Leto LXVI
Poštnina plaJana t gotovini.
V Ljubljani, v sredo, dne 13. aprila 1938
Stev. 85) Cena I.SO Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/111
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Razveseljiv dogodek
Sporazum med Anglijo in Talijo, ki ga bodo podpisali na velikonočno soboto, pomeni veliko spremembo mednarodnega položaja in bi mogel v zvezi s spremembo režima v Franciji znatno omiliti huda nasprotja med dvema blokoma evropskih velesil.
Od konca napoleonovskih vojsk, ko se začenja nova Italija, je bila Anglija največja prijateljica italijanskemu narodu skozi vse devetnajsto stoletje. Angleška diplomacija je od samega začetka podpirala Piemont, da je ustvaril zedinjeno Italijo. Angliji ni bilo samo na tem, da se Italija osvobodi avstrijskega go-spodstva. marveč jc skrbno gledala tudi na to, da se ne bi na Apeninskem polotoku zasidrala hegemonija Francije. Italija je za Veliko Britanijo predstavljala na Sredozemskem morju tekmeca Francije, da ne bi ta postala v tem, za angleški imperij tako važnem predelu sveta premočna. Toda v osemdesetih letih preteklega stoletja so začele Anglijo skrbeti nepričakovane kolonialne težnje nove Italije, ki se je začela ozirati po Tunisu in bi si bila rada preskrbela tudi topel kotiček v Egiptu. Razočarana nad tem, da ji Velika Britanija pri prizadevanjih za osvojitvijo Tunisa ni stala ob strani, ampak je podprla Francijo, jc Italija po proglasitvi francoskega protektorata nad Tunisom pristopila k alianci med Nemčijo in Avstrijo. Do prvega konflikta med Italijo in Anglijo pa je prišlo šele trideset let pozneje, ko je Italija po osvojitvi Libije zasedla Rodos in tako zvano Dvanajsterootočjc v Egeiskem morju Takrat je Anglija, ki se je čutila čedalje bolj ogroženo od Nemčije, zaupala varstvo svojih interesov v Sredozemskem morju francoskemu brodovjil, obenem pa sc jc rodila tista prisrčna antanta med Anglijo in Francijo, ki se je potem izkazala v svetovni vojni. Italija pa si popolnega zaupanja Anglije ni več pridobila, čeprav se je izneverila trozvezi in stopila v vojni na stran Velike antante. V Sredozemskem morju se je spet pojavila okrepljena angleška mornarica in Italija je v zvezi za-padnih držav igrala le drugovrstno vlogo.
Politika Mussolinija je šla ves čas v prvi vrsti za tem, do Italijo reši iz tega poniževalnega položaja. Kolebal je med dvema mozno-. stima: da se popolnoma pridruži anglesko-francoskomu sodelovanju v Evropi, če bi se Italiji priznala popolna enakopiavnost v dirigiranju Evrope ter tenm primerna teritorialna odškodnina, ali pa da išče opore v Nemčiji in Rusiji, ki sta po vojni v smislu rapallske pogodbe delali skupno politiko »prevaranih in ponižanih«. Nemčija je bila gospodarsko in vojaško tako razrvana in slabotna, da se zveza z njo ni izplačala, in vrh tega je med obema državama tvorila največji kamen spotike samostojna Avstrija, pač pa je Italija sklenila pogodbo z Rusijo, s katero so boljševiški so-vjeti priznali prvi fašistični režim v Evropi. Toda sovjetska Rusija ni znala premagati svojih velikih notranjih težav, tako da pakt z njo Italiji ni prinesel prav nobenega dobička ne v gospodarskem ne v političnem pogledu. Mussolini je leta 1935 v Stresi zopet poskusil s Francijo in Anglijo, toda medsebojna rivaliteta teh troh držav je preprečila vsako trajno in iskreno sodelovanje, kar se je rezko pokazalo ob Mussolinijevem pohodu v Abesinijo. Med tem časom se je bila Nemčija spet okrepila v močno vojaško silo, ki si je utirala pot v srednjo Evropo, in Mussolini je sklenil zvezo z Berlinom ter obenem poravnal svoje spore s Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo ter se močno zasidral v Podonavju, od katerega je zdaj Avstrijo žrtvoval Nemčiji, da se os Rim—Berlin čim bolj in trajno utrdi.
Italijansko-nemškemu sodelovanju bi bila kos samo enakovredna protizveza oziroma blok, za katerega pa se Anglija, kakor čedalje bolj jasno vidimo, nikakor ne more oziroma noče odločiti, ker bi v tem bloku morala biti sovjetska Rusija, ki je in ostane dejansko za Anglijo največji nasprotnik, čeprav je zadnja leta to nasprotstvo zaradi prebujajočega se nemškega in japonskega imperializma stopalo v ozadje. Tak blok pa ovira tudi sovjetska Rusija sama, ki na eni strani v Evropi neti revolucijo s tem večjim naporom, čim bolj v Rusiji sami raste opozicija proti tako zvani proletarski diktaturi in se država na znotraj kar ne more Utrditi. Ta sovjetska propaganda pa obenem slabi Francijo, v kateri razpihuje razredni razdor in strankarske strasti do takega viška, da je Franciji odtujila veliko njenih prijateljev, ki so morali doživeti, da je Francija na diplomatskem področju doživljala poraz za porazom. Zakaj narod, ki ga strankarske politične strasti v toliki meri ženejo sem in tja v čedalje hujšem razdoru med državljani, ki se v vrtincu splošne demagogije ne morejo opreti na trdno avtoriteto, ne more voditi krepke in odločne zunanje politike. Zato ni čuda, da je politika, ki je ob abesinski aferi hotela moč Italije s pomočjo »kolektivnega nastopa« streti, doživc. a polom ter ustvarila položaj, iz katerega ni bilo izhoda, če naj se svet ogne strahotni katastrofi nove vsesplošne vojne.
Temu položaju je zdaj napravila konec Anglija s sporazumom z Italijo, ki bo avtomatično moral privesti tudi do zbližanja med Rimom in Parizom. Zaenkrat seveda ta sporazum ne pomeni več kakor nekak modus vivendi, ki sta ga sklenila Eden in Mussolini že 2. januarja 1937, a se ni izkazal, zlasti, ker jc bila medtem izbruhnila državljanska vojna v Španiji, ki je nasprotstva med avtoritarnimi režimi in demokratičnimi velesilami spet poostrila. Mnssolimi je poslal dva armadna zbora v Libijo, kjer ogrožata Egipt, in italijanski radio v Bariju je začel hudo protiangleško propagando po vseh arabskih deželah. Sedanji sporazum ne pomeni uiti /rahljanja prisrčnega prijateljstva med Anglijo in Francijo, niti oslabitve osi Rim—Berlin, ki je prestala svojo ognjeno preizkušnjo v vprašanju »Anschlussa«. Tako Anglija kakor Italija se bosta oboroze-vali in utrjevali dalio, samo da se bosta odslej med seboj obveščali o stanju medsebojnega oboroževanja in utrjevanja, tako da ne bi mogla nobena pogodbenica imeti kakšne šanse pred drugo. Glavna točka sporazuma je. da bo padla ovira, ki je še branila nekaterim veli-
Nova francoska vlada —
„vlada narodne obrambe"
i
Velike težave ob njenem nastopu: Tunis v obsednem stanju, v domovini nad 100.000 delavcev v stavki, v parlamentu velika zaupnica vladi
Pariz, 12. aprila, c. Danes popoldne ob 16. se je Daladierova vlada predstavila parlamentu. Predsednik vlade Daladier je podal vladno izjavo.
V imenu vlado je izjavil, da sc smatra vlada predvsem za vlado narodne obrambe. Okoli Francije se gode čudne stvari. Razne države izginjajo in veliki imperiji se ustanavljajo. Zato meni, da mora vlada vse storiti, da bo Francija zaščitena tako na svojih mejah kakor tudi v svojih kolonijah. Narodna obramba pa zahteva tudi zdravo valuto. Zdravo gospodarstvo pa zahteva mirne socialne razmere in vlada misli vse storiti, da delavstvu dokaže, kako potrebno jc mirno urejevanje socialnih sporov. Francija pa ne sme dopustiti nobene tuje propagande. Francija mora biti močna in vsi problemi narodnega življenja so zajeti v obrambi domovine; vsi Francozi morajo danes nastopati enotno.
Ko je prečital vladno izjavo, je več poslancev hotelo interpelirati o raznih vprašanjih vladne politike. Toda Daladier je sprejel samo razpravo o splošni politiki, Vsi interpelauti so se nato od-rekii besedi razen enega, ki je govoril o propagandi proti Franciji.
Daladier je nato izjavil, da sedanja vlada ne misli spremeniti vladne večine, ki so jo imele prejšnje vlado. Vlada hoče to večino samo razširiti.
Takoj nato je predsednik radikalno-socialistič-nega kluba Chichery predlagal prehod na dnevni red. Socialisti pa sc zahtevali, naj se seja prekine, da bi laiiko zavzeli stališče. Seja ie bila nato za eno uro prekinjena. Socialistični klub je s 56 proti 46 glasovi sklenil glasovati za vlado.
Ko se je seja parlamenta zopet začela, je prvi govoril komunistični poslanec Ramette, ki je izjavil, da smatrajo komunisti Daladierova zagotovila za zadostna in da bodo zato glasovali za vlado. Za njim je govoril voditelj skrajne desnice Louis Marin, ki jc tudi izjavil, da bo njegova skupina glasovala za vlado.
Nato se je začelo glasovanje in je bila Dala-dierovi vladi izrečena zaupnica s 576 proti 5 glasovom.
Ob 22. se začne v parlamentu razprava o vladnem finančnem načrtu.
Bivši predsednik vlade Leon Blum je odpotoval v južno Francijo in se današnje seje parlamenta ni udeležil.
Možje okrog Daladiera
Daladierov kabinet je v glavnem sestavljen iz radikalov. Šteje 19 članov (15 poslancev in 4 senatorje). Od teh je 12 radikalov. Močnejše osebnosti v kabinetu so Paul Reynaud, ki je znan finančni strokovnjak. Prevzel pa je ministrstvo za pravde. Reynaud ni radikal ampak pripada Flan-dinovi stranki. Mnogi tudi visoko cenijo kolonialnega ministra Mandela, o katerem pa se zdi, da nima preveč prijateljev v parlamentu. Daladier je okrepil svojo vlado s Cappedclaiuom, ki mu je pripeljal 40 levičarskih radikalov, ki so sicer večina v opoziciji in s senatorjem Champctierom de Ri-bes, ki ima za seboj 20 katoliških demokratov.
Toda v celoti vlada trenutno ne razpolaga z več kot dobro tretjino poslancev v parlamentu. Toda to je le gola številka, ker ni dvoma, da bodo ludi druge skupine, zlasti na desnici, podpirale Daladierovo vlado. Kot novost je omeniti tako imenovani ožji svet v vladi, ki ga bodo sestavljali Daladier, Chautemps, Sarraut, Bonnet, Marchan-deau in Revnaud, ki bodo prav za prav vodili vladno politiko.
Nevarnost splošne stavke
Pariz, 12. aprila, b. Stavka v kovinski industriji vedno bolj rasle in stavka že 150.000 delavcev od 280.000 v pariških okrajih. Število zasedenih tovarn je že prekoračilo 100. Nevarnost splošne stavke v Franciji je zelo velika in bo imela vlada z njo največje težave. Sedanja stavka je čisto političnega značaja. »Journal« piše, da francoska sindikalna zveza lahko na svoj račun vpiše vso škodo, ki jo bo utrpelo narodno gospodarstvo. Ob času. ko se vlada trudi, da pomiri stavkujoče, pa sindikalisti proučujejo sredstva, kako naj stavko razgibajo do skrajnih meja. Daladierova vlada je že včeraj storila ukrepe, da bi stavko čimprej odstranila in izpraznila zasedene tovarno. Minister za delo Ramadie se jc razgovar-jal včeraj s komunističnim vodstvom, notranji minister Sarraut pa z voditelji sindikatov kovinske industrije. Uprava avtomobilske tovarne Renault je pozvala svojo nameščence, naj se danes vrnejo na delo. Odziv pa je bil izredno majhen.
Stavko se širi sedaj že na okolico Pariza. V seinskeni okrožju stavka tudi žo 20.000 delavcev.
Izvršilni odbor kovinske delavske zveze jo na svojem snočnjeni sestanku sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da se odbor solidarizira s kovin-narskim delavstvom, ki jest opilo v stavko. V četrtek se sestane izvršilni odbor raznih kovinarskih organizacij iz vse Francije.
Iz Tunisa
Pariz, 12. aprila. »Jour; poroča, da so izbruhnili nemiri v Tunisu 9. aprila. Kaj je vzrok nemirov, časopisi no povedo. Od 10. aprila dalje so se neredi ponavljali vsak dan, tako da se je mo-
ralo proglasiti obsedno stanje. V nemirih 9. t. m. je bilo 10 mrtvih in 50 ranjenih. Že v začetku so aretirali poglavarja Habib Burgiba, ki ga smatrajo za enega izmed vodij liemirnežov. V Grombaliji, ki je od Tunisa oddaljena 30 km na vzhod, se je velika množica arabskih domačinov pripravljala, da koraka proti glavnemu mestu, pa so jo vojaki razpršili, pri čemer je bilo nekaj domačinov ranjenih. Vsak dan so posvetovanja med glavnim francoskim rezidentoin Guillonom, generalnim pro-kuratorjem, in generalom Hannote, ki je vrhovni poveljnik francoskih čet v Tunisu. Iz glavnega mesta je odšlo na deželo več čet mobilne garde, da ščitijo francoske koloniste. Tudi nekaj francoskih orožnikov in Zuavov ter senegalskih strelcev je resno ranjenih. Vojaki razorožujejo domačine, ki se morajo zagovarjati pred izrednim vojaškim sodiščem, ki se(jaj trajno zaseda. V protest proti nastopu francoske oborožene sile hoče arabsko delavstvo proglasiti generalno stavko. Obsedno stanje ni proglašeno samo v Tunisu in tuniški provinci, ampak tudi v provinci Sus.
Pariz, 12. apr. AA. DNB: Poročajo da v Tunisu še vedno ni prenehalo obsedno stanje, čeprav je povsod že v-postavljen rod in mir. Včeraj jo na nekaterih krajih prišlo do delno sabotaže. Pri nemirih, ki so ob tej priliki nastali, sta bili ubili 2 osebi.
Obsedno stanje zaradi nedeljskih krvavih dogodkov je sedaj razširjeno tudi na Bone, kjer je včeraj prišlo do hudih neredov. Oblasti so takoj energično nastopile in preprečile razširitev nemirov. Od ranjenih demonstrantov sta ponoči še dva umrla, tako da jo vsega skupaj mrtvih 15. Pogreb ubitega žandarja bo jutri Policijske oblasti so storile varnostno ukrepe, da Arabci ne bi ponovno povzročili nemirov.
Prijateljska zveza London-Rim
Rim 12. aprila. AA. Reuter: V Rimu so zelo ugodno sprejeli vesl, da je angleška vlada sama zahtevala, naj se na prihodnjem sestanku sveta ZN vpiše na dnevni red razprava o Abesiniji. Posebno so zadovoljni, da je to vprašanje načela ravno angleška vlada in ni prepustila kaki manjši državi, da bi predlagala razpravo o tem vprašanju. Tako bodo lahko vso države priznale italijansko cesarstvo v Abesiniji in bo to važno evropsko vprašanje odstavljeno z dnevnega reda.
Milan 12. aprila. AA. (DNB) »Corriere della Sera« piše, da je britanska vlada sprejela sklep, s katerim daje pobudo za rešitev abesinskega vprašanja pred Društvom narodov popolnoma samostojno in v duhu sporazuma, ki bo podpisan te dni. Vstampa« poudarja, da je bilo v teh dveh mesecih po odstopu angleškega zunanjega ministra Edena dovolj časa, da se ozračje in napetost med Rimom in Londonom popolnoma pomiri in razčisti.
Pariz 12. aprila. AA. (Ilavas) »Potit Parisien« piše, da bo francoska vlada s svoje strani gotovo podpirala angleški predlog v Ženevi glede Abesinijo, ker tudi program nove francoske vlado predvideva vzpostavitev normalnih prijateljskih odno-šajev z Italijo. >Epoque« piše, da je treba samo obžalovali, da se Francija ni mogla pogajati z Rimom istočasno kot Veiika Britanija. »Ere Nouvol-le« piše, da Franciji ne preostaja ničesar drugega, kakor da se znova tesno združi z Anglijo. Piše tudi, da bo Francija v kratkem poslala svojega veleposlanika v Rim.
Pred pogajanji z Italijo
Pariz, 1*2. apr. b. Iz Quay d'0rsaya prihajajo poročila, da namerava novi francoski zunanji minister Georges Bonnet v kratkem pričeti pogajanja z Italijo, da bi odstranil napetost, ki jc zavladala med obema državama. Prvi korak naj bi bil odpoklic novega poslanika v Rimu, potem pa bi so sprožilo vprašanje priznanja italijanskega imperija. Ako ho Daladierova vlada ostala na oblasti, bo brez dvoma sedanji zunanji minister Bounet izvršil to nalogo. Po mnenju vladnih krogov bi bila to edina realna zunanja politika in je ravno zaradi nasprotnega razumevanja Francija že leta in leta trpela. Stavka kovinskega delavstva je zavzela popolnoma politični značaj. Danes ne more nihče več tajiti, da pomeni stavka odgovor ljudske fronte na zadnje dogodke. Za Daladierovo vlado jc vsekakor to najtežje vprašanje, in sc trudi,
kako bi zavrl neprestano razširjanje stavke in ublažil politično ostrino. Iz vladnih krogov poročajo, da I to vlada z vsemi sredstvi skušala na miren način rešiti te težke socialne probleme, niso pa tudi izključeni najstrožji ukrepi, ki se jih Daladier ne bo ustrašil izvesti.
»Temps« je v svoji današnji številki objavil članek o odnosih Francije do Češkoslovaške,, v katerem prihaja pisec do končnega sklopa, da Francija v nobenem primeru nc sme dovoliti, d a v novi vojni pade tri milijone Francozov zato. da bi Praga mogla obdržati pod svojo oblastjo tri milijone sudetskih Nemcev, člankar pojasnjuje položaj ter govori o pogodbah, ki vežejo Češkoslovaško in Francijo in poudarja, da Francija želi mir in le mir.
kim in malim silam, da priznajo aneksijo Abe-sinije. Predvsem gre seveda za Anglijo in Francijo, ki se bostu sedaj uklonili nred izvršenim dejstvom, čeprav po formalni poti Zveze narodov. Pridobitev za Anglijo jc, da so je Italija sedaj obvezalu. da prizna popolno inkorporacijo Adena v angleški imperialni imperij in prikriti protektorat Anglije nad vso južno Arabijo, ter da tudi v Palestini pa v arabskih državah srednje Azije Angliji ne bo delala več težav. Italija bo tudi znatno omejila svojo oborožene sile v Libiji, zato pa dobi od Anglije zagotovilo po|«>lne svobode plovbe po Sueškem prekopu tudi v primeru vojne Ni pa Italija dosegla soudeležbe v upravnem odboru prekopa, niti v administrativnem niti v finančnem oziru Anglija je odslej sigurna tudi pred nevarnostjo da bi bodoča nacionalna Španija Italiji dovolila kakšne toritorilalnc ali gospodarske koncesijo na škodo Angliji in Franciji, kar Italije gotovo no bo preveč bolelo, ker jo z.anio itak velik uspeh, da sc v Španiji ni mogel
zasidrati boljševizem in da bo Španija brez dvoma odslej pod močnim političnim vplivom fašistične Italije.
Čeprav je v tej pogodbi to in ono z ozirom na nosigurni razvoj mednarodnih odnošajev ter dogodkov še problematičnega značaja, pa ni mogoče dvomiti o tem, da bo imela za posledico, da bo mednarodna napetost zelo popustila. Znano jc, da sta novi francoski ministrski predsednik Daladier in novi zunanji minister Bonnet. čigar smernico se zelo razločujejo od onih. ki jih je diktirala vlada bivše ljudske fronte, žo začela iniciativo za to, da se ungloško-itnlijanski sporazum spopolni z italijansko - francoskim sporazumom. Kakor piše »Temps«, ki podaja mnenje nacionalno orientirane Francije, je politika Cliamberlainn. ki se je odločil, tla čimprej razprši oblake tam. kjer so bili najbolj nakopičeni, dosegla velik uspeh, ki ni razveselil samo trezno misleče Francijo, ampak bo ugodno odjeknil po vsem svetu.
London 12. aprila. AA. (DNB) Današnje londonsko časopisje se v glavnem bavi z itali.jansko-angleškimi pogajanji in z angleško noto, ki jo je Anglija poslala Društvu narodov glede Abesinije. »Times« poroča, da je angleška vlada podvzela Ia korak na podlagi posvetovanj z vladami v donii-nionih. Z ozirom na stališče Sovjetske Rusije in kitajske vlado obstoji kljub temu možnost, da pride do kakih nesporazumljenj glede lega vprašanja pri Društvu narodov. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da ho novi angleško-italijanski sporazum vseboval tudi dva naknadna protokola, od katerih se bo eden nanašal na vprašanje bodoče Palestine, drugi pa na angleško in italijanske interese v Arabiji. Vprašanje Egipta bo rešeno s posebnim sporazumom. »Daily Maik poudarja, da so bila vsa nesporazumi jen ja med Londonom in Rimom, ki so bila po večini bolj psihološke narave, s temi zadnjimi razgovori odstranjena.
„Abesinsho poslaništvo4' presenečeno
Ivondon, 12. aprila. AA. Štefani. Tako imenovano abesinsko poslaništvo v Londonu je snoči objavilo naslednjo izjavo:
»Nj. V. abesinski cesar jc z velikim presenečenjem vzel na znanje vest o angleškem predlogu, naj ZN prizna italijansko suverenost nad Abesinijo. Sedaj to vprašanje proučuje z največjo pozornostjo.«
London, 12. aprila. A A. (Reuter) >Daily Tele-graph« poroča, da bo italijansko-angleški sporazum v najslabšem primeru podpisati že v soboto.
