozCjo. O tem bil ea japonski batalijon (1000 mož) popolnoma uničea. Kar j h je ostalo, so se umaknili. Rusi so potiskali za nj mi, dokler niso sovražniki dc bili oj&čeaj. Potem je začel boj znovft. Tu niso mogli Rusi več napredovati in so estali do večera na naprej potisnjeni poziciji. O rem so odbili vee japonske protinapade in so Be zopet umaknili, ko je došlo povelje ia to. Japonci eo imeli velike izguhe. Rusi so uplenili mnogo municije. Mnogo Rus .v je imelo zelo težse poškodbe, ker so ee Jiporc posluževali tsko imenovan h dum- PO D LISTEK. 244 Prokletstvo. &(C men , starcu reže! M noli bo oni časi, ko ee ;>a-el tirom svet*. Ljubše mi je k mit zei e. Na, gespod Mik:č, vzemi režu, dem jo za kapo, lepa je, tvoja, oi dekl eke roke ubrana in iz polnega srca darovana, jat pa »em le moet od deklica do tebe. — Od deklice meni ? Kako se imenuje ta dek. ^a ? je v*kl:kn;l Prodati8 nestrpno, pograbiva: naglo krasno režo ter egiedovaje jo od vseh etraai. — Vprašuješ jo a? je zategnil Tomaž svoj obraz. Nema je molfi. Hitra je. Glavo stavim, da ne uganeš. — Čakaj, je planil Mik č, potegnd sabljo in udaril po miti. Govori, meh ! — Lukrecija' ti jo pcš.lja ! je iztisnil krčmar. — Lukrecija ! je vskliknil mladenič, eko-čivši nazaj, ali obraz mu je zatrepstal, lica so mu za^eja^ od radosti. Ne, ne, ne ! La-žeš! To ni možno : ni. — Eh, ne veru; ! Saj re bo moja šxoda. Jaz pravim : Lukrecija in Lukrecija. — Kako se je ^ekle preobrnilo in se hkratu do mene obrnilo? se je začudil Mikič. — Tega na vew, je rekel Tomaž, zga-nivši z ramenom, le vpraševala me je večkrat o t?bi in slednjič je posiala to-le rožo. — Lukrtoja? — Da, da. Mladec i 5 je potegnil z roko preko čela in nadaljeval: — Ti veš, Tomaž, da jaz niEem samo-etanec. — Ha! Ha! Sto milj od vsakega sa-moatanca. — Ti veš, da sem bil vojak, v dobri šili, kjer se človek uči loviti, ljubit' ženske. — Gledati E«in;m hčertm pošteno v d u-o. — V dušo samo? Ha! Ha! Ha! Naj ti bo ta duša ! Z i vraga se ne morem odtrgati od njih ; bijeoa se žnjimi tudi sredi t hega miru. — Pfu, vem ! Ve to ves Grič, je začel krčmar napihavati se. Joj od tvojega gospodstva v vsakem kurniku ! — Res je, Tomaž. Kjer je bilo prilike, pa se je namerilo, vse ss je lahko obrnilo pod m. jo roko ; ona edina se ni dala obrniti — Lukrecija. — Ah ! je plasknil krčmar kakor da se čudi, saj Lukrecija ni nisakor angelj ! — Vem, da na nosi peroti za hrbtom in da jej je vrag posodil peroti. Kolikor vem veže tedaj svoj ^vicograd na Lučecca, a utegne biti še drugih trgačev. O tem n treba vpraševati je potrdil Tomaž. — A koliko sem se jaz vrtil sem in i tja, ciljal sem in tja. Drugim se je nasmi- i bala, meni pa saaejala pod n:s, obračala hrbet. — Tebi, gospodič? Eh, eh! Neumna je, jako neumna ! Ah ! se je udaril krčmsr po Čelu. Bana Lučenca si omen:l, je li ? — Da! — Nekaj mi je rekla deklica. Kaj je že rekla ? Počakaj da se spomnim. Ah, vem, vem. Žice bana Lučenca da so popokale mi je rekla Lukrecija. Da, da, povsem glasno je rekla. Menda se je nasitila trga divjega i svata. (Pride še.) dum kiogelj. To so krogije, ki se, kader eo zadele, razširjajo kakor gljiva ter provzro-čajo s tem široke in hude peškodbe. T« vrst kr« geij so prepovedan© po ženevski konvenciji. Tako vidimo zopet:, kako Japonci ne spoštujejo ne mednarodnega prava in ne mednarodnih dogovorov. Na, bržkone jim bodo odslej Rusi vračali z enako mero. Do krepke cf*nzive v velikem ni prišlo doslej cd nobene strani. Vse kaže le na ostra refccgnoeciranja z menjujočim se vape-bcm. To stanje vojne je vsakako bolj ugodno za L neviča, neg) za Ojamo. Risi so vojevali doslej le za pridobi vanje Saša. Sedaj pa je menda tudi Oj&ma siijen bojevati se za fae.. . Vojni poročevalec »Vjedomosti« kon-statuje : 1. da Japonci žs sedaj kličejo pod orež e svoje brate v inozemstvu v dobi od 'Jv—20 let, kakor tudi 50.000 manje sposobnih, potem prtfs^rje, vseuČil š'tae sluša-telje i a drugo za croije sposobno inteligenco. (Nagiblje se torej h fcraju njihova organiza-cija častsikov). 4 divizije eo furnirali baje v Beverno-vztc«"ni Koreji. Mej tem 26 000 Korejcev, katere čete, stavljene pod poveljstvo generala Hasen&gova, tvorijo armado Koran (VI. armado). 2. O j ama razteza svoje desno krilovedno bolj proti vztoku. 