PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,, _ _ Abb- postale I gruppo - Lena 90 lir Leto XXVin. Št. 180 (8273) TRST, torek, 1. avgusta 1972 PRIMORSKI DNEVNIK J. im* O. m.)a.IM, PARTIZANSKI mama* n 91 nov*>ta, IMimimm Certom. nuomoto. » dklaNL Oi 5. do 17. »pum*. 1944 se Je tiskal o tutan* — ________________ cu prt GorenJ1 Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem prt Idriji. Bil Je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SEJA MINISTRSKEGA SVETA V PALAČI CHIGI Vlada odobrila proračun za leto 1973 Od jutri v senatu zakon o pokojninah Tiskovna konferenca ministra Malagodija - Zasedanje vsedržavnega sveta KD bo moralo razčistiti odnose v stranki PlM, 31. — Vlada je na današnji odobrila državni proračun za •oančno leto 1973. Predvideni do-. 0c&i znašajo 14.992,2 milijarde lir izdatki 19.542,5 milijarde, od ka-bo šlo kar 941,7 milijarde državnim železnicam in poštni upra-V za kritje predvidenega pasiva. . ne upoštevamo te postavke, zna-razlika med dohodki in izdatki •608,6 milijarde lir, kar pomeni P”avi rekord za državni proračun. Na tiskovni konferenci je zaklad-•j1 minister Malagodi orisal značil-osti državnega proračuna za pri-odnje leto ter dejal, da pomeni ,°Pomin in vzpodbudo*. Malagodi ■^ opravičeval znatno razliko med oohodki in izdatki ter poudaril, da •j® za predvideni primanjkljaj kriv 0p °žaj javne finance in gospodar-Va- Dejal je, da take faze gospodarske stagnacije nismo zabeležili zadnjih 25 letih ter da so samo ;jvni posegi preprečili, da bi se ne ^nacija sprevrgla v še hujšo kri-Sedanji proračun odraža posle- dice teh posegov, postavlja pa tudi temelje za nove in konstruktivne reforme ter za zagon zaposlitve in gospodarstva Na današnji seji je vlada sprejela tudi nekaj drugih ukrepov: med drugim je sklenila, da ponovno predloži zbornicam nekatere zakonske osnutke, ki jih niso mogli odobriti zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Med temi je tudi zakon za zaščito Benetk. Predsedstvo poslanske zbornice je poslalo danes predsedstvu senata zakonski osnutek o pokojninah, ki so ga poslanci odobrili pretekli petek z nekaterimi spremembami v primerjavi s tekstom, ki ga je že odobril senat Po pričakovanjih bi morali v palači Madama začeti razpravo o zakonu o pokojninah že v sredo. Medtem je zakonski osnutek že odobrila senatna komisija za proračun, medtem ko bi morala senatna komisija za delo izreči svoje mnenje do jutri. Na področju političnih strank vla- l||«iiiiiiiiiiiiiii,iiii„i,ii,i„i,iili,il„llm„lmill,llnllllllllllllllmillfllll)lllllllllmlllllllllllllllllll|III|'||' Uradni obisk egiptovske delegacije Predsednik Sadat dopotoval v Libijo Pogovoril se bo s predsednikom revolucionarnega sveta Gedafijem o možnosti združitve obeh držav Egiptovski predsed- Nier, finsko pa finski veleposlanik v Nizozemski Gustafsson. Tobruk, si. kf Anvar El Sadat je dopotoval v Tobruk, kjer se bo sestal s Susednikom libijskega revolucionar-sveta polkovnikom Moamerjem Oedafijem. Kot znano bi se v teku pogovorov Sadat moral izreči o predlogu ikovnika Gedafija, ki je predlagal tii-^*00 družitev obeh držav. Gre za Pred*°8, ga Gedafi izrazil že ed petimi meseci in za katerega .. trenutno navdušuje libijsko ljud- Pr dl ^a<'at te ta,- Prv’ tajnik arabske alistlčne zveze Sajed Marei je r. tem sporočil, da so dosegli spo-bjj ?m združitev egiptovske in 11-tičn' ^telistične zveze: obe poli-kon' organ'zac>Ji bosta imeli skupni gres' čeprav bosta obe imeli tudi p°a krajevna kongresa. Rednik Sadat bo v prihodnjih bij ? 'mel važne pogovore s člani lisi,., e*a revolucionarnega sveta. Vsa 0n?anja bodo v libijskem letalskem To**u Gamal Abdel Naser, v bližini Vrh komunističnih voditeljev na Krimu MOSKVA, 31. — Kot poroča agen-s.a *TASSj>, so se danes na Krimu j voditelji komunističnih partij Evrope, Navzoči so bili žiJt ki voditelji Bolgarije Todor v,l jV, Madžarske Janos Kadar, ».oodne Nemčije Erich Honecher, Qj0agoUje Cedembal, Poljske Edvard rok, Romunije Nikolaj Ceausescu ,“eškoslovaške Gustav Husak, stn ko sta Sovjetsko zvezo za-pj?a'a Leonid Brežnjev in Nikolaj ^Sorni, hnio • ^Poroča, da so na sestanku gr e.nlali mnenja o napredkih v iz-o na soc*alizma in komunizma in anri 1 tejem razvoju večstranskega dr:elovanja med socialističnimi tUa?Vami. Govor je bil tudi o ak-*ni.h mednarodnih vprašanjih. Po Uo.^dih agencije so na srečanju rtvev°vi-li Popovo medsebojno razu-q aPje ter enakopravnost pogledov Seb obravnavanih vprašanjih. dogovori Finsko in NDR Ne!5?^TNKI, 31. — Predstavniki Rj/^fke demokratične republike in o ^ . so začeli danes pogovore Vita Z?os^’ da obe državi uposta-dejp diplomatske odnose. Nemško tlina8ac'te vodi šef komisije za skan, ^ države pri vzhodnonem- 111 zunanjem ministrstvu Kurt Vlfaldhelm pojde v Peking NEW YORK, 31. — V newyorških diplomatskih krogih poročajo, da bo generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim uradno obiskal Kitajsko še pred koncem avgusta. Datum obiska v Pekingu bodo uradno sporočili do konca tedna. ATENE, 31. — Kaže da je grški ministrski predsednik Papadopulos sklical vladno sejo, na kateri naj bi zamenjal nekaj ministrov. DUNAJ, 31. — Danes je umrl bivši avstrijski kancler Alfons Gor-bach. da veliko pričakovanje za zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije, ki b > od 5. do 7. avgusta. Kot je znano, je sestava ---------- nove desnosredinske vlade povzro-1 loga. čila v KD ostre polemike med večino in levico, katere predstavniki grozijo, da: bodo odstopili od vseh funkcij v stranki, potem ko niso privolili v vstop v Andreottijevo vlado. Po pričakovanjih bodo te polemike izbruhnile z vso silo na dan prav med zasedanjem vsedržavne ga sveta KD, čeprav si nekatere sile v stranki prizadevajo, da bi odložile frontalni spopad mea strujami ter predlagajo, da bi vprašanje notranjih odnosov v KD rešili ali na nekem poznejšem zasedanju vsedržavnega sveta ali pa celo na samem strankinem kongresu. O vprašanjih sedanjega političnega položaja ter vloge in nalog KD pred zasedanjem vsedržavnega sveta so razpravljali danes v Neaplju na srečanju med predstavniki demokristjan-skih struj, ki so se ga udeležili poslanci Ciaffi (nuove cronache), Ermi-nero (prijatelji posl. Mora), Foschi (forze nuove), Scotti (base) in Zam-berletti (skupina Rumor - Piccoli). Ob zaključku srečanja so objavili skupno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so udeleženci diskusije soglašali, da pomeni sedanja vlada trenutni odgovor na izredni politični položaj in na težavna vprašanja, ki iz njega izhajajo. KD ne more spremeniti temeljnih izbir, do katerih je prišlo na vsedržavnih kongresih stranke; dialog s socialistično stranko mora ostati odprt, da bi se izognili nevarnosti nazadovanja, ki bi ga utrditev nasprotujočih si taborov povzročila v stranki in v italijanski demokraciji. V tem obdobju imata predvsem KD in PSI dolžnost, da preučita in ponovno predlagata učinkovito demokratično sodelovanje v korist republiških ustanov, urejenega razvoja in neodložljivih zahtev po reformah. Glede notranjega položaja v stranki so se udeleženci srečanja v Neaplju izrekli za takojšnjo obnovitev notranjega dialoga, ki naj razbije zastarele shematizme. Ta dialog se mora začeti že na bodočem vsedržavnem svetu, kajti bilo bi zgrešeno odložiti debato na poznejšo politično fazo ali na kongres. Dokument poudarja tudi potrebo, da se preveri, v kakšni merj je prisotna v KD volja po premostitvi sedanjega izjemnega stanja in po sestavi nove večine, ki naj premosti preživelo logiko, na kateri je slonela notranja ureditev stranke. Treba je pripraviti politični dokument, ki naj bi imel najširšo podporo v notranjosti stranke ter naj bi omogočil kon-1 frontacijo z drugimi strankami in družbenimi silami. Samo na ta način, se zaključuje poročilo, bo mogoče na prihodnjem kongresu ustvariti široko večino okrog jasnega političnega pred- V Bruslju umrl Henri Spaak BRUSELJ, 31. — V Bruslju je umrl nekdanji belgijski ministrski predsednik in večkratni minister Paul-Henri Spaak. Star je bil 73 let, saj se je rodil leta 1899 v Schaerbeeku pri Bruslju, še zelo mlad se je vključil v politično življenje Belgije in bil izvoljen za poslanca leta 1932. Tri leta kasneje so ga imenovali za ministra javnih del, leta 1938 pa za zunanjega ministra. Istega leta je postal tudi predsednik vlade, Spaak je bil tudi predsednik prvega zasedanja OZN leta 1948, ter prvi tajnik NATO od 1957 do 1962. Železničarji grozijo z vrsto stavkovnih akcij Stavka 2. in 3. t. m. bo povsem paralizirala železniški promet RIM, 31. — Vsedržavna stavka železničarjev, ki bo na pobudo sindikatov CGIL, CISL in UIL od 21. ure dne 2. avgusta do 21. ure 3. avgusta, bo povsem paralizirala železniški promet v Italiji. Vodstvo državnih železnic v Rimu je sporočilo, da ne more v času stavke zajamčiti izvedbe nobene vožnje niti na dolgih in srednjih progah, niti na krajevnih. Za nekatere proge pa bodo poskrbeli, da bodo organizirali prevoz z avtobusi. Vodstvo železnic je tudi pozvalo avtomobiliste, naj v času stavke z največjo previdnostjo vozijo čez železniške prehode, ki bodo nezavarovani. Generalni tajnik sindikata železničarjev CISL Iannone je danes izjavil, da bo stavka od 2. do 3. avgusta samo prva od akcij, ki so jih železničarji pripravili, da bi premaknili spor z mrtve točke, če vlada ne bo odgovorila na zahteve železničarjev, bodo še meseca avgusta prav gotovo na sporedu še druge stavke. Iannone je poudaril, da kategorija že več kot eno leto čaka, da bi rešili njena vprašanja, česar pa vlada ni storila. Tudi sindikat vodilnih funkcionarjev železnic je danes izrazil popolno solidarnost s stavko ter je v svojem poročilu izrazil globok nemir in nezadovoljstvo vodilnih funkcionarjev zaradi pogojev nestabilnosti in negotovosti, v katerih so prisiljeni delovati. V NEDELJO NA LESAH LEPO USPEL DRUGI SENJAM BENEŠKE PIESML Poleg številnih solistov iz Benečije sta nastopila tudi zbora «Rečan» z Les in «Živici» iz Podbonesca Pogled na lepo okrašen oder in del občinstva med »senjamom beneške piesmi* ....»"■"■muli.........■■'"■»»»."""""..................................im.................................... ODGOVOR LONDONSKE VLADE Nfl NAPADE GVERILCEV Britanske vojaške enote vdrle v katoliške četrti ulstrskih mest Vojaki so porušili barikade okoli svobodnega Derryja» - Vse katoliške stranke ostro kritizirale nastop londonske vlade - Eksplozija v mestecu Claudy terjala 6 smrtnih žrtev BELFAST, 31. — Britanska vojska je v prvih jutranjih urah začela velike vojne operacije proti katoliškim četrtim v Derryju, Belfastu in mnogih drugih manjših mestecih Severne Irske. Vojaki so začeli podirati barikade, ki so jih pripadniki irskega katoliškega gibanja postavili okoli svojih četrti in ustanovili tako imenovane »no go areas*, to se pravi področja, v katera niso smeli stopiti britanski vojaki in policijski agenti. Poveljstvo angleške vojske je sporočilo, da se je operacij udeležil velik del vojaških sil v Ulstru. Takoj po polnoči so dolge kolone britanskih oklepnih oddelkov obkolile katoliške četrti. Nato so vojaki z velikimi buldožerji začeli odstranjevati barikade. Najprej so stopili v derryjsko katoliško četrt Bogside, ki je bila tudi znana kot Pripadniki protestantske ekstremistične organizacije UDA so z veliko vnemo pomagali britanskim četam odstranjevanju barikad v katoliških četrtih v «svobodnem Derryju» »svobodnj Derry». Kmalu nato so, stavnikom londoske vlade in povelj-racij v ulstrskih katoliških četrtih SP /RPPlo tvvinnno nn^ratll lO T 7 IICqL I miri ruv»nniAM«l« — —----n * • 1 n, 4 ..... v ---v ------- I*~vw I »**4«4unum ivuuuoac VldUC tli {iOVCIJ* se začele podobne operacije v vseh niki gibanj provisionals spremenili ostalih predelih, kjer prebivajo pre- svoje stališče do londonske politike, težno katoličani. Ta stranka je doslej pozivala ka- Danes zjutraj je minister za Severno Irsko Whtelaw sporočil, da je bila vojaška akcija »velik u-speh* in da britanske sile praktično nadzorujejo vso ulstrsko ozemlje. Minister je tudi opravičil te operacije kot odgovor na atentate, ki jih je pripravila radikalna struja provisionals ulstrskega odporniškega gibanja Atentati, o katerih je govoril britanski minister, so pred približno desetimi dnevi razdejali belfaško središče in so terjali 13 smrtnih žrtev. Whitelaw je dejal, da je londonska vlada najprej gledala s precejšnjo potrpežljivostjo na delovanje »irskih skrajnežev*, nato pa je bila prisiljena odgovoriti s silo. Ko je britanska vojska vdrla v katoliške četrti in začela podirati barikade, so tudi pripadniki ulstrskega skrajnega protestantskega gibanja UDA začeli podirati pregrade, ki so jih postavili okoli svojih četrti. Protestantski skrajneži so z večmesečnim pritiskom in grožnjami dosegli svoj namen, in sicer, da so britanske čete vdrle v katoliške četrti. Med operacijami niso angleški vojaki praktično našli nobenega upora. Prišlo je le do osamljenih spopadov z ostrostrelci. Kljub temu pa so operacije v katoliških četrtih terjale dve smrtni žrtvi. Podtajnik za Ulster je danes izjavil pred londonskim parlamentom, da je šlo za oboroženega ostrostrelca in za nekega moža, ki so ga dalj časa sumili, da pripada odporniškemu gibanju. Vojaške operacije v katoliških «no go areas* so izzvale ostre kritike vseh katoliških organizacij. Predstavnik socialdemokratske - laburistične stranke v Ulstru je izjavit, da se je minister Whitelaw odločil za to akcijo pod pritiskom protestantskih skrajnežev. Dejal je tudi, da bodo socialdemokratski poslanci, ki so že posredovali med pred toliško prebivalstvo v "Ulstru, naj sodeluje z britanskim ministrom. Zelo ostra je bila tudi kritika predstavnikov gibanja za civilne pravice. Ti so izjavili, da Whitelaw zanemarja dve bistveni točki severnoirskega vprašanja in sicer pomanjkanje pravice in nezmožnost, da se stre odpor ljudstva, kateremu vlada krati to pravico. »Točno šest mesecev po «krvavi nedelji* — je dejal predstavnik gibanja za civilne pravice — je britanska vlada začela z novo ofenzivo. Sedaj se bodo ponovno začela mučenja, brutalnost in vojaško zatiranje katoliškega prebivalstva.* Kmalu po zaključku vojnih ope- je v mestecu Claudy eksplodirala vrsta peklenskih strojev. Atentati so terjali šest smrtnih žrtev. Med temi je tudi D-letno dekletce. Atentatorji so postavili bombe v vrče za mleko, ki so jih trgovci pustili pred svojimi trgovinami. Opazovalci so najprej menili, da gre za prvi odgovor radikalne struje provisionals, vendar poveljnik tega gibanja Seam McStiofain je danes zvečer odločno zanikal, da bi pripadniki njegovega gibanja postavili peklenske stroje. McStiofain ki si je pred desetimi dnevi prevzel odgovornost za vrsto atentatov, ki je razdejala belfaško središče, je dodal, da se njegovi možje niso uprli britanskim vojakom, ker bi tak upor terjal veliko žrtev med civilnim prebivalstvom. Vlada je odobrila državni proračun za leto 1973, ki predvideva rekorden primanjkljaj. Minister za zaklad Malagodi je izjavil, da je za primanjkljaj kriv težaven gospodarski položaj, ki je terjal znatne posege iz državne blagajne. Neofašisti so v Salernu povzročili hude izgrede. Po Zborovanju, na katerem je govoril Almirante, so zažgali vence pred spomenikom padlih v protifašističnem boju ter napadli in delno opustošili sedež dnevnika «11 Mattino*. Britanske vojaške sile so včeraj v prvih jutranjih urah vdrle v katoliške četrti ulstrskih mest. Vojaki so porušili barikade, ki so jih gverilci postavili okoli mestnih predelov, kjer prebivajo pretežno katoličani. Vse organizacije katoliške manjšine so ostro obsodile to odločitev londonske vlade, kot ukrep, ki bo dal povod V--, »A A«*- AAAV.VA p* 4-V. - 'UUBI IVI UU Udi pUVUU miaiiiiiiiiiiiiii>iiiiii>i*ii>iiiii>iiiiiil«iiiiiiiiiiiiiistniviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllBll|l|ii,liiiiiiiiiiiiiiiiff«iiiiiiiBiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ll|IIIIITVirTIIIII,,lj,i,iiilllll|llllllllllllllllllllllllllrirvl,IVTTTTrillllllT,llllll||||||||t||ai|||IM||||att|aia|a||lt||a|||BrB|||taataataaavaa|||aaaaaaaaaa|iaa||M ZDA tf ZADNJEM MESECU OKREPILE LETALSKE NAPADE Nfl JEZOVE IN CIVILNE OBJEKTE Ameriška letala spet bombardirala Haaoj ia Haiphoag HANO.T 31 — Amoriilri vpIp- 7 ruimDnnm rln ki vvnrvtvrppili nnnrn- l/nHPno _____________ .. J_______________1___•• T..