819. štev.
V Ljubljani, sobota dne 28. marca 1914.
Leto III.
JS“
wf=
»BjigiaiiiBiui!' samaš.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*. <
„DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah fn praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »HODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostarljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike slane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 1'00 K. —- Naročnina se pošilja :::	upravništvu.	::j
:::	Telefon	številka	118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Napredek Gorice je edino v Slovenstvu.
Vkljub temu, da ima Gorica še precej močan srednji stan italijanske narodnosti, ni ta pripomogel čisto nič k napredku. V tekočem stoletju ni nastala v Gorici nobena tovarna ali Industrijsko podjetje večjega obsega. Italijanom manjka pač žilavosti in podjetniškega, trgovskega duha. Tudi ni misliti, da bi se razvila pri nas kaka večja industrija v doglednem Času, ki bi mogla povzdigniti mesto; ker smo oddaljeni od morja, nam pianjkajo tudi ostali predpogoji.
Ravno tako stagnira, oziroma pazaduje trgovina v zadnjem času, posebno veletrgovina s kolonialnim blagom, ki teži proti Trstu, odkar je sezidana nova transalpinska železnica. V zadnjem času ie ostala Gorica zalagateljica le najbližje okolice. V bodočnosti ni mogoče upati, da se bo razširila trgovina s kolonialnim blagom, t. j. žitom, moko, (sladkorjem, itd., ker tržaški trgovci konkurirajo uspešno zaradi nižjih pen z goriškimi. Nasprotno pa je Pričakovati, da bo izgubila trgovina V tej stroki na veljavi, ker marsikateri slovenski podeželski trgovec kupuje dandanes pri goriškem italijanskem veletržcu le zaradi tega, ker mu je dolžan iz prejšnjih časov. Slovenski trgovci se vedno bolj oproščajo iz spon italijanskega kapitala ter se obračajo v Trst.
Da je vkljub temu Oorica vsaj pekoliko napredovala v zadnjih petnajstih letih, se ima zahvaliti edino Vojaštvu in dijaštvu. Leta 1900 je $te!a Gorica komaj 24.000 prebivalcev, danes pa že okoli 29.000. V tem Prhastku pa tiči okoli 2000 vojaštva •n 1000 dijuštva, tako. da se je po-%Jo2iio civilno prebivalstvo za boriti ?ooo duš. Ce bi sc' ne bili ustanovili dve novi gimnaziji in učiteljišče, ter nove vojašnice, bi bila Gorica dandanes ravno tam, kjer ie bila okrog leta 1900.
Uvaževati pa je treba, da se ustavi od sedaj naprej prirastek vojakov in dijakov. S tem dejstvom pa bo odrezan Gorici njen skoro edi-pi vir napredovanja. Ce bo živela Dorica še nadalje pod takimi gospodarji. ne bo mogla napredovati, ampak bo obsojena v stagnacijo in propadanje. Edina rešitev, ki more ohrabriti srednji stan, povzdigniti {splošno blagostanje Gorice, je gorička okolica. Goriška je vendar znana kot ena najboljših vinskih dežel: na zapadu Brda, na vzhodu Vipavska dolina, sredi med temi Gorica, ki je bo svoji legi takorekoč ustvarjena, da postane eksportno središče vinskega pridelka. Nadalje imamo po
Posamezna dev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Nežeu.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6*
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana iu zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*.
r.garB«w Jj
celi okolici obilo zgodnjih pridelkov: zgodnji krompir, zelenjava, sadje itd. Od štirih strani se stekajo železniške proge v Gorico, ki tečejo na splošno po jako plodovitih tleh in bi lahko prinašale dan na dan ogromne tovore redkih in dragih pridelkov. Oorica bi lahko zalagala z vinom, sočivjem, zelenjavo vsake vrste velik del alpskih dežel.
Naši mestni očetje pa niso iz-prevideli v svoji brezbrižnosti in italijanski nadutosti velikega pomena, ki leži v tej okolščini. Vedo namreč dobro, da bi morali v tem slučaju podpirati tudi oz. celo večinoma slovenske kmete. Kajti Furlanija ima zelo malo stikov z Gorico in ne izvaža skoraj nič onih pridelkov — izvzeinši vino — ki pridejo za eks-port v poštev. Vrhutega ima Furlanija tudi na splošno jako mak) zvez z Gorico, ker ima svoja središča v Cervinjanu, Gradežu in Tržiču. To uvidevajo dobro naši mestni očetje —■ kamoristi in zato ne podpirajo eksporta. Posledice niso izostale. Ob trgatvi se vidi, da se eksportira skoro več vina v vaseh kakor v Pr-vačini, Dornbergu itd. nego iz Gorice. V svoji slepoti pa ne premislijo goriški Italijani, da le to tudi za nje edini rešilni čolniček. Če ne pritegnejo dežele nase, če ne združijo trgovino in zlasti ek šport vseh poljedelskih pridelkov v Gorici, bo morala propadati.
Volilni boj, katerega bojujejo sedaj kamoraši proti Slovencem, ie za Italijane zelo dvorezen: tudi če zmagajo, bodo tirali GOrico in ž njo v prvi vrsti italijansko meščanstvo v pogin. Pa tudi za nas Slovence ie ta boi nepregledne važnosti. Kajti mi vemo dobro, da more naš kmet po deželi le tedaj dobro uspevati, ako mu bo dana prilika, da spravi svoje pridelke v denar. To bo mogel le tedaj. če se ustvari v Gorici nekaka centrala za trgovino in eksport vseh podežehdh pridelkov. Boj. katerega bojujemo sedal ml v Oorlcf, bo Imel
velike posledice ne le za nas meščane, ampak za celo deželo. Zatorej, kmet, podpira) svojega krvnega brata Slovenca v Gorici, ki ima iz-
vršiti težko volitvah!
nalogo pri nedeljskih
Volitve v Gorici.
NASl KANDIDATJE ZA III. RAZRED SO:
Komel Valentin, krčmar in posestnik,
Košuik Ivan, c. kr. profesor, Medvešček dr. Peter, odvetniški konclpijent.
Mozetič Josip, stavbenik, Novak dr. Ivo, odvetnik, Premrou Svitoslav, ravnatelj,
Puc dr. Dinko, odvetnik,
Testen Lovro, revident državne železnice.
Za jutrišnjo volitev je Gorica razdeljena v svrho naglejšega in natančnega dela v pet okrajev. Volilei naj se oglašajo pri sledečih zbirališčih: 1. pri Gorjancu na Kornu» 2, pri Jelenu; 3. pri Petelinčku v Nunski ulici; 4. pri Bitežniku v ulici Ponte nuovo 8; 5. pri Kranjcu, ulica Bertolini.
Volite že v prvih jutranjih urah, vsaj do 9. ure! Kdor je oddal glas, naj se po možnosti potem stavi na razpolago odborom po naznanjenih 5 okrajih.
Okoličani mesta Gorice, v nedeljo 29. marca se bo bil dopoldne od 7. do 12. ure hud boi, katerega izid ni za Vas nič manj važen kakor za meščane. Pridite y mesto in agitirajte po svojih močeh med svojimi znanci in prijatelji!
Brez usmiljenja bodo Slovenci zaprli denarnice tistim pijavkam, ki pobirajo groše iz njih žepov, da potem eden strupenejše kot drugi neti sovraštvo proti nam. Na Travniku in v Raštelju je kramar poleg kramarja. Vsi žive od slovenskega kmeta iz okolice. Prijazni so in znajo slovensko, kadar je treba /vabiti našega človeka v trgovino. Gledali jim bomo topot natanko na prste. Kač na svojih pršili ne bomo redili. Kdor bo delal proti nam, lahko pričakuje, da bo lepega dne zvezal svojo beraško culico in prijel za potno palico ter se moral odpraviti drugam, za njim pa ostane spomin na sodniji v obliki koukurza.
V Gorici imamo ljudi, ki niso Lahi in tudi ne od Lahov. Videli bomo. kako se bodo obnašali! Če hočejo v boj za gnilo kamoro. naj bodo pripravljeni na posledice! Obračunali bomo s kamoro, pa tudj s tistimi, ki bi ji pomagali podaljšati življenje!