3. Velike japonske čete se konc*ntru-jejo pri Hajlunčenu. (Glej tozadevne članke v »Edinost « o opetovano povdarjani strate-gičn: važaosti H*jlunčana. Tam smo pov-darjali tudi, ■ rjenje teh l*ojev preti vztoku v gornjem srn slu. Na zajadnem krilu :n v centru S9 ne degodi za sedaj n:č važmga. Vse vesti z bojišča bodo bržkrne govorile le o \ztoČnem krilu cbeh nasprotnikov. Pr^ti mora Š9 ves% da je V. jap;_nska armida — mislim, da se nahaja sedaj ee svoj m glavnim taborom v Tunvs-sisnu — us.var.la redno z\tzo s 6. armado (Korejsko), in to najprej s prisvojitvijo ozem Ija ob v.rih reke (doline) Tr.tantsen, vsej do kra^a Tš;nt§iako, predco ztore Oj3rna misliti na resa o cf-azivo. Ali do danes stoji desno krilo V. ;n ievo VI. arrtade jako daleč južno cd tega važnega skupnega ope-rtej-ikega objekta cbth ravnokar imenovanih armad. S.cgr pa se mi vaa oadaljns japonska ofenziva no vidi re-na, ker n e trganie&cija že z iaj gre nizd ,ii, taker izhaja to is mno-g.L z-sckoT miiitarene n nemilitarične ta-rav: ( iperativnih n političnih). K sit30 h japosskih d ruskih efen-z.vn.h izpadov je ta, da nt bena etrank ni do-egla lzdatneje^a vspeha. Avstrijska poslanska zbornica. D u n a j 8. Zbornica e uadaljevala ravo o kreditih zx aljake žaleenice. Poa'. baron Kii^eck je popj n >ma odobraval p s'opanje viade ter je mgašal potiebo, da ee d gradi trZtš :a lu'sa. Ko še govorila poročevalec manjšine po-d. Mastaltra in poročevalec dr. Sy veeter je eOornca prešla v •pec jalno debata. Po kratki debati je bila tudi znana reto'ueja p^s!. D<»l>erc:ga, uaj se p,državi tudi južna ž«leza'ca. Zbor n ea je na po kratki debati vsprejels pirogavako železnico v državni obrat, ter je izvolila permanentni obrtni oiaek. 5 tem je bil zrcaljen dnevni red. Zbornica je pričela razpravo o nujnem predlogu Čehk h rfdicalcev glede draginje živil. Posl. Klolač je utemeljil nujnost, ki je bila odklo-njeaa brez debate. NatJ je zbornoa razpravljala o nujnem pradlogu Wn9i»<'9V, v katerem poživljajo viaio, naj skiiče parlament, ko bj sestavljena nova ogrska vlada. Posl. 9te;n je utemeljeval nujnost. Po dal bi debati je zbornica vsprejela nujnost predloga. Nato je zbornica rešila nu nim potom poročilo odseka za olajšanje bede. Koncem debate s.a minister za deželno brambo in miniater za trgovino odgovorila na več interpelae j. Predsednik je zaključil sejo ob 6. uri ter je želel poslancsm vesele p r čitnice. Italijansko vMučiliščno vprašanje in slovansko velikodušje. Predvčerajšnje glasovanje v proračunskem odseku o vladni predlogi, tičoči se italijanske pravne fakultete, je podalo Italijanom kaj nazornega pouka, kako liberalen, da, velikodušen zna biti Slovan, kako je pripravljen pomagati do pravičnih pridobitev tudi — svojemu sovražniku. Par. 5. vladin« predloge določa, da imajo, čim se ustanovi nova italijanska fakultet?, prenehati vte olajšave in udobnosti, ki jih uživajo italijanski dijaki v jezikovnem pogledu na polaganju izpitov na vseučiliščih v Gradcu in Inomostu. Italijanski poslan« c baron Malfatt pa je stavil ^ redli g, naj se ti paragraf 5 briše iz predloge, to je, da naj olajšave in udobnosti za itilijanske dijake na vseučiliščih v Grarfcu in Inomostu ostanejo tudi potem, ko ee ustanovi italijanska fakulteta. In Slovani ne le da so glasovali za skupno vladno predlogo, to je za ustanovitev italijanske fakultet?, ampak SO glasovali kompaktno tudi za gori navedeni pred log posl. Malfattlja, torej za prevažno olajšavo italijanskim dijakom, ki bodo s.udirali v Gradcu, oziroma Inomostu !! Z ozirom na strupeno sovražno po?to panje Italijanov proti Slovanom je to od slovanske strani gotovo plemenit č n veliko-dusjp, kak TŠoega Italijani gotovo niso zmožni nasproti nair. Oni bi nam po3tali prijatelji še le potem, ko bi mi izvtšili narodni samomor. S ovani so pokazali vnovič, kako so pripravljeni pripomoči narodno živim Italijanom do vspeha, kar j m gre po pra vici. Oni pa zahtevajo od na9f naj si kar izkopljemo — narodni grob. Na vsaki način pa i«o dobili Italijani od Slovanov imenitno lekcijo — kakova bodi zvettaba do principov pravičnosti in naredne svobode. Dogoki na Ruskem. Poročila angležkih kapitanov o »Potemkinu«. Iz Losdona javljajo, da s:a dva angle-žka kapitaoa, dospevša iz Odese, pripovedovala, da je vtdstvo na »Foterakinuc v :z redno dobrih rokah, kar dokezuje, da ne zapoveduje Indiji navaden mornar. Vedenje upornikov nasproti angležkim ladjam da je b;lo vedao u judno. Aretovanja v Odesi. »R?uter ev biro« poroča iz O lese« da aretuje tamkaj polcja vsako n 5 po veS sto ljudi, med kat-rim; jih je mn°go tudi iz viš.h krogov meščanstva. V židovskem delu mesta b;j našii mnogo bomb. Izjave kapitana Klado o puntu Kapitan Klado je izjavi), da je punt na »Pote^kinu« težji udaiec za rusko bredovje, nego 1. poraz Rt žd-stvenskega. Revolucjo-narni propaganda med mornar,i čraomoisje eskadra traja ie ve5 iet, toda ni možno zboljšati razpoloženja ni štva, ker neiostaja častnikov. Ki::do obsoja dejstvo, da t«e je črnogorska eskadra vrnila, potem ko se je sešla z uporco iadijo. Bivši vojni minister Saharov ne dobi kakega novega masta, ampak ostane sam-j generslai adjutant. Xy< g odste p kont?