I /O ljubljanska banka EggSftŠttSS
KRANJ j sreda, 20. 12. 1972 Cena 70 jiar
Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah ln sobotah,
LASILO  SOCIALISTIČNE   ZVEZfi   DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
LETO XXV. — številka 98
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka ln Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavči£ Odgovorni  urednik  Albin Učakar
G
±25
KRANJ Y LET
Novoletna presenečenja
.globus.
05
O
"od
KONFEKCIJA, KOZMETIKA, PERILO, PLETENINE, URE, ZLATNINA, IGRAČE OBIŠČITE NAS!
•
o o-
C
O)
O*
Asfaltirana
cesta na Zatrnik
Že v nedeljo so bil tisti, ki so se z Bleda peljali na Pokljuko, prijetno presenečeni, saj je Cestno podjetje iz Kranja že asfaltiralo cesto od Krnice do Zatrnika. V začetku tega tedna pa so končali še zadnje metre asfalta. Tako se je smučarjem in izletnikom končno uresničila želja, da se bodo to zimo lahko vozili na Zal mik po boljši cesti. Cestno podjetje iz Kranja se je v zadnjih dneh zelo trudilo, da bi cesto as-fatirali do konca. Uspelo jim je, da so v rekordnem času asfaltirali skoraj 3,5 kilometra dolg cestni odsek.
A. 2.
Z novim Betom višje stanarine
Da se bodo stanarine z no-▼lin letom povečale, ni več nobenega dvoma, še pred koncem leta bodo občinske »ki!;)ščine sprejele ustrezne odloke. Posebnost pri tem je, da ne gre le za povišanje stanarin, marveč tudi za subven-
cioniranje. Tisti, ki bodo v prihodnje glede na družinski dohodek zmogli plačati celo stanarino, jo bodo morali plačati. Stanarine bodo subvencionirane namreč le tistim, ki imajo majhne družinske dohodke.
Vesoljci spet doma
S sinoćnjim spustom apolla 17 na gladino Tihega oceana se je končal doslej najdražji tehnični podvig v zgodovini človeštva
Več kot 30 milijard dolarjev in polnih enajst let naprezanja tisoč in tisoč znanstvenikov je požrl doslej najobširnejšj tehnični podvig v zgodovini moderne dobe — osvojitev Zemljinega naravnega satelita. Z včerajšnjim pristankom posadke •polla 17, zadnje v seriji odprav proti Mesecu, so Američani končno potegnili črto podenj. Čeprav jim mnogi očitajo, da Je šlo bolj za prestižne cilje kot pa za dejanske koristi, so Vendarle opravili enkratno delo, ki bo slej ko prej rodilo tudi Praktične sadove.
Dasi pri svetovni javnosti <»dtisi nog pionirja zvezdnih pravkar minuli izlet k Luni osvajalcev Neila Armstronga, ni zbudil niti približno lolikš- ->e — gledano z očmi strokovne pozornosti kakor, denimo, (Nadalj. na 16. str.)
V kranjski občini bo stanovalcem, ki bodo izpolnjevali pogoje (po posebni tabeli, določeni v odloku) zaradi povišanja stanarin takoj priznana družbena pomoč v obliki dol-nega nadomestila stanarine. Za zdaj je predlagano, da bi se v občini z novim letom stanarine povečale za okrog 70 odstotkov. Tako bi se sedanja najvišja stanarina v občini, ki znaša 300 dinarjev, povečala na 510 dinarjev na mesec, najnižja stanarina, ki znaša 150 dinarjev, pa na okrog 230 dinarjev na mesec.
A. Ž.
V sobotni številki posebna kulturna rubiika
Snovanja
Kot smo že pisali so prejšnji teden v Kranju končno odprli obvoznico za lokalni promet. Hitrost na cesti je omejena na 40 kilometrov na uro in trenutno nanjo pešci še ne smejo. Ko bodo prihodnjo pomlad položili še vrhnjo plast asfalta, se bo promet po njej lahko normalno odvijal. Da bo obvoznica ob konicah močno razbremenila promet skozi Kranj, sa že kaže. Zjutraj in popoldne je namreč Jelenov klanec močno razbremenjen. Kot zanimivost lahko omenimo še podatek, da je izgradnja obvoznice veljala 22 milijonov novih dinarjev; polovico sredstev je prispeval republiški cestni sklad, polovico pa kranjska občina. Pred začetkom gradnje je bilo predvideno, da bo izgradnja veljala nekaj nad 9 milijonov dinarjev. Zaradi podražitve matreiala, nenehnih raziskav izredno težkega terena, pa tudi zaradi zavlačevanja izvajalca del, pa je nastala tolikšna podražitev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
JESENICE
XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA
JESENICE
Za praznik J LA
(Ql Občnega zbora krajevne organizacije ZZB NOV Plavž se je v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah udeležilo okrog 300 članov te organizacije. Po poročilih so v razpravi največ govorili o nadaljnjem delu, o nerešenih stanovanjskih vprašanjih, o delu splošnega, ljudskega odpora in o drugih vprašanjih.
Q Letošnja svečana akademija ob dnevu graničarjcv bo v jeseniški občini v dvorani delavskega doma na Javorniku v organizaciji TVD Partizan Javornik — Koroška Bela in krajevnega odbora SZDL. Po svečanem govoru bodo nastopili člani TVD Partizan, sodelovali pa bodo tudi graničarji iz kara vi. D. S.
KRANJ
% Na skupni seji se bosta izjemoma danes (sreda) sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Razpravljala bosta o vzgojno-izobraževalni dejavnosti v občini v šolskem letu 1971/1972, o rebalansu proračuna občine, soglasju k razširitvi dejavnosti Posebne osnovne šole v Kranju in o nekaterih drugih vprašanjih.
Pri občinski konferenci socialistične zveze je bil včeraj dopoldne regijski posvet o zakonu o kmetijskih zemljiščih in zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč. Razpravljali so tudi o oblikovanju samoupravnih sporazumov v kmetijskih delovnih organizacijah.
Q Poslanska pisarna je v nedeljo in v ponedeljek v občini pripravila posvetovanja s kmetovalci o kmetijski zakonodaji. V nedeljo je bilo v Goricah posvetovanje za kmetovalce iz Goric in z Golnika, v ponedeljek pa za kmetovalce s področja Cerkelj, Grada, Zaloga, Brnikov, Velesovega, Poženika in Šent-Urske gore. V okviru poslanske pisarne pa se je včeraj v Šenčurju sestal politični aktiv in obravnaval krajevno problematiko. A. Ž.
RADOVLJICA
0 V počastitev dneva jugoslovanske ljudske armade" bo ta teden v radovljiški občini več športnih prireditev. Pripravili jih bodo občinska konferenca zveze mladine, posamezni mladinski aktivi v občini in garnizija JLA v Bohinjski Beli.
0 Jutri se bosta sestala oba zbora občinske skupščine. Razpravljala bosta o ustanovitvi in organizaciji partizanske enote za območji Jesenice in Radovljica. Odborniki pa bodo razpravljali tudi o delu svetov občinske skupščine in o delu geodetske uprave. A. Ž.
TRZIC
0 Za danes, sredo 20. decembra, je sklicana po sklepu občinskega komiteja 4. seja konference ZKS Tržič. Na konferenci bodo obravnavali poročilo o delu in sklepih 3. seje konference ZKJ ter poročilo o delu občinskega komiteja* za vzpostavitev akcijske enotnosti občinskega vodstva. Zaradi pomembnosti je sklicana konferenca v razširjenem sestavu. Med drugimi se bodo udeležili konference tudi član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, član CK ZKS Janez Bcdina in sekretar MS ZKS Polde Kejžar. -jp
Spominska plošča na Grilovi hiši
Krajevna orgar.izi.ci j a zve-tt združenj borcev Strazišče' In občinski odbor zveze združenj borcev Kranj posta v soboto, 23. decembra, ob 10. uri na Grilovi hiši na Delav-slki cesti v Stražišču / okviru dneva JLA odkrilla spominsko ploščo sedmim padlim prvoborcem. Iz Grilove hiše, kjer »o bili v 7 .četku vojne se-
stanki in so se zbirali kasnejši borci, je namreč šlo v partizane 13 prvoborcev. Med sedmimi padlimi, ki so vklesani, na plošči, je bilo kar pet dražgoških borcev. Na plošči so: Henrik Bičefk, Viktor Benčan, Janez Kovačič (staroj ši in mlajši), Ludvik Ogrizek, Edvard Tominc in Rado Žvab. A. ž.
V 161 ustanovili partizansko enoto
KRANJ
V dvoranah kranjske občinske skupščine bo jutri (21. decembra), ob 19. uri svečana akademija v počastitev dneva jugoslovanske ljudske armade. Ob tej priliki sta pripravila sprejem predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in komandant garni-zije Stane Žagar v Kranju polkovnik Vinko Krmelj. Na akademiji bodo v kulturnem programu nastopili pevski zbor France Prešeren, recita-torji Prešernovega gledališča in pripadniki garnizije Stane Žagar iz Kranja.
A. Ž.
ŠKOFJA LOKA
Tudi v Škofji Loki se pripravljajo na praznovanje dneva JLA. Osrednja prireditev bo v petek, 22. decembra, ob 18. uri v loškem gledališču na Spodnjem trgu. Organizirajo jo garnizija Jožeta Gregorčiča, skupščina občine Škofja Loka in krajevne družbenopolitične organizacije. Program svečane akademije obsega recital domačih mladincev in nastop komornega zbora LOKA. Uvodni govor bo imel polkovnik Vinko Krmelj. Med proslavo nameravajo podeliti tudi več pri-
znanj zaslužnim pripadnikom oboroženih sil Jugoslavije.
(-ig)
TRŽIČ
Prireditve ob dnevu JLA so se začele včeraj z akademijami na osnovnih šolah heroja Grajzerja in šoli kokrškega odreda v Krizah ter v domu TVD Partizan v Tržiču, na katerih so razen učencev sodelovali vojaki iz Kranja ter njihov ansambel SMS 220. Po proslavi v domu TVD je bilo družabno srečanje. Praznovanje se nadaljuje danes, ko bodo učenci obiskali grani-čarje. Jutri bo predstavnike obmejnih karavl sprejel predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak, popoldne pa bo v klubu posebna prireditev, na kateri bodo razglasili rezultate športnih tekmovanj med mladinskimi aktivi, vojaki in specializiranimi organizacijami, ki jih je organizirala mladinska organizacija. Praznovanje dneva JLA bo zaključeno v petek, ko bodo predstavniki Zveze rezervnih vojaških starešin, družbenopolitičnih organizacij, skupščine in delovnih organizacij obiskali vojake na karavlah na Ljubelju in v Medvodah.
-jk
Denar za spomeniško varstvo
Na zadnji seji občinske Zveze združenj borcev NOV na Jesenicah so razpravljali tudi o spomeniškem varstvu v občini in sklenili, da bodo za obnovo spomenikov in spominskih obeležij v občini nameniili 88.000 dinarjev. S tem denarjem naj bi med drugim obnoviili spomenik v Mostah, spomenike padlih na starih pokopališčih na Jese-
nicah in na Koroški Beli ter vse druge spomenike in obeležja od Žirovnice do Rateč, ki so nujno potrebni popravila.
Pri tem so še menili, da borcev, ki leže na starem pokopališču ne bi prekopavali, temveč hi jim postavki primeren spomenik.
D. S.
Sodelovanje med delavci in vojaki
Sindikalne podružnice tovarn IBI, Iskra in Sava že nekaj let sodelujejo z vojaki, ki so nastanjeni na karavli na Jezerskem. Predstavniki omenjenih sindikalnih podružnic iz Kranja obiščejo vojake na Jezerskem trikrat letno, in sicer ob 1. maju,
22. decembru in 15. avgustu, dnevu graničarjcv. Takšen obisk nameravajo organizirati tudi ob letošnjem dnevu JLA, ki bo v petek. Vojaki s karavle pa vsako leto obiščejo omenjene tovarne.
Izpiti rezervnih vojaških starešin
V okviru praznovanja dneva JLA bo jutri v tovarni IBI Kranj sJovesnost, ki jo je pripravil odbor za splošni ljud-
ski odpor podjetja in na kateri bodo ustanovili partizansko enoto Industrije bombažnih izdelkov Kranj. -jk
V soboto, 16. decembra, je komisija za strokovno izobraževanje pri ZRVS v sodelovanju z odsekom za narodno obrambo občine Tržič organizirala redne vsakoletne izpite rezervnih starešin. Izpitom se je odzvalo 92 odstotkov re-
zervnih starešin in razen enega so izpite vsi uspešno opravili.
Za tiste, ki se niso odzvalj izpitom, bodo izpiti ponovno v nedeljo, 24. decembra.
—JP
Solidarnost
z Vietnamom
Sedemnajstega decembra se je po vsej Jugoslaviji začel teden solidarnosti z narodi Vietnama in Indokine. Osrednja manifestacija je bila včeraj v Beogradu, ko se je sestal jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč tem narodom, ki se že leta in leta borijo za pravice proti ameriškemu agresorju. Posebne manifestacije bodo v vseh večjih mestih v državi in v delovnih organizacijah. Hkrati pa se bo v okviru tedna solidarnosti po vsej državi okrepilo zbiranje materialne pomoč!. Tako bomo tudi letos v Vietnam poslali kompletno opremljeno bolnišnico.
