Tečaj IT.
V	TRSTU, dne 1. marca 1894.
Številka 5.
PRIMORSKI LIST.
Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
tfVse za vero, dom, cesarja !u.
	v „Primorski list“	a- Uredništvo in upravništvo	
	izhaja vsak drugi teden, in sicer v četrtek. Cena za	m mu je v Trstu, via dei Fabbri št. 7. — Nefrankovana	
	celo leto 1 gld., za pol leta 50 nvč. — Posamezne	|j pisma se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. —	
	številke prodajajo se v tabakarnali po 4 nvč.	Cena za oglase po pogodbi.	
Deželni zbor Goriški.
Dne 15. m. m. je bila deseta seja. Po prečitanem in potrjenem zapisniku zadnje seje, pravi glavar grof Fr. C o r o n i n i, da so se mu naznanile tri interpelacije ali vprašanja. Prvič sta vprašala grof Alfred C o-r o n i n i in dr. R o j i c deželnega glavarja, ali res meni šolski odsek zamolčati predlog dr. Gregorčiča, ki meri na to, da bi dežela izplačavala učitelje ? Glavar je odgovoril, da za sklepe odsekov ni on odgovoren in da ničesar ne more predložiti zbornici, predno mu odsek ne izroči poročila. Drugič vprašata ista poslanca, ali misli deželni glavar staviti na dnevni red prošnji političnega društva „Sloga“ o podpori za obrtnijsko Šolo, za kojo je neki prijatelj obljubil 4000 gld. glavnice. Glavar je odgovoril, da je poročilo uže gotovo in da pride v prihodnji seji na vrsto. Tretjič vpraša dr. Gregorčič, ali je visoki vladi znano, kaka strogost vlada na c. kr gimnaziji.' Vprašanje je bilo istega pomena in namena, ko Rojčevo v deveti seji o isti stvari. — Tretjič je stavil in dokazoval dr. Venuti v imenu italijanskih poslancev posebno resolucijo ali izjavo o srednjih šolah in tudi na ženski pripravnici, kjer ni profesorja za italijanščino. Dr. Gregorčič ne želi, da bi se pritožba raztegnila na žensko pripravnico, kjer se Slovencem v narodnem oziru ne godi posebna krivica. Enoglasno se je sprejelo : D e-želni zbor obžaluje sedanje razmere na go riški h srednjih šolah in naroča dež. odboru, da ta sklep predloži c. kr. vladi.
Na začudenje vseli poslancev se oglasi ces. kr. okrajni glavar Al. vitez Bosizio rekoč, da vlada bo m o r d a kaj preiskovala o teh pritožbah, da pa mora reči, da ni vse res, kar so poslanci trdili. Brani gimnazijo, posebe še ravnatelja Grossa, profesorja Vrbo in deželnega nadzornika Lešanovskega, da so ravnali po vkazih in miglejih od ministra Gautscha: (Čast njega spominu.) Iz vsega odgovora je razvidno, da ako ne bpdo poslanci na Dunaju poučili ministra, ne bo iz vsega nic. (a kr. vlada v Gorici je zadovoljna z našimi srednjimi šolami. Pnnctum!
Dovolilo se je mestu, da sme porabiti neko posojilo od 1. 1889. za obdelovanje pokopališča. Dr. Roji c meni, da sedanje pokopališče v močvirju ni vredno tega dela. — Sprejelo se je.
Cestnim odborom so se razdelile te le podpore: ajdovskemu 800 gld., goriškemn 1000 gld., komenskemu 1000 gld., kanalskemu 900 gld., sežanskemu 1000 gld., za cesto po Branici od Rihenberga proti Gočem 300 gld., červinjanskemu 2500 gld., gradiščanskemu 1500 gld. Na dalje se je dovolilo 600 gld. za napravo jeza I
pod Sedlom i trgovinski zbornici 266 gld. za poizvedbe o zgradbi železnice po Soški dolini.
V	torek dne 20. februvarja je bila 11. in zadnja seja. Dr. Roji c je zopet stavil interpelacijo o prestrogem poučevanju nemščine na gimnaziji. Poslanci ponavljajo svoje prve trditve in oporekajo odgovoru c. kr. okrajnega glavarja. O prošnji za podpore političnega društva „Sloga“ za podporo nove obrtnijske sole, katero namerjava vstanoviti ono društvo, je na dolgo in široko poročal poslanec dr. Rojic. Na koncu ni stavil nič predloga, zato je ostalo pri nasvetu dr. Verzeg-nassija: da se stvar za zdaj odstopi deželnemu odboru. To je bilo uže poprej dogovorjeno z italijanskimi poslanci ali proti volji grofa Alfreda Coro-ninija, ki je vsled tega zapustil zbornico in hotel še isti dan odložiti državno in deželno poslanstvo. Pregovoril ga je dr. Rojic, da naj še ostane.
Prošnja učiteljev, da se jim podeli vollna pravica se je izročila deželnemu odboru, naj poizveduje, kake nasledke bi to imelo, in predloži postavni načrt v prihodnjem zasedanju.
S predlogo m Gregorčičevem o deželnem šolskem zalogu se je tako zgodilo, kakor sem Vam zadnjič proroicoval. Zamolčali so ga, kakor da ga niso stavili. Po tem ravnanju ne vemo, čemu se ga je sploh stavilo in čemu se je tako izzivalo glavarja radi tega. Pričakovali pa so naši posestniki-volilci, da zmagata ali padeta oba šolska predloga, t. j. zagotovljalo se je posestnikom-volilcem, da ko se poviša učiteljem plača, se bode vstanovil deželni zalog, iz kojega se bode od zdaj naprej plačevalo. Da, v glasilih so celo obljubljali, da bodo slovenski posestniki v prihodnje m a n j plačevali ko do zdaj. Pri zadnji seji pa se je molčalo o želnem zalogu in naložilo se je okrajem novo brem^ katero bodo težko nosili. Mi privoščimo gg. učiteljem večo plačo, ali ravnanje gg. poslancev z volilci ni hvalevredno. Najprej povsod ali tajiti ali skrivati, potem pa enoglasno glasovati proti volji volilcev — ni lepo!
Bistvo nove postave je •• ena petina učiteljev pride v I. razred s 600 gld. plače in 100 gld. za stanovanje in 10% doklade po 10 letu in potem vsakih 5 let 10% več do 30 leta službe. V II. razred prideti dve petini učiteljev s 500 gld. plače in 100 gld. za stanovanje in 10% doklade. V III. razred prideti dve petini učiteljev s 400 gld. plače in 100 gld. za stanovanje in 10% doklade. Tudi podučiteljem se je nekoliko zboljšalo. (Do zdaj je bilo v I. razredu 'A., v II. v III. */.. učiteljev). Gg. učiteljem častitamo radi njih zložnega postopanja pri volitvah in radi izgledne organizacije. V
■ p
slogi je moč. Po času bodo vse izvojevali, kar so prosili, samo ako si pridobijo poslance. — Pa tudi posestniki so lehko zadovoljni, ker so poslanci delali na to, da se jim breme zmanjša in so jim za enkrat le nekoliko povišali. To je modro. Mej tem pridejo morebiti novi dohodki v deželo. Vendar pa naj se v prihodnje stvari ne skriva in zavija. Kar je pošteno, je lehko očitno. Mi smo uže zadnjič prav odkrito in jasno po-
vedali svoje mnenje in je še enkrat tu zapišemo : Nove državne šole, reši nas o Gospod.
Ob sklepu je deželni glavar pohvalil poslance radi zložnega delovanja. — Namignil je tudi na petdesetletnico p r e s v i 11 e g a c e s a r j a, kojo hočemo veseli praznovati. S klici: »Živio Franc Jožef I.“ če je sklenilo letošnje zborovanje.
	
Sv. Oče Leo XIII.
Rimski papež in — Slovani.
Komaj se je pa začelo veselo pogajanje mej Rimom in Petrogradom, že so časopisi prinesli žalostno in strašno vest, da je cesar Aleksander II. končal svoje življenje 13. marcija 1881., kakor je končujejo ruski cesarji že celo naše stoletje — pod kruto roko brezbožnih nihilistov, ki so se v Rusiji vtrdili, kakor v Franciji, Italiji in drugod framasoni, kot skrivno društvo s zlobnim namenom izpodkopati sveto vero, cerkveno in posvetno oblast, ter prekucniti ves družbinski red. Njegov sin car Aleksander III. kazal je od začetka dobro voljo. Prišlo je tudi do neke pogodbe, v kateri se je 7. maja 1883. obnovilo nekaj škofijskih stolic za katoličane in omililo nekaj trdih določeb naperjenih proti katoliškim duhovnikom. V resnici pa je bilo vse le na videz in neod-kritosrčno. Glavna stvar, katero je car namerjal, je bilo slovesno kronanje dne 27. maja 1883, ki naj bi se vršilo v najlepšem redu in z največjim bleskom. Pri kronanju je imel biti navzoč tudi papežev poslanee, pronuncij Vanutelli. Ko
LISTEK.
Pust in post*
Izokrat, grški modrijan, je neki prav nerad govoril v javnosti, in če je le mogel, se je odtegnil. Zato pa je rajše svojo modrost spravljal na papir, da so se ukaželjni ljudje tam navzimali dobrih naukov. Tako mislim tudi jaz; pa ne da bi bil kak grški modrijan; kaj tacega še maral ne bi biti, rajše sem navadni kri-stijau, dasi je dandanes bolj „moderno* zapuščati vse, kar diši po nauku Kristusovem, ter iskati modrosti pri starih poganskih modrijanih. Onemu grškemu modrijanu bi hotel biti le v tem podoben, da tudi jaz silno težko katero zinem pred živimi ljudmi; če se pa kedaj predrznem — mi zobje besede pregriznejo. Si morete misliti, kakšni nestvori so te pregrizene besede. Zatorej tudi jaz najrajše molčim in pustim, da papir za me govori. Ako katero tako besedo zapišem, ki je pametni podobna, prepuščam vso čast papirju in zatorej mi je malo na tem, ako se bo n. pr. čez 100 let še kaj o meni govorilo. Če pa nasprotno katero neslano zinem, naj bode zopet papir zato odgovoren. Toliko torej v pojasnilo, da ne bi Vi, g. urednik, mislili, da hočem jaz s tem spisom ovekovečiti svoje ime; zato se niti ne podpišem, ker prepustim vso čast papirju. Prosim pa, da mi ne vržete spisa v koš samo zato, ker nima imena podpisanega, kakor navadno delate z brezimnimi dopisi.