London 12. aprila, c. Poročajo, da misli bivši abesinski cesar Hajle Selasije oditi maja zopet v Ženevo, kjer bo sani prišel na sejo sveta ZN. ki bo obravnaval angleški predlog, naj sc zaključi abesinsko vprašanje in Italiji prizna suverenost nad Abesinijo. Čl. I pakta ZN namreč določa, da sme na seje sveta poslati tudi država, ki ni zastopana v svetu, če gre za vprašanja, ki se tičejo njenega obstoja.
Vatikan 12. aprila. AA. (Štefani) Sv. oče Pij XI. je sprejel v zasebno avdienco maršala Grazia-nija, s katerim sc je v svoji knjižnici razgovarjal skoraj celo uro o Abesiniji. Po tem razgovoru je sv. oče izročil maršalu Grazianiju ponlifikalno kolajno.
Angleški vojni minister in Mussolini se ne sestoneta
London, 12 aprila. A A. (Havas) Parlamentarni sotrudnik Daiiy Expressa« piše. da se bo angleški vojni minister Uoare Belisha, ki bo v četrtek odpotoval z letalom na Malto, med potjo ustavil tudi v Rimu, kjer naj bi se sestal z Musso-linijeni. Danes pa vojno ministrstvo zanika to vest, da bi se vojni minister moial sestati ravno z Mussolinijem.
Kmetijski minister bo pokupil vso pšenico
London, 12. aprila A A. Angleški kmetijski minister Morizi jo sporočil zastopnikom kmečke stranko, da angleška vlada namerava kupiti vso bodočo žetov pšenice in jo shraniti v posebnih skladiščih za primei potrebe. Po teh vladnih načrtih bodo na Angleškem kupili najprej toliko žita, kolikor hi ga zadostovalo za 10 mesecev. Ustanovljen je že poseben fond, iz katerega bodo omenjeno žito nakupovali.
Dunajska vremenska napoved: Le malo topleje, zelo oblačno, najbrž še brez padavin. Zagrebška vremenska napoved: Jasno.
Mednarodni šahovski turnir
V Ljubljani	Ogorčene borbe v II. kotu
Ljubljana, 12. aprila.
Za mednarodni mojstrski šahovski turnir vlada izredno zanimanje. Številni gledalci so se v turnir-ski dvorani kar borili za boljša mesta, posebno pred mizama, k|er sta igrala naša velemojstra dr. Vidmar in Vasja Pire, jc bil naval kibicev zelo velik. Drugo kolo je prineslo zelo ogorčeno borbo in ostro igro, kar je še posebno privlačevalo radovedno šahovsko publiko, — Partije so potekale takole: Tot jc kot beli igral s Szabom katalonsko otvoritev, ki sta jo Aljehin in Euwe v matehu za svetovno prvenstvo temeljito raziskala. Toda madžarski prvak Szabo se ni držal preizkušenih variant, ampak se je originalno branil. Kmalu pa je začel napadati na kraljevem krilu, toda Tot se je s precizno obrambo rešil težav in prekini! v nejasnem položaju. Broder se je kot črni branil proti Šorliju s Caro-Kannovo obrambo Šorli je v otvoritvi žrtvoval kmeta za boljši razvoj in v srednji igri ni pustil nasprotniku, da bi se sprostil, temveč ie s premišljeno igro pritiskal na črno pozicijo. V trenutku, ko bi pa prišel v prednost, je spregledal figuro in 6e vdal. Veliko zanimanje je vladalo za partijo V. Pire — dr. Trifunovič. Pire je kot beli igral damski gambit; črni se je poslužil pol indijske obrambe s Keresovim nadaljevanjem. Beli je zgodaj začel napadati na damskem krilu. Dr. Trifunovič se je odlično branil in prekinil v izenačeni poziciji. Vidmar jun. je igral proti Kostiču damski gambit. Kostič je odgovoril z damsko indijsko obrambo in sicer z varianto, ki jo je pokojni Njemcovič uporabil proti Pircu na veleturnirju na Bledu 1931. Vidmar jun. je z močno igro dosegel zelo trdno pozicijo. Kostič je nato igral na zaplet, v katerem je odvzel Vidmarju kvaliteto za dva kmeta, kar je v
nadaljevanju izkoristil za zmago. Dr. Astaloš in Steiner sta igrala sicilianko. Dr. Astaloš je kot beli
s kmeti napadal črno kraljevo krilo, Steiner pa je podvzel protiakcijo v središču. Nastale so velike komplikacije, ki so izpadle ugodnejše za dr. Asta-loša, z močnim napadom ie dobil materialno prednost in zmagal. Dr. Tartakower je proti Preinfalku v damskem gambitu dobil prednost in z vso svojo težko artilerijo pritiskal na c liniji. Preinfalk si je pozneje z izvrstnimi potezami olajšal položaj in dosegel tik pred prekinitvijo remis. Zelo važna je bila partija Foltys-dr. Vidmar, ki je bila, da so mogli gledalci bolje slediti poteku igre, reprodu-cirana na demonstracijski deski. Dr. Vidmar je kot črni odgovoril na damski gambit z damsko indijsko obrambo in začel z energično igro pritiskati nasprotnika na damskem krilu. Središčnica je potekala zelo zapleteno, dr. Vidmar je z izvrstno igro dobil kmeta, nakar je bila partija prekinjena. Fur-lani je imel za nasprotnika Nedeljkoviča, ki se je na e4 branil s francosko obrambo; odločil se je za Aljehinovo nadaljevanje, igra je postala zelo ostra, ker pa Nedeljkovič ni našel pravega sistema, je prišel Furlani z močno igro v prednost in stoji pred zmago.
V nadaljevanju prekinjenih partij sta prva končala Pire in Trifunovič. Potegnila sta še 3 poteze in se sporazumela za remis. Nato je Furlani s svojo zmagovito pozicijo prisilil Nedeljkoviča, da se je podal.
Jutri, v 3. kolu, bodo igrali sledeči pari: Prein-falk-Furlani, dr. Vidmar-dr. Tartakower, Kostič-Foltys, L. Steiner-Vidmar jun., dr. Trifunovič-dr. Astaloš, Broder-Pirc, Szabo-Šorli, Nedeljkovič-Tot.
Težave železničarske službe in
potrebe naših železničarjev
Spomen ca z zborovanja Kiuba železničarjev JRZ v Mariboru
Železničarji, člani Kluba železničarjev JRZ, zbrani na članskem sestanku v Mariboru dne 10. aprila 1938, ugotavljamo, da so se za časa delovanja sedanje kraljevske vlade in JRZ razmere na naših železnicah in železniškem obratu in to na prav posebno prizadevanje g. ministra dr. Antona Korošca, ministra g. dr Kreka in resornega ministra g. dr. Mehmeda Spahe temeljito zboljšale in uredile tako, da gledamo s polnim zaupanjem v nadaljnje delovanje stranke in izvajanje njenega programa, pri čemer vidimo tudi rešilev naših perečih življenjskih vprašanj.
Pri reševanju naših življenjskih vprašanj si dovoljujemo predložiti in prositi tako stranko kot njene visoke predstavnike v kraljevski vladi, da bi se čim prej v interesu osebja, službe in razmer v službi rešila sledeča vprašanja:
1.	uveljavi naj se pravilnik za delavstvo v prometnem resoru, s katerim naj se zboljša gmotni položaj delavstva, uredi službeno razmerje na podlagi stalnosti, ker ustanova brez dvoma rabi v svoji službi stalen kader usposobljenega in za železniško službo izvežbanega delavstva, iz teh vrst pa se tudi dopolnjuje stalež stalnega osebja železnic.
2.	Stalnost delavcev, ki jo že sedanji pravilnik predvideva, naj se dejansko izvede in tudi v bodoče izvaja brez omejitev, kajti z opustitvijo in zavlačevanjem izvajanja stalnosti se občutno pri-krajšuje delavski penzijski fond na svojih dohodkih, ker le stalni delavci postanejo člani fonda, omejevanje sprejemanja novih članov pa povzroča pasivnost fonda in ne daje pravilne verne slike o dejanskem stanju.
Iz Centrale industr. horporacij
Belgrad, 12. aprila, m. Danes dopoldne je bila v dvorani industrijskega doma v Belgradu interna seja odbora Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije. Sejo je vodil predsednik centrale Vladimir Arko. Na seji so bili sprejeti zaključni računi in predračuni za to leto. Izvoljeno |e bilo tudi novo predsedništvo. Za predsednika Centrale industrijskih korporacij je bil izvoljen g. Avgust Praprotnik, predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani, za podpredsednike pa Vlada Ilič, predsednik belgrajske občine in predsednik industrijske zbornice v Belgradu, Vladimir Arko, predsednik Združenja industrijcev za savsko banovino v Zagrebu, dr. Milan Ulmanski, bivši minister in predsednik Združenja industrijcev v Sarajevu, Djoko DundjeTski, predsednik Združenja industrijcev v Novem Sadu, in Toma Maksimovič, generalni ravnatelj tovarne Bata d. d. v Borovem. Jutri bo javna seja centralnega zbora, na kateri bodo po pozdravnem govoru novega predsednika Praprotnika podali funkcionarji centrale referate o gospodarskem in socialnem stanju po svetu in pri nas, o finančnih in prometnih problemih, o revizi)i zakona o obrtih in o stanju naše industrije.
Belgrad, 12. aprila, m. Tukaj se mudita predsednik Županske zveze Nande Novak in podpredsednik Kmečke zbornice v Ljubljani Ivan Strem. Oba sta posredovala na merodajnih mestih v zadevah Županske in Kmečke zveze ter Kmečke zbornice. Sprejeta sta bila med drugim pri ministru dr. Kreku, pri kmetijskem ministru Stankoviču, socialnem ministru Cvctkoviču in pri več načelnikih v prometnem ministrstvu. Jutri ju bosta sprejela tudi notranji minister dr. Korošec in finančni minister Lctica.
Potiski prometni minister
BetgradU Njegova izjava o poljskem prometu
Belgrad, 12. aprila, m. Poljski prometni minister Ulrich, ki je davi prispel v Belgrad, je opoldne sprejel v hotelu »Srpski kralj« domače časnikarje in jim podal izjavo o cilju svojega prihoda v Belgrad. Med drugim je minister Ulrich dejal, da je prišel v Jugoslavijo, da vrne obisk našemu prometnemu ministru dr. Spahu, ki je bil gost poljske države maja meseca lani. V naši državi bo poljski prometni minister prebil svoje velikonočne pocitnice. Zaradi tega je svoj obisk razdelil v dve fazi, uradno in privatno. V času uradnega obiska se bo trudil, da se bo spoznal z našimi prometnimi razmerami, nato pa bo odšel v Bosno in na Jadran. Minister Ulrich je zatem govoril tudi o poljskih prometnih vprašanjih. Poljski prometni minister ima v svojem ministrstvu združen v skupinah ves poljski železniški, rečni, cestni in zračni promet. V okviru železniškega prometa Poljska vsako leto razširja svojo železniško mrežo in smatra za glavno vprašanje, ki ga mora rešiti, da se popolnoma elektrificira varšavski železniški vozel. To je posebna skrb prometnega ministrstva, poleg tega pa tudi ustvaritev posebnega lipa popularnih turističnih vlakov. 1 ak vlak je bil razstavljen tudi v Parizu in je dobil veliko nagrado. Pri reševanju cestnega prometa se mora Poljska boriti z istimi težavami kakor Jugoslavija in mora cestno omrežje širiti in boljšati v okviru finančnih sredstev Zaradi elektrifikacije poljskih železnic se na Du-
Po španskih bojiščih
Videz je, da je na španskih bojiščih nastalo zatišje in da je Franco ustavil svojo veliko pomladansko ofenzivo, ki je imela za cilj pretrgati vez med Katalonijo in rdečo Španijo ter tako prisiliti oba. dela h kapitulaciji. Kajti Katalonija ne more živeti brez živil, ki jih more dobiti samo iz Va-lencije, Valencija in Mad~id pa se ne moreta braniti brez orožja in streliva, ki ga jima more v zadostnih množinah dobavljati le visoko industrializirana Katalonija. Toda tega cilja, da bi pretrgal vez med Madridom in Katalonijo, Franco do sedaj še ni dosegel, dasi se mu je zelo približal. Le kakih 20—30 km je širok pas, ki loči Francovo vojsko od morja. In za ta ozek pas divjajo sedaj že več kot teden dni zelo budi boji, o katerih pa ni veliko poročil. Francove čete morajo osvojevati na težavnem terenu vsako ped zemlje posebej. Ker pa bi hotele svoj cilj doseči s čim nlanjsnm žrtvami, se izogibajo frontalnega napada ter puste "lavno besedo mehaničnemu orodju, to je tankom, topništvu in letalom Tako ofenziva le počasi rije naprej proti morju od hriba Ho hriba ob očividno zelo velikih izgubah rdečih mednarodnih čet, ki so jih na tem "odseku osredotočili deloma izpred Madrida, deloma izpred Teruela.
Pa tudi severno od Ebra so Francove čete poskusile manjše sunke. Pri Ralagueru so prekoračile reko Segre in utidile široko mostišče na levi strani imenovane reke Ravno tako prodirajo v Pirenejih in čistilo prostrano ozemlje, v katerem so se razkropile rdeče čete po porazu na reki Cinci.
Rdeča vlada je ustavila naval svojih begancev v Franci,o
Pariz 12. aprila b. Po vesteh iz Barcelone je vlada rdeče Španije sklenila preprečiti prehod miličnikov čez mejo v Francijo ter bo utrdila dolino Aran v Pirenejih, ki so jo ogrožale nacionalistične čete.
Prihod beguncev iz rdeče Španije je bil po polnoči ustavljen. Predstavnik vlade v Barceloni je snoči sporočil francoskim oblastem, da je meja zaprta za prehod beguncev ter naprosil francoske oblasti, da jih ne sprejemajo več. Ce pa kdo uide no drugi poti, naj ga takoj vržejo nazaj čez mejo. V vsej dolini Aran, kjer jc bilo največ beguncev potisnjenih iz Leriile in Jacce, jc proglašeno obsedno stanje in splošna mobilizacija. Vsi moški, ki so sposobni za orožje, se morajo takoj javiti vojnim oblastem in se pošljejo nazaj na fronto, da zadržijo sovražnika v tej dolini ter odstranijo traj->io nevarnost za njihovo krilo.
Madrid 12. aprila. AA. (Havas) Narodna delavska zveza je imela včeraj plenarno sejo, in je ob tej priliki sklenila sledeče: Vsi Španci, ki pripadajo narodni delavski zvezi in ki so stari 17 do let, se smatrajo za vojake. Delavska zveza bo posebno skrbela za rekrutovanje svojih članov po potrebi kakor bo prišlo navodilo od vlade. Sindikati bodo imeli pravico, da v vsakem trenutku in kjerkoli zapro one osebe, ki se niso pokorile vladnemu ukazu.
najcu pri Rožnovu gradi velika električna cen-raia. Posebno pozornost posveča ministrstvo tudi letalstvu. Nazadnje je minister govoril tudi o potrebi tesnejšega sodelovanja med našimi in poljskimi državnimi železnicami, Obe vladi se zelo trudita v tem pogledu in rezultat teh teženj bo ustanovitev posebnega uradnega predstavništva poljskih železnic v Jugoslaviji. Ta urad bo v kratkem odprt ter bo nekoliko časa proučeval razmere jugoslovanskega prometa, da bo potom na podlagi dobljenih izkušenj pripravil načrt za tesnejše in koristnejše sodelovanje železnic obeh držav. Nazaduje je minister izrazil veliko radost zaradi prisrčnega sprejema na belgrajski železniški postaji.
Nocoj mu prireja prometni minister dr. Spaho slavnostni večer v hotelu »Srpski kralj«. Jutri bo poljski minister odšel najprej na Avalo, kjer bo položil venec na grob neznanega vojaka Z Avale bo nadaljeval pot na Oplenac ter se bo tam poklonil manom kralja Aleksandra. Na njegov grob bo položil venec. Pri povratku se bo ustavil v Venčački zadrugi. Zvečer mu bo priredilo glavno ravnateljstvo državnih železnic večerjo ua naši ladji »Ka-radjordje«. Po večerji se ix> poljski minister Ulrich v spremstvu ministra nr. Spaha odpeljal v Sarajevo, odtam pa dalje v Dubrovnik.
Belgrad, 12. apr. AA. Danes je predsednik ministrskega svela in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu zunanjega ministrstva poljskega prometnega ministra Julija Ulriha.
Belgrad, 12. aprila, m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in notranji minister dr, Korošec sta danes popoldne obiskala centralno policijsko šolo v Zemunu in si ogledala vse njene prostore.
3.	Brezplačno praznovanje v delavnici Maribor in ostalih edinicah naj s0 opusti, ker je na ta način izkazani efekt namišljen, dočim na drugi strani nastale škode ni mogoče preceniti niti zagovarjati.
4.	V gradbeni službi naj 6e izvede normiranje potrebnega osebja tudi pri delavstvu in za tako ugolovljenii stalež osebja, predvsem delavskega, naj se dodelijo potrebni krediti v takem iznosu, da ee omogoči stalna zaposlitev vsega osebja, s čimer bo doseženo smotreno in pravilno vzdrževanje železniških objektov. •>
5.	Določbe sedanjega zakona o državnem prometnem osebju so tako za osebje kakor za 6lužbo ali nejasne, ali zapletene, večkrat tudi krivične, zato naj se te določbe zakona popravijo 6 posebno novelo. Pri tem naj se prvenstveno ugodno reši vprašanje štetja delavskih službenih let, ki se osebju po nastavitvi po zakonu ne štejejo v službeno dobo, nadalje naj se poleg minimalnih rokov za napredovanje iz grupe v grupo določiijo tudi maksimalni roki. Sedanji način ocene naj se ukine. Napredovanje v grupe naj se vrši brez omejitev po § 247 prehodnih določb zakona. Za žene naj ee uvede z zakonom predvidena doklada, ki je bila ukinjena. 0 priliki napredovanja osebja naj so osebju takoj zaračunajo in izplačajo potoni napredovanja dobljeni višji prejemki in ne šele po preteku enega leta.
6.	Uredi naj 6e vprašanje kronskih upokojencev, miloščinarjev in rentnikov, ki čaka svoje ureditve že od zedinjenja ter naj 6e draginjeke doklade izenačijo z ostalimi upokojenci. Upokojencem pa naj se povišajo draginjeke doklade analogno aktivnemu osebju, ker so jim bile tudi istočasno odvzete.
7.	Strojno, vozno in postajno osebje naj ee normira odgovarjajoče narastlemu prometu in tako ugotovljeni potrebni stalež naj se tudi izpopolni da bo odgovarjal dejanski zahtevi in potrebi službe.
8 Sedanja razdelitev krajev po draginjskih razredih ne odgovarja razmeram, posebno ne v Sloveniji, zato naj bi se priznal I. razred še Mariboru in Jesenicam, kot izrazito industrijskim krajem, II. razred pa še vsem letoviškim in kopališkim krajem.
9.	V delavnici Maribor naj se uvedejo iste premije, kot jih uživajo v ostalih delavnicah, ieto-tako pa naj se uvedejo premije tudi v kurilniških delavnicah, ki danes teh premij ne uživajo.
10.	Osebju, nastavljencem in delavcem v mari-ribo -ski in ostalih kurilnicah, naj se uvedejo premije, ker 60 po dosedanji praksi od teh izključeni.
11.	V kurilnici Maribor in ostalih kurilnieah, naj se uvede, razen v ekeekutivni službi, ki se vrši itak v turnusu, nedeljena služba, kot je uvedena tudi v delavnici in ee je ta praksa pokazala kot umestna za službo,, osebju pa je 6 tem ustreženo.
12.	Pri sprejemu novega osebja v železniško službo, naj bi se v prvi vrsti upoštevali. ftflppri železničarjev, posebno iz onih okolišev, kjer 6o isti že uživljeni v razmere. Pri izpolnitvi staleža pa je potrebno, da se prvenstveno dopolni z akor-danti, ki so že itak zaposleni v železniški '^li^fii in upravičeno računajo, da ee jih upošteva.
Velikonočni prazniki kraljeve družine
Belgrad, 12. aprila. AA Dane« popoldne ob 2 so se Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej odpeljali v gradič Miločer, kjer ostanejo za velikonočne praznike. Razstanku na topčidereki postaji sta prisostvovala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knegi-nja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo.
Iz Daljnega Vzhoda:
Maršal Cangkaišek izginil
Poskusen samomor fanta in dekleta
Domžale 12. aprila.
Danes sta poskusila izvršiti samomor v hribu Močilniku. ki leži med Dobom pri Domžalah in "raščino Krumperk, Debelak Alojzij, rojen 23 maja 1917, po poklicu kovaški pomočnik iz Zaloga pri Dev. Mariji v Polju ter Juvančič Pcpca, stanujoča v Lipičevi ulici v Ljubljani, po poklicu kuharica v polici jski menzi.
Bržkone je fant ustrelil svojo dekle, ker so ljudje slišali, da so počiti trije streli. Nato je ustrelil še sebe. Ker pa se je le težko ranil, je začel klicati na pomoč, tako da so ljudje navzlic temu, da sta šla oba visoko v hrib. zvedeli, da se je zgodilo nekaj strašnega. Na vpitje fanta, ki je klical na pomoč, so ljudje hiteli v hrib, kjer se jim je nudil strašen prizor. Dekle je ležalo v krvi nezavestno Kri ji je tekla iz levega senca, vendar pa je bila še pri življenju Fant je sedel ves okrva* jen zraven nje in klical: >Pepc.a, Pepca . .« nakar ee je tudi on zrušil na zemljo in se onesvestil.