Svet zveze sindikatov Jugoslavije je v ponedeljek na plenarni seji izrazil ogorčenje zaradi zavlačevanja podpisa sporazuma o miru v Vietnamu. Obsodil je ravnanje ZDA in izrazil zaskrbljenost za stotisoče vietnamskih rodoljubov, ki jih ima sai-gonski režim zaprte. Koordinacijski odbor pri republiški konferenci SZDL Črne gore za pomoč v agresiji ogroženim narodom pa je imel razširjeno sejo, s katere je poslal pismo beograjski ambasadi ZDA in zahteval podpis mirovnega sporazuma in osvoboditev zapornikov. Za pomoč Viefnamcem pa je nakazal 50 tisoč dinarjev.
Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč narodom Indokine je v začetku tedna s posredovanjem rdečega križa Jugoslavije poslal letalo s pošiljko za Vietnam in Kam-bodžo. V pošiljki je bolnišnična oprema, kirurški instrumenti, obveze, zdravila in drugo. Opremo so nakupili z denarjem zbranim v nabiralni akciji.
Te dni so povsod po Jugoslaviji številni sestanki, na katerih delovni ljudje izražajo zahteve, naj se končno podpiše sporazum, ki ga ZDA vse preveč zavlačujejo in s tem zanikajo pravične zahteve Demokratične republike Vietnam in začasne revolucionarne vlade Republike Južnega Vietnama za samostojnost.
Akcija za zbiranje pomoči narodom Vietnama in Indokine se nadaljuje.
mam
Nova Pekova trgovina pred vhodom v tovarno bo odprta od 8.30 do 15. ure, ol I. do 12. ure. — Foto: F. Perdan
vefetrgoviha
svojim potrošnikom za novoletne praznike
1. doručak 200 g carncx
2. doručak 150 g carnex
3. pašteta jetrna 150 g carnex
4. pašteta jetrna 100 g carnex
5. topljeni sir vojvod j anka 6*. konjak 1 liter dalvin
7. vinjak 1 liter tališ S. malinovec 1 liter tališ 9. napolitanke 200 g podravka in
10. novoletna darila — košarica
11. novoletna darila — po želji kupca
4,00 din
3,40 din
2,80 din
2,00 din
5,00 din
20,00 din
.  25,00 din
11,00 din
2,70 din
20,00 do 60,00 din
Novoletni popust velja od 17 decembra
1972 do konca leta Vsem potrošnikom srečno novo leto!
ova Pekova trgovina v Trzicu
V petek, 15. decembra, so odprli pri vhodu v tovarno Peko v Tržiču prenovljeno prodajalno obutve z manjšimi lepotnimi napakami. Obutev je zaradi tega okrog 20 odstotkov cenejša. Kupci lahko dobijo v prodajalni vse vrate obutve, izdelane v tovarni Peko, razen te pa še obutev 20 tovarn, s katerimi
ima tržiški Peko kooperacij-sko sodelovanje. Kooperanti prodajajo predvsem otroško obutev, ki jo v Peku še ne izdelujejo. V prvih dneh poslovanja, trgovina je odprta vsak dan od pol devetih dopoldne do 15. ure popoldne, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, je za trgovino veliko zanimanje. —jk
10001\   , !
Prejšnji teden so imeli v Iskri Elcktromehaniki Kranj manjšo slovesnost. Izdelali so namreč 1000. hišno telefonsko centralo vrste 20/2C0. Tovrstne centrale, ki jih v
*h pa od     Iskri delajo že približno deset
let, v glavnem prodajajo na domačem trgu, nekaj pa jih tudi izvažajo. Sicer pa je tovrstna hišna centrala le ena od vrste drugih central, ki jih delajo v kranjski Iskri.
A. Ž.
/O ljubljanska banka
Novo ime za žirovski Obrtni center
Obrtni center iz Zirov je pred nedavnim objavil razpis za spremembo imena podjetja, ki se po'leg proizvodnje telovadnih copat ukvarja tudi z montažo klimatskih irr odsesovalnih naprav, z montažo in vzdrževanjem vodovodnih inštalacij ter opravljanjem kleparskih in mizarskih storitev. Med kopico predlogov se je posebna komisija odločila za ime Polilks, !ki naj
bi najbolj ustrezalo zahtevanim kriterijem (kratko, zvočno, lahko razumljivo, brez šumnikov, čitljivo tudi v tujih jezikih itd.). Po avtorjevi razlagi — ta je še neznan, ker je predlog oddal pod šifro — naj bi bila to okrajšava (prve črke!) za Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke!
—J*
Socialistična zveza o izpolnjevanju ustavnih dopolnil
V ponedeljek je bila seja fevršnega odbora SZDL Je-tenice, na kateri so se menili o realizaciji že sprejetih ustavnih dopolnil v občini, v vseh gospodarskih in negospodarskih organizacijah v občini. Pri tem so ugotovili, da so nekatere delovne organizacije že začele izpolnjevati ustavna dopolnila, v nckate-'rih pa se pripravljajo. Precejšen problem predstavljajo
dislocirane enote, ki jih je v jeseniški občini kar precej. V njih je zaposlenih tudi 3000 delavcev.
2e dopoldne pa so se člani jeseniške socialistične zveze menili s podpredsednikom republiške konference Vladom Bežni kom o delegatskem in komunalnem sistemu in pripravah na volitve.
D. S.
/{} ljubljanska banka
lstravinoexport Rijeka
Prodajalna in bife Primskovo Oprešmkova ulica 28
Prodaja za praznike
originalna vina po zelo ugodnih
cenah:
TERAN 1/1 ČRNO NAMIZNO VINO 1/1 PLAVAC 1/1 MALVAZIJA -1/1
ŽILAVKA 1/1 BAKARSKA VODICA SPECIAL BAKARSKA VODICA RUBIN ODPRTO VINO 1/1
1230 din 10,20 din 9,40 din 9,20 din 9,50 din 20,00 din 19,50 din 7,40 din
Nudimo tudi druge vrste vin ter razne alkoholne in brezalkoholne pijace
Odprto vsak dan, razen četrtka, od 9. do 21. ure.
Priporočamo se za obisk!
Vsem našim gostom in kupcem želita srečno in uspešno novo leto 1973
Vikica in Franjo
Poostriti nadzor nad poslovnim procesom
Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je na svoji seji v ponedeljek, 18. decembra, v osrednji točki dnevnega reda razpravljal o tem, kako zagotoviti večji samoupravni nadzor nad poslovnim procesom v delovnih organizacijah. Pobuda je nova in so jo člani medobčinskega sveta po tehtni razpravi sprejeli kot koristen prispevek k uresničevanju nalog, ki izhajajo iz pisma izvršnega biroja in predsednika ZKJ.
Medobčinski svet se je zavzel za to, da naj samoupravni organi s svojimi akti opredelijo odgovornost kolektivnih in individualnih izvršilnih organov za večji nadzor nad poslovnim in delovnim procesom v delovni organizaciji, da bi uspešneje preprečevali osebno okoriščanje in neodgovorno trošenje skupnih sredstev. Pozornost naj bi bila obrnjena na tista opravila in na tista delovna mesta, kjer za takšno ravnanje obstajajo največje možnosti. Med takimi opravili so v gradivu, ki ga je za medobčinski svet pripravila posebna delovna skupina, ome-
Na XIII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra vam nudimo s posebnim sejemskim popustom bogato izbiro modne ženske in moške jesensko-zimske obutve.
SE PRIPOROČAMO.
KERN STANKO, čevljarstvo — Kranj, Partizanska cesta 5.
njena oddaja del, sklepanje pogodb, prevzem blaga in uslug, še posebej pa kooperacije z zasebnim sektorjem; nadalje vse vrste prodaje in nabave, v katere so vključeni posredniki, ter naročanje storitev še zlasti tistih, pri katerih so angažirani delavci domačega podjetja; zunanjetrgovinski posli, projektiranje in realizacija investicijskih del, ekonomska propaganda, odprodaja osnovnih sredstev itd. Posebna pozornost organov, ki so ali bodo zadolženi za samoupravni nadzor, bo posvečena preprečevanju korumpiranja posameznikov na takih delovnih mestih, na katerih so osredotočena obsežna pooblastila ali posli ma-
terialnega značaja (poslovodje, računovodje, zastopniki, organizatorji kooperacij itd.).
Vsi ti ukrepi naj bi bili sredstvo proti korupciji in razsipništvu, hkrati pa tudi način, da se pošteni delavci zaščitijo pred neupravičenimi ali zlonamernimi neutemeljenimi obtožbami.
Medobčinski svet je sklenil, da bo zadolžil občinske komiteje, da se skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK zavzemajo za konkretne akcije v smislu teh stališč v delovnih organizacijah, hkrati pa bo ustreznim organom dal iniciativo za spremembo in dopolnitev nekaterih zakonov s tega področja.        T. M.
Razširjen program malih šol
Temeljna izobraževalna skupnost v Kranju je že zagotovila sredstva, da se bo število ur male šole, ki se bo začela v začetku prihodnjega leta, povečalo od sedanjih 72 ur programa na 100-urni program. Program malih šol bodo verjetno razširili tudi v drugih gorenjskih občinah. V Kranju je tudi že domenjeno, da- bodo starši prispevali za malo šolo po 30 din mesečno, to je 90 din za ves program male šole, tudi pri tem pa bi upoštevali, da socialno ogrožene družine ne bi mogle prispevati enako kot vse druge. TIS pa je že zagotovila denar za nakup ploščic za vse otroke v mali šoli.
Problemi malih šol v preteklem šolskem letu so bili podobni v vseh gorenjskih •občinah. Posebno velik problem je prostor, saj na nekaterih šolah poteka pouk v dveh in celo v treh izmenah, temu pa se še pridruži mala šola. Otroci bi se v mali šoli bolje počutili, če bi bila oprema   učilnic prilagojena
njihovi starosti in velikosti, razen tega pa bi poleg učilnic potrebovali še igralnice. Tudi v vzgojno varstvenih zavodih imajo enake probleme, saj le redko kje učilnica ni tudi igralni prostor.
Po podatkih, ki jih je pripravil zavod za šolstvo, organizacijska enota Kranj, je bilo v preteklem šolskem letu med občinami precej razlik v izdatkih za vzgojne pripomočke malih šol kot so igrače, didaktično gradivo, slikanice in drugo. Male šole bi morale imeti prav tako zagotovljeno materialno osnovo kot osnovne šole, če nam je do tega, da si otroci y malih šolah pridobivajo znanje in razvijajo sposobnosti.
Poseben problem malih šol so tudi kadri. Ne gre tu samo za prezaposlenost učiteljic in vzgojiteljic, težava je tudi v tem, ker niti učiteljišče niti vzgojiteljska šola ne pripravljata v celoti kadra za to delovno mesto. Rešitev je sicer v dopolnjevanju znanja, učinek pa zbledi ob dejstvu, da se polovica kadra vsako loto menja. L. M.
OfIO• OA OAOOA   O AQ• ©A
Obiščite naš paviljon na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra
Moške obleke in plašči, ženski plašči, kostimi krila, hlače, perilo in moške srajce
Nudimo 20 do 70° I popusta
O A® • O A ®AA*OA @A@I*@A
Tržič bo dobil nov mestni promet
- Franc Barabaš je že več let Prometnik na tržaški avtobusni postaji, kjer je promet izredno živahen, saj pripelje in odpelje s postaje dnevno okrog 230 avtobusov. Del tega prometa predstavlja tudi Vzdrževanje lokalnih aivtobus-nih zvez. Š Francem Baraba-Sem smo se pogovarjali prav o tem prometu.
»Večji del občanov je zaposlen v tržiških tovarnah,« je začel Franc Barabaš, »zato je bilo potrebno uvesti lokal, ni avtobusni promet. Avtobusi vozijo na šestih lokalnih progah, in sicer v Podljubclj, v Jelendol, na Golnik, v Lcšc, v Zvirčc in v Duplje. Ko bo tudi cesta v Lom popravlje-
na, bo vozil lokalni avtobus tudi tja.«
Ima podjetje SAP, ki vzdržuje lokalne proge, z njimi izgubo?
»Vsi stroški prevoza niso pokriti, saj je za take proge značilno, da je v eno smer avtobus skoraj prazen. Največ izgube nam povzročata progi v Leše ln v Jelendol. Na takih progah je tudi življenjska doba avtobusa krajša.«
Kako pa bo z lokalnimi progami! pozimi?
»Tudi pozimi skušamo vzdr. zevati redni lokalni promet,, seveda če je zagotovljena varnost potnikov. Zaradi snega in   slabe ceste  pa moramo
včasih vožnjo teh prog prekiniti. Na to vpliva tudi slabo čiščenje cest.«
Franc Barabaš je na koncu povedal, da že razmišljajo o uvedbi mestnega avtobusnega prometa, ki bi povezovali Bistrico s Tržičem. Bistrica se namreč izredno hitro šini in sedaj rešujejo ta problem z avtobusi, ki vozijo proti Kranju. --—
V teh dneh so začeli v Tržiču končno podirati Vilfanovo hišo, kjer bo stala nova avto-busna postaja. Objekt bo gradilo podjetje SAP iz Ljubljane, v sklopu postaje pa bo tudi restavracija, prometni urad in avtomatsko kegljišče.
-jp -jk
Enotnejša zemljiška politika
Odborniki skupščine občine Tržič so na zadnji seji sprejeli tri pomembne odloke s področja zemljiške politike, in sicer odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, odlok o prepovedi parcelacije zemljišč in odlok o prepovedi graditve in spremembe kultur na zemljiščih, ki so predvidena za gradnjo. Omenjeni odloki omogočajo enotnejšo zemljiško in gradbeno pol ili ko v občini, ki je bila sprejeta leta 1968, razen tega pa preprečujejo različne špekulacije in bogatenje pri preprodaji zemlje. Podobne odloke so druge občinske skupščine sprejele že pred tem.