«___________• i______ 1 . .. . . HANOJ, 31. — Ameriški vele-bombniki B-52 so včeraj ponovno bombardirali glavno sevemoviet-namsko mesto Hanoj in pa najvažnejše pristanišče Haiphong Iz komunikeja vlade Demokratične republike Vietnama jasno izhaja, da so Američani v zadnjem mesecu stopnjevali svojo kriminalno agresijo zoper civilne objekte in jezove, ki preprečujejo vodam številnih rek, da bi preplavile najbolj rodovitne predele države. V komunikeju ugotavlja minister za vodo Phan My, da je bilo v juliju 63 bombnih napadov na jezove » 15 pokrajinah Severnega Vietnama, treba pa je reči, da se Američani poslužujejo tudi tempiranih i:i magnetnih bomb, z namenom, da bi preprečili popravila prav v tem letnem času, ko je v tistih predelih mnogo dežja in so reke narasle. »Kljub temu, pravi minister Phan My, smo jezove za silo popravili*. Osem kilometrov sevemovzhodno od Hanoja so ameriški bombniki zadeli železniški most. Nekaj mostov je bilo zadetih tudi nekoliko bolj severno, akcijo pa so izvedli tokrat »phantomi*. Letala istega tipa so tudi bombardirala področje Haiphonga. Kaže, da so «phantomi» vzleteli z letalonosilk, ki plujejo v Tonkinškem zalivu ali pa z oporišč na Tajskem Bombe, ki so zadele most v domala samem sredi vodene V Južnem Vietnamu so bile vojaške akcije osredotočene v delti reke Mekong ter okoli Quang Trija. Čete južnovietnamskega lutkovnega režima so po poročilih iz Sajgona ponovno odprle cesto št. 1, najpo-mebnejšo prometno žilo, ki povezuje Hue z vojaškimi oddelki, ki že nekaj tednov skusajo zaman zavzeti Quang Tri, mesto, ki so ga južno-vietnamski partizani pred časom o-svobodili in ga sedaj imajo trdno v svojih rokah. V delti Mekonga potekajo boji približno sto kilometrov od Sajgona. Gre za vojaško operacijo, v kateri sodeluje 30 tisoč južnuvietnam- aeie most v domala samem sredi . ten sodeluje .10 tisoč juznovietnam-šču pristanišč, so bile elektronsko] skih vojakov in katere namen je uničiti partizane v dveh pokrajinah v sami delti teir na bližnjem kamboškem področju, v tako imenovanem »Papiginem kljunu*. Na Mekongu so južnovietnamski partizani potopili vojaško ladjo, pri čemer je zgubilo življenje nekaj desetin mornarjev. Po poročilih tiskovne agencije OPA je bila ladja dolga približno 100 metrov. Zunanje ministrstvo ZRV je obsodilo ZDA, da uničujejo zgodovinsko mestece Quan{ Tri z bombami, topovskimi izstrelki in pa s kemičnimi sredstvi. V Hanoju so medtem sporočili, da sta pilota o-beh «phantomov», ki so ju sestrelili nad Hanojem živa in da sta v sevemovietamskem ujetništvu. Južnovietnamski režim je v zadnjih časih še omejil svobodo tiska in pa svobodo izražanja. Prejšnji teden so ponovno aretirali in zaprli odvetnika Ngujena Longa, predsednika gibanja za samoodločbo ljudstva. Long je bil aretiran in obsojen na 10 let zapora že leta 1965, češ da je širil vesti, ki so demoralizirale vojsko. Pustili so ga na svobodo, ker se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Predvčerajšnjim so oblasti zaplenile osem sajgonskih dnevnikov, med katerimi edinega, ki izhaja v francoščini, ker so objavili vest o tiskovni konferenci, k. jo je imela . ameriška filmska igralka Jane Fon-|da v Parizu. za nov val nasilja. Včeraj zjutraj je v mestecu Claudy eksplodirala vrsta bomb. Atentati so terjali šest človeških žrtev. Lovski bombniki ZDA so ponovno bombardirali glavno mesto Severnega Vietnama Hanoj, ter nejvečje severnovietnamsko pristanišče Haiphong. Američani so v zadnjem mesecu poostrili napade proti jezovom in civilnim objektom na področju DRV. V nedeljo sta bili v Beneški Sloveniji dve važni prireditvi. Na Lesah je kulturno društvo »Rečan* že drugo leto organiziralo «senjam beneške pesmi*. Festival, ki je potekel v znamenju optimizma za usodo beneških dolin, *i je ogledalo zelo veliko število ljudi. Drugo pomembno srečanje Beneških Slovencev je bilo v Su-bidu, nad Ahtnom, kjer je Društvo slovenskih izseljencev priredilo svoje zborovanje in praznik. Poleg kulturnega programa in plesa, ki se ju je udeležilo večje število ljudi, so v soboto popoldne priredili »okroglo mizo* o odprtih vprašanjih izseljevanja iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Predsedniki izseljenskih organizacij (DSI, ACU in ALEF) ter prisotni izvoljeni predstavniki, so bili soglasno mnenja, da je razvoj deželnega gospodarstva odvisen predvsem od industrializacije nerazvitih področij, povratka emigrantov, odprave vojaških služnosti. Za Beneško Slovenijo Pa je tesno povezano vprašanje družbene in narodnostne enakopravnosti njenih ljudi. Slovenski kmetje iz Sovodenj in štandreža ter furlanski iz Podturna in drugih krajev so se vče-faj kar s traktorji podali v Gorico na manifestacijo, na kateri *o zahtevali pravično in predvsem takojšnjo plačilo za odvzeto zemljo. Na Travniku sta kmete nagovorila predstavnik Zveze neposrednih obdelovalcev Miolato in odv. A. Šfiligoj. Delegacija kmetov je nato odšla k prefektu, na županstvo in pokrajino. Drugi »senja m beneške pdesmis je v nedeljo potekal na Lesah brez vsakršnih incidentov, v znamenju kulturne in družbene živahnosti, ki smo ji v zadnjem času priča v Beneški Sloveniji, v znamenju optimizma. Ta optimizem je izžareval tudi iz uvodnih besed predsednika društva «Rečan», ki je festival organiziralo. Mario Bergnach je dejal približno tole: Z namenom, da še naprej stimuliramo kulturno življenje v naših dolinah, smo tudi letos priredili naš festival, katerega kvaliteto boste sami kmalu lahko presodili. Lani smo s festivalom hoteli ovrednotiti ne indiferentne umetniške sposobnosti naših ljudi. Lahko rečemo, da smo na dobri poti, s.aj so se v zadnjem času rodile v Nadiških dolinah še druge skupine podobne naši. S to iniciativo pa mislimo nadaljevati vse dotlej, dokler nam bodo to dovoljevale naše moči in strpnost drugih. Težave, ki smo jih imeli lani, so se letos ponovile s še večjo ostrino, vendar moramo resnici na ljubo povedati, da se naše moči niso ošibile, temveč so se celo okrepile z novimi sposobnimi ljudmi. Še pred uvodnim govorom so izbrali žirijo, ki je potem izbirala naiboliši tekst, naiholjšo glasbo in najbolišega izvaialca. Poleg predstavnikov beneških oberi so v ži-riii sedeli še emigranti iz raznih držav ter po en č’an rz Trsta in Gorice. Vsak od p^d^lujočri ie dobil sDominsko d;nlomo, pole? tega pa so se pevci in pevke pomerili med sehoj za pokal, ki ga je za najboljšega izvajalca del na razpolago deželni odbor, avtorii rvosrnl pa so imeli na razpolago tudi dva rvkala — enega za naiholiše besedilo ter drugega za najboljšo glasbo — ki sta ju prispevali Društvo slovenskih izselieneev iz Beneške Slovenije ter organizator. O naj-bo'išem tekstu ie nosebej sklepala tudi strokovna žirija. Pevce je spremljal ansambel «The ž. G. (Nadaljevanje na 6. strani) Daljše poročilo o drugi pomembni prireditvi v Beneški Sloveniji, v Subidu nad Ahtnom, kjer je bilo tridnevno »Srečanje emigrantov* objavljamo na tretji strani. Hudi fašistični izgredi v Salernu Po Almirantejevein govoru napad n sedež dnevnika »II Mattlno* SALERNO, 31. — Fašistični skra, neži so v Salernu povzročili hud izgrede, k; so močno razburili prt bivalstvo mesta. Po zborovanju tt ko imenovane »nacionalne desnicei na katerem je govori! misovski pi vak Almirante, so nekateri pobalir zažgali vence pred spomenikot Giovanniju Amendoli in padlim ar tifašistom v središču mesta. Nat pa so misovci priredili pravi napa na uredništvo dnevnika «11 Mattinoi najprej so metali kamen,je proti ol nom poslopja, nato pa so skuša vdreti v vežo. Neki časnikar in f< tograf sta bila med begom pre fašisti ranjena, da sta se mogl zateči po zdravniško pomoč v mesi no bolnišnico. Občinski odbor Se lerna. ki se je sestal kmalu p izgredih, je ostro obsodil fašističn provokacijo. Tudi xsedržavno časnikarsko zdrt ženje je protestiralo zaradi napad na sedež dnevnika «11 Mattinoj ki je bil hudo poškodovan. Preč stavniki združenja so v brzojavk notranjemu ministru Rumorju ope zorili vlado rta ponovna zločinski dejanja proti sedežem časopisov ii posameznim časnikariem ter pouda rili, da pomenijo tovrstna dejanji napad na svobodo tiska ter žalite: za italijansko demokracijo. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 1. avgusta 1972 s SEJE IZVRŠNEGA ODBORA PRISTANIŠKE USTANOVE Znižanje blagovnega prometa v primerjavi z lanskim letom Zadovoljstvo odbora nad sklepi CIPE za podporo tržaškemu pristanišču MLADI SLIKARJI V SALEŽU Na seji izvršnega odbora avtonomne pristaniške ustanove je njen predsednik Franzil izjavil, da je triaštco pristanišče zabeležilo v letošnjem juniju 2.622.844 ton blagovnega prometa, kar je za 307.203 tone ali 10,5 odstotka manj kot v juniju lanskega leta. V prvem semestru letošnjega leta pa so natovorili ali raztovorili skupno 17 mil. 928.077 ton blaga, kar predstavlja 1.006.450 ton ali 5,9 odstotka prirastka v primerjavi s prvim semestrom lani. Kar ae tiče blaga, ki ga je odpravila sama pristaniška ustanova, js predsednik Franzil izjavil, da je bito v letošnjem juniju 173.118 ton blagovnega prometa, kar pomeni 3.832 ton ali 2,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Za 102.302 toni ali 9,2 odstotka se je zmanjšal tudi blagovni promet v prvem semestru. V tem obdobju letos so namreč natovorili in raztovorili 1 mil. 14.714 ton blaga. Odbor je poleg tega izrazil zadovoljstvo nad sklepi ČIPK za dodelitev podpore tržaškemu pristanišču v znesku osmih milijard in pol lir. Če prištejemo tej vsoti še tri milijarde, ki so jih obljubili leta 1968, a jih niso nakazali, potem bi ta podpora lahko zares pomenila začetek modernizacije tržaških pristaniških objektov S tem denarjem bi lahko izpopolnili pristaniške naprave na pomolu sedem In v starem pristanišču, ker so že zdavnaj zastarele za sodobne potrebe pomorskeo prometa. V ta namen se je odbor zavzel za to, da bi čimprej premostili birokratske težave in nakazali obljubljeno vsoto. Tudi glede velikega skladišča na pomolu sedem se je odbor obvezal, da bo avtonomna pristaniška ustanova na svoje stroške sačela z deli. Predsednik UNESCO od včeraj v Trstu Včeraj je prišel, na povabilo med-narodnega centra za teoretično fi-tito, na obisk v naše mesto, predsednik izvršnega sveta mednarodne organizacije UNESCO Indijec Prem Kirpal- V jutranjih urah si je u-glednj gost ogledal center pri Mira-tnetru in se zadržal v dolgem razgovoru z direktorjem Pakistan Ab-duacm Salamon. Obisk predsednika te pomembne kulturne organizacije OZN sovpada z mednarodnim seminarjem o matematiki, ki je teh dneh v miramarskem centru in ga j« priredila ravno UNESCO. Kirpa-lov obisk je še posebno važen zaredi tega, ker se zadnje čase veliko govori o ustanovitvi oddelka svetovne univerze za fiziko in mate- matiko. Sam predsednik UNESCO je namreč vnet zagovornik te tako imenovane svetovne univerze, ki naj bi jo sestavili različni oddelki v raznih delih sveta. V Trstu že dolgo let deluje na mednarodni ravni omenjeni center za teoretično fiziko, zato bi ravno to mesto prišlo v poštev za sedež oddelka svetovne univerze, kakor je včeraj izjavil sam Kirpal To možnost bodo vsekakor obravnavali na prihodnjem zasedanju UNESCO, ni pa izključeno, da bo Trst res odigral v teh prizadevanjih važno vlogo. 223 milijonov lir deželnega prispevka za šolska poslopja Med zadnjim zasedanjem deželnega odbora so na predlog odbornika za šolstvo Giusta odobrili prispevek za gradnjo šolskih poslopij v znesku 223 milijonov lir. Prispevek, katerega bodo izkoristili že letos, so podelili na podlagi deželnega zakona štev. 22 iz leta 1965. S prispevkom bodo krili stroške občinskih in pokrajinskih uprav za gradnjo in popravila poslopij za tehnične in strokovne šole. Odbor je tudi odobril prispevek 30 milijonov lir za gradnjo zadruž-niških poslopij v kmetijstvu in prispevek 3 milijonov 650 tisoč lir za delavce predilnice »Valdevit*, ki so izgubili delo. Med člani Goričan prof. Rener Imenovani člani odbora za kulturno imovino F-JK S sklepom deželnega odbora so imenovali člane odbora za popis in katalogiranje kulturne in naravne imovine Furlanije - Julijske krajine. Člane je predlagal odbornik za šolstvo in kulturo Giust in sicer prof. Giulia Fogolarija, arh. Alessandra Deganija, prof. Uga Tuccija, dr. Guida Manzinija, prof. Galliana Zofta, inž. Egona Lodattija, prof. Gianmija Nazzija, prof. Decia Gio-seffija, prof. Giuseppa Bergamlnija in prof. Milka Renerja, Tajnik novega odbora bo arh. Pietro Mar-chesi. Podžupan Lonza sprejel predstavnike sindikatov Podžupan prof. Lucio Lonza je sprejel včeraj v občinski palači predstavnike sindikalnih organizacij Saranza za CGIL, Gozdana za CISL in Fabriccija za CCdL-UIL. iiiiiiiMinimimiiiiiiiiiiiiiMiiHiiHHiiiiimiiiiiiifinmiiiHiivniii POMEMBEN TURISTIČNI DOGODEK Ladja «Camberra» je priplula z nad 1600 angleškimi turisti Ladja je na turističnem križarjenju po Sredozemlju - Sprejem mestnih osebnosti na krovu V naše kraje prihaja v poletnih počitniških dneh vedno več turistov. Dovolj je, da pogledamo ceste, po katerih »e pomikajo dnevno kolone in kolone avtomobilov z najrazličnejšimi evidenčnimi tablicami. To-Hko turistov, kot jih je včeraj preplavilo naše mesto, pa še zlepa nismo videli. S sedmega pomola so Inr drug za drugim vozili v mesto in okolico avtobusi in taksiji. Vzrok tolikšnega prometa je bil prihod ogromne angleške prekooceanske ladje »Camberra*, ki je na križarjenju po Sredozemlju in se je včeraj zasidrala ob sedmem pomolu. Zaradi svojih izrednih razsežnosti ni mogla pripluti v glavno tržaško potniško pristanišče, ker je morje tu preplitvo. Ladja namreč meri v dolžino 246 m, v širino pa 31 m. Ladja je pripeljala nič manj kot 1679 turistov, da ne govorimo o 851 članih posadke, kar pomeni, da se na krovu vozi skupno 2530 ljudi. «Camberra» je odplula iz Portsmoutha v Veliki Britaniji in je doslej pristala samo v barcelonskem to neapeljskem pristanišču. Naše nwsto je njena tretja etapa, ki pa Js tudi »do kratka. Ladja je namreč te v zgodnjih jutranjih urah ^dt^iila proti Istanbulu. Zatem se bo zasidrala še v Atenah in Alienti jn se nato vrnila v domače prista-talie. Prihod sCamberres je nedvomno pomemben turističen dogodek za mesto. V opoldanskih urah so «i M povabilo poveljnika, kapitana Resda, ogledale ladjo številne osebnosti to deželnega to mestnega po-RUčnega to gospodarskega življenja. Po ogledu glavnih zanimivosti nalaga meda in okolice, so potniki admtoerre* v večernih urah prisostvovali zanimivi predstavi «Luči to zvoki* v Miramarskem parku. Potno v noč je ladja, kot rečeno Tapmtila tržaško pristanišče, vsekakor pa ne bo potnikom prav nič dolgčas na dolgem križarjenju po morju, saj je ladja sama že nadvse prijeten letoviščarski kraj z vsemi udobnostmi to najraafličnejšlmi razvedrili. ______________ Jutri popoldne, ob 17.30 bo na Isntjakobskem trgu zborovanje o perečih vprašanjih pokojninskega sistema v Italiji po novih vladnih u-krepih. Id jfc je odobril parlament Pobudo za zborovanje .je dal pokrajinski sindikat upokojencev CGiL, ki poziva vse upokojence, naj se ga udeležijo v polnem številu. Seja občinskega sveta v Nabrežini Sinoči je bila Nabrežini seja občinskega sveta in se je tako zaključilo poletno zasedanje Občinski svet je na sinočji seji začel razpravljati o razširitvi in preureditvi organika občinskih uslužbencev, o čemer bodo še razpravljali in sklepali na jesenskem zasedanju. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. Od 30. 9. do 3. 10. 1972 Izlet v Rim Tržaška sekcija združenja bivših političnih internirancev ANED organizira štiridnevni avtobusni izlet (od 30. septembra do 3. oktobra) v Rim in Marzabotto. Glavni dlj izleta so Fosse Ardeatine, v predmestju Rima, kjer bodo izletniki počastili spomin žrtev, ki so jih tam umorili nacisti. V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto, 30. septembra, ob 6. uri s Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Marzabottu ter počastili spomin tamkajšnjih številnih žrtev nacističnega terorja in padlih talcev. Fosse Ardeatine bodo obiskali v nedeljo dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim. Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah. Prijave sprejemajo na potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL — Ul, Pomdares 8 — tel. 759-431, od 1. septembra naprej, pa tudi na sedežu združenja ANED, Ul. Crispi 3. Stroški za potovanje (vožnja, prenočišče in hrana) so 40.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 10.000 lir. Občni zbor Akademije sv. Cecilije v Rimu je izvolil za podpredsednika ustanove Tržačana Maria Za-j reda. Sindikalni predstavniki so izrazili podžupanu zaskrbljenost zaradi stalnega povišanja cen, predvsem jestvin in oblačil. Zato so predlagali, da bi začela zopet delovati posebna komisija, ki jo je lani usta- j novil vladni komisar prefekt dr. Ab-brescia. Ta komisija naj bi nadzorovala prodaja pridelkov, ki so v naši deželi najbolj v uporabi (me so, testenine, riž, olje). Lonza je zagotovil čimprejšen poseg občine. • Zaradi tlakovanja ceste bosta Ul. Bonomea (od hiše št. 213 do 215) in Ul. Bruni zaprti za promet. • Tržaški župan je odredil enosmerni promet vozil, ki ne presegajo 15 stotov teže po Ul. Piani (bivša reber Monte Radio) v smeri od Ul. Braidotti proti Ul. Bonomea. Včeraj zvečer se je v gozdiču pri Saležu zaključil festival komunističnega tiska, ki ga je priredila zgoniška sekcija KPI. V nedeljo zjutraj so za mlajše organizirali slikarski ex tempore (na sliki mladi slikarji z Jožetom Cesarjem), popoldne pa je bil na vrsti bogat kulturni program. Igrala je godba iz Turjaka, nastopili so mladi igralci s Proseka - Kontovela z enodejanko «Izdajalec», pela sta pevska zbora »Simon Gregorčič« iz Kopra in «Rdeča zvezda« iz Saleža. V imenu KPI sta prisotnim spregovorila sen. Paolo Šema in deželni svetovalec dr. Jan Godnič lllllllfllllllMIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||,|||||||„|„|„m|||m||||||||||||m|||||||||||||||||||||||||n||||||I1||U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|||| IZ «HIPOTEZE» DEŽELNEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA Urbanistični načrt bo usmerjal razvoj naše dežele do leta 1985 Predsednik Berzanti in odbornik De Carli sta se obvezala, da bodo načrt odobrili že letos . O glavnih postavkah bodo razpravljali v družbe-no-gospodarskih področjih, krajevnih upravah in sindikatih Pred nami leži 133 strani obsegajoča knjiga, živahno obarvan zemljevid naše dežele in velika shema, polna številk. Tudi v sami knjigi je več manjših črtežev, tabel, številk, podatkov vseh vrst. To je deželni urbanistični načrt ali, po italijanskih začetnih črkah, kar na kratko PUR (Piano urbanistico re-gionale). Prvo, nujno vprašanje, ki se ta koj vsili tudi najbolj površnemu bralcu, je v zvezi s samim naslovom: zapisano je namreč »Hipoteza deželnega urbanističnega načrta za Furlanijo - Julijsko krajino*. Zakaj hipoteza načrta in ne načrt, kot bi bilo naravno? To je objasnil deželni odbornik za urbanistiko, Francesco De Carli, na tiskovni konferenci, ko je orisal načrt. Dejal je namreč, da bo deželna uprava povabila na razpravo o načrtu najširši krog predstavnikov krajevnih uprav, sindikalnih organizacij in strokovnjakov in predvsem predstavnike osmih družbeno - gospodarskih področij, v katere so porazdelili našo deželo. Ker so torej možne spremembe načrta, so ga imenovali »hipotezo*; s tem dejanjem bodo, po De Car-lijevem mnenju, izpolnili eno izmed postavk sedanje politične večine, ki sestavlja deželno vlado: tesnejši stik s krajevnimi upravami in sploh z organizmi, ki izhajajo iz baze prebivalstva. Vsekakor pa bodo dokončni načrt sprejeli pred koncem sedanje zakonodajne dobe, torej verjetno pred koncem leta — sta takrat zaključila predsednik odbora Berzanti in odbornik De Carli. Iz uvodnega dela najprej izvemo, da so načrt izdelali pod vodstvom deželnega odbomištva in deželnega ravnateljstva za urbanistiko ob sodelovanju večjega števila tehnikov, izvedencev in strokovnjakov na vseh področjih, ki segajo od sociologije do prevozov, od industrijskega razvoja do varstva narave. Zatem je na široko obravnavana potreba po načrtu in glavne smernice, katerih so se držaii pri izdelovanju načrta samega. Osnovni cilji načrta samega, in v tem se ujema s splošnim gospodarskim načrtom, ki ga je pred dnevi predstavil odbornik Stop per, so; polna zaposlitev, premostitev gospodarskih in socialnih neravnovesij med Furlanijo - Julijsko krajino in sosednima deželami in med raznimi področji v sami naši deželi, sorazmerna porazdelitev socialnih storitev v deželi in uveljavitev vloge posredovalca s sosednimi deželami. Na teh osnovnih smernicah so pripravili vrsto načrtov, ki se tudi usklajajo z vsedržavnim načrtovanjem in predvsem z navedbami »načrta 80». Iz slednjega načrta so povzeli na primer uvedbo petih naravnih parkov, ki jih bodo uredili na tržaškem Krasu, v laguni med Gradežem in Maranom, v gozdu pri Oansigliu, v parku pri Pra-maggiore — Vacalizza in med Belo pečjo (Fužine), Trbižem ta Višem. Kot pri vsakem načrtu, sta tudi pri temle skrajno pomembni krajevna in časovna porazdelitev. Glede prve je ves načrt osnovan na osmih družbeno - gpspodarskih področjih, tako imenovanih conah, ki so obenem tudi temelj za stvarno režijo deželnega ozemlja. One so osnovane kot »področja, ki so homogena z vidika ciljev načrta* ali pa kot »področja za srednjeobsežno načrtovanje*. Glede druge variante pa sta dva podatka, ki nam lahko osvetlita gledišče deželnih načrtovalcev, kolikor bo sam načrt imel dve različno dolgi dobi za svojo u-veljavitev: za «stalne vrednote* — to so v glavnem varstvo okolja in umetniškega bogastva — so uvedli »stalno načrtovanje*, za katerega ni dokončnih časovnih meja, ampak se mora, vsaj po De Cariijevi zamisli raztezati vse dokler ne bodo dosegli zaželjenib uspehov. Za stvarni razvoj v naši deželi, in pri tem je mišljen predvsem cialni in ekonomski razvoj, pa je rok, v katerem naj bi se načrt uveljavil, doba 15 let oziroma točneje doba do leta 1985. Načrt bi namreč mo- ral stopiti v veljavo že lani, kot sorodni splošni razvojni načrt za petletje 1971-75. Če pogledamo še na kratko katere so osnovne točke načrta — in k tem se bomo povrnili v podrobnejših člankih — opazimo porazdelitev na štiri glavna področja: kmetijstvo in gozdovi, industrija, turizem, ter še cestne povezave in prevozi. Kmetijstvo in gozdovi: za to področje so v načrtu razdelili našo deželo na tri dele — pretežno kmečke, delno kmečke in gozdnate — ter seveda še tisti del, kjer kmetijstva skoro ni. Središča trgovine kmetijskih proizvodov naj bi bila Videm, Spilimbergo ta Fiumicello, Godrodpo, Pordenon, Tolmeč in Videm pa središča razvoja poljedelske tehnike. Industrija: v deželi naj bi se u-veljavila tri večja industrijska središča — Trst, Tržič in Ausa-Corno. Poleg teh so predvidena še srednja središča v Vidmu, Pordenonu, S. Vitu ob Tilmentu in Rivoli - 0-soppu, ter manjša središča v Gorici, Spilimbergu, Maniagu, Tolme-ču ta Čedadu. V industriji naj bi našlo zaposlitev približno 56.000 novih delavcev, objekti pa naj bi se raztezali na površini 2.000 do 2 500 hektarov. Turizem: načrt ugotavlja, da je naša dežela zelo privlačna za turiste, pod pogojem, da se ohrani in uveljavi njena naravna ta umetniška bogastva. Treba bo urediti sistem turističnih pristanišč, kopališč, smučarskih okrajev, gorskih rezidenčnih predelov in drugih privlačnih krajev ta objektov za turiste. Po mnenju izdelovalcev načrta je odprtih veliko možnosti za nadaljnji turistični razvoj predvsem v karnijskih Dolomitih, v srednji Kair-niji, okrog Trbiža, v pordenonskem gričevju, ob jezeru Cavazzu ta v Nadiškib dolinah ter ob Mangartu. Cestne povezave ln prevozi: načrt predvideva gradnjo avto ceste Videm — Trbiž, Portogruaro — Pordenone, Villesse — Gorica, avto cesto od Sesljana do Fernetiče v, Peska in Škofij ter do industrijske cone, ter vrsto širokih cest med raznimi industrijskimi središči dežele. Tržaško pristanišče naj bi se specializiralo za kontejnerski promet, ronško letališče pa naj bi postalo mednarodno letališče kategorije A, to je usposobljeno za vse vrste mednarodnega letalskega prometa. »Hipoteza PUR* nadalje navaja podatke o urbanističnem razvoju, o strukturah za socialno skrbstvo in o vojaških služnostih. K temu in še k nekaterim drugim vprašanjem in kritikam (kot na primer odnos urbanističnega načrta do slovenske narodne manjšine) se bomo povrnili v prihodnjih podrobnejših člankih. NOVA SEZONA TEATRA STABILE REPERTOAR 1972-73: ŠESTNAJST PREMIER Novi ravnatelj gledališča Sandro Bolchi bo režiral «Zločin in kazen» Dostojevskega V nedeljo je novi ravnatelj tržaškega Teatra Stabile, režiser Sandro Bolchi, orisal upravnemu svetu gledališča nekatere bistvene smernice novega repertoarnega programa gledališča za sezono 1972-73. Režiser Bolchi je uvodoma naglasil na izjemen položaj tržaškega Stalnega gledališča, katerega ansambel sestavlja dvanajst opernih igralcev, ter na mesto, ki ga to gledališče zavzema v naši deželi. Upravni svet gledališča je sprejel repertoar za novo sezono, ki jo bodo odprli z novim delom tržaških avtorjev Carprinterija in Fa-ragune. Delo bo smiselno vključeno v niz posrečenih »Maldobrie*, dela, ki ga je tržaško gledališče predstavilo pred dvema letoma. Druga predstava v abonmaju bo dramatizacija romana Fjodra Dostojevskega »Zločin in kazen*. Delo je dramatiziral Dante Guarda-magna, režiral pa ga bo Sandro Bolchi. Glavno vlogo Raskolnikova bo tolmačil Ugo Pagliai, medtem ko bodo dokončno zasedbo za ostale vloge določili kasneje. Scenograf in kostumograf te predstave bo Carlo Tommasi. Tretje delo v a-bonmaju pa bo Bertolazzijev «E-goist* v režiji Fulvia Tolussa, ki se tako po šestnajstih letih odsotnosti spet vrača v tržaško gledališče. Po uspelem lanskem nizu »gledališče danes* v Avditoriju, so se organizatorji za letošnjo sezono odločili za podoben niz osmih predstav, ki pa bo zavzemal izključno tuje in italijanske predstave tako imenovanih gledališč »off* (izven). Tako bomo na deskah Avditorija, poleg lastne predstave Teatra Stabile (verjetno noviteta Tržačana Renza Rossa), lahko gledali Ric-rijevi predstavi «Moby Dick* in »Odisejeva vrnitev*, Vasilicojevega »Hamleta*, Nannijevo predstavo »A kot Aliče* ter »Prebujenje pomladi* Franka Wedekinda. Za šolsko mladino pa bo Furio Bordon pripravil predstavo, ki bo obravnavala srednjeveško gledališče v Evropi ta Italiji. V gledališču Rossetti bodo abonmajske predstave Teatra Stabile dopolnjevala gostovanja gledaliških skupin iz raznih italijanskih mest. Tako bo genovsko gledališče predstavilo znameniti gledališki dokumentarec «8. september*, ki so ga napisali Sangrandi, Dort ta Squar-zina, turinsko gledališče se bo predstavilo z Brechtovim «Galilejem» s Tinam Buazzellijem v glavni vlogi. Za dopolnilno pogodbo uslužbencev turističnih uradov V čer a.i zvečer so se sestali sindikalisti uslužbencev v trgovinskem in turističnem sektorju s predstavniki delodajalcev. Gre za pogajanja, ki naj privedejo do podpisa dopolnilne pogodbe deželnega značaja za uslužbence turističnih in potovalnih uradov. Prvo srečanje ni .obrodilo stvarnih rezultatov, česar si sindikati tudi niso pričakovali. Pogajanja se bodo, vsekakor, nadaljevala. Na sinočnji seji so sindikalisti orisali zahteve uslužbencev. Prihodnje srečanje bo, po okvirnem sporazumu med zastopniki delavcev in delodajalcev, po Velikem šmarnu. ŽRTVE PROMETNIH NESREČ PRI SENOŽEČAH IN POREČU Zjugoslovanskim rešilcem RK 5 oseb v tržaško bolnišnico Dva ranjenca iz Milana, dva pa iz Rima Te dni je naša odbornica Tatjana Komar povila krepkega sinčka Ivana. P.d. »F. Prešeren* iskreno čestita staršem, malemu Ivanu pa želi obilo življenjske sreče. V nedeljo ob 22. uri so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice tri osebe, ki so se malo prej ranile v prometni nesreči pri Senožečah. Eden od ranjencev, 29-letni Bruno Moratti iz Ul. A. Cac-cia 3, je povedal bolničarjem, da se je okrog 20.30 peljal s svojo giulio tržaške registracije po cesti, ki iz Senožeč pelje proti mejnemu prehodu pri Fernetičih, ko je prišlo do trčenja z nasproti vozečim osebnim avtomobilom milanske registracije. Vozil ga je 37-letni A-dalberto Geraldii iz Milana, v njem pa je sedela 24-letna Margherita Giavarra, prav tako iz Milana. Po Morattiju naj bi nesrečo zakrivil Geraldi, ker je na sredi ceste neprevidno obračal na levo. Na kraj nesreče so prihiteli miličniki ter bolničarji jugoslovanskega Rdečega križa, ld so naložili vse •iiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimnuiuiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||lllnuil||„|1„l| KO JE BILO MESTO PRAZNO. Dragocen plen tatov pri vlomu v zlatarno Odnesli so dragocenosti za nad 3 milijone lir vrednosti • Vloma v stanovanje in bar Vse kaže, da tatov vročina ne moti. saj je njihov delavni umik pravi »non stop*. To še posebej ob nedeljah, ko meščani zapuščajo zatohlo mesto ta se gredo osvežit k morju ali v hribe, tatovi pa spretno izkoristijo njihovo odsotnost. Nedeljska črna kronika beleži kar tri take primere tatvin, med katere je treha na prvo mesto postaviti vsekakor tisto v zlatarni v Ul. Dante 14, kjer so tatovi odnesi’ razne dragocenosti za nad 3 milijone lir vrednosti. Lastnik zlatarne. 36-letni Vitto-rio Rotunno iz Ul. dei Guardi 6, se je zavedel tatvine šele včeraj zjutraj, ko je, kljub dopoldanski zapori trgovin, prišei za hip pogledati, če je vse v redu. Pa ni bilo Neznani vlomilci so pri svojem podvigu najprej dvignili na-vojnico vhodnih vrat. nato pa skušali s silo odpreti steklena vrata. Ker jim namera ni uspela, so razbili samo spodnji del stekla na vratih ter se skozi odprtino splazili v zlatarno. Tu so iz stranskih izložbic izmaknili prstane, verižice, zaponke, zapestnice in druge dragocenosti, vse za 3 milijone 300 tisoč lir vrednosti. Neznani tatovi so vlomili tudi v stanovanje 23-letnega Giannija Cap-peletta iz Ul. Boccaccio 19 Prav nič niso pobrskali ali spravili v nered stanovanjske orostore. ampak se naravnost napotili v spalnico. k toaletni mizici Iz torbice, ki je bila na njej, so ukradli 260 tisoč lir. nato pa se nemoteno oddaljili. Dva tisoč lir in puška vredna približno 300 tisoč lir. je plen tatvine neznancev, ki so. vedno v nedeljo ponoči, vlomili v bar pri miljskem strelišču Lastnik bara, 64-letni Ferruccio Cagnato iz Ul. Ghdrlandaio 20. je prijavil tatvino miljskemu komisariatu javne var nesti. tri ranjence v rešilec in jih odpeljali v tržaško bolnišnico. Giraldi se bo zaradi zloma stegnenic, desne noge ta verjetnega zloma desne rame, moral zdraviti približno 4 mesece, Giavarrova zaradi ran po prsih in obrazu 20 dni, Moratti pa zaradi istih poškodb prav toliko dni. Z rešilcem jugoslovanskega RK so pripeljali v tržaško glavno bolnišnico tudi dva Rimljana, ki sta se predsinočnjim, malo po polnoči, ponesrečila v prometni nesreči pri Poreču. 33-letni Luigi Pacelli iz Rima se je peljal v avtu BMW rimske registracije, ki ga je vozil njegov prijatelj Furio Fischer, prav tako iz Rima, iz Poreča proti Trstu, ko je voznik avtomobila nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom ta zavozil v obcestni jarek. Oba ranjenca, ki sta si zlomila levo nadlahtnico, so najprej odpeljali v izolsko bolnišnico, okrog 4. ure zjutraj pa v tržaško. Skuterist s Škofij podlegel poškodbam Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj ob 9. uri zjutraj podlegel poškodbam 49-letni jugoslovanski delavec Jože Pegan s Škofij št. 29. Huda prometna nesreča katere žrtev je bil Pegan, se je pripetila 5. julija letos okrog 7. ure. Pegan se je peljal s svojim motornim kolesom proti majnemu prehodu na Škofijah, pred njim pa je vozil tržaški tovornjak, za volanom katerega je sedel 29-letni Federico Umer od Sv. M. Magdalene Sp. 571. Ko je Umer zavrl, da bi zavil z glavne ceste na stransko, Pegan jega tomosa in je tako silovito trojega tomosa in tako silovito treščil v zadnji del tovornjaka. Pri tem se je močno udaril v glavo, ranil v čelo in Levo oko ter si zlomil desno koleno, stegnenico in zapestje. Zaradi številnih poškodb so si zdravniki za Pegana strogo pridržali prognozo. Padel je z zasilnega odra Zaradi odrgnin po prsih in nogah se bo 40-letni Bruno Jurincich z Lonjerske ceste št. 171/2 na kirurškem oddelku bolnišnice zdravil dva tedna. Jurincich je včeraj zjutraj v gradbišču na Furlanski cesti padel z odra. gledališče iz Catanie pa bo predstavilo Pirandellovo delo «Liola», v katerem tolmači glavno vlogo Ruri Ferro. V teku so pogajanja za gostovanje znamenitega milanskega »Piccolo teatro* s Shake-spearjevim «Kraljem Learorn*, ki ga je režiral Giorgio Strehler. DANES IN JUTRI Raffaella Carra na Grada sv. Justa Danes in jutri bosta na Gradu sv. Justa dve zabavno - glasbeni predstavi «Raffaella senzarespiro», v katerih bo nastopila v glavni vlogi priznam italijanska plesalka in pevka Raffaella Carra. Na dosedanji turneji po Italiji je dosegla skupina Carrajeve izreden uspeh, tako da se predvideva, da si bo obe predstavi ogledalo izredno število gledalcev. Raffaella Carra je zaslovela po celi Italiji pred leti, ko je mstopila skupaj z Ninom Fer-rerjem v televizijski oddaji rahlo pada, veter 6 km na uro, jug«' zahodni, vlaga 59-odstotna, padavin* 2,1 mm dežja, nebo 8/10 pooblači no. morje skoraj mimo, temperaturi morja 24,3 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. in 31. julija 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa J* 12 oseb. UMRLI SO: 62-letna Giorgina Schnii' zer, 68-letni Carlo Vecchiet, 46 letu* Marcellina Balbi por. Scherbi. ®,p letna Giovanna Scalir, 59-letni E.iiiri Colautti, 71-letna Angela Moretti v«' Baldinelli, 88-letni Andrea Kosina, " letni Emilio Roman, 53-letni German* Cerebuch, 60-letna Tosca Glavina yd' Lor, 79-letni Giacomo Meula. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigoln®' Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai du* Mori, Trg Unita 4; Al S. Loren*«' Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 2®' Rossetti Emili. Ul. Combi 19; Al S*’ j maritano. Trg OspedaJe 8: Tamaro * 1 Neri, Ul. Dante 7. Naznanjamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustil naš dragi ANTON ŠKAMPERLE oče padlega Slavka Skamperla. Žalujoča nečakinja Ema Luln in družina Trst, Kreplje, 1. avgusta 1972 Po kratki in zahrbtni bolezni v daljni Avstraliji, nas je dne 30. julija za vedno zapustil naš dragi JOSIP GRILANC žalostno vest sporočajo: žena MARA, slu SERGIJ, hčerka MARINA, oče ln sestre z družinami Sidney, Salež, Prosek, 1. avgusta 1972 ORISKI DNEVNIK r > f 1. avgusta 1972 BENEŠKI DNEVNIK ^SREČANJE EMIGRANTO t> V SUBIDU NA ZAH. OBRONKU BENEŠKE SLOVENIJE Slovenski izseljenci iz Benečije odločno za svoje družbene in narodnostne pravice Zbrala se je velika množica, med katero je bilo mnogo mladih delavcev, ki so trenutno zaposleni v Milanu ali v Švici - V soboto popoldne «okrogla miia» o vprašanjih izseljevanja Subid je majhna vasica, prav pod «rebenom kopastega hriba nad Aht-v°m'. Lepoto kraja je težko opisati: as je stisnjena okoli majhnega trga red cerkvijo, kot na terasi, s katere razgled ob lepem vremenu nepo-*sen: v sončnem blesku se furlanska avan skoraj zamegli, tam spodaj, Jav obzorju pa se leskeče laguna 1 Gradežu. Po hribovitem grebenu, C ene bole do Subida, je dežela za-e a urejevati turistično razgledno pot, Je še niso asfaltirali. V začetku u, levo od kapelice nad Čenebolo, eSe’ da je to «turistična pot preko naa • Urivo», toda na koncu turista Sušenje mine. Prav ob vhodu v ~ kot prec* vsemi beneškimi šti*-? grozeča črna tabla, ki v j , jezikih opozarja: prepovedano fotografirati, gledati z daljnogle-risati skice ozemlja itd. itd. Tu-em in vojaške služnosti: to pa res ne Sre vkup. zv U’i V Subidu, ob vznožju vaškega noto*3’-.86 je sin°či ob veselih vižah °Soriškega orkestra “Galeb* zak- ma čema, predsednika društva «1. Trinko* Izidorja Predana, za glavni odbor društva izseljencev pa predsednika Petriča, tajnika Feletiča in Del Medica. V soboto: okrogla miza o vprašanjih emigracije Prvi je spregovoril predsedujoči Al-do Binutti, ki je takoj dejal, da je namen okrogle mize opozoriti oblasti na neizpolnjene obveze do Beneške Slovenije, ki terja svoj gospodarski razvoj, povratek emigrantov in rešitev vseh odprtih narodnostnih pravic. «S protestom bomo Slovenci v Furlaniji dokazali, da terjamo svoje pravice. Naš narod ima borbene tradicije* — je nadaljeval — «in ni naključje, da smo se zbrali na obletnico opustošenja vasi, ki so ga opravili nacifašisti 29. 7. 1944 kot maščevanje za aktivno pomoč, ki jo je vas dajala partizanom. To našo vas smo po zmagi nad fašizmom sami obno- 'en i ? ,miza na “Srečanju emigrantov* v Subidu. Govori predstavnik slo-siuh izseljencev Dino Del Medico. Za mizo so: posl. Albin Škerk, Du-bovriha, poslanec Mario Lizzcro in predstavnik sekcije DSI Armando Binutti (Foto Pio Cragnaz) j^čil uspeli praznik emigrantov, ki J6 Priredilo Društvo slovenskih iz-‘Jencev iz Beneške Slovenije. Na trgu, s katerega se pne stopni-ui, 1,8 teraso za cerkvijo, kjer sta pJJ® oder in plesišče, so emigranti stavili svoje kioske. Dobro so se or-f^ozirali. Sprejel nas je nasmejani o-i az domačina Alda Binuta, mladih biha ^ 'z Milana — Laure in Pine, banskega predsednika Tracogne, sin-i*a'lista Armanda Binuta. Dekleta so gT?1.. takoj ponudila zadnjo številko sda društva «Emigrant». Ponosna ^ “da, da je ta list njihov, da iz-im8 V ^v*c’> koder borbeno brani Vorei?6 beneških ljudi, slovensko go-(jj^čih delavoev, upokojencev in mla- Satirične vinjete: Ptica roparica in škatla sardin... noNad kioskom je zvočnik nepresta-in ““dajal slovensko narodno glasbo Da ,ge Poskočne, pri točilni mizi Se Se je gnetlo ljudi. «Buoš 'dan taj?», Vej',e Slasilo prijazno vprašanje. Severa °°m’ *"a kozarec vina. Furlanski homUC 811 to*Sl kl' v katerih želita emigrantom še asPeha. Berzanti je pismu dodal tiSo^ri?Pevek za stroške praznika (50 vili, skupaj z rudarji, ki so se vrnili iz Belgije. Tako, kot smo obnovili vas, bomo gospodarsko, družbeno in kulturno obnovili naše kraje, vso Benečijo. Tiste, ki bi nas radi zavirali, opozarjamo: borili se bomo vztrajno, ker nočemo izkrvaVBtit*. Binut je še opozoril, naj bo politična diskusija res razprava, in ne podlo obrekovanje, kakršna radi sejejo šovinisti v slovenskih vaseh pro-vsem, ki so napredni, nato pa predal besedo domačemu izseljencu Aldu Gujonu. V svojem posegu je Gujon opisal pojav izseljevanja, ki je tipičen za vso Italijo in njena nerazvita področja. Povedal je, da so «rimese» emigrantov znašale 1971 za 55 milijard več kot prejšnje leto. Italijanska vlada, je dejal, se mora spoprijeti s švicarskimi in drugimi oblastmi. Ne sme dopustiti, da se v tujini diskriminira ta delovna sila, istočasgo pa mora poskrbeti, da dobe zaposlitev doma. Govoril je o domačih problemih in zanemarjenosti vasi, kjer še vedno ljudje plačujejo težke denarje zaradi vojaških služnosti, obenem pa jim oblasti po 25 letih še niso zgradile vodovoda. Tudi Aldo Gujon se je skliceval na običajno natolcevanje nasprotnikov in dejal: «Kdo pravi, da smo proti Italiji? Ta laže! Sicer pa naj prisluhne, kaj pravijo tisti, ki nas izkoriščajo. Opazil bo, da govori isti jezik*. Po pozdravu predstavnika ALEF Contija, ki je ostro napadel deželni odbor, je slovenske izseljence nagovoril predstavnik ACLI Fain. Dejal je, da so katoliški delavci za enotnost vsega emigrantskega in delavskega gibanja, proti premiku na desno v državi, za pravice beneških Slovencev. Govor predstavnika slovenskih emigrantov Dina Del Medica Pozdrav slovenskih izseljencev je prisotnim prinesel Dino Del Medico. Obširno je govoril o prihodnjih akcijah Društva slovenskih izseljencev in še posebej o obisku enotne delegacije pri italijanskem veleposlaniku v Bernu (prve dni septembra) in kongresu društva, ki bo prihodnje leto. Do kongresa bodo slovenski emigranti še bolj utrdili svojo organizacijsko strukturo, jeseni bodo obiskali svoje izseljence v Nemčiji in Belgiji, na srečanju z veleposlanikom pa bodo (-GlL kp -Oprostil se je tudi tajnik dep.. . ®č pa so se okrogle mize u-skih '' predstavniki drugih izseljen-Con*. organizacij Fain (za ACLI) in pSl? (za ALEF), nato Pulina (za *eln" Poslanca Lizzero in škerk, de-yj.11 svetovalec Lovriha (KPI). Opa-$kp»m° tudi predsednika in tajnika 4 Raceta in Cupina, prof. Vilje- posredovali uradnim oblastem in rim ski vladi zahteve slovenskih izseljen cev. Pridružil se je zahtevi po skli canju državne konference o vpraša nju izseljevanja in boju demokratič nih sil proti vojaškim služnostim. O vprašanjih, ki izhajajo iz deželnega urbanističnega in razvojnega načrta o gospodarstvu (načrt »Stopper II*) je spregovoril deželni svetovalec Lovriha. Po njegovem mnenju oba načrta ne upoštevata zahtev slovenskega prebivalstva. Ocenil je tudi vlogo krajevnih uprav na ozemlju, kjer živimo Slovenci in dejal, da bi se morali župani v Benečiji več zavzemati za koristi svojih ljudi. Poslanec Lizzero je, med drugim, govoril o zakonu o gorskem gospodarstvu. V goratih predelih Italije živi 10 milijonov ljudi in zaščita njihove gospodarske dejavnosti je zelo pomembna, saj ta področja vplivajo na položaj v vsej državi, tudi iz ekološkega vidika. Za Slovence v Benečiji bi bila še posebej pomembna ustanovitev samoupravne «gorske skupnosti*, kot jo predvideva zakon, saj bi tako postali v večji meri protagonist lastnega razvoja. Lizzero je ponovil, da je skrajni čas, ko je treba slovenskemu prebivalstvu zagotoviti narodnostne pravice: v Benečiji potrebujejo otroci svoje šole s slovenskim učnim jezikom, prav tako, kot jih potrebujejo italijanski in slovenski emigranti v tujini. Omenil je tudi vprašanje Evropske gospodarske skupnosti, ki je pred leti ustanovila “socialni sklad* iz katerega bi morala Italija črpati sredstva za močne investicije na področjih izseljevanja. V tem smislu bi moral Rim jasno in odločno nastopiti in opozoriti EGS, da v ta sklad odločilno prispevajo prav italijanski delavci širom Evrope. Vprašanja Benečije se skratka da strniti v nekaj točk, je zaključil Lizzero: industrializacija, gorsko gospodarstvo, odprava vojaških služnosti in enakopravnost slovenske manjšine. Za njim je udeležence zborovanja pozdravil v slovenščini poslanec Albin škerk, ki je ponovil obvezo o celoviti zaščiti slovenske manjšine, tudi v Benečiji, kjer je prisotnost mladih in družbeno aktivnih delavcev jamstvo za bodoče enotne nastope. 0-menil je obisk delegacije pri Colom-bu in dvome, ki jih je tedanji predsednik vlade omenil glede položaja v Beneški Sloveniji. Taki in drugi shodi, je dejal škerk, še enkrat dokazujejo, da so bili to le izgovori in da morajo oblasti odpreti oči. S tem se je okrogla miza končala. Večerilo se je že, na odru so se pripravili člani orkestra in zaigrali za ples. Kmalu se je plesišče natrpalo z mladino, medtem ko so starejši živahno razpravljali ob kozarcu domačega. V nedeljo zvečer se je praznik nadaljeval s kulturnim programom. Na sporedu je bil koncert zbora “Slovan*, nato pa ples do pozne ure. Stojan Spetič so V ORGANIZACIJI NOVOGOIUŠKE PODRUŽNICE DU 6. avgusta na Lokvah srečanje upokojencev K srečanju vabijo tudi upokojence iz zamejstva Podružnica DU (društva upoko- \ Upokojenci bodo ob tej priložnosti jencev )v Novi Gorici prireja vsa- počastili 25. obletnico prikt.učitve ko leto za svoje člane daljše in krajše izlete. Obiskali so večkrat Beneško Slovenijo, Trst, Koroško Dunaj in razne kraje v domovini. S temi izleti in drugimi pobudami se ustvarja prijetno razvedrilo in dobro razpoložene med upokojenci. Namen DU je. da svoie člane in druge upokojence odteguje o-sarrdjenosti in mišljenju, da so poseben svet zase. Res je. da so u-pokojenci le starejši ljudje, a, ne na robu smrti. Od dobre volje je odvisno, kako dolgo bo kdo živel in koliko je še vedno potreben bližnjemu in družbi. Posebna točka sporeda izletov in letnega razvedrila DU v Novi Gorici je vsakoletni enodnevni izlet na Lokve združen s kulturnim programom in lastnimi gostinskimi u-slugami. Na Lokvah ostajajo od jutra do večera. Nato se z avio buri vračajo v Novo Gonco. Tak izlit pripravlja goriška podr linica DU 6. avgusta letos, ki bo po obsegu in pomenu večje važnosti- V soboto popoldne, med okroglo mizo o vprašanjih emigracije (Foto Cragnaz) Slovenskega primorja in Istre domovini. Ob veselih zvokih briške godbe na pihala in ubranem petju moškega pevskega zbora “Sočo* iz Nove Gorice bodo oživljali spomine na težko pričakovanje onega velikega zgodovinskega dneva. Prijetno razpoloženje bo povečalo ob najboljših gostinskih uslugah vseh 14 podružnic DU občine No-va Gorica. Razume se. da ne bo nihče vprašal po izkaznicah za u-pokojence. Svobodno se bo zabaval in plesal, komur bo drago. Razveseljivo bi bilo. da se srečanja udeležijo tudi upokojenci iz drugih primorskih občin. Še Posebno bi se razveselili vsi upokojenci, da se na tem srečanju po zdravijo z našimi upokojenci iz Beneške Slovenije, Gorice. Trsta in drugih krajev v zamejstvu. Prostora, zabave in vsega drugega bo na pretek. Pri tem vsakdo lahko spozna, kako potrebno ie razvedrilo za starejše Hudi. Vsem upokojencem najboljšega počutja 6. avgusta letos na lepih Lokvah! T. R. Kolesar podrl ženico V nedeljo popoldne je neki kolesar podrl v Ul. Vittorio Veneto 65-letno upokojenko Regino Del Ponte, iz Gorice, Ul. Morelli 27, ko je na postajališču čakala na avtobus. Takoj so jo odpremili v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne stegnenice ter so jo pridržali za 60 dni na zdravljenju. Za 20 dni pa so pridržali na zdravljenju v tržiški bolnišnici 45-letno Marijo Legišo iz Cerovelj. ki je prihajala iz svoje hiše ter pri tem padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v gležnju. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. aiovensKin napisov je duo na iraaiorjin nar precej PRED ZAČETKOM VEČJIH JAVNIH DEL Z mogočnim traktorskim sprevodom so slovenski kmetje včeraj v Gorici protestirali proti razlastitvam Kmetje so se zglasili na prefekturi, na županstvu, na pokrajini ■ Zahtevajo dogovore z oblastmi zaradi odkupne cene zemljišč in takojšnje plačilo - V glavnem gre za zemljišča v Štandrežu in Sovodnjah Z mogočno manifestacijo so slo- LrifcU .awr> !■1 ■ 1 meč**'-tr-z?* Sovodenj (pridružili so se jim tud: .j AJ’'* furlanski kmetje iz Podturna in iz Ml drugih krajev) vsej Gorici včeraj .fl'..JrjlUiŽib_ Tajg svoje pravice in proti razlastitvam. ,i ’*-i Nad sto petdeset ttaktoric' se je zjutraj \ S H B a SEMr jMBoaBKr« aBžl m rit 1 11 i pt' ITT.' • . \ i... 1 bii| Travnik, kje" f-----------------------------------------r-- lAjj ■■ n m r\ par kirna mesta pr ed prefekturo. .SrSESSSS ir«t . M* I J uflPit ' Na so kmet jt I v en-kr lil italijanske napise na ka ‘ 11 terih je liilo napisano, ila -zahtevajo ^ fk./Tl™ m takojšnje J / zemljo, r ■% kmetov, preventivne dogovore za JP VHHMDM& ‘ v- odkup zemlje, k, sluzi za gradnjo * \\ javnih naprav, ol.-ambo male krneč , ke j*.sesti. S klaksoni traktorjev so kmetje opozarjali meščane ' Jjv Jf svojo manifestacijo. V A , ,, « Policisti in karabinjerji so mimo spremljali bučno manifestacijo, ki je potekala v najlepšem redu. Na Travniku sta kmete nagovorila zastopnik Zvetze neposrednih obdelovalcev Ernesto Miolato in odv. Avgust Sfiligoj. Slednji je govoril v slovenščini. Govornika sta poudarila, da je treba varovati malo kmetijsko posest, ki jo širjenje mest in industrija uničujeta, da je treba zavreči zakon štev. 865 iz leta 1971, kj zahteva razlaščanje zemljišč za gradnjo ljudskih hiš po nizkih cenah, dejansko pa ga hoče država uporabljati tudi za razlaščanje zemljišč za katerokoli javno napravo, da hočejo ob priliki prodaje zemljišč kmetje dogovor z oblastmi po tržni ceni, da nočejo na to plačilo čakati leta in leta, marveč hočejo denar takoj. Delegacija kmetov se je nato napotila k prefektu. Obrazložili so mu kmečke zahteve in protestirali proti odločbam o zasedbi zemljišč, ki jih je prefekt pred kratkim izdal v zvezi z zemljišči, ki so potrebna za gradnjo nove povezovalne ceste Štandrei - Ločnik in “deteljice* ob Tržaški cesti v Gorici, kamor bo dospela avtocesta. Prefekt je delegatom kmetov dejal, da je dekret izdal v skladu z obstoječimi zakoni in v upoštevanju obstoječih zakonskih določil. Kolona traktorjev je nato zapustila Travnik in se ustavila pred županstvom, kjer je delegacijo sprejel župan De Simone. Ista delegacija je županu ponovila kmečke zahteve in od njega zahtevala, da občinski svet spremeni regulacijski načrt goriške občine. Industrijske naprave naj se premestijo na drugo stran Soče, rodovitna zemljišča v Štandrežu in Podturnu pa naj se ohranijo kmečkim potrebam. Kmetje so tudi zahtevali naj občina u-stavi dela, ki spadajo v njeno pristojnost dokler ne pride do sporazuma. Po ulicah Sauro in 24. maja in nato po Korzu Italija je sprevod prišel do sedeža pokrajinske uprave. Spet so se traktorji ustavili, delegacijo so sprejeli podpredsednik M. Versace ponovno izvoljen za župana Sinoči, nekaj minut pred polnočjo, je občinski svet v Tržiču ponovno izvolil za župana Mattea V »naceja. Zanj je glasovalo le 13 prisotnih demokristjanskih svetovalcev, socialisti in liberalec so oddali bela glasovnice, komunisti so glasovali za svojega zastopnika, dva socialdemokrata pa sta se vzdržala glasovanja. Versace je bil za župana izvoljen pri drugem glasovanju. Zatem so izvolili še šest demotai-stjanskih odbornikov. Urejevanj« cest na Plešivem Na Plešivem so že začeli s asfaltiranjem ceste v Kuštrin. Dela opravlja podjetje Calcisonzo iz Zagraja, ki bo tekom treh tednov asfaltiralo tudi dve drugi poljski poti na Plešivem. in sicer v Sirk in v Keber. Urejevanje teh treh cest finansira deželna uprava s skladom za gozdne poti V prihodnjih dneh bodo dali novo asfaltno prevleko tudi na državno cesto, ki veže Krmin s Plešivom in z obmejnim prehodom. Ponekod bodo tudi omilili nekatere preveč ostre ovinke. Podjetje Tacchino je ie precej naprej z deli za ureditev briške ceste. Odsek od ceste proti Dole rjam do Plešivega je skoro gotov in verjetno ga bodo asfaltirali že v prihodnjih dneh. pokrajine Waltritsch, odbornik za kmetijstvo Lodi in odbornik za javna dela Tacchinardi. Miolato in odv. Sfiligoj sta pokrajinskim upraviteljem prakazala zahteve kmetov, zlasti v zvezi z gradnjo avtoceste Gorica - Villesse. Zahtevali so, da se dela za gradnjo avtoceste med Sočo in Gorico ne pričnejo, dokler se ne doseže sporazum o takojšnjem in pravičnem plačilu zemljišč. Pokrajinski zastopniki so kmetom obrazložili svoj položaj. Načrt je pripravila ustanova za državne ceste ANAS, denar je dala na razpolago deželna uprava, pokrajinska uprava je le izvršitelj del in ne more o tem zaradi tega odločati Zasedbene dekrete, ki jih je podpisal predsednik dežele Berzanti v polovici julija so zainteresiranim ljudem poslali, istočasno so se, na zahtevo kmetov, pozanimali tako pri ANAS v Rimu kot pri deželi, če bi bilo moč pogajati se s krneti in ne kar brez diskusije aplicirali zakon štev. 865, zlasti ko gre za razlastitve za avtocesto. Točnih odgovorov do sedaj niso prejeli. Obljubili pa so, da bodo kmečke zahteve preučili na prvi seji pokrajin-sega odbora, ki bo takoj po veli-košmarnih počitnicah. Kmetje so nato krenili po Korzu proti Štandrežu in se razšli. Ranjena kolesarja pri trčenju na ovinku Včeraj okrog 16. ure sta na o-vinku v Ul. Cipriani trčila dva kolesarja, padla in dobila pri tem telesne poškodbe. Eden od njiju 18-letna Sandra Piscopo iz Ul. Garza-ralli 161, se je pri padcu udarila v lobanjo. V splošni bolnišnici so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Drugi, 10-letni Gianfranco Tre-visani iz Ul. Ristori 63, se je prav-tako udaril v lobanjo in ranil nad očesom. V bolnišnici se bo zdravil 8 dni. V pekarni je gorelo V nedeljo so poklicali goriške gasilce v Ul. Brigata Pavia, kjer je izbruhnil ogenj v pekami Constantina Bertonija. Gasilo] so ugotovili okvaro na električnih napravah gorilnika in v kratkem odstranili nevarnost. Ogenj je povzročil okrog 350 tisoč lir škode. Malo pozneje so morali gasilci tudi v Ul. Diaz 6, kjer se je zaradi okvare ustavilo dvigalo, v katerem sta bili neka ženska in deklica. Gar silci so popravili okvaro in rešili obe osebi iz neprijetnega položaja. Prošnje za socialno pomoč INPS Pokrajinsko vodstvo INPS v Gorici opozarja na člen 127 zakona od 4. oktobra 1935, ki določa, da morajo imeti prošnje za dosego socialne pomoči n drugh uslu zavarovancev INPS naveden točen datum njihove vloge, ki pride v poštev pri sprejetju prošnje. V takem primeru velja datum poštnega žiga, kadar je vloga poslana priporočena po pošti. Ne pride v poštev poštni žig pri navadnih poštnih pošiljkah. ZMAGOVALCI SO DOBILI LEPO VRSTO NAGRAD Tudi letos precejšen uspeh avtorallyja ki ga je priredilo društvo «0. Župančič» Proga je potekala v glavnem po jugoslovanskem ozemlju - Ocenjevalne vožnje se je udeležilo 49 ekip - Nagrajevanje je bilo zvečer na nogometnem igrišču Tudi letošnja, tretja po vrsti, avtomobilska ocenjevalna vožnja, ki jo je priredilo prosvetno društvo «Oton Župančič* v Štandrežu, je cioživela precejšen uspeh. Na njej je sicer sodelovalo manj avtomobilov kot lani, samo 49, vendarle pa je bilo število udeležencev večje. to se pravi, da .je bilo v av tomobilih več ljudi, poprečno po tri v vsakem vozilu. V nedeljo zjutraj je bilo v Štandrežu na glavnem trgu precej živžava. Avtomobilov je bilo na pretek, poleg tekmovalnih so bile štandreške ulice polne avtomobilov številnih domačih in jjij^, radovednežev. Sredi trga. pred Gabrovo gostilno, so člani pripravljalnega odbora delili spoznavne številke, ki so jih nato udeleženci tekme pridno lepili na vse mogoče strani svojega avtomobila. Udeleženci so nekam radovedno stikali okrog članov pripravljalnega odbora kam bo treba iti. Nihče ni namreč vedel kod bo potekala tekmovalna proga, nihče ni niti vedel koliko vprašanj bo postavljenih, še manj pa so udeleženci vedeli koliko kontrolnih postaj bo na tekmovalni progi. S skoro poLumo zamudo je vendarle avtomobil s številko 1 (v njem so bili domačini Marvin, Makuc in Paškulin) startal s trga. Nekaj sekund pred odhodom je član žirije oddal tekmovalcem zaprto kuverto, v kateri so bila navodila za prvi del proge. Če je kak radovednež naskrivaj pogledal v avto, .je takoj videl, da je bilo prvo vprašanje posvečeno pred kratkim umrlemu domačinu dr. Andreju Budalu, tekmovalci pa bi bili morali čez mejo v Grgar. Za prvim so se dobesedno zapodili še drugi avtomobili. Odhodi so si sledili vsakih 60 sekund tako da je bil po eni uri trg v Štandrežu prazen. Tekmovalci so šli čez mejo na prehodu pri Rdeči hiši, kjer jim je bil prehod precej olajšan. Pot jih je vodila v Novo Gorico, nato v Grgar, Čepovan, Most na Soči, Idrijo, Črni vrh, Ajdovščino, Selo, Dornberk, Bilje, nazaj v Italijo čez prehod pri Rdeči hiši. nato po Tržaški cesti do Gabrij, kjer so tekmovalci zavili v Sovodnje in nato dospeli v Štandrež. kjer je bil čili v Mihaelovi ulici Komisija je popoldne imela polne roke dela. Pregledovati so morali odgovore na številna vprašanja in seveda ugotavljati napake. Prav tako so morali upoštevati določene časovne razlike v vožnji. Ugotovili so. da je na cilj pravilno prišlo 47 posadk, to se pravi skoro vse. Le dve sta bili izločeni. Zvečer so rezultate tekmovanja razobesili na javne prostore na nogometnem igrišču, kier ie bil poletni praznik športnega društva “Juventšna*. Udeleženci tekme so rezultate seveda komentirali, nekateri so bili z njimi zadovoljni, drugi pa ne. Neki tekmovalec se je pritožil nad oceno. V zvezi s tem smo v uredništvo dobili pismo. kjer omenjeni tekmovalec trdi, da ni na svojo pismeno pritožbo dobil odgovora, zaradi tega ne ve ali .je njegova pritožba tehta čn o' upravičenk alPhe/^tvar prepuščamo organizatorjem avtoral-l.yja Na hrjarju, pod odrom, je bila postavljena velika miza. na kateri so bili razstavljeni številni pokali in veliko praktičnih nagrad. Pred začetkom nagrajevanja je predsednik prosvetnega društva «0-ton Župančič* Danilo Nanut izrekel nekaj priložnostnih besed. Dejal je da je prepričan, da bo prihodnje leto tovrstna prireditev imela še večji uspeh, da imajo take prireditve še globlji pomen kot na prvi pogled kaže. kajti tako udeleženci spoznavajo naše kraje in ljudi. Ob koncu je še čestital Juventini za njen jubilej. Sledilo je nagrajevanje. Na prvo mesto sta se uvrstila L. Devetak in O. Devetak z Vrha. Danilo Nanut jima je izročil pokal p.d. “Oton Župančič* in vrsto praktičnih daril. Imela sta 159 kazenskih točk. Na drugo mesto se ie plasirala posadka B. Grendene, J. Grandene in Bric iz Štandreža z enakim številom kazenskih točk. Pokal pokrajinske uprave jim ie izročil Marko \Valtritsch. Tretji posadki (Prinčič. Tomšič in Černič) je pokal prefekta izročil Alojz Paškulin, četrti (Juren. V. Devetak in M. Devetak) pa pokal Slovenske kulturno - Gospodarske zveze dr. Mirko Primožič, peti (Berlot. Pahor. K. Devetak) pa pokal Slovenske prosvetne zveze prof Leopold Devetak. Pokal Kmečke banke je dobila šesta uvrščena ekipa (Zavadlav I„ Zavadlav V. in Pelicon), pokal tvrdke Caprara pa prvoplasirana ženska posadka (Nanut, Roner). Pokal Juventine je dobila najmlajša posadka (Rojec, Rojec, Cijam), pokal tvrdke «Lui e Lei* pa prva mešana posadka (Berdon, Romanut. Tomasini. Nanut). Nanut, Plesničar. Glesič in Lutman so dobili nagrado kot najbolj simpatična posadka, zadnji v Na trgu v štandrežu je bilo pred odhodom avtomobilov selo živahno lestvici (R. im L. Volk) pa kompas tvrdke Tecomec. Cedilo je nagrajevanje ekip. kl so ile sestavljene iz treh posadk. Prvi so bili Vrhovci z ekipo štev. 3. Dobili so pokal Viviex Pokal goriške občine, darilo ekipi štev. 4, je izročila občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva. ekipi štev 9 je pokal Primorskega dnevnika izročil Marko VValtritsch, pokal pokrajinske turistične ustanove pa ja dobila ekipa štev. 6. Po izročitvi nagrad so zmagovalci še dolgo v noč pili Iz priborjenih pokalov, na hrjarju pa se je nadaljeval ples. Podrobnejše podatke o rezultatih bomo obja-. vili jutri. Rojstva, smrti in poroka v Gorici Dne 28. in 29. julija so prijavili na goriškem matičnem uradu 13 rojstev in dve smrti. V tednu od 24. do 29. julija je bilo nadalje 8 oklicev in tri poroke. ROJSTVA: Stefano Mrach, Nicoia de Colle, Gabriele Pinese, Ingrid Pintar, Masstmo De Bernardi, Morena Rusig, Lucia Pičeni, Andrea Bertino, Monica Russian, Diego Pon-tel, Barbara Battistella, Michela Digiusto in Fabio Compassi. UMRLI SO: 80- letna upokojenka Carmen Cosulich vr. Giadrini; 85-letni upokojenec Attilio Pastori. OKLICI: uradnik De Feo in uradnica Luciana Ghirlanda; delavec Claudio Pantarotto in delavka Mi-ryam Koren: šofer Giorgio Marvin in gospodinja Patrizia Saunig; u-radnik Silvio Omizzolo in gospodinja Maria Mascoli, kuhar Umberto Pe-corari in delavka Maura Pavšič; karabinjer Salvatore Medici in gospodinja Franca Guamieri: finan-car Vincenzo Di Gianantonio in gospodinja Maria Negre; železničar Aldo Persolja in gospodinja Radiča Hmeljak. POROKE: študent Flavto Duca in študentka Alessandra Militello; univerzitetni asistent Marto Marchj in študentka Nevia Troso; elektrova-rilec Libero Beltramini in uradnica Laredana Simeoni. Kino Gorica VERDI ob 17.15—22.00 “Riusdranno i nostri amici a ritrovare lunico perduto misteriosatnente scompano in Africa?* A. Sordi in N. Manfredi. Kinemaskopski film v barvah. CORSO ob 17.30—22.00: «Ti combiao qualcosa di grosso*, D. Martin hi B. Keith. Barvni film. MODERNISSIMO ob 17.30-22.00: «Tro colpi di winchester per Ring«*. O. Michell in M. Hargitay. Italijanshi kinemaskop v barvah. CENTRALE ob 17.15—21.30: «Fm«o gj Londra*. Alberto Sordi. Barvni fflnl. VITTORIA Zaprto zaradi počitnic, Tržič AZZURRO: Danes zaprto. EXCELSIOR ob 17.30: «Un uomo chia-mato cavallo*. R. Harris. Barvni film. PRINCIPE ob 18.00: «D giomo dalla civetta*. Franco Nero in Claudia Cardinale. Barvni film. Nova Gorica SOČA (N. Gorica); Jugoslavije. Vsi napori, da bi se povečala potrošnja drugih vrst mesa, ki ga je dovolj na razpolago, doslej niso obrodila sadov. Po drugi plati vlada določa tako maksimalne uvozne kot notranje cene na drobno in debelo. Njeni napori, da se ogne povišanju cen mesa, kar je zanjo tudi važno politično vprašanje, pa so dregnili ob stanje na mednarodnem tržišču, kjer cene letos vrtoglavo skačejo. Ko je nekega trenutka letos na pomlad uvoz malodane obstal, je pač bilo treba pristopiti k povečanju dovoljene uvozne cene. Kontrola je zelo stroga, mesarji pa divji, da bolj ne morejo biti. Pravijo, da sploh nič ne zaslužijo, da celo izgubljajo. Prodajalci na drobno ti zaupno šepečejo na uho, da so primorani, če žele sploh priti do svežega mesa, plačati leto veletrgovcu po ceni, ki je znatno višja od one, navedene v računu. In tako se zgodi, da se utegnejo znajti dobri mesarjevi znanci — ker pač ti gotovo ne bodo stvari prijavili predstavnikom tržne inšpekcije — v zares izjemni situaciji, ko bodo svojemu znancu-mesarju morali plačati meso dražje od ostalih povsem neznanih odjemalcev. «Za božjo voljo, pa ja ne boste dovolili, da delam z izgubo,* bo ta zajam-ral, odjemalcu bo treba samo prikimati z glavo in oditi. Vtem se stanje na mednarodnem tržišču še ni pomirilo in grški tisk napoveduje, da bo vlada te dni primorana povečati dovoljene uvozne cene od 1300 na 1500 dolarjev za tono sveže govedine. Toda medtem ko se o tem razpravlja poudarjajo ekonomski časopisi, so se cene dvignile še za 100 dolarjev. Spričo takšne situacije se vlada zdaj trudi, da bi poiskala meso v nekaterih vzhodnoevropskih deželah, tudi v Afriki, a kakšen je uspeh teh naporov še ni znano. V poslovnih krogih prevladuje mnenje, da vladi v takšni situaciji ne preostane drugega, kot da dovoli povišanje cen mesa na domačem tržišču, navzlic svojim obljubam, da tega ne bo storila. Presenetljiv pojav je te dni v Grčiji predstavljal primer, ko je tržišče bilo skrajno slabo založeno s krompirjem. Ponekod je bilo celo opaziti vrste, kar je v Grčiji že prečej časa pozabljen pojav. V trgovinah in povsod. kjer krompir prodajajo, je pogosto čuti: «Danes krompirja ni. Pridite jutri.* «Cene so nizke,* pravijo trgovci. »Tri do štiri drahme za kilogram (5,5 do 8 lir). Kmetu se ne izplača pridfelovati krompirja. Vlada bi morala povečata ceno.* Pri nekaterih drobnih prodajalcih ga je pod roko dobiti za 6 drahem (okrog 11 lir) Oblasti menijo, da gre za umetno ustvarjeno pomanjkanje Nekateri časopisi pa so omenili možnost, da proizvajalci namenoma prikrivajo blago, ker čakajo na povišanje cene. «če bomo ugotovili da proizvajalci sodelujejo s špekulanti,* je izjavil Patakos. «bomo takoj sprejeli odgovarjajoče ukrepe.* NEVELIKO VPRAŠANJE, KI ZANIMA VES SVET Brazilski Indijanci v sodobni civilizaciji Stik z belcem Indijancu ne prinaša dobrega - Razširitev spolnih bolezni in prostitucije ■ Edini izhod: njegovo postopno uvajanje v pogoje sodobne civilizacije O brazilskih Indijancih, o katerih v svetu mnogo pišejo, v resnici vedo zelo malo, še manj razmišljajo o njihovi usodi in pa pomembnosti za brazilsko družbo. Poročila o načrtnem genocidu. suženjstvu, belih in črnih Indijancih, o Indijancih velikanih, o izkoriščanju Indijancev in o prostituciji med njimi, se širijo po vsem svptu Poročila v tujini, pa' spravljajo v slabo voljo »civilizirani* del Brazilcev, češ da tuji tisk piše o brazilskih Indijancih kot o edini zanimivosti Brazilije. Užaljeni trdijo, da jih svet sodi po peščici brezsrčnežev. ki ubijajo in izkoriščajo Indijance. Zadnja poročila, da je ekspedicija, ki je poskušala navezati stike z njimi, prenesla nanje spolne bolezni, pa .je ponovno vnela razpravo o odnosu brazilske družbe do Indijancev. V Braziliji žive Indijanci na skrajnem severu, v državi Ama-zonas. in na jugu. v Rio Grande do Sul. državi, ki ima dokaj razvito industrijo. Vendar predstavljajo največjo skrivnost Indijanci amazonskega predela. Njihovega števila kot tudi števila njihovih plemen nihče natanko ne pozna. Gradnja 1290 km dolge ceste »Transamazonica* skozi džunglo ie pravzaprav sprožila problem sožitja z Indijanci. Precej pred začetkon gradnje so mimo topografov že hodili po takih krajih raziskovalci brazilskega Inštituta za Indijance. Ta vladna ustnova ima na skrbi vse stike z domačini in organizacijo raziskovalnih ekspedicij. Pri teh pripravljalnih delih so prišli v stik s plemenom Paracanas. To pleme ima navado, da ponudi gostom svoje žene. Ni znano, če to delajo zaradi mešanja z drugimi rasami ali gre za počastitev gosta. Ponudba ne sme biti zavrnjena. Pri tem pa so člani ekspedicije prenesli na Indijance vrsto spolnih bolezni. To so ugotovili zdravniki Inštituta, ko so kasneje pregledali tako člane ekspedicije kot Indijance iz omenjenega plemena. Zlorabe Indijancev, za katere ni znano, koliko bi utegnile biti političnega značaja, koliko pa zasebna stvar vsakega posameznika, člana ekspedicije, so zbudile ogorčenje .javnosti, toda Inštitut se nd čutil prizadetega. Spolni odnosi med belci in Indijankami so vprašanje zase Indijanci imajo to vrsto odnosov za fiziološko nujnost zaradi razmnoževanja, za belce pa predstavljajo neko vrsto spolne igre. Indijanke tega niso navajene. Po stiku z belcem niso več zadovoljne s svojim možem. Indijancem. Pot do priležništva belcu. ali pa še hitreje, do prostitucije, je kratka in pogosta. Na splošno pa Indijanci težko prenašajo bolezni zahodnega sveta. Celo gripa jim je nevarna, da o drugih boleznih, kot n.pr. malariji, ne govorimo. Navajeni so okolja, kjer žive, in preselitev je zanje skoraj zmeraj pogubna. Tako ,1e bilo z Indijanci plemena Nambicuaras. Preseliti so se morali iz doline Guapore v državi Mato Grosso. kjer so imeli rodovitno zemljo, bolj proti severu, v smeri Brasilia - Acre. Na novem ozemlju jih je napadla malarija in prestrašeni so se začeli vračati v svojo staro deželo, oddaljeno nekaj sto kilometrov. Bolni in utrujeni so padali ob poti in umirali, ne da bi jim lahko kdo pomagal. Na tem pohodu smrti jih je pomrlo več kot trideset odstotkov, čeprav so jih še pravočasno odkrile letalske enote in jih rešile dokončnega propada. Sploh pa obstaja prepad v odnosu celotne družbo do Indijancev. Na eni strani je družba s plemensko ureditvijo, s primitivnimi proizvodnimi sredstvi, na drugi pa hitro razvijajoča se družba, ki potrebuje vedno več prostora za s«o5 Ta*mah. Med različnimi teorijami, ki obstajajo, je danes v Braziliji najbolj uveljavljena tista, ki zagovarja postopno vključitev Indijancev v civilizacijo. Ali to lahko pripelje do pozitivnih rezultatov in kakšne bi bile posledice takšne integracije, je vprašanje zase. Na to je poskušal odgovoriti brazilski raziskovalec, avtor vseh gornjih obtožb, Antonio Cotrim Antonio Cotrim pravi, da so Indijanci s svojim poznanjem krajevne favne in flore, kakor tudi terena, lahko veliko bolj koristni taki, kakršni so, Kot delavci v tovarnah. Njiho\ • vključitev v civilizacijo je postopna, začenši z obljubami. Kasneje ko začnejo delati, so že prevzeli koncept zasebne lastnine (t > je moje, ono je tvoje), ki ga doslej niso poznali. In tako se počasi, ne da bi čutili, zruši ves sistem vrednot, na katerih je lo organizirano njihovo družbeno življenje, Družinske in plemenske vezi z verskimi odnosi vred nimajo nobene veljave več. Indijanci ne morejo čez noč razumeti, kar je zahodna družba gradila stoletja. Zato postanejo apatični in leni .kajti njihova vključitev novi proizvodni proces ni zavesta., ker ima za podlago zahodni vrednostni in proizvodni proces, L; ga ne morejo razumeti in sprejeti. Ta odnos bo treba prej ali slej dokončno razčistiti. Nekaj nacionalnih parkov, v katerih žive Indijanci Brazilije, predstavlja le delno rešitev. Poskusi, da bi navezali stike z raznimi, do danes še neznanimi plemen’ so v prvi fazi skoraj vedno uspešni. Vendar Indijanci še dali; niso prva skrb brazilske vlade. To je jasno, saj v tako obširni državi, z neštetimi problemi, še bouj pa s tolikšnimi neurejenimi političnimi in družbenimi problemi, vprašanje obstoja in prihodnost peščice Indijancev ne more biti glavna skrb vlade. Je pa gotovo eden od po-glavnih problemov, ker je zanj izredno občutljiva svetovna javnost. del, ali pa moramo napraviti dolg ovinek skozi Ljubljano. Zračna črta med Bovcem in Kranjsko goro znaša le 24 km, ovinek čez Ljubljano in Idrijo pa 224 km. S tako povezavo dveh turističnih središč ne bomo zganjali kaj prida turizma. Zračna črta iz Ljubljane do Tolmina znaša 62 km. Toda dolžina ceste iz Ljubljane v Tolmin znaša čez Postojno 154 km (1), čez Črni vrh 138 km (2), čez Hrušico 131 km (3), čez Idrijo 103 km (4), čez Poljansko dolino in Cerkno 95 km (5), po Selški dolini in čez Podbrdo pa 89 km (6). Za povezavo srednje Soške doline z Ljubljano pride v perspektivi v poštev predvsem najkrajša povezava mimo Škofje Loke po Selški dolini čez Petrovo brdo in po dolini Bače. Toda ceste so bile zgrajene tod v težkem terenu za lokalni promet in so slabe, rekonstrukcija bo draga Realno računajmo, da naša generacija še ne bo mogla zgraditi sodobne povezave med Ljubljano in Soško dolino, čeprav vemo, da je taka zveza potrebna. Pravilno pa je, da nismo zastavili v preskromni obliki začetka povezave, to je odcepa pri Jeprci. Malo komu je znano, da moremo priti iz Ljubljane v Tolmin trikrat na dan tudi tako, da naložimo svoj avto na vagon v Bohinjski Bistrici in ga redni vlak pripelje skozi bohinjski predor v Podbrdo ali pa še naprej do Mosta na Soči. Pot iz LjuDljane skozi bohinjski predor v Tolmin je dolga 111 km (?) in je torej krajša od južnih smeri čez Ajdovščino in približno enako dolga kot manj atraktivna pot če;: Idrijo Iz približno 6,4 km dolgega dvotirnega bohinjske'*,- predora smo odstranili en ti.r, drugega izkoriščamo samo eno tretjino. Pri tej veliki prometni potrebi pa sameva bohinjski predor, ker ga ne znamo izkoristiti. Prevažanje avtomobilov samo z rednimi vlaki z vsem ranžiranjem vagonov na obeh postajah s sajastimi lokomotivami res ni sodobna perspektivna prometna kombinacija cestnega in železniškega prometa. Menim, da bi bilo treba mediti prevažanje avtomobilov skozi bohinjski predor tako preprosto in učinkovito, kot so organizirali Avstrijci prevoz skozi turski predor med postajama Mall-nitz in Boeckstein. Železniška uprava bi morrJa nabaviti nekaj garnitur motornih de-rezin in p-eurediti nekaj desetin tovornih "agonov ter prevažati avtomobile skozi predor v gostih časovnih presledkih. Postopek bi moral biti samostojen, ločen od potniških vlakov, preprost, hiter in učinkovit. Samo ob taki organizaciji je moč računati na postopno povečanje dotoka prometa, da bo prevažanje postalo aktivno Praviloma naj b: prevažali avtomobile samo zkozi predor, to je i* Bohinjske Bistrice v Podbrdo. Toda vožnja po cesti od Podbrda do Mosta na Soči je neudobna in počasna, rekonstrukcija ceste Pa zahtevna in draga in je verjetno še dolga leta ne bomo dočakali-V prvi fazi bi zato bilo smotrno, da bi prevažali avtomobile po železnici predvsem od Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči, ne da bi se vlak ustavljal na vmesnih postajah. Cestarji pa bi morali dokončati še nedokončano rekonstrukcijo bohinjske ceste zlasti ob Bohinjski Beli. Širina do sedaj že rekonstruirane ceste je dovolj velika tudi za povečani promet V drugi faz* bi morali rekonstruirati cesto P° dolini Bače od Mosta na Soči za sodobni cestni prevoz do Podbrda-Ta faza bo verjetno dolgo trajala; Avtomobile bi v tej fazi prevažali samo skozi predor. V naslednji-to je končni fazi, Di rekonstruirali cesto po Selški dolini do Jeprce za smer proti Ljubljani, v smeh sever - jug pa bomo še dolge, preva; žali avtomobile skozi železniški predor. Kapaciteta takega prevoz« je namreč zelo velika. Z organiziranim prevozom avtomobilov skozi bohinjski predor b« dobilo turistično področje v Sošk' in Savski dolin; in v dolini Zilji' ce zaključno krožno povezavo: Tolmin — Podbrdo — Bohinjska B>' strica — Bled — Kranjska gor® — Rateče — Trbiž — Predel _" Kobarid. To turistnično področja-medsebojno povezano kot notranji ring, bi bilo dostopno iz širokeg® kroga svojega naravnega zaledja-to je iz primorsko — tržaško ri goriške smeri navzgor po dolu1’ Soče, iz Ljubljen - čez Gorenjsko, s Koroške čez karavanške preb0" de in iz bližnjih goratih predelo* Italije čez Trbiž ali čez novo smučarsko središče na Snežnem sed™ (Sella Nevea), iz Furlanske n®! ne pa ob Nadiži s prehodom Pfl Robiču. Za cestno povezavo med Soško in Savsko dalino 'e več lepih per' spektivnih predlogov, ki jih pa ne bomo mogli izvesti v naši generaciji. Ni in tudi ne bo velikega d^ narja, ki je za to potreben. * prav majhnimi stroški pa moren10 urediti tekoče prevaževanje avtomobilov skozi samevajoči bohinjski predor in s tem bistveno magati k razvoju turistično tak° pomembnega dela Slovenije. Prometno področje je eno sam0' promet je enota. Cestarji in lezničarji naj si podajo roko, a®' skupno načrtujejo, ker bodo Pre" važali iste avtomobile za iste p^ metne potrebe Pametno je treh® pričeti, v tem j,; skrivnost. ■^POSTOJNA NEUREJENO mm Skica, avtorja članka »Bohinjski predor sameva« kaže O®1 mofije, ki bd se ga po njegovem mnenju dalo prometno bolje urediti. Karta, iz katere je razvidno, kako si je pisec članka zamislil 1®°^ šave prometne povezanosti obeh pokrajin, Gorenjske in Posočja """"n....1........................................................m.....umi.....im .................n,,,,,,,mini,mini,m......ii«""1 Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uredite čimprej svoje poslovne zadeve, ki so kar preveč zanemarjene. Pazite, da ne bi kdo ime) vašo dobroto za slabost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sredi splošne negotovosti bodo vaše pozicije še dokaj trdne. Še nikdar se niste tako zabavali, kot se boste tokrat. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Danes boste ves dan izredno dinamični. Izpolnite obljubo, ki ste jo sicer že davno dali. RAK (od 22.6. do 22.7.) Primerna beseda v primernem času lahko marsikaj reši. Da bi pomagali nekemu sorodniku boste morali storiti manjšo žrtev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vihamo vzdušje v poslovnem krogu Utegnili bi si zapraviti simpatijo neke osebe, ki vas spoštuje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne j zmenite se za spletke okrog sebe I in stopajte naprej po začrtani poti. Ne jezite se na druge. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kljub težkočam, ki boste nanje naleteli, boste vendarle neko svojo pobudo uveljavili Pazite na zdravje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uporabite bolje karte, ki jih imate v rokah. Bodite pripravljeni spremeniti svoj čustveni načrt. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite previdni v pogledu dejavnosti, ki za vas ni običajna. Spomnite se, da ste nekoč bili tudi sami v potrebi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) I-meli boste opravka z oblastmi, vendar ne v negativnem smislu. Ne bodite tako nepopustljivi, če vam srce narekuje drugače. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zdaj, ko vam je uspeh že skoro zagotovljen ne popustite v svojih naporih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zmenite se za spletke okrog sebe in stopajte naprej po začrtani poti. Ne jezite se na druge. 155 meščanov je naenkrat opustilo kajenje Malokdo v sami Franciji, Je ^ pred kratkim kdaj slišal za J® steče Mauriac, ki šteje 4.300 bivalcev in leži v gričevnat^ osrčju države. Mestece je za.fi„ postajati zanimivo, ko je Pr na prve strani dnevnikov, milijonov Francozov je vsak poslušalo posebne oddaje dol- ~ kov radija in televizije, ki so ^ ročali o posebnem dogodku, ^,55 rega so bili priče v mestecu: meščanov je naenkrat opustilo jeT- 100 Njihov poskus .je uspel. Nad * abstinentov je z vztrajnostjo ®ri. galo in premostilo «najhujše rij nutke*, mnogo drugih pa je 'rij vplivom množičnega zgleda vri. občutno znižalo število cigaret ™ kajenih dnevno. da® ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1. avgusta 1972 NA 3. ŠPORTNEM TEDNU GAJE V PA DR/CA H Moštvu ZSŠDI zmaga med mlajšimi mladinci Obilo zabave v nogometni tekmi med mladimi in starimi ZSŠDI - ITALSIDER 56:43 (28:24) Košarkarji ZSŠDI so v prvi tek-JjKproti^močnemu Italsidru doka, j®™"0 začeli, saj so presenetili nar Protnike z obrambo «pressing», ki nekoliko prekrižala račune go-Žal so bili naši predstavniki e točni v napadu in zato tudi niso £°segli take prednosti, da bi že v strli vsako upanje gostov. Vi-Zs&n6 bilo namreč, da košarkarji ge niso uigrani, čeprav so ... Predvsem zaradi telesne zmog-Jjvosti dokaj boljši od Italsidra, ^ašim predstavnikom pa nikakor ^spelo doseči zanesljive predno-j 'n izid je bil vedno izenačen, n to vse do konca prvega polčasa. . ” drugem polčasu je ZSŠDI bo- ji® *®igrala. Igralci Italsidra, ki so i_ uaibiuia, tvi sv "P®!® le dve menjavi na razpolago, r® so bili utrujeni. «Zveza» je konč-j^Kašla pravi ritem in tako tudi prednost desetih točk, kate-p° Je obdržala do konca tekme. '^naših vrstah so na splošno vsi ?poro igrali, boljša pa sta bila 7*80, predvsem v obrambi, in ft®})an Sosič v napadu. JSSDI: Adrijan Sosič (k) 20, Ko-9, Gantar 6, Kraius 8, Barazzut-, 2, Kapič, Edi Sosič, Klobas 7, Jugovič 4. ITALSIDER: Bacchelli 14, Ceceot- "l"""iiillilii,ii,i„i,ni,ii„..... KOLESARSTVO Uspela dirka *a 20. pokal Trsta „ V nedeljo je s startom pri Lov-*n s ciljem na Katinari potekala kraških cestah kolesarska dirka Uuadincev za 20. pokal Trsta. Dirka se je odločila v zadnjih kilometrih, ko je ušla sedmerica kolarjev in se sama podala proti juncu, od koder se je bilo treba r°VzPeti do Ključa in nato na Ka-inaro. Najmočnejši je bil Ermes ~e6ano, ki je ušel pri Borštu in nabral nekaj metrov prednosti, ki r* je obdržal vse do konca. Ponov-”° .Pa so razočarali tržaški kolesji. ki so še enkrat dokazali, da 'to kos furlanskim predstavnikom. i patini red na cilju (94 km): *• °egano (Aiello Fuxla) 2.25’ s Poprečno hitrostjo 38,879 km na uro 2' Liivisoni (ENAL Laipacco) 10” . toas tanka 4 Zuzzich (Inter 1904 TS) 15” ,• Vacher (Sadlese) 20’’ 1, Manferrari (Aiello Fuxia) 23”, itd. ..MARIBOR, Sl. V nedeljo je J*® v Mariboru druga mednarod-"® kolesarska dirka «Okrog Pohor-l®i’ katere so se udeležili vsi naj-J”1* jugoslovanski kolesarji. Zma-jv* je Stane Božičnik, ki je na d-^ to las prehitel najboljšega pred- , avnika ljubljanskega Roga, Rudiji Valentiča. Valenčič je vseh 170 jj? ®rke diktiral oster tempo, na ti 8, Paulatto 11, Zulich 8, Furlan, Zampa 2. SODNIK: Andrej Rudes. PROSTI METI: ZSŠDI 4:14, Ital-sider 1:4. V večernih urah se je turnir košarke končal. V tretji tekmi je namreč ekipa ZSŠDI premagala Ferroviario z rezultatom 75:44 in si tako zagotovila prvo mesto na končni lestvici, pred Italsidrom in Femoviariom samim. O tekmi bomo poročali jutri. Tudi rezultati ženske odbojke niso prišli pravočasno. STARI - MLADI 3:2 (2:1) Kot se navadno dogaja v športu, je prav izkušenost še najbolj odločilna prednost. In prav zaradi izkušenosti so »stari* iz Padrič in Gnopade premagali zanosne, a neizkušene mlade, ki nikakor niso mogli premagati odličnega vratarja Pi-nucdja. Srečanje je bilo na malem igrišču Gaje in je na splošno zabavalo domače navijače. Tekma je bila namreč živahna in vsi igrala so se močno potrudili. Prvi gol je padel že v 2. minuti. Dosegel ga je Duško, ki je še v 6. min. povečal na 2:0 stanje v korist «starih». Odgovor mladih je bil silovit, tako da je zmanjšal izid v 18. min. z Rismondpm. V drugem polčasu ponovno izenačena igra. Stari so povedli z 11-metrovko, ki jo je dosegel Pinuc-ci, mladi pa so zmanjšali razliko v golih z Bizero. Postavi (kar po domače). STARI: Pinucci, Modugno, Duško, Mur-lo, Bekč, Karleto, Sosič. MLADI: Kus, Ovčar, Vojko, Gicenga, Ris-mondo, Bizera, Gojča. Sodil je Baldassin. Današnji spored pa je naslednji: minibasket; ob 19. uri Ferroviario - Ricreatori ob 20. uri SABA — ZSŠDI mednarodna odbojka: ob 21. uri Kras — Sloga Dom Gorica — Izola bi Agostini osvojil dvanajsti naslov !rnQU Pa ga j« ukanil bolj sveži rrr&iik. Razočarali pa so olimpij-' kandidati, najboljši med kate-Zakotnik, ie osvojil šele sed-mesto. IMATRA, 31. — Na veliki motociklistični nagradi Finske je Gia-como Agostini osvojil svoj dvanajsti naslov svetovnega prvaka. Prav na domačem dirkališču je v dirki motorjev do 350 ccm premagal svojega najhujšega tekmeca za naslov prvaka, Finca Saarinena, ki se je moral zadovoljiti z osvojitvijo naslova prvaka v kategoriji do 250 ccm. Agostini je takoj hitre star-tal in si tako nabral prednost, katere mu ni mogel nihče več odvzeti. Zanimanje je tako vladalo le za borbo za drugo mesto, za katero sta se potegovala Italijan Pa-solini in pa Saarinen. Italijanski dirkač pa je imel smolo, saj mu je najprej uspelo nadoknaditi zamudo W sekund, ko pa je že ulovil Finca, mu je zmanjkalo bencina. Vseeno pa je prispel tretji. V dirki motorjev do 250 ccm se je znova ponovil boj med Fincem in Pasolinijem, ki je do devetega kroga silno forsiral in bil stalno v vodstvu, nato pa se je zaradi okvare na motorju moral vdati. Ko ga je prehitelo še sedem dirkačev poleg Saarinena, je odstopal. Saarinen je tako z zmago osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Po tej dirki so na čelu lestvice za svetovno prvenstvo naslednji vozači: 125 ccm: Nieto in Mortimer 250 ccm: Saarinen 350 ccm: Agostini 500 ccm: Agostini Spasski zbolel: deveta partija šele danes Devete tekme med Spasskim In Fischerjem ni bilo. V nedeljo ob 19. uri je namreč sodnik Lothar Schmid povedal, da je Spasski prosil za preložitev srečanja zaradi bolezni. Sovjetski sekundanti so pozneje pristavili, da je Spasski samo rahlo prehlajen, da pa pri tako zahtevnem srečanju tudi taka majhna nevšečnost povzroča igralcu velike težave. čeprav je vse to res, pa je bolj verjetno, da je «bolezen» le diplomatsko ime za psihološko utrujenost, ki jo je Spasski pokazal v prejšnjih dneh. Očitno se skuša sovjetski šahist z majhnim odmorom otresti živčnosti, ki ga je zajela po zadnjih neuspehih, saj bi s tako igro, kot jo je pokazal v osmi partiji, ne mogel gojiti upanj. Takega mnenja so tudi mnogi šahi-sti, ki sledijo srečanju kar v Rey-kjaviku. NOGOMET LJUBLJANA, 31 — V prijateljski nogometni tekmi proti Borcu iz Banjaluke je ljubljanska Olimpija razočarala, saj je morala z igrišča poražena kar z 2:0 Igra je bila zadovoljiva le v prvem delu, v nadaljevanju pa je degenerirala in se spremenila v pretep zaradi grobosti nekaterih igralcev. ~ - 'm Emerson Fittipaldi, na vozilu lotus ford, Je Imel v Nttrbttrgringu precej smole. Kljub temu pa je na lestvici še vedno daleč pred ostalimi vozači V OSMI DIRKI ZA PRVENSTVO FORMULE 1 Dvojna zmaga ferrarijev z lckxom in Regazzonijem Fittipaldi in Stewart sta odstopila . Ferrari je izjavil, da bo ob koncu sezone odpustil pilote zaradi finančnih težav NORBURGRING, 31. - Na veliki avtomobilski nagradi Nemčije je prišlo do presenetljivih rezultatov. Zmagal je Jackie Ickx na ferrari-ju, drugi pa je bil Regazzoni, tudi na ferrariju, medtem ko je Emerson Fittipaldi odstopil skupno z lanskim svetovnim prvakom Jackiem Stewartom. Ickx je prevozil 319,700 km v času 1.4212”, kar predstavlja nov rekord dirkališča. Njegova poprečna hitrost je bila 187,700 km na uro. Na tretje mesto se je za Regazzonijem uvrstil Šved Peterson na mairchu. Prav v zadnjem krogu je Stewart izgubil kdo, na srečo pa je ostal nepoškodovan. Fittipaldi pa je moral odstopiti še prej, v enajstem krogu, ker je njegovo vozilo zajel plamen. Kp je prišlo do požara, je bil Fittipaldi, ki je prvi na lestvici pilotov formule ena, drugi. Po svojem odstopu pa je prepustil mesto zasledovalca Iduca Stewartu, ki ni imel sreče. iiHmmaiiiiiiiimmiimiiiiimmiuiMia iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiau NA NEDELJSKI KOLESARSKI DIRKI VETERANOV Kljub odlični vožnji Maver samo peti i & Lonjerski kolesar j« bil do zadnjih kilometrov na begu Na nedeljski kolesarski dirki v Magnanu in Riviera v Furlaniji se .je lonjerski kolesar Maver uvrstil šele na peto mesto, potem ko .je bil celo dirko na begu skupaj z drugim tržaškim veteranom Bartoli, jem. »tarih in mladih, ki sta se spoprijeli na malem igrišču v Padričah Proga, ki je bila ddga 70 km in je potekala skozi kraje Arte-gpa, Gemona in Magnano. se je izkazala kot zelo naporna, saj ie bila na gosto pose.jann z vzpetinami. V vsakem krogu ki je meril približno 23,500 kim je bilo le zadnjih pet kilometrov ravnih, vse ostalo pa so bili vzponi. Prav na teh hribih sta ušla takoj v začetku Maver in Bartoli in si nabrala par sto metrov prednosti. Toda predolg beg ju je preveč utrudil in zasledovalci «o imeli razmeroma lahko nalogo pri zasledovanju. V zadnjih šestih kilometrih se je od glavnine odtrgala skupinica kolesarjev in začela vedno bolj krčiti razdaljo do dveh ubežnikov. Med njimi je bil tudi deželni prvak Batistutta, ki je s silovitim sprintom v zadnjih petsto metrih pustil za seboj Tržačana Bergamasca. Maverja in vse ostale. Dobro minuto za prvo skupino je prišla na dli glavnina, pravzaprav tisto kar je še ostalo od nje. Med njimi je bil tudi drugi predstavnik Adrle Banano, ki je zasedel deseto mesto in s tem potrdil svojo dobro formo. Maverja je izdal prav zadnji del proge, ki je bil speljan po ravnini. Dovolj bi bilo, da bi bila pot po ravnem nekoliko krajša, pa bi lahko računal na končno zmago, saj je dokazal, da je na vzponih neprekosljiv. Na žalost pa ni našel v Bartoliju dobre opore, saj je znano, da ta tržaški kolesar ni tako učinkovit v vožnji po ravnem. kjer je treba uporabljati dolge prestave. Maver je moral tako po ravnini vleči v glavnem sam, kar se mu je poznalo v zaključni fazi, ko je moral položiti orožje pred hitrejšimi in bolj spočitimi nasprotniki. Naj omenimo še neljubo epizodo ob koncu dirke, ko so predstavniki tržaškega kluba Cottur protestirali, ker se lonjerski kolesar mi nekoliko ustavil in tako prepustil peto mesto njihovemu predstavniku. Računali so namreč, da bi tako osvojili pokal za najbolje uvrščeno ekipo. Pri tem pa se vprašujem, ali kolesarji Cotturja tekmujejo le zato, da bi jim drugi prepuščali boljša mesta (za osvojitev enega pokala!) ali pa dirkajo za končno zmago. V tem primeru pa bi morali biti vedno v osprediiu z vsemi kolesarji, saj so bili številčno najmočnejši na nedeljski dirki. Radi saj je petnajst kilometrov pred ciljem trčil v Regazzonijev avto in se je morali ustaviti. Triumf italijanske znamke ni bil pričakovan, veselje, ki je zajelo italijanske privržence avtomobilizma pa je trajalo le malo časa. Včeraj je namreč vodstvo Ferrari sporočilo, da bo ob kancu letošnje sezone odpustilo vse pilote, ker je »negotovost industrijskega položaja taka, da ni mogoče sprejeti prehudih finančnih obvez. Ferrari bo sicer še naprej pripravljala vozila za formulo 1 in jih tudi uporabljala na dirkah, toda ne s tisto kontinuiteto, ki je potrebna pilotom, ki se potegujejo za vidnejša mesta v lestvici za svetovno prvenstvo.* Belgijec Ickx, ki je že enkrat zmagal na NUrburgringu (leta 1969), je bil stalno v vodstvu in je svoj naskok večal od kroga do kroga. Svojo zmago je praktično napovedal že v poskusnih vožnjah, ko je dosegel najboljši čas. Startal je tako na prvem mestu, in to uvrstitev je obdržal do konca. Bolj negotov je bil položaj za drugo mesto, ki je po prisiljenih odstopih Stewarta in Fittipaldiija pripadlo Švicarju Regazzoniju. Po veliki nagradi Nemčije, ki je bila osma na spisku dirk za pode litev naslova svetovnega prvaka, so na sporedu še štiri vožnje: 13. avgusta v Avstriji, 10. septembra v Italiji, 24. septembra v Kanadi in 8. oktobra v ZDA. Trenutno vodi na lestvici Fittipaldi (43 točk) pred Stewatrom (27), Iekxom (25), Hulmejem (21) itd. HOKEJ NA KOTALKAH LA CORUNA, 31. — V petem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je Španija le s težavo premagala Italijo z izidom 2:1 (1:0). Edini zadetek za Italijane je dosegel Batistella. Ostali rezultati: Nemčija — Japonska 12:0 Nizozemska — Argentina 5:2 Nemčija — Čile 8:4 Portugalska — Nova Zelandija 7:3 Avstralija — Japonska 5:1 ZDA — Belgija 5:1 Na lestvici vodijo s polnim številom točk Španija, Portugalska in Nizozemska. 2. - 3. - 4. - 1. — 1. Mequo 2. Trombetta 1. Veloce 2. Palcnto 1. n.v. 2. n.v. 1. Moustache 2. Filyway 1. Pitti 2. Venturiero 1. Tarragona 2. Dorset Fox KVOTE 10 - 1.582.275 Ur 9 - 77.800 lir X 2 z X 6. - X 1 1 X X 2 MEDNARODNO BOKSARSKO SREČANJE V STANDREZU Visoka zmaga reprezentante F.-J. k. nad mladimi slovenskimi boksarji Samo v glavnem srečanju večera je republiški prvak Mirkovič izsilil neodločen rezultat proti italijanskemu prvaku Piccolu V soboto zvečer je bilo na športnem igrišču v Štandrežu mednarodno boksarsko srečanje med reprezentancama Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Prireditvi je prisostvovalo približno 2000 gledalcev, ki so ob zaključku zadovoljni zapustili igrišče. Srečanje je otvoril predstavnik ŠD Juventine Miloš Tabaj, ki je med drugim dejal, da spada dvoboj v okvir praznovanja 25-letnice ustanovitve ŠD Juventina. V imenu prireditelja se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tega boksarskega srečanja, predvsem pa CONI, italijanski boksarski federaciji in slovenski boksarski zvezi. Ppsebno priznanje pa je izrazil soriški zvezi (UPG). Spored se je pričel z dvema srečanjema novincev. Najprej sta nastopila v lahki kategoriji Tržičan Rodero in domačin Pelicon, ki je zasluženo zmagal, predvsem zaradi zanesljive obrambe. Tudi v welter kategoriji je zmagal domačin, in sicer De Marchi, ki je že v prvem krogu prisilil Tržičana Minina na odstop. Po teh predsrečanjih se je pričelo glavno srečanje. Najprej sta stopila na prizorišče predstavnika vvelter kategorije Vigini in Stram-ščak. Zmagal je Vigiini s t.k.o. v prvem krogu. Zdravnik je namreč prisilil k odstopu slovenskega predstavnika zaradi dvomljivega udarca v oko. Do tistega trenutka je bilo stanje izenačeno. Sledilo je srečanje med superwel-terjema Bombenom iz Pore demona in Slovencem Frankom. Bomben je zmagal po točkah, dvoboj pa je bil gotovo najlepši celega večera. Vse je kazalo, da bo Frank že v prvem krogu klonil. Našel pa je vedno dovolj moči, da je kljub krvavitvi iz nosa celo napadal nasprotnika in ga spravil v težave. Gledalci so po koncu oba boksarja nagradili s ploskanjem. V tretjem srečanju sta se spoprijela Goričan Oorcig in Štandeker, katerega je sodnik diskvalificiral v drugem krogu, potem ko ga je večkrat opozoril, naj ne drži prenizko glave. Tudi v četrtem dvoboju med Valterjema Antomolijem in Friedlom je bil Slovenec diskvalificiran iz istega vzroka. Sledilo je najbolj pričakovano srečanje večera med italijanskim a-materskim prvakom Piccolom in slovenskim prvakom Mirkovičem. Dvoboj se je končal neodločeno in to je bil edini uspeh slovenske reprezentance. V vseh treh krogih sta si bila nasprotnika enakovred- iiiuiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHniimiiiiiiuiiimiiiiittiiiiuifiunmiiiimiH PO ZMAGI V SARAJEVU Malo več optimizma v jugoslovanskem taboru Na tekmi z Grčijo sicer še ni bilo vse v redu Občinstvo je dalo odločilen doprinos k zmagi Jugoslovanska košarkarska repre-1 orgijevski 2, Cosič 59, šotonan 30, zentanca je v Sarajevu zabeležila j Plečaš 29, Čermak 42, Marovič 24! svojo štirinajsto zmago na Balkan sitih igrah. Lanski prvak Bolgarija pa je popolnoma razočaral. Jugoslavija je potrdila svojo premoč v tej panogi na Balkanu in je predvsem pokazala, da je na dobri poti pred olimpijskimi igrami. Trener Ranko Žerarica torej lahko zaupljive je gleda na Mtinehen, potem ko so «zlati fantje*, na-zadnjih, turnirjih nekoliko popustili. Balkanski turnir ' j^ polKažaT; da so jugoslovanski Košarkarji boljji. Pravo presenečenje pa so bili reprezentanti Grčije, ki so po izredno izenačeni borbi klonili le za 8 točk prvakom. Bilo je to dramatično srečanje, ki ga je odločilo domače občinstvo. Jugoslaviji je namreč trda predla in tekma se je končala z zmago prvakov le v poslednjih minutah, ko je občinstvo res bistveno pripomoglo svojim ljubljencem. Romunija in Turčija pa sta prikazali zastarelo košarko in sta tako igrali podrejeno vlogo. Jugoslavija — Turčija 93:54, Grčija - Bolgarija 70:69, Grčija - Turčija 87:60, Jugoslavija — Ro- munija 97:74, Grčija — Romunija 79:61, Bolgarija — Turčija 88:69, Romunija - Bolgarija 73:65, Jugoslavija — Grčija 83:75, Romunija — Turčija 92:73, Jugoslavija — Bolgarija 113:83. Končna lestvica Jugoslavija 4 Grčija Romunija Bolgarija Turčija Najboljši 386 286 311 273 300 314 305 325 256 360 4 4 4 4 strelci: Koroneos (Grčija) 75, Tarau (Rom.) 73, Gumas (Grč.) 68, Dojčinov (Bolg.) 66. Ka-pičič (Jug.) 65. Najboljši igralec prvenstva je bil Kapičič (Jugoslavija). Za Jugoslavijo so bili v vseh tekmah takole uspešni: Tvrdič 36, Si monovič 42, Jelovac 30, Kneževič 14, Damjanovič 10, Kapičič 65, Ge Jugoslovanska reprezentanca bo nadaljevala s treningi v okviru priprav za olimpijske igre. Kot je znano, bo 7., 8. in 9. avgusta gostovala v Trstu, kjer se bo udeležila tridnevnega mednarodnega turnirja. b. 1. na in sta pokazala precejšnje tehnično znanje, s katerim sta navdušila gledalce. Piccolo je stopil na ring prepričan o zmagi, moral pa je dati vse od sebe. da je izsilil remi. Končni rezultat 9:1 jasno izraža premoč italijanskih boksarjev, ki so bili tehnično bolje pripravljeni. Sodnika Vidam in Rosani sta svojo nalogo opravila dobro, čeprav se občinstvo nekajkrat ni strinjalo z njunimi odločitvami. Med odmori je gledalce kratkočasil ansambel Kraški odmevi iz Doberdoba. 1K OBVESTILO Tajništvo ZSŠD v Italiji obvešča udeležence in udeleženke druge skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju, da bo odhod v sredo 2. avgusta. Vsi tečajniki naj se tega dne zberejo ob 13. url na Trgu Fo-ro Ulpiano (pred sodno palačo). Tečakiiki Iz Goriške naj se zberejo istega dne v Sovodnjah pred občino ob 11.50. V Doberdobu pa na trgu pri spomeniku ob 12. uri. Društva, ki bodo poslala svoje člane na tečaj, naj dajo vsakemu članu po eno žogo, v vsakem primeru pa ne manj kot eno žogo na dva tečajnika. Udeleženci naj prlneso s seboj poleg običajne o-preme še opremo za kopanje in športno opremo za treniranje (copate, hlačke, majice, nogavice, trenerko). Vse ostalo dobijo v taboru. Tabor bosta vodila Dragica Hrovatin in Učo Jurkič. Za starše, id bi želeli priti na obisk (obiski so dovoljeni samo ob nedeljah) ali pa pisati, je naslov naslednji: TABOR VISOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO - 52210 RO-VINJ _ POŠTNI PREDAL 30 -JUGOSLAVIJA. • • • Starše prve skupine pa obveščamo, da bo povratek prve skupine tečajnic Iz Rovinja v sredo, 2. avgusta. Avtobus ne bo prispel na Trg Foro Ulpiano kot je bilo prvotno sporočeno ampak bo tečajnice peljal* naprej v Dolino, mimo Bazovice, Trebč, Opčin in zadnje postaje na Proseku. Staršem tako ni treba hoditi v mesto. Na prvo postajo v Dolino bo avtobus prispel okoli 18.30. ............................................ .JftTOVHO KOLESARSKO PRVENSTVO M« M»K«UŠČU -rravolp itiHev • ■” Poprečni rezultati po kvalifikacijah V prvih dneh več sporov zaradi dvomljivih odločb sodnikov MARSEILLE, 31. — Letošnje sve-tovrw kolesarsko prvenstvo v dir-kališčnih disciplinah bo ostalo v spominu bolj zaradi raznih sporov kot pa zaradi izrednih rezultatov. Najprej je prišlo do škandala v vožnji za motorji, ko so se vozniki sprli med seboj zaradi nekorektnosti Belgijca Meulemanna, ki je z nevarno vožnjo oviral ostale in oškodoval predvsem italijanskega reprezentanta Benfatta, ki se je moral tako odpovedati finalu. Meulemann, ki je vodil Italijana De Ldlla, se ni zanimal za razna pravila, pač pa j; poskušal vse, da bi pripeljal svojega varovan ca v finalni del. Pr tem pa jo je kmalu skupil, poleg Benfatta, še Oudkerk. De Lillo je sicer ostal v finalu, Meulemann pa je bil izključen. Posebno razburjenje pa je vladalo v italijanskem taboru, ki je izgubil enega kandidata za prvo mesto. Presenetljivo je bil izločen med zasledovalci Grosskost, največji favorit v tej disciplini. V boju z Italijanom Pietrom Guerro. se je Grosskost ustavil, ker mu je ušla noga iz pedala. Sodniki so ga najprej izključili in prisodili zmago Italijanu, Francozi so nate protestirali, nakar so sodniki ukazali, naj se vožnja ponovi. Nazadnje pa so le odločili, da je zmagal Guerra, ker se Grosskostu ni pripetila okvara na vozilu, pač pa se je moral ustaviti le zaradi lastne malomarnosti, ker ni dovolj stisnil oasov na pedalih. Italijanski kolesar se je tako nepričakovano znašel v polfinalu, kjer pa nima nobenega upanja, saj bo moral nastopiti proti Belgijcu Brackeju. Naj omenimo še, da je v ženskem sprintu prišlo do orecejšnje-ga presenečenja, saj je prišla o polfinale le ena Sovjetinja (Ermoia. jeva), čeprav so -e v četrtfinalo uvrstile kar v treh. V polfinala pa se je uvrstila tudi Američanka Youngova, sicer bolj znana po svojem četrtem mestu v hitrostnem drsanju na olimpijskih igrah v Sapporu. Mladostni dnevnik » SIMONA RUTARJA j. Po zajutretou se poetovimi pri 8- kaplanu in grem Na poti sem obiskal Ivančiča 1= Juvančič] Lovreta, g. Pj-- pota sem ooisKai ivarora l— in oba Gregorčiča. Talko sem zapravil cel dan. jj Se napotim k novej maši v Kobarid. A na poti (na obu) srečam v svoje preveliko začudenje Goloba, Mtkuluža ^Sressana. 292) Obljubili so mi bdii sicer uže poprej, da me 'dejo obiskat, a veroval jim nesem. Se ve, da sem pustil , mašo in «dopleh praandk» (kar so mi pozneje doma očd-g?1*. 'R šli smo na Vrsno v krčmo. Potem sem šel k Gre-rciču po «Zvon» in odpravili smo se dalje proti Krnu po jj-^hjej poti. Ko smo domov |»riišli dobili smo s težavo to-j|V®> da srno se okrepčali, kajti bila je nedelja, šlo je bilo 8J>r° vse k mašii in vrata so bila vsa zaprta. Po poludne L*10 se klatili po okolici, posedali, polegali in ogledovali ter ^li do večera. j6 Bilj smo se namenili na Km. A ker je bito oblačno in «P vressab vedno v Gorico silil nesmo šli. <3e nij bito tega . RH(:ijana» ostala sta bila Golob in Mikuluž gotovo še več pri bieni. A tako smo jo uže ob 9 1/2 proti Tolminu hniii. v Tolminu smo se okrepčali in kraj v naglici ogle-p*’ Potem spremim tovariše do Sočdnega mosta, kjer se °vim in zopet domov vrnem. l5- Sem bil na Libušnjem. Imeli smo se še precej dobro. 1^*8. Nastopili so mučni dnovi. Delati nemarni kaj. Prebral uže sikoro «Zvon», «MIaddiko» in «Desetega brata». Pa ^ mi ne ljubi veliko brati. Dolgčas mi Je začel mučiti, je, če se nema stalnega opravka. Vrhu tega mi pa še 11 ši vedno bolj nadlegujejo, «kaj da mislim». Izogibam se kolikor moč takim prašanjam. Danes mi reče oče: «Ali bi šel v žemenar 1= seminar], če te pustijo od Soldatov?« Odgovoril sem mu, «Saj boste videli«. Jaz res sam ne vem, kako bi in kaj bi. Morda bodem morali strijcu še naravnost odgovarjati, morda pa tudi ne, ker nema navade veliko prašati za mojo misel in moje želje, vsaj teta ne, ona pa ima s tri j-oa v oblasti. MislMa in delala je do zdaj še vedno orna zanme, vteUH bodemo, kako bode pa zdaj. Korajža velja! Se vedno, kader sem si hotel pomagati sem si In ko sem imel kake potrebe dobil sem tudi pomočke zoper nje. Ne verujem, da me sedaj kar na enkrat sreča popusti, torej le junaško naprej. 19. Oče mi reče: «Ce misliš v Gorici naprej študirati, tl bom pomagal, kar bom mogel, tudi če imam na posodo jemati, če misliš pa kam drugam iti, bog pojdi pral tabo in za tabo.« Te »asede me neso čisto nič ostrašdle, nego še le nekako razveselile, kajti povedale md neso nič novega in potrdile mi, da se v svojih mislih in sklepih nesem čisto nič motil. Nekam ložej md Je sedaj pri srcu. Mati le vedno pov-darja, »kamor pojdeš, boga ne zapusti« in enalke reči. To Je še najbolj tolažljlvo za — me. Kajti še letos do 1. maja sem za trdo mislil (zadnji čas, zlati po občevanji z Levcem vendar uže malo manj), da pojdem v semlnišče in sicer samo iz ljubezni do starišev. Ker pa vidim, da me ne bodo posebno prigovarjali in silili imam toniko lože srce. Uže ko sem v Gorici s kobariškim kaplanom 1= Simonom Gregorčičem] govoril mi je pravil, da me mati ne bode priganjala v semi-nišče (; bog jdj to stoterokrat plati!!:) in od takrat sem začel drzneje na kaj druzega mdslitl. 21. Danes je sneg pobelil naše gore. Prvi sneg, kako veselje! Pozabi se še celo mraz, ki ob enem nastopi, kajti od gor doli vleče mrzla sapa. Po poludne se je prevedrilo po dolgem dežji to solnce Je poslinilo na snežene glave. V dolinah Je vse živo od naraslih potokov, ki peneč in bobneč čez skale navzdol hite. Svet je ves namočen, od drevja padajo goste kaplje. Zrak je čdsteji in ostreji. Sem ter tija se vidi kak usad, ki žalostno kaže svoja črna, gola rebra. Ajda Je potlačena in pomandrama, tako tudi druge rastline. 22. Bdi sem na Libušnjem. Poslovil sem se pri obeh duhovnih gospodih. Bil je še precej vesel dan, vsaj jaz sem se delal veselega in si dajal korajže. 25. Miren sem. V tem času sem velikokrat uže omahoval In premišljal, da morda prav ne delam. A zdaj so izginili vsi dvomi in tudi pogled na prihodnost me ne straši. Ce ne pojde tako, pa tako! Saj človek Je podoben vinski trtd in »umni se privadi vsacega sveta«. — Naredil sem uže celo kopo načrtov, za svojo najbliže prihodnost, in vsak se ml je zdel lep, vsak md je dopadel, pri vsakem sem rad ostal, se rad pomudil, dokler mi nij prišel drugi, ki mi je tudi dopadel. Tako uže težko čakam svoje «emancipaoije» in upam, da vendar enkrat pride. Nihče ne ve, kako meni hudo de ta odvinost doma in na Sv. Gori, zato hočem in moram se je iznebiti. Zadosti dolgo sem uže čakal. Jaz se moram na svoje noge postaviti, drugače ne bodem srečen. Jaz moram po svetu, moram živeti, moram kaj skusiti, moram delati. Moj duh ne more in noče mirovati, on nij ustvarjen za pokojno uživanje, nego za hrepenenje, iskanje, borenje. 28. Bil sem namenjen uže dan poprej od doma iti, a ker je bil lep dan (po dolgem deževji) in torej veliko dela nij mogel brat poprej od doma. Doma sem se poslovil kratko a gtailjivo, zlasti od matere. Rekla je: »Oh kedaj prideš zopet nazaj?« Po poludne zgodaj bila sva uže z bratom na Sv. Gori. Prihajalo Je vedno več farjev in to me je jezilo, ker sem vedel, da bode treba komplimente delati. Vendar pri večerji še ndj bilo sile. Malo bolj sitno je bilo, ko smo šli spat (Ga-brijelčičevo293) politdkovanje!) Bile so vse sobe napolnjene in jaz sem moral z g. Kožarjem spati. 29. Velik shod na Sv. Gori. Ljudje so prišli od vseh stranij, iz Gorice tudi muzikantje in pevci (med temi prof. Zurman) razen tega Je imel še Gomdšček iz Solkana tretjo novo mašo. 294) Pridigo val mu je eden izmej njegovih treh strijčnikov duhovnov, a tako na glas in tako močno, da sem mdslil, da m i ~ -j- «2 TLLfT** ^ Je mož pač marsikSo^S ^ P?vedal- Videk> se je, da malokedaj kak b v roke doba. Pri celej pridigi so ljudje jokali, zlastTko je mož z vernimi dušami iz vic pogovarjal Beseda ki ^ 54 ^U ali «Ave mar« Družba je bila prav Židane vodje, a jaz ne tako kh„> °ibr®j Jedi I*1 Pij86* bil sem vendar otožen. Zvečer sem 1 V f°£v Rekel 1111 ie‘ sei» Preneumen. dHi mogel pri vojakih zatajiti in bolezen hliniti (za to res n vem!) Tedaj za neumnega me imajo! Dal md je dve Marn S* TJ braf’ V mu da v™ redu in da naj se oznanim po nekterih vajah da čutim b bližujočega se poškodovanja, morda kil. 292) Anton Mikuluš iz Pevtne je tedaj končal šesti razred ton«™. Bressan iz Gorice pa sedmi razred gimnazije ’ 293) Verjetno Josip Gaorijevčii (1840-1909; op. 272). 294) Tretja nova maša = biserna maša (60 letnica Drve nove maiet Mih*l MoieUC U7«H879; op. a, j, 295) August Zurman je bil suplent za matematiko in fizike na go-nšk! gimnaziji. Napitnica se je glasila «n vsi pošteni cesarji žive naj muzikantje* Na slavju so peli pevci Iz gonike^ mce (II Gonziano, štev. 80, 6-10.1872). (Nadaljevanje sledij L. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletne 11.000 lir. Letne naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 1. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT * Trst BIVŠI REKTOR PARTIJSKE ŠOLE PRED SODIŠČEM Milan Huebel obtožen protidržavnega delovanja Praški tisk o protičeški kampanji na zahodu PRAGA. 31. — Danes se je v Pragi začel proces proti bivšemu rektorju višje partijske šole Milanu Hueblu. Ta je prvi član centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije, ki se mora zagovarjati pred sodiščem odkar je Husak postal tajnik KP. Skupaj s Hueblom se bosta morala pred sodniki zagovarjati tudi zgodovinar Karel Bartošek in bivši časnikar češkoslovaškega radia Karel Kincl. Vsi trije so obtoženi prevratniškega delovanja na podlagi člena 98 češkega kazenskega zakonika. Praška tiskovna agencija CTK je danes objavila sporočilc ministrstva za pravosodje, v katerem so Huebel, Bartošek in Kincl obtoženi, da so sodelovali pri ilegalnem biltenu »Politični časnik* Omenjeni list so obtoženci, po trditvah u-radmih krogov, širili v domovini in pošiljali tudi v tujino. Poleg tega pa so tudi od pomladi leta 1971 do začetka leta 1972 pripravljali ilegalen propagandni material z namenom. «da bi oslabili vlado socialistične republike Češkoslovaške*. Zahodne tiskovne agencije poročajo, da je pred začetkom procesa prišlo do manjših incidentov. Kaže namreč, da se je precei ljudi zbralo pred sodiščem, da bi prisostvovali razpravi. V glavnem naj bi to bili prijatelji obtožencev, ki so se skušali preriniti v dvorano. Policaji so jim. po poročilu zahodnih časnikarjev skušali preprečiti vstop in zato je prišlo do prerivanja. Končno pa naj bi varnostne sile izrinile publiko s sodišča. Procesu naj bi prisostvovali le ožji sorodniki obtožencev. Proti češkoslovaška kampanja v zahodnih državah, ki se časovno u-jcma z najnovejšimi procesi na češkem je povzročila ostro reakcijo praškega tiska in posameznih politikov. Tednik »Tvorba* neposredno polemizira s francoskim listom »Le Monde*. Član predsedstva Va-sil Bilak pa je izjavil: «Zdaj v zahodnem tisku lahko ugotovite, da se buržoaizija sploh ne vznemirja zaradi zverinstev v Vietnamu ali PREDSTAVA Poleti so predstave na prostem zelo priljubljene. Zato ni nič čudnega, če se je na glavnem trgu kraja Leonjorte zbralo 2000 ljudi. Kakšna je bila predstava? Bila je seja občinskega sveta, ki se ne more sestajati v sejni dvorani, ker ~z občinska palača ruši. Zato tudi ni nič čudnega, da so na seji sklenili, da bodo... zgradili novo palačo. PIANIST Klavir je lepo glasbilo. Kdo ga igra za zabavo, drug pa se z njim ukvarja profesionalno. Za zabavo ga igra tudi britanski premier Heath. To dokazuje, kako zelo Britanci ljubijo glasbo. Britanska mladina ljubi predvsem moderno riasbo. Petega avgusta bo na Vemblejskem stadionu »pop festival» in pet deklet je v soboto krožilo po Londonu ter vabilo na festival. Krožile so seveda popolnoma gole. Vse, kar so imele na sebi, je bil le prisrčen nasmeh. Med kroženjem so se ustavile tudi pred Heathovim stanovanjem in ga povabile, naj pride igrat klavir na »pop festivah. Policija jih je aretirala in včeraj so jih obsodili na 20 funtov globe. Pa ne zato, ker so prišle gole k ministru, ampak ker se je zbralo toliko radoveanežev, da so ovirali promet. OČE Bivši svetovni boksarski prvak Ciboulle je postal oče. zena mu je namreč povila lepega sina. To ]e že njegov štirinajsti otrok. Ah, da ne pozabimo: Ciboulle ima 72 let. zaradi ubijanja otrok na _ Irskem, marveč zato, ker na Češkoslovaškem poteka proces proti razbijalcem*. Skrb zahoda o »preganjanju* na Češkoslovaškem je partijsko glasilo »Rude pravo* označilo kot lažni humanizem. Časopis piše tudi, da sovražna dejavnost desničarjev doma in v tujini ni sicer preveč razširjena, vendar je ne bi smeli podcenjevati. Popolnoma drugačno oceno o dogodkih na Češkoslovaškem pa je dal ameriški odvetnik Ernest L. Graves, ki je na procesu proti Angeli Davis branil njenega tovariša in enega izmed voditeljev »Črnih panterjev* Ruchela Mageeja. Od vetnik. ki se trenutno mudi na Dunaju, je poslal odprto pismo generalnemu tajniku češkoslovaške komunistične partije Gustavu Husa-ku, ministru za pravosodje in javnemu tožilcu. V svojem pismu Gra ves trdi, da praška vir-tu «oiM>ii>Maiiiiiiaii>iii*ii>t*Miiiii>iiiii>iiiiii>>iiiiRiii>iiiDn valute in zaradi njenega bančnega sistema. To je danes sporočila švicarska policija. Obenem pa je tudi sporočila, da tajnost švicarskih bank ne bo ovirala preiskave. Zakon namreč dovoljuje kršitev te tajnosti, ko gre za denar prislu-žen na nedovoljen način. Tudi lastniki anonimnih računov so vodstvom bančnih zavodov dobro znani. V dobro obveščenih krogih se šušlja, da je policija blokirala več bančnih računov za skupno vsoto nad 300 milijonov l:r Novo «oroije» proti zračnim gusarjem MIAMI, 31. — Ameriška letalska družba «Eastern Airlines* je da nes sporočila, da so znanstveniki njihovih laboratorijev pripravili novo «orožje» proti preusmerjevalcem Gre za napravo, ki avtomatsko za pre zadnja vrata letala fioing 727 med poletom. Podpredsednik omenjene družbe je sporočil, da se morebitni zračni gusarji ne bodo več mogli poslužiti padala za beg. Pojasnil je, da nova naprava začenja delovati takoj po vzletu in da temelji na principu aerodinamičnega pritiska. Posadka letala ne m*re med poletom odpreti vrat. Clara CriseilK, zmagovalka festivala, med ponovitvijo pesmi »Pri naši Rjekb (Nadaljevanje s 1. strani) Asteroids*, ki sta ga napovedovalca Elda Vogrig in Michele Qualizza najprej predstavila. Pred začetkom samega festivala sta se predstavila dva instrumentalna dua: najbolj znani beneški violinist Passerini in Franco Cernotta s kitaro, ki sta zaigrala vesel valček, ter harmonikarja Ližo Jussa in Luciano Lau-rencig, ki sta dvema domačima vižama morala po želji občinstva dodati še tretjo. Naj kot zanimivost omenimo, da je Ližova harmonika stara nič manj kot štiri-imosemdeset let. Po tem prijaznem uvodu, ki je med občinstvom ustvaril veselo razpoloženje, se je pričel sam festival. Prvi se je predstavil B'ranco Cernotta. Vsi ga dobro poznajo kot pevca in kitarista s svojevrstnim stilom. Zaupali sa mu besedilo Izidorja Predana «Potle še mama», ki ga je uglasbil in ga potem ob lastni spremljavi tudi zapel. Pesem govori o izseljencu, ki je pustil doma ženo in otroka ter mater, ki pa je kaj kmalu odšla v grob za očetom. Tako se s sinom, ki se je končno vrnil iz tujine domov, snideta šele na domačem britofu. Sledila je pesem tPri naši Rjeki», ki jo je napisal in uglasDil Rinaldo Luszach, znan že z lanskega festivala, saj je takrat u-glasbil pesem «Pustita nam rože*, ki je bila izbrana za najboljšo lansko pesem. Za letošnjo pesem si je kot temo izbral prijetno občutje v domači pokrajini, občutje dtveh zaljubljencev, ki jih je narava tako prevzela, da sta tudi sama zapela «tako ljubo, tako sladko, da še nikdar ne tako». Pesem je odlično zapela Clara Crisetig, pri refrenih pa ji je pomagal še Aldo Clodiig. Ljudje bilo jih je kakih sedemsto in več — so med izvajanjem kar dvakrrt zaploskali, tako da je morala potem napovedovalka prositi, naj s ploskanjem počakajo do konca vsake pesmi, ker sicer kvarijo snemanje (festival je namreč v celoti snemal tržaški radio). V družbeno stvarnost Beneške Slovenije je posegla pesem «Naš’ zuoni*, ki jo je napisal Aldo Clo-dig, uglasbila pa sta jo Paolo Pe-ressutti in Francesco Bergnach. Pesem govori o soncu, ki hoče pre- VČERAJ PRI COMU IN MILANU Tri skupine roparjev na delu v Lombardi • •• ff Pri Comu so oropali podružnici dveh milanskih bank, pri Milanu pa ravnatelja industrijskega podjetja COMO, 31, — Dva oborožena mladeniča sta danes oropala podružnico Milanske kmečke banke v kraju Casatenovo pri Comu. Oba sta bila dolgolasca in imela sta zelo kričeče obleke: prvi rumeno srajco, dru- hk mm Unionski oklopojak Je nadzoroval nllea »svobodnega Derryja» mediem ko so britanski vojaki pudi.zli barikade gi zelo majhen, pa jopič živomo-dre barve. V banko sta stopila zgodaj zjutraj. Na obrazu sta imela masko in temne naočnike. S samokresom sta prisilila uslužbenca in dva klienta ,da so se postavili k zidu z dvignjenimi rokami. Eden izmed njiju je nato odšel k blagajni in izpraznil predal, v katerem je bilo približno pet milijonov lir. Nato sta se oddaljila z avtomobilom giulia alfa romeo. Avtomobil so včeraj neznanci ukradli in ga je policija danes popoldne našla v kraju Triuggio pri Milanu. V bližini Coma so danes oropali S še eno banko. Gre za podružnico I hranilnice in posojilnice iz Milana. Roparji so prispeli z avtomobilom fiat 125. Eden je ostal v avtomobilu, trije pa so odšli v podružnico in z naperjenim orožjem prisilili uslužbence kliente, da so dvignili roke. Blagajnik jim je moral nato izročiti denar iz blagajne. Točne vsote še niso ugotovili. Roparji so se nato oddaljili po cesti proti Va-reseju. Sledila jim je karabinjerska patrulja, ki pa jih ni ujela. V kraju Pademo Dugnano 12 km od Milana, sta dva oborožena in zakrinkana roparja napadla ravnatelja podjetja »Instrumentation Labora-tory», ki je pravkar dvignil 16 milijonov lir, s katerimi bi moral izplačati uslužbence. Roparja sta mu iztrgala torbo z denarjem in zbežala z avtomobilom fiat 124 modre barve. Policija je postavila nekaj cestnih zapor, vendar roparjev še ni našla. gnati črne megle, ki so jih vetrovi priplhaii iz doline. «Puno sil smo kupe pasal’, puno sil, pa smo preživ jel’, smo prenesli use hudua. Naš’ zuoni še zuone, kup kličejo use.» Pesem je zapel Paolo Chiabal Prvi del festivala je sklenila pr sem Francesca Bergnacha «Zo te*, ki jo je zapela Teresa Teriicher. živahna beneška Čeča, ki si jo j® napovedovalec nekoliko privoščil, a mu je znala dobro odgovarjati. Nato pa je sedel k električnim orglam Toninaz, ki je ponovil melodije vse» štirih pesmi. Drugi del festivala je začela spel pesem Francesca Bergnacha, ki j° je to pot Francesco, visok fant ® dolgimi lasmi, ki je sicer ves ča> brenkal po svoji električni ki tari i tudi sam zapel. Spet je bila to ljubezenska pesem, namenjena dekletu, ki ima dolge in zlate lase, «am gelski obraz, lepe oči in usta k0*1 svila*. Nato se je predstavil občinstvu lanskoletni zmagovalec Renzo B>r' tig, ki je napovedovalcu sicer dejal, da ne goji nikakršnih misli P* zopetno zmago, a mu je ta le stežka verjel. Renzo je zapel pese**' «šli so». Avtor pesmi je Antoni0 Qualizza, ki je idejo dobil v 12&-psalmu, a je potem pesem tak° sestavil, da iz nje diha predvsem beneška stvarnost, emigracija 'n občutki posameznika, ki se z Ž®’ lostjo v srcu poslavlja od doma >n je ves njegov trud poplačan šele ob vrnitvi. Duhovita je bila napoved pesmf «Suzice», ki jo je zapela Mariuccj Bucovaz. Suzice — tako pravijo kot še marsikje na Slovenskem tudi 8®' nečani šmarnicam — naj bi posušile dekletove solze, a Mariucci F na vprašanje, če bi šopek šmarnic bil dovolj, aa bi pozabila na to* da se fant že več časa ni prikf' zal, odgovorila nikalno. Michele j® začel nekaj godrnjati proti žensk1 ošabnosti, češ saj nas imate ved«0 na kolenih pred sabo s šopkoU’ cvetja v roki. Pa se je vmešal8 Elda in povedala, da ni še nob®' nega tako videla. Polemike je bil® tako konec in Mariucci je zapel® pesem, ki jo je napisala Gian"® Jussig, uglasbil pa Franco C®1' notta. Kot zadnja je bila na vrsti P®' sem «Je biu an puob», ki jo je o®” pisala Luisa Ruttar, uglasbil P® Alberto Raffaelli. Spet pesem o ? migraciji, 0 fantu, ki gre v gijo z namenom, da bo tam del® dve, trj leta in se potem vri" domov k staršem in ljubi. Pa >"u je starše medtem pobrala smrt, d®' kle pa je dobilo drugega. Pesem r zapel Livio Calderini, fant, ki f pozna beneškega narečja, a je *®‘ javil, da rad sodeluje, ker se ""j zdi, da imajo take pesmi v se"1 neki smisel. Toninaz je spet ponovil melodij® in s tem je bdi sam festival k°n čan, žirija je začela sklepati. M®” tem sta se predstavila domači rb° »Rečan* in skupina «živicn iz P°° bonesca, ki so peli domače in ful" lanske pesmi. Prišel je končno trenutek, ko *? napovedali zmagovalca. Za boljšega izvajalca j« bila progi«5®! na Clara Crisetig, pesem »Pri "®5' Rjeki*, ki jo je potem seveda ®. enkrat zapela, pa je dobila tu“ pokal za najboljše besedilo, čef>r® je avtor Rinaldo Luszach nsk*jjj izginil in ga nikakor našo m**®, izslediti, da bi prevzel pokal. znanje za najboljšo glasbo p« Ji dobil Alberto Raffaelli za P3S®ve «Je biu an puob*. Poleg tog® ? strokovna komisija izbrala kot n®“ boljša teksta ex aequo pesem .Aj® Clodiga »Naš’ zuoni* in pesem ™ torna Qualizze »šli so*. , ......■IIIIIIIIIHII■IIIHII■IIIIIIIIII■l■ll■llll•""l<,' ANCHORAGE, 31. - Na Alaski ?• zabeležili močan potresni sunek. ni terjal smrtnih žrtev. * * » PARIZ, 31. — Jutri bodo v ] ciji povišali ceno plina in •*** trike za približno 4 odstotke. # # # MOSKVA, 31. - Sovjetski , stvenikj so ugotovili natančno.,4®^ Jupitra: planet je 316-krat težji i Zemlje in 1.047-krat lažji od Se*1®