Tiudio so takoj obvestili orožniško postajo v Domžalah Oroži.iki so takoj dobili na razpolago avto trgovca g Jakliča iz Medvod, kater.je odpeljal zdravnika dr. Hočevarja obenem z orožnisko patruljo na kraj samomora. Zdravnik je oba snmo-
morilca obvezal in odredil prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico.	(
Na kraju poskušenega samomora so orožniki našli samokres 7 mm premera, v katerem so bili štirje naboji. Trije so bili izstreljeni, četrti pa ni vžgal in je krogla obtičala v bobniču samokresa. Ker so bili oddani trije streli, kar so slišali tudi ljudje, ki so prihiteli pozneje na pomoč, rano pa ima vsak samo eno, je verjetno, da je Debelak potem, ko je ostal še pri življenju, hotel oddati še en 6trcl nase, vendar pa ni zadel, ker jc bil že tako slab. Dalje so orožniki našli tudi fotografijo, na kateri sta oba slikana. Na hrbtu slike je zapisal Debelak, da želita, da ju pokopljejo v skupen grob, ker sta sc ljubila, čeprav drugi niso vedeli za to. Ta dogodek je vzbudil v vsej okolici veliko sočutje. Vsa sreča jc bila, da jc fant potem, ko se je ustrelil, pričel vpiti na pomoč, da so ju ljudje takoj odkrili, ker bi slccr umrla v hribu zaradi izkrva-vitve in ležala tam dolgo časa, ker le malokdo zahaja tako daleč v gozd.
Stanje obeh, ki ležita v ljubljanski bolnišnici, je sicer zcio kritično, vendar pa ne izključujejo možnosti, da jima rcSijo življenje, ker 6ta oba strela zadela sicer v sence, vendar pa nista smrto-
Šanghaj 12. aprila. AA. Agencija Štefani: Čeprav so Kitajci zadnje čase dobili znatno pomoč v letalstvu od strani Sovjetske Rusije, vendar japonsko letalstvo še vedno pogosto bombardira kitajska letališča, ceste, prometne vozle, in tovarne, ki so v službi vojske. Te tovarne stoje v precej oddaljenih kitajskih provincah. V zadnjih 24 urah so bile japonske letalske sile zelo učinkovite v pokrajini Honan in Šantung, poleg lega pa tudi na Južnem Kitajskem in Kvantungu ter Fukijenu. V tej zadnji kitajski pokrajini so japonska letala bombardirala trdnjavo Amoj, nekaj letalskih hangarjev v Kantonu in Tejuanu.
V teh hangarjih so izbruhnili siloviti požari. Ob železniški progi Kanton-Hankov 60 japonska letala uspešno bombardirala nekaj kitajskih vojaških transportov in jih obsula z ognjem iz strojnic. Posebna 6rdita je bila zračna bitka pri Kladse pri Lunghaju Ob tej priliki je 30 kitajskih letal obkolilo 13 japonskih. Čeprav so bili Kitajci številčno močnejši, se je vendar Japoncem posrečilo sestreliti 24 kitajskih letal, sami pa so izgubili samo dva.
Tokio 12. aprila. AA. DNB: Agencija Domej
posnema po vesteh iz japonskih listov, k? prinašajo poročila iz Šangbaja. da je včeraj izginil maršal Cankajšek. V kitajski vladi je nastalo silno razburjenje, ker je maršal izginil kmalu nato, ko so japonska letala bombardirala Čangsha v pokrajini Ilunan. Ravno ledaj pa se je maršal mudil v tem mestu in je s. številnimi člani hankeuške vlado prisostvoval slovesni uvedbe nove vojne uprave. Japonci so bombardirali mesto ravno tedaj, ko se je vršila ta svečanost. Ubitih je bilo nad 50 oseb. ranjenih pa nad 100. Razen maršala Čan-kajška sta izginila še podpredsednik Sung in gc-negal čangsuančin, vrhovni poveljnik kitajskih čet v Kiangsiju in Hunanu. Vest o tem je med kitajskimi vladnimi krogi izzvala pravo zmedo in paniko.
Hankau 12. aprila. AA. (Reuter) S kitajske službene strani zanikujejo vest, ki jo je razširilo japonsko časopisje, češ da je maršal Čangkajšelt bil s svojima dvema sinovoma ubit o priliki zračnega napada, ki so ga uprizorili Japonci na Čangsha. V tem svojem poročilu Kitajci uradno poudarjajo, da v nedeljo Cankajšek sploh ni bil v tem mestu.
Osebne vesti
Belgrad, 12. aprila, m. Za strokovnega učilelja
VII.	skupine je napredoval na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani .Josip"Štirn, strokovni učitelj
VIII.	skupine iste šole.
Prestavljen je poverjenik finančne kontrole Miloš Cuič iz referata finančnega ravnateljstva v Sarajevu na finančni oddelek Planina pri Rakeku.
Prestavljeni so naslednji poštni uslužbenci: na poštno ravnateljstvo v Ljubljano Arko Karel, Šenk Vladimir, Vehovar Zdenka, Škavrč Viktor in Po-harc Ivan. vsi s pošte Ljubljane I, Fajdiga Vilko in Fajdiga Ljubica f pošle Ljubljana II ter Vilhar Ervin s pošte Ljubljana III., Pucelj Ivan z Viča. žorž Alojzij, pomožni uradnik IX. skup. pri pošti Ljubljana 11, Cigler Albert, prometnik 8. skup., in Kosla Katarina, prometnica 8 skup., s nošte Ljubljana I. Osipovič Gabrijela. Urbančlč Alojzija. Vidmar Gabrijela, manipulantinje 9. skup. pri pošti Ljubljana I. Mohorič Nada. pomožna manipu-lantkn 10. skup. pri pošti Ljubljana I. Na pošto Ljubljana 1 pa so prestavljeni: Mirko Kramarič s pošte Ljubljana II, na pošto Ljubijana II Markelj Ludvik s pošte Ljubljana I.
Iz splošnega oddelka belgrajskcga železniškega ravnateljstva je prestavljen v prometno-komer-
cialni oddelek ljubljanskega železniškega ravnateljstva llija Orel.
Belgrad, 12. aprila. A A. Na predlog prometnega ministra so odlikovani: z redom jugoslovanske krone 3. stopnje Robert Cenijovvski, ravnatelj komercialnega oddelka poljskega prometnega ministrstva, in Gustav Rozatowski, ravnatelj kabineta poljskega prometnega ministrstva; z redom sv. Save 3. stopnje dr. Janus Janusza, šef finančnega odseka v poljskem prometnem ministrstvu, ter z redom jugoslovanske krone 4. stopnje Pavel Woygylo, tajnik v poljskem prometnem ministrstvu.
Šatjapm umrl
Pariz 12. aprila, c. Najslavnejši svetovni basist Fjndnr ftaljnpin je danes umrl.
Dunaj, 12. apr. AA DNB: General bivše avstrijske vojske Zehner je izvršil v svojem stanovanju samomor. General Zehner je bil fivojčas član sodišča, ki je razpravljalo o dogodkih mesecu julija 1934 in ki je podpisal veliko število smrtnih obsodb narodnih socialistov. DNR še dodaja, da ni znano, če jc bilo to vzrok njegovemu samomoru.
Po hitlerjevski Avstriji:
Glasovanje, ki je odločilo usodo tisočletne države
Hitlerjev poslednji govor — Plebiscitne zanimivosti
(Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 10. aprila.
Dvorana severnozapadne železnice (Nordwe6t-bahnhalle) je največja na Dunaju, odkar je pogorela mogočna Rotunda V tej dvorani za Praterjem, ki daje prostora 20.000 ljudem, se je zaključila silna propagandna bitka, ki jo je narodno-socialistična stranka Nemčije štiri tedne vršila po vsem teritoriju nemške, posebno pa še prejšnje avstrijske države. Dobiti sedež ali stojišče v dvorani ob priliki poslednjega Fiihrerjevega govora — je pomenilo posebno odlikovanje. Vstopnice so Tazdelili le najodličnejšim in zaslužnim pristašem stranke in še celo nasproti inozemskim časnikarjem 60 z njimi skoparili, če se niso priglasili že nekaj dni poprej. Ko sem se v petek zglasil v parlamentu, kjer se je vsidral Gauleiter Biirckel s svojim štabom, da iz njega vlada Avstrijo, so mi dejali, da je že prepozno za vstopnico. Le posredovanju našega sposobnega in izredno priljubljenega tiskovnega atašeja pri jugoslovanskem generalnem konzulatu na Dunaju g. Velimirja Krivošiča se je posrečilo, da sem lahko prisostvoval enemu največjih paradnih nastopov, kar jih je videl menda svet. Saj so bili presenečeni Nemci sami, ki so videli že nešteto podobnih prireditev v Nemčiji, pa tudi francoski in angleški časnikarji, ki poznajo slične dogodke doma.
Dr. Gobbels jc sam sebe prekosil
z režijo tega poslednjega akta, ki naj še enkrat podžge srca vseh Nemcev in Avstrijcev, da bodo naslednjega dne izrekli svoj »ja«. Dekoracij dvorane je bila impozantna. Režiser je varčeval s krva-vožarečim bleskom rdeče narodno-socialistične barve. Ves prostor pod stropom zakriva belo platno ki ga ob stenah dopolnjuje platno slonokoščene barve Ob obeh straneh dvorane visi od stropa do tal po 25 ogromnih zastav. Čelna stran, pod katero se nahaja oder, pa ima v sredini ogromno kričeče rdečo preprogo z zlatim kljukastim križem v sredini. S tesnega prostora v ospredju blizu (Mira, ki je bil rezerviran za časnikarje, je bilo mogoče lepo opazovati mojstrsko izveden »^top mas, ki se )e razvijal po preizkušenih načrtih NSDAP. Ko so za-žareli na obeh straneh dvorane postavi,eni reflektorji ter so zavili ves prostor v bleščečo svetlobo, ie prikorakala v dvorano telesna straža črnih pre-torijancev s svojo godbo na čelu. Liudje so v nestrpnem razpoloženju, ki ga godba podžiga s starimi avstrijskimi marši. Naenkrat zazveni .z zvočnika beseda ministra Gobbelsa. S spretno besedo opisuje preko radia - njegov govor prenašam . vse nemške postaje - pohod Fuhrer,a od hotela Im-perial na Schvvarzenbergovem trgu do zbordvalne dvorane. Ko Gobbels utihne, pa zadom po dvorani glas orgel, ki pa na mah preneha ter nadomesti godba z maršem, s katerim oznanja prihod Fuhrer-
Pravi orkan krikov ga spreiema, ko koraka skozi dvorano, za njim pa vrhovi nemške oblast! _ skoraj vsa berlinska vlada, molčeči, resni Hess, smehljajoči se Gobbels, skrivnostni mož nove Nemčije, organizator in vodja tajne »Gestapo«, Himm-ler, ministri Kerrl, Huhnlein, Bohle dr. Dietrich, za njimi visoka generaliteta, . na koncu pa . , v. domači avstrijski prvaki m ministri.
Hitler o svojem delu
Snoči je govoril Hitler kot pravi vladar samo-r.avestneje, močneje kakor nekdanji cesar Viljem II. Hitler ni bil nikoli blesteč govornik, ki se zna igrati z masami, ki jih po mili volji dviga m razvnema. Ne zbira besed, ne zna kovati umetnih stavkov, učinkuje pa zaradi preprostosti, zaradi notranjega ognja, ki zveni iz lastnega njegovega prepričanja. Snoči se mu je poznalo, da ga je naporna propagandna turneja v štirih tednih utrudila. Bled in fcrudoma je govoril, sentimentalno je bil razpoložen, pa je kljub vsemu temu razvnel vso ogromno maso, da bi mu bila sledila tudi v ogenj. Viharni prizori priznanja, ki eo prekinjali njegov govor, pa se niso odigravali samo v dvorani, temveč po vseh dunajskih kavarnah in lokalih, kjer so zvočniki prenašali njegov govor in ki so bili lako polni, da ljudje niso dobili nobenega prostora, pa tudi na ulicah, kjer se je okrog zvočnikov zbiralo kljub mrzlemu vetru in naletavajočemu snegu na stotine ljudi. Po svojem govoru je Hitler še snoči zapustil s posebnim vlakom Dunaj ter se odpeljal v Berlin.
Glasovanje
2081 volišč je pripravljenih za današnje glasovanje na samem Dunaju in v vseh 6e je na vse zgodaj zjutraj začelo živahno življenje. Volišča 60 na gosto postavljena zlasti v središču — prvo se nahaja v samem cesarskem gradu, med njimi jih je 77 za vojaštvo po kasarnah, za dunajske Čehe v favoritskem okraju, za Nemce iz rajha, 27 pa jih je na kolodvorih, v bolnišnicah, nekaj je celo letečih volišč, ki 6e peljejo na avtomobilih v manjše sana-torije in zasebne bolnišnice ter prihaja volivna komisija k vsakemu bolniku posebej po njegov glas. Volivna kontrola je izborno organizirana. Volivci so prejeli že pred tednom dni volilne pozive, ki veljajo kot izkaznice. Kdor ni prišel na volišče do 9, 60 prišli ponj na dom člani volilne kontrole, če ni mogel peš na volišče, eo poslali ponj avtomobil, pa še ljudi, ki so ga nesli v avto in v volivni lokal. Prihajale so cele družine skupaj: mož, žena, odrasli otroci ter so zopet zapuščali volišče ponosno s pripeto volilno plaketo na prsih. Plaketo, na kateri je relief Fiihrerja, je dobil vsak volivec po glasovanju. Posebni vlaki so pripeljali na Dunaj volivcc iz Češkoslovaške in Ogrske. Bili so to državljani Nemčije in bivše Avstrije, ki žive v inozemstvu. Z Ogrskega so prispeli trije posebni vlaki s 3600 volivci na Dunaj, s Češkoslovaške pa sta izmed desetih vlakov, ki so vozili glasovalce na nemško ozemlje, dospela na Dunaj le dva.
Češka manjšina glasuje
Gauleiter Biirckel je pozval inozemske časnikarje, da si ogledajo potek volitev. V treh velikih avtobusih se je ta pisana novinarska mednarodna družba — bili so med njimi nekateri »kanoni« kot znameniti Ward Priče, kateremu edinemu daje Hitler intervjuve — odpeljala po mestu ter je obiskala razna volišča, Novinarji eo prisostvovali volilnim aktom ter so dobili vtis, da je po tako ogromnem propagandnem naporu samo glasovanje prav za prav kaj malo efekten zaključek vse kampanje. Potek glasovanja samega je zelo preprost. Ko prideš v volivni lokal, dobiš po legitimiranju kuverto in listek, na katerem je napis: Soglašaš z združitvijo Avstrije z Nemčijo in glasuješ za listo Adolfa Hitlerja? Pod napisom pa dva kroga, večji ezračen z »ja«, mnogo manjši pa z »ne«. Stopiš v
zaklon in napraviš v večji krog križec s svinčnikom — s tem 6i glasoval za »ja« — prečrtaš manjši krog, pa si dejal »ne«. Listek zapreš v kuverto ter ga vržeš v zaboj pred komisijo. Najbolj zanimivo je bilo na volišču češke manjšine. Dunajeki Čehi, ki jih je nekaj stotisoč, so sami želeli, da smejo glasovati, saj je velikega pomena, da pokažejo svoje število in svojo zavednost ter dosežejo priznanje svoje narodne samostalnosti v okviru nove države. Želji se je ugodilo, pa vendar s precejšno rezervo: ko smo popoldne ogledovali volišča, je povsod po mestu in v predmestjih glasovalo najmanj 95% volivcev, na čeških voliščih pa se je gnetlo še na stotine in stotine ljudi, ki so čakali tam od jutra, da pridejo na vrsto. Pokazali 60 izredno discipliniranost in odločnost, da kljub večurnemu čakanju niso odšli, temveč 60 hoteli glasovati. Komaj sc je z največjim naporom posrečilo do predpisanega časa izvršiti glasovanje. Čehi pa so tudi znali spraviti na volišče poslednjega svojega človeka, tudi hudo bolne so prinašali njihovi reditelji, ki so imeli na rokavih namesto rdečih modre trakove s kljukastim belim križem, da so 6e tako ločili od nemških tovarišev. Zanimivo pa je, da so imeli dunajski Slovaki na lastno zahtevo svoje posebno volišče, na katerem je glasovala večina Slovakov. Proti večeru so si novinarji ogledali tudi štetje glasov v volilnih lokalih. »Ne« skoraj ni bilo, pač pa več listkov brez križca ter 60 taki glasovi bili neveljavni. Zanimivo, da so delavska predmestja glasovala 6koraj 100% z »ja«.
Gauleiter Biirckel
Popoldne je povabil inozemske novinarje k sebi na čaj pravi gospodar Avstrije .. . ,* > & ,	* . «... besede) Gau-
leiter Biirckel. Pogostil jih je v hotelu Meisel. Biirk-kel je majhne, čokate postave, rumenorjava uniforma njegovo germansko plavolasost šc podčrtuje, z obraza in iz govora pa mu seva izredna energija in odločnost, s katero je domače avstrijske oblastnike takoj iz začetka neprijetno presenetil ter si kar prvi dan zagotovil vajeti oblasti v svoji roki. Biirckel je pokazal svoje velike organizacijske epo-sobnoeti ob priliki, plebiscita v Po6aarju. Hitler je že vedel, kakšnega mojstra mora poslati v Avstrijo, da mu bo razvajene, počasne Avstrijce discipliniral, Svoje goste je pozdravil z zanimivim govorom, v katerem je poudarjal, da si je ob prihodu v Avstrijo zadal dve nalogi: čuvati 6e, da ne pride v konflikte z verskimi čustvi Avstrijcev, in pridobiti si avstrijsko delavstvo. Ponosno je zatrjeval, da se mu je oboje posrečilo. O prvem priča izjava avstrijskih škofov, o drugem pa navdušeni sprejemi Fiihrerja, prestopi skoraj vseh nekdanjih socialističnih organizacij, ki so tudi po puču še ilegalno obstajale, v narodno-socialistično stranko, izjave prominentnih voditeljev socialne demokracije in rezultati današnjega glasovanja v delavskih predmestjih. Biirckel pa je tudi ob Vsaki priliki pokazal, da mu gre za delavstvo, odlikoval je še posebej nekdanje najhujše nasprotnike narodnega socializma — upornike, ki so bili leta 1935 po februarskem puču obsoieni na smrtne kazni in dolgoletne ječe. » , , -	•' - . •*','■ a
" '	" . V >. V
. .-I". -----v	„	^ ,	** *
Odličen ve gospod, ve dobro dama finai Odolova higijena na svetu je edina!
e nega lepote v pravem pomenu besede. Med kulturne ljudi ne more biti prištet, kdor bi rad bil lep brez negovanih zob ter brez čistih, sveže duhtečih ust. Negovana lepota je kultura in z ODOLom negovana usta so samoumevno dokaz osobne kulture. ODOL osveti in poživi ter da sveže d u h t e č vonj iz ust.
Aromatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL
- j



razglasitev
Zadnji paradni akt volilnih rezultatov
Zadnji paradni akt, s katerim se zaključujejo zgodovinski dogodki, je bil nocoj ob 9 zvečer v veliki dvorani dunajskega »Konzerthausa«. Zopet so se zbrali tisoči povabljencev, zopet so z vso pa-radnostjo nastopale uniformirane formacije, prispela je domača vlada, navzoči so bili vsi dostojanstveniki, prednje pa je stopil Gauleiter Biirckel ter po radiu sporočil Fiihrcrju v Berlin: »Moj Fiihrcr, javljam ti, da se je Avstrija odločila za tebe.«
Alkohol poguba slovenske mladine
Ljubljana, 12. aprila.
Pod okriljem Higienskega zavoda je v ponedeljek ob 8 zvečer predaval v frančiškanski dvorani g. V. Jagodic o razširjenosti in vplivu alkohola na slovensko mladino. Predavatelj je znan kot neutruden borec za treznost in pravilno moralno vzgojo slovenske mladine in se je prav zaradi tega njegovega predavanja udeležilo veliko število poslušalcev. Predavanje g. Vinka Jagodica je poleg statističnih številk obsegalo tudi mnoga razkritja, ki so jasno in bolj zgovorno kakor sleherne številke pokazale porazen vpliv alkohola na slovensko mladino. Predavatelj je v uvodu utemeljil sodobno protialkoholno delo tako s tališča zgodovinskega razvoja slovenskega alkoholnega vprašanja in proti-alkoholne propagande. Boj proti alkoholizmu je dolžnost zdravnika, sociologa, gospodarja, pedagoga in duhovnika. Prvotni bojni klic proti alkoholu: »Boj pijančevanju« je bil nadomeščen 6 Slomškovim vzklikom: »Čujte, čujte, kaj žganje dela!« Namesto bojnega gesla je prišel vzgojni glas.
Predavatelj je očrtal, da 60 si v borbi proti alkoholu v nasprotju gospodarski, socialni, kulturni interesi posameznih pokrajin in ljudstva ter posameznikov. Ponekod je protialkoholno gibanje celo
osovraženo. Želja, ki se je porajala v narodu, da bi se iztreznil, postal močan in sc otresel vsega, kar mu je stoletja in stoletja težilo pleča, je še živa. Vprašanja zahtevajo rešitve, 60 pa pre6egla voljo in moč naroda. Morda se tragika alkoholiziranega naroda ni nikjer pokazala v tako grozotni resničnosti kakor ravno pri nas. Pred tako važnim zgodovinskim trenutkom, kot je bila svetovna revolucija in vsi dogodki po njej, bi moral biti narod klen
in zdrav do zadnjega moža, da bi si mogel sam iz-vojevati svoj prostor na solncu.