Referent za gradbene in kot munailne zadeve pri tržiškj občinski skupščini inž. Ivo Piši nam je ob- tem povedal, da so vsi omenjeni zakonski posegi v zemljiško politiko ▼ skladu z republiško zakonodajo in z občinskim programom stanovanjske gradnje. V. Tržiču so se namreč odločili, da novih gradbenih zemljišči ne bodo odpirali prej, preden sedanja ne bodo pozidana. Taka načrtna gradnja zmanjšuje stroške za komunalno opremljanje gradbenih zemljišč. Inž. Ivo Piši nas je tudi seznanil s tem, da bodo v Tržiču prihodnje leto dopolnili občinski urbanistični program.
-jk
Združiti projektantske moči
Projektivno podjetje v Kranju, ki je pred dnevi v okviru praznovanja 20-letnice obstoja v galeriji mestne hiše v Kranju z razstavo prikazalo svoje razvoj, je pred .20. leti pomenilo začetek projektantske dejavnosti. Takrat je bilo zaposlenih v tedanji organizaciji 6 strokovnjakov. Danes je v podjetju 40 zaposlenih in izdelajo na leto za 5 milijonov dinarjev načrtov. In po njihovih načrtih se gra-
di doma in onkraj meja. Vj, podjetju pravijo, da postaja delo na tem področju vsa bolj zahtevno in je za mnoge objekte potrebno sodelovanja skupine strokovnjakov. Ker je na Gorenjskem tovrstna dejavnost precej raztresena, se v podjetju zavzemajo, dal bi projektantske moči združili in tako bili kos še zahtevnejšim nalogam.
A. 2.
V teh dneh so v Tržiču začeli podirati Vilfanovo hišo, kjer bo stala nova avtobusna postaja. — Foto: F. Perdan
/O ljubljanska banka
E X P O R T
do IO
IMPORT
Fužinar, Jesenice
Prodaja na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra
Nadvse ugodni kreditni pogoji brez porokov in obresti
Srečno novo leto vsem cenjenim strankam želi KOVIN OTE H NA
GORENJE pralni stroji televizorji hladilniki peči
Posebej priporočamo:
t er moaku mulac i j ske
peči AEG
kotle za ogrevanje
ogrevanje
BUDERUS in
STADLER
betonske mešalce
LESCHA
Prvič na sejmui
Demonstracija malih
gospodinjskih
aparatov
in konzervatorjev GORENJE
V Tržiču bodo odprli spominsko hišo Vojteha Kurnika
21. in 22. decembra v kinu Center
Svetilnik na koncu sveta
Režija: Kevin Billinglon
Glavne vloge: Kirk Douglas, Samantha Eggar, Yul Brynner
Režiserju BUUngtonu je odlično uspelo prenesti roman Julesa Vernea na filmski trak. Ustvaril je privlačno in vseskozi napeto pustolovsko zgodbo, ki se odvija na samotnem skalnatem otoku. V nebo se dviga svetilnik, ki s svojo bledo rumeno svetlobo opozarja ladje na nevarne čeri. Edina živa bitja so trije svetil-ničarji in opica. Nekega dne pa turobno vsakdanjost zmoti prihod ladje z nenavadno posadko, ki jo vodi še bolj nenavaden kapitan. Gusarji! Vendar to niso običajni gusarji, ampak posadka psiho-patoloških osebnosti, ki svojo sadistično naravo dokažejo takoj z dvojnim umorom. Otok postane njihovo kraljestvo in skrivališče Dantonu, ki mu je uspelo pobegniti. Svetilnik ne sveti več. Ob čereh se razbije potniška ladja. Vse preživele, razen mlade žene, gusarji pomorijo. Danton reši enega izmed mornarjev in ta mu pomaga v živčni vojni, ki se tragično konča za gusarsko posadko in njenega kapitana.
M. Gabrijelčič
/O ljubljanska banka
Severjeve nagrade
V galeriji na Loškem gradu so v ponedeljek drugič podelili Severjeve nagrade za najboljše slovenske igralske dosežke v minulem letu.
Nagradi sklada sta dobila poklicna Igralca Mira Sardoč Iz Trsta za vlogo učiteljice Blanche v drami Tramvaj po-telenjc in Rudi Kosmač iz ljubljanske Drame za vlogi Odiseja v drami Smrt kraljevega javnega tožilca in starca v komediji Vdova iz Ankone.
študentsko nagrado oddelka za igro na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je prejela študentka tretjega letnika te akademije
Nevenka Vrančič iz Ljubljane, nagrado zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije za amatersko dejavnost pa Vera Videčnik, članica amaterskega gledališča Slava Klavora iz Maribora.
Pred podelitvijo nagrad je o življenjskem delu in liku pokojnega igralca Staneta Se-verja spregovoril Franc Urevc, direktor Gorenjske predilnice iz Škofje Loke, ki je dala pobudo za podeljevanje Severjevih nagrad. Slovesnost so z recitacijami dopolnili gledališki igralci, koroški oktet pa je zapel nekaj pesmL
si
Ureditvena dola Kurnolkove hiše v Tržiču, ki jih izvaja Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja, se zaključujejo. Tržič bo tako dobil nov muzejski objekt, katerega otvo-rbtev bo v petok, 22. decembra. Ob otvoritvi Kurnikove hiiše, ki bo preurejena v ko-larski muzej, bo izveden tudi kulturni program. V programu bo sodeloval gledališki ligraJcc Jože Zupan, Iki bo bral Kurniikove pesmi in pesmi njegovih sodobnikov, ter Tržičana Stanko Bitežniik — citraš in Rudolf Ahačič — kitarist, ki bosta igrala narodne napeve.
V petek, 15. decembra, je biila' ob 16. uri v Cankarjevem domu druga pionirska oddaja iz ciklusa oddaj Pet pe-di. Oddajo je organiziral Radio Ljubljana v sodelovanju z osnovno šolo heroja Graj-zerja iz Tržiča. Oddaja je bila prirejena v počastitev 30. obletnice pionirske organizacije in v počastitev dneva JLA.
V programu so nastopili po. leg »čencev Grajzerjove šole tudi učenci podružnične šole iz Podljubelja, Bračičeve šole, učenci osnovne šole kokr-škega odreda iz Križev in glasbene šole. Ker so z javno
BKBSBBBSflBKBnsaBSBKasaaSBSSBBB
KurnJkova hiiša, preurejena ▼ muzejski objekt, ima ime po Vojtehu Kurnilku, ljudskemu pesniku jz prejšnjega stoletja. Pri Kurnikovih so se v drugi polovici prejšnjega stoletja zbirali tržifikd rodoljubi, kii so vsi pesnikov ali. Mod njimi so bili Hrabroslav Perme, Franc Završnilk, Ivan Tome in drugi. Vojtehov oče je biil kdlar in ker se je včasih poklic očeta podedoval, sta se kolarske obrti izučila tudi Vojteh in njegov brat Fortunac, ki sta nekaj časa kolarila doma. Zato bo sedaj staila v k loti kol arsk a delavnica. Pred Kiuniiki pa so bili
oddajo počastili dan JLA, so v programu sodelovali tudi graničarji iz obmejnih karavel Ljubelj in Medvod je. V programu je nastopil tudi zelo znan in priljubljen tržiški humorist Blaž Šter.
Oddaja je bila razdeljena v dva dela. V prvi polovici so pionirji seznanili svoje vrstnike širom po Sloveniji z znamenitostmi Tržiča in znamenitostmi, ki so ob cesti do obmejne karavle na Ljubelju. V mislih so se preselili do naših čqvarjcv meja. Drugi del oddaje je bil bolj prazničen, posvečen dnevu JLA.
lastniki hiše nogavičarji hi ker je v preteklosti ta obrt dajala kruh večini Tržičanov, bo v muzeju tudi posebna soba, v kateri bo predstavljena nogavičarska obrt. V ostalih prostorih pritličja P* bo oprema, ki jo je premogla skromna meščanska obrt niška družina v drugi polovici 19. stoletja.
-JP
» Presenečenja« v Cankarjevem domu
V petok, 15. decembra, so člani društva upokojencev Tržič uprizorili v Cankarjevem domu veseloigro Freda Hirsta »Presenečenja«. Delo je režirali Dolfe Andarle, ki je tudi odlično od j grad glavno vlogo. Tudi drugi igralci so odigrali vloge zelo dobro. Gledalce pa je vsekakor navdušil, čeprav z manjšo vlogo, Sašo Perko v vlogi pismonoše Šimna.
Uspel koncert trboveljskega Slavčka
MinuJo soboto je gostoval na Jesenicah mešani pevski Zbor iz Trbovelj Slavčak, ki je v dvorani gledališča nastopili s celovečernim koncertom narodnih, umetnih i* partizanskih pesmi. Trboveljske pevce je na Jesenicah sprejela jeseniška godba °* pihala ter moški pevski zbof Jeklar. Gostje iz Trbovelj so izročili jeseniškim gos tinte! j ca* rudarsko svetilko in gramofonsko ploščo, na kateri nSr stopa Slavček. V tovarišket« večeru po koncertu so se Ttx°' niti o gostovanju jeseniškega moškega pevskega zbor« J* klarja v Trbovljah.
ŠKOFJA LOKA — V prostorih Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih Skofja Loka bodo člani vokalnega kvarteta Ledina danes, 20. decembra, ob 20. uri priredili celovečerni koncert namenjen varovancem in osebju omenjenega doma. Koncert je brezplačen. S podobnim programom namerava kvartet nastopiti tudi v Žabnici. V dvorani tamkajšnjega zadružnega doma bo prihodnjo soboto, 23. decembra, obiskovalcem zapel cel niz starih slovenskih narodnih pesmi.
SKOFJA LOKA — Konzulat Nemške demokratične republike v Zagrebu in uprava Loškega muzeja pripravljata razstavo reprodukcij velikega nemškega mojstra čopiča Albrechta DU-rerja (1471—1528). Otvoritev bo v petek, 22. decembra, ob 18. uri v galeriji na gradu. Zbirka slik, ki je pred meseci v Kranju zbudila precejšnje zanimanje, je ljubiteljem likovne umetnosti na voljo do 9. januarja 1973. (.-^
Letos so dobili Severjeve nagrade: Vera Videčnik, Nevenka Vrančič, Rudi Kosmač in Mira Sardoč. — Foto: F.Perdan
Pet p©£Ji
Nagradi za Ve kuni
Šestnajstega in sedemnajstega decembra je bil v Splitu festival amaterskih filmov Jugoslavije, ki ga je organizirala Foto-kl-no zveza Jugosavije. Festivala se je udeležil tudi Jože Perko iz Tržiča s filmom Vakum in dosegel lep uspeh. Film je posnel leta 1971 in prejel na festivalu drugo nagrado za film ter prvo nagrado zm scenarij.
-JP
Neobdelana zemlja Se enkrat
v občinske zemljiške sklade       Kakšna naj bo cena lesa
kmetijsko živilski kombinat kranj
Obrat komercialni servis Prodaja
v svojem skladišču Cesta jla št. 1 (bivši Beksel):
krmila za kokoši (briketi)
krmila za krave molznice
koruzo pšenico
Cene konkurenčne! *e priporočamo vsem Kmetovalcem.
S 1. januarjem — kot je predvideno — naj bi se Mesarsko podjetje Jesenice pripojilo h KŽK oziroma h Klavnici Kranj. Predlog o spojitvi je bil že ugodno sprejet med samoupravnimi organi z obeh strani. Odločilno besedo pa bodo izrekli člani jeseniškega kolektiva na posebnem referendumu, ki je predviden še pred koncem leta.
Kot je zapisano v skupno izdelani informaciji, je glavni cilj tega koraka v smotrni delitvi dela, povečanju obsega in strukture prodaje, v skupnem nastopu nabave in kooperaci jske reje živine. Skratka, v načrtnem, smotrnem gospodarjenju obeh kolektivov, ki bosta v sklopu KŽK popolnoma samostojni temeljni organizaciji združenega dela z vsemi pravicami razporejanja in delitve svojega dohodka.
KŽK ima v sklopu svojega kombinata že 8 TOZD. Jeseniška mesnica bo deveta. Prek KZ Radovljica segajo kooperacijske oblike z močnim vplivom na razvoj kmetijstva vse do Rateč. Sedanja združitev bo samo še izpopolnila sodelovanje te kmetij sko-živinorejske dejavnosti na širokem območju. Z delitvijo dela se bosta obe klavnici sami sporazumeli, kje naj razširijo in uveljavijo tudi predelovalno dejavnost raznih salam in drugih mesnih izdelkov. To bo pomenilo določeno specializacijo, večjo kvaliteto, znižanje proizvodnih stroškov in obenem večjo izbiro raznih specialitet. To pa zahteva zlasti gornje savsko turistično potrošniško območje. Mesnicama se s tem obeta tudi ustrezna usmeritev na izvoz, brez katerega domala nobena mesna predelovalna dejavnost ne more obstajati v sedanjih sproščenih cenah živine in določenih cenah mesa in mesnih izdelkov. Zato pričakujejo, da bo referendum uspel. k. m.
Pismo Janeza Godnova iz Tržiča z naslovom Kakšna naj bo cena lesa, ki smo ga objavili v sredo, 22. novembra, je zbudiilo v javnosti, predvsem pa med gozdarskimi delavci precej zanimanja. God novu je prvi odgovoril Jakob Markelj, vodja gozdnega okoliša Reber pri gozdnem obratu Tržič, za njim pa še direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak. Odgovora sta bila nadvse tehlna in sta marsikomu pojasnila, kakšen je danes promet z lesom, kakšno je gospodarjenje z gozdovi, kako se obli'kuje'cena lesa, kakšne so dajatve, kakšna je samouprava pri Gozdnih gospodarstvih, kamor so vključeni tudi kmetje, itd.
