GLASNIK SLOVENSKI. Lepoznansko-podučen listi Odgovorni vrednik in izdatelj: A. Janežic. Si 12. V Celovcu 15. junija 1859. 3. zv. Vojšakom za slovo. (Zložil Jožef Virk.) ^ V hrambo slavne domovine Klice Cesar svoje sine, Klice hrabra Avstrija. Tak' na noge korenjaki, Slavovencani vojšaki — Za cesarja in Boga ! Ojstre meče opašite , Puške s kroglami nabite, In na puške bajonet! — Ura že slovesna bije, V zraku se bandero vije In krog nja očastva cvet. Srečno, srečno! Bog vas vodi. Desni angelj z vami hodi Ćrez doline in gore! V duhu bomo vas spremljali In po hrabrosti poznali, Da ste sini Avstrije. Za vas bomo mi molili. Ko se hote sereno bili. Sekal nieč bo mah na mah. Da sovražnike pobili. Na vse kraje razkadili Bi kot veter cestni prah. Ko na čelo mir derhali Bote z mečem zapisali, Zopet pridite damo! Da junaške hrabre sine, Sine drage domovine, Z venci slave venčamo. Ce bi pa po božji volji Padli tam na slavnem polji, Vas ne bilo več nazaj : Bodi vaša tovaršija Jezus, Jožef in Marija — Vas spremljaje v sveti raj! Povest od matere. (Poleg Andersena Fr. w€: t. Neka mati sedi žalostna pri postelji ivojega bolnega deteta ; boji se, da bi ji ne umerlo. Dete je bledo kot zid, oči so zaperte, prav slabo sope, le včasih se sliši, kako globoko povzdiha. Vedno bolj se boji žalostna mati za svoje dete. Zdaj nekdo na vrata poterka in revna stara žena stopi v hišo. Žena je bila v plahto zavita, ker zunaj gospoduje huda zima in plahta je gorka. Zemlja je z ledom in snegom pokrita, in burja brije popotniku v obraz. Žena se trese od mraza in ker je dele ravno zdaj zadremalo, gre mati po juhe in jo dene gret za ptujo ženo. Potem se usede spet na stol tik stare žene, pogleda svoje dete, ki tako težko sope Glasnik 1589 — III. zv. 12 184 in ga prime za rokico. „Ali meniš, da mi bo dete ostalo?" upraša mati. „Ljubi Bog mi ga gotovo ne bo vzel." Stara žena — bila je sama smert — je tako čudno glavo nagnila, da se ni vedilo, ali je prikimala ali odkimala. Mati pobesi oči, gleda stermo v naročje in grenke solze ji kapljajo po licih. Glava ji postane težka, tri dni in tri noči ni zatis-nila očesa. Nehote zatisne trudne oči in zadremlje — toda le nekaj trenutkov, pa se spet prebudi in se trese od mraza. „Kaj to pomeni?^' upraša plaha in se ozira na vse strani, ker stara žena je zginila in ž njo bolno dete. Žena ga je seboj vzela. In v kotu se steče zdaj stara ura na zidu, svinec na nji je zderčal do tal in zdaj je tudi ura pri miru. Uboga mati pa teče vun iz hiše in vpije za otrokom. Zunaj v snegu je sedela žena v dolgi cerni obleki. „Smert je bila v tvoji hiši," ji pravi ona, „vidila sem jo, kako je bežala s tvojim otrokom, ona beži hitreje kot veter in ne da nazaj, kar je vzela. „Povej mi le, kod je šla," prosi mati, „le povej mi, in jaz jo bom dotekla. „Jaz vem, kam je šla," ji odgovori žena v cerni hali; »ali preden ti pokažem pot, mi moraš vse pesmi zapeti, kar si jih pela bolnemu detetu. Kaj rada jih poslušam, slišala sem jih že drugot, ker jaz sem Noč; vidila sem tudi tvoje solze, ki si jih jokala med petjem. „Vse, vse ti bom zapela," pravi mati, „samo zdaj me ne mudi, da jo dotečem in da dobim svoje dete." Noč ji ne odgovori ničesar, ona je nema in liha. Mati vije z rokami, poje in joka, in napela je veliko pesem, ali še več solz je najokala. Zdaj pravi Noč: „Pojdi na desno v