Predavatelj gospod Jagodic je nato ob 6prem-ljevanju skioptičnih slik nazorno pokazal, kako vplivajo alkoholne pijače na slovensko mladino. V vinorodnih krajih so na primer pTav porazne številke o odstotkih moralno pokvarjene, dalje manj nadarjene in srednje nadarjene mladine. Z nekate-terimi številkami je pokazal tudi, kako žeto propadajo otroci alkoholiziranih staršev. Otroci v vinorodnih in žganjarskih krajih duševno zaostajajo ter ne zmorejo tiste izobraževalne stopnje kakor v nevinorodnih krajih. Neki elovenski sociolog je dejal: »Slovenci prav nič ne vemo in se tudi prav nič ne zavedamo, kakšen ogromen vpliv ima alkohol na vec naše socialno, gospodarsko, kulturno in politično življenje.«
Z nekaterimi podatki je izpopolnil predavanje tudi direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire, ki je navedel nekaj strašnih številk, kako veliko jc zločinstvo v vinorodnih krajih, kako zelo narašča umrljivost novorojenčkov in kako pada splošna morala v tistih slovenskih krajih, kjer ljudje pretežno uživajo alkohol. Občinstvo je ves čas pozorno sledilo izvajanjem obeh govornikov. Med občinstvom so bili navzoči tudi zasaopnik gospoda škofa kanonik g. Vole, načelnik zdravstvenega in socialnega oddelka banske uprave g. Anton Kosi, zastopnika mestnega župana in mestne občine svetnik g. Svetel in mestni fizik g. dr. Rus, ravnatelj g. Dolenec, predsednik Karilativne zveze g. dr. Le-vičnik in drugi.
Huda pozeha na Dolenjskem
Mraz je skoraj po vsem Dolenjskem poškodoval vinograde, uničil letošnji pridelek orehov in breskev. Tudi zgodnje češnje, ki so žc cvetele, ne bodo dale pridelka. V ponedeljek zjutraj je bila zemlja zmrznjena kakor pozimi. Burja je pa brila, da jc bilo težavno zunaj hoditi. — Vinogradniki 60 kar potrti. Lansko leto je bil vinski pridelek zelo pičel. Po nekaterih goricah jc toča bila. Povsod pa je bilo deževja čez mero. Vinogradniki so v stiski. Dasiravno 60 vina pridelali komaj za dom, vendar ga morajo prodati. Včasih so vino zamenjali za žito ali za krompir. Sedaj pa ne gre to tako lahko. Vi-
Z mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani
Mojster Vasja Pire igra t dr. Trifunovičem kot beli. Gledalcev je pri napetih partijah včasih
kar preveč.
nogradnik se je zmenil z oddaljenim kmetovalcem, da bo dal za en voz krompirja sodček vina. Kmetovalec mu krompir pripelje in naloži vino. Na cesti pa zaloti banovinska kontrola voznika, zahteva kontrolni list in potrdilo, da je bila trošarina plačana. Ker se kmetovalec ne more izkazati, mu zapečatijo vino in oba, vinogradnik in kmetovalec, morata plačati razen trošarine šc občutno kazen. Vino sc je 6 tem tako podražilo, da ne bo več stalo, kakor če bi ga kupil v gostilni. Kmetovalcem, ki morajo dajati svojim delavcem pijačo vsaj ob košnji in ob žetvi, naj bi smeli vinogradniki prodajati nezatrošarinjeno vino. Zakotni gostilničarji, ki točijo vino »kontrabant«, naj bi se pa ostro kaznovali. Ravno v takih zakotnih gostilnah sc vrše prav dostikrat velike nerodnosti. Samo v pohujšanje so mladini.
Polh ovnih /so Nečak
zapustil Celje
Celje, dne 11. aprila 1938.
V soboto je od|x>
loval na novo službeno mesto poveljnik celjskega 30. p. p. g. fiolkovnik Is« Nečak. G. polkovnik 6i je pridobil v dobi svojega službovanja v Celju veliko ljubezen pri častnikih, podčastnikih in posebno pri vojakih, mnogo prijateljev pa tudi pri občinstvu, ki ga je |>ozna!o kol zelo velikega prijatelja Slovencev. Tako smo opazili gosp. polkovnika pri vseh prireditvah in javnih nastopih naših slovenskih organizacij. Njegovo mesto 1*»
Erevzel generalštabni polkovnik g. Mihajlovič iz jubljane. G. polkovnika bomo Celjani ohranili v najlepšem spominu. Na novem mestu mu želimo obilno uspehov, njegovemu nasledniku g. polkovniku Mihajlovlčij pa kličemo: Dobrodošel! (Op. uredništva: Sliko g. polkovnika Nečaka nam jp blagohotno dal na razpolago Foloalelje Pelikan v Celju.)
«
Drobne novice
Koledar
Sreda, 13. aprila: Hermenegild, mučenec; Ida, (IcVlCci
Četrtek, 14. aprila: Veliki četrtek. Justin, mu-čcnec; Valerij. Sčip ob 19.21. Herschel napoveduje dež in sneg.
Novi grobovi
-f- V Vuzenicl je v 79 letu starosti nenadoma umrl gosp. Simon Viher, nadučitelj v pokoju in hišni posestnik, častni občan vuzeniške občine, odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožaljel
-f- Na Prevolji pri Dobu je umrla gospa Marija Lebar roj. Bergant. Pokopali so jo včeraj dopoldne. Blag ji spomini Žalujočim naše iskreno sožaljel
•f- V Frankolovem ie umrla v 74. letu starosti dobra mamica Agata Skoberne. Pokojnica je zadnje čase bolehala, vendar je bila še vedno vneta za službo božjo Pokojnica je bila mati treh otrok, ki jih je vzgojila v strogo krščanskem duhu. Njen sin Jože je padel leta 1914 na Tirolskem, drugi sin Ivan je bil narednik-vodnik pilot pri hidroaviatiki kraljeve mornarice v Boki Kotorski in je umrl leta 1925. Ob njenem grobu je stal še edini sin Skober-ne Alojzij, posestnik na Frankolovem. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 7 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče na Frankolovem Naj ji bo Večni dober sodnik in plačnik za vse dobro, kar je storila. Svojcem naše iskreno sožaljel
■f Na Nanosu pri Vipavi je umrl v visoki starosti 95 let upokojeni grofov lovski čuvaj Franc Jež (po domače Frenck Blažonov). Pokojni je služboval pri vipavskem g. grofu Lanthieriju. Kot spreten lovec in čuvaj, pošten, zvest in priljubljen služabnik je bil daleč naokrog znan in spoštovan. V svoji dobrohotnosti je bil vsakomur naklonjen. Med svetovno vojno je požrtvovalno skrbel za svojo družino in za družino svojega edinega sina, ki je postal žrtev svetovno morije Kljub izgubi svojega edinca je ostal krepak na duhu in telesu skoraj do zadnjega. Naj mu bo lahka domača gruda I Žalujočim naše sožalje.
■f Na Savi pri Litiji je v ponedeljek umrl v 75. letu starosti Ivan Južnik, posestnik. Po kojni je bil bližnji sorodnik g. p. dr. Hugona Brejia. misijonarja v Lemontu v Ameriki, in g. Frančiška Zorka, župnika pri Sv. Duhu pri Krškem. Naj v miru počiva!
Danes zadnjikrat najzgovornejši film današnie dobe in kulture
Če umolknejo topovi...!
Kino Hatica
—	Velikonočno zborovanje Slomškove družbe v Celju. Za letošnje velikonočne počitnice je pripravila Slomškova družba zborovanje v Celju dne 19. aprila ob 11 dopoldne v kino dvorani Mejropol. Po prihodu ljubljanskega vlaka bo v opatijski cerkvi sv. maša s petjem. (Pevci in pevke vljudno vabljeni!) Dnevni red zborovanja je: 1. Otvoritveni pozdrav. 2. >Več Don Boskovega duha v našo vzgojo!« (Nekaj praktičnih smernic iz Don Bo-skove vzgojne metode.) Predava ravnatelj salezi-janskega zavoda na Rakovniku dr. F. Blatnik. 3. »Ob 20 letnici našega šolstva v Jugoslaviji.« Predava ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. F. Kotnik 4. Slučajnosti. Po zborovanju je sestanek vseh predsednikov (zastopnikov) podružnic Slomškove družbe v Sloveniji. Upamo, da bo velikonočno zborovanje, ki smo ga oddaljenim tovarišem in tovarišicam na ljubo lo pot prenesli v Celje, polno-številno zastopano s člani vseh podružnic. Ker je na zborovanju tudi razgovor o velikem zboru Svetovne zveze katoliških pedagogov 15. do 20. avgusta v Budimpešti, je velike važnosti, da pridejo zlasti tisti člani in članice, ki imajo namen iti v inozemstvo. ____
Idealno sredstvo
za pranje perila je
PERION
ki opere belo in čisto!
—	Vreme. Jugoslavija: Hladno vreme po vsej kraljevini. Razvedrilo se je v severnih in zahodnih krajih, oblačno z dežjem in snegom v sredini države in v južnih krajih. Temperatura je malo narasla v sredini države, v severnih krajih pa Je bolj mrzlo. Minimalna temperatura Kalinov-nik —10, maksimalna Hercegnovi 13 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo vedro v severni polovici in v zahodnih krajih. Oblačnost se bo povečala na južni polovici, kjer bo dež in sneg. Pričakuje se novo pooblačenje v severnih krajih. Temperatura bo narasla. Noči bodo še hladne.
—	»Vigred«, ženski list, izhaja mesečno na 40 straneh in stane za celo leto samo 25 din. Na
Novost pri uporabljanju kreme za čevlje
razpolago so še vse letošnje številke. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova c. 12.
—	Šoferski izpiti za okiaje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v Novem mestu dne 4. maja t. 1. ob 10 Rok za vlaganje prošenj je do 29. t. m.
-- Za veliko noč: Trst—Gorica—Opatija—Benetke— Padova—Mil&no (na velesejem) —Rim. Prijavite se takoj pri Putniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenfice«.
—	V Gorico—Trat in Padovo—Benetke! Za velikonočne izlete sprejemamo prijave in dajemo pojasnila samo do 14, aprila opoldne. Zglasite se osebno pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeč igrokaze in dekla-macije: Meško, Mati. po Andersenovi pravljici dramatizirano, 4 din. Meško, Mati, drama v treh de-
Velika sobota: ob 5.30 zjutr. blagoslov ognja, ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi se velikonočna sveča in krstna voda. Okrog 9.45 slovesna sv. maša, po listu se zapoje že velikonočni Aleluja Popoldne ob 2.30 blagoslov Jestvin. Ob 4. slovesne velikonočne Jutranjice in vstajenje s slovesno procesijo. Stanovalci ob cesti Pred škofijo in Mestni trg do Hamanove hiše se vljudno naprošajo, da v času procesije na oknih prižgo sveče.
Velika nedelja (velika noč): ob 0. sv. maša s slovenskim petjem, ob 9 30 slavnostna škofova pridiga, ob 10. slovesna pontifikalna škofova sv. maša. Po sv. maši podeli prevzvišeni gospod škof papežev blagoslov, s katerim Je združen popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Popoldne točno ob 2.45 gre potresna procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, kjer so pete litanije Matere božje, nakar se procesija vrne v stolnico, kjer so litanije. Prebivalci ob cestah Pred škofijo. Vodnikov in Krekov trg, Poljanska rosta ln Zrinj-skega cesta se naprošajo, da na oknih prižgo sveče, ko gre procesija mimo Ob deževnem vremenu gre procesija brez Najsvetejšega.
Velikonočni ponedeljek: ob 10. slovesna pontifikalna sv. maša
Oglase
za velikonočno številko
ki izide že veliko soboto zjutraj v zelo pomnoženi nakladi in bo vse prazmške dneve ležala na mizah naših družin, naj izvolijo vtlecenjeni inserenti pripraviti in oddati kar naiveč mogoče že danes ali vsaj jutri. — V zadn ih dneh je namreč pričakovati večjega pritiska, ker bo pafi vsak hotel oglaševati za Velikonoč v našem najbolj razširjenem dnevniku Slovencu in bo tedaj v zadmih dneh zelo težko upoštevati vse želje cenjenih oglaševalcev
V Vašem Interesu Vam torei svetujemo: ne odaš^ite z naročilom
janjih, 28 din Materi (Dekliški oder III. zv.), vsebuje več deklamacij in igric, 10 din. Poljanec, Mati, tri lirskodramatske slike, 6 din; glasbene točke 37 din. Bolhar, Materi, zbirka deklamacij in črtic o materi za slov. mladino, 18 din. Bolhar, Knjiga o slov materi, vsebuje razne kratke sestavke in deklamacijo, vez. 28 din. Ljudski oder IV, let. št 4 vsebuje: Jurač, Beseda o materinskem trpljenju; Kunstelj, Sirota; Kuret, Blažena mati Hema: Slomšek-šmon, Skrbna mati v soboto zvečer. Zvezek stane 12 din. Ljudski oder V. let. št. 4 vsebuje: Vovk, Slovenska mati; Gašperšič, Mati. Zvezek stane 16 din Materin blagoslov, igra za mladino v treh dejanjih (Zbirka ljudskih iger 14. zv.) , 12 din.
— Poljski prometni minister v Zagrebu. V ponedeljek ob pol 6. popoldne je prispel v Zagreb poljski prometni minister Julij Ullrich. Na zagrebškem glavnem kolodvoru so ga sprejeli ban dr Ružič in drugi zagrebški odlicniki. Godba je zaigrala poljsko himno. V spremstvu odličnikov in poljske naselbine v Zagrebu si je ogledal mesto, se udeležil večerje pri banu dr. Ružiču, z večernim vlakom pa je odpotoval v Belgrad.
□
KINO SLOGA ;?.Vo

Maneza
Film Iz cirkuškega življenja
•ku- I
mja I
—	Naša šolska ladja plove v Ameriko. Šolska ladja vojne morna'ice »Jadran« pripravlja že za to pomlad navtično potovanje iz šibenika mimo Malte, Gibraltarja in Madeire do Bermut, od tam pa v Newyork in od lam v ameriško vojno pristanišče Boston ter morda tudi Filadelfijo. Potovanje ladje »Jadran« bo trajalo pet mesecev Slovenski in hrvaški izseljenci v Ameriki pripravljajo tej ladji presrčen sprejem v ameriških pristaniščih. »Jadran« bo večji dtl potovanja opravil z jadri in le v nujnih primerih ga bodo gnali stroji.
—	Ameriška milijonarka na Primorju. V Split je dospela ameriška milijonarka mlss Stimson, sestra bivšega državnega jx>dtajnika za zunanje zadeve v Združenih državah. Z njo je prišla tudi njena prijateljica, prav tako milijonarka mrs. Mil-ler. Obema Američankama naše Primorje zelo ugaja ter sta izjavili, da ga bosta prihodnje leto zopet obiskali.
—	Albanci kupujejo jugoslovanske konje. Iz Dubrovnika so te dni Albanci odpeljali z italijanskim parnikom »Lero« 31 konj, ki eo jih kupili v Banatu in ki bodo pripravljeni za svatbene svečanosti pri poroki albanskega kralja Ahmeda Zocu. Konje (e kupil albanski major Roci z dvema vojakoma. Med temi konji so tudi štirje taki, od katerih je vsak veljal 30.000 din.
—	Čehi in Slovaki na Primorju. Praška potovalna agencija Čedok je organizirala večje število potovanj Čehov in Slovakov na naše Primorje. Te dni je dospelo s prvini vlakom Čedoka 110 češkoslovaških turistov. Okoli 40 Čehov in Slovakov je nadaljevalo jx>t v Dubrovnik, 30 pa v Omiš in Su-petar, medtem ko so drugi ostali v Splitu.
—■ Kinooperatcrji, radiotehniki in kino-nastavljenci se obveščajo, da ima društvo kino-operaterjev, radiotelinikov in kiiionastavljen-cev za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani svoj redni občni zbor dne 15. aprila 1938 ob 19 v kavarni Union - klubska soba Opozarjamo poleg že obstoječega članstva zlasti vso one, katerih dolžnost bi bila pristopiti k našemu društvu, da se polnoštevilno odzovejo našemu vabilu.
Lfubljana
V sredo, 13. aprila.
sedaj
s praktičnim odskočnim pokrovom
Cerkveni obredi v stolnici
Vcgiki toden v sredo, četrtek in petek se ob 4. popoldne začno cerkvene molitve.
Veliki čotrtek: ob 5., 5.30, 6. in 6.30 obhajilo vernikov. Prva sv. maša je ob 6.45, velika škofova sv. maša pa ob 8. Med škofovo sv. mašo jo slovesno blagoslovljenje olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. T. prenese v božji grob. Potem umije Prevzvišeni 12 starčkom noge. Zvečer od 8. do 9. je skupna molitvena ura
Veliki petek: Zjvtraj ob 5.15 sv. križev pot, nato skupna molitvena ura. Ob 8.45 se prične cerkveno opravilo (slovesne molitve in slovenski pasijon), potem odkritje in češčenje sv. križa, nakar se prenese sv. R. T. iz božjega groba na veliki oltar, kjer jo kratka maša Prcdposvečenega. Po sv maši se prenese sv. R. T. v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. Zvečer oh 7.30 je postna pridiga prevzvišenega g. škofa, nato se poje slovenski pasijon
Gledalce
Drama; Sreda, 13. aprila: Gospodična Julija. Snubač. Red Sreda. — Od 14 do 16. zaprto. — Nodelja, 17 aprila: Pokojnik. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 18. aprila: ob 15 Rdeče rože. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Nočna služba. Izveu. Znižane cene.
Opera: Sreda, 13, aprila: Jakobinec. Red Četrtek — Od 14. do 16 zaprto. — Nedelja, 17, aprila: ob 15. Grofica Marica. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Manon. Gostujeta Zlata Gjungjenac in Josip Gostič. Izven. — Ponedeljek, 18. aprila: ob 15. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Rigoletto. Izv. Znižane cene.
Sestanki
Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani
ima svoj redni občni zbor drevi ob 18 v mali dvorani mestne posvetovalnice na magistratu (Mestni trg). Članstvo se poziva, da se občnega zbora čim številneje udeleži.
Klub absolviranih trgovskih akademikov * Ljubljani vabi na svoj XIV redni občni zbor dne 28. aprila 1938 ob 20 v dvorani Trgov, akademije.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli. Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartu6, Moste.
Huda nesreča kofesar'a
Ljubljana, 12. aprila.
Na Poljanski cesti se je danes hudo ponesrečil neki Alojzij Hočevar iz Notranjih goric S kolesom se je zaletel v brzojavni drog ter tako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe na glavi ter si je pretresel možgane Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico Iloče^r je do večera še vedno nezavesten ter ni mogoče o njem zvedeti bolj natančnih podatkov. Njegovo stanje je zelo nevarno.
ABBAZIA
QUARNERO HOTEL REGINA HOTEL
IAURANA: GRAND HOTEL »LAURANA«
1 Revežem obleko, perilo in obutev! Danes je zopet dan, ko zbira mestna občina obleko, perilo in obutev za reveže. Prinesite tako blago dopoldne pred Vodnikov spomenik na trgu in ga oddajte tam mestnemu uslužbencu. Dobrodošlo je vse jx>-rabno in snažno blago.
1 Obiskovalce Ljudske knjižnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, obveščamo, da si pravočasno izberojo leposlovne knjige za bodoče praznike. — Knjižnica kakor tudi Prosvetna zveza bo zaradi čiščenja in suaženja zaprta od velikega četrtka od 12. dalie do velikonočnega torka
1 Danes zadnjikrat »Zloraba zaupanja« v kinu Unionu. Film »Zloraba zaupanja« je navdušil tudi v Ljubljani najširše ljudske mase. Danes ima Ljubljana in vsi tisti, ki filma »Zloraba zaupan ja<- doslej še niso videli, zadnjo priliko ogledati si ta film Dnnes bo tudi uprava kina Uniona zadnjikrat klicala telefonske abonente k tekmovanju za nagrade iz prve skupine. Klicala bo dve uri dopoldne od 10 do 12 in prav tako popoldne dve uri od 16 do 18. Jutri in v petek ostane kino zaprt Na velikonočno soboto ob 21 bo premiera edinega letošnjega filma s slovitim tenoristom Benjaminom Giglijcm, velefilma »Uspavanka«.
1 Namesto venca in v počastitev spomina bla-gopokojne dvorne dame gospe Franje dr,' Tavčarjeve je daroval g. dr. Egon Stare, odvetnik v Ljubljani, Jugoslovansko-češkoslovaški ligi v Ljub ljani znesek 200 din.
1 Pred nastopom »Slovenske scene mladih«. Pod umetniškim vodstvom Ivana Mraka in organizatorja Marjana Prosena se je prod meseci zbral zbor mladih igralcev pod imenom ^Slovenska scena mladih«. Za cilj so si postavili izvajanje zgolj slovenskih dramatskih del, in to predvsem avantgardnih. Na ta način hočejo z vztrajnim delom .doprinesti svoie k izoblikovanju slovenskega igralskega slogn. Pred našo javnost bodo stopili v najkrajšem času r. Mr»kovo h 1 m-nično dramo Čajkovski' Delo bo reži-ral avtor sair in bo nastopil tudi kot nosilec naslovne vloge. Scenski problem je svojevrstno —
delu ustrezajoče — po izjavi avtorja — rešila ena od igralk Cita Potokarjeva.
1 Mladina v Aeroklubu. Napako ljubljanskega Aarokiuba prihajajo vedno bolj na dan. So namreč nekateri gospodje, ki so zaslužni letalci in morda tudi pionirji letalstva pri nas, ki pa vendar težko razumejo, da je letalstvo panoga mladine. Ni zadosti, da starejši letalci vzgajajo mladino v letalstvu, temveč Ji morajo prepustiti tudi nekaj soodločevanja pri vodstvu letalskega kluba. V tem grmu tiči zajec — seveda razumemo, da se starejši letalci okoli dr. Rapeta bore proti težnji mladine, ki hoče prevzeti vodstvo ljubljanskega Aerokluba. Že na lanskem občnem zboru se je ta težnja mladine pokazala v izraziti luči, še bolj pa na občnem zboru v ponedeljek zvečer. Dosedanji predsednik dr. Orel Je sicer odložil mesto in zato je občni zbor vodil v kazinski dvorani dr. Rudolf Marn, Razložil je polek krize v Aeroklubu. Po daljši debati, v kateri je zlasti odbornik Jadralne skupine iz Stične g. Ambrožič oporekal pravno veljavnost sedanjega občnega zbora, so bili izvoljeni delegati krajevnega odbora za občni zbor, ki je bil takoj nasleduji dan, v torek, ob 6. zvečer v istem prostoru. Za delegate 30 bili z večino glasov izvoljeni gg. Peter Hribar, dr. Stane Rape, V. Majdi in inž. Milavec.