O peklenskem izduialstvu je prinesla vest četrtkova »Soča«. Razširila se je vest, da je stopil prekupčevalec s krompirjem v St. Andrcžu pri Gorici, neki Peter Lutman — v službo Bombiga, s katerim skuša begati naše ljudi po Št. Roku in drugod. Tako gabno ravnanje izziva v Slovencih nepopisen stud in srd. Ljudje zmigavajo z glavo, češ saj ni mogoče, da bi Slovenec agitiral z Bombičem za Bombiča in kamoro. Taka izdajica Slovenstva bi ne zaslužila. da ji pošten Slovenec pljune v obraz. Kazen ne izostane in ne sme izostati za take zločine.
Med najstrupenejšimi zavratnimi agitatorji je trgovec Steiner. Slovenci, pazite se pred njim in pazite, da mu ne padete v roke!
Volitev je taina in ne, kakor nekateri nevedneži strašijo, da bi bila bbbb . a *mm iraawM—a— aaa—
javna. Vsak volilec prinese glasovnico dobro zganjeno in jo dd v roke c. kr. komisarju. Glasovnica sploh ne pride v roke kakemu Italijanu.
Velevažen uvodnik o goriških volitvah prinese jutrišnja številka »Dneva«. Danes smo ga morali zaradi tesnega prostora odložiti; ker pa vemo, da pride nedeljski »Dan« v Gorico že zgodaj zjutraj, izide v jutrišnji številki, nakar že danes vse opozarjamo.
Štajersko.
Kako se zastruplja mladina. Po
naših gnezdih ne dela odpadništvo le na to, da potujčuje čim več slovenske dccc, marveč tudi na to, da oni, ki je že renegatska ali pa nemško rojena, uccpi čim največ državi sovražnih idej v srca, ki so za vse dostopna. To delo se vrši zlasti po nemških ljudskih šolah, v posebni meri v Celju, Ptuju in Mariboru. Zlasti še v Mariboru, so razili učitelji a la BuB, rojeni Slovenci in sedaj Volksratovci, kaj marljivo na delu. Da imajo ob strani cel štab somišljenikov, je umevno samo po sebi. Že enkrat smo omenili, da mora na meščanski deški šoli v Mariboru znati učenec najpreje prav dobro nemški, če hoče napredovati in potem zeniljepisje rajha. Poveličuje se mu najpreje Nemčijo, potem pa se mu daje v šolsko knjižnico razna ; mladinska« dela. ki direktno pišejo v državi sovražnem tonu. Pred kratkim smo dobili v roke »mladinsko« zgodovinsko sliko meščanske šole v Mariboru, nazvano »Johann von Renys — der Kampf um die Ma-rienburg«. Snov je posneta iz leta 1414, izza bojev pruskih »Križarjev« s kraljem Vladislavov poljskim. Pisec orisuje padec »Križarjev« in njih trdnjave »Marifmgrad«. Zanimive sq besede, v koje izzveni vsa knjiga: »Podvojena pazljivost je potrebna, da se nam ne zaodl kot sosedni, z nami ozko zvezan) državi, koje nemški podaniki so ogroženi po Slovenski poplavi, ki se Ima njim zahvaliti za vso svojo kulturno moč in višino . . .« Kakšen srd. koliko nacionalnega fanatizma se s takim pisarjenjem, čtivom, vceplja v srca mladine! Da, potem ni čudo, da nezreli fantiči do krvi pretepajo slovensko deco in kamenjajo odrasle Slovence na cesti pri belem dnevu. Ce se pridiga v šolah »martirij« avstrijskih Nemcev, potem ni čudo, če postaja ponemčena mlajša generacija državi nevarna.
Studenci pri Mariboru. Pred nedolgo temu so imeli tukajšnji »Tur-narji« svoj redni letni občni zbor. Z zborovanjem samim se bližje baviti se ne splača, ker k temu ni danih prav nobenih iuiciiativ. Konstatirati
hočemo samo kakovost onega mate-rijala, iz kojega sestoja studenška turnarija. Da so po veliki večini sami fizični siromaki je prvo, drugo pa je, da ni najti, zlasti ne v novoizvoljenemu odboru, niti enega samega — nemško rojenega člana. Že predsednik, Pugschitz. nam pove. da je rojen Slovenec. Ce se mu pridruži potem še Weberitsch, to gotovo ni njegova krivda. In če ko-nečno zaključi pestrobojni venec »itschskih« patentr.emcev dr. Ju-ritscli, je res mariborskemu in ostalemu njegovemu okoliškemu nemštvu samo čestitati nad tako čistokrvnimi Tevtoni.
Maribor. (Quo vadiš?) »Dramatično društvo« je tudi letos, kot že dve leti sem, dalo svoji javnosti veliko, zgodovinsko sliko iz Kristusove dobe. Igra je uspela prav čedno in dosegla mestoma naravnost krasne uspehe, tako v igranju kot inscenaciji. Glavna ženska vloga »Ligya« (gdč. Jager) je bila v rokah novinke. Kljub temu lahko nnrno tr dimo, da je bila igrana z lepim uspehom, ki nam vzbuja željo, da bi nam ta nova moč bila ohranjena za bodoče. Vinicij (g. Majer), je naš star znanec, ki se Je i tokrat izkazal. Nero (g. Savin) ni bil popoln. Nero je bil »rdečelasec« in kot pevec hripav (kot kakršnega ga označuje v igri sami neka vloga); videli smo ga pa v črno-kodrasti lasulji — z zvenečim baritonom kot pevca, ki vrhu vsega še nastopa kot vinjcnec . . . Mimika jc bila dobra. Ettrice (gdč. Poseb) je bila tokrat menda boljša kot kdaj poprej. Ursus (g. lvanjšič) je v sličnih vlogah doma; da je mogel sodelovati, jcj)rišcl daleč iz —1 ptujske okolice. Cast taki požrtvovalnosti! Chilon (g. Novak) je umetnik. Aldus iu Akte (gdč. Savinova)-sta bili izborni v enem kot v d«V gem. Prav dobri so bili tudi Pppea, Pomponia, Togelinus, Terpnos, Dio-" dorus, Crispus, Peter. Haka, Cen-turio itd. Ena najboljših iu tiajdo-vršenejših oseb večera pa je bil Pe-, tronius (g. Steinberger). Ušla mu ni ne ena onih malenkosti, ki označujejo ta krasni moški značaj. Njegova in Eunice smrt je bila prava umetnost, ki svojega učinka tudi ni zgrešila. Sicer pa se je sam na žival v pismu na Nerona kot — »arbiter elegantiae . . .« — Dekorativni material je bil i tokrat mestoma cistd nov in ga jc ustvarila umetniška roka slikarja Slovenca Horvata. Tehnično vodstvo je bilo točno, dasi so bili odmori mestoma nekoliko dolgi in poskrbelo za krasne scenerije vseskozi, zlasti pa v sliki gorečega Rima. G. Poseb je res mož na svojem mestu. — Godba, orkester »Glasbenega društva« sta marljivo igrala. Za bodoče samo pro-
LISTEK.
M
zevAKO:	*
Srce in meč.
^°man iz francoske zgodovine. (Dalje.)
Čat nekn'-ik Monmoransiški je mol-»Dm trenotkov; nato le dejal:' dim, da bS.^ojster Pardajan. Vi-lniate izboren spomin. Vr-
tudi
me. Ne iščem in
nem se torci\,ZDOren spomin, vr-rekel: izdali	k” ‘_yam
čem a; ko zdaj ■
ne očitam	^
izdajstva-''koni*3*• vzrokov vašega Izvolite zu.o	K«-	to	je	vse.
Izvolite zdaj vzeti	.
t ? znanje, da vam tega Izdajstva; pc sem ga m hočem ga pozabiti.«
Pardajan ga je poslušal z napeto pozornostjo.
Maršal je vstal in dodal z nekakšnim sirovim dostojanstvom:
»Pozabiti hočem tudi, da ste segli prejle po svoj rapir, meneč, da Pride med nama do prepira; pozabiti hočem, da ste si upali misliti, da bi bil pripravljen križati z vami svoj meč.«
Pardajan je vstal in prekrižal roke.