Zdaj pa naj Vam povem pred vsem, čemu sem nakopičil toliko nepotrebnih besed za uvod. Veste kaj, letos je bil pust tako kratek, in ste zato jako malo poročali o pustnih veselicah; če bi pa bil malo daljši, bi morda še v tej, t. j. 6 št. kaj poročali o teh vese-
je potoval papežev poslanec po ruski zemlji v Moskvo na kronanje, izkazovali so mu, Rimu vselej zvesto udani Poljei in Rusini prisrčne časti, ter ga kljubu nasprotovanju od strani ruske vlade sprejemali in pozdravljali povsod v brezštevilnih množicah in z največim in nepopisljivim navdušenjem. Nepozabljen ostane v Moskvi vtis, ki ga je naredil papežev poslanec s svojo navzočnostjo pri slovesnem kronanju.
Ali kmalu se je pokazalo, da je ruska vlada vedno neodkritosrčna. Preganjanje katoliških rodnih bratov je sicer v prvem početku vladanja carja Aleksandra 111. nekoliko potihnilo, ali prenehalo ni.
Vse to žalostne izkušnje z rusko vlado pa niso ohladile ljubezni Leona XIII. do slovanskih narodov. Da bi zvezo vseh Slovanov z Rimom bolj vtrdil, hotel jim je dati poseben dokaz svoje ljubezni. Tisočletnica sv. Cirila in Metoda dala Mu je lepo priliko. Izdal je 23. sept. 1880. prekrasno okrožnico vesoljnemu svetu, začenjajočo se z besedami „Grande munus“, ki jo vzbudila veliko pozornost pri vseh slovanskih
' licah; tako pa ni nič. Torej prnv lahko dovolite, da jaz v nadomestilo nekoliko podolgočasim č. bralce „Pr. lista*. Imenitna gospoda v mestu napravlja celo velik ples v sredpostu; Vi pa da ne bi sprejeli v list par vrstic sedaj v postu, če tudi se Vam zdi, da mislim j kaj pisati o pustu; no, pa boste videli, da za pustom pride gotovo post, kakor za solncem dež.
Brali ste. kako se je preteklega pusta vabilo na veselice, kako so se gostilničarji priporočevali po listih in naznanjevali, da o priliki pustnih veselic bodo njihove gostilne odprte do 2 po polnoči in da so celo zadovoljni noč prebuditi, le da spečajo svoja izborna in tudi ne izborna vina, klobase itd. In dobrovoljni ljudje so jim šli na limanice; veselja ni bilo ne konca in kraja, in na pustni torek je ostalo še toliko denarja, da so ž njim na pepelnično sredo pripravili veličasten pogreb umrlemu pustu. — Ali pa mislite, da so vsi živi ljudje tako veselo pusta obhajali ? Ali ni bilo morda veliko, veliko takih ki so se v celem pustu trdo postili ? Če ste šli po mestu tržaškem prav blizo prodajalnic in ste jih videli prav dobro obložene z raznovrstnimi živili, ali ste pomislili, da v podstrešji ravno iste hiše, kjer je bogata prodajalnica, morda umira lakote in mraza revna od vseh zapuščena družina? Ali se Vam ni ponavljala ista misel, ko ste šli mimo gostiln in ste iz njih slišali glasno petje in vpitje ? Kakšno nasprotje !
Pa dovolite, g. urednik, da stopiva v eno takih hiš, kjer je beda in nesreča doma — da se popolnoma prepričava o naših slutnjah.
Kreniva, iz glavne mestne ulice v drugo postransko, bolj temno. Pojdiva po stopnicah ozke, precej stare in visoke hiše. Lahko bi se vstavila že pri prvih vratih, pa vendar tukaj ni še tako hudo, zatorej le gor, gor prav do vrha, kjer nehajo stopnice. Tam le so slabo
plemenih. Ko bi bil Leo XIII. rodoma Slovan, gotovo bi je ne bil mogel pisati z večjo ljubeznijo. Iz nje odseva očetovska skrb za slovanske narode. V njej je izražena glavna misel slovanskega programa: V združenju z Rimom in v edinosti sv. katoliške vere je sreča in rešitev slovanskih narodov. Ta okrožnica je zares beseda božja, je pravi katekizem za razkosani in nesrečni slovanski narod! Okrožnica: .Grande munus* zasluži, da bi se povsod predavala, po vseh slovanskih časopisih tiskala, razširjala in razlagala, po vseh šolah velikih in majhnih z navdušenjem učila! Nepopisljivo veselje je zavladalo po vesoljnem slovanskem svetu, ko je ta okrožnica zagledala beli dan. Škofje, duhovniki in posvetni so bili s to okrožnico presenečeni in ganjeni. S tako ljubeznijo ni govoril rimski papež še nobenemu narodu. Videti je bilo, kakor bi sam Bog klical Slovane na pravo pot, zagotavljajoč jih velikanske prihodnosti.
Oglejmo si to za Slovane preveselo in presrečno okrožnico: .Grande munus“.
1. Papež govori najprej o vzrokih te okrožnice. Že Pij IX. je dovolil 1. 1863. Bohemcem, Moravcem in Hrvatom, da smejo prenesti praznik sv. Cirila in Metodija, ki so ga vsako leto praznovali 9. marcija, na 5. julija ter obhajati dnevnice v spomin sv. Cirila in Metoda. Ob času Vatikanskega cerkvenega zbora je prav veliko škofov prosilo rimsko stolico, da bi se praznik sv. Cirila in Metodija raztegnil na vesoljni krščanski svet, Leo XIII. hvali Boga, da je Njemu prihranil čast in veselje, počastiti slovanske narode in razveseliti jih s tem, da se praznik slavnih slovanskih blagovestnikov razširi po vesoljnem svetu.
2. Okrožnica govori o mladosti in učenju mladih bratov ; sv. Cirila in Metodija; o prvem poslauju sv. Cirila med j
Kazare onkraj Kerzoneza, kjer najde ostanke papeža Klementa, katere povsod se seboj nosi. Vrnivši se od Kazarov, poda se k svojemu bratu Metodiju v samostanu Polihron.
3. Dalje se opisuje poslanje sv. bratov iz Carjigrada na Moravsko, kamor jih je slavni moravski knez Rastislav povabil, ter njih srečno in blagonosno delovanje med Slovani.
4. Opisuje se, kako gresta slavna brata zagovarjat se v katoliško središče — Rim k papežu Hadrijanu II., ker so ju sovražniki zatožili, da učita krivo vero; kako prisežeta zvestobo veri sv. Petra in rimskih papežev; kako ju papež Hadrijan II. posveti v škofa in njih učence v mašnike; kako pa je volja božja bila, da je v Rimu sv. Ciril zbolel in umrl 14. feb. 1. 869.; kako je bil na državne stroške slovesno pokopan, kakor se sami papeži pokopujejo.
5. Okrožnica govori dalje, kako se Metodij vrne med slovanske narode, kjer je dal svoji čredi lep vzgled. Kmalu pa si nakoplje sovraštvo kneza Sventopolka, ki je vladal za Rastislavofn. Metodij ostane stanoviten, dokler se Sventopolk ne spreobrne. Iz Moravskega zahaja k Panoncem, Bolgarom, Dalmatincem, Korotanom in dr. učit jih prave vere. Sovražniki ga znovič zatožijo pri rimskem papežu Janezu VIII. Papež ga pokliče v Rim. Metodij se modro zagovarja in v vseh rečeh opraviči. Papež ginjen Metodija objame, ter potrdi njegovo škofovsko oblast in slovansko poslanje. Vrhu tega izvoli papež izmed njegovih učencev tudi nekaj škofov, ki naj bi bili Metodiju v pomoč. D& mu tudi najčastnejše pismo do kneza Sventopolka, v katerem hvali in potrjuje Metodijevo delovanje. — Vrnivši se na Moravsko, obiskuje Metodij tudi sosednje dežele in ustanovi za Galicijo v Levovu škofijsko
; stolico, za Rusijo v Kijevu. Umrje na Moravskem dne | 6. aprila 1. 885.
zaprta, nizka vrata: znamenje, da semkaj ne prihajajo tatovi, ker nimajo ničesa odnesti. Potrkajva — pozdraviva — vstopiva. Po dolgem hodniku nama ni treba hoditi, ker ga ni : na enkrat vidiva vse : edini prostor služi za vse : kuhinjo, spalnico in druge potrebe. Pa glej kako ganljiv prizor se razgrne na enkrat najinim očem. Petero raztrganih otrok se naju kar oklene in obupno kličejo : „Oh ! kako smo lačni, dajte nam kruha!" Srce se mora trgati pri takem pogledu; in kdo ne bi dal vsega, kar ima, da le ne vidi trpeti teh nedolžnih bitij. Kaj pa to ? Tam v kotu na pol strohnelem slamnatem Žaklju leži bolna, mlada žena. Kako steguje proti nama roki izpod odeje, ako smemo to odejo imenovati. Stopiva bliže k postelji, pa nikar se ne vstrašiva tega čudnega pogleda; to je le znamenje obupnega srca, ki je dosedaj iskalo svojega tešila v sladnem uživanju življenja. Pozvedujmo prav prijateljsko o njeni nesreči, o njeni bolezni. Saj bolnik rad pove svoje nadloge, saj si s tem nekako olajša svojo nesrečo.
.Že dve leti sčm hiram*, tako govori bolnica; .do preteklega tedna sem se še vlačila, da sem kaj pribe-racila za se in za svoje otroke. Pa mraz me je pritisnil na posteljo, da ne morem več. Danes je torek, in od četrtka nismo ne jaz ne otroci pokusili nič gorkega'.
• Pa,nini»te nikoga, ki bi za Vas skrbel? Koliko je ze, kar ^ am je mož umrl?“
»Ah • • ; ta hudobnež, dokler sem bila še zdrava je bil pn meni; ko pa sem zbolela, me je pustil samo z otroci. Pa če se ne zmeni za me, da bi vsaj teh nedolžnih otročičev ne pozabil! Nesrečna ura, ko sem ga
teteh?ždro$? SCm ZgUbila P°Štenje> m°ja najlepša
w ‘ ™na treba nadalJe P°Praševati. Zvedla sva vse. .Nesrečna — stokrat nesrečna ženska! V pregreš-
nosti brez zakona, brez blagoslova božjega je živela, in J brez strahu božjega je vzredila svoje otroke! Neka nevolja naju nehote poprijema, nekaj naju odganja od te bolnice, iz te sobe. Pa kaj ? ali naj res zapustiva to sobo, te otročiče, to nesrečno žensko ? Ali niso ti vbogi ljudje našega vsmiljenja vredni ? Gotovo, ker oni niso samo telesno, ampak vrhu tega še duševno zapuščeui in zanemarjeni! Ali bi bilo torej krščansko, da bi kar tako te nesrečneže brez pomoči in tolažbe zapustili ? Ne, bilo bi nečloveško!
Takih in enakih slučajev pa v velikih mestih ni malo. Kdo naj opomore ? Ali naj pomagajo moderni človekoljubi ? Oni bodo morda za trenotek vtešili lakot, bodo oblekli telo ; a ne bodo osrečili celega človeka, ne bodo vtešili vesti, ne bodo prinesli pravega miru v obupna srca. Kdo torej naj pomaga? Kje naj iščemo človekoljubov, ki morejo rešiti nesrečneža in ga celega osrečiti na duši in telesu ? Nikjer drugje, nego v Kri-stusovej cerkvi. Ta vzgaja može, ki znajo pomagati. Ta cerkev ima dobrodelna društva, ki ponujajo nesrečnežem poleg telesnih in gmotnih, tudi pomočke za dušo, za večnost. Tako društvo je brez dvojbe društvo sv. Vincencija Pavlanskega; morda o priliki kaj več spregovorim o njem in njegovem blagonosnem delovanju v prid trpečega človeštva. Kdo ve, da ne dam s tem še komu prilike, da bo še veliko dobrega storil pred svojo smrtjo.
No sedaj vidite, gospod urednik, kako hitro sva prišla iz veselega pusta v žalostni post. Kaj hočete, tako je življenje naše v tej solzni dolini: marsikdo z veseljem začne, pa konča s žalostjo, kakor ta moj spis.
6.	Dalje dokazuje Leon XIII., da sta sv. brata Ciril in Metodij prava katoliška blagovestnika, trdno zvezana z Kirnom. Iz Carjigrada sta sicer šla oznanjevat sv. vero med Slovane, a njih poslanje je bilo vendar treba iz Kima, katoliškega središča, ali naravnost ukazati, ali pa, kar se je večkrat zgodilo, veljavno in sveto odobriti! In res:
a) V Rimu sta odgovor dajala za prevzeti posel ter se zagovarjala na obdolženja.
h) V Rimu sta na grobu sv. Petra prisegla na sveto katoliško vero.
c) V Rimu sta sprejela škofovsko posvečenje in oblast cerkveno vlado z ohranjenjem razlike v duhovskih redih vstanoviti.
d) V Rim u se je raba slovanskega jezika stoprav potrdila in leta 1880. je bilo ravno tisoč let, odkar je papež Janez VIII. pisal knezu Sventopolkn te-le besede: „Slovanski jezik .... v katerem se Bogu glasi dolžna hvala, hvalimo po pravici in ukazujemo, da se tudi v tem jeziku oznanuje Kristusa Gospoda našega slavljenje in dejauja. Tudi nič ni nasprotno zdravi veri ali nauku, bodi si, da se maše pojejo, bodi si, da se bere sv. evangelij ali sv. berila stare in nove zaveze dobro prestavljena in razlagana in se spevajo vse druge dnevnice v le tem slovanskem jeziku".
Dalje pravi Leon XIII., da, kakor so bili takrat papeži naklonjeni slovanskim narodom, so bili vselej. Omenja Ino-
cencija III., Gregorja IX., Inocencija IV., Nikolaja IV., Evgenija IV. za Bolgare; zopet Inocencija III. in IV., Gregorja IX., Klementa VI., Pija II. za Bošnjake in Ercegovce; zopet Inocencija III., Nikolaja IV., Benedikta XI., Klementa V. za Srbe; zopet Janeza X., Gregorja VIL, Gregorja IX., Urbana IV. za Dalmatince in Liburnijane; zopet Gregorja IX. in Klementa XIV. za Sremško cerkev.
Ob koncu okrožnice pravi Leon XIII., da je dolžen Bogu hvalo, da more tudi sam slovanskemu ljudstvu biti postrežen in v njegovo občno korist delati. »Kajti to je Naš namen, to edino želimo, potruditi se z vso močjo, da bi se ljudstvo slovanskega imena podučevalo po večem številu škofov in mašnikov, da bi se vtrjevalo v spoznavanji prave vere in v pravi pokorščini do cerkve Jezusa Kr. ter iz lastne izkušnje dan za dnem bolj čutilo, kolika obilnost dobrot prihaja iz naprav katoliške Cerkve domačemu življenju ter vsem stanovom države. Zakaj one (slovanske) cerkve tirjajo največ in najvcči del Naših skrbi in nič ni, kar bi silneje želeli, kakor, da bi vstreči mogli njihovi koristi in sreči, ter bi vse združili s Seboj z stanovitno zvezo složnosti, katera je največa in najboljša vez blagosti.
Slednjič ukazuje, da se ima 5. julija po vsem krščanskem svetu praznovati praznik sv. Cirila in Metodija s posebnimi dnevnicami in posebno mašo po obredu manjšega dvojnika (cum ritu duplicis minoris).
Politični
Notranje dežele.
Dunaj. V državnem zboru, ki se je začel 22. pr. m. je trgovski minister naznanil, da se je naknadno v budget stavilo 147.000 gld., da se pokrijejo stroški za podporo mornarice. Vlada je predložila predlog o kroš-njarstvu. Okrajno sodišče tržaško prosi za dovoljenje, da začne preiskavo proti poslancu Nabergoju. V zadevi Biankinijevi je najviše sodišče razsodilo, da je kazensko postopanje proti njemu rušenje državnoosnovnega zakona. Finančni odsek je sprejel resolucijo, s katero se priporoča vladi, naj odpravi časnikarski kolek. — V
V	pravdi proti anarhistom so bili obsojeni eden na 10 let, eden na 8 let, drugi na 2—4 leta ojstre ječe; šest jih je oproščenih. — Generalni svet avstro-ogerske banke je pritrdil načrtu pogodbe, po kateri finančno ministerstvo pri banki vloži cekinov po 20 kron, da banka prepusti srebrnega kurentnega denarja in svojih bankovcev, da se zamenjajo državni bankovci in odtegnejo iz prometa.
T r s t. Vlada je prijavila, da namerava prevzeti tržaška skladišča v lastno upravo s 1. aprilom t. 1. Mestni zbor in trgovinska zbornica sta temu pritrdila. Dozdanjega primankljaja 437.000 vlada ne prevzame, vendar ga bo brezobrestno plačala iz dobička, če ga bo kaj pri boljšem gospodarstvu s temi skladišči.
Ljubljana. V zadnji seji je bil sprejet predlog, naj deželni odbor stori potrebne korake pri trgovinskem ministerstvu, da se pri c. kr. poštnem in brzojavnem nadravnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z ozirom na ogromno večino prebivalstva vojvodine Kranjske ; zlasti da se napisi nad uradi c. kr. poštnega in brzojavnega nadrav-nateljstva napravijo tudi v slovenskem jeziku. Sprejel se je tudi predlog glede slovenskega učnega jezika na c. kr. drž. gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu in glede izdavanja slovenskih šolskih knjig. — Dne 8.
pregled.
februarja se je v Novem mestu v katoliškem rokodelskem domu vršil prvi občni zbor katoliško-političnega društva za Dolenjsko, da si izvoli stalni odbor, ki naj s pomočjo božjo stopi čvrsto na delo, delujoč po starem geslu: Vse za vero, dom cesarja. Predsednikom je bil z vzklikom izvoljen g. župnik Janez Babnik.
Koroški deželni zbor je zavrgel Einspielerjev predlog, naj se v celovški bolnišnici namestijo vsmiljene sestre. Zagovarjali so Einspielerjev predlog prav prepričevalno mil. g. škof in Einspieler sam, ki je z uradnimi spisi dokazal, da so se križi res odstranili. Od nemške stranke zagovarjal je možato predlog Einspielerjev poslanec Pongrac.
Štajerski deželni zbor je vzel na znanje poročilo o „ljudski šoli", ki govori o povišanju državnih ustanov za učiteljišča, in je pozval deželni odbor, da še to leto skliče enketo, ki se bo posvetovala o pre-osnovi učiteljskih plač. Slovenci zahtevajo, naj bo v Mariboru učiteljišče za slovenske učitelje, ker je v Gradcu za nemške; zahtevajo tudi slovensko gimnazijo v Celju, radi katere je dr. Gregorec v prvi seji državnega zbora tudi interpeloval učnega ministra. Vsprejel se je tudi predlog dr. Starkel-a, naj se na deželni realki v Gradcu osnuje poučni kurs za slovenščino. — Učno ministerstvo je ukazalo, da se za nekaj časa zapre tehnična velika šola v Gradcu; vzrok temu je prepir dijakov z rektorjem.
Češki deželni zbor je glasoval 300.000 gld. za zgradbo umetno-obrtnega muzeja v Pragi. Dr. Rieger je zagovarjal sporazumljenje ž Nemci na podlagi narodne jednakopravnosti. Čehi brez Avstrije nimajo nobene prihodnosti. Navezani so na avstrijsko vladarsko rodbino. On priporoča, naj se osoda narodova izroča le poštenim možem, ki bodo v zvezi s plemstvom in duhovščino iskali miru z Nemci. — Mej konservativnimi in ustavovernirai veleposestniki se vrše v Pragi poga-
janja, po katerih bi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah volili v skupini veleposestva 50 konservativnih in 20 ustavovernih poslancev. (Zdaj je vseli 70 konservativcev). — V pravdi proti „Omladini“ so razun osmih vsi obsojeni, in sicer od 8 let ojstre ječe do 6 tednov navadnega zapora.
Na Moravskem namerava katoliška stranka sklicati več shodov, na katerih se bode zahtevalo, naj se odpravi dvoboj in uvede posvečevanje nedelj pri vojacih. Enako delovanje se je že tudi začelo na Tirolskem in Predarlskem.
V G o r e n j e-a v s t r i j s k e m deželnem zboru je šolski odsek predlagal in zbor sklenil, da se izreče za obnovljenje verske šole.
Na Hrvatskem je umrl v Zagrebu 12. t. m. kanonik dr. Fran Rački, bivši predsednik a zdaj podpredsednik jugoslovanske akademije, slaven med učenjaki, iskren prijatelj in v mnogem desna roka škofa Strossmajerja. V resnici, prebitka zguba za hrvatski narod.
V o g e r s k e m državnem zboru se razpravlja načrt postave o civilnem zakonu. Proti postavi govoril je Apponyi in povdarjal, da obvezni civilni zakon ne ustanovi verskega miru in dodal, naj se sklepanje zakona prepusti cerkvenim organom in le tedaj civilnim uradnikom, ako bi bili prvi zaprečeni v slučajih, kate-
rim se ne upira državni zakonik. Ministra Szilagyi in Csaky priporočata vladno predlogo, bivši minister Sza-pary pa jo pobija.
Y nanj e dežele.
Rim. 20. t. m. se je pričelo zasedanje poslaniške zbornice. Finančno poročilo govori o 177 milijonih pri-mankljaja za 1. 1894, in priporoča štednjo za 45 milijonov in povišanja raznih davkov za 100 milijonov. Razun tega finančni minister predlaga izdajanje papirnega denarja in poinnoženje drobiža — in slednič prosi zbornico, naj naglo ukrene, kar je potrebno v finančni zadevi, ker žuga nevarnost.
Na F r a n c o s k e m so anarhisti zmiraj predrz-niši in bolj zverinski. Bombe so na dnevnem redu. Državnemu prokuratorju in predsedniku žugajo, da se znosijo nad njim, ker so zaprli Henry-ja, ki je vrgel bombo v kavarno „Terminus“. Zastopniki Francije, Angleške, Belgije in Španjske se posvetujejo o mednarodni obrambi proti anarhistom. Do sedaj še vse upanje stavljajo na policijo, in še bodo morali skusiti marsikako britko, da pridejo do spoznanja, da je resničen izrek: Zaman varujejo stražarji, ako Bog ne varuje. Med zalotenimi anarhisti jih je mnogo, ki so svetovno dobro izobraženi, versko pa niso, kar očitno kaže, da brezverska izobrazba ne zadostuje za oblaženje človeškega rodu, ampak se hoče verske.
	
DOPISI.
Iz Čepovana 24. svečana 1894. Sporočati Vam moram kaj iz naše občine. Posebnih zanimivosti se ve, da tukaj ni. A vendar nekaj imam Vam poročati,v kar je vredno, da zvedo vsi deželani naši in se po Gepo-vancih ravnajo.
Dne 28. prosinca imelo je naše starešinstvo svojo sejo. Pri tej seji prečitala se je tudi prošnja nekega tukajšnega krčmarja, da bi se mu dovolilo žganjarijo poleg gostilne.
Tu treba omeniti, da doslej ni bilo tu nobene žganjarije. Več oseb želelo je imeti žganjarijo, a starešinstvo, oziroma župan, je vedno odklonil dotično prošnjo. A to ni nič posebnega. Posebno pa je, da se je v gori imenovani seji sklenilo, da se odselej ne sme
o	žganj ariji v ('epovanu niti v starešinstvu predlagati, niti ne sme župan dotične prošnje prevzeti. Tako je žganj arij a tu za vselej pokopana.
Vzroki starešinstvenega sklepa so bili: 1.) ker bi se z vpeljavo žganjarije motil družinski in občinski mir; 2.) ker bi s tako vpeljavo žalili svojega dušnega pastirja.
Primorci posnemajte vrlo čepovansko starešinstvo. Proč z žganjarijami, proč z občinskimi prepiri!
\ rlemu našemu starešinstvu se pa tu javno zahvalim za vzgledno vedenje in le želim, da bi — kot doslej tudi za naprej šli vedno na roko svojemu vsakteremu dušnemu pastirju.
J. Rejec, župni upravitelj.
Iz Koparščine. Po zadnji šolski statistiki je v Ko-parskem okraju 40 javnih šol s 73 razredi; 4 šole s 4 razredi so privatne, dve izmed teh so zloglasne „Lege“.
Od 1. 1870, se je v tem okraju pomnožilo število sol za 12 s 24 razredi. Otrok je dolžnih v šolo hoditi (od 6—12 leta) 9694 in sicer 4857 dečkov 4837 deklic. Ponavljalcev (od 12—14 ].) je 987 dečkov, 1108
deklic. Radi pomanjkanja šol — seveda le po slovenskih krajih, kajti Italijani imajo jih povsod dovolj — je obiskovalo v resnici šole le 3321 dečkov in 3031 deklic, skupaj 6352 vsak dan ; prištejmo k tem še 816 ponavljalcev, imamo skupno svoto šolo obiskujočih otrok 7168. Primerimo to svoto s prvo gori navedeno, najdemo 2526 otrok, ki ne hodijo v vsakdanjo šolo in 1279, ki ne hodijo v ponavljavno šolo — žalostno! Žalostno tem bolj, ker so vsi ti otroci slovenske in hr-vatske narodnosti, kojih stariši plačujejo šolske doklade ; otroci pa ne hodijo v šole — ker jih nimajo. Naši poslanci imajo pač pravo, da nekoliko bolj povzdignejo svoje glasove v Beču od drugih, ki imajo vsega dovolj. Vlado bi pa radi opazorili, na §§. 1, 2 3 posebno pa §. 6 zakona iz 30 Marča 1870. I). Z. št. 20 izdan za Istro. —
Druga žalost je letos vino ; čudno to, pa resnično.
V	Dekanih, Ospu, Mačkolali, Gabrovici, v Dolini celo, je še polno belega in črnega vina, kupcev pa od nikoder ni. Davkarija hoče imeti, kmet pa nima. Res križ vinske klauzule italjanske.
Nekaj dni sem brije huda burja. Pozimska buija je zvoniku v Kubedu vzela klobuk. Neki farni pored-neži pravijo, da bodi zvonik odkrit! Ti zaslužijo, da bi celo zimo stali odkriti na Kubejskem zvoniku ! —
V	Černemkalu je c. k. pošta, ki pa odhaja in prihaja le štirikrat na teden iz tri ure oddaljene Kozine. V ta poštni okrog spadajo trije župni uradi, petero šol, 20 občinskih srenj; mislimo opravičeno, ako trdimo, da bi moral voziti poštni voz vsak dan. — Na cesti, ki vodi k fari Loki, je voda most podrla že novembra p. 1., pa se nikdo ne gane, da bi ga popravil. Morda ga bode Dekanski nadžupan, ako bode trebal glasov Ločanov pri novih volitvah. — Na okrajni učiteljski konferenci v Kopru, ki je bila 15. januarja, se je sklenilo, da se vpelje v prvo šolsko leto za poskus po-
končna pisava. — Na Tinjanu in v Podpeči bi radi imeli šolo ^ otrok je dosti, prostor je tudi ; le stvar se nekje drugod predolgo vleče. Da ne bode tudi dopis zavlečen, stavim piko.
S Št. Viškogorske planote. (Iz. dop.) Živinska sol bi stala do nas 9 >/a kr., tedaj-skoraj kakor navadna sol. Zato pa naša županstva so se odpovedala, videč toliko sitnostij in neprilik.
Čudno je na svetu. Ko Židje in židovska društva prosijo podpore, jim država milijone vsipa, ne da bi zahtevala toliko varstvenih pripomočkov. Le ubogemu kmetu se natovorijo vse sitnosti. Ni čuda, če dan za dnem propadamo.
Iz svetolucijske županije. G. dopisnik v št. 4 „Pr. L.“ iz Sv. Lucije pravi, da sta potrebna dva gospoda-nunca na Mostu, češ, idrijska in baška dolina se steka pri Sv. Luciji. Ima prav. V Idrijci in Bači se nahajajo poleg drobnih rib — tudi velike in debele — ki se domačih ribičev — ogibljejo in najrajši na Most zlezejo. Zato pa sta potrebna dva spretna ribiča —, da polovita ubegle ribe. — Ako bi bil en sam ribič, bi se začele mreže trgati, posebno ako bi se okoli njih drenjale le debele — ribe. Torej — potrebna sta dva ribiča.
S Cerkljanskega. (Iz. dop.) Iskušnja uči, da največje zavornice cerkvi in šoli so na deželi občinski zastopniki, ki so ob jednein krčmarji. Te baže ljudje mislijo, da je njim vse dovoljeno. Do polnoči in še več imajo v hiši ponočjake in pijance; plese osnavljajo,
, kvartanje podpirajo. Kako bi ne, saj je »komunsk mož“ in kdo mu more kaj. Prav ti so, ki britke ure prouz-ročujejo duhovniku in učitelju. Žalibog, ob času volitev se na to tako malo gleda in pusti se oblast v rokah brezvestnih krčmarjev.
Škofovski jubilej Leona XIII.,
se je slovesno zaključil dne 18. febr. s sv. mašo, katero je daroval papež ta dan v cerkvi sv. Petra. Je razumljivo, da je bila ta velikanska bazilika napolnjena z ljudstvom, ki je od vseh strani prihitelo, da vidi in počasti slavnega Leona XIII. Med tiho mašo, pri katerej je bilo navzočih tudi kakih 25 kardinalov, je milo odmevala iz mogočne kupole mila in veličastna godba, kakor da je čuti angeljske glasove. Bili so navzoči tudi zastopniki vlad, ki so v zvezi z Vatikanom. Po dovršeni presv. daritvi zapel je Leon XIII. z mogočnim glasom slavospev „Te-Deum“, ki se je veličastno razlegal po prostorni cerkvi. Potem pa je 16 kanonikov dvignilo papeža na nosilnici ter ga neslo proti stanovanju. Sredi tempeljna pa obtanejo, in Leon XIII. podeli slovesni blagoslov, na kar zaori zbrana množica glasno : „Živijo papež — živijo Leon XIII. * — Tako se je dovršil škofovski jubilej slavnega papeža, sivolasega starčeka Leona XIII. Bog ga ohrani, da bi še mnogo časa z močno roko in svojim bistrim umom vodil krmilo Kristusove Cerkve! Dal Bog, da bi se vresničila tudi goreča želja Leona XIII, da bi se zjedinili vsi Slovani v okrilju sv. Matere kat. Cerkve! —
Novice iz raznih krajev.
Današnji številki našega lista smo dodali dve stranici priloge, na kar opozarjamo naše čč. čitatelje.
Msgr. Andrej Šterk, novo imenovani škof na Krku. — Dne 18. pr. m. nas je nekako iznenadila vest, da je kapiteljski dekan in župnik stolne cerkve sv. Justa v Trstu, preč. g. Andrej7aterk, imenovan škof za Krško škofijo, osiročeuo po smrti škofa Feretič-a. Akoravno nam je žal, da izgubi tržaška škofija tako vzglednega duhovnika in mesto Trst tako neumorno delavnega župnika, stolni kapitelj tržaški pa tako krepkega in značajnega člana, vendar se od srca veselimo in radostno čestitamo preč. msgr. Andreju Šterku, da ga je Bog pozval na tako odlično mesto ter ga postavil na svetilnik, da sveti vsem z lučjo svoje unetnosti za sveto stvar; čestitamo škofiji krški, da dobi za višjega pastirja tako gorečega duhovnika in vrlega narodnjaka!
Msgr. Andrej Šterk rodil se je dnč 28. novembra 1. 1828. v Voloski blizu Reke od imovitih roditeljev, ki so pa svoje otroke izredili v strahu božjem, ter zgodaj navadili pobožno živeti. Srednje ali latinske šole je pohajal v Reki, dovršil pa v Gorici. Potem je stopil v osrednje semenišče v Gorici, kjer je izvrstno dovršil bogoslovne študije. Dnč 24. sept. 1. 1853. je bil posvečen v mašnika, ter služboval nekoliko časa kot duh. pomočnik v Oprtlju (v Istri); potem pa v Trstu v jezuitski cerkvi in v stolnici sv. Justa; tu je opravljal poleg navadnih poslov v cerkvi tudi težavno službo veroučitelja, za katero je imel posebno sposobnost in veselje. Pozneje je predaval tudi v tedanjem bogoslovnem semenišču v Trstu cerkveno zgodovino. Leta 1866. je bil imenovan župnik v Lovrani v Istri, kjer je do 1 1880. neutrudljivo deloval v prospeh cerkve in naroda; bil je mej tem časom tudi poslanec pri deželnem zboru Isterskem, ter moral z drugimi hrvatskimi poslanci vred mnogo prestati od zagrizenih nasprotnikov zaradi odločnosti, s kojo so branili pravice na-
roda lirvatskega proti zatiranju. — Odlikoval se je v istem času župnik Šterk tudi kot okrajni šolski nadzornik, ter dobil v priznanje zlat križec za zasluge s krono. — L. 1880. pa je bil po prizadevanju pok. škofa Dobrile, ki je Šterka posebuo ljubil in cenil, imenovan stolni kanonik pri sv. Justu v Trstu, kjer mu je kmalu potem kapitelj poveril župnijsko službo pri tej cerkvi, katoro je vsigdar vestno opravljal kot odličen dušni pastir izročenih mu vernikov.
Posebno se je trudil, da je z nova v življenje poklical in utrdil pobožnost do žalostne Matere božje z bratovščino, katerej je pridobil veliko število udov. Tudi razlaganje krščanskega nauka v stolnici popoludne je on z nova oživil. Zanimanje za verski poduk in vzgojo šolske mladine je vedno gojil, ter skozi nekoliko let vestno opravljal službo škofijskega nadzornika za poduk krščanskega nauka po mestnih šolah. Mnogokrat je tožil, koliko bi bilo treba storiti za versko vzgojo šolske mladine v Trstu!
Glede na vse to smo opravičeni trditi, da nam je žal, da se od nas loči tako odličen duhovnik, pa tudi čestitati škofiji krški, da je dobila tako odličnega višjega pastirja.
Bog ohrani še mnoga leta čvrstega in zdravega novoimenovanega škofa, da bi na svojem obširnejšem polju blago-nosno deloval v prospeh cerkve in naroda!
Iz Trsta. V sedmi seji je dež. zbor tržaški vsprejel v tretjem branju načrt lovskega zakona. V podrobni razpravi § 4., ki določuje lovsko pravo na lastnem zemljišču, se je vsprejel predlog posl. Combi-ja, da mora biti obmejno zidovje takih zemljišč visoko IVa metra. § 38, ki prepoveduje lov na obdelanem polju, se je vsprejel, kakor se je glasil v svoji prvotni obliki. Ostali §§ vsprejeli so se brez premembe in razprave.
—	Sledila je razprava o Piccolijevem predlogu, da se vpelje davek na dedščine v prid ljudskih šol in v prid
tržaških bolnic v tem smislu, da se iztirja davek tudi od takih nepremičnin, ležečih v tržaškem področju, katerih lastniki so umrli izven tržaškega področja. Predlog o pristojbinah v prid bolnic je bil v VIII. seji sprejet s premembo, da je vsaka zapuščina do čistega zneska 5000 gld. prosta pristojbin. Dedščine nad 5000 gld. naj bi plačale te le pristojbine : za vsakih 100 gld. 30 kr., ako je premoženja 5000—10.000 gld., po 35 kr. ako ga je 10.000—20.000 gld.; 40 kr. ako ga je 20.000—30.00 gld. ; 45 kr. ako ga je 30.000—40.000 gld.; 50 kr. ako ga je 40.000—50.000 gld.; 60 kr. ako ga je 50.000--100.000 gld.; 70 kr. ako ga je 100.000 do 200.000 gld.; 80 kr. ako ga je 2(50.000—300.000 gld.; 90 kr, ako ga je 300.000—400.000 gld.; 1 gld. ako ga je nad 400.000 gld.
Zatem je sledila razprava o šolskem zakonu. Najprej se je prebrala spomenica 18 poslancev, ki izjavljajo, da se ne udeleže razprave in da bodo glasovali po svojem prepričanju. Zatem se oglasi Consolo, da ne bo glasoval, ker je načrt zakona navdahnjen od vlade in je sodelovala pri njem desnica. Posl. Cambon pravi, da ne bo glasoval, ker ne zaupa vladi. Da ne bodo glasovali, oglasijo se še Piccoli, Combi, Spadoni, Banelli, Barison, Bernardino, oba Rascoviča in Ried-miller. Na to spregovori posl. Nabergoj v imenu slovenskih poslancev. Jedro njegovega govora je: Slovenci tržaške okolice ostanemo isti, kakor smo bili. Naše šole in naši učitelji so izročeni vaši samovolji. Sedanji zakonski načrt nam ne odvzema, pa tudi ne priznava tega, kar nam gre v zmislu ustavnih zakonov. Uverjen sem, da se današnji zakonski načrt ni osnoval v naš prid, zato izjavljam v imenu svojih drugov, da se ne udeležimo ne razprave in ne glasovanja o tem načrtu. Po tej izjavi ostavijo dvorano poslanci levice, ki so bili izjavili, da ne marajo glasovati, in za njimi vsi slovenski poslanci. Ostalo je še 29 poslancev, ki so vse vladine spremembe in dodatke zavrgli in ves zakon vsprejeli v II. in III. branju. Zatem je deželni glavar po kratkem nagovoru sejo in sedanje zasedanje zaključil s trikratnim „Evviva“ na Nj. Vel. cesarja.
Nekaj o novem šolskem zakonu. L. 1868. je bil v drž. zboru vsprejet glavni šolski zakon in vladaje vsem deželnim zborom predložila načrte, ki so jih manj ali ve« premenjene vsprejeli kot deželne šolske zakone. J rzaski deželni zbor se je branil do sedaj takega zakona, katerega bi bila potrdila avstrijska vlada. Še le v letošnjem zasedanju je sklenil v VIII. seji ta zakon, za kateiega, se nadja, da ga bo potrdila vlada. Po tem zakonu bo imel okrajni šolski svet 15 članov ki bodo: zJlpan’ ..0S?nJ mestnih svetnikov, dva učitelja osnovnih občinskih sol, dva c. k. šolska nadzornika in en kato-
i.-f iL , ve.u' Deželm šolski svet bo imel 12 članov,
■	°j"	.(j	* namestnik, štirje mestni svetniki, en c.
(li jiivnii/^ni I'1 pro*fsor občinskih šol, dva profesorja bnvtn Vnbir C" , nadz°niika in en katoliški du-
i	. o je v tem zakonu zavarovana slovenska narodnost, ie poslanec Nabergoj označil z besedami: Uverjen sem da se današnji zak. načrt ni osnoval v nas prid*. Vpliv cerkveni je po tem zakonu tudi raanji. “ v 10Stah1,1. kronovmah, in ni se čuditi, da so za
listi alla Jhceolo*1 l>° nC1 111 &a odobrujejo celo
kon ~ .P fiovenske Šole v Trstu se nagiba h ;,i!‘1S1]ralna poizvedovanja o dotičnih prošnjah 400 PoS P°Vpre?n0 pftletno število otrok je nad odrekavatT	slovenska	Sola	v	T™to ne sme več
—	Nova'poštna tarifa za tržaško okolico je stopila v veljavo 1. marča t. 1. Za navadna pisma namreč se plača do 20 gramov teže po 3 kr., od 21 do 250 gramov pa po 6 kr. ; za priporočena pisma pa 5 kr., prav kakor se plačuje v mestu. Velja pa ta tarifa za kraje v okojici: Barkovlje, Grinjan, Prosek, Opčine, Bazovica, Skedenj in Sv. Ivan.' (Za Rojan je bila že prej veljavna polovica splošne tarife). Za druge poši-ljatve po pošti velja tudi na dalje navadna tarifa.
„Bratovščina sv. Cirila In Metoda1*. Odbor te bratovščine vabi vse ude, da se polnoštevilno udeleže občnega z b or a, ki se bo vršil v torek 6. marča ob 7 in pol uri zvečer v prostorih *Delal-skega podpornega društva1*, via Molin piccolo št. 1. — Na dnevnem redu bo sporočilo tajnika in denarničarja
o	delovanju bratovščine, sprememba pravil, in volitev odbora in predsednika. —
Boj za slovenske šole. Pod tem naslovom piše jeden delegatov pri komisijonalnih poizvedovanjih ,Edinosti “ št. 25 sledeče:
Ker vprašanje glede slovenskih šol v Trstu za-vzimlje prvo mesto med vsemi drugimi vprašanji; ker si naše ljudstvo, sosebno v nižjih slojih stvar tolmači po svoje, ali bolje rečeno: po raznih govoricah, češ, da je vse izgubljeno, da je propadla naša prošnja, ali pa, narobe: da se že išče primeren prostor; ker nekaterim gospodom ni po godu, da so se številke objavile v nEdinosti“ prosim Vas dovolite mi še nekoliko prostora, da podani še nekatera pojasnila.
Prošnje za slovenske šole so se doposlale magistratu potom namestništva. Magistrat, oziroma mestni zbor jih je odklonil iz dobro poznanih razlogov. Da se ni o vseh štirih prošnjah razpravljalo v mest. zboru, oziroma da četrta ali zadnja prošnja ni prišla v razpravo pri prvi istanciji, razumeti je tako, da je namestništvo združilo vse štiri prošnje v jedno, smatrajoč tudi četrto prošnjo kakor odklonjeno od strani občine. Poizvedovanja, dovršena ravnokar, odredilo je c. kr. namestništvo kot druga instancija. Ta druga instancija ima sedaj rešiti stvar, na njej je toraj, ali odobri ali odkloni naše prošnje. Kakor sem izvedel od dotičnih organov, predloži magistrat vse spise namestništvu v teku petih dni, koje poslednje zaukaže potem v to sposobnemu uradniku, da vse pripravi v teku par dni, tako, da potem ne ostane drugega, nego rešiti to stvar. Nadejati se smemo toraj, da visoko c. kr. namestništvo kmalo reši to zadevo — dobro ali slabo, to ne moremo vedeti. — Kar se pa tiče objavljenih številk, stoji stvar tako, da, ako ne obvestimo sami svojih ljudiji, jih pa obvestijo italijanski listi, kar bi bilo po našem skromnem menenju — še slabše. To je gotovo, da bode magistrat poročal o vseh podrobnostih, in da ne bode štedil z n dokazi “ proti nam, to vemo že naprej! Ali tudi mi se oglasimo o pravem času in na pravem mestu; povedali bodemo n. pr. da gospoda niso mogli najti tudi takih ljudi, ki bivajo že preko 20 let v jednem in istem kraju in plačujejo davke. Sploh pa smo si nabrali toliko gradiva, da odbijemo lahko vsak napad — to pa v svojem času. Sedaj pa treba mirno čakati v trdni veri, da pravična stvar mora zmagati prej ali slej!
„Rimski Katolik*. Izšla je 1. štev. VI letnika tega izvrstnega znanstvenega lista na podlagi katoliških načel, ter ga toplo priporočamo vsem izobraženim Slovencem.
Lep uzgled res krščanskega življenja so dali, kakor posnamemo iz interpelacije posl. Mandič-a v deželnem zboru Isterskem, dne 15. febr. t. 1. v sv. Petru v Istri na pepelnično sredo neka gospoda iz Pazina, ki
so ne samo v krčmi prepevali, plesali, igrali in upili, ter se seveda prav dobro imeli pri mizi obloženi z mesnimi jedili, ampak so še popoludne pred samo cerkvijo dali svirati dva komada, hoteč s tem baje nagajati tamošnjemu g. župniku. Tako se je skrunil od te brezverske druhali prvi dan 40 danskega posta, skrunil posvečen kraj, pohujševalo verno ljudstvo, a kar je naj-žalostneje pri tem, je da so bili navzoči pri teh verski čut sramotilnih činih celo nekateri uradniki in okrajni glavar. Kam pridemo po tem potu ?
Primorski romarski vlak odrinil je z nad 160 romarji 15. svečana proti večnemu mestu. Zjutraj ob 8. uri maševali so prezv. knezonadškof goriški za romarje, po maši molili za-nje in podelili jim svoj višepastirski blagoslov. Dospeli so srečno v Rim, prisustvovali zahvalni maši Leona XIII. v cerkvi sv. Petra in se vrnili že večinoma v svojo domovino, poživljeni v verski zavesti. Bog ohrani v njih versko navdušenje, kojega so se navzeli v obližju namestnika Kristusovega!
Požar. V Tolminu pričelo je goriti v hiši nekega kovača. Priročni ognjegasci so ogenj udušili.
Tolminska moška podružnica sv. Cirila in Metoda izvolila si je sledeči odbor: preč. g. dekana J. Kragelja, predsednikom; g. učitelja A. Vertovca, blagajnikom; c. kr. sodnijskega pristava g. dr. Tumo, tajnikom; gg. J. Carlija, Oskarja Gabrščeka in Ant. Devetaka, namestnikom.
Slovenska obrtnijska šola v Gorici bila je letos parkrat v razgovoru deželnega zbora goriškega. „Cor-riere“ je svoj čas zabavljal na vsa usta slovenskim težnjam. Visokorodni g. grof Alfred Coronini, deželni poslanec je vročil društvu „Sloga“ pismeno zagotovilo, da bo prispeval, ako dežela dovoli 1000 gld. v imenovani namen, s 4000 gld. ali s posestvom v še večej vrednosti. Goriški deželni zbor šel je preko zadeve na dnevni red. V tem smislu so glasovali vsi poslanci zunaj poslanca Alfreda Coroninija, kateri je zapustil dvorano med glasovanjem.
Umrl je nagle smrti župan Dunajskega mesta, dr. Prix, pri veseli družbi zadet od srčnega kapa. Nagle in neprevidne smrti se dandanes pogostoma dogajajo. Mar ni to morda prst božji, ki nas svari, da bodimo vedno pripravljeni ?
Ponesrečil se je Jože Vatovec iz Vatovelj; šel je z očetom v gozd, in zvrnila se je nanj bukev ter ga močno poškodovala. Vendar je upanje, da še ozdravi.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Z dnčm 5. tega meseca se končd nabiranje Mohorjevih družbenikov za leto 1894. Zatorej prijazno prosimo čč. gg. poverjenike, vse goreče duhovnike in druge cenjene rodoljube, naj bi se zopet blagovoljno potrudili družbo ohraniti, koliko se dd, vsaj v dosedanjem njenem svitu; vse mile Slovence pa iskreno vabimo, naj bi pristopili, kolikor moč, še obilnejše, zlasti oni, kteri se nam dozdaj še niso hoteli pridružiti. Res, izgubo ima, kdor se družbi odteguje, dobiček pa obilen in mnogo-stransk, kdor ji pristopi!
Knjige, ktere se udom pripravljajo za samo jeden goldinar, se že same po sebi toplo priporočajo iz več razlogov :
1. „ Velike zgodbe sv. pisma“, da nas do dobra poučijo o dogodkih božjega razodetja in s tem sveto vero bolje razjasnijo ter v njej potrdijo. Če bodo Slovenci pridno in pazljivo čitali to knjigo, bodo menda med prvimi na svetu v polni meri, kot narod, izpolnjevali želje sv. očeta Leona XIII., ki so nedavno v krasni encikliki priporočili, naj se prav marljivo goji svetopisemska veda.
2. »Krščansko devištoo“, knjiga neumrljivega škofa Slomšeka, naj bode zanaprej v rokah vsake bolj odrasle slovenske deklice, kakor „Ž i v 1 j e n j a sreče p o t“ v rokah vsakega mladeniča, da se naš mladi priraščaj, upanje boljše prihodnjosti, srečno ohrani v svojem naj-lepšein cvetu za svet in nebčsa. Le nepokvarjena mladež more in mora biti trdna podlaga krščanski družini, ktera jedina je najzanesljivejši steber svete katoliške cerkve in vsakega omikanega, torej tudi slovenskega naroda.
3. „Umni živinorejec“ hoče slovenski gospodarski narod podpirati v gmotnem blagostanju, ker bo učil umno ravnati pri živinoreji. Saj vsakdo dobro ve, koliko izgube ali škode učinjuje nevednost v tem oziru, kakor tudi nemarnost. Nevedni v tej važni panogi gospodarstva naj bi ne bili: noben hlapec, nobena dekla, še manj pa slovenski gospodar ali gospodinja, domači sin ali hči!
Temu namenu, poučevati v gospodarskih in vsakdanjih potrebah življenja, služila bode tudi nadaljevana knjiga:
4. ,Naše škodljive rastline v podobi in besedi*, III. snopič.
Knjigi 5. in 6.: „Slovenske Večernice“ in „Koledar družbe so. Mohor}au, z mnogimi krajšimi poučnimi sestavki, povestmi, življenjepisi itd. ste namenjeni duševnemu razvedrilu in vsakdanjim potrebam. Slovenci, sezite pridno po teh knjigah, zdaj je še čas za to!
»Krščansko devištvo“ se more tudi vezano naročiti, dodati je treba za knjigo v platno vezano z rudečo obrezo 40 kr., v usnje z zlato obrezo 60 kr.
Ker moramo sestavo in stavek „imenika“ kmalu pričeti; prosimo najuljudnejč, da se nam vpisovalne pole pošljejo o pravem času ; zamude družbi mnogo otežujejo delo.
V	Celovcu, dmS 17. svečana 1894.
ODBOR.
/1AQMTT7 TVSN re*bar in pozlatar v TRSTU, lUDMllZi IVAN, via Madonna del Mare štev. 6.
se priporoča sl. cerkvenim upravništvom za vsakovrstna lesena dela v cerkvah n. pr. oltarje, božje grobe, svočnike, sveto podobe (sohe) posode, klopi itd. Vsako delo se izvrši po naročilu in po pravilih umetnosti.
Solkanska cesta, fit. 9. v Gorici,
) priporoča svečo iz pravilnega čebel-nega voska, katero izdeluje in prodaja po 2 gold. 45 novč. kilo. — Za pristnost sveč pod mojo postavno protokolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Kdor drugače dokaže, dobi vsako odvzeto naročilo brezplačno in po vrhu so 100 gld. nagrade.   Priporoča se čč, dudovščini in č. cerkv. oskrbništvom !
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Slavec.
Tiskarna Doleno.
Priloga „Primorskeniu listu“ štev. 5.
Narodno gospodarstvo.
Zakaj s m o ubogi ?
(Piše Zakrajan.)
^Nespametno ljudstvo, čemu-li tvoj stok? Na delo! Ne nosi mi križema rok! Povrni se siimo v prvOtnost nazaj,
In našlo povsodi prvotni boš raj! u
Sim. GregoriH.
V	opombici 3 štev., stran 22 »Prim. lista* izražate željo, gospod urednik, da bi se Vam pošiljalo narodno-gospo-darskih spisov, in sicer ne učenih razprav, temveč dejansko koristnih podukov.
.^e večkrat v svojem življenji lotil sem se kakega dela, katerega nisem dobro razumil; pa delo je bilo potrebuo, drug ni hotel pričeti, češ: se mi bodo smejali! Lotil sem se, ter kar tje v en dan pričel, dobro vedoč, da je le začetek težak, po tem že pojde. In res! Nekoliko zabavljic in neslanih opazk sem hrabro požrl, ter se držal, kot bi bil malce neumen; pa kmalu so tudi zabavljači z mano pritegnili, so pomagali, moje pogreške popravljali, kar jim je veliko veselje delalo, ker so se skazali veščake in — šlo je! Tako Vam pošljem v božjem imenu narodno gospodarsko razpravico. Ne gledam ne na desno ne na levo, ušesa tiščim, pa pogumno naprej z upanjem, da se bodo našli veščaki tudi tu, ki bodo popravljali, pa se sami dela poprijeli.
Zakaj smo ubogi gospodarji? Ne zat6, kakor bi ne bili n (\ r o d n i gospodarji, ampak zato, ker smo ,n er 6 dni* gospodarji. Zašli smo iz prave poti, iz prvotnosti in prav ima pesnik, ki kliče ljudstvu:
„Povrni se samo v prvotnost nazaj,
In našlo povsodi prvotni boš raj!“
Na čem smo ubogi! Hočem, da skoro na vseh ročeh ! Na dušnih zakladih, na telesnih blaginjah trpimo pomankanje; dušne kreposti, kakor vera, upanje, ljubezen, modrost, zmernost, pravičnost, srčnost, ponižnost, čistost, nam pešajo; pa tudi telesne dobrote se izgubljajo čem dalje bolj: trdno zdravje, denar, nezadolžene kmetije, mirno življenje.
Duša in telo sta v tako tesni zvezi, da čo eno trpi, gotovo tudi drugo občuti. Ako duša uboža na potrebnih krepostih, ako duša slabi in hira, tudi telo zraven umira, in telesno blagostanje gine.
Dokler so imeli ljudje prelepe krščansko čednosti, gori naštete, zdravo jim je bilo tudi telo, cvetela so lica, veselo, zadovoljno je tolklo srce. Bile so polne kleti, manjkalo ni srebrnega denarja, tudi cekini so se našli v kmetskih hišah! Pa sedaj ? Zginila je krščauska zmernost, izgubila se pravičnost, vzelo je sabo tudi telesno srečo.
Z d r a v j a ni, denarja ni, zadovoljnosti ni. Vse je nemirno, vse zadolženo, vse tarna: „Če pojde tako naprej, ne moremo obstati, če se vse ne predrugači, moramo poginiti11. Ne le po daljnih deželah, po velikih mestih, tudi v naši mali slovenski domovini so oglašajo socijalni demokrati, to je delavci, ki s pičlim zaslužkom ne morejo več izhajati, deloma za til ne, ker današnjo življenje se je oddaljilo od prvotnega, ima vedno več potreb, deloma za t<5 ne, ker ne umejo več besed Kristusovih, ki sam največi ubožec (pri rojstvu niti zibelke ni imel, ne pri smrti glavo kam položiti) tako prijazno uboge tolaži in za sabo kliče.
Kako sočutno, iskreno, resnično je vabilo pesnika, služabnika Gospodovega:
^Nespametno ljudstvo, čenui-li tvoj stok?
Na delo ! Ne nosi mi križema rok!
Povrni se samo v prvotnost nazaj,
In našlo povsodi prvotni boš raj!‘‘
Kaj dela župnik Kneipp ? Ali	ne	to, kar	zahteva
pesnik naš ?
Ali ne kliče v svoji knjigi o zdravilstvu, na vsaki strani k prvotnosti nazaj, k staremu zmernemu življenju, k prvotnim zdravilom in lokom, ki se najdejo na vsakem vrtu, ki tečejo izpod skal, po vsaki strugi ? Kaj je pa dosegel župnik Kneipp ? Veliko, veliko ! Koliko bolnikov že, koji so obupovali pri vsej tako visoko dovršeni zdravilski znanosti, je našlo „prvotni raj* po Kneippovem navodil, prvotno zdravje in zadovoljnost!
Kar se je pa posrečilo pri izgubljenem zdravju, posrečilo se bo tudi pri izgubljenem premoženji, pri izgubljenem telesnem blagostanji!
„No, ti nam pa veliko obetaš! Res moraš biti malce neumen, da se predrzneš besede	tako	velikanskega	pomena
zapisati! Kako naj se povrne telesno blagostanje, nezadolženo imetje, srebro in zlato ?	Kakšna pot je tebi znana,	da nas
pripelje današnje dni do	sreče, ko	je	skrita vsem	državnim
poslancem, vsem visokoučenim profesorjem, ki uče „nacijo-nalno ekonomijo* na preslavnih vseučiliščih? Ti ubogi revež le ne tako na široko ust odpirati! “ Tako slišim prijazne bralce se hudovati. Prav imate!	Kes sem	nekoliko predrzen!
Pa malce neumnega se naredim,	ušesa	so	se mi že	ugladila
zavoljo zabavljic, pa jo bom povedal pravo pot k sreči, tudi telesni, katera pot je skrita nacijonalnim ekonomom, to je učenikom narodnega gospodarstva, ker so preveč učeni; zaradi samih dreves še gozda ne vidijo.
Znano Vam je, prijazni kmetovalci, da jo tudi Vi večkrat bolje pogodite, kakor učeni gospodje, ki gledajo na zvezde visoko nad nami	blesteče; a	Vi gledate	na revne
vsakdanje reči, katerih	gospoda	še	pogleda ne,	pa tudi
pozna ne.
Na delo torej! Dosti je splošnega govoričenja, katerega Vi, gospod urednik, ne marate. Preidem k posameznim, dejansko koristnim nasvetom, k stvarem, ki se dajo potipati, koje morajo šo tako slabe oči videti.
I)a ostanem pri naslovnem vprašanji, hočem našteti nekaj vzrokov, zakaj smo ubogi. Po tem bo samo od sebe sledilo, kako se leliko uboštva rešimo in do prave sreče pridemo.