1 Ljubljanska podružnica SVD priredi danes ob 4 popoldne strokovno vodstvo po sadnih vrtovih na Mirju. Sestanek na Groharjevi cesti pri vili g. predsednika SVD Martina Humeka. Člani in gostje vabljeni.
1 kepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
Maribor
m Prva predstava »Pasijona« mariborskega ljudskega odra bo jutri ob osmih zvečer v dvorani
na Aleksandrovi cesti 6, Oskrbite si vstopnice v predprodaji že danes v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti.
m Tržni dan v četrtek. Ta teden bo namesto običajnih tržnih dnevov v sredo in soboto la en tmi dan, v četrtek 14. aprila. Občinstvo so na to opozarja.
m Mesarske stojnice in prodajalnico bodo na velikonočno nedeljo zaprte, odprte pa bodo na velikonočni ponedeljek.
Sveže namočeno polenovko dobito v trgovini S k a z a - Glavni trg 14 (Rotovž) - Maribor
m Kavcija za neredne plačnike električnega toka. Ker so Mestna jx>djetja imela precejšne izgube pri nerednih plačnikih za uporabo električnega toka, so uvedla obvozno kavcijo, ki jo bodo zahtevala od vseh odjemalcev električnega toka, pri katerih se je moral tok zaradi nerednega plačevanja že odklopiti. Kavcijo bodo morali plačati tudi vsi neredni plačniki, pri katerih je nevarnost, da bodo ostali dolžni za uporabljeni tok. Kavcija bo predpisana v višini enomesečnega računa uporabljenega toka.
Modna trgovina in ženska konfekcija
»GRETA« v Mariboru. Grajski trg 1
prinaša vedno najnovejše!
m Hoffmanstahlov »Slehernik« v mariborskem gledališču. Na veliko nedeljo bo v mariborskem gledališču premiera Holfmannsthalovega »Slehernika« v priredbi O. Zupančiča.
m Dekliški krožek ima drevi ob pol sedmih do osmih v Slomškovi šoli redno telovadbo.
m Poziv posetnikom ribarskih pravic. Mestna občina opozarja vse imetnike ribarskih pravic, da do vkljucnega 28. aprila t. 1. prijavijo kr. banski upravi v Ljubljani svoje ribarske pravice. Podrobni tozadevni oklic je objavljen na oglasni deski mestnega poglavarstva.
Vedno najnovejše blago in konfekcijo Vam nudi po ugodnih cenah
FRANC CVERLIN
krojaštvo in konfekcija, Maribor, Gosposka 32
m Člani nabavljalne zadruge drž. nameščencev iz II. in III mestnega okraja (II. volilna edi-nica) so vabljeni na člansko zborovanje, ki bo drevi ob pol osmih zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Na sporedu so poročila in sklepanje o kandidatih pri predstoječih volitvah.
m Posestne spremembe. Dr. Ivan Schmiede-rer, posestnik v Mariboru je prodal delavcu Martinu Galetu parcelo v Koroškem predmestju (1289 m8) za 21.000 din, Krešovič Marija je prodala trgovcu Rudolfu Povhu parcelo v magdalen-skem predmestju za 65.000 din
m Obsojen izsiljevalec. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo na 14 dni strogega zapora in 60 din denarne kazni 54 letnega delavca Matijo Štanerja iz Maribora, ker je od nekega mariborskega uglednega obrtnika hotel izsiliti večjo vsoto denarja z grožnjo, da bo izdal neke njegove zaupne familiarne in pridobitne zadeve.
m K naši notici o obsodbi g. Fr Fajfarja iz Studencev pri Mariboru pripominjamo, da je bil obsojen pogojno.
Mladinski koncert v Cetiu
V nedeljo ob pol 5 popoldne so priredile drž. realna gimnazija, meščanska šola šolskih sester, drž. ženska in drž. deška meščanska šola v Celju mladinski koncert. Nastopilo je nad 400 mladih pevcev, ki so pokazali, da je v njih 6rcih polno ljubezni do lepe slovenske pesmi. Spored je bil zelo pester. Vrstile so se umetne in harmonizirane skladbe C. Preglja, St. Mokranjca, Ferda Juvanca, Adamiča, Jenka, Vodopivca, Tomca in Tavžlja V izvedbi 50 vsi zbori pokazali na splošno mnogo lepih uspehov. Nastop je bil posebno pri nekaterih točkah izredno učinkovit in je ubrano petje mladih grl zajelo polno gledališče z ugodnim občutjem in odobravanjem. Izvedba skladb je bila dobra, pri nekaterih pa se ie posebno zrcalilo izvrstno delo in tudi skrbna vaja vadditeljev zborov, ki so imeli s pripravo koncerta precej truda. Čedno je izzvenela Pregljeva »Mamica moja, odpusti ml!«, ki jo je zapel triglasni zbor drž. dekliške mešč. šole pod vodstvom g. Gruden Danice. Štiriglasna zbora pod dirigentom g. Josipom Šegulom sta pokazala s svojim dovršenim izvajanjem narodnih pesmi disciplino, ki smo jo pogrešali pri drugih zborih. Da naša mladina ne zajame samo vsebino šaljivih in razposajenih pesmi, je pokazal dvoglasni in triglasni zbor dekl. mešč šole šolskih sester, ki je zapel tudi dve resni in domoljubni. Pri tem zboru se je posebno odražala dinamika, t katero je s, Ljubomira Zuljeva vzbudila občudovanje poslušalcev. Lepo so izzvenele tudi pesmi, ki jih je zapel triglasni zbor drž. gimnazije pod vodstvom g. Tavželja. Za zaključek koncerta je nastopil zbor celjske gimnazije ter pod odličnim dirigentom g. prof. Knapom dovršeno zapel Adamičevo »Kaj pa delajo ptički?« in Vodopivčavo •Vipavska«. Nedeljski mladinski koncert je pokazal, da je v naši mladini kljub očitkom, da goji aamo šport, še veliko ljubezni do elovenske pesmi.	S. S.
Zaposlenost v Sloveniji
Serijsko po večanje — Konjunktura popušča
Sezonski dvig zaposlenosti ee je že začel javljati tudi v številkah zavarovancev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Statistika zavarovancev za marec izkazuje povečanje v primeri s februarjem za 2.225 članov in članic na 92,817. Leni je znašal sezonski prirastek od februarja na marec znatno več: 4.725 delavcev, leta 1936 pa 2.894. Iz tega vidimo, da je sezonski dvig manjši kot prejšnji dve leti, iz česar bi bilo sklepati n« popuščanje konjunkture. V primeri z marcem lani je število zavarovancev naraslo za 5031, dočim je znašal prirastek od februarja 1937 na fe-
brur 1938 8031. Pripominjamo, da je imel urad v marcu 1930 višje članstvo in sicer za 172 oseb.
Z dvigom članstva je naraslo tudi število bolnikov, odstotek bolnikov pa ee je celo zmanjšal za 0.00 na 2.87%.
Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala marca 1938 23.90 din, to pomeni v primeri s februarjem 193S prirastek za 0.16 din, v primeri z marcem lani pa celo za 1.32 din. Skupno je od marca 1937 no marec 1938 narasla zavarovana mezda za 248.766 din na 2.206,468 din dnevno.
Stanje naših Mitingov
Po podatkih Narodne banke je bilo dne 8. aprila 1938 stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. marca 1938);
Aktivni kliringi: Italija stari 22,851.150 (—163 tisoč 164) lir, novi 13,465.002 (—5,426.391) lir, novi 109,142,565 ( + 9,058.218) din, Nemčija 14,349.775 ( + 754,513) mark, Poljska 11,901.411 (—683.065) din, Bolgarija turizem 412.280, Turčija 12,384.070 (+30 tisoč 390) din, Španija 2,848.932 (—6000) pezet.
Pasivni kliringi: Švica 2,744.390 (—56,770) šv. frankov, Češkoslovaška 137,993.109 (+1,410.768) čeških kron, Belgija 3,845.406 (—43.068) belg, Bolgarija redni 19.149 (—571.668) din, Romunija 10 milj. 823.124 (+304.371) din, Madžarska 40,039.380 ( + 2 milijona 893.763) din.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 8. april kaže naslednje stanje (v oklepajih razlika v primeri z izka-kom za 31. marec, vse v milij. din):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.777.4 (+ 2.75), zlato v inozemstvu 7.5, skupna podlaga 1.784.87 (+ 2.75), devize izven podlage '103.78 (+ 28.19), kovani denar 406.98 (+ 1.44), posojila: menična 1.352.5 (—17.0). lombardna 242.94 (—0.54), skupno posojilo 1.595.45 (— 17.5), nepremičnine, inventar in zavod za izdelavo bankovcev 162.66 (+0.5), razna aktiva 2.269.0 (+6.07).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.857.46 (—7.06), drž. terjatve 37.86 (+4.63), žiroračuni 1.688.13 (—10.87), razni računi 1.101.24 (+26.31), skupno obveznosti po vidu 2.627.23 (+ 20.06), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 340.36 (3.93).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.484.7 (+13.0), skupna podlaga s primom 2.293.56 (+ 3.54), od tega samo zlato v blagajnah 2.283.98 (+ 3.54) milij. din, skupno kritje 27.03 (prejšnji teden 27.00)%, od tega samo z zlatom v blagajnah s primom 26.91 (26.91)%.
Iz tega je razvidno, da je podlaga nadalje narasla v mali meri, znatno pa so se zmanjšala menična posojila banke. Med paslvi se pozna razbremenitev po ultimu v zmanjšanju obtoka bankovcev, žirovni računi so se dalje zmanjšali. Skupno kot samo zlato kritje je ostalo nespremenjeno.
Organizacija
grafičnega delavstva
Iz poslovnega poročila organizacije grafičnega delastva v Sloveniji, ki ima naziv »Zvezna organizacija Zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije«, posnemamo, da je v letu 1937 število članstva padlo od 813 na 799. Od vseh članov organizacije je bilo na koncu 1937 (v oklepajih podatki za konec 1936) invalidov 53 (40) in brezposelnih 68 (123). Iz tega je razvidno, da je se lani število brezposelnih zmanjšalo v znatni meri. Brezposelnost je bila najvišja v tednu od 2.—9. januarja 1937, ko je bilo nezaposlenih 122, najnižja pa v tednu od 18.—25. decembra s 66. Pripominjamo, da je znašalo povprečno število brezposelnih v letu 1935 185, v letu 1934 146, največje pa je bilo leta 1933, ko je bilo povprečno v teku leta 176 nezaposlenih. Številke nezaposlenih na koncu leta 1937 se približujejo najmanjši nezaposlenosti v letu 1931 ter v letih 1926 in 1937.
Zanimiv je pregled o številu vajencev. Na koncu leta 1937 je bilo v tariflranih podjetjih 55 va-
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl, reg. S. br. 30474/35.
Kulturni obzornik
Velika razstava v NeopoVu
Napoli, kraljevsko mesto, ležeče v polkrožnem zalivom s hrbtom proti skrivnostni in usodni gori Vezuvu in z licem proti morju, z očmi uprtimi v najlepši otok sveta, Capri —(tako «e sam ponosno naziva — mesto in pokrajino, za katero so se borili in prelivali kri cesarji in kralji, osvojevali ga narodi in končno zaposedli umetniki, Anjouvinci so na na strmi skali iznad morskih pen zgradili trden ln visok grad, ki se zdi kakor iz pravljice. Ogromni stolpi na vogalih, očrneli od starosti, ki celi stavbi dajejo videz mračnosti, so zdaj varuhi prelepi razstavi napoletanskega slikarstva, ki jo je letos priredila skrbna deželna zveza za turizem in otvorila pred par dnevi ob navzočnosti najvišjih osebnosti Italije.
V 36 prostorih obsežnega gradu je razstavljeno nič manj kot 889 slik in risb, zbranih iz raznih italijanskih, pa tudi inozemskih javnih in privatnih galerij, Ali še kakih 300 slik, ki so došle v zadnjih dr.eh, čaka razvrstitve. Tako tudi katalog z obilnimi reprodukcijami, še ni mogel zagledati ba-lega dne.
2e prvi vtis, ki ga dobi površni opazovalec, je čudovit. Poskrbljeno je za umetno razsvetljavo, ki je v vseh prostorih indirektna. Tako je vsa razstava izvzeta izpod vpliva in naklonjenosti sonca in trajanja dneva. Ogromni prostori omogočajo gosposko razporedbo slik, strogo stilno in brez 6tiske.
Ali za ljubitelje umetnosti, kamor je šteti precej slovenskih turistov, ki jo bodo obiskali, je razstava pravo odkritje. Iz prvih časopisnih poročil bi se dalo soditi, da tudi za umetnostne zgodovinarje. Napolctanska umetnost doslej ni bila v toliki meri znana in raziskovana kakor druga Italijanska umetnost Ali že iakoj piva dvorana, kl«r so dela Čara-vagga, Caracciola Cavallinija, Garigiula in Vaeea-rija, napravi na gledalca nepozaben vtis. Zlasti Ca-ravaggio, slavni naturalist na prelomu stoletja, edl-
jencev, v netarifiranih pa 15, skupno torej 70, največ je vajencev za stavce 43 in strojnike 12.
Dohodki organizacije so se lani nekoliko zmanjšali od 2.0 na 1.95 milj. din. Med izdatki so se znižali izdatki za nezaposlene, povečali pa za invalide. Nova je postavka 0.06 milj, din med izdatki za pravdne stroške. Uprava hiše izkazuje znatno zmanjšanje dolga pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, istočasno pa je narastel dolg pri centrali v Zagrebu. V okrilju zveze sta še naslednji organizaciji: Pevsko društvo Grafika in Športni klub Grafika, nadalje prinaša poročilo organizacije tudi poročilo o zadrugi Dom grafikov in Dobrodelnega
društva grafičnega delavstva.
*
Kmečki dolgovi. Do 4. aprila (računajoč od 1. januarja dalje) je banka prejela od kmetov-dolžnikov 25.6 milij., kar da skupno 169 milij. in znaša dolg kmetov-dolžnikov še 291.8 milij. din. Denarni zavodi so dobili na raSum prve anuitete do konca leta 1937 129.1 milij., do 4. aprila pa 109.8 milij. din. Izdanih je bilo skupno za 212.3 milij. din obveznic, od tega v tekočem letu 79 milij. Zagreb In Ljubljana sta vzela vso pripadlo obveznice, ostanek pa ima dobiti še Belgrad s Sarajevom (Belgrad 35, Sarajevo 51%).
Proga Cačak—Banjaluka. V oddelku za gradbo novih železnic je izdelan končni načrt za gradbo proge čačak—Vaijevo—Tuzla—Doboj—Banjaluka. Proga bi bila normalnotirna in dolga 420 km. Gradbeni stroški so proračunani na 1.050 milij. din i« bi so krili iz posojila 4 miljard. Gradba bi trajala 5 let. Vsa proga bi bila razdeljena v 10 sekcij, vsaka sekcija pa bi imela 4 deleže in bi vso gradbo prevzeli samo domači podjetniki.
Ponovno znižanje cen pšenice? Z ozirom na slabe vesti z inozemskih tržišč poročajo iz Bel-grada, da bo Prizad najbrž še enkrat znižal cene pšenice do nove letine, t. j. do julija.
Odbitnost pasivnih obresti. Po razsodbi upravnega sodišča v Celju eo obresti od najetega posojila odbitne ne glede na to, ali se porabi posojilo za investicije ali za obratovanje. Državni svet je sedaj izdal razsodbo, v kateri je izrekel, da so od osnovne podlage odbitne samo obresti posojil, ki se porabijo za obratovanje. Po točki 4 čl. 57 zakona o neposrednih davkih so namreč odbitne obresti satno od onega kapitala, ki je vnesen za posle podjetja, torej samo za obratni kapital, ki je porabljen v poslovanju podjetij.
Produkcija Bakra v Boru je znašala marca 1938 4.130 ton, februarja 1938 '3.192 ton, marca 1937 3.492 ton.
Prva jugoslovanska tkalnica svilenega blaga v Osjeku izkazuje povečanje brutodonosa od 6.84 na 8.05 milij., čisti dobiček znaša brez prenosa 0.58 (0.63) milij., kljub temu, da je imela družba 0.2 milij. din posebnih dohodkov od realiziranega tečajnega dobička. Glavnica 5, bilančna vsota 24.25 (23.87) milij.
Propaganduo zaklopnc znamke za XVIII, ljubljanski pomladni volesojem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srbohrvatskim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava ljubljanskega velesejma dostavlja tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila.
Bata izdeluje pnevmatike za avtomobile. V prvih dneh meseca aprila je jugoslovanski Bata v Borovem Izdelal prve gume za avtomobile ter namerava to tvorniško panogo še nadalje povečati, da bi kril vso potrebo v naši državi.
Avstrijski lesni trg. Z Dunaja poročajo, da je avstrijski lesni svet objavil, da ni smatrati prehodnih nejasnosti o nadaljnjem izvozu lesa in vnovčevanju tega izvoza kakor tudi glede cen okroglega, papirnega, jamskega lesa, kot povod za vznemirjenje. Veliki gradbeni program za Avstrijo in velike potrebe lesa v rajhu nudijo popolno varnost za vnovčoiiije vseh vrst lesnih sortimentov, ki se morejo izdelovati. Že dekretirana in začeta so zaradi velikih potreb lesa dovedla do znatne razbremenitve zalog na domačem trgu. Za zavaro-
ni v Italiji, nesrečen v svojem kajkrat ciganskem življenju in neslaven v svoji smrti, je v svojih slikah, od katerih naj navedem samo sv, Hjeronima in Bičanje Kristusa, polnih prelivov iz svetlobe v senco, kljub naturalističnim poudarkom, vendar poln neke čudovite mistike. Od Caracciola, ki je prav tako delal ob prelomu stoletja, pa se je vendar že bolj približal oflcielnemu lepotnemu stilu tistega časa, sta čudoviti dve sliki: Judita, ki podaja odsekano glavo Holofernovo stari spremljevalki! vsa podoba je pogreznjena v mrak, le njen obraz je osvetljen, pa vendar toman, zaskrbljen. Ista Intenzivnost notranjega ilvljenja je na drugi sliki Kristus in sa-maritanka.
Naravnost občutek fantastičnosti se polasti človeka, ko se po stopnicah, kjer stopinje zamro v debelih preprogah, povzpne v veliko dvorano gradu, a visoko, da se križni oboki in rebrasti gotski svodi skoraj izgubljajo v polmraku. Tu kraljujejo mojstri druge polovice 17. stoletja, Luca Giordano, Mattia Preti in Giuseppe Ribera. Tajna groza pretresa gledalca qj> Giordanovih slikah, pretežno prikazih mučeništev. In vendar je v teh 6likah vse ono, kar najboljšega nudi barok: bogatost notranjega življenja, živahnost izraza, dramatsko ofcllkovanje predstavljenega dogodka,'blesteče barve, ki se vse prelivajo v svetlobi in senci. In vendar, kljub vsem neštetim prikazovanjem mučeništev, polnih transcendentalna groze, ki se najbolj očituje na sloviti sliki: Križanje apostola Petra, koliko čudovitega, čisto človeškega čustvovanja pokaže mojster v sliki Izgubljenega 6ina, ki se je ves skrušen in beden zrušil pred svojega dobrega očeta, proseč ga opro-ičenja. Toda Giordano ume bili tudi odličen por-tretlst, kar najboljše pokaže njegova lastna podoba.
Preti kaže dokai notranje sorodnosti v svojih cerkvenih kompozicijah, ekstatičnih do skrajnosti. Toda v Zenitvovanju v Kani Galileji je vendar čisto drugačen, topel in prisrčen, kakor je ljubka zgodba iz sv. pisma Če bi v ospredju ne sedela visoka gesta, Jezus ia njegova mati, bj mogla "lika ptedstavljitl katerokoli svatovščino tistih dni,
Čuden, skoro malo tuj jc asketizem Riberovih slik. In vendar je na vseh teh njegovih slikah, kjer
vanje potrebnih surovin za avstrijski les predeht-jočo industrijo, bodo podvjeti primerni ukrepi. Kaže, da je ze sedaj potrebno preusmeriti se pri produkciji okroglega in rezanega lesa na aorte, ki se najbolj prodajo v ostalem rajhu.
Znižanje ruskih cen lesa. Rusija se je kot znano pred nekaj tedni potegnila z angleškga trga lesa nazaj, zdaj pa je zopet začela ponujati blago na izredno nizki podlagi. Tako nudijo Rusi angleškim kupcem okoli 100,000 standardov rezanega lesa po ceni, ki gre do 15 šilingov in znaSa povprečna cena 12 šilingov, kar pomeni za 5% manj kot so Rusi zahtevali še meseca februarja. Ta ruski udarec je vzbudil veliko vznemirjenost zlasti v severnih državah: n« Finskem in Švedskem, vendar so zveze tamošnje lesne industrije svetovale svojim članom, naj počakajo s prodajami, da ne bi tako izvajali pritiska na trg.
Borza
Dne 12. aprila 1938.
Oenai
V zasebnem klirlngu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20- 238.80
Avstrijski šiling se je v zasebnem kliringu okrepil v Ljubljani na 8.93—9.03, v Zagrebu na 8.98—9.08, v Belgradu na 8.9424—9.0424.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.15—28.85, v Belgradu 28.21—28.91.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.-10 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec aprila 14.36—14.56, za sredo maja 14.29—14.49.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3 milij. 134.854 din, v Belgradu 5,693.000 din. V efektih izkazuje Belgrad zmanjšanje prometa na 754.000 din pri nekoliko popuščajoči tendenci.
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2407 91—2422.50
Berlin 100 mark...... 1742.53—1756.41
Bruselj 100 belg....... 731.30— 736.36
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.36— 217.42
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4303.51—4339.83
Pariz 100 frankov...... 134.26— 135.70
Praga 100 kron...... 151.38— 152.49
Trst 100 lir........ 227.44— 230.52
Curih: Belgrad 10, Pariz 13.50, London 21.6325, Newyork 435, Bruselj 73.325, Milan 22.90, Amsterdam 241.425, Berlin 174.95, Dunaj 50.50, Stoekholm 111 525, Oslo 108.725, Kopenhagen 96.575, Praga 15.195, Varšava 82.10, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.30, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.57, Buonos-Aircs 108.5.