čno provzirčiie nove določbe o sveta za d'žilno bran.bo in imenovanje Grrppen-berga inšpektorjem pehote. Domače vesti. Občni zbor društva * Narodni dom« v Trstu ee je vrš 1 v nedeljo dne t. m. ob 10. mi zjutraj v gledališčni dvorani »Narodnega doma*. Udeležba je bila prilična, toliko od strani delničarjev, kolikor od strani udov. Pred^fdn k odstnpajočega odbora. dr. Gustav G r e g o r i n, je v dalj ■ šerc primernem govoru pozdravil zbrane dru>:venike ter jim raztolmačil dejstvo, da se prvi občni zbor vrši žele po štiriletnem društvenem obitanku. To pa zato, ker je s tem, da je »Trž. posojilnici in hranilnica« na Bvoje stroške sezidali »Narodni dom«, prvotni društveni namen odpadel. Razmišlje« ; valo Fe je že, di-li bi ne kazalo društvo rszpusfit:. Ker pa § 1*. društvenih pravil ' gover, da se ima v slučeju, če je društvo razpadlo ali se razpustile, izročiti v§e društveno imetje društvu, ki se ustanovi v Trs'u z enakimi nameni, opustila se je ta misel ter se je sklenilo z društvom vstrajati v svrho, da bi Be v doglednam ča&u zgradilo v Trstu slovensko gledišče. Za to pa bo treba požrtvovalnega dela, neumornega truda in napora, katerega pa raj se društveniki ne strašijo vspričo vzvišenega namena društva. Iz tajnikovega poročila, ki je bilo soglasno odobreno, je povzeti, da je društvo posebno v prošli zimsk:. sezoni neumorno delovalo in doseglo z mnogoštevilnimi prireditvami prekrasnih koncertov in drugih zabav sijajen vspeh, pcssb&o v narodnem pogledu. Za pregledanje blagajni kovega poročila, oziroma bilanca volil se je na predlog predsednika odsek treh udov, ki ima tekom jednega meseca poročati ) 6tom objave v listu »Edinost«. Bilanca se da, ko bo odobrena, tiskati ter se ista razpošlie vsem društveni kom. Ko je dr. Gustav Gregorin izjavil, da mu obilni drugi narodni posli ne dopuščajo, da bi še za nadalje prevzel pred^edništvo društva in ko se je še dr. Simon Pertot zahvalil odstopajočemu odboru za požrtvovalno delovanje, pcssbno v minoli z maki sezoni, se je prešlo na volitev odbora. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednikom : Ante Bogda novid; odborniki : dr. Otokar Rvbar, dr. Gustav Gregorin, dr. Simon Pertot, dr. Ivan Nov3k, prof. Matko Mand <5, Vladko Trno vec, Jernej Pintar, Josip Rože; nadzorniki : dr. Matej Pretner, dr. Edvard Slavfk, Gjuro Vučkov'ć, Gracijan Stepančič i a Anton Ka-liater. V prvi društveni seji pa se je odbor konstituiral tako-le: podpredsednik: dr. Simon Pertot, tajnik: dr. Ivan Novak, blagajnik: Vladko Trnovec, gospodar : Jernej Pintar. Na to se je na predlog g. dra. Gustava Gregorina izrekla zahvala občnega zbora g. Josipu Mund:ću, za njegovo neumorno do brovoljno sodelovanje o prirejanju koncertov v dvorani »Narodnega doma«. Občni zbor se je zaključil se željo prvoimenovanega, da bi ee združenimi s lami posrečilo doseči v doglednem času novi postavljeni cilj : slovensko gledališče v Trstu. Na tržaški državni gimnaziji je bil v zaeetiu šolskega leta 501 učenec, koncem leta jih je ostalo še 4o6. Iz Trata jih je bilo 309, iz Primorske 49, iz Kranjske IV, iz drugih kronov n 56, Slovencev in Hrvatov je bilo^ 152, Italijanov 152, Nemoe? 141. nadalje G Grkov, 3 Francozi in 3 Aoglež . Odličnjakov je b.lo 40 prvi red jih je robilo 326 ponavljavni i epi t 30, drugi reci 42 in tretji red 20. Slovenskega pouka Bta se vdeležila 102 dijaka. Vprašanje prostora za sušenje ribiških mrež v Barkovljali. Kakor je znano jegtvstrijsko društvo ta ribolov in gojeuje lib imelo svoj obeni zbor dne 30. apr.la t 1. O'o tej pr.liki je gospod Fran D o 1 -1 e n z, b.vš! po^aaeo za naš okra'-, predlagal, da naj jdruštvo pošlje »spomen oo« pjihjd-n^eaiu občin3kemu zastopu zaradi pro-tora v v Barkovljah. na katerem bi zamog i ribiči sešiti svojo mreže. Istočasno je omenjeni go3pod tudi sta vil predlog, da uaj ne pošlje posebno deputacijo v ta namen k gospodu mestnemu županu. Predloga sta bila oba v sprejete. Prvega muja t. 1. se jo deputac ja predstavila gosp. županu. Dne 14. maja t. J. pa je g. Doller.z vodil deputacijo, sestavljeno iz samih domačih ribičev, k g. Dr.u Sandrinelli ju, mestnemu županu. Gospod župan je deputacijo ribičev joko Ijubezn'vo vsprejel in jej povedal o vspshu rie jutac ie, ki ja bda pri pjem dn3 1. rcaja t. 7. Župan je pripoznal nujno potrebo prostora za suš:nje mrež in je rskel, da dade nalog gesp. inženirju dr.u Liorenzett-ju, vedju tehničnfga mčstnega urada, da naj pripravi načrt in proračun za vpreštni prostor v bsseii. Potem nag je g. Fr. DollenB sprovtl do g. predsednika e. k. pomorske vlade. Tam pa emo izvedeli, da je predsednik naložit g. Turk u, c. k. inženirju, da naj oc sfcu jej z gespodom L->ren*ettijem sodeluje za nabavo prostora in da naj ee v ta nt men podaste na lica meita v Barfeovlje. l)ce 27. junija t. 1. je prišla komisija ' na lics mesta, kjer eo jo pričakovali mnegi j domači ribiči in pa g. Dollerz. To le komisijo bo sestavljali gospodje: mestni inženir dr. Lorenzetti, inžener Turs in nadzornik ribolova, g. Loiioi. Oiločili