»Svetlost, nemara se je srečal vas meč že z manj plemenitimi ra-mrji. Jaz nisem izmed velikašev, ki smatrajo za svoj poklic, krasti ženske in otroke; jaz nisem izmed voj-
vod, ki so bili posvečeni za viteze, da bi varovali šibkega in se borili z močnim, pa ne delajo drugega kakor to, da perejo svojo podlost s krvjo nedolžnih žrtev. Ne, svetlost, jaz nimam šum, katerih drevesa bi lahko izpreminjal v vešala, niti vasi, po katerih bi se mogel bahati s svojo krivičnostjo, niti gradov s temnimi ječami, ne petoliznih pisarjev, ne stražnikov ob dvižnih mostičih, ki vendar ne morejo zabraiiiti vhoda kesanju, kadar ječi veter v zimskih nočeh, kakor da bi prosile ugonobljene duše za maščevanje. Nisem torej to, kar imenujejo ljudje navadno velikaša. Toda dobro je včasi, da slišijo velikaši besede, kakršne so moje besede. Zato govorim z vami brez srda in brez strahu, zavedaje se, da če ste vi mož. sem jaz tudi, zavedaje se, da moj rapir ni slabši od vašega meča, in da bi imel, če bi vam PTišlo ta lup na misel, siliti me k molčanju, še vedno dovolj velikodušnosti, da pozabim nepozabne spomine ter počastim vas velikaški meč z dotikom svojega poštenega, klateškega rapirja.«
Henrik Monmoransiški je sko-inizgnil z ramami, rekoč:
»Gospod de Pardajan, izvolite sesti; pomeniti se imava . . .«
Ali je slišal maršal ostre besede Starega bojevnika? Nedvomno da. Ali rekel si je morebiti, da ga ne morejo zadeti žalitve iz tako nizkih ust. Nemara pa. ga je tudi navda-
jalo Pardajanovo vedenje z občudovanjem ter utrjevalo v njem načrt, ki ga je bil že zasnoval.
Zato je jrnvzel docela hladno, ko sta sedela oba:
»Vidim, mojster Pardajan, da ste še vedno tako sladkosnedni na železo kakor svoje dni; toda če vam je prav, ne boste vihteli meča nocoj. Nudilo se vam bo dovolj drugačnih prilik. Imam vas za - riega in vrednega plemiča in pi-uam vašemu rapirju čast. za katero se potegujete s tako trpkimi izrazij vaše besede me ne žalijo, ker nočem videti v njih drugega kakor klic hrabrega in poštenega moža. Poslušajte ine torej, ako vam je prav. zakaj storiti vam hočem ponudbo, ki jo lahko sprejmete ali zavrnete, kakor vam bo drago; ako odklonite, krenete vi na svojo stran in jaz na svojo, pa bo vse opravljeno ffičd nama. Ako sprejmete, pa vam bo samo v čast in dobiček.«
»To so moške besede, svetlost!«
Sam pri sebi pa le menil Pardajan:
»Kako leta izpretnene človeka! Svoje dni bi me bil naskočil z mečem in bodalom že za četrtino tega, kar sem mu povedal . . . Toda kaj mi hoče? Mažansijsko zadevo je pozabil, ali na se ne jezi več zaradi nje; laska se mi in me boža — nemara pa me potrebuje?«
»Gospod de Pardajan«, ie dejal maršal po kratkem premišljanju, »ali veste, da bi vam marsikak mlad Človek izmed najhrabrejšili, kar jih poznam, zavidal trdnost vašega pogleda in gibčnost vaših gest . . . Svoje dni ste bili silen človek, a zdaj morate biti naravnost strašni!«
»O, roka in meč se pač navadita drug drugega ... ali je to kaj čudnega?«
»Toda leta?«
»Ah, svetlost, saj ste rekli sami, da se nisem postaral. Nobena reč na svetu se mi ne zdi lažja od življenja in let . . •«
»Tako da bi . . . kakor tisti dan, ko sem vas videl zapodili tri napadalce . . .«
»Eh, svetlost, dokler bodo samo
trije, me ne skrbi.«
»Torej niste izgubili tiste lepe hladnokrvnosti, prožnosti it> sile, ki sem jo tolikanj občudoval?^
»Svetlost, ko se klati človek po belih cestah, sreča marsikoga in doživi marsikaj; ni ga bilo tedna, da se ne bi bil moral spopasti. Nočem vam očitati ničesar, a reči moram, da sem kar rjavel na vašem gradu Monmo-ransiju; no, odtlej sem se spet precej privadil, hvala Bogu, in dobil nazaj, kar je bilo izgubljenega!«
»Dobro!« jc dejal maršal in ga pogledal z občudovanjem; »pa tisti srditi glad po aventurah. ki vas je odlikoval?«
»O, glad bi že še bil, svetlost; manjka le prilike, utešiti ga.«
Ta malomarna preprostost je bila tako smešna,* da se Je maršal nasmejal nehote od dna srca.
»Dobro!« je mislil vojščak, »nič več ni Jezen name.«
»Zdi se torej,« ie povzel Henrik, »ako bi vam kdo ponudil možnost, da se nasitite vsak dan po meri svojega gladu . . .«
»Vse zavisi od vrste kosila, ki bi mi ga ponudil tisti človek. Aven-ture so raznotere. Nekatere me mi-čejo, druge pa inc odbijajo, tako da sem sit, še preden bi mogel sesti k mizi.«
»Da, da,« je menil maršal s tistim mrklim izrazom, ki sc je umaknil le redkoma z njegovega obličja. »Poslušajte me torej z vso pozornostjo, zakaj to. kar vam hočem povedati, Je sila važno.«
Zdelo se je, kakor da se še nekaj obotavlja; nato se je odločil:
»Gospod de Pardajan, kaj mislite o francoskem kralju?«
Klativltez je odprl oči široko.
»O francoskem kralju, svetlost? Kaj, hudiča, pa hočete, da naj si mislim jaz siromak o tem gospodu drugega, kakor to, da je kralj? Kralj! To je vtelešena vseoblast, bitje, ki je le malo manj od Boga, a mnogo več od navadnega človeka; bitje, do katerega ni varno dvigniti oči. kdor noče oslepetiI , . .«
(Daiie.1 i
simo, da je godba — igri primerna. Nekam čudno se zdi človeku, če sliši laskajoč valček, ki mu sledi divja scena gorečega Rima, ali pa, če se igra pred — Pctronievo smrtjo ščegetajoč galop . . . Režijo je imel go-t spod Molek. Dvorana in galerija, sedeži kot stojišča, natlačeno polni.
—a.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na cvetno nedeljo dne 5. aprila 1914 ob pol 4. uri popoldne se bo predstavljalo Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa v 11 slikali s sprem-Ijevanjem godbe in pod režijo gospoda J. Moleka. 1. slika bo predstavljala Jezusov prihod v Jeruzalem; 4. slika Jezusa na Oljski gori; 8. slika Jezusa na smrt obsojenega;
10.	slika Jezusovo križanje, in zadnja slika bo predočila Kristusovo vstajenje. Te pasijonske igre so jako zanimive in bodo zadovoljile mlade in stare. Ker s to igro zaključimo letošnjo sezono, pričakujemo polnoštevilnega obiska. Predstava je popoldanska in se začne ob pol 4. uri.
Goriško.
Laška goljufija pri občinskih volitvah v Gorici. Kakor zvemo, namerava nekdo porabiti volilno izkaznico te dni umrle laške volilke v občinski svet. Opozarjamo na to merodajne kroge, da preprečijo to goljufijo.
Izdajice slovenskega naroda so vsi tisti, ki bodo volili Lahe. 'lak slovenski volilec je navaden tat očetovskih in bratovskih pravic, ki jih proda za glažek vina našemu zagrizenemu sovražniku. Slovenci, bodite značajni in skrajno previdni pri oddaji volilnih listkov!
Laški klerikalci so javno povedali, da se ne strinjajo z laškimi liberalci pri občinskih volitvah in prepuščajo posamezniku popolno svobodo. V resnici pa so poslali gorjški laški klerikalci v neki dnevnik, ki izhaja v kraljestvu, poročilo, v katerem stoji črno na belem, da nikakor ne smejo pustiti liberalcev v nevarnosti, ampak jiin hočejo pomagati proti Slovencem. Taki so ti ljudje doma in taki za mejo!