Vrednostni oanirii
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—101, agrarji 615(1—63, vojna škoda pr. 4S3 —484, begi. obvez. 92—93.50, dalm. agr. 92—93, 8% Bler. pos. 96.50—97, 7% Bler. pos. 91.50—92, 7% pos. Drž. hip. banke 99—100. — Delnice: Nar. banka 7.200—7.300, Trboveljska 200—210.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.50—101 (100.50), vojna škoda promptna 483.50—484.25, begi. obvez. 94.50 blago (94). dalm. agrarji 93—93.25 (93.25), 7% pos. Drž. hip. b. 10—102 (102). — Delnico: Priv. agr. banka 226.50 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 98 den., agrarji 60 50—61.50, vojna škoda promptna 482—484 (484), za konec aprila 485 blago, begi. obvez. 93—93.50, dalm agr. 91—93.50 (91), 4% sev. agr. 61—62, 8% Bler. pos. 96 den., 7% Bler. pos. 91—91.50, 7% pos. Drž hip. banke 99—100 30, 7% stab. pos. 98.50 denar. — Delnice: Nar. banka 7.250 den., Priv. agr banka 224—226, Trboveljska 210 blago, Gutman 60 denar, Osj. sladk, tov. 110 blago, Dubrovačka 390 denar, Jadr. plovba 375—405, Oceunia 600 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Tentl. negotova. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. 182—184; bč. okolica Sombor 181—183; srem. slav. 182—184: gor. bč. 184—186; barn. 175—177; gor. ban. 181—184; bč. ladja Kanal 183—185; bč. ladja Bege.} 181— 183; bč. ban. Tisa šlep 183—185. — Koruza: bč. srem. 100—102; bč. srem. za maj 98—100. — Moka: bč. og ogg 280—290 ; 260-270; 245-255- 215—225; 185—195; 125—130. — Otrobi: bč. srem. 102—104. — Fižol: bč. beli 2% 190 —195. Tend. neizprem. Promet 105 vag.
Cene Živine in kmetijskih pridelkov
Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranjn dne 11. aprila t. 1. Na sejem je bilo prignanih 48 volov, 21 krav, 15 telet, 4 junice in 1 bik. Na sejem je bilo pripeljanih tudi 69 svinj in 71 prašičev. Prodanih pa jo bilo 32 volov, 9 krav, 15 telet, 2 junice, t bik, 39 svinj in 41 prašičev.
se svetniki iztnrtvičenih zunanjih form čestokrat vijejo od telesnih bolečin, glavni poudarek duhovnega značaja, čeprav ga ni moči vedno lahko razumeti. Golota suhih teles, ki se skoro na V6eh slikah ponavlja, naravnost boli v brezusmiljenosti, kakor na primer v Usmiljenem Samaritanu ali še bolj v kronanju Kristusovem — toda tako čudovito rdečo barvo Kristusovega plašča boste zaman iskali na vseh razstavljenih slikah.
Ali okus časa se vendar spremeni. Umetnost Salvatorja Rose (1615—75) ima ia drugačen značaj. V slikah, ki so napolnile dve sobi, je 2e duh galantne dobe francoske umetnosti, pa vendar tudi sledi Rembrandtovih idej. V kompoziciji Tiboja ujame ribo, zgineta angel in Tobija v obširni krajini, prikazani v sem njenem čaru naturalistične poezije, Tudi portret vojščaka v težkem oklepu ln čeladi govori o čudoviti rabi chiaroscura o severnem mojstru. Polne viharnega življenja so sliko bitk. V delih Ruozole prvič oživi tihožitje z ribami, sadjem in cvetjem Tudi Baldassau de Caro in Giuseppe Recco slikata tihožitja ogromnih dimenzij. Domcnico Brandi je v svojih slikah poln neugnanega veselja do življenja, ki ga v njegovih najpreprostejših in najbolj vsakdanjih formah vneto prikazuje z vso vedrostjo. Naslikal je tolstvo kmetico pri molži koze in v živahnem razgovoru z deklo in hlapcem in prav tako živahnega pastirja z govedom.
Umetniki 18. stoletja, dobe rokokoja, neresničnosti in utvar kljub istinitosti, kakor Sebastiano Conce, Corrado Giaquinto in drugi, slikajo gra-ciozne portrete dam in gospodov z napudranimi lasuljami in krajine z alegoričnimi in mitološkimi dogodki. Toda Giuseppe Bonito kaže vendar globok smisel za resničnost tega sveta, in prikazuje na svojih slikah razne sccnc iz vsakdanjega življenja, kadivce, maškarado, z dobrim smislom za humor in šalo Tudi Gaspare Travamsi slika dogodke iz dnevnega življenja, s skrbnim študijem narave s precejšnjo dozo zalrkljivosti, tako da gledavca pred njegovo zdravnikovo kirurško Intervencijo kar 6meh popade,
Preskočiti hočem potem vso umetnost tja do druge polovice 19 stoletja, ki, kakor tudi drugod,
Ne zna si pomagati: njeno perilo j* vedno sivo mesto belo. Pokonci glavo, draga mladenka I Glej pri vsakem trgovcu dobiš vedno jednako dobro In izdatno terpentinovo milo Zlatorog. Peri z njim in mehkorvoljno ter belo kot sneg bo tvoje perilo!
Sejem v Kranju, dne' U. aprila t. 1. Voli
I.	vrste din 6.50, II. vrste din 5.50, III. vrsto din 5; telice 1. vrsto din 6.25, II. vrste din 5.33, III. vrste din 4.75; krave I. vrste din 5.50, II. vrste din 4.50, III. vrste din 4; teleta i. vrsto din 8, II. vrste din 7; prašiči špeharji din 10.30, pršutarji din S—9 50 za t kg živo teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del din 10, zadnji del din 12, II. vrste prednji del din 8, zadnji del din 12, 111. vrste prednji del din 8, zadnji del din 10; svinjina din 14—16, slanina suli.i din 20 do 26, svinjska mast din 19.50, čisti med din 22—24, neoprana volna din 24—26, oprana volna din 32—36, goveje surove kože din 13 do 14, telečje surove kože din 14—15, svinjske surovo kože din 10—11 din za 1 kg, — Pšenica din 250, ječmen din 250, rž din 250, oves din 200, koruza din 140. fižol din 250, krompir din 100. lucerna din 2200, seno din 75, slama din 50, jabolka I. vrste din 600, II. vrste 400, III. vrste din 350, češplje suhe I. vrste din 1200,
II.	vrste din 1100, III vrste din 1000, pšeničnii moka din 400, koruzna moka din 250, ržena moka 350 din, ajdova moka 400 din in koruzni zdrob 350 din za 100 kg.
Tržne cene na sejmu v Sevnici v okraju Brežice 9. aprila: Voli 5—6.50, krave 2—5, junoi 4—6, telice 5—6, svinje 8—9 din za 1 kg žive teže. — Mladi prašički 150—200 din za TKir.
Cene živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Murski Soboti 4. aprila: Biki 1.5—5.50, II. 4,
III.	3.50—4; telice I. 5-5.50, II. 4.50, III. 4; krave I. 3-4. II. 3, III. 2.50; teleta I. 5-6, II. 4-5; prašiči špeharji 9—10, pršutarji 9 din za 1 kg živo težo. — Goveje meso I. prednji del 12, zadnji del 14, II. prednji del 10, zadnji del 12, III. prednji del 8, zadnji del 9; svinjina 12—16, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 20; surove kože govejo
9.	telečie 12. svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 180—200, rž 170—180. oves 150, koruza 135, fižol 150—200, krompir 70—80, seno 35—50, slama 20 do 30, moka pšenična 300—375, koruzna 200—250 dinarjev za 100 kg.
Cene živini in kmetijskim pridelkom v Litiji 5. aprila; Voli I. 6, II. 5.50, III. 5; telice I. 5.50, II 5, III. 4.50; krave I. 4.50, II. 4, III. 3; teleta I. 6.50, II. 5.50; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg živo teže. — Govejo meso II. prednji del
10,	zadnji dol 12, III. prednji del 8, zadnji del 10. svinjina 14, slanina 17, svinjska mast 20; surovo kože govejo 10, telečje 12, svinjske 6 din za 1 kg. Koruza 140, krompir 80. jabolka 1.400, II. 350, III. 300. moka pšenična 375, koruzna 225 din za 100 kg. _
Rečica ob Savinii
Katoliški prosvetni dom bodo začeli graditi v teku enega meseca.
Nov vodnjak grade na pokopališču. Bila pa je tudi že nujna potreba, saj so morali do sedaj ljudje nositi vodo iz trga, če so hoteli, da so cvetlice na grobovih uspevale.
ni ustvarila takih umetnin, kakršne so nam danes pri 6rcu. Ob tem času pa žc začne osvajanje narave v vsej njeni neposrednosti, ne iz ateljeja, ampak neposredno v naravi sami. Duh impresionizma že veje iz del Ettorja Cercone in se pojavi v obliki rozotnega naturalizma v sliki neizmerne človeške ede, Teofila Santinija-. beračeva smrt, kjer leži iztegnjen na tleh, pravkar izdihnil, berač, ves iz-mozgan, pokrit z bedno odejo. V prazni sobi se je v kotu vase zrušila žena v plaču. Le dete, malo in nebogljeno, se ne zaveda teže življenja in se veselo smehlja.
Ali pa slika Lojacona, ki prikazuje cesto s kočijami, za katerimi ee dviga prah, z ogromnimi kaktusi na desni in z morjem v ozadju — verna študija odbleskov polzastrtega neba in trepetajoče svetlobe.
Prav tako tudi sliko Giacchina Toma, od katerih naj navedem samo dve: Izbruh Vezuva in Noč nad Neapljem, očitujejo velik interes za naravne dogodke, tragičnega, dramatskega značaja in čudovite lirične prolinjenosti, kakor na drugi sliki, ki predstavlja v nočnem polmraku strehe hiš in obrise kupol cerkva, na nebu pa medlomodre oblake, ki so se pol odprli, da skozi odprtino posijejo srebrni lunini žarki.
Zadnji od slikarjev, čigar slike so v obilni meri razstavljene, je Domenico Morelli (1826—1901), katerega dela včasih spominiajo na Jurija Subica. Vsakomur bo ostala v spominu blesteča slika, ki sc sicer nahaja v rimski galeriji moderne umetnosti, in ki predstavlja Tassa, ko na smrt bolni Beatriei čita svoje peimi. Kljub lepoti kompozicije, ki bi se mogla zdeti zunanjostna, jc glavni poudarek zopet na bogati notranji, duševni vsebini, kjer je prikazana v vsej tragičnosti neuslišana velika Tassova ljubezen.
Nemogoče je v teh kratkih besedah izčrpali vso bogato zakladnico slikarske umetnosti, zbrano na tej razstavi Piarc teh vrst jc hotel samo opozoriti nanjo one, ki jih bo pot zanesla v Napoli, da jo posetijo.
V. Kante. f
Stran g
Stev 85
—.......
V švicarskem listu »Ostschweiz<, ki izhaja v St Gallenu, beremo tele podatke o bivših milijonarjih, ki so dandanes siromaki. Tako pač mine 6lava sveta
Angleški lord Winchester je bil kaj čislan mož, ki je imel mnogo domačih naslovov in časti |*>leg težkih denarjev. Naslovov in časti je imel toliko, da si je moral dati natisniti posebno velike vizitke, da je vse svoje častne naslove spravil na tisti papir. Bil je prvi markiz Anglije, bivši lord lajtnant grofije Hampshire, posestnik gradu Am-port St. Mary, kjer je prebival o počitnicah, v mestu pa je prebival na trgu Portland Plače v Londonu, imel je tudi gradove na Francoskem ter bil vitez najvišjih redov. V družabnem življenju londonske bogate družbe je bil ugleden in ga je vse spoštovalo.
Tedaj pa 6e je priklatil v London mednarodni slepar Clarence Hatrv, ki je hotel dobiti dostop do imenitnih družabnih krogov. Dostop pa je bil mogoč le, če ga je uvedel kak posebno ugleden gospod. In si je izbral lorda Winchestra. Ta je bil takrat predsednik nadzornih odborov več delniških družb, ki je hotel z njimi špekulirati slepar Clarence. In 6e mu .te posrečilo. Slepar je postal imenitna oseba gospodarskega življenja, dokler vse tiste družbe niso prišle na kant, kamor jih je spravil slepar Clarence Hatry. Milijoni in milijoni so bil izgubljeni. Ljudje, katere 60 še včeraj spoštovali, so bili dane6 zasovraženi ter nihče z njimi ni hotel več govoriti. To je bila tudi usoda lorda VVincbestra, čeprav ga je sodišče oprostilo, ker se je prepričalo, da je bil sam žrtev grdega sleparja.
Lord \Vinchester 6e je zagrenjen umaknil v tujino, na srvoj francoski gradič, ki ga angleški eksekutor ni mogel zarubiti. To je velik grad z mogočnim zidovjein, stolpi in prekrasnimi parki. Toda ta grad je prazen, ker v njem ni nikakega pohištva. Prazno je vse. In v tej prazni samoti živita na svoja 6tara leta lord Winche6ter in njegova sivolasa žena. Nihče ne ve, od česa živita. Noben služabnik ne sprejema obiskovalcev, po hlevih ni jezdnih konj, po garažah pa se love miši in podgane.
Kdor poleti pride v tisti kraj in pokuka čez zidano ograjo, bo videl na vrtu rasti zelenjavo. Po vrtu pa hodita star možiček in stara ženica, ki z lopalo ali motiko kopljeta zemljo, plcveta plevel iz zelenjave, urejata gredice: Oba namreč živita od dela svojih rok. Svoj krasni park sta spremenila v vrt, kjer pridelujeta zelenjavo, jo prodajata ter od tega živila. Krasen je njun grad, toda brez bleska leži sredi zelenjadnih gred in po parku disi po znoju in gnoju.
Podobno se je zgodilo tudi velikemu denarnemu mogotcu londonskega mesta, Jamesu Childsu Gouldu. Ta mož je začel sprva kot majhen sluga, ki je tekal okoli in raznašal pisma, nakar je postal pomorščak, izučil se je strojepisja ter postal tajnik nekega imenntnika. Tako je zašel v veliko družbo, obogatel, poetal poslanec in večkratni milijonar v angleških šterlingih.
Ko je imel prihranjenih 200 funtov šterlingov, kar je v našem denarju okoli 40.000 dinarjev, je za ta denar v svojem rojstnem mestu v Cardiffu kupil majhno ladjo in ladjedelnico. Postal je lastnik ladje. Kmalu si je znal pridobili toliko kapitala, da je naslednje leto že sam dal zgraditi novo ladjo, ki je bila seveda last družbe, ki jo je ustanovil. Ta ladja je veljala že 36.000 funtov, kar bi bilo v našem današnjem denarju nad 7 milijonov dinarjev. Čez pet let je mož že vladal nad londonskim denarnim trgom in mu gospodaril. Stanoval je v parku Lane, kjer si je najel knežje opremljeno vilo, ki je zanjo plačeval na leto 1600 funtov najemnine.
Kmalu po se je vse podrlo. Njegova paroplov-na družba je doživela velik polom in prešla v druge roke. V razkošno vilo se je naselil drug bogataš, Gould pa je čez noč bil berač. Za zadnji božič mu je nekdo nekdanjih prijateljev poslal nekaj funtov v dar, česar je bil nekdanji milijonar silno vesel, ker bi bil revež za božične praznike •tradal, saj ni imel niti počenega groša.
Med take izobčence iz londonske bogate družbe spada tudi neka ženska: gospa Dora Schinz. Ta ženska je bila hči švicarskega kralja salpetra, ki je pred mnogo leti po 6vojem očetu podedovala velikansko premoženje. Ko je tako čez noč oboga-
tela in ostala sama. se je naselila na Angleškem ter 6i kupila graščino Surrey Zatem si je kupila več velikih vil in kmetij. Prebivala je enkrat tukaj enkrat tam, kakor si je poželela, ker denarja je bilo ko peška. V banki je bilo spravljenih po! milijona futov, kakih 100 milijonov dinarjev našega denarja. Poleg tega pa je iz dividend drugod naloženega svojega denarja dobivala na leto po 390.000 funtov dohodkov. Dora Schinz bi ne menjala z nobeno kneginjo. Vendar po je ženska napravila veliko neumnost, ker je ves svoj denar vtaknila v delnice tovarne, ki naj bi izdelovala gumijeve obroče »Rapsonr. Ta tovarna pa je propadla in ženska je na stara leta postala beračica. Sedaj, ko je stara 72 let, so jo usmiljeni ljudje vzeli pod streho, kjer zadnje svoje dneve preživlja v zavetišču siromakov. Njeno ime v družbi londonskih mogočnjakov pa je izbrisano in pozabljeno.
Sloveče ime v londonskih bogataških krogih je bilo tudi ime Harry Fenton, ki pa se ga dandanes nihče več ne spominja. In vendar je še pred 20 lebi ta mož bil lastnik mnogo milijonov denarja. Podedoval je koncem tovarn za storjeno obleko.
Lahko se je ponašal, da njegove tovarne delajo obleko za polovico Londona. V svojo nesrečo pa s tem ni bil zadovoljen. Začel je špekulirati z zemljišči, kar pa se mu je vse zapored ponesrečilo. In tako se je zgodilo, da je leta 1934 njegov, nekdaj tako mogočni koncem tovarn za storjene obleke prišel na boben. Njegove mnogoštevilne vile so na javni dražbi prodali in drugi tovarnarji sedaj oblačijo polovico Londona. Na tistih zemljiščih pa. ki jih je bil on nekdaj v 6vojo nesrečo kupil, najbrže nikdar nihče ne bo gradil hiš Sedaj nekdanji milijonar in mogočnik deluje v majhni krojaški delavnici, kjer ima zaposlenih nekaj pomočnikov. Obrt mu pa slabo gre. To bi človek sklepal iz tega: Ko je bil zadnjič kaznovan z globo zaradi nekega avtomobilskega pregreška, svoje globe ni mogel plačati Ln ee je moral dati zapreti v policijski zapor. Še pred nekaj dnevi pa je iz svojega malega žepa v telovniku lahko potegnil cel šop bankovcev, ki so bili vredni celo premoženje. Tudi ta mož je dandanes v Londonu pozabljen.
Tako z denarjem izgine slava in čast tega 6veta.
V berlinskem živalskem vrtu imajo devet slonov. Najmanjši in najmlajši je slonček, ki so mu dali ime »Orje«. Je kaj ljubka in prijazna živalca, ki je te dni bila dve leti stara. Strežaj je mlademu slončku za njegovo dveletnioo prinesel v kletko polno pest banan in pa celo naročje cvetja. Slonček je bil za izkazano pozornost in za darila močno hvaležen. Takoj je z velikim tekom použil banane. Potem mu je strežaj izročil cvetje. Slonček je dostojanstveno sprejel s 6vojim rilcem tudi cvetje ter ga naglo pobasa vase. Bilo ga je za en zalogaj.
Čudovita svetilka iznajdetta
Aparat, hi očisti nesnage vsako reč, zamori vse bacile in zdravi rane
Vest o zdravilni moči ultravioleitnih žarkov je danes znana že v najširših krogih. Komaj posije prvo pomladno 6olnce, že se na vsakem praznsui prostorčku koplje nešteto navdušenih »kopalcev« v 6olnčnih žarkih. V vročem poletju leže z obrazkom obrnjenim proti solncu na morskih in rečnih obrežjih v taki pripeki, da kaplja pot od njih. Videti je, da jim ta solnčna kura ni samo privatna zabava, ampak svela in resna dolžnost. »Solnce eije, torej sem dolžan, da postanem rjav in zdrav«, to je nijhovo geslo.
V Ameriki izdelujejo sedaj znanstveniki in raziskovalci skupaj z glavnim kirurgom Duke-Ho-spitala dr. Berye Harlom novo konstrukcijo svetilke, ki jo moramo imenovati naravnost »čudežni aparate Iznajditelja te svetilke sta dr. Rent6chler in dr. James. Kirurg dr. Hert, ki 6ta ga oba znanstvenika pridobila za novo izjiajdbo, dela 6edaj
Št. 103. Naskok
Ivanhoe, ki bi bil le ...VW rad poslušal, kako se igli spodaj bojujejo, ni opazil, sPIl kako je deklica razbur-jena.
»Ali ee ne prikaže nobeden drugi vodja razen črnega viteza?« je i vprašal.
»Ne, pač pa prav gotovo grad napadajo tudi od druge strani.«
Tedaj je zadonel rog, ki je klical na naskok. Pod velikimi strehami iz močnih hlodov in za mogočnimi ščiti so kmetje in izobčenci začeli na-skakovati grad, noseč v rokah napete loke. Lo-koelrelci so tako natančno streljali no vsak cilj, ki so ga videli, da se nihče ni mogel obvarovali dolgih nevarnih sršenov.
Vendar pa so Front de Boeuf ter njegovi na ta napad tako krepko odgovorili, da je jiodlo nemalo napadalcev, zlasti, ker niso bili tako dobro zavarovani kakor grajski brambovci.
^Saj vendar grajskega obzidja ne bodo mogli s strelicami razde-
. ... ,____T..«nluv> ^Pnrrloi nn Rehe-Un Uni neki počenia Črili vitez!'
jati!« je čez neKaj časa z«godrnjai -----,	' '	' 1
-Viiinr ao ne morem opaž t « je odvrnilo dekle. Strahopefni pes! le ogorčeno zaklical Ivanhoe. »Sedaj, ko je postalo zares vroče, se je pa
nek^m potuhnili«
praktične poskuse v svojem Duke-Hospitalu. Sedaj delajo poskuse že pred širšim krogom strokovnjakov. Uspeh teh poskusov je bil tako sijajen, da eo najresnejši znanstveniki postali na mah navdušeni zagovorniki »čudežnega aparata«.