gozd, tjekaj sem vidila bežati smert s tvojim detetom." Globoko v gozdu se pota križajo in mati ne ve, po kterem bi šla. Ob potu stoji ternjev germ brez cvetja, brez peres — bilo je po zimi — in srež je visil po njegovih vejah. „Ab nisi vidil smert memo iti z mojim otrokom?" ga vpraša mati. „Vidil sem jo," ji odgovori ternje, „pa ti ne povem, kam da je šla, preden me ne pritisneš na svoje persi in me ne ogreješ, ker sicer umerjem od mraza, sicer obledenim." In mati pritisne ternje na svoje persi, tako terdo ga pritisne, da jo ternje rani in da kervave kaplje padajo v sneg. Ternje pa požene zelene popke in jame cveteti v zimski noči — tako vroče je bilo na sercu žalostne matere! in ternje ji pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride k velikemu jezeru, na kterem ni vidila ne barke ne čolna. Voda ni toliko zmerznila, da bi deržala, in tudi ni bila tako plitva, da bi jo mati prebredla. In vendar mati mora priti na uno Stran, ako hoče svoje dete dobiti. Verze se na tla in hoče jezero 185 izpiti — to je pač za enega človeka nemogoče ! — ali uboga mati misli,, znabiti da se čudež zgodi. „To ne gre nikakor!" pravi jezero. //Stoj! znabiti da se pogodiva. Jaz nabiram bisere, in tvoje oči so naj čisteji biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih v mé in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer smert stanuje in kjer goji cvetlice in drevesa, in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega človeka." „0, kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka!" pravi mati v žalosti vtopljena in še huje joka; joka tako dolgo, da ji padete očesi na dno jezera, kjer postanete dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, jo zasuče in kot bi trenil, je bila unkraj vode. Tu stoji čudna hiša, ki je več milj dolga ; človek ne razloči, ali je to obraščen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa prav ničesar ne vidi, ker si je bila oči izjokala. „Tu sem je še ni bilo s tvojim otrokom," ji odgovori stara žena, ki varuje grobe in ki streže cvetlicam v smertni hiši. „Kako si prišla do sem in kdo ti je pomagal?" „Ljubi Bog!" reče mati. „0n je usmiljen, bodi tudi ti! Kje je moje dete?" „Jaz ga ne poznam," pravi starka, „in ti ne moreš viditi. To noč je vsahnilo veliko cvetlic in veliko dreves, kmalu bo prišla smert in jih bo presadila. Gotovo ti je znano, da ima vsak človek ali svojo cvetlico ali svoje drevo, kakor je kdo ustvarjen. So sicer take kot druge rastljine, samo da v njih bije serce. Pojdi in poslušaj, znabiti da spoznaš serce detetovo? Pa kaj mi boš dala, če ti povem, kaj moraš potem storili, ko ga boš našla ?" „Ničesar več nimam, kar bi ti dala," pravi mati, „pa če hočeš, grem zate do konca sveta." „Kaj to meni pomaga?" pravi starka. „Daj mi svoje dolge cerne lase, saj veš, da so lepi, in jaz ti dam zanje svoje sive, to je vsaj nekaj." „Če druzega ne tirjaš, to ti dam z veseljem." In da starki svoje lepe cerne lase in ta ji da svoje kite, ki so bile bele kot sneg. Potem idete v veliko poslopje, kjer so rasile cvetlice in drevesa vse križem. Tu so cveteli hiacinti pod steklenimi zvonci, tu lepe velike potonke. Zraven so rasile povodne cvetlice, ene so bile prav krepke, druge so pa bolehale; polži so lazili po teh in cerni raki so ščipali njih stebla. Ne daleč od tod so stale lepe palme, koščate lipe in gladke platane, in zraven teh melisa in materna dušica. Vsaka cvetlica in vsako drevo ima svoje ime in vsaka rastljina pomeni življenje enega človeka. Človek, čigar je bila ta ali una rastljina, še živi, eden v Kini, eden v Ameriki in tako naprej po vsem širokem svetu. Žalostna mati pa se pripoguje čez vse mlade cvetlice in rastmi Ijine in posluša, kako bije v njih človeško serce. 