Kakor kuhan rak se poti Wie-ser zase in za laško kamoro. Zbobnati hoče vse železničarje skupaj, da pojdejo ž njim volit laško kamoro in njega. Seveda se dela dobrega in obljublja vsakemu zlate gradove, Železničarji pa sami najboljše poznajo tega svojega prijatel ja. Pametni Nemci se mu požvižgajo in raje ne jpejdejo volit, kakor da volijo njena. jTa človek preseda vsakemu poštenemu človeku. Železničarji! Vam gotovo ni treba praviti, kaj je ta človek. Zato pa poskrbite, da mu Gorica pokaže — figo.
Čudna mešanica je začela nekam čudno kipeti. Liberalce, klerikalec, mazinijance, socijalistc, Nemce, patrijote, vse to je hotela zmešati kamora v svoj kotel. Iz tega bi hotela napraviti oni »čudni cement«, ki bi držal vso to gnilo ma-gistratno moč pokoncu. To pa se ni posrečilo. Italijanski klerikalci sploh ne pojdejo na volišče (kakor pravijo) ravnotako tudi del naših Nemcev ne. Tako bo menda velik »krah« — vseeno neizogiben.
V Italijanskem taboru je strašen nered. Niti shodi, niti prošnje, niti mošnje — bogate mošnje, napolnjene z Iškarjotovhni cekini — ne morejo napraviti reda v taboru. Eni hočejo na to, drugi na ono stran. Slovenci! Mi nočemo italijanskih, ali nemških glasov, dovolj je še naših nezavednih ljudi, ki cincajo sedaj na eno, sedaj ha drugo stran: te si pridobimo in zmaga bo naša. Torej vsi na delo!
Pred porotnike pide tudi »Novi Čas«, katerega bo zagovarjal doktor Pavletič. Bo pa zopet zanimivo gledati odgovornega ur-edrtika »Novega Časa« na zatožni klopi! — Pa tudi »L’ Eco del Litorale« je tožen od bivšega deželnega odbornika dr. Pettarina.
Gorica. (Vreme.) Po zadnjih lepih dnevih je prišla deževna doba, ki onemogočuje goriškemu kmetu delo na polju. Upajmo, da pridejo kmalu na vrsto res pravi spomla danski dnevi!
Gorica. (Občinske volitve.) Te dni se vidi po go riških ulicah in okolici vse polno kamorašev. ki »delujejo« za Lahe na vse načine, da bi preslepeli omahljive Slovence. Slo: venci, bodite pošteni in zavedni svoje svete narodne dolžnosti in poženite kamoraše čez prag v njihovo preperelo gnezdo! Pokažite v nedeljo, da ste močni in da se ne pustite ogoljufati na slepo srečo in prazne obljube!
Nemški »Turnvereln« v Gorici je izvolil novo načelstvo, v katerem sedijo razni Vratnik. Manski, lover-nik, Vohek itd. Sama pristna germanska imena 1
Tržič. Živinski semenj bodo zopet otvorili. Več sporočimo.
Devin. (Divjaštvo.) V neki gostilni pri sv. Ivanu je sedelo par fantov, ki so govorili o korajži. Med temi je bil tudi neki Franc Ferfolja. ki je poudarjal. da je tako korajžen, da gre ponoči na pokopališče in poruje par križev. Takoj nato je šel res na pokopališče in polomil več križev in nagrobnih spomenikov ter oskrunil več grobov. Radi tega divjaštva ga je aretirala devinska žendarmerija.
Tržič. (Maščevanje.) Odpuščeni delavec Lovrenc Feliščck je iz maščevanja ranil monterja Ortweina, nakar je bil aretiran.
Gorica. Vojaški koncert v mestnem parku, ki bi moral biti v sredo, je bil vsled slabega vremena odpovedan. Vojaška godba bo zato ob drugi obliki proizvajala obljubljene komade.
Mednarodna razstava v Benetkah. Odboru mednarodne razstave umetniških del v Benetkah se je priglasilo 621 umetnikov s 1127 deli. K razstavi pa je bilo pripuščenih samo 114 umetnikov s 141 deli. Med temi je tudi slovanski umetnik Stefan Du-kovič.
Polet iz Trsta v Rhn. Tržaški zrakoplovec Vidmar bo poletel v nedeljo 29. t. m. iz Poroseja (pri Trstu) v Rim. Letel bo čez Raveno. Perudžo in bo dospel že popoldne v Rim. Kakor znano, je hotel Vidmar že lansko leto napraviti isti polet, a je moral vsled viharja pri Jakinu (Ankona) prekiniti svoj polet.
Most čez Sočo iz Zdravščine v Gradiško je vsled preteče nevarnosti od sedaj zanaprej zaprt. Potniki, namenjeni v Gradiško morajo izstopili v Zagraju.
Popravek. Z ozirom na notico »Ta ga pa pihne!« bodi povedano, da je bila dotična slika v »Interrcs. Blattu«.
Razredna loterija. Po 10.000 K
sta zadeli srečki štev. 26.106 in 57.140. Po 5000 K so zadele srečke štev. 20.236, 47.769 in 54.461. Po 2000 K štev. 4223, J017, 17.724, 23.267, 25.918, 28.132, 40.608, 53.991, 54.643, 55.811, 56.942, 61.563, 64.354, 66.933, 71.555. 72.178. 92.499, 93.904.
Naboj kot igrača. Dvanajstletni kajžarjev sin Franc Potočnik iz Lju-bna pri Podnartu na Gorenjskem, je našel te dni naboj, s katerim se je začel igrati. Tolkel je tako dolgo po njem, da je slednjič naboj eksplodiral in neprevidnega dečka težko poškodoval na levem očesu.
Nevarna kupčija z volom. Pred kratkim jc prodal posestnik Jakob Straža iz Zlatega polja na živinskem sejmu v Mengšu nekemu živinskemu kupcu vola in kupec mu je dal aro. Čez nekaj časa pa je prišel kupec k Straži in je hotel kupčijo razveljaviti ter je zahteval od Straže aro nazaj. Ker pa Straža ni hotel o tem ničesar slišati, je potegnil kupec iz žepa samokres in je začel z njim groziti Straži. Neki orožnik je napravil konec tej kupčiji s tem, da je vzel kupcu nabiti samokres.
Samomor dekleta. V Zagorju sc je te dni ustrelila osemnajstletna rudarjeva hči Cecilija Sajovic. Vzrok samomora mladega dekleta, je doslej neznan.	.	 t
Oti velikonočne n e tl el | e 12. do 17. »prilil — 6 dni!
Modra miška!
Z Magdo Lessing!
Dnevni pregled.
Oflclozni optimizem. Na Rumun-
skem sc dogajajo čudne reči. ta država, ki je šla dolgo vrsto let brezpogojno s trožvezo, menja očitno smer svoje zunanje politike, t. j. trozvezi obrača hrbet in sc približuje trojnemu sporazumu in sosednjim državam ki se tudi naslanjajo na trojni sporazum. Že prisrčni odnošaji, ki vladajo med Romunijo in Srbijo, ki jih v Bu-kareštu čisto nič ne prikrivajo, dokazujejo resničnost te trditve, sedaj pa. jfe poroka najstarejšega sinarumim-skega prestolonaslednika s hčerjo — ruskega carja. Ta stvar je menda žc popolnoma sklenjena in dogovorjena, ker se je celo dunajski oficiozus »Neues Wiener Tagblatt« čutil primoranega spregovoriti o tej predsto-ječi poroki, ampak na mesto da bi natočil občinstvu čistega vina, poskuša javnost tolažiti na prav otročji način: pravi namreč, da ta projekt nima nobenega političnega pomena ali ozadja in da se poroči rumunski princ s hčerko ruskega carja samo zato, ker je on — pravoslavne vere! No, tako naiven pa vendar ne bi smel biti »Neues Wiencr Tagblatt«, četudi je oficiozus. Saj je vendar znano,, kako majhno vlogo igra pri sklepanju zakonov vera, posebno v vladarskih rodbinah. Črnogorska princeza Jelena se je poročila za italijanskega kralja in —postala katoličanka in takih slučajev je vse polno. Tudi marsikatera nemška princeza bi hotela prestopiti v pravoslavje, da bi sc poročila z rumunskim princem, ki si išče nevesto na Ruskem iz čisto drugih kot verskih vzrokov. Vedo to prav dobro tudi dunajski oficiozi, samo povedati nočejo tega.