Janez Godnov se je oglasil še enkrat. V zadnjem pismu pravi, da je bil s ceno za kubični meter lesa premalo seznanjen in da s trditvami, navedenimi v pismu, ni hotel nikogar žaliti. Na to, da so imeli nekateri lastniki gozdov les plačan boljše kot njegovi dve hčerki, pa je zanesljivo vplivala boljša kvaliteta lesa, kar je pri ceni odločujoče. Godnov pravi in prosi, naj mu prizadeti morebitne žalitve oproste. Prav tako se zahvaljuje tovarišu inž. Metodu Vizja/ku, ki je v svojem prispevku pojasnil poslovanje Gozdnega gospodarstva tako, da je razumljivo vsakomur. j J. Košnjek
Novi zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi prispeval tudi k odpravi socialnih razlik med vasjo in mestom
'V predlogu zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je v razpravi, imajo posebno mesto socialni cilji zemljiške politike. Na vasi, oziroma na podeželju je toliko odprtih socialnih vprašanj, da jih tudi zakon o oblikovanju novih zemljiških odnosov ne more Prezreti. Zaradi velike deagrarizacije, neugodne posestne in starostne sestave ter nizke produktivnosti dela V kmetijstvu se znajdemo Pred vprašanjem, kako socialno in dohodkovno zbližati Vas in mesto oziroma razvita *n nerazvita področja. Odpravi teh razlik posvečamo v zadnjem času precej pozornosti. Gradnja tovarn in cest na podeželju, združitev delavskega in kmečkega za-• Varovanja, pokojnine za kmete, višje odkupne cene kmetijskih proizvodov itd. so sicer ukrepi, ki vodijo k odpravljanju socialnih razlik med mestom in vasjo, vendar po treba še precej naporov in — denarja, da se bodo te razlike zmanjšale.
In kolikor lahko k temu Prispeva nov zakon o kmetijskih zemljiščih. Verjetno bolj ni^lo, še zlasti pri današnji kinetijski proizvodnji, ki ne Omogoča večje produktivno-' Sri dela in stabilnosti. Zato bi si na tem področju največ Pomagali s takimi zemljiški-
mi ukrepi, ki bi pospeševali združevanje zemlje, oblikovanje večjih tržnih kmetij ter tržno proizvodnjo.
Ob tem je seveda problematično, kaj bo z zemljo tistih, ki tem ciljem niso kos. To so ljudje, ki zaradi delovne nezmožnosti in pomanjkljive izobrazbe ne morejo dohitevati procesa preusmerjanja kmetij in vključevanja v tržno proizvodnjo. Predlog zakona predvideva, da bi tako zemljo prevzemal zemljiški sklad in jo nato oddajal kmetijskim organizacijam združenega dela, gozdove pa gozdnogospodarskim organizacijam. Kolikor pa takih možnosti ne bi bilo, naj bi ta sklad oddajal zemljo v zakup zasebnim kmetom. V skrajnem primeru bi to zemljo lahko tudi prodali ali zamenjali. S tem skladom, oblikovanim pri občinskih skupščinah, naj bi na samoupravni osnovi gospodarili delegati kmetijskih delovnih organizacij, občin in kmetov. Okrog tega bo potrebnih še precej razprav. S tem v zvezi bo treba razčistiti, kako je z denarnimi nadomestili za tiste ostarele kmete,%ki bodo zemljo oddali občinskemu zemljiškemu skladu. Vprašujemo se tudi, kdo in kako bomo gospodarili s poslopji, ki sodijo k takim posestvom.
V zadnjem času je prehajalo veliko takih zemljišč v roke ljudem, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Med njimi so tudi tako imenovani »viken-daši«. Izjema so lastniki tistih vikendov, ki stojijo na zemljišču, nesposobnem za kmetijsko obdelovanje. To pride v poštev v glavnem na hribovitih področjih. Občine kot nosilke zemljiške politike naj bi določile področja, kjer bi se taki objekti lahko gradili. Kolikor bomo rešili to vprašanje, gradenj, ki bi zajedale in škodovale smotrni zemljiški politiki, ne bo! Prav tako ne bi kazalo zavirati kmetij, ki jih imajo v lasti polkmct je in jim kmetijska proizvodnja ni edini vir dohodka. Take kmetije bi lahko dale še precej več, če bi jih modernizirali in usposobili za sodobno proizvodnjo. To je naloga kmetijskih pospeševalnih služb.
Vsekakor moramo pri oblikovanju nove zemljiške politike upoštevati našo samoupravno družbeno ureditev. Težiti moramo, da bo zemlja čim bolje obdelana in da bo dajala tisto, kar od nje pričakujemo. Višja proizvodnost kmetijskih zemljišč bo prispevala, da bo socialnih razlik vedno manj. K temu težijo tudi zemljiški občinski skladi.
J. Košnjek
Pred združitvijo
jeseniške in kranjske mesnice
Težaven položaj slovenskih mlekarn
Naštevanje vzrokov, zakaj so se slovenske mlekarne znašle v težavnem položaju, je lahko precej dolgo. Sredi letošnjega aprila so bile določene višje minimalne odkupne cene za mleko. Odstotek tolšče v litru mleka je po novem vreden 0,55 dinarja. Zavod za cene pa kljub temu ni dovcjlH višjih prodajnih cen za mleko. Prav tako je bila mlekarnam ukinjena republiška premija za vse količine predelanega mleka, ki je znašala 0,10 dinarja za liter mleka, v katerem je bilo vsaj 3,2 odstotka tolšče. Na posledice teh ukrepov so mlekarne opozarjale že pred njihovim sprejetjem, vendar se po sedmih mesecih še ni nič uredilo.
15 slovenskih mlekarn je od srede aprila do konca oktobra odkupilo od družbenih in zasebnih proizvajalcev 96 milijonov litrov mleka, kar je za 19 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. 70 odstotkov odkupljenega mleka so slovenske mlekarne predelale v mlečne izdelke, 30 odstotkov pa v pasterizirano potrošno mleko. Mlekarska industrija je v letošnjih devetih mesecih dosegla le povprečno 2,77 starega dinarja akumulacije na liter mleka. Ta številka je v mlekarnah, ki večino, odkupljenega mleka predelajo, še manjša in ne dosega niti 2 stara dinarja. Zaradi tega imajo slovenske mlekarne že sedaj več milijonov dinarjev škode. Politika zavlačevanja s primernimi rešitvami pa bo mlekarne pripeljala v izgube kljub sorazmerno nizkim osebnim dohodkom mlekarjev.
Ker sta živinoreja in proizvodnja mleka v Sloveniji v hitrem porastu, mlekarji tega razvoja ne bi radi zavirali. Nekatere mlekarne so zmogljivosti že povečale, ostale, med drugim tudi kranjska, pa pripravljajo ali že imajo načrte za povečanja. Zaradi prej omenjenih razmer, manjšega dohodka in napovedanih izgub pa je vprašanje, če bodo mlekarski kolektivi kos povečavam mlekarn ter istočasnemu opremljanju zbiralnic s hladilnimi napravami. Razen tega morajo mlekarne odplačevati tudi anuitete za najeta posojila, namenjena rekonstrukcijam mlekarskih obratov.
Za izboljšanje ne preveč obetavnega položaja so naše mlekarne predlagale ponovno uveljavitev odloka o premiji za odkupljeno mleko ter nadomestilu za razlike, ki so nastale po povečani odkupni ceni. V drugih jugoslovanskih republikah so take ukrepe v okviru možnosti že sprejeli. Mlekarnam so zagotovili denarna nadomestila ln premije za predelano mleko, v nekaterih primerih pa tudi za pasterizirano potrošno mleko. J. Košnjek
Na novoletnem sejmu	
razstavlja in prodaja:	
opremo za vaš dom	
tekstil in konfekcijo	
/Q ljubljanska banka
PASTIRJI NA DOVJEM IN V MOJSTRANI
(iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tilešovga Miha iz Mojstrane)
Oče so pripovedovali, da je medved prišel na Luksov rovt nad Rosom na Skedancih in napadel vola, ki je bil najlepši med govedom, ki je bilo takrat na paši v rovtu. Vol je tulil, da so ga Luksovi slišali. Šli so pogledat gori in dobili vola razmesarjenega, preklancga na plečih. Medved namreč na plečih pretrga govedo, iz prsi pobere srce, jetra, pljuča, drugo pa pusti.
Spomladi so pasli ovce na rovtih in na pašnikih v bližini vasi. Do sv. Jurija so se zadrževale ovce na nižjih rovtih, na visokih senožetih kot so K ladje, Ravne in Visoke pa je bila paša dovoljena do trijacev (trije prazniki v začetku maja — sv. Filip in Jakob, sv. Križ in sv. Florijan). Na pašnikih v bližini vasi so se smele ovce zadrževati največ do sv. Vida. Teh pašnih pravil so se morali gospodarji strogo držati, veljala so kot nenapisan zakon. Kdor jih ni spoštoval, je bil kaznovan. Pašni odbor je imel pravico, da odvzame
lastniku živino, če bi ne bil pripravljen sprejeti denarne kazni.
V začetku rožnika (junija) so gnali ovce na visoke pašnike, ki so jih imeli Dovžani v Brevantu, Zaklju; v Vratih in Kotu so se pasli mojstran-ški in dovžanski tropi, razen tega so imeli Mojstrančani pašnike tudi v Višeku in Komnu. Jalovce so zaganjali visoko pod alpske vrhove, v Belo peč, Brinje, Jezera, Rogice, Gulce in drugam.
Staro sirarstvo v Dolini je slonelo na reji drobnice. Do okrog 1. 1870 smo imeli skupaj z Dovžani lepo planino v Bauhah (v Karavankah). Ko so se urejale stare servitutne pravice, so bili tedanji naši srenjski možje preveč lahkomiselni in naših pravic na Bauhah niso znali prav zagovarjati. Korošci z druge strani Karavank so izrabili zanikrnost naših srenskih mož in uspelo jim je, da so si takrat Bauhe za vselej prilastili. Zavoljo tega je Planina   (danes   jo imenujejo
Vrtaška planina) izgubila vlogo ovčje planine, saj se od približno 1.1880 dalje tu pase le govedo. Vse dotlej pa je bila to prava srenjska si-rarska planina, kjer se je vedno paslo več sto koza in nad tisoč ovac gospodarjev z Dovjega in iz Mojstrane. V času paše je bilo tu vedno 6 do 8 mož, ki jim od jutra do večera ni manjkalo dela; molzli so, pomivali posodo, pomagali sirarju pri delu in skrbeli, da se je drobnica dobro pasla. To je bil res pravi planšarski obrat — stari ljudje so mu rekli »kožarja«. Pastirji so spali v skupni koči, ki so ji izbrali prostor na najlepšem kraju, od koder je bil lep razgled na vse strani." Zdaj koče tu ni več, spomin nanjo pa je ohranjen v ledinskem imenu. Kraju, kjer je koča stala še danes pravimo »Pri stari koći«. Tu sta ohranjeni tudi dve mlaki ali kali za napajanje živine.
Med zadnjimi, ki je pascl v Kozaiji na Planini, je bil Miha Baloh, p. d. Robičkov s Hi ušice (umrl je 1. 1948, ko
mu je bilo 86 let). Miha mi je pripovedoval, da se je takrat paslo tu nad tisoč ovac in približno 600 koza. Na kresni večer (23. 6.) je bil tako kot drugod v Dolini »merni dan«. O kresu je bila namreč paša na višku. Takrat so imele ovce in koze tudi največ mleka. Na ta dan so mcriiH, koliko mloka od večerne in jutranje molže je dala posamezna ovca ali koza. Merili so pastirji skupaj z gospodarji, ki so nalašč zato prišli .v planino. Preračunali so, koliko mleka povprečno pride na rep v vsej pašni dobi in v jeseni, ko se je paša sklenila, so na tej podlagi delili tudi sir in skuto in seveda tudi plačo pastirjem. Več ovca, več blaga (skute in sira) je pripadlo gospodarju, večja je bila tudi njegova udeležba pri plači pastirja. Razen denarja so pastirji dobili plačilo tudi v naturi. Na planini so namreč smeli rediti tudi prašiče, pasli so jih in hranili s sirotko. Ob taki hrani so prašiči lepo uspevali, tako da je bil izkupiček, ki so ga v jeseni dobili za prašiče, kar izdaten. Kar so sližili, so si pastirji med seboj razdelili, saj so v času planine vsi sodelovali pri reji. Ta pravica je bila kot dodatek pastirjem za delo, ki ga v kožarji res ni nikoli zmanjkalo. Vsak od pastirjev je imel svoje dolžnosti, pla-
čani so bili v skladu z odgovornostjo nalog, "ki so jih sprejeli. Najvišji pastirski! zaslužek je znašal 40 goldi-] narjev, najmanjši pa okrog 20 goldinarjev — toliko so dobili za ves čas paše. Kožarja se je začela najbolj pogosto v začetku junija, če jo bilo vreme ugodno, pa so odrinili v planino že v 2. polovici maja (24. maja na praznik Marije pomočnice Kristjanov). Tu je ostajala drobnica največ do sv. Mihaela (29. septembra). Nekako v tem času je žival izgubila mleko.