so se za prostor, nahajajoči se na levi strani luk", zadaj za kopeljo Cesare. Za pri iobitev tega pro3tora so določili, da se zasuje del morja v široko3ti 15 m in v dolgosti 40 m, kar bo zadostno ! S tem zadnjim činom, upamo, se je vprašanje prostora za sušenje mrež približalo končni rešitvi. Dal Bog, da se to skoraj zgodi ! Na tem VBpehu gre zahvala g. Franu Dollenzu, ki je že leta 1894, dne £28. februvarja v seji mestnega sveta prvikrat naglašal potrebo prostora za sušenje mrež. Bodi mu torej izrečeni iskrena zahvala. V imenu ribičev : za Kristijana Zuban, Andrej, sin, Fran Guštin, Ivan Pertot. »Naše Jedinstvo«. Tako se imenuje od 1. t. m. »Jedinstvo« v Spljetu, ki je pričelo izhajati po trikrat na teden. List stane za celo leto 20 kroD, za pol leta 10 in četrt leta 5 kron. Promet t Odeso. Ravnateljstvo avstrijskega Llovda je objavilo, da ss zopet v popolni meri vrši promet v in iz Odese. Hud vihar so imeli v četrtek v Gorici, ki je po vrtih in na strehah napravil mnogo škode. Razbitih je bilo tudi mnogo šip. Na srečo je vihar trajal le par minut. Tudi po Krasu so imeli istega dne silen vihar, ki je izlasti odnesel mnogo pokošenega sana s travnikov. Na goriški realki je bilo pečetkom šolskega leta 430 dijakov, na koncu leta pa 373 dijakov. Slovencav je bilo 130, Italijanov 20G, Ncmaev 54 in 3 Hrvatje. Uboge živalice. Prejeli smo : Predvčerajšnjem zjutraj je bilo pod drevjem ob kadetni šoli v ulici Coroneo na stotine malih tičkov — mrtvih. Nevihta, ki je pokvarila tu pa tam mestni tlak in razbrala na tlakovane ulica in ceate — ci prizanesla niti nedolžnim živalicam. »Škrata« št. *27. je izšla ter prinaša lepe slike. »Škrat« stane 5 nč. ter ee vdo-biva po raznih tobakarnah. Le pridno sc-zajte po njem ! Umrl za solnčarico. O ji nezaanec, ki je umrl — kakor smo že javili — vsled solnčarice, po kateri je bil zadet v siedo predpoludn9 v bližini »Svlcs a <, je bil prepoznan za 41 letiega jestvinčarja Jos pa Spanghero, doma iz Pierisa v Furlaniji, a udomaČšnrga v Gradežu. Prepoznala sta ga pa njegova dva brata Ivtn in Nikolaj, ia eic&r po f >to-grafiSni si k;, ki jo je dala naprgvhi policija, predno je dovolila pjkop pikojn?ga. Koledar in vreme. Danes: Veronika Jul., devica. Jutri : Amalija, devica. Temperatura ob 'J. uri popoludne: ~ Celaius. Vreme: lepo, veter. Društvene vesti in zabave. Slavnost »Kola«. »Za don:« sa imenu e meški zbor, ki ga bo danes pelo pevsko društvo »K jio« na slavnosti 10 letn ce. Ta zber je sicer lep, ali kratek. Društvo pa ga je stavilo na vspored rato, ker je za društveni pevski zbor zgod ^vinskega pomena. Ta zbor je bil namreč prvi, ki ga ja pelo »Kolo« pred 10 leti ! Povsem umestno e torej, da 39 v dansšniem slavnostnem tre-notku a p8var,jana te pgsmi vzbude spomini na ( ne začetne as pore, ki so porodili toliko lepega sadu. Še enkrat opozar-am^, da današnji p >hod iz-ped gozdiča (Boscbetto) } rčne točno ob-">. uri popolu Ine in da slavnost prečna tu en o ob 6. uri. Otroški vrtec v Koco!u priredi letos svojo zaključno otroško veselico drugo nedeljo 16. t. m. — Vspored se objavi pravočasno. Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu v Trstu priredi dne 16. t. m. vrtno veselico v lastnih prosti.rih. Na koucertu 1 o svirala škedenjeka godba : iz prijaznosti bodo sodelovala pevska društva : »Pevski zbor bratovščine av. C r la in Metodija«, »Čitalnica pri sv. Jakcfcu« in oddelek »Slovanskega pevskega društva«. Vfctopr.isa na veselic ) na \ rt 20 stot. Vstop v gostilniške prostore svobodtn. — Ker se posebnih vabil na to veselico ne bo razpošiljalo, uljudno vabimo na < bilno udeležbo tem potom. »Solkanski Sokol« priredi v nedeljo 16. julija veliko narodno veselico na vrtu g. i Aloj. Mozetiča. Telovadci imenovanega dru-i štva bodo proizvajali vaje » palicami ia na | orodju. Nastopijo tadi pevci raznih društev iz goriške okolice. z.bava, ki jo bo poveli-I Seval oddelek prvaČics'se sokolske godbe, se ' zaključi v znamenju p.e^a. • Ćisti dobiček te slavncsti bo tvoril temelj novi telovadnici »Solk. Sokola«. V Vgled lako ena neatoo narodne §mčri ime-n vane elavcott' je tudi pričakovati, da ee e obi.no uitležs toliko goriiki nceš^ani ko-ior okoličan: ! Prilikom imenovane eiavncsti , i ee bo nudil udeležn kom še drug izredno tep niitak : glavni obok mc numentalnega s -sega m^ru je dograjen ter je tako moet po več:m tgotorljeti. Tambnra^ko društvo m snuje v Gr-^rju nad Gorico ter ee predložijo pravila v zratkem naiaestnidtvu v p^trjenje. Vaje poi r letvom g. A n t. C e r n e iz S lkana cbi-»kuje lepo štev lo ukaželjne mladeži. Ker jim nekateri komadi, posti) 10 pa Farkašove Kompozicije, prav dol r > vspevajo, bi jim -^ao želeli, da se oeokolijo ter pokažejo z »vn:m nastopom, da tudi po goriških brd.h a gorah biva zarod, preži t dubom narodne -&mozavedno«ti, k', ve ceniti veličino glasbe, vigajoče človeku um in srce ! Grgarski anaburaši, neustrašeno naprej ! Darila. I "pravi našega lista je izročil g. Alojzij ? ur an računski svetnik 10 K za moško .