12* I86 „Tu je ! mahoma zavpije in stegne roko po majhnem podiesku, kteremu seje vidilo, da je bolehen. „Ne pritekni se ga! jo svari starka, ampak vstopi se le sem, in ko pride smert — kmalu mora biti tukaj — ji ne pusti, da bi iztergala to cvetlico. Žugaj ji, da boš sicer vse druge rastljine izruvala, in smert se bo prestrašila. Bogu mora dati odgovor za vse rastljine, kar jih je tukaj, nobene ne sme utergati, preden ji Bog tega ne ukaze." Naenkrat postane mraz po vsem pohištvu in žalostna mati spozna iz tega, da zdaj pride smert. „Kako si našla pot do sem in kako si ravnala, da si prej prišla, kot jaz?'' ,,Jaz sem mati!" pravi ona. in smert stegne svojo suho roko po mali bolehni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skerbno, da se ne dotakne peresca. — Pa smert ji dahne na roke in smertna sapa je merzliša kot burja — roki ji oterpnete. ,,Saj ne zamoreš ničesar zoper mene," ji pravi smert. ,,Pa ljubi Bog premore!" odgovori mati. „Jaz storim le to, kar hoče on, jaz sem njegova dekla, jaz hodim po vse njegove cvetlice in drevesa in jih oskerbljujem v rajskem vertu v neki nepoznani dežeh. Kako se jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati." „Daj mi nazaj moje dete!" prosi mati jokaje. Pa naenkrat zgrabi dvoje cvetlic z rokama: „Daj mi moje dete!" zavpije še enkrat, „če ne, ti izrujem vse cvetHce !" ^ „Ne dotekni se nobene!" ji pravi smert. ,,Ti praviš, da si nesrečna, in zdaj hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti?" „Drugo mater!" ponavlja žalostna mati in spusti cvetlice. „Tu imaš svoje oči" ji reče smert. V jezeru sem jih dobila, kaj lepo so se svetile v njem, nisem vedila, da so tvoje. Tu jih imaš ! zdaj so čisteji, kot so bile poprej, poglej ž njimi v ta globoki studenec! Povedala ti bom imeni teh dveh cvetlic, ki si jih htela izruvati. Njuno prihodnost, celo njuno življenje boš vidila v tem studencu, poglej tedaj, kaj si htela razdjati." Mati pogleda v studenec in vidi, kako je ena cvetlica blagor za ves svet, srečo in veselje trosi krog sebe. — Vidi pa tudi življenje druge cvetlice: skerb in potreba« tuga in žalostjo obdajate. „Oboje se godi po božjem sklepu in po božji volji," ji reče smert. „Ktera teh dveh cvetUc je cvetlica veselja in ktera cvethca žalosti? „Tega ti ne povem,' ji reče smert, „pa vedi, da ena teh dveh pomeni življenje tvojega otroka. Kar si vidila, je bila osoda tvojega otroka, bila je prihodnost tvojega sina." Strahu zdaj mati zaupije : „Ktera teh dveh je moj otrok ? Povej mi ! reši nedolžnost pogube, reši moje dete nadlog, kar sem jih vidila ! Vzemi ga raji in ga nesi gori v svete nebesa. Pozabi vse moje prošnje in vse, kar sem govorila in za kar sem te prosila," 187 »Jaz te ne razuraim," reče smert. „Si hočeš dele nazaj ali ga čem nesli v deželo, ktere ti ne poznaš?" Mati vije z rokami, pade na kolena in prosi Boga : „Vsegamogočni, ne usliši me, če prosim zoper tvojo sveto voljo. Ne usHši mei" In v tihi žalosli