V jeseni so spet zbirali gospodarji svoje trope najprej na visokih, potem pa še na nižjih rovtih. Na vsakem rovtu je še danes poleg bajte, kjer so poleti spali senoseki, tudi lesen ali zidan hlev, ki v oslrešnem delu služi kot shranilo za seno, spodaj P* je bil prostor za živino. Stari ljudje so pripovedovali, OM so ovce na rovtih »lesali«, tO je, zapirali v ograje in jih piestavljali zdaj tu zdaj tam — na ta način so gnojili gorske košeninc. Do sv. Martina je živina ostajala po rovtih, po tem prazniku pa so jo pripeljali v dolino, kjer se je pasla po njivah in koše-ninah dokler je dopuščalo vreme. Nekateri so ostajali t živino na rovtih, dokler ni zmanjkalo sena.
Priredila Anka Novak (se bo nadaljevalo)
Mat|a2 Žigon
DRUGO ROJ!
Potem — tista hribovska domačija, dve mogočni stavbi na samotah, le stare jablane in hruške jima delajo družbo — dobričina Zirovnik ga onemoglega nasiti, okoplje, preobleče, mu pripravi skrivališče v kupu sena na skednju kraj lesene stene, vhod za njim zadela — pošlje nedo raslo hčer v dolino, v vas, gnezdo belih, k priletnemu zdravniku, našemu človeku, kateri tam prebiva, po zdravila ... nato tisto jasno zimsko jutro, zlati sončni prameni se gnetejo skozi špranje med stenskimi tramovi v tesno skrivališče in vedrijo tam počivajočega bolnika — tisto sveže jutro, ko seno omamno diši — tisto jutro, prele-jo, a skorajda usodno — o, kakor da se mu dogaja pred očmi:
Iz razglabljanj o vsem, kar je med ofenzivo hudega prestal, zatečenca tisto jutro prebudi glasna, rezka govorica, od nekod zunaj, z dvorišča. V hipu, nagonsko, kakor žival, začuti nevarnost, ki se bliža, nemir ga obide, napeto prisluhne- To menda ni domača govorica!
Zona ga spreleti. Vzdigne se na komolec, nastavi uho k špranji med tramovi. Sedaj razume povsem dobro: Nemci!
Zazebe ga pri srcu. A le za par trenutkov. Boljši v njem v dvoboju zmaga. Zastonj se jim ne dam! Potlači drget, seže v hlačni žep, privleče ven tisto italijansko bombo s srebrnim, pločevinastim okovom — utajil jo je bil Zirovniku, ko je ta skril njegovo orožje, karabinko drugam, iz previdnosti, če bi ga morda le odkrili. Podrži jo v desnici, z levim palcem in kazalcem pa tisti črni, gumijasti ročec — varovalko. Pogled zapiči prek nog v mračno seneno steno — le od tiste strani lahko prikopljejo do njega — pripravljen na vse ...
Cas se je pomikal tistikrat naprej počasi, tako počasi, kakor bi staro kljuse vleklo zavrt voz. Pozneje, ko je bilo vse mimo, mu je Zirovnik
pripovedoval — in pri tem ni mogel utajiti, glas in obraz in živahni gibi rok so ga izdajali, kako se mu zdi imenitno, da jih je . ..
Vod gorskih lovcev, takšnih s planiko na kapi in na rokavu, se je med tipanjem za partizani ustavil pred njegovo domačijo; razpostavili so straže krog in krog, na gosto, da bi se jim še lisica ne izmuznila; premetali so hišo od kleti do kašče — pokukali so v še ne zakurjeno krušno peč, razkopali postelje, odprli vse omare, skrinje, razsuli žilo, kaže, da so iskali zlasti tisk, orožje; potlej so se zagnali v hlev pod bolnikovim skrivališčem — od lam je tudi sam Aleš, do kraja napetih živcev, predobro čul udarjanje težkih vojaških korakov in odsekana povelja ter preplašeno rezgetanje, mukanje in blejanje — toda šele na zidanem mostu pred vhodom v skedenj — prvi podkovani gojzerji so medtem že topotnili po podu in AJeš je zadržal dih ter iztegnil roko z bombo, da bi lahko čim močneje zamahnil proti sebi če ... šele tam na zidanem mostu se je Zirovniku posrečilo stopiti pred lajtnanta, uglajenega gospoda, ne več mladega, s trebuščkom pa z velikim zlatim prstanom, takšnim kakor za pečatenje, na roki.— na-ka, gotovo ni bil vojak po poklicu; in pa s svojim nemškim jezikom — o, ni ga še pozabil, ne — zlasti pa, ko je lajtnantu dopovedal, da je bil svoj čas, v Galiciji, frajtar pa da ima še zmerom spravljeno kolajno od rajnkega cesarja — šele takrat ga je zmehčal, da je odnehal — skedenj s senom so potlej preiskali le povrhu . . . Ampak še ves dolgi dopoldan so šarili okrog kmetije, da jc bil, o ja, ves čas kakor na trnih — šele ko so se zlodeji južine iz njegovega prašiča nažrli, so odšli...
'... A tudi po tem burnem dogodku, zame in za Zirovnikove skorajda usodnem, stari ni izgubi! poguma — ne, še tri tedne me je negoval, dokler nisem za silo ozdravel in se spet priključil brigadi! je Aleš končal sprehod po znova uhoje-nem odseku stezice skozi svoje zaraščene spomine. In danes, po več ko letu dni, ko bi bil sam, četudi bi ne bil ranjen v možgane, spričo mnogih doživetij na Zirovnika skoraj že pozabil — me. gre ta možak ponovno obdarovati
Znova se je ozrl po darilih, razloženih po pokrovu kartonske škatle na robu njegove postelje. Odlomil je košček potice, orehova j« bila, bogato nadevana, zagriznil je. Čeprav sladka, s priokusom po medu, mu ta čas ni teknila, preveč je bil razmišljal, glava ga je zaradi tega vse bolj bolela, in če boli, tpdi najslajše ne diši. A klobasi t mastjo v celih kepicah pod prosojnim črcvesortt in suhe hruške, trde kakor kamen — tega bi Sploh ne bil mogel jesti, upiralo se mu je že n* pogled, dotik. Ali priloženo voščilo — te silno skope, pa od srca zapisane besede, so mu vendar vzbujale tiho, toda nedopovedljivo veselje!
Poklical je Ido, ki se je mudila nekje v drU* gem koncu sobe, in jo zaprosil, naj klobasi ra** reže na enake koščke in jih skupaj s suhimi hi"**" škami in krhlji razdeli med druge ranjence v baraki — tako kot že nekoč vsa darila svetega M*" klavža, vsa, razen tistega sočnega, rdečegs j* bolka.
15
Komisar Pavel je prišel v zgornjo barako P* slovo; krepak, postaven, zopet osvajajoče dobro volje, saj bo jutri navsezgodaj zunaj te tesne, mračne, vlažne grape, spet bo na prostosti! Dva meseca in pol sta potekla, odkar ga je zadelo, rani sta se mu zacelili, le še hrasti ju menda pokrivata, in počuti se očitno dobro. Od glav© do peta je oblečen v novo, zlikano, da, vse jo kakor iz škatlice: suknjič in jahalne hlače ■ volnine kaki barve, predelano iz najmanj dveh varčnih angleških uniform, katere imajo bluzo le do pasu; čez ramena ograjen angleški vojaški plašč, iz kocastega blaga, že na pogled je topo* za tri itajijanske aji nemške, pa sneg in de* ga zlepa, pravijo, ne premočita. In novi, z'at komisarski, majorski našitki na rokavih se 1X1,1 svetlikajo, čeprav se mrak že širi iz kolov V° vsej sobi.
Vse to je opazil Aleš v kratkih minutah, je Pavel stal zraven njega v presledku med W žiščema in mu govoril nekaj, kar naj bi na P*
steljo še privezanega ranjenca hrabrilo, ter
m*
nazadnje za slovo podal svojo negovano rok' s pristriženo kožico ob nohtih.
Kljub ostrejšim gospodarskim ukrepom nekatere delovne organizacije niso pozabile pred Novim letom obdariti otroke svojih delavcev. Precej podjetij bo tako v okviru praznovanja novoletne jelke obiskal dedek Mraz in razdelil malčkom darila. Malčkom ostajajo taki dogodki v najlepšem in nepozabnem spominu. Zato je praznovanju novoletne jelke namenjena tudi naša današnja rubrika, kjer predstavniki treh kolektivov pripovedujejo, kaj bodo letos pripravili za najmlajše.
# Anton BTTENC, predsednik sindikalne organizacije IBI Kranj: »Na Zadnjem sindikalnem sestanku smo sklenili, da bomo tudi letos obdarili otroke naših delavcev, in sicer tiste, ki še niso dopolnili 7 let. Le-teh je okrog 500. To je pri nas že navada. Zaradi oddaljenosti otrok ne moremo zbrati skupaj, temveč izročimo darila dedka Mraza kar starcem. V letošnjem darilu bodo knj'ge, igrače in slaščice. Letos prav tako nameravamo obdariti otroke v vrtcu na Prim-skovem, nad katerim ima tovarna pokroviteljstvo. O tem se bomo dokončno odločili na seji delavskega sveta, ki bo jutri. Razen tega smo poslali denarna darila tudi vsem Članom našega kolektiva, ki so pri vojakih.«
.0 Alojz OKORN, direktor Gorenjskega sejma Kranj: »V okviru novoletnega sejma organiziramo letos prvič obiske dedka Mraza. Le-ta pride na sejmišče v Savskem logu vsak dan ob 16. uri popoldne. Za takšno obdaritev otrok se še posebno zanimajo manjši delovni kolektivi in tudi krajevne skupnosti, ki nimajo pri mernih prostorov za tako prireditev. Za otroke iz Bukovice v Selški dolin bomo na primer pripravi 11 tudi pakete, ki jih bo dedek Mraz otrokom iz tega kraja na sejmu razdelil. Obiske dedka Mraza bomo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Iz Kranja or^.srsizirali tudi prihodnje leto.«
4) Metka DORNIG, blagajnik sindikata Preskrba Tržič: »Za letošnjega dedka Mraza bomo obdarili 96 otrok naših delavcev, k) niso starejši kot 12 let. Otroke in starše povabimo v pisarno, kjer je manjša proslava in obdaritev. To delamo že več let in mislim, da taka obdaritev za podjetje ni tako velik strošek, da bi Jo morali opustiti. Otroci so nad takimi prireditvami navdušeni.« J. Košnjek
Zanimiva      Pred novo smučarsko sezono
Ze pomladansko predavanje o Avstraliji v Domu pod Planino na Trebiji v Poljanski dolini in še nekatera pred tem so pokazala, da je med prebivalci okoliških vasi za to vrsto izobraževanja precej zanimanja. Pretekli petek pa je že bilo tudi prvo predavanje v novi sezoni. Prvi se je vabiilu odzval akademski kipar Tone Logonder iz škofje Loke, ki je govoril o vzponu v gorovje "Visokega Atlasa (Toubkal) v Afriki. Sinoči pa je Trebijcem in okoličanom predaval član kvinteta Fantje s Praprot na Andrej Bergant o turneji Slakovega ansambla po Ameriiki in Kanadi. Po predvidevanjih bo v prihodnjih tednih še več zanimivih predavanj.
-Jg
Poimenovanje ulic v Žireh
V Žireh že dlje časa poteka akcija za poimenovanje ulic in cest v tem kraju. Svet krajevne skupnosti predlaga, naj bi ceste in ulice dobile predvsem imena, ki bi spo-minjaila na pomembne značilnosti in mejnike med zadnjo vojno. Na podlagi mnenj bo že v bližnji prihodnosti sestavljen predlog za poimenovanje posameznih predelov Žirov in dan v javno razpravo prebivalcem kraja.
-jg
Tudi v Žireh se smučarski delavci pospešeno pripravljajo na bližnjo smučarsko sezono. Trenutno imajo člani SK Alpina največ dela z gradnjo 30-metrske skakalnice v Novi vasi. Slabo vreme in premajhno sodelovanje mladih — pri delu sodelujejo v glavnem starejši člani — pa so glavni krivci, da dela ne napredujejo po predvidenem načrtu. Kljub temu pa športni privrženci upajo, da se bo-
do mladi skakalci, bodoči asi skakalnega športa, lahko že letos poganjali prek njenega hrbta. ,
Alpskim smučarjem, ki predvsem pogrešajo več urejenih smučišč v bližnji okolici, pa bo letos vleč: voljo na bližnji Ledi
bodo ugodne "snežne i bo obratovala ob sol nedeljah,  ob ostalih pa, kadar bo dovolj smučar jev. —Jg
uca na lici. Ce iz mere, >tah in dnevih
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
obrat Komercialni servis
obvešča graditelje in kmetovalce, da bomo s 1. januarjem 1973 pričeli prodajati v našem novem skladišču v Hrastju-(bivša farma bekonov):
— gradbeni material
— stavbno pohištvo
— umetna gnojita
Cene konkurenčne! Priporočamo se!
SEJEMSKI TELEGRAM
Curinuri*
**Af LJUBLJANA ^^^SlAVl^'*
Razstavlja in prodaja na novoletnem
v Kranju
stanovanjsko pohištvo stavbeno pohištvo keramiko gradbeni material
velika izbira po| i »1
Pomanjkanje sprevodnikov pri Transfuristu
Premalo zanimanja za poklic sprevodnika — Na mnogih Trans-turistovih avtobusih so šoferji dobili dodatno zaposlitev
Precejšnje pomanjkanje sprevodnikov je v škofjeloškem podjetju Transturist čutita že dalj časa. Nedvomno pa se je problem še posebno zaostril v zadnjem letu, ko se dogaja, da mora en sprevodnik imeti na skrbi zaračunavanje vozovnic kar na dveh avtobusih, ki peljejo ob določeni uri na isti progi. Seveda bo Transturist, ki je trenutno resda v eni od težjih situacij v primeru z drugimi avtobusnimi podjetji, služil le kot primer. Nikakor pa ne gre zanikati, da se morajo s podobnimi težavami spoprijemati tudi drugod po Sloveniji. In zakaj tako nezani-manje za poklic sprevodnika ter tolikšna fluktuacija v tem pok'icu?