♦odružaico sv. C. in M. v Trstu mesto vene* na krsto pok. majorju Ahiles S e h i a v i n i. Za dražb« sv. Cirila in Melodija nabrala je mala Anica Vatovc na pojedini o priliki b rme Anice in Štefanije Vatovfc 6 K 40 atot. — Gosti so darovali 6 K. Tem e priložila Štefanija 40 etot., ker js dobil* 1 botre eladčic is koafstov mesto — sirka. Iz dekliške šole dražbe sv. Cirila in Metod ija Na dan presv. Srca Jezusovega, >. junja, je v carkvi sv. Jakoba pr stopilo -t prvemu svetemu obhajilu <56 gojen k de-zi jce šole družbe sv. Cirila in Metodija. Iz ^erkvs so se pedale v šolo k zajuterku, za z ega so darovali : preč. g. Ratehet A. J. . :d n 10 K. g. I. Prelog ."> K, gospica L. 'dankoSeva 4 K, go«pa Abram ova 2 K, z - a dr. Kv šr eva 40 sto*, n gospa Dre-- £ 30 6t^t. V s m dobr tnikom prisrčna tv.Ia! sivo dekl.ške šo!e druži»e sv. C rila in Metod je. Trat, G. jol ja 1905. S. Mr. Ksiae a Kovačič. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Japonci na otoku 8ah>lin. PETROGRAD 8. Vojaški guverner otoka Sahalina, generalni lajtnant Njajnuov, je dne 7. t. m. brzojavil: Danes ob 9. uri predpoludne se je japonska eskadra približala vasi Šip san, 20 verat juŽno-zapadno od K«r-sakovska ter je pričela obstreljevati obrežje. — Druga brzojavka generalnog« lajtananta od istega dne pravi : Ob 2. uri popoludne se je japonska e kadra približala vasi Meree (?), ki se nahaja med Š pisanom in Korsakov-skam, 15 vrst od obali ter je pričela stieljati a torpedovk. Istočasno so Japonci pričeli s 15 ladij izkrcavati čete. Ob 3. uri popoludne se je 15 torpedovk bližalo Korsakovsku. Naše obrežne baterije eo pr.čele streljati. Torpedov ke so obstreljevale batarije, toda morale so se pred našimi baterijami umakniti. Ko se je naš oddelek kolikor možno branil, je poveljnik istega ukazal razstreliti obrežne topove in zčžgati vsa vladna poslopja. Na to se je z oddelkom umaknil proti severu. Med obu eljevanjem Korsakovska so b.le ubite 4 osebe, pogreša se en mornar. Pogreznjen podmorski čoln. BIZERTA 8. Sinoči se j« posrečilo dvigniti podmorski čoln 1 in pol metra pod morsko gladino. Mornarj', ki te nahajajo v sprednjem delu ladtje, so dali na tocedevco vprašanje odgovor, da so zdravi in da imajo potrebne a p« rate za prirejanje kisika. Bati »a je, di so sj mernarji, nahajajoči se v zadnjem delu ladije, zaduft li. BIZERTA 8. Od sinoči ne odgovarja pogreznjen podmorski čoln ve3 na ki ce. Bati se is, da je v oddelek, kamor je ubežalo mtš.vo, udr'a voda. N*da, da bi ee rešilo mornarje, je ekoro izginila. Parižka. in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99 25, italijanska renta 104.85, Španski eiterieur 90 45, akcije otomanske banke 593 —. Menjice na London 251.35. Pariz. rSklep.) Avstrijska dr favna tele*- a —Lombardi —unificirana taroka ranU 89 02 avstrijska zlata rsit* —.—, ogrska 4*/. zla-ran ta 97 75. Lftndsrban —.— torSk* araC e 139.25 pariška banka 13.74, itaHianske moridi-jonalne akni i r 750.—, akriie B lijanaka renta 104.—, tržni diskont, l3/t menjioe ■ Dunaja --.— dohodki banke —.— izplačila baa« —.—. Stalna. Tržna porodila 8. julija. Bndimpefta. Pfenica ca okt. K 15.72 dc K 15 74; rž srn okt. K 12.78 do K 12 80 ; oves okt. od K 11.30 do 11.32; koruza za julij K 15.12 do K 15.14. FSeuict: ponudi e zadostne, povpraševanje zboljšanj tendenca mirna. Prodaja 22 000 met. »tot., nespremenjeno. Koruza in oves trdno vzdržano. Druga žita nespremen eno. Vreme: le^o. H a vre. (Mklnp.) Kava Sau.os good a- -rage za tak. oesso po M) kg 44.% frk, za sppt 45.—. New-York. .'Otro- Rlo «- >e dobave, stalno, nespremenjeno. Prodaja: 10.0 već. d am b a i g. iSk"), jp., |«> ■verage za september 37-- r- dec. 37Vt, za marec 38.— za .naj 38 ■/, — Mirno. — Kava Kio m vadii 'oco 38 —39 uavsdaa realni 40—42 atnla« dob»> . 43-44 Hamburg. (Sklep ) Sladkor za julij 21/5, za avgust iti 25, za september 20 95. za oktjber 19-50 za nov.mber 18 60. za december lv65. — Mlačno — Vreme : oblačno. Sladkor tuzemski Ceitrifjgal 5 protnn. Hed. K 74*— do 7..'—, za maj-argust K 74*— do 75 — C ncasse in Melisttl promptno K 75 75, za juli. avgust K 75 — do 76 50. London. Sladkor iz repa surov IG3/, Sh. Mlačno. Pariz. Rf ca tekoči mes*" 15 50. r« •» avgust 15.Ž5, z& sept.-oktober 15 25, za sept.-de-cember lf-,25 (ttira.i. i — r-0aic» *- tekoč m sec 24.30, za avgust 21 45. z» september oktober 22 65 za aept -december 22 55 (trd io,. Afoka za koči meeec 31.10. ca avgust 3i.— sept.-oktober 30 25, za s'pt. - december 20. - itrdn Reuićm olje za tekoči meo«*<* 50 V«■ E* avgust 5J.1/« ca september-december 50//4 za januvar - april 50.3/4 mirno). @pirit ca tezoči moMS 533/, za avgust 52 1<3 zs september - december 44. — t a jauuv.