Uboštvo nas vedno bolj stiska, ker je med nami vedno manj prelepe čednosti čistosti (od tod prihaja pogubua in potratna mesena ljubezen, prepogosti, revni zakoni, nezakonski otroci), je vedno manj ljube zmernosti (tabak; pijančevanje spravlja kmetije na dražbo; škodljiva in draga nedomača jedila), je vedno manj pravičnosti (goljufije, tožbe), je vedno manj žive vere (od tod uživanje tega sveta, dokler se dii). Te 4 vzroke našega sirotenja hočem po vrsti častitim bralcem in bralkam pred oči staviti, z opominom : , Varujte so jih in se ne boste kesali!
I. Pomanjkanje rednosti nas rodi v siromaštvo.
Božja volja je naše posvečenje na duši in na telesu, da premagujemo in brzdamo nizko nagone našega telesa, ki je živalsko in zapade trohnobi, pa vedno lepše rastemo v čednostih, ki nas povzdigujejo od dne do dno do izgleda in vzora našega: Vzveličarja ter Njegove matere, ki je „mimo vsili devic lepa*. Po tej poti pridemo gotovo v „prvotni zgubljeni raj*, kamor nič nečistega ne more.
Dosti od tega! Sklicujem se tu rajši na tvojo domačo pamet, dragi bralec! Kateri človek Ti je ljubši, tiik, ki je čeden in čist v svojem obnašanji in govorenji, ali tak, ki je umazan, nesramen ? — Nečistost je tedaj proti božji volji in proti zdravi pameti, za to jo Bog kaznuje; a človek “jo
zaničuje, če je tudi kdo tako zaslepljen, da jo trpi	na	sebi, •
na	drugih se mu	vendar-le gnjusi. — Kaj ima	pa z	ubo-
štvom opraviti ? Prav veliko! Beri le nekoliko dokazov ! — Da se veliko mladih ljudi le iz nečimernosti gizdalasto oblači in ne iz slabših namenov, rad priznam.
Vendar, vendar, kaj je poglaviten uzrok lišpanja, ki večkrat zadnji vinar pobere? Ali ne želja dopasti drugemu spolu? Ali pride ta želja iz čistosti?
Kaj je vzrok, da se plesišča prirejajo, ki toliko denarja požrejo, da celo mladina ubogim starišem tu pa tam krade, da se zamore „bala“ udeležiti?
Ali plešejo	mladeniči sami, dekleta same?
Mari se na	plesih čistost raduje? Gotovo	ni	po	plesu
čistost krasnejša, pač pa je uboštvo večje! Koliko stanejo grešna znanja? Koliko dela zamude, koliko juter prespe, kako velike, nepotrebne stroške imajo ponočnjaki! Vse zavoljo čistosti, ali ne?
Ako dušni pastirji, stariši, gospodarji po svoji dolžnosti mladino v brzdi drže, k lepi čistosti napeljujejo, se rado pripeti, da mladenič, dekle, sitnim, skrbnim varuhom v mesto uteče. Zakaj ? Iz ljubezni do čistosti ?
(Dalje prih.)
Nekaj o živinski soli.
S Krasa, 8. febr. — Vsa županstva so dobila nalog naznaniti do prvih dni pr. meseca, koliko živine je v občinah, da se po tem številu porazdeli živinska sol po znižani ceni 5 gld. kvintal ali po 6 nvč. kilogram. Število živine se vedno menja. Posebno letos, ko je pomanjkanje krme, so mnogi živinorejci poprodali živino, pa jo bodo v spomladi zopet kupili. V tri skupine se po vladnih določbah dele živalske vrste: 1. skupina: Velika živina, vsi nad eno leto stari konji, voli in krave (goveda); 2. skupina: mlada živina, to so vsi ne več sesajoči konji in goveda do starosti jednega leta; tudi osli in mezgi ne glede na starost; 3. skupina: kozč, ovce in prašiči. Po teh naredbah morajo županstva natančno preračuniti koliko e n 61 soli ima dobiti cela občina. Že to številjenje je okorno in sitno, še bolj pa oni odlok, da kdor hoče živinsko sol dobiti, mora iti ponjo v Piran! ali seveda voznika plačati, in denar že pred odšteti. Zaradi te okoljščine se je	oglasilo	jako	malo	živinorejcev za živinsko sol. Saj
dobijo	v Trstu	belo	sol po	10 nvč. klg.	in še po manje,
ako jo več skupaj vzamejo v c. kr. zalogi — solnem magazinu. Premožniši gospodarji, seveda bodo radi segli po živinski soli, ter jo ubožnišim prodajali, ako bodo smeli, da le nekaj dobička pri tem imajo.
Že pred kacimi 40 leti so napravili tudi barvane živinske	soli, a	kmetje so jo	potem doma	kuhali, da so jo
očistili	in tudi	za-se	rabili.	Toda dobička	ni bilo, ker se je
kotel pokvaril; že po tretji kuhi ga je sol prehudila.
Pred mnogimi leti je pravil nek Koparski duhovnik, čigar oče je varil sol v koparskih solinah, da bi lahko celej deželi napravil toliko, da bi veljala po krajcarji funt. Ako je kakšno leto preveč narede, kakor je od c. kr. vlade določeno, jo morajo zopet v morje vreči, da se stopi. Zakaj ne bi se sploh navadna bela sol za par soldov (vinarjev) ceneje prodajala? Menda bi vlada ne imela strašanske zgubo?
Opravilno poročilo posojilnega in konsumnega društva v Rojanu pri Trstu za upravno 1. 1893. kaže, da je delovanje tega društva v 1. 1893. zdatno napredovalo. Promet je znašal, 1. 1893. 8L638-89 gld. torej za 43.700 gld. več nego 1. 1892. — Število zadružnikov koncem 1. 1892. je bilo 188, v teku 1. 1893. pristopilo 90, vkupno 278 ; od teh pa je v obeh letih izstopilo vkupno 80, torej jih ostane 19 8 (10 več kakor v 1.
1892.) —
Na deležih in obrokih je bilo vkupno vplačanih
8539'83 gld. Izplačanih (ozir. prodanih) deležev ali obrokov je bilo za 1079-87 gld. Torej znašajo zadružnikom dolžni deleži in obroki koncem 1. 1893. 7452 96 gld. Število do konca 1. 1893. vplačanih deležev je 214,6420 gld., obroki na deleže pa 1032-96 gld. ; število deležev je naraslo za 76. Posojila do konca 1.
1893.	so znašala vkupno 2125 gld. vrnilo se je. pa 913 gld. Torej ostane koncem 1. 1893. 1212 gld. Cisti dobiček znaša 8 5 1-9 7 gld. (za 463-62 gld. več nego 1. 1892.), ki se razdeli: lo% v pomnožneje reservnega zaklada 85-19 gld., 47„ skonto na vkupljenih jestvinah 560-55 gld. Dividenda na deleže 206-23 gld. Vkupno 851-97 gld.
Društvo ima v Rojanu poleg cerkve društveno krč m o, v ulici Belvedere št. 3 svojo p r o d a-j a 1 n i c o jestvin, bogato založeno z raznim kolo-nijalnim blagom, in pa lastno m e s n i c o v Rojanu. Vse tri so javne ter pristopne tudi neudom. Peča se društvo z razprodajo vina in vsakovrstnega kolonijalnega blaga na drobno in debelo po najnižjih cenah ter se posebno priporoča malim trgovcem in krčmarjem na deželi, katerim obeta vsigdar točno postrežbo. Cenike in vzorce pošilja na zahtevo. Čč. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi se posebno priporoča ter jim razne jestvine pošilja po pošti in železnici, — Uradne ure so vsako nedeljo od 9—10 predpoludne in vsako sredo od 6—7 zvečer.
S Tolminskega. (Iz. dop.) Ni veliko na tem, ali se je veliko udov oglasilo za sadjarsko društvo ali pa malo; samo da jih je neko primerno število, ki se bodo tudi vdeležili občnega zbora. Znano je, kako nezaupljivi so naši kmetje nasproti novotarijam in se ne sprijaznijo z novimi podjetji, dokler ne vidijo vspehov.
V	tem obziru so zelo počasni. Zato pa morajo razumniki čim živaiineje se gibati, ne zmeneč se za zakrknena srca pri prostega in nevednega kmeta. Pri vsakem podjetju je začetek težak. Kdor se loti takega dela, ne sme obnemagati, čeravno se mu mečejo polena pod noge. Pomisliti je treba, da to je bilo in pa bo, dokler bo svet stal. Ljudje smo ljudje.
Culi smo, da je gospodom osnovateljem sadjarskega društva upadlo srce in so malo več mislili na vres-ničenje te prekoristne ustanove.
Ne, gospodje, le naprej z njim. Potreba tega društva je prevelika, in vpije po nujni rešitvi. Stroški se množijo čedalje bolj, dohodki so pa vedno isti.
Naravno je torej, da kmetije morajo propadati, ako ne pridejo do novih dohodkov.
Nekateri kraji so posebno primerni za sadje, in lepih krajcarjev bi naši kmetje prigospodarili, ako bi le količkaj gojili sadjarstvo.
Letošnja zima je krasna, ljudje lehko delajo zunaj na polju. Uprašamo: Koliko kmetov vidite pri sadnem drevju ? — Koliko jih je, ki zdaj mah stržejo z sadnega drevja in okoli njih zemljo rahljajo? Po tri, štiri prste na debelem vidimo mah po drevju in ni ga, da bi to odpravil. Zato pa hirajo drevesa in v par letih jih morajo posekati. Lansko leto se je videlo, kako je z mahom pokrito drevje malo sadu rodilo.
So gospodarji pri hiši vže 10 do 20 let in niso morda niti enega drevesca zasadili. Sploh reči moramo, da v tem obziru nahajamo na celi črti velikansko nemarnost.
S pogledom na vse bilo bi zelo žalostno, ako bi sadjarsko društvo zaspalo in ne zagledalo luči dneva. Kar in kjer je mogoče, je treba na to delati, da se sad-
1	jarsko društvo ustanovi! Torej — naprej!