nagne mati svojo glavo v naročje in smert gre z detetom v nepoznano deželo. ^ Narodne pripovedke. ^ (Poslal Janko Vijanski.) I. Nedolžna ljubezen. Bile ste dve vasi, edna blizo druge. V edni vasi je bil lep mladeneč^ da mu ni bilo para; v drugi pa je bila lepa deklica, lepša kakor vse pajda-šice. Bila sta pa oba ne le samo lepa v obraz, timveč njune serca so bile še čiste in nepokvarjene. Ta dušna in telesna enakost ju je zedinila tudi kmalo v čisti ljubezni. Razodevala sta eden drugemu svoje čute, in mislila sta, da vSta tukaj na zemlji že v raju. Ali kakor vsako veselje, se jima je tudi njuno kmalo skalilo. Deklica je namreč tako zbolela, da so že vsi mislili, zdaj zdaj bode vgasnila. Mladeneč jo je hodil pogosto obiskovat, in ko gre nekega dne že v mraku svoj pot, ga sreča v hosti belo oblečena žena. Ko vidi, da je tako žalosten, ga vpraša, kaj da mu je ? On ji pove, da je njegova ljuba bolna, in da se zelo boji, da jo bode skoro zgubil. Žena ga tolaži ter mu veli, naj pogleda proti bregu, tam bode nekaj vidil. Mladenec se ozre na breg in vidi dve svetilnici, v edni je lue prav svetlo gorela, v drugi pa že hoče ugasniti. Razloži mu bela žena to tako: „Svetilnica s svetlo lučjo pomeni tvoje življenje. Živel boš, dokler bo ta luč gorela. Una svetilnica pa pomeni življenje tvoje ljube, ki bode kmalo ugasnila. Zamoreš pa vendar jo smerli oteti, ako toliko olja iz svoje svetilnice v uno odliješ, da v njeni ne bode ne več ne manj kakor v tvoji. Polle je pa tudi tebi življenje prikrajšano in umerla bosta oba v listi uri. Reši toraj tako življenje svoji ljubi, če le je volja, kakor praviš !" „„Hvala Bogu!"" vsklikne radostno mladeneč, ter hiti na breg k svelilni-cam. Visele so v zraku, pa niso bile nikjer privezane. Stori, kakor mu je rekla žena, polle pa hiti v dol se zahvalit beli ženi, pa ni je našel več I Zaburjen v misli, kdo da more ta žena biti, ide dalje. Ko pride do vasi, upraša deklo, kije ravno po vode šla, kako se kaj bolnici godi; in ta mu pove, da jej zrnirom boljše prihaja ! Veselo hiti v hišico in se prepriča, da je to res. Deklica popolnama ozdravi in ljubi joj pove, kako jo je ozdravil. Prepričana sta bila, da je bila ona bela žena „mati Božja." Obljubita si toraj, brez da bi v zakon stopila, do smerli si zvesta v ljubezni ostati. Tako jima je prešlo v srečni ljubezni še sedem let. Čez sedem let pa oba na eden dan zbolita in o mraku v tisti uri umerjeta. Ljudje so pravili, da so na bregu dve svetilnici vidili tisti večer, o kterem ste zaporedom vga-snile. Bila sta oba pokopana vštric pred cerkvenimi vratmi in ljudje so 188 hodili k božji službi po njunih gfobih. Iz vsakega groba pa je prirastel ber-šljen in cerkvenih vrat se prijemši jih je obrastel okoli in okoli. Čez leto in dan so izkopali groba. Trupli ste bile že čisto sprahnjeni, serci pa ste bile še cele in iz vsakega je beršlen rasel. Na nekih krajih pa pravijo, da je iz divičnega serca prirastla bela li I j a, iz mladenčevega serca pa rudečaroža. Glejte, tako si misU Slovenec — čisto ljubezen. 11. Ako te jaz ne bi, pa bi te drugi. Nekdaj so potovali po veliki cesti vojaki. Pri cesti pa jo stala hišica revna, v kteri je prebival siromak, ki ni imel drugega premoženja, kakor kočo in edno kravo. Eden od vojökov pa pride k njemu v hišo ter terja od njega kravo. Se ve da gaje prosil siromak, da bi mu jo pustil, ker bi moral, če mu kravo vzame, po svetu beračiti, ali pa lakote umreti. Vojak pa je bil terdoserčen in mu le reče: „Ako ti jaz ne vzamem krave, ti jo bojo pa drugi, ki za meno pridejo." In res mu odžene kravo. Revež mora zdaj za beraško palico prijeti. Ta vojak pa je prišel po smerli v pekel. Ko ga je pa v peklu zmi-rom le eden hudič pehal in tolkel, ga upraša vojak : „Kaj pa da me ti sam pehaš, drugi pa okoli mene stojijo.?" Odgovori mu hudič: „Ako te jaz ne bi, pa bi te drugi!" Za ku neka se ženi. (Isterska narodna pesem; zapisal J. Volci<5.) Jurjeva majčice! Ste li uženila Vašega sinčića? Bim ga ja ženila, Ali neznara za ku. Neženi ga, majko ! Za te jedinice; Aš su jedinice Majk'ne prokšinice; A Jure mlad junak, Jabuka rumena. Neženi ga, majko! Mi za udovice; Aš su udovice. Cerne kukavice; A Jure mlad junak, Jabuka rumena. Neženi ga, majko! Mi za oštarice; Aš su oštarice Zale pijanice; A Jure mlad junak. Jabuka rumena. Neženi ga , majko ! Ni za placarice; Aš su placarice, Zale lajavice,*) A Jure mlađ junak, Jabuka rumena. Neženi ga, majko! Ni za mesarice; Aš su mesarice , Zale lakomice; A Jure mlad junak , Jabuka rumena. Neženi ga , majko ! Ni za tergo vi ce; Aš su tergovice, Gerde oholice ; A Jure mlad junak. Jabuka rumena. Nego ti ga ženi Za te sirotice; Aš su sirotice Pametne divojke. Aš se sirotice Mpj tujicam goje. Aš ti je tujica,**) Vela nemilica ; A one sirote Grozne suze rone; Kada se brez svoje Mile majke goje. , *) Nalajati koga, ausschelten — lajavec , lajavica. **) Tujica je svaki, ki ni od rodbine j hlapci in ^ékle so tuj ice v hisi,. 189 Mythologicne đrobtine. (Po narodnih pripovedkah priobeuje Dav. Terstenjak.) III. O Šetkn. Ti še tana para! je bila navadna nevoljšnica mojega rajnega strica. ^Ko sem jih vprašal, kdo da je še t, so reku: „S e tek je bil v starih časih dober duh, majhen kakor paleč-njak. Naj rajši je čepel v kuhinji v tisti kerničici, kjer imajo sol hranjeno, in se veli solinjak. V kuhinjah štirskih Slovencov najdeš večidel v steno izdolbljeno shrambo za sol. Vendar je tudi rad bival v drugih kotih hramovja, posebno v hlevu pri mladi živini. S e t k u so mogli od vsega, kar so si kuhali ali pekU, najpervije predpostaviti, drugači je napravil, da ogenj ni hotel v peči in na levi goreti, da so se vsi piskri spokali, da so krave kri dojile itd. Ker je bil majhen, se je lahko skril kamor koli, in tu pa lam jo je vsakemu, kteri ga je razdražil, dobro zasolil. Enemu je kapico na streho zanesel, drugemu pipo odškernil, da je vino izteklo in kaj takšnih prevzetnosti več. Tudi sem ču!, da šetki po noči radi odnašajo ponve, pekve, sklede, da si v nj h sladke pogačice pečejo." Toliko so vedli moj rajni stric o šetku povedati. Selka tudi Čehi poznajo. Kaj bi utegnilo ime pomeniti? Misi m, da je korenika šetati, ambulare, der im Hause herumwandelnde Geist. Tudi slari Indi so častili domovnega duha: Kuti-Čaten, malus genius in domo vel borio, od kuta - kulja-kuča, domus, in ča t, ire, ambulare, toraj Čalen-Čet, Set, S eie k. II. O DimkQ. Dim e k je mal saJMv palečniak. Naj rajši je pri voglarjih in v jamah, kjer premog kopajo. Če mu voglarji postavijo vsako večer mleka in kruha, njim drugi dan spet nove žile pokaže. Mislin), da je ime dobil po dimnati barvi, saj se tudi krava temne barve veli dima. III. O Labri. Kakor je D im e k čern in sajav, tako je L aber bel in svetel. Mislijo si ga Pohorci kot malega dedeka. Kdor Labra lepo časti, in mu pod jelo postavi sira in kruha, temu pokaže zlato rudo. Na Pohorji v šentinarlinski fari je kmet z imenotn La ber, po domače Puklavec. Že v „Miltheilunsen des histor. Vereins für Krain" sem Labra primeril indiškernu Rhibu in nemškemu al far. Medžimurci ga imenujejo Belič, kar ravno to pomenjuje, kar Laber. Na kranjskem rimskoslovenskem kamnu je napis : La buro ex voto sacrum, kar pričuje, da so ga ludi že norenski in panonski Slovenci poznah. 190 « ^ Slovnične drobtine. A Daljeć ne pravijo nikjer, ampak: daleč (deleč; Staj. celo dalč; l=u); še le v 2. stopnji se sliši Ij : dalje. Nekteri se derže teg-a vodila: ako izgovarja Gorenec (kranjski) v kaki besedi / razločno, piši //; ako pa izgovarja / kakor tt ali v, ondaj piši le / ali z drugimi besedami: ako se po gorenski ne more reči u ali v namesto /, ondaj piši Ij, drugači pa /). Pa to pravilo ne velja vselej. Gorenec ne pravi: bivi, pivi, živeve, peve ste . . .; pa se vender piše: bili, pili, živele, pele ste . . .; (ne pa: bilji, pilji, živelje, pelje smo...) Pred i pa pred e tedaj to pravilo ne velja; zato tudi ni prav dalječ, ampak daleč (strsl. daleč). Le naslušaj verno, kedar izgovarja Go-teriec daleč (deleč) pa dalje (dalj , delj), pa boš vidil, da / v pervi besedi ni mehak, kakor je v drugi. — Po imenovanem pravilu pišejo tudi po krivem ; alj, dolj, zgolj, namesto : ali, doli, zgoli itd. — Prijatel -tla pišejo eni zato, ker izgovarjajo Gorenci (kranjski*]) ,,pri-jatu" (kakor pepel — pepeu itd.); nekteri pišejo pa prijatelj -telja zato, ker pravijo tako nekteri drugi Slovenci, n. pr. okoli L u tom era prav po staroslovenski. Po tem takom je zdaj — dragi moj „prijatelj!" oboje prav; ako ti pa to ni po volji, z Bogom, dragi moj prijatel!"**) Kniga aH knjiga? Po starsi, je kniga; ali po novsl. je le knjiga. (Okoli Lutom. pravijo kjiga t. j. knjiga). Tako je tudi j30 srb. brv. Glasi se menjajo. Le Slovenci hrvaški, ki izgovarjajo vsak w; kakor n, pravijo kniga. TIsuc — soprag — soproga, te književne besede bi trebalo pisati ili izgovarjati po naše: tisoč[a], soprog, soproga, zato ker se veli po strsl. tysasta***), saprag (tudi sapraž'nik', sapraž'nica) ; srb. je prav pisano: tisuč, suprug-a. Primerjaj starsi, dab', maž', zinati, slov. dob, mož, zinoti (=.ziniti); srb. dub, muž, zinuti (zevnuti). Vendar pravijo Slovenci (po različnih krajih): minul-a-o, muka (qual) mučiti (quälen), suženj, čeravno bi se morale glasiti te besede po zakonu glasoznanskem: minol, moka, močiti (strsl. minai, maka, saž'n'). Minul, muka, mučiti, suženj pravijo namreč tudi po takih krajih, kodar govore namesto strsl, a drugači vedno le o (ne u) ~ razun perve osebe edinske (sing.), ki se nam *] Dolenci ne vsi. — Pis. **) Škoda, da je zginila končnica - e 1 j, ki zvoni prav lepo, malo da ne povse iz navadne slovenščine; ali zdaj, ko obveljuje čedalje bolj vsa slovenščina, obveljuje po pravici tudi ta lepa oblika: učitelj, pisatelj; samo da izgovarjajo nekteri nerodno : učit'lj, učit'lja . . . namesto popolnoma : učitelj, učitelja itd. Nekdo, ki sem mu rekel gospod ^učenik!" kaj mislite kako me je zavernil? „Jaz sera učitelj," ne pa učenik, (da si ni znal, da je učenik (strsl.) = učenec. ***) Starsi, št. je v slov. = e ali pa š [č]: obeštati (obečati:, hostet' (hoče), umirajašta (-ča); cr'kVište (cerkvišče), kr'šten'je (kerščenje) itd. Zakaj je pa počel moj prijatelj pisati „hišča" (hiša), tega ne vem ; po starsi, je „hyza." — Pis, 191 je spremenila v -em. „Železne doslednosti," kakoršne bi radi nekteri, ni menda v nobenem jeziku na vsem svetu. Res je, kar pravi znani pregovor: .Nulla regula sine exceptione." Zakaj ne? tega ne vemo vselej. Včasih je temu krivo blagoglasje, včasih dvojoumje, ki bi nastalo, ako bi se deržal jezik terdo navadnega pravila, včasi pa • . . sam Bog ve, kaj? Marsikaj, ki se zdi nekterim krivo, ni napisano tedaj po nevednosti, ampak holoma, zato ker govore tako ljudje (po posebnem zakonu). Slo v ni čar nima pravice, takih reči popravljati. — Besede tisuč in druge so pa le književne, — torej tudi le književne spake, ki so jih upeljaU nekteri, preden so se počeli učiti glasoznanstva. Tako smo se bili tudi prenaglili, ko smo počeli pisati: zinuti, vzdignuti, zinul, vzdignul itd. Tudi jaz sem bil vmes ; pa sem okrenil berž, ko sem polukal v staroslovenščino , in vidil, da smo . . . zagazili. Po hrv. ali srb. je prav -nuti, zato ker pravijo tudi dub, muž, ruka (strsl. raka) itd. ; ah po naše ni prav. Kdor piše -nuti, moral bi pisali tudi: duh, muž, ruka . . . namesto dob, mož, roka . . . t. j. za starsi, ä vselej u namesto o. — Obliko -noti (ki je pa nekterim lern v peti) rabijo Slovenci ogerski in štaj. (okoli Lulom.) še dan danaanji prav po starem; vsi drugi pa -niti. (Ze spet „nedo-slednosl!") Prijatelj! ni je — ni je na vsem svetu „železne doslednosti.*)" Pa pomisli in tolaži se s tem: saj so govorili tudi Lalinci : oplumus maximus in optimus maximus; eis in iis; — pa svet vendar še stoji, dasi Latincov več ni ! Zarerniti (komu, erwiedern) — kakor berem pogostoma — tega nisem slišal še nikdar. Zaverniti kravo, ali zaverniti koga (zurückweisen mit einer derben Antwort) to pa pravijo. Glasnik iz domačih in tujih krajev. \i Dnnaja. (Konec.) Poleg novejšega jezikoznanstva je toliko gotovo, da je nemščina naj bliža soseda slovenščine in litvanščine, da je bilo to troje nekdaj eno samo. Pri pervi ločitvi indogermanskega izvirnega naroda niso precej postali Slovenci, Litvani in Nemci. Indogerraanski izvirni narod je imel v svojem jeziku lastno posebno obliko , s ktero je pri vsakem glagolu zaznamljal futur. Ta oblika se je glasila v prvi osebi — sjami in je ohranjena v sanskrtu : b u sjam i (bom) od korena b U. Da je futnrno obliko imel izvirni jezik, priča tudi grščina, latinščina , litvanšeina in slovenščina. Tisti narod , ki se je odcepil od izvirnega in ki so postali kesneje iž njega Nemci, Litvani in Sloveni, ki ga t(iraj imenujemo Slovenonemškega, podedoval je to futurno obliko < d izvirnega naroda. Slovenonemci imeli so tedaj svojo lastno *) ,.Ravnosleđnost bi bilo po naše niorda malo bolje kot „doslednost;" toda skovano je ta in ona; ^nedoslednost" zvoni pa vendar malo lepše kot „ne-ravnoslednost." — Pis. 192 obliko za futur. To se da posneti iz tega, đa jo je ohranila litvan-sčina do današnjega dne, in da jo pozna staroslovenščina, čeravno le v malo ostankih. Nemščina res da je nima, ali to še ni dovoljen dokaz, da je ni nikoli imela, zlasti ker se opažajo v njej podobno skrojene gla-golne oblike. V tistem času, ko si moramo misliti, da sta bila namesto dozdanjega enega naroda dva naroda, in to Nemci in pa tisti narod, iz ktereg^ so se naredili kesneje Sloveni in Litvani, in ki ga imenujemo Litvanoslovenskega, v tem Času je imel ta narod še lastno obliko za futur, kajti Litvani in Sloveni sojo imeli tudi še v poznejšem Času. Po glasu lahko da je oslabela že takrat in se glasila kakor — s j o m ali pa že — s j a. Vse govori za to , da je imela v tistem Času pred ko ne tudi nemščina to obliko, ker naj stariša nemščina ne pozna nobenega dovoljnega namestnika za futur, in jezik je viditi tak, kakor bi bil ravno kar zgubil futurno obliko. Ozreti se hočemo malo bolj natanjko na tisto dobo , v kteri se je ločil Slovenolitvanski narod na dva naroda, v kteri so že trije narodi : Nemci, Litvani , Sluveni. LitvanšČina je ohranila do današnjega dne pri vsih glagolih obliko za futur, ta se glasi — s i u; ami se je prenaredil spotoma iz — ara — o m — a na — u, — s j — pa se je zlil v enotni glas s i. Po tem takem se glasi izvirna oblika busjami v litvanščini busiu. Slovenščina je ohranila samo v staroslovenščini fnturno obliko, toda le v nekoliko ostankih, in se glasi — m*; m je postal po glasnih postavah iz — s j in i& (a) iz —^ ami. P« tem takem bi se glasila izvirna oblika busjami v staroslovenskera 6MImi6 (byša), ker korenski U se preminja navadno v ti (y). NemSina nima nobenega ostanka več te futurne oblike , zgubila* jo je še , preden je bil pisan prvi spominek, ki ga imamo načrkanega v tem jeziku. Zdaj se praša: kako pa na-domestujeta slovenščina in nemščina to zgubljeno obliko za futur? Slovenščina — in tukaj se govori samo o staroslovenščini — zaznamlja fiitiir, kakor uči Miklošič v Formenlehre der altslovenischen Sprache, zweite Auflage pag. 170: a) s praesentom , zlasti glagolov perfektiv-nih b) s tem, da se zveze Infinitiv s a) praesentom glagola hmith P) flaq^liTH X) xotith. Slovenščina ima dve vrsti glagolov: perfektiv ne in imper-fektivne. Imperfektivni zaznamljajo djanje, ki trpi in ni dovršeno, perfek-tivni pa momentno dovršeno djanje, ali pa tudi samo nastop djanja, in so toraj ob enem še aoristiČni, Ti glagoli v poznejšem jeziku ne trpe nobenega praesentnega ozira, ker ne izražajo trpeža, njih praesentna oblika služi za futur, njih praeterit je perfekt in celo plqperfekt. Ti glagoli per-fektivni so večidel sestavljeni s predlogi, niso izpeljani in so ravno po sostavi s praeposicijo postali perfektivni, Nesostavljenih debelnih glagolov s perfektivnim pomenom je le malo — izvzemši glagole druzega razreda, kterih infinitivno deblo se končuje na — ha. Debel ni glagoli so večidel perfektivni. Ako hočemo, da postane kak debelni glagol imperfektiven, (če ga, postavimo, kdo hoče rabiti v praesentu), tedaj je treba, da se napravi novo glagolno deblo , kar se godi veČi- 193 del tako da se ojači korenski zlog, post : BHnpnocHie 'spcorrjjers, BHnpamaiere tpcora. V staroslovenšČini se se dela (ist noch im werden) razloček med glagoli perfektivnimi in imperfektivnimi, še ni popolnama pravilo, kajti še jo najti, da praesentne oblike imperfektivnih glagolov zaznamljajo futur, kakor kaže Btpoyiexe credetis ostrom. 8 ; in narobe, da znami praesentna oblika perfektivnih glagolov praeseut, kakor rbiÓH*, pereo , ostrom, 118. — Nemščina — in tukaj se govori samo o go-tiščini — zaznamlja futur a) s praesentnimi oblikami glagolov