-april 40//4 stalno). Sladkor a uro v 88* uso nov 2^Vt—(mirno bej ca tekoči me«ec 321/« — ca avgust 32%. r.* oktober-januvar 29" 4, za januvar- »pril 30(mlačno rafiniran 66—66'/». vremt. oblačno. Alojzij Calkrti Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloga ti- io inozemskega b lasa za moške obleke = Perilo. Flatenlna. Zefir. • Perkal. : Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. Loterijske Številke, izžrebane dne 8. julija : Trst 77 76 87 16 i* Trgovina. Razne vesti. i Efysse Reclus. V Hrus?lju je dna 5. tn. za sr^co hibo uturl Enamemti zem' e-Kv*?*:4 H«c1ii«i v starosti To let. Strela udarila v cerkev. V GJans en je -tre a udar. a v zvon.k stolne cerkve, ki e stara Ki et. Zvonik je e^orel. Prebivalstva Egipta sedaj in nekdaj. — r:>* e bi v srarodavn h h ena najhnij n^^e';en h dr/ iv. Za vlrdan a rimskega « e r a Avgusti ;e imel E^ pt 16 milijonov j .rt zs ^asa, ko fo v f=eic;ecn st)let:u Ar« ^i iii E^ipt j b inae s :oraj za p *. iranje, a koncem lš. tt»Iet;a, ko je : n nr ^el v Egipt s evojo ekspedicijo, je b :a v Egiptu le '1 400.000 prebivalcev. P ; ^.aJ enih podatk h < d l^ta 1846. je bilo 4 <3 0C0 prebivalcev, leta 1*82 že 6,806.000 -e va -evf 1« 11 pa skoraj 10 m - i :onov. Ftorcaa por>71— — t-ombe fci; _ 87.— Lloydov. 72» — - 7 35 tiieft*: Tisa K 338 50 -342 50 .ved«. Fv 402 50 do 49-2 50 Bodenkre;iit ui. J13.—, H • denkredu 19^ K 3u6 75 313 75 tur^k« ^ 139.— do 141. - Srbiict--t- — - Junajska borza ofc» 2. 'iri oop. Državni dc K v papirju „ „ »rebru Avutrijrtka t- ta v zlatu „ kronah 4% Avst. inve*tic «ba renta 3' Ogrska renta v zlatu 4U(0 „ „ kronah 4° , n Akcije nacijonal.i** V»Knke Kreditne Jikcije London. 10 Lstr. 100 državnih mar8 20 marK 2O frankov 100 i tal. lir Ce^arnki cekini Bratje Sokoli! Današnje slavnosti pevskega društva »Kolo« pri sv. Ivanu so udeleži tudi deputacija telovadnega društva »Tr/ažki Sokol« v društveni obleki. Bratje ! Udeležite se mnogoštevilno te velepomembne slavnosti ! Bratski Nazdar ! Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanastih ploščati za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. - • o 1 0> OiiO>'OtiO'iOitO>iO)iOiiOi 1 3---s § smtr Tovarna pohištva 1 Aleksander £evi jVSinzi - ulica lesa št v. 52. 7\ (lastna hiša). < ZALOGA: P\nzzn R0SRRI0 (šolsko poslopje) Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po »Kssaoccst posebnih načrtih. Ilaatrovan cenik brezplačno ln franko ^o o o o o o ioiioiioiionoiioiioi'Oiioiio.>o> Mizarska zadruga v Gorici (Soikan) tovarna pohištva s strojevnim obratom p n poroča slavnemu občinstvu svojo včeraj danes 10 1« 0 I ofto K 1 lij-.ts 119JS 10 -J5 H) 1.45 92 80 928) 117 1U 117.— 96 s7 o5 87.65 1639 — 1636.— «jf>*» Ti 657 240 > 240.3& 117.4-21 .. 117.4 u •JS IV.12 Hn.To 9.1 .t 5 11.30 11.30 zalogo po praj ANTON ĆERMIG0J via M Rcttori Slei. I (Rosano) - v Trstu - tile certve Sy. Petra t hiSi Marenzi Največja tovarna pohištva primorske desole. Pohištvo imdeluje ee solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz Je^a, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. iC Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlja se brezplačno. Prodaja so tudi na mesečno obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (OHJENT). Na vseh koncih in krajih. Intermezzo. Se- -111 in |*>; leta je ininolot o> t<»li dul^otrajnem in-term< //r. ^iiicm iz|»re^ov«»riti zo|»et »Ive- tri i<>ie. Kajneda, j*osjkm1 ure-lednjo, IX. svojo skočijado sem Vam j»i~al v najililjhi noč*i 1. 1*^7, t. j. oU ^odu prvf■ jp. nev«-rneža merijat«'Ija Pr«»-^ar a. ki pa ni već — — — moj prijatelj... ' >ndu inetl lesenimi svetci in svetnicami Pr« carjevimi me takrat bile na]»adle mra ne -lutnje <» — smrti. Zdelo se mi je namre«"-, 1 -1 -un prav v «»;>ližju opominjajte žvenket njene k»'»se in to me je napotilo, Ja -eni Vam ol>ečal v isti številki, »ka« \'an n.ip -em svojo oporoko ter potem izginem - {»ozorišča časnikarskega v svojo prvotno ni< nko)ntnež, ko pišem še vedno s p* r j * * m kapitol-kih rešiteljic?) ter se usedel k »p sni deski« in začel pisati s toliko vnemo, da je črnilo škropilo na vse konce in kraje. Moja Skoklja, videča me orati jm» pa-pirnati njivi v |H>tn svojega obraza, vprašala me je vsa prepla^na : »Kaj pa tn pi^eš O|»oroko ! zavrnil sem jo na kratko. »Oporoko! Kakšno oporoko".'« je poizvedovala ona dalje. I no —: svojo oporoko I sem jo poučil lakonično. »A čemu? Mari misliš umreti?« »Umreti, umreti, draga Skokljica moja«. »Zakaj? Saj vendar nisi bolan!« ».Je-li nc vidiš, da »tičfm že globoko v jeseni« in da je na moji 1'čki zapadel že prvi sneg?« »Globoko v jesen ... sneg na Tvoji l čki — kakšni so to izrazi ?« >Xo, kaj ne veš, da sem že pred tremi leti »videl — Abrahama?