Obletnica padca Drinopolja. V četrtek je poteklo leto, odkar jc padla turška trdnjava Odrin, ki je stala Bolgare in Srbe nepopisno velikih žrtev. Ob tej priliki se je lahko videlo na srbski in bolgarski strani, kaj misli ta in oni narod ob tej obletnici. V Bolgariji smo n. .pr. videli, kako je branil izdajico Savova sam bolgarski pesnik in pisatelj Vasov. Slavil ga je kot narodnega mučenika in javno pozval vlado, naj ustavi proti njemu vse preiskave. Daleč so prišli Bolgari! — V Belgrddu so se vršile po vseh cerkvah maše-zadušnice za padle junake. Časopisje se je z obletnico mnogo bavjlo in obširno pisalo o mestu, ki sta ga tako težko zavzeli dve armadi, ki ga je pa pozneje zaigrala Bolgarija zavoljo svoje lahkomiselne politike.
Demonstracije proti vojnemu ministru v Angliji. Angleški vojni minister Seeley se je prošle dni napotil v svoje urade. Ko ga je občinstvo spoznalo, se je zbralo pred nje govo palačo in klicalo; »Sramujte se!« Kljub burnim vzklikom iz množice ni bilo treba aretacij. V Angliji pač ne pozna narod medsebojnih na-sprotstev in zato se je ulstersko vprašanje zaključilo s porazom vlade.
Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen smeh!
Kinematograf Ideal.
Lmbljana.
— Vesela vest. Od več strani se nas je prosilo, da bi »Bodeča Neža« že v soboto izšla, ker v nekatere kraje pride za nedeljo prepozno. Doslej tern željam vsled tehničnih ovir nismo mogli ugoditi. Danes pa bo »Bodeča Neža« že popoldne v trafikah, da jo bodo lahko vsi kupili. »Dnevu« bo priložena jutri.
—- Današnja »Neža« prinaša zopet tepe stike: iki prvi strani vidimo dva stara zaveznika — glose Sibajo naše razmere — kralj Wied sc boji za miljene — na zadnji strani je »Šviha« — poleg tega pa mnogo dovtipov. •
— Kako je izglodala Ljubljana ob Tipski slavnosti in kako jc izgle-dala ob 5001etnem slov. jubileju — vidite naslikano v današnji »Bodeči Neži«! Kupite jo lahko že danes zvečer!
— »Trst mora biti slovenski — Gorica mora biti slovenska« — taco odmeva bojni klic od juga. V Ljubljani pa se gotovi »Slovenci«, noč in dan trudijo, da bi postala nemško klerikalna. Ali ni to žalostno za »belo Ljubljano«?
— Ovaduštvo in vohunstvo. V zadnjem času se Se v Ljubljani dogodilo toliko slučajev, ki jasno pričajo, da je Ljubljana postala središče konfidentskih potepuhov in špicelj-nov. »Slov. Narod« pravi, da se nahajajo celo v profesorskih krogih in v dijaških vrstah. Pazite se pred ljudmi, ki imajo P°*n sobec revdluci-jonarnih fraz, hitro ga primite za ovratnik — lump jo 111 j0.1? , £??*•. .
t— Moščanski sodniki. Klerikalni moščanski sodniki, si menda posredovalni urad ne vzamejo tako resno, kakor bi si to	?1oyck,9kl lina
Opraviti s temi gospodi. Dne . t. m. bi se imela vršiti poizkusna poravnava med Pavlo Dolničar, delavko tobačne tovarne v pokoju, in med g. Vidmar Matija, spr. v pok. v Vod-matu, ker je ista zalila na neeuven način, kakor to zna le se kaka hribovska dekla g. Vidmarja samo zaradi tega, ker jo ni hotel g. Vidmar pozdravljati že na dvajset korakov daleč. Stranke so bile povabljene na
11.	uro dop. in čakala sodnikov. 11 pa so menda rajši sedeli pu casici ruj-nega vinca v Orazmovi gostilni, kakor da bi se potrudili pravočasno v občinsko pisarno, kjei je cakalo ne-broj strank. Ali so čutili moscanski sodniki, da je Pavla Dolničar bolj tercijalske narave m se, kaj rada prilizuje Oražmu, ali pa niso hoteli, da bi sodili tako, kakor bi rad to g. Vidmar. Sedaj bode ime v rokah vso stvar še kazenski sodnik v Ljubljani, ki bode prikrajšal njen Jeziček.
— Danes bo zaslišanih-vec prič glede konfiscirane brošure »Klic od Gospe Svete«. G- Zalarja še niso izpustili, upati je, da bo con prej obravnava, ki bo pokazala, kako se sedaj pri nas postopa.
— Umrl ie sin našega igralca Verovška, petošolec Joško. Pogreb
v nedeljo pop. ob 5. Ostalim naše sožalje!
— Slovensko gledališče. V nedeljo zvečer se uprizori kot zadnja predstava v sezoni pretresujoča drama znanega laškega pisatelja Marka Prage: »Alleluja«. S to predstavo se poslovil od nas ravnatelj slov, gledališča,. g. Ign. Borštnik, ki igra v drami težko glavno vlogo tovarnarja Aleksandra Fare. V vlogi viteza Ivana Conteja nastopi kot gost g. Ferd. Tratripuš, učenec slavnoznane Otto-ve dramatične šole na Dunaju. — Režija drame je v spretnih rokah ravnatelja g. Borštnika. Pri predstavi sodeluje godba c. kr. pešpolka št. 27.
— Predprodaja vstopnic za operni predstavi, ki se vršita dne 2. in 3. aprila, se začne v ponedeljek, 30. t. m. doiioldne. Na to opozarjamo zunanje goste.
— Zaključen venček plesnih vaj prirede v soboto zvečer ob 8. v hotelu Ilirija dalje služeči podčastniki ljubljanske garnizije. Prijatelji podčastnikov so vljudno vabljeni.
— Konkurz je napovedal, kakor poroča uradni list, g. Viktor Rohr-maun.
— Ni hotel iti peš v zapor. Predvčerajšnjim je neki stražnik v Kolodvorski ulici aretiral nekega starejšega moža radi vlačuganja. Aretiranec ga je imel nekoliko v glavi in ni hotel iti s stražnikom, češ, da ga bolijo noge. Začel jc kričati kakor bi bil obseden, kar je kmalu privabilo veliko množico radovednežev. Možakar je protestiral proti temu, da bi šel peš s stražnikovi in jc energično zahteval avtomobil ali pa izvoščka. Drugače lie gre na policijo, pa ne gre. Ko se je stražniku zdelo slednjič vsega preveč, je hitel v bližnjo hišo telefonirat po odgonski voz. Ta hip je aretiranec porabil; pozabil je na vse bolečine v nogah in jo je urno pobrisal proč, tako da ga je stražnik komaj ujel. Pobasali so ga v voz in so odrinili z njim na policijo.
— V Ameriko jo je hotel popihati neki dalmatinski delavec in se je preskrbel z napačnimi listinami. Delavca, ki je tako lirej?enel videti Ameriko, je neki stražnik na tukajšnjem glavnem kolodvoru aretiral.
— Aretacija radi prosjačenja. Na Dolenjski cesti je policija aretirala radi prosjačenja nekega brezposelnega slikarja na steklo in ga izročila okrajnemu sodišču.
— Sloviti detektiv Nat Pinker-ton proti tolpi X je naslov senzaci-jonelne detektivske drame v dveh dejanjih, ki se predvaja danes pri
v-ečernih pv©dsts*vi*h v kinematografu Ideal, Poleg tega še najkrasnejša Moric Prince veseloigra »Moric gre na ples.« — V torek »V viharju pogube« kinematografični roman v 6. delih.
Trst.
Tržaška poiota. Peter Fonda, ki je poneveril tisočake iz mestne ubožnice »Pia casa« — kakor smo o tem žc včeraj obširno poročali — je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Ker pa je kazen že prestal v preiskovalnem zaporu, je bil takoj izpuščen na svobodo.