»Po mojem mnenju sprevodnik sploh ni poklic,« pravi šef enote potniški promet pri ZP Transturist Janez Debeljak. »Delo je morda marsikateremu mlademu fantu sprva res še všeč, vendar kmalu ugotovi, da pokojnine na avtobusu ne bo dočakal. Zlasti jih moti razdrobljen de-
lovni čas, saj so zaposleni praktično od zgodnjega jutra do poznega večera, seveda z vmesnimi prekinitvami, pa tudi sobote in nedelje so le malokdaj proste. Nadalje je treba vedeti, da marsikoga pri opravljanju dela moli slabo zdravstveno stanje, neredna prehrana, velika odgovornost pri ravnanju z denarjem itd. Seveda pa ne gre zamolčati tudi dela z ljudmi, ki nikakor ni lahko. In morda bi mnogokrat prav odnos sprevodnik — potnik moral biti bistveno drugačen. Pogosto je mogoče po časopisih zaslediti ne ravno redke kritike na račun sprevodnikov. Čeprav pri nas vedno take primere rešujemo s stališča, da ima potnik vedno prav, pa se je zagotovo treba vprašati, če je to popolnoma res.«
Kako pa v vašem podjetju rešujete problem pomanjkanja sprevodnikov?
»Zaradi težav ž zaposlovanjem sprevodnikov na mnogih avtobusih njihovo delo že opravljajo šoferji. Prav to bo, kljub včasih malo neugodnemu odzivu med potniki, tudi
naša rešitev v naslednjih letih. Sicer pa lahko tudi trdim, da na vseh progah tega ne bo mogoče izvesti.«
Kako . je s šoferskim kadrom?
»Tudi pri voznikih se srečujemo s podobnimi težavami, še posebno sili na površje problem v zadnjem času, ko hočemo zaradi boljše izkoriščenosti vsakemu avtobusu dodeliti po dva šoferja. Ob tem naj povem še nekaj: Mnogo sprevodnikov se že P° kratkem času odloči, da gre v šolo za poklicnega šoferja. Ker vemo, da gre v teh primerih za kandidate za bodoče avtobusne šoferje, skušamo te pobude čimbolj podpirati, seveda v mejah možnosti. Zagotovo pa sprevodni-ška praksa kasneje v poklicu avtobusnega šoferja mnogo koristi.«
In kakšna bi bla vaša oznaka za dobrega sprevodnika? Morda nasvet morebitnim kandidatom za ta poklic!
»Dober sprevodnik mora b*-ti potrpežljiv, energičen, vljuden in vesten!«
J. Govekar
Učni uspehi se zboljšujejo
Tržiška občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala in sprejela poročilo o učnih uspehih na tržiških osnovnih šolah v preteklem šolskem letu. Tri osrednje osnovne šole in pet podružničnih šol je v preteklem letu obiskovalo 1535 otrok ali 12 otrok več kot šolsko leto poprej. Kljub temu se število oddelkov ni povečalo. Poprečno število otrok v enem oddelku je ugodno, saj znaša na novi osnovni šoli v Krizah 23,2 otroka, na Grajzerjcvi šoli pa 26,2 otroka, kar je še vedno ugodno, saj je v nekaterih občinah poprečno število otrok v enem oddelku večje. Z izgradnjo nove šole na Bistrici bodo te številke še manjše in bodo omogočale učiteljem sodobnejši pouk, delo s posameznimi učenci in pogostejše utrjevanje snovi.
Učni uspehi v tržiških osnovnih šolah se že nekaj let izboljšujejo. Tudi v preteklem šolskem letu so bili uspehi tržiških šolarjev boljši kot leto poprej. Na to vsekakor vpliva določilo o napredovanju otrok z eno negativno oceno v nižjih razredih in določilo o popravnih izpitih v višjih razredih. Seveda pri tem ne smemo prezreti večje prizadevnosti učiteljev, ki z različnimi novimi oblikami pouka in v sodelovanju s starši lajšajo učen-
cem pot do znanja. Tako delo zahteva od učiteljev več znanja, iznajdljivosti, pedagoške pripravljenosti, več časa za pripravo na pouk in za sodelovanje z učenci po rednem pouku in sodelovanje na različnih strokovnih seminarjih, posvetih in aktivih. Na boljše učne uspehe pa vpliva nedvomno tudi boljša materialna osnova šolstva v-tržiški občini, ki omogoča solidnejše delovne pogoje učiteljev in učencev. Prezreti ne gre zaslug podaljšanega bivanja v šoli in vpliva šolskih svetovalnih skupin, ki so sicer še v povojih in jih bo treba kadrovsko okrepiti.
Vendar bi bilo ob teh pozitivnih ugotovitvah napak misliti, da na tržiških osnovnih šolah ni pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Pedagoški svetovalci, aktiv ravnateljev, kolektivi posameznih šol in svet za vzgojo in izobraževanje pri tržiški občinski skupščini so pripravili nekaj predlogov za izboljšanje učnih in vpojnih uspehov. Predvsem menijo, da mora vzgojni in izbraževalni proces temeljiti na socialistični samoupravni misli ter
na dosežkih znanosti. To bo osnova za šolske delovne načrte za prihodnje šolsko leto. Posebno skrb bo treba posvetiti učencem, ki težko napredujejo ali celo ponavljajo razred. To je naloga šolskih svetovalnih služb, ki morajo svoje izkušnje posredovati učiteljskim kolektivom, še posebne skrbi bodo morali biti deležni učenci 6. razredov, ki so v preteklem šolskem letu dosegli v tržiski občini' najslabši učni uspeh. Pri tem bodo imeli pomemO-no vlogo razredniki kot po-dagogi in sodelavci razrednega učiteljskega zbora. Nadalje je treba širiti oddelke podaljšanega bivanja. Pozitivni vplivi teh oddelkov so znan., šolske svetovalne službe je treba okrepiti še s pedagogi, pediatri, šolskimi zdravniki in knjižničarji. Seveda imajo v prizadevanjih za izboljšanje učnih uspehov pomembno mesto tudi učitelji, ki morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo. Kdor je še nima, jo bo moral čim prej pridobiti. To je naloga šol in kadrovske komisije pri Temeljni izobraževalni skupnosti.
J. Košnjek
/O ljubljanska banka
Kranjski telesni delovni invalidi na obisku v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
Na zadnji redni seji društva telesnih delovnih invalidov Kranj je predsednik Pavle Konrad predlagal, da bi za zaključek dela v letu 1972 obiskali pionirje in mladince na zavodu v Kamniku. *si navzoči smo predlog ■prejeli. Jože Zagore se je
pomenil z vodstvom zavoda in preskrbel prevoz do Kamnika in nazaj. Na obisk smo se odpravili 12. decembra. Ta dan so na zavodu ravno praznovali 25-letnico svojega delovanja. Ob prihodu so nas prisrčno sprejeli direktor zavoda Srečko Rol, predsednik
sveta zavoda Modnik Ivan, ravnateljica poklicne .šole Mira Založnik, med njimi pa so bili tudi gojenci zavoda, predsednik učencev poklicne šole Suligoj Pavel, predsednik mladinske organizacije Žvab Srečko, predsednica pionirjev   Podsedenšek Mir-
so
« grsR W2
jam in zastopnica 8. razreda osn. šole Jalen Alenka. Pogo varjali smo se s temi mladimi invalidi, od katerih nas je ločila le razlika v letih in lažja invalidnost. Njhove oči so izžarevale vero v življenje, saj so se zavedali, da niso osamljeni. Z njimi živijo dobri ljudje, pedagogi, ki znajo skrbeti zanje in se žrtvujejo prav za vsakega posameznika.
V zavodu je trenutno 187 otrok. Delo z njimi je zelo oteženo, saj je med njimi 44 popolnoma hromih. Ko otroci pridejo na zavod, začnejo najprej z malo šolo oziroma z osnovno šolo, nato pa se v poklicni šoli izučijo poklica, ki ga lahko opravljajo. Na šoli imajo svoj strokovni kader, ki je posebej usposobljen za delo na zavodu in dela z vsakim gojencem posebej. Vsak gojenec je strokovno pregledan, nato pa mu določijo sodobno obliko zdravljenja. Otroci so deležni vseh vrst rekreacije v obliki športa in tehničnega dela. Gojenci živijo v domu toliko časa, da se usposobijo za neki poklic. Na zavodu sta zelo   aktivni   pionirska in
mladinska organizacija. Za dobro počutje in brezskrbno mladost teh otrok pa skrbi 117 uslužbencev zavoda, med njimi 45 pedagogov in 25 zdravstvenih delavcev.
Mnogi ostanejo kar v zavodu, kjer se lahko zaposlijo, nekateri pa pridejo večkrat na obisk. Zavod ima svoje delavnice, in to krojaško, šiviljsko, elektrotehnično in urarsko. Poleg tega imajo še vrtnarijo. Z zaslužkom v teh delavnicah se pretežni del vzdržujejo.
Med obiskom smo si ogledali tudi razstavo izdelkov vseh vrst, ki so jih napra\ ili v letošnjem letu. Razstavljeni predmeti so dajali vtis, da jih ni napravil invalid, temveč popolnoma zdrav človek umetnik. Po razstavi smo si ogledali tudi njihove delavnice, učilnice, prostor za fizioterapijo, telovadnico in nazadnje jedilnico, v kateri je tudi oder za priložnostne prireditve. Ob koncu smo se dogovorili za medsebojna športna srečanja v prihodnjem letu. Obljubili smo jim, da jih ne bomo pozabili in da bomo še večkrat prišli.
F. Kadunc
»Da« za novo kopališče
Odločitev prebivalstva Železnikov morajo potrditi še delavski sveti šestih domačih podjetij
»Bazen bo!« bi lahko zapisali v uvod poročila o izidu nedeljskega referenduma v 2eleznikih. Referenduma se je udeležilo 91 odstotkov od skupno 1559 volilnih upravičencev. Svoje glasove so oddali takole: 81 odstotkov jih je bilo za, 9,1 odstotka proti, 1 odstotek občanov pa lističev ni pravilno izpolnilo. Rezultati so torej presegla pričakovanja organizatorjev. Kot smo zvedeli, bodo sredstva začela pritekati s 1. januar-
jem 1973. Sleherni občan s stalnim virom dohodkov bo prispeval en oziroma dva odstotka (obrtniki) svojega za» služka. Seveda morajo odlo* čitev potrditi še delavski sva* ti šestih N domačih podjetij (Alples, Iskra, Niko, Tehtnih ca. Dom oprema in Cevljai* stvo Ratitovec), ki naj bi ▼ prihodnjih štirih letih pri-maknila več kot 190 starih milijonov din. Računajo, da bo 25 metrov dolg, pokrit m ogrevan bazen gotov naj k* sneje do konca leta 1975.
Akcija za asfaltiranje ceste
Na   sestanku prebivalcev
Račeve, Zirovskega vrha in Podlesca je pred dnevi tokla beseda predvsem o prispevku vaščanov za asfaltiranje ceste Žiri—Nova vas—Račeva—Pod-fesec. Udeleženoi so predlog za plačevanje samoprispevka podprli, saj je jasno, da bo le tako mogoče izvesti eno
od največjih del na področj«
žirovske krajevne skupnosti. O akciji, cesta naj bi bila asfaltirana v posameznih etapah, bodo v teh dneh spregovorili še premvalej Nov« vasi, kjer naj bi se predvidoma končala prva etapa urejanja ceste.
-J*
/O ljubljanska banka
Konfekcija
MLADI ROD Kranj
Pot na kolodvor
zaposli
večje število izučenih in priučenih šivilj ali delavk za priučitev za šivilje
OD so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz na delo v celoti povrnemo.
Interesenti naj se zglasijo v tajništvu, kjer lahko dobijo vse informacije.
M
Podjetje
MESO KAMNIK
sprejme takoj
2 KV mesarja — klavca KV šoferja — mehanika
2 KV prodajalki v mesnici NK topilca maščob in sortirca kož
več vajencev
za mesarski in črevarski poklic (za ozki profil zadejmje 6 razredov osnovne šole )
Ponudbe pošljite na kadrovsko komisijo podjetja Meso Kamnik.
veletrgovina
ri
bled
razpisuje za soboto, 23. decembra, ob 9. uri pred skladiščem podjetja na Bledu, Kajuhova 3, javno licitacijo za prodajo
a) tovornega avtomobila TAM 4500
izklicna cena je 40.000 din;
b) dostavnega avtomobila ford tranzit
nosilnost 2000 kg, izklicna cena je 30.000 dinarjev.
Udeleženci morajo plačati eno uro pred licitacijo 10 % kavcijo od začetne cene na sedežu podjetja. Ogled je možen vsak dan od 7. do 14. ure na Bledu, Kajuhova 3.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Nudimo vam zimske spalne srajce in pižame iz flanele in kosmatega pofvcrepa po ugodnih cenah v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču
LJUBLJANSKE OPEKARNE
GRADITELJI!
Preski bite si pravočasno
gradbeni material
Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo imele na voljo vse opečne izdelke preko zime.
V industrijski prodajalni je na voljo tudi ves gradbeni material
Vse Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon št. 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko Andrej SMOLEJ, Kranj
— Nazorjeva 4 (poleg nebotičnika), telefon 23-138, KZ Bled, telefon št. 77-425.
Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava
ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
vabi k sodelovanju večje število:
ključavničarjev strugarjev elektrikarjev delavcev
za priučitev železarskih poklicev
Pogoji za zaposlitev:
kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi;
imeti morajo stanovanje na območju, ki omogoča prihod na delo. Osebni dohodki se delijo po pravilniku in znašajo za izjjčene poklicne delavce od 1620 do 1850 din, za priučene delavce pa od 1450 do 1750 din.
Sprejemamo vsak torek med 6. in 8. uro zjutraj. Objava velja do zasedbe delovnih mest.
6/9
MALI OGLASI
PRODAM
Prodam eno leto rabljeno **^C kiipersbusch. Bajt Franc, ^•Bitnje 182, Zabnica 5728
Prodam dobro ohranjeno ^mpletno SPALNICO. Jezerca cesta 60 A, Kranj 5729
Prodam SLAMOREŽNICO v dobrem stanju. Bašelj 7, Preddvor 5730
Prodam 3 male PRAŠIČKE, kopališka 6, Kokrica 5731 . Prodam PLINSKO PEC, pijansko, in 40 m PLAST1C-NIH CEVI za vodovod. Godnov Janez, Blejska c. n. h., fržič 5732
Prodam PEC na olje. Haf-£cr Zdravko, Delavska 57, Kranj 5733
Prodam 2 mesnata PRA-*XCA za zakol. Rozman Jože, ?P Duplje 29. 5734
Prodam 200 kg težkega PRA.
ICA za zakoJ. Dobrava 1, ^klje 5735
Prodam rabljeno OPREMO 3 dnevno sobo. Damjanovič, /aljavčcva 11, Kranj ali tel. 24306 5736 p Prodam PRAŠIČA za zakol, ^'"ebačevo 54. 5737
Prodam PRAŠIČA 120 kg te/keg^ Jarc Anton, Stra-ftlnJ 18. 5738
Prodam suha BUKOVA URVA. Zg.Besnica 24. 5739
Ugodno prodam kombiniraj italijanski OTROŠKI fcpZlCEK, ZIBELKO in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Poizve se po tele-«onu 21-012 ali v oglasnem °«uclku. 5740
Prodam PRAšICA za zakol. Šenčur, Kranjska c. 13. 5741
Prodam KUHINJSKO "PRAVO, JEDILNI KOT, ŠTEDILNIK kiipersbusch, CEDILNIK za plin in elek-tr'ko, HLADILNIK, RADIO z Gramofonom, SEKULAR z J^'zo in elektromotorjem enofaznim (vse novo). Klane 45, Komenda 5742 t Prodam PRAšICA za zakol. Lahovče 37. 5743 . Prodam PRAŠICA za zakol. Vasca 6, Cerklje 5744
Prodam rabljeni električni ŠTEDILNIK gorenje in otroško POSTELJICO s predalom J1 mrežo ter vložkom. St. *aSarja 25, Kranj 5745
Prodam PEC na olje, Ko-tf'i Aleš, Hotemože 44 p. pteddvor 5746
Prodam KRAVO po tretjem ^letu. Prebačevo 53, Kranj 5747
-Prodam dva PRAšICA po YM težka in TRAKTOR , KM »kramer« Dcžman Jože, **hovče 61, Cerklje 5748 Prodam KRAVO, devet me-5ecev brejo. Jereka 15, Bohinj p Ugodno prodam KRAVO. ^ušavec'Anton, Hudo 3, Tržič
KUPIM
vKvrpim  sune SMREKOVE ^SKE 2, 3, 4 cm in HRAMOVE 3 cm. Pungeršck Ja-Pot na Jošta 7, Kranj
MOTORNA VOZILA
Prodam NSU princ 110 v dobrem stanju, letnik 1967. Boncelj Peter," Britof 165, Kranj 5751
Prodam ford taunus 15 M, letnik 1964 dobro ohranjen. Sajovic Alojz, Britof 162, Kranj 5752
Prodam dobro ohranjeno škodo, letnik 1968, dr. Pajntar Marjan, Cesta JLA 6, Kranj
Prodam dobro ohranjen avto fiat 1100 R. Ogled pri Tušek, C. talcev 1, Škofja Loka 5754 •Prodam taunus 17 M, letnik 1967 in PRIKOLICO, pogon plin, bencin. Naklo 14. 5755
Ugodno prodam fiat 600 D, Valjavec Janko, Struževo 75.
Kombi 1MV prodam v voznem stanju. Cena ugodna, poizve se na tel. 72502 Naklo
Prodam VW 1200, letnik 1964, PRIKOLICO in 2 mi-schelinki XAS 165-15 gum. Ogled do 8. ure in od 20. ure dalje, Kranj, Cirilova 16.
Prodam AVTO škoda letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled dopoldan. 5759
Prodam fiat 600 D. Ahčin, Zg. Duplje 11. 5760
Prodam zastavo 1300, letnik 1971, 22.000 km. Kuralt Miro, Zabnica 51. 5772
Potrebujem narodni TRIO za silvestrovanje. Informacije na telefon 24-568, Kranj
STANOVANJA
Mlada zakonca, brez otrok, zaposlena, iščeta GARSONJERO ali opremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Lukač, .SGP Projekt, Kranj, Nazor jeva 1.
6501
. Fant in dekle iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Belaj, Polica 8, Naklo 5761
STANOVANJE nudim mlajši upokojenki ali delavki za pomoč in družbo k 2 osebama. Oddati ponudbe pod »BLIZU JESENIC« 5762
Oddam SOBO, ogrevano s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 5763
Oddam STANOVANJE mirni stranki in prodam SENO. Cerklje 112. 5764
POSESTI		
Oddam   NJIVO v 75 arov. Zg. Brnik 49	najem, 5765	
OSTALO		
IZGUBLJENO
Dne 15.12.1972 sem izgubil v avtobusu ob 14. uri na progi škofja Loka — Železniki denarnico. Rant, Zg. Luša 4, Selca 5766
Najditelja ženske zapestne ure izgubljene 4. decembra od Kebetove uhec do pošte, prosim, proti nagradi vrniti. Zevnik Ivanka, Kebetova 1, Kranj 5767
Prosim pacienta, NAJDITELJA UHANA, izgubljenega v stranišču laboratorija Zdravstvenega doma, naj ga proti nagradi vrne Smoletovim, St. Žagarja 5 Kranj
OBVESTILA
ROLETE, lesene, plastične in žaiu/.ije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064 75-610. Pišite, pridem na dom. 5427
Za praznično razpoloženje vam nudi Radgonski K. K. (prej Bouvicr) izbrana in priznana štajerska vina, kot renski rizling, šipon ter vsa njihova peneča vina (šampa-njer) pri Polak Juriju, Škofjeloška c. št. 56. Kranj 5768
PRIREDITVE
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE  priredi v  nedeljo ob
18. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 5430
MLADINSKI AKTIV TRBO-JE priredi vsako soboto ob
19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5674
Gostilna »PR BANK« na Hudem obvešča cenjene goste, da sprejema rezervacije za silvestrovanje vsak dan vključno do 30. 12. 1972. Se priporoča Pušavec Gizela.
5770
Ura pravljic
V četrtek, 21. decembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 8. do 10. leta. Vabljeni!
KI NO
Kranj CENTER
20. decembra premiera amer.-ital. barv. filma TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 16., 18. in 20. uri
21. decembra amer. barv. CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 16., 18. in 20. uri
22. decembra amer. barvni CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STOR2IČ
20. decembra amer. barvni film IGRA NA VASI ob 16., 18. in 20. uri
• 21. decembra amer.-ital. barv. film TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 16., 18. in 20. uri
22. decembra amer.-ital. barv. film TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 16. in 18. uri, angl. barv. film ROP IN SLEPILO ob 20. uri
Tržič
20. decembra premiera amer barv. CS filma OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 18. in 20. uri
21. decembra amer. barvni CS film OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 18. in 20. uri
22. decembra amer. barvni film BOJEVNIKI (ZLATO ZA POGUMNE) ob 17.30 in 20. uri
Kamnik DOM
20. decembra amer. barvni film BANDITI — DESPERA-DOSI ob 18. in 20. uri
»kofja Loka SORA
20. decembra ital.-špan. barv. film BES VETRA ob 18. in 20. uri
21. decembra ital.-špan. barv. film BES VETRA ob 20. uri
22. decembra amer. barvni film UMAZANI HEROJI JU-KE ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE 20. decembra kinoteka RUMENO NEBO ob 20. uri
22. decembra amer. barvni film OD TOD DO VEČNOSTI ob 20. uri
Radovljica
20. decembra amer. barvni film LJUBEZENSKE MELODIJE ob 20. uri
21. decembra amer. barvni film MALI VELIKI MOŽ ob 20. uri
22. decembra slov. film VESNA ob 20. uri
Bled
20. in 21. decembra švcdw barv. film DNEVNIK POI> DEVICE ob 17. in 20. uri
22. decembra i tal. barv. film BOG OPROŠCA, JAZ NE ob 17. in 20. uri
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
SREDA, 20. decembra, ob 16. uri za IZVEN — Vos-Pe-tan: PLEŠOČI OSLIČEK ter obisk dedka Mraza;
ČETRTEK, 21. decembra, ob 15.30 zaključena predstava za VVZ Kranj — Vos-Petan: PLEŠOČI OSLIČEK in obisk dedka Mra/a;
PETEK, 22. decembra, ob 15.30 zaključena predstava za ZD Kranj, ob 17. uri pa za Iskro — Vos-Petan: PLEŠOČI OSLIČEK in obisk dedka Mraza.
Izdaja in tiska CP Gorenjski tisk Kranj. Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21 835, novinarji 21-860, malooglas-ni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi malega, nepozabnega
Martinka
se vsem sorodnikom, sosedom in znancem zahvaljujemo za vso pomoč in cvetje, ki so ga darovali in nam stali ob strani v težkem trenutku, žalujoči: mamica, očka, brat  Tomaž  in sestra Jana
Iščem POSOJILO za dobo 4 mesecev 3.000 din. Vrnem s 50 % obrestmi. Oddati ponudbe pod »APRIL«. 5769
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, sestra in stara mama
Frančiška Kurent
(Kurentova mama)
Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 21. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Laborc, Ljubljanska 10 na kranjsko pokopališče.
Kranj, 19. decembra 1972
Žalujoči otroci z družinami
pR VELETRGOVINA
NEPRIMERNA HITROST
V petek, 15. decembra, ob 21.40 se je na cesti prvega reda na Urišici pripetila prometna ne/goda. Voznika osebnega avtomobila Radislava Samčeviča iz Prnjavora je zaradi nepri-meiue hitrosti na ozki in vijugasti cesti zaneslo v desno, tako da je avtomobil trčil v betonski steber, nato pa se je prevrnil na streho. Voznik in sopotnik sla bila v nesreči huje ranjena. Škode je za 30 000 din.
ZAVOZIL S CESTE
V soboto, 16. decembra, ob 22.40 je na cesti prvega reda na Pod taboru pri odcepu ceste za Tržič zavozil z glavne ceste čez rob na makadamski del cestišča voznik mopeda Janez Kolman iz Radovljice. Pri tem je padel in se hudo ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.
UTRUJENI VOZNIK
V nedeljo, 17. decembra, zjutraj se je na cesti prvega reda na gaštejskem klancu v Kranju pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registrcaije. Slavko Periša i/. Livna je zaradi utrujenosti zapeljal na levo stran ceste in prj tem trčil v osebni avtomobil Karola Leskovca iz Ljubljane, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je bil huje ranjen voznik Leskovcc, voznik Periša pa lažje. Škode na vozilih je za 40.000 din.
ZADEL PEŠCA
V nedeljo, 17. decembra, nekaj po osmi uri zvečer je na cesti drugega reda v Holemažah voznik osebnega avtomobila Ljubo Rartffgaj iz Ljubljane nenadoma na desni Stranj ceste na razdalji 5 metrov opazil Franca Radona, starega 70 let, brez prebivališča. Avtomobil je pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M.
Splošni odbor Kranjskih opekarn Kranj
razpisuje prosta delovna mesta:
1. vodje stranskega obrata
2. voznika viličarja
v obratu Stražišče
3. hišnika
v samskem domu v obratu Stražišče
Poleg splošnih pogojev morajo kandidat) izpolnjevati še naslednje:
pod L: višja ali srednja strokovna izobrazba strojne stroke z najmanj 2 oziroma 5 let delovne prakse v tej stroki;
pod 2.: kvalificiran voznik;
pod 3.: delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu;
Pod tč. 3 je na voljo enosobno hišniško stanovanje.
Zlatarstvo Franc Meglic
Jahačev prehod 1, Kranj
(poleg Merkur-ja)
se priporoča z izredno kvalitetnimi izdelki in solidnimi cenami.
MARKIC KATARINA izdelava copat
Na novoletnem sejmu vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih co pat po ugodnih cenah
Priporoča se Markič Katarina, Dečanova 1, Tržič
Cenjeni potrošniki!
Obiščite naš paviljon na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra v Savskem logu — hala A
VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ
a.
-a
Smučarski koledar
Tokrat objavljamo koledar smučarskih prireditev v tekih. v letošnji važnejša prireditev spet v Bohinju, in sicer od 5. do 6. januarja, kjer bo FlS-A tekmovanje za člane in članice.
Datum    Kraj Vrsta tekmovanja Kategorije
zimi bo naj-tradicionalno
Kategorizacija
DECEMBER			
24. Boh. Bistrica	Godcev memorial	vse kategorije	K
januar			
3. Gorje	Jakopičev memorial	člani in mladinci	
5.-6. Boh. Bistrica	FIS-IA tekmovanje	člani in članice	
6. Dol	meddruštveno	pionirji in pionirke	K
7. Dol	»Srebrna palica«	člani, članice,	K
		mladinci in mladinke	
13.—14. Dražgoše	Po stezah parti-	člani, članice.	poKal
	zanske Jelovice	mladinci in mladinke	
		prvenstvo SRS in	
		SFRJ v biatlonu	
20. žlebe	Isteničev memorial	vse kategorije	K
21. Ihan	meddruštveno	vse kategorije	K
27. Jesenice	Kuljatov memorial	vse kategorije	K
		(brez pionirjev)	
28. Igman	Igmanski marš	člani	pokal
28. Lovrenc	prvenstvo S RS	pionirji	K
28. Kranj	Beštrov memorial	vse kategorije	K
		(brez pionirjev)	
31. Kamnik	meddruštveno	vse kategorije	
februar			
3.— 4. Gorje	prvenstvo SRS	člani in mladinci	K
8-—11. Delnice	prvenstvo sfrj	člani, članice,	K
		mladinci in mladinke	
17.—18. Mavrovo	Mavrovski memorial	člani	pokal
18. Lož	meddruštveno	vse kategorije	K
24—25. Mrkopalj	Memorial 26-terice	člani, mladinci	pokal
Marec			
4. Ravne	troboj Slovenija :	mladinci, pionirji.	
	Koroška : Jul. Krajina		
4. Mojstrana	Janšev memorial	vse kategorije	K
11. Gorje	meddruštveno	vse kategorije	
18. Planica	Rožičev memorial	vse kategorije	K
___			
Kolesarstvo
naprej i
sto vodstvo
Bohinj in Kranjska gora čakata le še na sneg
Le še dobrih štirinajst dni nas loči od dveh velikih med-^at'odnih smučarskih priredi-Pv na Gorenjskem. Po novo-letnih praznikih bodo nam-feč prizadevni smučarski de-,Jivci v Bohinju in Kranjski 8uri organizatorji elitnih prireditev. V Bohinju bodo 5. in
• Januarja zarezali smučino ^boljši evropski in ameri-
ki tekači, kjer se bodo pobili na 19. mednarodni f1s-A tekaški tekmi. Kranjca gora pa 6. in 7. januarja ^ičakuje najboljše alpske ^'kmovalce sveta. Le-ti se bo-
° že dvanajstič potegovali P lovoriko Vitranc in se na
ct.ji dirki pomerili v slalo-^iXx ■ in v veleslalonlu za evropski pokal.
Medtem ko v Bohinj že-F^ajajo prve prijave teka-£Cv in tekačic — v Bohinju
0 Po  dveletnem premoru
spet na sporedu tek za ženske — pa oba prireditelja pričakujeta najpotrebnejše -— sneg. Kranjska gora in Bohinj v tem času kažeta kaj malo zimske podobe.
Prijave za bohinjsko prireditev so organizacijskemu odboru doslej poslale: ZRN (7 tekmovalcev in 4 tekmovalke), med njimi je tudi trikratni zaporedni zmagovalec Demel, ki bo tudi letos atar-tal na prvo mesto, Madžarska (3), SZ (6 — 3), Bolgarija (6 — 3), ZDA (4 — 3), Kanada (4 — 5), Švica (4), Poljska (6 — 4), Španija (6), Romunija (3), Italija (8), CSSR (6 — 6). Med to mednarodno druščino pa se bodo za čim boljša mesta potegovale tudi naše tekmovalke in tekmovalci. Ce pa bo Bohinjcem uspelo pridobiti še najboljše, skandinavske tekače, bo to ena največjih tekaških
tekem v Evropi. Tako kot letos bo start in cilj v Bohinjski Bistrici na mednarodni progi, tekmovalci pa bodo nastanjeni v Bohinju.
Tudi Kranjskogorci ne drže križem rok. Letos so razširili zgornji del veleslalomske proge in popravili slalomsko, ki sedaj obe ustrezata mednarodnim pravilom. Za vse tekmovalce imajo že preskr. bijena prenočišča, le shramba smuči jim dela preglavice. Na zadnji prireditvi je namreč zmanjkalo nekaj parov smuči. Rok za prijave še ni potekel, tako da pričakujejo lepo število znanih- imen evropskega, ameriškega in japonskega alpskega smučanja.
Tako kot Kranjskogorci se tudi Bohinjci že iz leta v leto ubadajo, kje in kako dobiti prepotrebna finančna sredstva. Ti mednarodni prireditvi »požreta« precej denarja in treba jim bo vsekakor priskočiti na pomoč.
D. Humer
Kolesarji športnega društva Sava so imeli v petek svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali minulo sezono, ki je bila doslej najuspešnejša. Ugotovili so, da je delo v klubu v redu potekalo in tekmovalci niso imeli kakšnih posebnih problemov. Ker je tovarna Sava prevzela pokroviteljstvo nad društvom oz. klubom, se je materialno stanje kluba izredno izboljšalo, tako da so v redu izpeljali ves program dela.
V diskusiji, v kateri je sodeloval tudi delegat kolesar-
ske zveze Slovenije Jule Ka-čič, so govorili o predvideni preureditvi sedanje speeduav steze v kolesarsko dirkališče v Stražišču. Ustanovili bodo posebno gradbeno komisijo, ki naj bi začela s pripravami za ureditev potrebnega objekta za kolesarski šport v Sloveniji.
Na koncu so izvolili upravni odbor, v katerem bodo isti •člani kot doslej, vodil pa jib bo inž. Vito Gros.
J.Javornik
/O ljubljanska banka
OD NEDELJE DO NEDELJE
HOKEJ — V 10. kolu I. "zvezne lige so Jeseničani gostovali v Beogradu, kjer so zasluženo premagali po slabi igri Partizana. Mladi Kranjskogorci so doma gostili tretjo najboljšo ekipo zagrebškega Medveščaka. Odlično so se upirali favoriziranemu nasprotniku, več pa niso mogli doseči.
Rezultati: Kranjska gora : Medveščak 3:9 (1:1, 1:1, 1:7), Partizan : Jesenice 0:3 (0:1, 0:0, 0:2).
Pari prihodnjega kola: Jesenice : Kranjska gora.
V II. zvezni ligi je kranjski Triglav tokrat v hali Tivoli gostil zagrebško Mladost. Zagrebčani so bi.i boljši. Rezultat srečanja: Triglav : Mladost 5:11 (2:5, 2:2, 1:4).
Za mladinsko državno prvenstvo pa je Kranjska gora premagala Medveščaka. Rezultat srečanja: Kranjska gora : Medveščak 9:4 (1:1, 5:2, 3:1).
NAMIZNI TENIS — VI. zvezni namiznoteniški ligi za ženske igralke Triglava tudi to pot niso imele sreče. Gostovale so v Čoki, kjer jih je premagal Proleter. Edino zmago je dosegla Zakojeeva, ki je premagala Subotinovo. Rezultat srečanja: Proleter : Triglav 5:1.
V soboto bodo v avli šole Simona Jenka gostile zadnjeuvrščeni Obelič.
ODBOJKA — Odbojkarji so zaključili jesenski del v II. zahodni zvezni ligi. Jeseničani so doma izgubili s Salonitom, Kamnik pa je brez težav odpravil Maribor. Kamničani so s 14 točkami tretji, Jesenice pa s 6 točkami desete.
Rezultati: Jesenice : Salonit 1:3, Kamnik : Maribor 3:0.
Pari prvega spomladanskega kola: Borovo : Kamnik, Jesenice : Sava.
SMUČANJE — Na Pokljuki se je s patruljnim tekom za memorial Prešernove brigade začela letošnja sezona smučarskih tekačev. Nastopilo je 130 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov.
Rezultati — ekipno za memorial Prešernove brigade:
1. Triglav, 3. Jesenice; starejši pionirji (4 km): 1. Kranjc (Partizan Lovrenc), 2. Eržen (AIples), 3. Mandeljc (Gorje); ml. mladinke (3 km): 1. M. Fister, 2. S. Fister (obe Triglav); ml. mladinci (4 km): 1. Lotrič (Triglav). 2. Nastran (AIples); st. mladinke (4 km): 1. Bizant (Olimpija),
2. Lotrič (Triglav); st. mladinci (5 km): 1. Brajnik (Fu-žinar), 3. Kavčič (Triglav); članice (6 km): 1. Pavlic (Partizan Lovrenc), 3. Šolar (AIples); ml. člani (5 km s streljanjem): 1. Tajnikar (Olimpija), 2. Šolar (Triglav), 5. Terpin (Jesenice); člani (10 km s streljanjem): 1. Kalan (Gorje), 4. Jelene (Triglav), 5. Gartner (Triglav), 6. Gra-šič (AIples), 8. Dovžan (Jesenice), 9. Ložar, 10. Lotrič (oba Triglav.)
KEGLJANJE — Na tradicionalnem kegljaškem tekmovanju v spomin na Leona Groma se je na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani v soboto in nedeljo pomerilo 65 moških parov. Prvo mesto Je osvojila dvojica Far-kaš-Zdešar (Gradiš) z 2076 podrtimi keglji, tretja sta bila Jenkole-Martclanc 2027, četrta Vehovec-Ambrožič 2017, peta pa Turk-Prion 1986.' -dh
/O ljubljanska bani
Vesoljci spet doma
Tako kot vsako leto je tudi letos na novoletnem sejmu v Kranju od trgovskih podjetij Živila Kranj. — Foto: F. Perdan
Novoletni sejem v Kranju
V Savskem logu v Kranju so v soboto dopoldne odprli XIII. novoletni sejem, na katerem sodeluje okrog 70 razstavljavcev. Največ je zasebnikov ter trgovskih in drugih podjetij, ki so stalni gostje
na novoletnem sejmu. V hali so letos prvič uredili tudi zabavni park za najmlajše, ki jih vsak dan ob 16. uri obdari dedek Mraz. Izbira različnega blaga je pestra, žal pa nimajo smuči, pa tudi izbira
igrač ni ravno najboljša. Sejem si je v prvih dneh ogledalo že okrog 20 tisoč obiskovalcev. Odprt bo do 26. decembra, vsak dan od 9. do 19. ure. A. Ž.
(Na dal j. s 1. strani)
njakov — posadka apollo 17 'vseeno opravila neizmerno zahtevnejše naloge. Kar poglejmo: Schmitt in Cernan sta, poleg ostalega, odkrila nenaivaden, oranžno rdeč krater, o katerem menijo, da je nastal v davni preteklosti, po enem izmed brezštevilnih vulkanskih izbruhov; vesoljci so prinesli s seboj celo vrsto izpopolnjenih aparatur, ki lahko »pretipajo« lunina tla do globine 1300 metrov in ki na osnovi tresljajev, nastalih zaradi udarca meteorita oziroma trka ostankov rakete ob pla-netovo površino, ugotavljajo geološko sestavo vrhnjih plasti Mesečeve skorje; Evansu, pilotu komandnega modula, smo v nedeljo prek televizijskih zaslonov sledili iz kabine v breztežnostno vesolje, kjer je z zunanjih sten vozila spretno odmontiral tri kasete filmov, kamer in občutljivih instrumentov, ki vsebujejo dragocene podatke o posameznih fazah ekspedicije.
Od sinoči dalje so torej poleti kabin apollo preteklost. Do konca stoletja ZDA ne mi-
V Savi podpisali samoupravni sporazum
S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela so v soboto v Savi — industriji gumijevih, usnjenih ln kemičnih izdelkov v Kranju uresničili del ustavnih dopolnil. 2e v petek so bile v Savi volitve v vse samouprav.
ne organe. Izvolil] so tri delavske svete organizacij združenega dela, in sicer delavski svet avtopnevmatike Sava — Semperit, delavski svet tovarne tehničnih izdelkov in delavski svet združenega dela organizacij skupnih služb. Izvolili pa so tudi centralni
delavski svet Save — industrije gumijeva, usnjenih in kemičnih izdelkov. V soboto so se najprej sestali in konstituirali delavski sveti posameznih temeljnih organizacij združenega dela ter potrdili delegate za centralni delavski svet. Nato pa se je konstitui-
ral centralni delavski svet in razpravljal o samoupravnem sporazumu.
Samoupravni sporazum so ob 12. uri podpisali direktorji temeljnih organizacij združenega dela in direktor podjetja.
A. 2.
V solato, ob 12. url so v Savi v Kranju podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela. Foto: r. Perdan
slijo več naskočiti Lune. Nji' hovj načrti zdaj predvidevajo gradnjo orbitalnih postaj s človeško posadko ter raziskovanje neposredne okolice Zemlje, kar že dalj časa P° čenja Sovjetska zveza. Ni« prvi niti drugi ne skrivajo vojaških ambicij in skoraj neomejenih možnosti nadzorovanja nasprotnika, ki i'lta jo ponuja dobro obvlad<>va' nje prostora okrog naše oble«
i. G.
W
(HRANA ZA PTICE
.ŽIVIL. A
globus
IlODI TO SE ZGODI
Nemalo Tržičanov Je ogorčenih,  ko  so devet
bil° dni
lahko občudovali nabito p°|j ne smetnjake in odpadke, k1 so se kopičili okoli posod smeti. V Tržiču namreč odgovorni niso od 26. nov. do 4' dec. izpraznili okrog 600 -sn,e£ njakov. Ljudje so se upravičeno razburjali, saj moraj plačevati precej visoko srrie" tarino. Verjetno so to povzročili prazniki. Pred nami s° novoletni prazniki in upaj"'0' da se primer ne bo ponovi
lllllllillllllllllllllll
v3
S.
NOVOLETNI POPUST
SEZONSKI   OBUTVI V VSEH POSLOVALNICAH TOVARNE
U IS LITVE
TR2IC