« sem dejal samo-svestno ter pripomnil nekam bolje potilioma : Stari emo ! ljuba moja Skočica : treba se pripraviti na kok v — večnost!« *Stari, stasri!« rogala se mi je segava moja družica. »Človek je le toliko stal', kolikor se starega dela!... In — smrt: kaj je treba njo klicati ? Ona pride že sama ob sebi, še prezgodaj! Dokler pa nje ni, moraš živeti, hočeš, ali nočeš !« je modrovala ženica, kakor kakšen Sehopen-hauer. »Moraš živeti, hočeš ali nočeš!« ponavljal sem jaz bolestno. »A jaz nočem več živeti ter nadaljevati tega svojega brez miselnega j>oskakovanja na vse konce in kraje!« vzkliknil sem naposled ves razvnet. »A, zdaj Te uinejem!« je rekla ona. 1 »Ti si zopet na — razpotju, kajneda, kakor ono leto. ko si imel iti na — Srbsko! Da-li si že pozabil, kaj sem Ti nasvetovala takrat ?« Nisem pt »zabil ne, kako me je podjetna ženska vzpodbodla za tisti smeli skok »tijan« doli v — B e 1 i g r a d ! I>ilo je spomladi L lSHf), torej pred dvajseti m i leti, ko je naš blagohotni navoditelj nakanil napotiti me na daljno poskakovanje v ravni Srem, seveda, »ako se temu ne protivi« moja poskočnejša polovica. Tu sem prišel v nemalo zadrego. Mislil in tuhtal sem ter premišljeval in prevdarjal, kako bi ženi to razodel ter napeljal govor na pošiljatev nepridiprav predlog. Naposled je moja bistrovidna Skoklja opazila mojo skrivnostno zadrego ter me po-tipala za — jezik : »Kaj pa imaš zopet, da si toli zamišljen ?« Odkril sem ji ravnateljev načrt. »Xo, kaj t'eba tu toliko premišljavati!« vprašala me je ona začudena. »1, daleč je !« sem odvrnil jaz. »Daleč I Kam pa js daleč dandanašnji, pri toli ugodnem prometu«. »Tuji kraji, nepoznani ljudje !« »Tuji kraji, nepoznani ljudje?« je po navijala ona porogljivo. »Saj to je baš zan -mivo : priti v tuje kraje, med nepoznane ljudi ! Kaj se nisi že naveličal, poskakovati vedno po jednih ter istih krajih, med zgolj znanimi, stokrat že obiskanimi ljudmi ?« »Pa jezika ne znam«. »Se ga že naučiš! Bog dal toli bistro glavo spomin ?« »In naposled : — ostaviti T e b e, toliko časa samo doma!« pripomnil sem nekako plašno. Ceiun pa ti je in toli izreden »No, za-me se ne boj!« kriknila je pogumna moja i? a 111 o skok Ija ter pristavila v. vznesenim naglasom: »Veš kaj ! Daj sern hlače pojdem pa jaz po svetu, Ti pa ostani doma! Te li ni sram, toli mladega in čilega moža, čepeti zdaj v najlepših svojih letih tu doma v zapečku ! Kaj bos pa na stare dni vedel povedati, če nisi bil nikjer ! Boga zahvali, da se Ti nudi tol ugodna prilika, iti po širnem svetu ! Pogle' moja brata ! Ta je tam doli ob Rdečem morju, v Suakinu, oni pa na drugem koncu .Južne Amerike, v Chille, Ti pa se obotavljaš in bojiš komodne vožnje po železnici do liele-gagrada, ki Ti je takorekoč tu pred pragom! O. da me je Bog ustvaril — moškega!« vzdihnila je smelo po koncu stoječa žena ter zrla zavzeta v sinjo daljavo.... in v strmeči duši se ji je vzbudilo — avto-sugestivno hrepenenje po svobodnem vzletu v svet, ki jo je — dvanajst let pozneje pregnalo iz tihega, presamotnega nji doma. Drugo jutro, dne lo. aprila 1. 18S5. sem se odpeljal po nepregledni ogrski ravnini tja doli med vesele brate Srbe v žito-rodnem Banatu in Sremu, med katerimi sem preživel dva srečna meseca... Po dolgem intermezzu sedem in pol leta sem se oglasil vnovič, kajti povedati Vam imam toliko zanimivega, dobrega in zlega, veselega in žalostnega, da 111 i prekipeva pre-jHilno srce. Torej na svidenje ! V Ljubljani, na praznik sv. Cirila in Metodija. Sameskok. Pol ure od mesta hiša /. vrtom in «lvemi -tanovanjji na glavni »m-sTi. P<4»liže -<• izve pri upravi našega lista. Dfippk let ^^ ki ie f'e neknJ I^COCIV vešč v pr<*lajalnici jestvin, so ta k"j -projme. Naslov pri -Edinosti«. Danes tiov;!GostiliiiTrošt! vŠMji naodovih in v senci. — Vsak plesni komad le -r) ne. (10 st.). Qlll7hn icPD mož z dobrimi spričevali, OIUZ.UU IbUD vešč slovenskemu, hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku. — Ponudlie administraciji tega lista. Na predaj je zalop vratar hiše 25 uli<*e Giuliani. 10 nnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki I U.UUU velikosti od 5—70 hektolitrov prodaja jk» jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. Denar na razpolago |H>slopja in na zemljišča od K 1 naprej. Prodajo se mali kosi zemljišča. Naslov : „Trgovinska kavarna- od 4—."> ure jm £ G m t V* Vi Vi ^ ^ ^ Sf S) Si m Ženitna ponudba. Ces. Ur. državni uslužbenec, samec, srednje starosti z nel S Piazza Barriera vecchia *2 In ul. \uova 38 (mispr. palače Salem) ^ » - _ __ 1___A M« mamama ItMMlta Kna KOTEN IN A. navadna. cm po 14 nove. „ „ «8 „ „ 16 „ jt •• n za rjuhe lu(i .. „ IM» ,» po KOT EN I NA, bela 7»; cm H » ' 8 >» „ bela za rjuhe 136 cm po 4* IS nov si pridobi dobro pri- K. lno-t. Oglasiti se pri Zivic in dr.i, trgovinska uliea št. 'J. 