Izpostavili eo obsevanju s to svetilko vodo, v kateri je bilo vse polno bacilov tifusa. V 8 sekundah so bile vee bakterije mrtve, tako da je bila voda skoro brez vsake žive klice. V 19 minutah razkroje žarki maso črne gline, v 17—35 sekundah pa vsako umazanijo.
Po izvajanjih dr. Harta ima svetilka največ pomena na kirurgičnem področju. Z obsevanjem se namreč doseže, da 6e pri zdravljenju rane za-niore vsi bacili. Seveda je mogoče zamoriti tudi vse bolezenske kali v zraku. Tako si je mogoče predstavljati, kakšnega velikega pomena bo nova svetilka za preprečevanje in zdravljenje bolezni, ki se prenašajo po bacilih v zraku, kot n. pr. hripa, vnetje pljuč, bronhialna vnetja itd.
Zaradi svoje izredne razkuževalne moči bo svetilka tudi izven medicine imela velik pometi, zla6ti tam, kjer je treba jedila obraniti pred bakterijami in kjer dosedanje naprave ne zadoščajo.
Ena najpomembnejših lastnosti te svetilke je njeno izredno hitro delovanje. Zlasti to se je zdelo mnogim znanstvenikom čudno in so izoajdite-ljema ojK>rekali, d« učinki golovo niso dovolj trajni.
Da bi razpršil te dvome, je dr. James popolnoma očiščeno gos obdal z nesnago in pleeoobo in jo nato obseval z novo svetilko. V tem primeru je trajalo obsevanje vsekako nekaj tir, toda potem je bila gos v resnici sveža in popolnoma čista. Da bi vzel kritikom 5e zadnji argument, je dr. James sam s svojo družbo pri kosilu pojedel poprej ob sevano in sedaj še pečeno goe. Kosilo je vsem dobro teknilo.
Iznajditelji ne hranijo ne denarja ne truda, da bi strokovne kroge prepričali o vrednosti te iznajdbe. Morajo pa se mnogo boriti.
Znanost in zlasti medicina je večkrat mnogo bolj konservativna, kakor bi laik mislil. Morda pa ima prav! Sicer pa. kdo ve, kaj je v resnici s to »čudovito svetilko«.
Vlak povozil čredo divjih svinj
Iz Nordhausena v južni Harzi na Nemškem poročajo 10. t. m. tale nenavadni dogodek:
Pri kraju Walkenried se je te dni zgodila tale živalska žaloigra. Velika čreda divjih svinj se je selila od enega krmišča v drugo. Pri tem je divjad morala čez železniško progo, ki drži skozi tamkajšnji gozd. V tistem hipu, ko je čreda stopala čez železniški lir, sta vsak od druge strani prihrumela dva tovorna vlaka, ki sta se srečala na tistem kraju, kjer je žival šla čez tir. Divjad je slepo drvela v smrt. Med njima sta bili tudi dve svinji. ki bi bili v nekaj dneh vrgli vsaka po pet mladičev. Niti ena žival iz vse črede ni ušla smrti. Cesar ni pokončal en vlak, to je zmečkal drugi od druge strani. Ko sta se oba vlaka ustavila, je bilo na progi vse krvavo. Kupi mesa so ležali po tleh ali pa so bili zataknjeni med kolesje lokomotiv in vagOnov.
Buski-sovjetski general maršal Budjeni, ki je slovel kot konjeniški general. Ta mož je tudi padel v nemilost in je bil odstavljen, medtem ko so njegovo ženo ustrelili.
Veliki snežni plazovi v Tairah
Pretekli teden 60 ee v Vieokih Tatrah usdpali veliki snežni plazovi. Dva velika plazova sta zasula cesto, ki vodi v Morske Oko. Plaz je bil tako velik, da je na cesto nasulo enega do 10 metrov na globoko. Zaradi tega je bil po cesti nekaj dni vsak promet nemogoč.
Križanka „Vetihi teden"
Vodoravno: 1. moška oseba iz Jurčičevega romana: Deseti brat, 5. prijetna zabava, 7. večje povesmo slame, 9. širši pojem za družino, 11. del gospodarskega poslopja, 13. skrajšano žensko krstno ime, 14. važnejše mesto pri izlivu reke Kolpe v Savo, 16. nasprotje od civilista, 18. tuja beseda za zagon, 20. večje leposlovno delo v verzih, 22. najdražja tekočina, 23. tovarniška znamka čokoladnih izdelkov, 25. egiptovsko božanstvo sonca, 26. pomembnejši karantenski vojvoda. 28. važnejša državica v Zadnji Indiji, 30. tuja beseda za zgodovinsko razdobje, 31. važnejši kraj ob jugoslovansko-italijanski meji, 32. druga beseda za urjenje, 33. španski narodni junak, 34. eksotična žival, 35. alkoholna pijača starih Slovanov, 36 manjši kraj pri Polhovem Gradcu, 38. navadni števnik, 39. italijanska nota, 40. podzemeljski hodnik, 41. judovski duhovnik, 43. čebelje orožje, 45. večja reka na Nizozemskem, 46. del vodovodne napeljave, 47. večji kraj med Slovensko Bistrico in Mariborom. 48 pomembnejše nemško mesto ob Saali, 50 važnejša kovina, 52. črtica iz Cankarjeve zbirke: Podobe iz sanj.
Navpično: 1 pripadnik stare vere, 2. angleški pesnik groze (1809—1840), 3. tuja beseda za svobodno posestvo v srednjem veku, 4. manjši kraj pri Dolenji Lendavi, 6. manjši kraj med Žužemberkom in Novim mestom. 8. važnejša leposlovna oblika, tO. skrajšano moško krstno ime, 12. manjši kraj jugovzhodno od Novega mesta v Gorjancih, 15. tuja beseda za družbo potujočih trgovcev ali romarjev v puščavi, 17. trgovski izraz za predplačilo, 19. manjše Cankarjevo leposlovno delo, 2t. moška oseba iz Iliade, Priamov sin, 22. tuja beseda za velik, pravokotno grobo obtesan kamen, 24. vrsta domače glinaste posode, 27. švicarski kanton, 29. manjši kra.i jugovzhodno od Maribora na levem bregu Drave. 37. važnejši kraj na Notranjskem, 42 važnejše, mesto v zetski banovini ob Limu, +4. romunska denarna enota, 49. največja reka v scvernovzhodni Afriki, 51. druga beseda za del telesa.
Rešitev križanke: April
Vodoravno: I. Peca, 5 Lom, 8. Urek, 12. iva, 13. Bakar. 14. Ero, 15. Radohova vas, 16. Edi, 18. mamon, 22. ime, 24. vez, 25. arija, 27. Res, 29. Aina Karenina, 32. zid. 33 Smole, 34. Rim, 35. osa, 36. karavana, 41. Velika ravan, 44. Ipi, 45. Pazin, 46. Ada, 48. vid. 40. opal, 53. Eden,
53.	Atika. 56.motika. 57. rak, 39. ol. 60. okoliš, 62. Ufa, 63. Pirencji 65. veliki petek. 73. oda, 74. doza. 75 liana, 76. zona. 77. Potokar
Navpično: I pire, 2. Eva, 3. Cadiz, 4. Abo, 5. Lah, 6 oko. 7. Mav. 8. ura, 9. revir, 10. era, 11. kose, 17. Denis, 19 ara. 20. mir, 21. oje. 23. Menina, 24. Vazov, 25. Ak. 26. A(nton) N(ova-čan), 2« Sama, 30. Adalidi, 31. Iravadi. 33. ski, 37. Mnton) K(odcr), 38. Ra, 39. ar, 40 V(odnik) A(nton), 42. epitaf, 43. na, 44. Ivar, 45 pokop, 47. Dekij. 50 Pali, 51 Amor, 52. Loke 53. Eton,
54.	naš, 58. Kalan. 61. letak. 62. uvoz, 64. Ikar. 66. Edo, 67. Ida. 68. kop, 69 Tzo. 70. Pat, 71. eho, 72. ena
Včerajšnji milijonarji — današnji berači
Tako mine slava sveta!
cija, Trnovo, Sv. Križ, Cerkno. Na 38. mestu je prva furlanska občina Farra. Gorica je na 32. mestu. Izmed slovenskili občin se je odrezal najslabše Bovec, ki je na 40. mestu; za njim sta samo še Krmin in Zagraj v Furlaniji.
Iz porotne dvorane. Zadnji torek je bilo zaključeno izredno porotno zasedanje v Gorici. Na zatožni klopi je sedel bivši sodni kanclist iz Vidma, Italo Girolami, ki je bil lansko leto s streli iz revolverja ubil svojo lastno ženo Virginijo Cian, katere truplo so potem našli v nekem jarku v bližini vasi Brazzano v Furlaniji. Razprava je trajala tri dni. Porotni dvor je obsodil obtoženca na 18 let težke ječe.
G. Verdi: Rigoletio
Premiera ob 25 letnici umetniškega delovanja režiserja Osipa Šesta.
Petindvajsetletnico svojega umetniškega dela je proslavil višji režiser ljubljanskega gledališča g. Osip Šest z režijo Verdijevega »Rigoletta«, opere, ki se posebno odlikuje s teatralno dinamiko in ki je dala zato pravi okvir za podobo režijske kvalitete, kot jo hrani v sebi g. O. šest ter jo v poslednjih letih vso naklanja našemu opernemu gledališču. Oni, ki poznajo in so obenem sposobni prav poznati že od pričetka delo režiserja, so s članki že oživili ta lik odrskega oblikovalca in so obenem še nakazali njega pomembnost predvsem za našo dramsko umetnost. In dasi je res zgoščeno delo O. Šesta v oblikovanju dramske odrske umetnosti, je vendar zaznavno poseglo tudi v našo opero, kjer je zapustilo v svoji dozorelosti vidne sledove. Kot višji režiser opernega gledališča je zastavil O. Šest vse svoje oblikovalne sile, da je pomagal posameznim predstavam k učinkovitosti. In temu režijskemu delu je bilo v prid najbolj to režiserjevo svojstvo, da je znal začrtati predstavi močne zunanje poteze, da je znal razgibati in izrabiti oder in njega vsestransko prostornost, da mu je uspelo graditi prizore v viške; in 6e mu je kje stopilo na pot pomanjkanje jasnega pogleda v glasbeno umetnost, je znal v svojem delu to premoščati, v kolikor je sprejel v pomoč roko dirigentovo, ki mu je pokazala pot čez glavne težave. Zato pa se je toliko bolj pomudil pri posameznem solistu, kateremu je pomagal graditi karakterni izraz njegove vloge, kar je bilo v prid zlasti v operi; saj je tako redko srečanje
igralskega in pevskega talenta v eni sami osebi. Tako je z resnobo in pa tudi z bogatim izkustvom, ki ga je prinesel s seboj iz drame in s študijskih popotovanj po tujini, vedno plodno opravljal režijsko delo v naši operi ter ji s tem doprinesel svoj umetniški delež.
Ta svojstva Ln prednosti je še v posebni meri izrabil režiser v tej jubilejni predstavi, ki je ob takem delu zrasla po zunanji slikovitosti in razgibanosti v nadpovprečje, ko se je prava teatralnost učinkovito gostila zlasti na posameznih mestih (n. pr. prvi nastop Monterona). Mnogo je poživil predstavo tudi nov scenični okvir, ki ga je v stilu zasnoval scenograf ing. Franz z veliko mero predstavi koristne inajdljivosli.
Sicer pa je ta Verdijeva umetnina že tako poznana, da prihaja na naš oder le kot star znanec. v novi obleki. To novost je poleg režije dopri-našala tudi delna nova zasedba solističnih vlog. — Če je kot nekoč podal naslovno vlogo dvornega šaljivca baritonist Primožič (ki šteje to kreacijo upravičeno med svoje najboljše stvaritve), če je v vlogi sestre Sparafucilove nastopila altistka Ko-gejeva in v vlogi Giovanne altistka Španova itd. — smo pa zopet v drugih vlogah srečali nove oblikovalce. Kot vojvoda Mantovanski je nastopil gost tenorist Vičar in bolj kot v igri prijal v pevskem podajanju. Nollijeva je v vlogi Gilde zopet prikupno razvila svoje upodabljalne sposobnosti in izzvala naklonjeno odobravanje. Gost — basist Julij Betetto je izdelal kremenito postavo bandita Sparafucila in mu plastično izoblikoval pevske partije. Impozantno podobo Monterona je izoblikoval tudi gost Marijan Rus, ki je učinkovito in tokrat barvno izenačeno zapel dramatično razgibane speve. — Tudi ostali solisti so bili odrsko jasnejši in zbor je pevsko bolje uspel.
Novo potezo pa je dobila predstava tudi v glasbenem pogledu. Glasbeni del je izdelal in vodil mladi dirigent D. Zebre. Pod njegovo taktirko je dobila celota prav jasno podobo in našla v obrisu dramatičen izraz. Med glavne poteze njegovega oblikovanja pa spada občutno polaganje pretežne važnosti na ritmično sestavino. Tej vlije neko enakomerno neutrudljivost in s tem doprinese k celotnemu izrazu mnogo živahnosti in življenjskosti.
Ugoden vtis predstave je povečal naklonjenost do jubilantovega dela, ki mu dajemo vsi vredno priznanje z željami, da bi se skozi zadoščenje dvigalo vedno kvišku v čim večjo dobrobit naše gledališke kulture.	V. U.
Spoti
Tajnosti finskih uspehov
Prav je, da se še enkrat ustavimo pri rezultatih na Fisinih tekmah v Lahtiju in ob tamkajšnjem življenju. Imel sem priliko nekaj videti in slišati ter se zato ne čudim preveč doseženim rezultatom.
Deset dni sem imel priliko v gozdovih okrog Labtija na s smučinami prepreženih terenih gledati in občudovati vztrajnost in urnost finskih tekačev, katerim še ne bo kmalu enakih. — Kako to, se nehote sprašujem, čeprav že vem nekatere hibe in pomanjkljivosti pri sebi in ostalih naših tekačih, ki na videz in, ob hitrem pregledu store vse za dosego boljših uspehov.
Kar pričnimo s slabostmi: volje manjka vsem, nekaterim je vzrok lastna slabost, drugi zopet nimajo razumevanja za potrebe, ki nastanejo in preko katerih se težko skoplje amater. Tudi v času ko nihče ne misli na sneg in zimski šport, torej od pomladi do jeseni, je treba živeti brez alkohola in nikotina, reden počitek in trening sla izredno važna činitelja.
Pomudil se bom pri Fincih, ker me je zanimalo, kaj delajo, koliko in kako trenirajo; vse te in druge zanimive reči sem skušal zbrati od teh poedincev, okrog katerih se je par dni sukal športni svet.
Presenečen sem bil, ko sem spoznal finski športni duh in žrtve, ki jih doprinaša ta narod za šport.
En tak primer je Essa Rossi, tovarnar, ki zbira za svoje delovne moči samo take, ki imajo voljo do treninga, poleg 6 urnega dela v tovarni. Najprimernejši čas je odmerjen za trening, potem šele sledi delo v tovarni. In to vsak dan; vsak teden pa 2—8-krat daljše (50—80 km) ture. Govoril sera s pomočjo Kuisme z Niemijem, lanskim prvakom v Chamoniju, ki je dejal, da toliko trenira, da dvomi, če je kateri sploh več treniral. Od poletja teče po 2—3 krat tedensko najmanj 50 km. In je bil kljub temu šele četrti, celih 8 minut za prvim, ki je moral biti to pot izredno razpoložen in treniran.
Garmiški prvak Wikltind se je moral zadovoljiti z 21. mestom na 50 km. — Tem velikim razlikam je menda bila vzrok največ maža. — Kaj vse je bilo videti ob progi poleg ljudskih
mas? Skupine in posamezniki, ki so s strahom in nervozo preživljali dolge ure in čakali s celo razstavo smuških maž, pripravljenih za hitro uporabo. — Nadalje so se videle tudi nešportne priprave in stvari, in to brez izjeme pri vseh narodih, saj v gozdu je to prav lahko, ker se ne opazi. Pripravljenih je bilo mnogo parov premazanih smuči, dasi so nam dali na startu na zgornjo stran krivine nalašč za to določena znamenja. Tudi meni se je na progi ponudila takšna pomoč z mažami in dilcami, toda pravil športa sploh ne kršim ,četudi padem za deset mest nazaj. Potreben sem bil pa hudo, saj sem jih dvakrat dal dol in premazal. Premazati pa jih je moral skoraj sleherni, toda malokateri 6am, kar sem sam videl na progi.
Po tekmah pa hočejo dati izdatnega priznanja tem športnikom tako, da so posamezni prvaki prejeli daril do okrog 10.000 din. Zato se jim tudi splača športno življenje in trda priprava. In pri nas? Ako pogledam v prošlost? Pa tudi sedanjost ni mnogo napredovala in zato se je čuditi še vedno močni volji športnikov.
Nadalje sem si na poti domov ogledal in preizkusil finsko »sauno«.
V določenem prostoru so postavljeni nekaki pogradi pod stropom, kamor se vležeš, nakar službujoči s polivanjem kropa po razbeljeni plošči napravi parno kopel. Naenkrat te oblije znoj in para me je, kot nevajenemu, hotela zadušiti. Zato sem jo ubral nižje, da sem prišel do sape. Kmalu sem jo, seveda ob precejšnjem smehu kolega, ubral v »zgornje nadstropje«.
Še malce polije po kuhalniku, da celo Kuisma debelo gleda, a vzdržal sem. Nato se je pričelo še bičanje po vsem telesu; razume se, da sem delal čim bolj narahlo, toda vseeno dovolj, kar je povzročilo pojačanje vročine. Takole kuhan, rdeč ko rak se po 15 minutah predaš v ravnanje in proceduro ženske roke, kar sem sprejel precej nerad, za kar so se pozneje zopet smejali na moj račun. Z mrzlo prho se kopelj konča, po potrebi še masaža, potem pa si telesno med najčistejšimi, tako so vsaj meni rekli. Lahek si ko pero, mišice so kakor voda v gumiju in to vara delajo športniki dnevno ali najmanj trikrat tedensko Pri nas si pa lahko vesel, če se enkrat na teden pod prho zmočiš. — Ta sauna je obenem že prostor in te-
Celje
c Obredi zadnjih treh dni velikega tedna v opatijski cerkvi v Celju. V četrtek in petek se z&žne sv opravilo ob 7, v soboto pa ob 6 zjutraj. Procesija v farni cerkvi bo točno ob pol 6 zvečer i rt gre skozi Gosposko ulico, Dečkov trg, Prešernovo ulico in Glavni trg. Na veliko nedeljo ob 10 slovesna sv. maša, ob 3 popoldne pa pridiga in darovanje za uboge.
c Drevi ob pol 8 bo v Domu v Samostanski ulici redni sestanek Fantovskega odseka Pridite točno in polnoštevilno!
c Važen sestanek članov Nabavljalne zadruge v Celju. V petek 15. aprila bo ob 8 zvečer v zadružni restavraciji važen sestanek vseh članov Nabavljalne zadruge v Celju. Razpravljali bonio o sestavitvi kandidatne liste delegatov in njih namestnikov, ki bodo zastopali naše članstvo na vseh občnih zborih pri centrali v Mariboru. Močan Josip.
c Kino Union. Danes zadnjikrat »Princeza Dagmar« (Miidchenpensionat).
c Branibor je zboroval. V mali dvorani Narodnega doma je bil v petek zvečer občni zbor Branibora v Celju. Predsednik je poročal o delovanju društva od 1. 1935, ko je bilo društvo ustanovljeno. Kljub temu, da imamo v Celju še več drugih 6ličnih društev, je društvo delovalo po začrtanem programu in z uspehom. Predsednik je predvsem poudarjal solidarnost, skupno delovanje Branibora z vsemi narodnoobrambnimi društvi, ki so v današnjem času, ko doživljamo resne dogodke, še posebno potrebni. Blagajnik je poročal, da je imelo društvo 4893 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Osrednjemu odboru je društvo nakazalo 2100 din podpore. Na predlog revizorjev je odbor dobil razrešnico, blagajnik pa pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Kloar, za podpredsednika g. prof. Peter Kovačič, odbornike gg. Bačič, dr. Baudek, Roš in gdč. Zupančičeva. Za preglednike so bili izvoljeni gg. ravn. Černelič, komisar Reja in gdč. Sopejeva.
c Kino Metropol. Danes »Živi mrtvece (kot ciganka Zagrebčanka Mia Čorak).
c Huda avtomobilska nesreča v Drešinji vasi pri Celju. Včeraj okoli 8 zjutraj se je pripetila v Drešinji vasi pri Celju huda avtomobilska nesreča, ki bo najbrž zahtevala mlado človeško življenje. Po cesti iz Žalca proti Celju je privozil težak tovorni avtomobil. Pred Drešinjo vasjo se je prijel z roko zadnjega konca tovornega avtomobila 17 letni sin viničarja Vihernik Anton iz Gotovelj pri Žalcu, ki se je peljal s kolesom v Celje. V Drešinji vasi, kjer je cesta precej ozka, je pridrvel iz Celja osebni avtomobil. Šofer ni opazil kolesarja, ki se je držal tovornega avtomobila, ter ga je z vso silo spodbil, da je vrglo kolo in Vihernika čez cesto. Vihernik si je pri padcu prebil lobanjo in dobil hude notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno in bo najbrž podlegel poškodbam.
Jesenice
Krajevna protituberkulozna liga na Jesenicah bo imela svoj redni letni občni zbor v torek, dne 19. aprila 1938, ob 19 v osnovni šoli na Jesenicah. Na dnevnem redu so običajna poročila društvenih funkcionarjev in volitev novega odbora.
• "' vIz Julijske krajine
Razpisana župnija. S smrtjo blagopokojne-jfa ijisgr. Arka osirotela idrijska župnija sv. Barbare je razpisana. Prošnje s potrebnimi prilogami naj se vpošljejo najpozneje do 23. aprila na prevzv. knezoškofa. Patron idrijske župne cerkve je idrijski rudnik
Duhovniške vesti. G. Zorko Martinčič, vikar na Livku, je premeščen za župnega upravitelja na Srpenico, odkoder bo upravljal tudi duhovnijo Trnovo pri Kobaridu. — Na Livek pride g. Paskval Guvon, ki je dozdaj služboval v Ukvah pod Sv. Višarjami v videmski nad-škofiji.