Socialno demokratično lopovstvo. Iz Nabrežine; Na našo prireditev je udrla socialno demokratična pretepaška gruča,'ki je razbijala, da smo mislili, da so nas obiskale zverine. Enega narodnjaka so ranili z nožem. Zagrozili so tudi. da bodo za-naprej nabrežinski Ciril-Metodovi podružnice preprečili vsako prireditev. In ta živina hoče biti jugoslovansko socialistično zavedno delavstvo! Pfuj! Za danes to svinjarijo samo konstatiramo.
Želje Italijanov. »Piccolo« sanja, da bodo v bodoče italijanski in nemški študentje skupno nastopali proti slovanskemu dijastvu. Veste zakaj? Zato, kar sta se sestala v Benetkah italijanski »re« in nemški »Kaiser«. 'TRST
Poslovilen večer g. Mitrovičeve.
Pišejo nam: 2. marca je na slov. odru v Trstu poslovilni večer g. Mitrovičeve. Pač škoda, da nas zapušča ta izborna dramska moč, skoraj gotovo za vedno. Gospa Mitrovičeva se je vedno potrudila, da je vsako stvar dobro naštudirala. Prišli so časi, ko je bilo pri naših letošnjih slabih gledaliških razmerah treba hitro spremeniti program in stvari, ki so bile že naštudirane, pustiti in se kaj novega priučiti. Gotovo je ta neprijetnost vedno doletela najbolj našo proslavljenko, ki je imela vedno največje vloge; a nasproti temu ni bilo pri njej nikdar opaziti najmanjše pomanjkljivosti. Kako izborno pa je ona igrala, ve občinstvo samo. Ko' mlada, naivna, trmoglava punčka kot zaljubljeno dekle, ali pa kot moderna, včasili premoderna dama; posebno v teh vlogah je bila umetnica. Njene najboljše vloge pa so bde v klasičnih igrah »Romeo in Julija« in v »Otelu». In ne samo občinstvo ampak tudi dramatično društvo z njo izgubi veliko, Ona je bila ena izmed
tistih igralcev, ki so poznali in pri-poznali neugodno stanje; tudi sama je to občutila, a nikdar ni bilo slišati najmanjšega zabavljanja, ali celo, da bi delala kake neprilike, kar sc v takih razmerah, kakor so naše, prav dostikrat zgodi. Upamo, da bo naše slovensko občinstvo na poslovilni večer prišlo v prostore slov. Talije v Trstu in na ta način pokazalo, naj-lepšo zahvalo naši znanki. Dne 29. vsi v naše gledališče!
Slovensko gledališče. Nedeljska popoldanska predstava je odpadla. Zvečer se je uprizorila »V plamenih revolucije«. Udeležba silno slaba. Menda zato, ker je padal dež? Pa saj imajo ljudje vendar dežnike. --Pri igri, ki je izpadla dobro, je bil jako dober g. Kovačič in tudi njegova nevesta — samo pretiho je bilo njeno izgovarjanje. G. Bolcslavski je bil kot francoski komisar premalo odločen. G. 'Toplak je bil izvrsten.
Magdalenska Ciril - Metodova podružnica jc imela v nedeljo, dne 22. marca 1914 svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi odbor, ki se je v prvi seji, dne. 23. t. m. konstituiral kakor sledi: Benedikt Godina, predsednik, Josip Vibcral, podpredsednik, Josip Moženič, tajnik, Matija Antončič, blagajnik; za Sv. M. M. zgornjo: Vekoslav Kodrič, blagajnik; za Sv. M. M. spodnjo:	Marsič Anton in Piško Josip,
odbornika! Gregorič Drag. in Trošt Fran. pregledovalcem računov.
Slovenci, pozor! Volitve v pokojninski zavod so pred durmi. Zadnji hip jc. Italijani in Nemci so se združili, socialni demokratie jim bodo pa na tihem pomagali, vsled česar niso postavili svojih kandidatov. Boj bo hud. Zato je potrebno, da v zadnjem hipu storimo vse, kar nam je le mogoče. Glasovnice na) se nemudoma oddajo volilnemu odboru, ki Ima svo) sedež v »Narodnem domu«. Kdor ima količkaj časa, naj ga vpo-rabi za agitacijo; gre naj med neza-vednejše in naj jim pove, kaka je njihova dolžnost. Vsi Slovani nai glasujejo edino in samo za tiste kandidate, ki jih predlaga narodni volilni odbor! Kdor ravna drugače, ta škoduje naši narodni stvari. Slovenci in Slovani, pozor! Na delo!
Makaroni. V gledališču »Eden* imajo neko pevko, ki poje o makaronih. Italijane je očividno sram, kadar pevka ubira na makaronske strune, ker se bržkone spominjajo pri tem, kako so jugoslovanski dijaki na Dunaju z makaroni za klobuki zasramovali italijansko dijaštvo. Živeli makaroni!
»piccolo« in bližajoče se volit-"'
ve v Gorici. Popularno razumljivo jc, da se »Piccolo« silno zanima za iližnje volitve v Gotici. Že dolgo je imel strah pred temi volitvami, toda sedaj, ko so te na pragu, se »Piccolo« tar zvija od samega strahu pred Slovenci v Gorici. Silno ga peče. da se niso združile goriške laške stranke in da niso postavile skupnih kandidatov, ki.naj bi šli v boj proti pri-vandrancem Slovencem, ki pretijo vzeti iz rok Lahom zopet eno laško mesto, kakor so jim jih vzeli Hrvatje v Dalmaciji. Lahe v Gorici roti, naj udarijo z vso silo proti novemu naskoku Slovencev in pravi, naj Goričani dobro pomislijo, kaj bi to pomenilo, ako pade Gorica. Pravi, da bi se vršila nasilja nad Italijani, kakor se vršijo dan na dan, posebno pa v zadnjem času v Dalmaciji, povsod, kjer so Lahi v manjšini. Razume se, da so vsa ta nasilja popolnoma izmišljena in so le grda »volilna srC“‘ stva«. Posebno pa peče »Picčoja«, da so se Slovenci v Gorici lepo združili ter da vdarijo skupno na stoletnega krivičnega gospodarja Laha, ki je tlačil naše ljudstvo iu ga izsesaval. Toda našim vrlim Goričanom so se odprle oči; oni stopajo z združenimi močmi v boj proti stoletni mori. Prepričani smo. da bo ta združen slovenski naskok silen udarec Lahom in da ga bodo oni tudi temeljito občutili. In ako ne bo zadostoval prvi udarec, pride čas ko bodo naši zavedni in vzorni goriški Slovenci zadajali goriškemu italijanstvu udarec za udarcem, dokler ne dobijo v roke Gorice, do katere imajo edino oni pravico. — Tržaški Slovenci pozdravljamo skupen nastop naših vrlih Goričanov, v svesti si, da žetev prej ali slej ne izostane. — Bratje Goričani! Agitirajte povsod in pri vsakem koraku. Vsak glas je vreden zlata, in ne trpite, da bi izginil niti eden. Vsi v boj za naše pravice, za našo iztrgano nam Zemljo!
O politični aretaciji g. Zalarja prinaša »Piccolo« danes, 26. 3. sledečo izvirno poročilo iz Ljubljane: Državna policija je aretirala tukaj urednika in izdajatelja lista »Slavno Jug«, Zalarja. V njegovem stanovanju in pa v njegovem uradu so se izvršile preiskave; zaplenjenih je bilo mnogo tiskovin, med njimi tudi tisoč (1000) izvodov neke brošure...« — O aretaciji g. Zalarja zaradi osumljenja, da poseduje neko prepovedano brošuro ali kaj podobnega, nam ie znano. O
Mesto vsukega posebnega naznanila.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem soroduikoin, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul včeraj ob 4. uri 15 min. pop. na5 dobri
Joško Verovšek
dijak V. razreda I. c. kr. drž. gimn.
Truplo predragega ranjkega se bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 5. uri po* poludne blagoslovilo v Gosposki ulici St. 10 ter prepeljalo na pokopališče Sv. Križa k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 28. marca 1914.
Anton Verovšek, oče. Anton Verovšek, brat. Oroslav in Miha Verovšek, strica.
I. pogrebni zavod Jos. Turk.
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------------- tvrdke	R.	MIKLAUC -------------------
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica : rceeben cddelelc v prvem nad etrcpj-u. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
izidu hišne preiskave in pa preiskave v njegovem uradu, pa slovenska javnost še ni tako dobro ^ informirana kakor »Piccolo«. I udi še nismo ni-kli slišali, da bi izhajal na Slovenskem kak list z imenom »Slavno Jug«, za katerega pa ve »Piccolov« ljubljanski poročevalec. Trde buče mora biti ta »Piccolov« ljubljanski!.) poročevalec, da niti tega ne ve. da besedi »Slavno Jug« nimata sploh nobenega pomena, vsled tega tudi ne more služiti nikoli za naslov kakemu slovenskemu listu. Morda pa je »Piccolovega« poročevalca zopet kdo prav pošteno potegnil, sicer ne bi pošiljal v svet pravljice o listu — pravzaprav dnevniku (giornalc) — »Slavno Jug« in pa bajko o 1000 in eni brošuri, katerih poslednja' je naj-
brže on sam!
Po strehah ie prišel v stanovanje. Alojzija Zuttion, stanujoča na trgu Sv. Katarine št. 2, v 5. nadstropju pod streho, je odšla z doma, da si nakupi živeža. Zenska je zaprla stanovanje in pustila 41etncga otroka samega doma. Ko se je povrnila, je našla v veliko začudenje, v stanovanju okrog 14 let starega dečka, ki le tolažil otroka, ki je jokal na ves • glas. «No vidiš, sedaj je prišla inama. •sedaj ne jokaj več, ti revček.« Ko je to izgovoril dečko, je uljudno pozdravil in odšel naglo iz stanovanja. 'V Prvem trenotku ji niti ni prišlo na misel, da bi ustavila dečka in ga povprašala, kako je prišel v stanovanje. Ko je nato stopila v sobo, je videla, da so omare odprte: iz enega izmed predalov ji je zmanjkala zlata zapestnica trije prstani in srebrna ura. Sta je’ na policijo in podala ovadbo. Policijski agentje so kmalu iztaknili malopridnega dečka Umberta Follo, ki je odnesel dragocenosti. V pričetku je tajil, nato pa je povedal, da je vse ukradene reči zakopal. Stražniki so jih res našli na označenem mestu. r~ Deček se je izprehajal po strehah in ker je videl, da ie strešno okno onega stanovanja odprto in da ni doma nobenega kot sam otrok, je prilezel v stanovanje in izvršil tatvino.
ULSTER. '
Nasprotstva v angleškem ministrstvu. — Ulstrovcem nove koncesije.
— Novi Homerule za Ulster.
Dunaj, 27. marca. Londonski zastopnik »Wiener Allg. Ztg.« _ Je imel priliko govoriti z visoko politično osebnostjo. Ta je potrdila, da so se v Asrjuithovem kabinetu že dalje časa nahajala nasprotstva. Ta nasprotstva so se v posebno jasni luči pokazala sedaj v Ulsterskl krizi. L!oyd George in Curehill sta bila za najostrejše odredbe in postopanje proti Ulstrovcem:	vojni	minister
See|y in Morlev sta pa bila za popustljivost in kompromise. Gotovo je, da se je nameravala oborožena intervencija In da je mornariški minister že odredil vse potrebno za prevoz. V načrtu je bilo iti najpreje v Bolfost.
Vlada ne želi razpusta zbornice.
Vlada ne želi da bi bila zbornica razpuščena in dela na vse načine, da bi razpust preprečila. Popolnoma izključeno pa je. da bi se vlada proti Ulstrovcem poslužila oborožene intervencije. Iskala bo novih kompromisov. Celo o novem posebnem Home rule za grofijo Ulster se uva-žuie.
London, 27. marca. Ministrski svet se ie danes celi dan posvetoval. Širijo se vesti o novi težki krizi. Voditelji unionistov (ki so proti avtonomiji Irske) pričakujejo demlsijo ministrstva. V današnji seji je podal Asquith izjavo o položaju.
NESREČA NA MORJU. %
London, 27. marca. Daues zvečer dospela poročila pravijo, da se je francoski parnik St. Paule ponesrečil. Na svojem potu proti Sidneju je zadel ob skalo in se potopil, 18 oseb je utonilo.
Telefonska poročila
Pred važnimi dnevi.
fTelefonsko poročiio našega rednega poročevalca.)
^ločilni dnevi trkajo na VRATA. — ITALIJANSKI STRAH.
Čistokrvni furlani dobrega SRCA. — TREPET PRED SLOVENCI.
Gorica, 27. marca. Italijani so izdali poziv na svoje volllce v katerem ni niti besedice o Italijanstvu. Ponižni so kakor psi in vzdihujejo o svojem težkem položaju. Kot obeše-niaki — tako grenijo sami sebi zadnje ure. Svoje kandidate hvalijo kot ^stokrvne Romane plemenite krvi "* dobrega srca. Prede jim najhujša, Ker vidijo v skupnem slovenskem hastopu svoi neizogiben propad.
PRIZNANJE IZ STRAHU.
Gorica, 27. marca. Piccolo, ki je vedno tajil število naših ljudi, prina-
«5«	?! ves*’ da Prebiva v Gorici
10.000 Slovencev. Kljub temu, da se *®za par tlsočev zlagal tudi takrat, Idegovo priznanje je vredno zlata, naitl s tem je indirektno povedal, da Se bliža kamorašem usodepolni ko-Slovenci, neustrašeno na volile, odločeval bo vsak glas!
AGITATOR BREZ SREČE.
Gorica, 27. marca. Neki Obizzi, ie bil svoječasno član Sokola in je ®®daj vnet kamoraš, se je pojavil na “rajih kot agitator za uiaglstra-P® ni ime! sreče In bo za rahljajDko™jŠlien0 de^anie ,ežM pre‘
NEMŠKI CESAR V M1RAMARU i rst, 27
Peljal senikin rca- Danes se je pri-
to ie obiskal avsfru^ cesar slednika Frana pI *^ega Prestolona-
hala v	’	kl	50	”a-
Prlpellal	S.r»1a »Mlramar.
zollern«.	b“i»'	ladji	»Hohen-
nemške ladje in sicer »So£e tri
slav« in »Stolpner*. *>red »Miromlr« 16 dospel okoli II. dopoldne. Tam
ga je pričakovala avstrijska flota. Vršil se je pozdrav s salvami in »hu-*a-klici«. Donele so tudi himne. Fran Ferdinand se je podal na ladjo, nakar sta šla z Viljemom v grad, kjer sta imela pogovor: o čem, ne ve-mo. Od daleč so gledali ceremonije radovedneži. Policija ie bila tudi na nogah.
korytovsky-sapieha.
... Krakov, 27. marca. Listi trdijo kljub vsem dementijem, da bo cesarski namestnik Korytowsky poklican v Stiirgkhov kabinet kot fl-ančni minister. Na njegovo mesto
pa MWe
Gostilna, Anton Ivančič
TRST. Aftdemo de Toni, via Ntiova A TRST.
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in 'i izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ----------
m- BUFFET-RESTAURANT -m
Mali oglasi.
Damske žalne obleke (kostume) vse velikosti po najnovejšem kroju priporoča konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred škofijo 19.	99—x
Proda se kovaško orodje. Naslov v Anončni ekspediciji v Ljubljani.	149—2
Sprejme se gospodična na hrano in stanovanje. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani. 148—2
Odda se majhna meblovana sobica s posebnim uhodoni, solidnemu gospodu s hrano. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani. 147—2
Proda se 2 postelji, omaro za obleko, umivalnik, nočno mizico in banjo za sedet. Vpraša se v trgovini pri »Soncu«. Pogačarjev trg. 76—3
Proda se dobro ohranjen, športni čoln. Izve se: Stari trg 7. 153—2
Slovenskq, brivnica Trst, ulica Belvedere štev. 57
Anton Aovaik.
IS Hlev
za štiri konje se odda, Rimska cesta štev. 19.
Delikatesna trgovina v Ljubljani sprejme
Sr učenko.
Kje pove upravništvo tega lista.
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsako-jnur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršo vice Štev. 383 pri Pragi (Češko).
Dva krepka učenca
sprejme takoj proti primerni začetni plači tovarna zamaškov
Jelačin Ko.
Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
Motorno kolo
NECKARSULM 21(2 HP.
Proda se po jako nizki ceni.
Naslov pove Anonlua ekspedicija Hočevar.
! ISoio VOfistlO !
st&roznane trgovine jestvin in koionijalnega blaga
Anton Mihelič
Irst, Moja n št. §
(tik rojattske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršič.
rfoTIS
Cjft
SANATORIUM - EMONA
ZA-NOTRANJE • IN ■ KIRURG ICNE -BOLEZNI.
-PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4
SEF-ZDRA/NK:PRIHAEIiJ DR FR. DERGANC
Modistinja
Minka Horvat, s{&b&
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za nio-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Via Nicold 11. — TMMT
Via Nicold 11.
Podpisana vljudno naznanjava p. t. občinstvu, da sva prejšnji buffet „Istria“ razširila v buffet-restaurant z dunajsko kuhinjo. — Točiva: GOSko beio in kulmbaSko črno pivo, pristna istrijanska, dalmatinska, Štajerska in nižjeavstrijska vina. — Opoldne in zvečer abonement.
ZEC. ZEšisser.
Trulp.
FRAN KRAIGHER
Irrojašlrl mojster
Gospcska "U-ilca. šteTT*. S
se priporoča slavnemu občinstvu za natočila vsakovrstnih obleli po meri. — Inozemskega in dcmsčega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cer.e zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
GVIDON CADEZ
Ljubljana, Mestni trg štev. 14.
Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete. -	- -
Odvetnik
Dr. Karl Koderman
naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno
v Mariboru.
Tegetthoffova cesta 30.
Telefon št. 192.
: Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so naši : svetovnoznani
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, Stari trg 9.
Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odeon, \ Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon“ itd. itd.
Gramofoni ±& od. 33Z 26. naprej. IFlošJče „	„	„	1-30
Oerdlui ToxesEpia,6j3.o.
Vs« popravila se IzvrSujeiti točno in solidno.
Alfred Frinkl, kom. družba
trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastop.,
Stritarjeva -ulica štev. ©.
Rezervni fondi K 58,461.432*56« • Izpli odškodnin* in apikalije K 123,257.685' v z o j e m n o
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
i,,i ih tu »n •	*"'•	limt A. & E. Skabent6
Mestni trg štev. 1®.
izbira,!	Solidna	postrežba!
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
SelenTomgova nlica šte^r- ©-
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav.
— Topič „S-A-X4TTT“- =
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Umetalni ogenj.
Ceniki zastonj in frnnko.
Pozor!! BEZOJA.V! Pozor!!.
Največja menažerija
Iz Hagenbeckovega živalskega parka, v Areni »Narodnega doma“ dospe te dni v Ljubljano in se vrši prva
gala-paradna predstava
v nedeljo, dne 29. marca ob 4. uri popoldne in 8. uri zvečer Iz bogatega programa posebno opozarjamo na
trideset levov
ki jih privede drzni kapitan Alfred Schneider, ki je dosegel v vseh evropskih državah največji uspeh. Nadalje je omeniti čudovite predstave 3 zračnih akrobatov Alfonso, potem Miss Nordini, uganka vseh kriminalov ra policije s svojimi čudovitimi razkanitrim umetnostmi. Nadalje 3 originalni bratie Parison s svojimi plastičnimi predstavami. Nadalje nastop kačjega človeka imenovan človek brez udov. Fridelly 1.1. d. !. t. d. Med odmorom nastop klovna Avgusta
Poslano.
Gospod pleni. Trnk«ezy lekarnar v IJ uhlja ni.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „,sladni čaj“ zredila. Fant e poldrugo leto star, čvrst in močan n ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih'3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnega uspeha imela. Sladim priporočam vsem starišem.
Spoštovanjem
Maks« Kovač, e. kr. vojaški uradnik.
V Pulju, dne 23. marca 1914.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako tnodno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprckosljlva v
otroških oblekcah
::	in	rojstni	opravi	::
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga,  se blagovolite obrniti na tvrdko iz—i:=r
kaberne Mestni tr§10*
obstoji od 1.1888.
IMIecL
Ir	-m
model 1914,
ki so vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena
Glavno zastopstvo In zaloga
specialna trgovina šivalnih .*. .'. strojev in koles
stor K
Cene prostorom: numeriran sedež K 3*—, I. prostor K 2'—, n. pro-1-50 stojišča 60 v. Otroci in vojaki od narednika nižje pri popoldan-
eki -predstavi polovične cene. K obilni udeležbi vljudno vabi
ravnateljstvo.
Najnovejše
kravate
ža gospode,
pentlje, samovez-nice in vse druge
modeme fazone, ovratniki, zapestnice, naramnice, podveze, nogavice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah
v modni in športni ===== trgovini ---
P. Magdič,
Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado .Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in laSnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasntfarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Vsako sredo in soboto
prodaja
:: blaga za obleke in perilo :: za skoro
polovične cene
podjetje zvezdnih tkanin
„Hermes“
brata Wokač
v Ljubljani, Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte).
IGN. VOK,
• • • •
I_i3vL"bljan.a.
Sodna "ulica, št. r7.
Lju/bljana.
Ne zamudite ugodne prilike.
Samo nekaj dnij.
Prostovolfna dražba
popolna razprodafa zalog:« čevljev
Ljubljana, Wolfova ulica 12 (na dvorišču pri Auru)
kakor moških, ženskih, otroških, gorskih itd., najnovejše oblike se bode razprodajalo ««1 1. aprila dalje globoko pod lastno eeno. — Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodajalniška oprava pri
Združenih čevljarjih - Ljubljana
- - - '\X7"ol±o'vra -ulica šte^r- ±2.	-	-	-
Za 39	kron	1
Dobe se pri Bernatovlč, Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali double raglan v vseh velikostih in barvali, elegantna obleka najmodernejšega kroja, enovrstni ali dvovrstni gumbi, moderne hlače solidne barve, modni piket gilel ali polsvileni in lahki fini klobuki v vseh barva .
Za 29 kron. , .
Površnik za dečke, raglan Hubertus, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe moderne barve, separatno kratke ah dolge hlače, imitirane usnjate hlače, klobuk ah čepico marine ah športno.
Za 19	kron.
Otročji površnik marine Sacco ali Hubertus Costim, kratke hlače v vseh barvah, separatno hlače, klobuh ali čepico.
Ža 33 kron.
Za dame	modni angleški kostum (tango fasona) ali pol dolgi	paletot.
športno	pleteno jopico, spodnje	ali gornje krilo, bluzo	m	športno
čepico, hišna halja kreton ali pol delam.
Za deklice */* ceneje, za manjše polovico ceneje.
Nepremagljive dežne drap-plitfcfce dame in gospode od 1® bron naprej.
Nadalje vse v najfinejši vrsti za dame In gospode pošiljam drage volje na deželo znanim odjemalcem brez povzetja na Izbiro po priznano čudovito nizkih cenah.
Postrežba točna lil »olidn«-
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.-6.
Telephon 182.	Jv
Ustanovljena let« 1831.	.	Ustanovljena leta 183).
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
Glavni mi«p v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem ilom«.
in za doto v V5ptužba je izplačala za škode nad 1113 miljonov kron. - Prenwženj^hiube_^
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili
.....	Al/lJ	AU Po velikosti druga vzajemna z»v*r^*'nIe* "Ao*
iv	A države z vseskozi slovansko-narouno upravo.
!iovB>oV««ln“ banka ^ 1» r a g i.
Vso p°j“snila daj*
Generalno zastopstvo v Ljubljani
tigar pisaine eo v lastni bančni hiši
Gosposka ulica št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantncjc. Uživa najboljši sloves, i.odct pos!u;c.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Vljudno se priporoča
4?	///>f /#> s4" manufaktuma	trgovina
/***+'/£■ +//* ......................................
Ljubljana,
manuiaiviui
J. Grobelnik
Vnanja naročila se točno izvršujejo.