'rifleii telnikar ali inženjer Na prodaj i je posestvo blizo Doline, pol ure od železniške postaje, <>Wst4»je»"e iz njiv, travnikov in vinogradov, dveh hiš, -kupno 7(.» parcel fundus instruetus. Poboji ugodni. Več pove uprava našega lista. Velikanska zaloga [ erkala, satena, prtov, prtičsv. brisalk, rut V38 po tovarniških cenih. mr Filijalka ul. Nuova št. 38 ~m Unrlitoli slovenskega in italijanskega d JlllllJlJ j<-xika, >e išče za neko gostilno iiii dobrem kraju. Naslov pove »Edinost«. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na piin ob časa selitve. Neprekoslji?« 4 plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. ^ Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. ._ Javna zahvala jMvarovalnej zadrugi iCroatia« v Zagrebu, ;.atera je moju škodo zvestao procenila in odškodnino v iznosu K 4-069 51 takoj brez vsae*ga odbitka izplačala. DELNI« E, dne 2(5. junija 1905. Jakob Pleše v. r. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinHo ŠHerH TRST ulica Acpuedotto št, 15 TRST BV Filijalka r ulici Miramare št. 13 "mi Karnovr>*ten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-'•»i -e na najrtnej~e pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk ne toplo priporoča cenj. občinstvu. Leon Fano uliJR®L,, - zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. srebrnim) in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Narodni kolek je vSobit! pri upravi 99 £8inost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 IEBLOVANIE PO NAJM9DERNEISIB ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. trgovina z manufakturnim blagom m ANTON SANZiN pok. Frana - Bameravecchia II. Velik dohod satena, peikala. batlsta. pikeja in cefirja — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderci. drobnarije. — Bele in barvane srajce za modke. ovratniki, zapestniki; kravate in potrebščina za delavce. Vse po najnižjih cenah, tla se ni bati konkurence. TRST ul. S. Francesco d'assisi 4 7. —-— ČEiKoiosic perje! co ceni 5 kg.: novo sku-hljeno K t>.6o boljše Iv 12.—, beli mehki puh, skubljeno K 30.— K, 36.—. Pošilja franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljen.; proti povrnitvi poštnih stroškov. 6f.ie:i.kt SachseS, Lobes 183. l«<.it:i Plzon, (V5ko. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov Jran £amp@ TRST - ulica Mol in Graude št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruti, raznovrstne moke prvii og-rskih mlinov. Iliit* vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema naroebe za sladeiee. SORIŠKA LJUDSKA FOSOIllS vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka Lilica hšt. 7., II. nadstr v lastni hiSi. Hranilne vloare sprejemajo se < «1 '-s-c „-a če tu
  • G °/0 :n na vknjižb«* ; o V Uraduje vsaki dan od S. do 12. lj., u r -t pop. razven nedelj m praznikov. Stanje hranilnih vlo? leta l"ol Iv ,. posojil ...,,„ .. l.r>73.^ glavnih deležev . „ ., 112.7'J'V Poštno-hran. račun štv. 837.315. Razstava ---1 Izvrstno jedilno oije in prodaja pohištva izdela- po 28 nvč ,iter v novi ~nici nega od najboljših delavcev A. BERINI & A. STRINGARi se otvori v kratkem. ulica di Torre bianca 4.5. Ulica Chiozza fr'L /orana Tersicore). — Obiskati se jo z£w;.ore vsaki dan. Ugodne cene.! Kis, miio. sveče in soda. Jedilno olje po 2s nove. i 1 4 1 % i 1 SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Kili; kov «1 A ram basi n. t TRSTU, ulica Sanila 22. mr TRANSITNA ZALOGA -m Lutju -vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahu*T ptrfilja na doui t ■"UrkleDirah ali sodćekiti. • 'r\r. mir ■'lar.. .vjgggttp^ts-tj f Kajvg-odnejšl pognoji 9 Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia 19 - TRST. Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 1 50. Prodaja tudi na obroke. 1 za zavarovanje. i^SfcP ^ J2F! XA zavarovalna družba ki ima slovensKesa 1 © Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst ' t TELEFON at. 1627 - ■ - ► j i zastopnika v Trstu Zavaruje na življenje in na dolicdke — na vse načine po zelo nizkih postavkih Natančneja pojasnila daja "»ib glavno zastopstvo za slovenske dežel v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd. iiicMova okrajna zastopstva ? vse! mestih in yyečjiii krajih. Dunaj, Budapešt in Lvov. : j Zastopstva na vseh glavnih trgih \ | = tu- in inozemstva. = Se priporoča za preskrbljenje seljenj s^ zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu icoli v tu- in inozemstvu. pakovanje za prevoz no morju. \ Posebno ugodni pogoji za vojaške oseba in = državne uradnike = Fošiljatve ysake vrste po stalni nizki premini. W Proračuni brezplačno, ^aa Zahtevajte pri nakupu n n Varstvena znamka. štedilno milo Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". \){)obtVa S6 pOVSOđ! JlKl M HICHT, USTJE 11a LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. m