Družine z mnogimi otroki. Kakor znano podpira italijanska vlada z vso vnemo podvig rojstev. Zato ie zelo naklonjena družinam s številnim otroškim blagoslovom in jim dovoljuje tudi razne ugodnosti pri davkih, taksah, šolninah itd. Skoraj v vsaki pokrajini države deluje posebna Nacionalna zveza družin s številnim naraščajem. Na podlagi podatkov te Zveze je izdala sedaj goriška prefektura zanimiv pregled in statistiko družinskega stanja. Seznam je razdeljen po občinah in pove, koliko družin s številnimi otroki (najmanj 7 otrok) ima vsaka občina in v kakšnem odstotnem odnosu so te družine do ostalih družin v občini. Na prvem mestu stoji občina Col nad Vipavo. Ima 65 družin s številnim naraščajem, ki štejejo 536 otrok. Na drugem mestu so črniče z 62 družinami in 483 otroki, na tretjem jc Anhovo pri Kanalu s 60 družinami in 463 otroki, na četrtem Kal nad Kanalom s 40 družinami in 336 otroki, potem slede Grgar, Kobarid, Štanjel, Berginj, Črni vrh, Komen, Temnico, Grahovo, Čepovan, Šentviška gora, Vipava, sv. Lu-
Hugo Wast:	21
Zlato večnega Juda
»Jasno,« je vzkliknil, »ne morete se kar na mah rešiti svoje gojimske narave. Tudi ne morete takoj razumeti prave judovske duše, jasne in skrivnostne hkrati. Zato se pohujšujete nad tem, kar se vam zdi, da si nasprotuje.«
»Res, nasprotuje si,« je ponovila na tihem.
Čudno naključje 1 Ona, ki je ljubila samostojnost bolj kakor življenje, je čutila čudno ugodje v tem, da jo jc nekdo obvladoval in jo premagoval. Vse njeno življenje je bilo prav za prav neskončna vrsta muh razvajenega otroka.
Nenadno pa je njeno nečimrnost uničilo močno čustvo, podobno ljubezni, in jo spremenilo v poslušno in krotko bitje, da je bila kakor speč otrok.
In da je Kohen ne bi zaničeval, češ da se pretvarja in da je otročja, je skušala svoje razburjenje prikriti.
Uganil je njene misli.
»Ubogo gojimsko bitje! Rado bi vedelo, kakšni smo? Obrni oči sama vase in boš vedela, ne da bi ti jaz kaj razlagal. Toda v tebi je tisto večno nasprotje judovske duše: izbrano ljudstvo smo, hkratu pa ljudje trde pameti. Določeni smo, da bomo zagospodovali svetu, pa nimamo doma. Naša sveta knjiga, talmud, je bolj premetena razprava o trgovini, kakor pa bi jo mogel napisati najbolj prebrisan bankir. Postavljamo oltarje Mozesu, a ni še dobro odnesel peta, že prosimo Arona, naj nam naredi malika. In najvišji duhovnik v Izraelu naredi s svojimi rokami zlato tele. Izrael, glej tvoj bog.«
»Čudno, res.«
»Za vse to je ključ.?
»Pokaži mi na.*
»Judje smo mistiki in verniki, toda naše upanje velja samo bogastvu tega sveta. Ne vemo, da je še kaj več ko to, in smo svoj raj postavili na to zemljo. Bog nas ni ustvaril za to, da bi si osvojili nebo, marveč da gospodujemo zemlji. To je naša vera. Že šest tisoč let upamo na Mesija, našega kralja, ki bo osvojil svet.«
Kohen je opazoval svojo lepo spremljevalko, ki je molčala in imela oči zaprte, tako so jo njegove bleščeče prerokbe zaslepile.
Voz pa, ki ga je vodila njena trdna roka, je požiral vrste hiš, mirne ceste, vrtinčaste velike ulice, parke, ki so polnili zrak s tropskim di-šavjem.
»Ob tej cesti je moja hiša,« je rekel nenadno. »Druga na levi.«
Ni marala poslušati in je vozila po sredi.
»Kaj delaš? Nočeš isti z mano?«
»Ne!«
ti nameravam povedati, ne moreni povedati na
»Da! Zapelji do parka in vrniva se. To, kar cesti.«
»Kaj mi boste povedali? Govorile o Mesiju, ki mora priti. Jaz sem katoličanka in verujem, da je Mesija že prišel in da je Kristus Bog.«
Objel jo je z mračnim pogledom in ji odgovoril počasi, ker ga je njeno govorjenje zadelo v dušo, kakor bogokletstvo.
»Kristus ni Mesija, Kristus je slepar. Pravi Mesija, sin božji, v katerega upamo Judje, ker sc bodo po njem izpolnile obljube, ki jih ima nnše ljudstvo, je tisti, iti mu kristjani pravijo Antikrist, čigar imena pa ne l>o vedel nihče vse do dne njegovega prihoda.«
Dekletu je srce nagleje utripalo. On jo je po-grabil za roko in jo potegnil k sebi oblastno in nasilno, kakor da bi bil njen oče ali gospodar.
»Jaz sem katoličanka,« je ponavljala kar tako, »in verujem, da je Kristus Bog.«
Dal ji je drugi sunek, ki jo je zadel do dna srca, da je začela omahovati:
»Deset gojimskth rodov ni dovolj, da bi s svojo nečisto krvjo izmili eno samo kapljo Izraelove krvi. Ali ne čutiš, kako ti v žilah gori neizbrisni naš ponos, ti, ki si Judinja od konca nog pa do bleščečih las na svoji glavi?«
Marta je molčala, da bi bolje slišala drvenje svojega srca. Res se ji je zazdelo, da je od krsta dalje zmeraj čutila skrit odpor do katoliške vere.
Njegove ošabne oči so metale tako čudno svetlobo, da ga je zaprosila:
»Saj niste vi tisti, ki naj pride v svojem lastnem imenu, kajne da ne?«
Kohen se je izognil norčevanju in odgovoril resno:
»Jaz sem se rodil v Buenos Airesu, Antikrist pa se bo rodil v Jeruzalemu ali v Babiloniji in ženske ga ne bodo mogle pogledati, ne da bi ga vzljubile.«
Na te zadnje besede je zardela in mu odgovorila:
»Kaj veste vi, kaj se godi v ženskih srcih.«
Zdelo se je, da ni zapazil njene rdečice.
Avtomobil se je kakor izstrelek spuščal po Avenidi de Alvear.
»Po tej cesti. Tod bova prišla do moje hiše.«
Marta je ubogala. Čutila se je osamljeno in v njegovi popolni oblasti.
»Druga na desni! To je moja hiša. Živini sam z enim slugo. . Ustavi in izstopiva.«
Voz se je ustavil ln Marta je izstopila zn Kohenom, ki je odklenil hišna vrata.
Stopila sta v svežo in senčnato vežo. Koraki so odmevali po belem in črnem marmorju. Prostor jo bil mračen. Okno je držalo na vrl, kjer je žarelo cvetje glicinij.
»Sedi, Marta. Zakaj Imaš žalostne ln motno oči? Ne boš odložila klobuka ali vsaj rokavic?'
čutila je, da se Izgublja v senčnih pokrajinah, kjer se nI moči ustaviti.
»Ne bom le naučil samo. kod drži pot do moje hiše. Kolikokrat si slišala Jezusovo bogoklelstvo:
Hisfcril
lene, hi sc
NIKDAR NE POSTARA
Nobene gube, nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna In Cista koža mladega dekleta! Videti Je kakor čudež, a trne vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocelac — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Blocel je dragocen naravni pomladiln! element, ki ga mora Imeti vsaka gladka tn napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi tn pomlajuje kožo, ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane.
Čez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in Jasno, da Vam odstrani zajedal ce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet Jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako, se Vam denar povrne.
lovadnica s primernimi prostori in napravami. Poleti imaš za trening boks, rokoborbo, dviganje uteži itd. in vse je bilo v polnem teku in se mi jo zdelo, kot da sem zašel v kak cirkus. Ravnatelj saune mi je sam dobrovoljno vse razkazal, me zapeljal z avtom v svoj hotel in restavracijo, povabil na večerjo ...
Vse to je v veliki meri zasluga Kuisme, ki ! je mnogo govoril; jaz sem samo gledal, poslušal in se čudil, kot se v takih primerih spodobi. Pri nas pa je z njim ravno narobe; povabili so ga, delal in treniral je, vabijo ga šo naprej, toda za dolg in poravnavo se nihče ne zmeni.
Potem sem si ogledal še Nurmija v njegovi trgovini s klubi, čeprav nisem nič kupil, le moje oči so se pasle na tem svetovnem atletu.
Smolej Franc.
Programi Radio Ljubljanai
Sreda, 13. aprila: 12 Za kratek čas (ploščo) — 12.45 Poročila - 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski kone. Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: »Prebujenji)', recitira g. V. Bilcno — 18.20 Olas bone sliko na ploščah — 18.40 Nočni lokalni vlaki (g. Inž. Roglič Stanislav) — 19 N -povedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Mesečni kulturni preglod — 111.50 Sah — 30 Orgelski koncert (g. pr>f. Matija Tomo) — 30.40 Kon oort novskegu zbora »Grafika, — 21.30 Mozart: Kon oert za violino in orkester (ploiče) — ii Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Četrtek, ti. aprila: 12 Virtuozi (ploSčc) — 12.45 Vroine, poročila — 13 Napovedi, 13.20 Ojierna glasba (Radijski orkester) — lt Napovedi — 18 Klavir in harmonij (gdč. Onjozda Molita lil g. Kašknrov Olmitrl.i)
—	18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kola-rič) - 10 Napovedi, jjoročila — 19.80 Nac ura: Športno prodavanje — 19.50 O mednarodni glrnnastifini prirc ditvi (g. Jožo Hvale) — 20 Nastop orgtarsko šole --31.50 Orgle (ploSče) — 21 Koncert Radijskemu orkestra
—	22 Napovedi, poročilu — 22.15 Dvorak A.: Simfonija št. 4 v g-duru (plošče).
Jaz sem Pot, Resnica in Življenje... Ne! No poli, ne resnice, no življenja ni v evangeliju, marveč samo v tisti knjigi, ki je uresničila največji čudež vseh časov.«
»Katera je ta knjiga?« je vprašala Marta in vzela v roke velik, hebrejsko pisan zvezek.
»To je talnimi, naš verski, politični in socialni zakonik, tisočkrat svetejši kot sveto pismo.«
»In kaj tisti presenetljivi čudež?«
»Da se je sto in stoletja ohranil obraz našega ljudstva čist in nepolvorjen. Čudež je v tem, da se petnajst milijonov Judov ni potopilo v dva tisoč milijonih nasprotnikov in se spojilo z njim.«
»Zdi se, da je res čudež,« je dejala Marta.
»Toda,« je nadaljeval, »po zaslugi tahnuda bo to ljudstvo brez doiua kmalu gospodovalo vsem narodom.«
Marta ga je osupla pogledala. Začenjala je verjeti, da bi vse to utegnilo biti res in da bo Argentina še pred Antikristovim časom sužnja sinagoge.
Ni ugovarjala V svojem krščanskem srcu je začutila odpadniški ponos.
Mauricio Kohen je nadaljeval:
»Poslušaj in razumi poti, po katerih bo Izrael prišel do oblasti nad svetom. Boga je dal našemu narodu, smisel za moderna osvojevanja, ki jih ne delaš z močem, marveč z zlatom.«
»Potem bo moj oče lahko kralj.« je rekla ponosno, on pa je nadaljeval:
»Celo v svetih knjigah gojimov ie oznanjeno Tzraelovo zmagoslavje. Jezus jo pri Jakobovem vodnjaku dejal Sainarijnnski; Odrešenje prihaja od Judov. In Pavel, veliki apostol, ponavlja lzaijevo prerokbe: Odrešenik bo prišel s Siona. Največja bitka vse časov bo na italijanskih in nemških bojiščih: Rim proti Jeruzalemu.«
■»Kdo jo bo dobil?«
•Najprej Rim i
"»In potem?"'
»Jeruzalem, loda pomni vedno: ne z mečem, marveč z zlatom.«
Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna
Jakob 9erfjavec
Maribor - Gosposka ulica štev. 9
Telefon 25-80	Na drobno in na debelo
Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača
Specijatiteta: Grenčak m vermut
Svetovno inane nemške znamke
BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrana Id odporno emajiirana, i nezlomljivim okvirjeni dobite po usodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44.
ČOKOLAD^
* ^ 2 Okusoma

MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienilovanjskl oglesl Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
20% popusta
na vse damske plašče, kostume, krila in bluze, boljše in vsakdanje obleke, jutranje in pisarniške halje, otroške obleke i. t. d. nudi
F. I. GORIČAR, Ljubljana, sv. petra (.29.
IE	m	m	2
Pošten šofer
r. dobrimi spričevali, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 663. (a)
Oskrbniško službo
na- veleposestvo — išče ?amskl absolvent kmetijske šole. Ponudbe v upr, »Slov,« pod »Vesten« št. 5793 '	(a)
Službo blagajniiarke
Bil podobno pisarniško Kaposlenje - iščem. Imam meščansko šolo z več leti pisarniške prakso. Zmožna sem položiti večjo Kavcijo. Kdor mi preskrbi primerno službo, dobi lepo nagrado. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Bla-Kajničarka 30« St. 5S15.
\luzbodobe
Knjigovodja-bilancista
ki je obenem dober ko-respondent sprejme In dustrtjsko podjetje v stalno službo. — V primeru osebnega obiska je prinesti s soboj spričevala, -.Ponudbe na tvrdko »Ja-ra« tov, čevljev Tržič.
Mizarskega pomočnika
in vajenca - sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Jože Erzar, Cerklje št. 64 pri Kranju,	(b)
Zanesljiva vzgojiteljica
k trem otrokom do 7 lot, z znanjem hrvatskega in nemškega ali francoskega jezika - so sprejme. Pismene ponudbe na Pu-bllcitas, Zagreb, Ilica 9, pod 494*84,	'	(b)
Hlapca
pridnega in poštenega -sprejmem h konjem. Biti mora vajen tudi drugih domačih del. Predstaviti se osebno. Kari Weital, Ivocenova 12, Maribor.
Trgovski pomočnik
mlad neoženjen po možnosti s prakso pri kožah in usnju se takoj sprejme. Ponudbe na tvrdko Vaclar Vošinek trgovina z usnjem in kožami, Maribor Koroška 13. (b)
Hiša-vila
7 sob, vodovod, elektrika v Bohinjski Bistrici - naprodaj. Polzve se pri dr, Petriču Boh Bistrica
Osemstanovanjska hiša
enonadstropna, na promet nem kraju v Ljubljani, i obrtnim lokalom, gostilno in velikim vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5468.	(p)
UgodnaI
prilika S
Češke Giorgete
po Din 24'— dobite pri
Trpinu - Maribor
Vetrinjska ulica št. 15
Vila na Bledu
moderno urejena v idealni legi, se odda v najem ali proda (tudi za hran. knjižice), ali se zamenja za hišo v kakem mestu Slovenije. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vila na Bledu« št. 5779.	(p)
Graščinsko veleposestvo
blizu Ljubljane, ugodno naprodaj. Vprašati v upr, »Slov,« pod »Edinstvena prilika« P 5809.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki iu gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veloposestva. Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice.
rjTOffnff!
Namočeno polenovko
pri I. Buzzolini, Linger-jeva ulica	(1)
Več m1 smrekovih plohov
in desk ugodno prodam. Kočar Ludvik, Rova Radomlje.	(l.i
Več sto rabljenih vreč
naprodaj. — Prijavite se takoj v upr. »Slovenca« pod »Vreče« št. 5778. (1)
Za Velikonoč
»Kreko« perilo
v ogromni izbiri po najnižjih cenah. Tavčarjeva št. 3	(i)
Mreže za postelje
dobite najceneje pri An-dlovlc, mizarstvo, zaloga pohištva, Komenskega ul. št 34 '	(1)
Polenovko
čokolado za potice, mleti mak, rozine od 10 din kg, jedrca kokos moka med lešniki mandeljni odlične kvalitete: Kovači«, Miklošičeva 32.	' (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej.
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
inaBprotl Gospodarske zveze)
Lepo posestvo
z velikim sadnim vrtom in njivami, tričetrt ure oddaljeno od Ljubljane, vse v najboljšem stanju, naprodaj. Vzame se tudi nekaj v knjižicah Kmečko posojlln. ljubljanske, Poizve se pri Jos. Ora-žom Predovičova ul, 5, Moste.	(p)
Vsled preureditve lokalov dajemo
na
10-507o
vse blago
popusta
K. Soss
Mestni trg 18
Velikonočna
FOTO-PRODAJA
Prilika, ki se ne nudi izlepa!	Ne zamudite je!
Za foto-amaterje: Fotoaparati za plošče 6-5X9 in 9X12
od Din 100-— dalje.
Za zaietnike: Box kamere 4 X 6.5 po Din 60 — za kom.
Box-kainero 6 X 9 po Din 65'— za kom.
Dalje po skrajno snllanl cenit projektorji, povečevalni aparati, kinoaparati, ra7ne foto-potrebščine: predleče, filtri, svetilke, stativi,
kasete, okvirji, skodelice, albumi i. t. d.
Vse to si nabavite, dokler traja zaloga, v
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
(poleg stolnice)
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Suhe gobe
kg 30 din franko poštarina pošilja od 2 kg dalje — O. Dreehsler, Tuzla. (1)
Srajce - kravate
nogavice, spodnje hlače dobite šo vedno najcene-I. Tomšič - Sv Petra cesta 38	(1)
Velikonočne šunke
vina odprta in v steklenicah, krasna darila (ptr-he) najceneje pri Kova-čič ' Miklošičeva 32. (1)
Sveže najfine|ie norveško
ribje olje
b lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
itanoianja
Trisobno stanovanje
sončno, s pritlklinami — oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5790. (č)
400.000 din posojila
iščem. Vknjižba na prvo mesto na veleposestvo. -Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Primo loko« št P 5808	(d>
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksadrova eesta St. 40
kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obvoznice, bone ter sročke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državue razr. loterije
»rs
Harmonij
prodam po ugodni ceni Jegličeva 9, Ljubljana.
srnp^acen pouk * igranju?
loh tekajte bmiptatei rmn
HEjNEL*IMOLD
ds.o.jU/.trernic* v/atb/t
i MARIBOR* io2
Kai vse dobita!
Ševro
Boks
Lak
Serniš
Pitlinge
Gornja dela
Krupone
Nahrbtnike
Kovčege
Aktovke
Damske torbice Damske in moške pasove
in vse čevljarske potrebščine po najnižji ceni Vam nudi tvrdka
FRANC ERJAVEC, Ljubljana
Stari trg 18
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Jožef Sluga
posestnik, bivši župan obč. Sv. Krištof, bivši načelnik šolskega odbora Sv. Marjeta in odbornik Hranilnice in posojilnice pri Sv. Marjeti itd.
po daljšem mučnem trpljenju. 11. aprila ob 15 za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo 13. t. m. oh 11. uri iz hiše žalosti na Sevcah na farno pokopališče k Sv. Marjeti. Rimske Toplice, Brezno, Vrhnika, dne 12. aprila 1938.
Žalujoči ostali.
as
Najprej štedljivost! Gibbs nudi vsakemu, kateri se brije tri rešenja: Milno kremo ugodno rešenje.
Kremo za hitro britje (brez vode in ščetke): hitro rešenje. Milo za britje: poceni rešenje. Ta proizvod se prodaja v okusnem in praktičnem etuiju, s pomočjo katerega se milo lahko uporabi do k konca in se lahko ponovno napolni neštetokrat z milnimi vložki.
150 brijan)
za 10 dinarjev

POUR St RASER SANS	-.
1BBS1
i » U-I BRIJAN JE
niH.aaimm
IBBSj
m n 11111"
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb.
Razno
Kožuhovino čez poletje
sprejme v shrambo. Popravlja in premodemizl-ra po nizkih conah tvrdka Wanek.	(r)
Tudi VaSa obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni
JO S. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica
NAŠE CENE
— naša najboljša rekla m al
Ogromna izbira za Veliko noč damskib klobukov po znano nizkih cenah dobite samo pri
„OREL" Sfi Sv. Petra t13
Puh, perje
gosje, belo, člščeno, puh prima 200 din, polpuh 60 do 90 din, polusivo 25—40 din za 1 kg po povzetju franko Dravska banovina
ADOLF WOLKENSTEIN
Conoplja, Dunav. banov.
(1
Pohištvo
i
Gosposko sobo
jedilnico in spalnico v novodobnem baročnem slogu, kvalitetno delo, brezkonku-rončno, poceni proda Tovarna Malenšek, Celovška cesta 25S.	(š)
kupite najugodneje pri
jaHMaa
Alojzi! Kone, tovarna parketov Mengeš pri Kamniku.	,
Novo došli klavirji
> S t i n g 1« pri M. Bauerle, Maribor, Gosposka ulica št. 56
Za Veliko noč
velika izbira bonbonier, velikonočnih jaje vseh velikosti, čokolada, kanditi, keksi itd. Velikonolna Sunka, kranjske klobase. Specijalno vino Plavat (Dubrovnik), Tomislav letak pivo v steklenicah, za postne dni vsakovrstne ribe
L. UHLER, delikatesa, Maribor
Aleksandrova 13
Favorit
tovarna eikorije in kavinih surovin, Zemna
obvešča svoje odjemalce, da g. Franjo Breznik ni več potnik tovarne in da nima pravice prodajati njenega blaga ali sprejemati naplačil kakeršnekoli vrste.
Najprimernejša darila 30 Veliko noč
dobite pri
Vinko Cunder
torbarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo
Ljubljana, Igriška 3
za dramo
Lastni izdelki. — Sprejema vsa popravila, izvršuje po naročilu.
Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice
nudi najceneje trgovina
H. NIČMAN
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2
Telet. 40-01
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčiž