PTUJ. 19. JUNIJA 1969 LETO XXII., ŠT. 24 CENA 0,50 DIN azmere a podeželju I razgovora z vašcani je jrali obtožbo, da se vse palo brigamo za podcže- га razmere na vasi. ( dni smo zasledili v in- pativnem biltenu RK OL nekaj več napisanega j o razmerah na podeže- ,Mcd drugim je zapisano, spocifični pogoji na vasi ^jo bistveno manj ugod- i pogoje za življenje kot itna naselja. Zaradi če- f močnejšega odhajanja ii iz kmetijstva, se je iktiira prebivalstva močno cmenila. Med posamezni- sloji nastajajo razlike, ki irajo iz neenakih možno- га pridobivanje gmotnih istev. Dohodek v kmetij- I jc občutno nižji kot v jih panogah gospodar* i Te razlike je treba injševati s tem, da zago- imo kmečkemu prebiva!- I možnost zaslužka v (tijstvu, gozdarstvu in tu- nu. družbenim posredova- m bo treba vsaj omiliti ijodne sofialne posledice trenciacije, ki se kaže v ličnih stopnjah vključeva- v blagovno proizvodnjo različnih dohodkih kme- Predvsem je treba ure- razmere v kmečkem ivstvenem zavarovanju in otoviti pokojninsko zava- anje kmetov. 'ovezanost vaških naselij večjimi središči ponekod ustreza zahtevam sodob- la življenja. Pomanjkljiva iba kmečkega prebival- » in nižja kakovostna ra- 6 storitev ter manj ugod- življenjski pogoji izvirajo orna tudi od tod. Z iz- 'đnjo sodobnih komunika- na tem področju je treba vaška naselja približati me- stom. Kulturne dejavnosti na va- si so pomemben dejavnik pri prosvetljevanju kmečkega prebivalstva. Na tem področ- ju ni usklajene družbene ak- cije. Kmečka mladina ima ena- ke zahteve po izboljšanju življenjskih pogojev, izobra- ževanju, kulturi, telesni kul- turi, rekreaciji in razvedrilu kot mladina drugih socialnih slojev, vendar v primeru z njimi nima enakih možnosti. Ker mladina na vasi več- krat ne vidi izhoda, tudi ne vpliva dovolj na spreminja- nje obstoječih razmer. Pogosto napačen odnos družbe do kmetijstva v pre- teklosti ter navidezna brez- izhodnost in brezperspektiv- nost panoge ustvarja v kme- tu vzdušje nezaupanja, skep- se in negotovost. Vse to ne- gativno vpliva na osebnostni razvoj mladega človeka na vasi. Ta mladina ima obču- tek, da sta njeno delo in njen položaj manjvredna. Hribovski kmetijski pro- stor se nezadržno prazni. Značilna posebnost tega pro- stora je odmaknjenost od sodobnih komunikacij in centrov, kar bistveno slabša življenjske razmere tega kmečkega prebivalstva. K te- mu pa je prispevala tudi ne- naravno razmejevanje kme- tijstva in gozdarstva. S šir- šega družbenega vidika, ta- ko gospodarskega, narodno- obrambncga in kulturnega, je potrebno, da ohranimo na- seljenost v tem prostoru. Hribovskemu kmetu je treba omogočiti specializacijo in modernizacijo proizvodnje ter lažjo komunikacijo z do- linskimi naselji. S tem je treba odpirati večje možnosti za razmah kmečkega turiz- ma, ki bo velikega pomena za celotno gospodarstvo, hri- bovskemu kmetu pa vir po- trebnega dodatnega zaslužka. ZR S seje občiTiske konference ZKS Ormož Ena akcija je vred- na več kot deset Ormoški komunisti so na sobotni seji občinske kon- ference ZK v svojih plodnih, predvsem pa kritičnih di- skusijah ocenili dosedanjo stopnjo reorganizacije zveze komunistov in razpravljali o razvoju gospodarstva v ob- čini. Poleg članov konferen- ce je bil na seji tudi Lojze BRIŠKI, sekretar medobčin- skega komiteja ZK, ter ne- kateri drugi predstavniki družbenopolitičnega in go- spodarskega življenja v or- moški občini. Kruno NOVAK, dipl. oec., sekretar komiteja občinske konference ZKS Ormož je v uvodni besedi podčrtal, da je prva faza reorganizacije or- ganizacije zveze komunistov sicer končana, vendar pa s tem proces reorganizacije še ni zaključen. V bližnji pri- hodnosti bo treba napraviti še nekaj večjih korektur in povečati mobilnost članstva. Akcija sprejemanja novih članov je bila po številu no- vo sprejetih članov dokaj uspešna, vendar je zbudila videz preveč kampanjskega dela. V organizacijo ZK je bilo sprejetih 40 novih čla- nov, pretežno mladine Tem bo treba v bodoče posvetiti mnogo več idejnopolitične pozornosti, saj samo izkazni- ce, ki so jih prejeli na spre- jemu, še niso dokaz njihove popolne idejnopolitične zre- losti. Silvo BEDRAC je kritično ocenil udeležbo na sestan- kih, saj je ta mnogokrat ze- lo skromna. Na sestankih so bile vse prepogoste obrav- nave najrazličnejših materi- alov in resolucij, le redko- kdaj pa so se komunisti iz oči v oči pogovorili o kon- kretnih problemih in delu na svojem delovnem področju oziroma območju, na katere, ga so vezani. Istega mnenja kot Silvo BEDRAC je bil tudi Vlado 02B0LT. predsednik občin- ske konference SZDL Or- mož in zvezni poslanec v kulturno-prosvetnem zboru. Dejal je, da so sestanki po- stali vse preveč debatni klu- bi, ki so imeli v svoji vse- bini premalo ustvarjalnega dela. Kazalo bi podčrtati njegove besede, ko je dejal, da je najboljši idejnopolitič- ni študij analiza tiste prak- se, v kateri delamo in sode- lujemo. Mirko NOVAK: Vloga zve- ze komunistov ni in ne more biti v tem, da o vsem odloča in dirigira, temveč predvsem v tem, da išče najrazličnejše oblike sodelovanja in koor- dinacije, da bi bilo njeno delo, delo drugih družbeno- političnih organizacij in de- lo v naši družbi nasploh — zares plodno in ustvarjalno. Dejal je tudi da bo treba skrbeti za članstvo ZK še v osnovni šoli, ko je treba učencem primerno njihovi starostni stopnji nuditi po- leg splošnega znanja tudi (Konec na 4, straftl) Delovno predsedstvo seje občinske konlerence ZKS Ormož: Milan Ritonja, Terezija Stefančič, Ivan Zidarič in sekre- tar komiteja občinske konference ZK Kruno Novak. Ob krajevnem Pi a i oljcanah V nedeljo se je zbralo v Poljčanah več sto prebival- cev, da bi proslavili dve po- membni obletnici. Najprej so se zbrali v ki- nodvorani, kjer so s svečano akademijo proslavili 50 let Zveze komunistov, sindika- tov in Zveze mladine Jugo- slavije. V uspelem programu so nastopali učnci osnovne šole, pevci in godba na pihala iz Poljčan. O pomenu te zgo- dovinske obletnice je spre- govoril sekretar organizacije Jože Težak. Po svečani akademiji je bi- la žalna slovesnost ob spome- niku žrtvam fašističnega te- rorja, O Poljčanah v NOB je spregovoril predsednik kra- jevne skupnosti Andrej Me- saric. V Poljčane so prvič vko- rakale okupatorjeve enote 10. aprila. Jugoslovanska voj- ska se je že umaknila, za- seden je ostal le most na Dravinji. Nemška patrulja ie krenila od Sokolskega do- ma po peš poti proti mostu. Pri mostu pa je zaregljola strojnica jugoslovanskih stra- žarjev. Nemci so se umaknili na Tušov breg Od tu so po- tem s strojnicami uničili po- stojanko ob mostu. V tej edini borbi jugoslovanske vojske z okupatorjem v Polj- čanah sta padla dva naša borca, eden s Pohorja, drugi iz Prlekije. Po razpoložljivih podatkih sta morala vojaka minirati most. Zal pa so ju Nemci prehiteli. Po okupaciji so prevzeli oblast v Poljčanah nemšku- tarji. Njihova prva naloga je bila odstraniti zavedne Slovence iz Poljčan. Med tem pa so se ti že zbirali in se 15. junija 1941 zbrali na posvetu na Boču. Ta-dan praznujejo Poljčan- čahi kot svoj krajevni praz- nik. 2e naslednji dan so okupa- torji odpeljali prve zavedne Slovence v izgnanstvo. Na železni.ški postaji so jih do- mačini pospremili s pesmijo: »Oj zdaj gremo, nazaj še pri- demo.t Izgnanci so se Iz Srbije vr- nili v svoj rodni kraj. Bili so izmučeni in bolni. Na obrazih se jim je zrcalilo prestano trpljenje. Veselje, da so ponovno med svojimi, je grenila edino misel na ti- ste. ki se niso več vrnili: Vi- rant, Ivan Mesarič, Ritonja, Bogdan Krajne in Bogomila, (Konec na 2. strani) ШШЕ Za čas od petka, 20., do ' "'cdclje, 29. junija 1969. J Prvi krajec bo v pone- I Jeljek, 23. junija, ob 2.44. Napoved: Nevihte bodo 'erjetno od 23, do 26, ju- ' ""ija. Nevarnost toče bo "Woî; 25. junija. Vse osta- , dni bo lepo vreme. ynevne temperature bodo I ®o nedelje, 22, junija, do ' stopinj. Ob nevihtnih ' "îieh se bo temperatura ^гака znižala na 20 sto- , in sc bo do nedelje, 29 'Чп!ја, dvif;nila na 33 sto- " f!ij C. ' Alojz Cestnik stran 2 tednik — četrtek, 19. junijд . SZDL danes v teh objektivnih protislov- jih in konfliktih, ki iz njih na- stajajo, so tudi prava tla za ohranjevanje in rast teženj, da bi upravljanje družbenih za- dev in skupnega dela tako ali drugače premenili v oblike od- tujene oblasti nad ljudmi. Tak- Sne težnje seveda ogrožajo sa- moupravne politične pridobitve naše družbe. Tako je danes na tej osnovi v družbi poglaviten konflikt med birokratizmom in samoupravljanjem in tež- njami, da bi ohranili birokrat- ÍCO — etatistične pozicije, da bi zadržali samoupravni raz- vo jv celoti in ie na posamez- nih področjih družbene dejav- nosti itd. Del tega so tudi po- javi v posameznih delovnih organizacijah, ko si posamezni- ki ali skupine prilaSčajo pra- vico. da odločajo namesto de- lovnih ljudi. Vzroki za pojave, kakrSni so biil pri nas v zadnjem času, na primer nastopi delavcev v podjetjih, nastopi študentov, prosvetnih delavcev itd ., so v tem. da so se nakopičile teža- ve v družbenih razmerah, v šolstvu, kulturi, da teh proble- mov nismo mogli dovolj na- glo urejati, da nastajajo neo- parvičene socialne razlike, da se nagrajevanje po dalu ne uveljavlja dosledno itd. Ti po- javi so po svojem družbenem bistvu nov odraz konfliktov med birokratizmom in samo- upravljanjem, njihov skupni imenovalec in protest zoper prepočasno prilagajanje politi- čnega sistema že doseženi sa- moupravni zavesti, protest zo- per prepočasno in premalo u- činkovito razvijanje samou- pravljanja ter protest zoper deformacije v tem sistemu. Razni konflikti nastajajo tudi zato, ker hkrati z urejanjem materialnih in drugih vprašanj ne razvijamo in ne izpolnju- jemo tudi xistrenzih samou- pravnih odnosov. S tem omo- gočamo, da nastajajo nova ža- rišča odtujene politične moči celo v tistih oblikah organiza- cije družbe, ki bi morale omo- gočiti prehod iz oblike držav- nega upravljanja v samou- pravno obliko. Ker družbeno političnim silam, ker samou- pravljavce mmarsikaj ni jasno in prikazana prava narava stvari, lahko birokratske sile take napore, ki dostikrat vidi- jo le delno rešitev problema, sprevračajo v spodkopavanje samoupravnih poti. V tokove družbenega življenja se vklju- čuje čedalje več ljudi, družbe- no politično delo je tudi po vebini čedalje bolj pestro in hkrati bolj zahtevno. Naš druž- beni sistem odpira čedalje več- ji prostor, da se lahko izrazi- jo posamezni ali skupinski in- teresi delovnih ljudi. Ob tem pa so očitno še zelo revne de- janske možnosti, da bi razne dr^ižbene pobude in zahteve, rojene v samoupravni praksi, dobile obliko učinkovite samo- upravne akcije za rešitev kon- kretnih vprašanj. Politična praksa nasploh pa tudi obsto- ječe institucialne oblike niso dovolj razvite in usposobljene, da bi od pobud prihajali do konkretnih odločitev in da bi samoupravljavci tudi sami, hkrat z družbeno kritiko pre- vzemali nase odgovornost za rešitve. Nastopi proizvajalcev, prosvetnih delavcev itd., so marsikdaj posledica slabega delovanja sedanjega instituci- alneaa istema in ne zgolj po- manjkanja materialnih mo- žnosti — posledica dejstva, da se samoupravna pobuda težko prebije do odločitve v delav- skih svetih, sk^foščinah. skrat- ka nasploh težko prebiie do odločujočih stopenj politične- ga oziroma samoupravnega od- ločanja. (Nadaljevanje prihodnjič) IZJAVA Na seji skupščine občine Ptuj dne 4. junija t. 1- je od- bornik Zdravko Turnšek pred- lagal prenos ustanoviteljskih pravic, ki jih ima skupščina občine Ptuj do TEDNIKA na obč. konferenco SZDL ter, ka- kor je poročalo Delo, ustano- vitev zavoda za informacije, v katerem bi naj bila radio Ptuj in Tednik. Ugotavljamo, da zakon o za- vodih ne omogoča prenosa u- stanoviteljskih pravic na dru- go pravno osebo. Ne da bi se spuščali v logič- nost drugega dela predloga, po katerem bi naj bila ustanovi- telj novega zavoda za informi- ranje obč. konferenca SZDL — predlog pa ie bil podan skup- ščini oljčine, izjavljamo, da sta za realizacijo takšnega predloga neizogibno potrebna pristanka obeh delovnih skupnosti, brez katerih tudi SO ne more v tem pogledu ničesar sklepati- Takšnega pristanka predlagatelj nima, oziroma natančno ve, da sta delovni skupnosti radia Ptuj in Tednika proti nasilne- mu tlačenju njunih delovnih skupnosti v novo organizacijo, ker to nima nič skupnega z zakonitostjo, samoupravljanjem in socialistično demokracijo. Novinarji smo odločno pro- ti vsakemu nedemokratičnemu združevanju kolektivov. Zahte- vamo tudi pravno ureditev sta- tusa ptujske radijske postaje- Anton Bauman, Ivo Ciani, Franc Golob, Bogo Hmeli- na, Franc Plohi, Jože Slodnjak, Marjan Šneberger, Roman Zavec- Ptuj, 17. junija 1969 Ob krajevnem prazniku v Poljčanah (Nadaljevanje s 1. strani) Cilenšek in drugi. Po razbitju prve skupine, ki se je prvič sestala na Po- horju, se je rodila druga, ki jo je vodil Alojz Platinovšek iz Rogaške Slatine. Toda tu- di ta je dočakala kmalu svoj konec. Glavni krivec je njen ustanovitelj Platinovšek. Ta je padel Nemcem v roke in nato po trpinčenju podlegel okupatorju. Postal je izda- jalec. Izdal je vse, ki so z njim sodelovali od Rogaške Slatine do Poljčan in še dlje. Z gestapovci se je vozil iz kraja v kraj in izdajal vse, kar je vedel. Žrtve njegove- ga izdajstva so bili Martin Catorič, Anton Detiček, Ma- rija, Anton in Franc Zorko, Herman Dajčman st., Anica Dajčman, Marko Žitnik in drugi. Pa tudi njemu okupa- tor ni prizanesel. V letu 1942 nejše revolucionarno рп. nje na tem terenu. Toda v letu 1943 se odpor ¡^ okupatorju močnje ra^ Jeseni leta 1943 se je za^ v Poljčanah formirati Ољ ' bodilna fronta. V začetkui ta 1944 je bil v Medved gorci sklican prvi širši stanek OF. Na sestanku, izvolili odbor, v katerem' bili: sekretar Anton Medvj vojni referent Stane Maroi referent za propagando p. vie Pristovšek, referent \ gospodarstvo sta bila Hini Rigler in Stefan Urlep, je kretarka LM Slovenije j Poljčane pa je postala Em Medved. Glavne naloge «l bora so bile organizirani ljudi proti nemškemu osvj! jalcu, povezava z odbori, sosednjih krajih ter pridoiii, vanje hrane, materiala, obit ke, obutve ipd. Na proslavi ob 50. obletnici ZKJ je zapel poljčanski pev- ski zbor je bil v mariborskih zaporih ustreljen. Ze v prvih dneh okupacije je z zavednimi Slovenci so- delovala tudi Genovefa Ko- vač iz Maharske vasi. Pri njej se je oglasil marsikdo, ki je bil potreben pomoči. Med njimi je bil tudi Zvon- ko Sagadin-Jurij. Zaradi do- mačih izdajalcev se je Kova- čeva kasneje preselila v Lemberg, kjer je nadaljeva- la s svojo aktivnostjo. Nemem je tako v začetnih udarih uspelo zadušiti moč- Boč in okoliški gozdovi s bili precej pripravni za par- tizanstvo. Tako je že v 1er. 1943 na Boču postavil ko:- ajnski odred močne posto- janke. Skratka, vse bolj i' bolj se je na širšem podreti ju Poljčan čutila organiziK', nost proti okupatorju, ki iivanje podatkov, ki so po- trebni za opravljanje njiho- ve družbene funkcije. Gle- de na to bo treba podrobneje precizirati poslovno tajnost. Tisk, radio in televizija in druge oblike informiranja pa morajo biti odprti za mnenja, sugestije in kritiko delovnih ljudi in njihovih organizacij. JAVNOST SZDL priporoča predstav- niškim in drugim organiza- cijam, je rečeno v telcstu, da v svojih aktih določijo po- stopek in naloge za realiza- cijo načela o javnosti dela. posebej pa javno.sti informi- ranja. SM V našem sestavku o nu Slodnjaku v prejšnji Vilki TEDNIKA se glasi gi odstavek pravilno ta ... Starši so spadali trdnejše kmečke dr^ vendar je imel v svojeiï di ju prav tako velike ne probleme kot marših drugi Slovenjegoričan. fgpNlK — ČETRTEK, 19. JUNIJA I9Ç9 STRAN 9 10-letni jybÜej nižje glasbene šole v Ormožu jzrcdno akustično grajsko jvoriŠČe v Ormožu je bilo mi- četrtek prizorišče in go- jjltelj nad vse uspelega glasbe- i,j„a dogodka, ki je bil posve- ^ifn jubileju 10-letnega delovanja nižje glasbene šole Ormož- V slavnostnem koncer- (Ц so se nam predstavili s svo- jimi glasbenimi točkami učenci glasbenih šol iz Maribora, Ptu- ¡"a, Ljutomera, Ormoža ter pevski zbor osnovne šole Or- mož — pod vodstvom Milene Moravec. V dotakrat še kar zadovolji- vem številu poslušalcev so bili na koncertu tudi: prof. Jože GREGORC, Vlado GOLOB, direktor glasbenega centra iz Maribora, Stane STANIČ, pe- dagoški svetovalec iz Ptuja, Franc NOVAK, predsednik SO Ormož, Danilo JELEN, tajnik SO Ormož in drugi vabljeni »osti. Prvi ravnatelj šole, Avgust LOPARNIK, se sveča- nosti žal ni mogel udeležiti- Franca NOVAKA, ki je bil^ ob ustanovitvi nižje glasbene šole župan ormoške občine, je na svečanosti zastopal sedanji žu- pan Franc NOVAK; (V ormo- ški občini je namreč zanimivo, da sta bila v zadnjem času v funkciji predsednika občine kar (dva. Novaka In povrhu še oba Franca. V zadnjem času je pri- šlo zaradi tega tudi do precej neprijetnih zamenjav). Vabilu na koncert so se odzvali tudi nekateri bivši učitelji, ki so pred leti poučevali v glasbeni !oli. Med njimi smo lahko sre- čali: Antona HORVATA Iz P-uja, Slavka CIMERMANA iz Radgone, Janlja ŠKRAJNERJA iz Ljutomera, Elo ŠTO K EL J Iz Središča in Dušana KOŽARJA iz Ormoža. O zgodovini šole In glasbe- nega življenja nasploh je spre- govoril Alojz KRAJNCAN, ravnatelj nižje glasbene šole, ki je med drugim poudaril, da se- Ssjo začetki organiziranega glasbenega življenja na tem ob- močju v leto 18S6, ko smo poznali posamezne glasbene sl^uplne, med katerimi so bile täkrat najbolj poznane: Dogši y I.itmerku. Kocjani v Središču GolubičI v Križovljanah. Približno deset let pozneje se l^liko srečamo tudi z godbo, ki je vodil Domlcljan SERAJ- '^IK, takratni nadučltclj. Tudi začetki čitalniškega pev- '"^cga zbora so vezani na leta 1^56 58. V začetku našega sto- letja je vznikel iz vrst sloven- SKih uradnikov, učiteljev, obrt- nikov in trgovcev salonski "■"liester, v katerem Je sodeloval ^'ii eden sedanjih najstarejših Ormožanov, Alojz BLAGOVIČ. f večjimi ali manjšimi prekl- "'tvami so se tradicije glasbe- "^bii življenja ohranile vse do °3ndanašnjih dni, ko slavimo 10 letni jubilej tega pomem- učno vzgojnega zavoda, ie od ustanovitve pa do da- vzgojil že okrog 1350 mla- .glasbenikov, od katerih se je precej posvetilo poklicu glasbe, nekateri pa so še v srednjih glasbenih šolah aH pa študirajo пг. akidemljl za glas- bo v Ljubljani. Velikega pome- na In ne za podcenjevati pa je občutek, ki so ga ob tem dobili starši, ki se čutijo dolžni, da omogočijo otrokom vsaj osnove glasbenega življenja. Izredno uspel koncert naŠih najmlajših glasbenikov v Or- možu je pokazal, da smo si us- peli pridobiti naraščaj, vpra- šanje pa je le, če ga bomo znali ohraniti In spodbujati, da nji- hovi Instrumenti po končanem šolanju ne bodo za vedno utih- nili. Po konceitu je bilo družabno srečanje članov kolektiva, biv- ših učiteljev in gostov- Tu je bila izrečena tudi misel, da bi naj tovrstna glasbena srečanja postala tradicionalna in trdna vez med mladimi glasbeniki. Članom šolskega kolektiva: Alojzu Krajnčanu, ravnatelju ter učiteljem Jožici DOGŠA, Alojzu COPOT, Zinki PAVEL in Nadi KRAJNČAN — poleg šopkov in daril, ki so jih pre- jeli na prireditvi, tudi naše če- stitke in tudi v bodoče mnogo učno vzgojnih uspehov! Prireditev je vodil in pove- zoval s spremno besedo Bojan OBERČKAL. J- S. Naša pisma Zlatka Rumcž iz Poljčan pi- se: Srečanje s književniki Pionirji poljčanske šole smo se udeležili tekmovanja za br.il- no značko. V četrtek smo bili vprašani vsebino del, katera smo prebrali. Povedali so nam, da bo podelitev bralnih značk v torek In da bodo prišli tudi na- ši pesniki in pisatelji, ki bodo brali svoja dela. Za slavnostni dan smo pri- pravili lep program. Nastopil je naš pevski zbor. Ivica Juhart je zaigrala in zapela dve pesmi. 2nidarjev Roman je tudi z.iigral dve pesmi in nazadnje so pio- nirji še zaplesali. Sedaj je napočil n.x¡lepsi tre- nutek. Pesnik Kajetan Kovič nam je prebral nekaj svojih pes- mi. Pisatelj Tone Sellškar je pre- bral odlomek iz otroških let. Kadar je bil poreden, so mu do- ma grozili, naj le malo poča- ka, pa mu bodo že v šoli pa- met solili, a ne s soljo, amp.ik s palico. Nekega dne je učitelj obesil na tablo veliko sliko, na kateri so bile narisane raznovrstne pti- ce. Vzel je palico z mize, da bi jih z njo lažje kazal. Tone se je ustrašil in zbežal skozi vrata. Na hodniku ga je zgr.ibil šolski sluga in ga prlvedel nazaj v raz- red. Učitelj ga je prijazno vpra- šal, zakaj jo je pobrisal. Odgo- voril mu je, da se boji palice, ker so doma rekli, da mu bodo v šoli s palico pamet solili. Do- bri učitelj se je nasmehnil In mu dal palico, da je pokazal vse ptice, katere je poznal in pove- dal, kako se imenujejo. Pisatelj Anton Ingolič je pre- bral svojo partizansko črtico, za zaključek pa še pesnik Niko Grafenauer nekaj šaljivih pesmi. Vsi smo z zanimanjem poslu- šali In si vtisnili v spomin. Bral- ne značke nam je delil pisatelj Anton Ingolič, ker se po njem imenujejo. Podeljene so bile: Cicibanove. bronaste, srebrne in zlate Ingollčeve bralne značke. Z značkami na prsih smo srečni in ponosni odšli domov. Sedaj sem dobila še večje ve- selje do branja. Upam, da se bom drugo leto spet udeležila tekmovanja za bralno značko. Zlatka! Verjemi, da me je tvoje pismo Izredno razveselilo, ker je prvo iz tvojega kraja. Srečanje z n.xšimi književniki ti je bilo posebno doživetje in tudi spodbuda k branju. Spozna- la boš, da ti je prav knjiga tista dobra prijateljica, ki te zvesto spremlja ter poučuje in ti polni srce. Lepo In zanimivo znaš pisa- ti, Zlatka, in pričakujem, da se boš še oglasila. ZA ROJSTNI DAN Veste, te dni praznuje moja mamica rojstni dan. Spodobi se, da jI napišem nekaj vrstic. Moja mamica je zelo marljiva. \'sak dan gre v službo. Popol- dan, ko se utrujena vrne do- mov, se je vedno oklenem In Dotem se pogovarjava. \'e znam napisati, kako srčno j*^ ljubim. Ob njenem rojstnem dnevu obljubljam svoji mamici, da se bom pridno učila in jo zares vse ubogala. Pa še tole pesmico sem napi- sala za mojo mamico: Ko zjutraj sonček izza hriba pomežika In vrh Ojstrovca v žarkih se svetlika, tedaj že mamica ob delu se vrti pripravljati za šolo se hiti. Danes moja mamica svoj rojstni dan praznuje, vem, da od mene nič posebnega ne pričakuje. Nekaj pa vseeno bi ji rada poklonila. Mnogo sreče, šopek cvetja In poljubček, to vsa moja so darila. Lep pozdrav! Alenka Simonič, Vintarovci Alenkica! Tvoje pisemce ob- javljam s prav posebnim vese- ljem, ker upam, da ga bo tudi tvoja mamica prebrala in bo — srečna. . Dobra deklica ostani, saj veš, da večjega darila za tvojo ma- mico sploh ni. Bodi ji zlati son- ček in jo nenehno ogrevaj s tvojim vztrajnim delom in z uspehi, s tvojo mladostjo in s tvojim zdravjem. Alenka! Najprej te lepo po- zdravljam. To je moje prvo pis- mo, ki sem ga napisala. Skoraj bo konec šole. X'e^c- lim se na počitnice. Vsi šolarji nismo veseli. Nekateri so ža- lostni, ker imajo slab uspeh. Že- lim ti vesele počitnice. Zdenka Kelenc, Sodinci 46 Zdenka! Iz tvojega pisma vi- dim, da si dobra učenka, ker se lahko veseliš počitnic. Ti ni- si med tistimi šolarji, ki ob kon- cu šolskega leta žalostno gledajo in se jezijo na ves svet. Tudi jaz ti želim lepe počitnice In srečen povratek v šolo. Vse tri današnje sodelavke pri X'\ŠIli PISMIM Iskreno po- zdravljam, ALENKA Desetletnica dnevnika Privredni pregied Pred kratkim je slavila re- dakcija Privrednega pregleda desetletnico izhajanja svoje- ga lista kot dnevnika. Prej je izhajal kot tednik, še po- zneje vsak tretji in pozneje vsak drugi dan. List si je pridobil med go- spodarstveniki širok krog bralcev, nepogrešljiv je tudi za politične in družbene de- lavce. Med svojimi sodelav- ci je zbral znane gospodar- ske in druge strokovnjake. List informira svoje bral- ce o vseh važnejših dogodkih v domačem in svetovnem gospodarstvu ter z vsem, kar je s tem v zvezL Redakcija pa posveča vso pozornost tr- žišču, konjunkturi, ponudbi in povpraševanju zahvalju- joč široki mreži svojih so- delavcev v vseh večjih me- stih in industrijskih centrih. V listu je mogoče najti in- formacije o svetovnem de- viznem tržišču, o monetarni politiki, kreditih in bančni- štvu, o deviznih in zunanje- trgovinskih režimih v raz- nih deželah ter o zakonodaji ter o njeni pripravi. Interesentom pošilja re- dakcija pismene odgovore na vprašanja s področja delova- nja delovnih organizacij, ki jih pripravljajo znani stro- kovnjaki. PP V Loporju podelitev Ingoličeve brolne značke Zanimanje za Ingoličevo bralno značko med učenci osnovnih šol v bistriški občini je izredno narastlo Tekmo- vanja na osnovni .«oli Gustava Siliha v Laporju se je ude- ležilo več kot štirideset učencev. Rezultat tekmovanja je, da je Ingoličevo bralno značko dobilo štirideset učencev (od cicibanove do zlate). Posnetek prikazuje učence, ki so si s svojim znanjem in branjem de! domačih avtorjev zaslužili Ingoličevo bral- no značko. Kot gosta sta bila na posebni svečanosti, i-a kateri so s kuliurnim programom nastopili učenci šole: Viktor Suša (levo), predsednik temeljne izobraževahie skupnosti Slov. Bistrica in Zvonka Jedlovčnik (skrajno desno). Ob njej je ravnatelj osnovne šole Gustava Siljha, Ferdo KljuCevšek. 600 MLADIH JF ZAPELO V SLOVENSKI BISTRICI v nedeljo, 15. 6. 1969, se jc v avli osnovne šole Pohorski odred v Slov. Bistrici zbralo nad 6C0 pionirjev In mladin- cev. v organizaciji temeljne Izo- braževalne skupnosti je bila to edinstvena pevska prlrculrer pred sicer maloštevilnimi gle- dalci. Namen srečanja mladih pevskih zborov je bil v popol- nosti dosežen, saj so vsi poka- zali solidno kvaliteto. Izobraže- valna skupnost v Slov. Bistrici pripravlja novo srečanje, v ka- terem bi naj sodelovali tudi mla- dinski pevski zbori iz delovnih organizacij in aktivov ZM. Viktor Ilortat STRA h 10 tednik — četrtek, 19. julstij^j ¡ kaj je pokazala neuradna anketa v slove^jskih goricah? (Nadaljevanje in konec) 7. Anketirana naselja so tudi do 9 kilometrov oddaljena od šol, krajevnih uradov, zdrav- stvene postaje, prosvetnih dvo- ran, pošt, od javnega kopališča v Juršincih ter od drugih ob- jektov, ki so pomembni za živ- ljenje v teh krajih. Nekoč je bila v teh krajih močno raz- vita domača obrt, do današnjih dni je skoraj 80 odst. izumrla. 8. Navedena hribovska nase- lja so nekatera tudi do 4 kilo- metre oddaljena od makadam- skih cest, na katere jih vežejo blatni klanci In kolovozi, ki so v deževnih dneh skoraj nepre- vozni tudi za konjske In vo- lovske vprege, da motornih vo- zil sploh ne omenjamo. 9 Prebivalci iz tega območja Slovenskih goric si skupaj s so- sednjimi kraji že nekaj let, žal, brezuspešno prizadevajo, da bi asfaltirali cesto Ptuj—Gomila— Radgona. Več razgovorov, ne- kaj tudi na širšem nivoju, je ro- dilo le določene sklepe in oblju- be in nič drugega. Za ureditev makadamske ceste Cerkvenjak— Siavštna—Gomila so predvsem v zadnjem času že precej glasno zainteresirani občani iz Cibine, Kokolajnščaka, Slavšine in Smo- lincev, seveda pa ima ta cesta tudi širši družbeni pomen. 10. Ena Izmed ugotovitev an- kete je tudi ta, da je pri anketi- ranih 500 kmetijah še vedno približno polovica stanovanjskih in gospodarskih poslopij kritih s slamo in primitivne izdelave (butane iz ilovice). 11. Neuradna vačka anketna komisija si je ob navedenih po- kazateljih postavila vprašanje, kje so vzroki navedene zaosta- losti in kakšni so izgledi za iz- boljšanje stanja. Od 2500 pre- bivalcev, ki so živeli v anketi- ranih naseljih leta 1946, jih je ostalo danes le še okrog 1500. Doraščajoča mladina se je zapo- slila v industriji, v zadnjih ne- kaj letih pa je vse pogostejši od- hod v tujino. Na kmečkih go- spodarstvih ostajajo ostareli ob- čani, ki so v največ primerih potrebni družbene pomoči. Po- stavlja se vprašanje, kaj bo s te- mi ljudmi, kdo bo skrbel zanje, "kdo bo skrbel za obnovo izroje- nih vinogradov in sadovnjakov, skratka, kdo se bo zavzel za živ- ljenje v teh krajih in če se ne bo nekaj spremenilo, komu bo- mo očitali ne preveč razveselji- vo usodo ljudi v teh krajih. Redni gostje slovenjegoriških kmetij so le inkasanti za elek- triko, dimnikarske storitve, za- stopniki zavarovalnic, davčni izterjevalci, potujoči goljufi, ki ilegalno prodajajo razno trgov- sko blago, nekaj let nazaj pa bi lahko na prste ene roke našteli obiske poslancev in drugih glas- nikov ljudstva, ki bi morali imeti vsaj moralno odgovornost, da bi vsaj z besedo potolažili strpne in nestrpne občane. Vča- sih so se našli posamezniki, ki so prišli obliubiiat in tolažit, danes tudi teh ni več. Navedene anketne podatke so zbrali in sestavili: Alojz ŠA- LAMUN h Smolinc, Franc PIN- TARIČ iz Scnčaka, lanko MA- TIA^IČ iz Zagore, janež VRB- NJAK iz Trnovec, Franček HOLG iz Zagorec in Jože 2MAUC Iz Sakušaka. Imenova- ni so zasebni kmetovalci, druž- benopolitični delavci in aktivni sodelavci pri TD Gomila. Frančku HOLCU se zahvalju- jemo za njegov prispevek z že- ljo, da bi se pokazatelji te an- kete v najkrajšem času začeli spreminjati na bolje in da bi o zadevnem stanju pričel razmiš- ljati tudi nekdo drug in ne samo prizadeti, ki nosijo težko breme življenja med goricami in blat- nimi kolovozi. J. S. SVETILKE V PTUJSKEM PARKU JE RAZBIJAL ANDRIJA MEŽNARIČ Pred nedavnim smo v našem listu poročali o razbitih svetil- kah ob nabrežju Drave v ptuj- skem parku. S postaje milice v Ptuju so nas obvestili, da je sto- rilec tega dejanja Andrija ME2- NARIČ iz Zg. Vlšnjice pri Le- poglavl. 30. maja nekaj minut pred polnočjo ga je zalotil na mestu dejanja Ivan VODA Iz komu- nalnega podjetja v Ptuju. Na pomoč sta mu priskočila še An- ton In Štefan LEVANIC. Eden Izmed njiju je pritekel na pri- zorišče celo v spalni obleki. Ta- koj zatem so obvestili postajo milice, ki je spravila vročekrv- nega razbijača za nekaj časa na »hladno«. V razgovoru s komandirjem postaje milice v Ptuju tov. Kar- lom LONČARJEM in s tov. HORVATOM Iz podjetja Elek- tro Maribor, enota Ptuj, smo iz- vedeli, da bo to podjetje nagra- dilo Ivana VODO z 10.000 S di- narji. Prav tako bodo nagradili tudi vse druge občane, ki bodo prijavili postaji milice in podjet- ju storilce takih ali jx)dobnih prekrškov, ki jih bomo tudi v bodoče javno obsodili. J. S. Največji uspeh Drave Preteklo nedeljo je Igrala Dra- va zadnjo tekmo v vzhodni con- ski nogometni ligi s Šmartnim na domačem stadionu. Nasprot- nika so premagali s 7:2. Po i^k- mi so igralci z vodstvom In naj- vnetejšiml navijači, starimi igral- ci Drave, proslavili vstop v slo- vensko ligo. Ob tej priliki sem nekatere Izmed njih prosil za razgovor za naše bralce. J. Fras, predsednik NK Dra- ve: »Ta generacija je najuspeš- nejša. Disciplina, požrtvovalnost in dobra vzgoja botrujejo uspe- hu. Zelim, da ostane ekipa v tem sestavu. Izrekam pohvalo vsem igralcem. Najbolj mi je ostala v spominu borbena tek- ma s Fužinarjem.« S. Muslč, trener: »Uspeh je posledica dobrih priprav, odi- grali smo več prijateljskih te- kem z močnejšim nasprotni- kom, igralci so kvalitetni. Ze prvo tekmo smo resno vzeli. Do- bra šola nam je bil že prvi po- raz. Disciplina na treningih je bila dobra. Požrtvovalnost je bilo opaziti na vsaki tekmi. Uspeha sem Izredno vesel In po- hvaliti moram vse igralce, teh- ničnega vodjo C. Kovača in ožji upravni odbor na čelu z J. Fra- som, ki je pomagal odpraviti vse težave.« L Klarič, vratar: »Zahvalju- jem se obrambi, ki je v težkih srečanjih največ pripomogla k uspehu.« F. Krajne, kapetan: »Že pr- vo tekmo smo odigrali z željo, da pridemo v slovensko UgQ s uspehom smo se oddolžili jalcem', ki so nas bodrili, in boru, ki je delal v redu.« A. Vuletič, desni branil^ »Veselim se uspeha. Tekme » bile enako težke. Najbolj mi ostala v spominu tekma prj^ Šmartnemu. Kljub temu, da j nasprotnik vodil z 2:0, sijr zmagali s 3:2. V tej tekmi sç^ videl borbenost, pravo tovjri. štvo in željo po zmagi.« J. Kolarič, rezervni vrat« »V tej generaciji je kolegialnos največja. V desetih letih smo d^ segli največji uspeh. Če bo ost;, la ekipa v istem sestavu in. isto moralo ter elanom, ирц na uspehe tudi v prihodnje.t I. Krnic, najboljši strelec I golov v jesenskem in spomlj danskem delu prvenstva: »Prt senetilo me je veliko prijatelj stvo in razumevanje v klubu. / več resnosti v igri lahko raca namo na eno od prvih mes tudi v prihodnje.« Č. Teodorovič, zveza: »Želim da se v slovenski ligi borimo i prvo mesto in da ostanemo istem sestavu.« P. Perger, srednji napadalec »Najbolj se veselim, da smo jubilejnem letu dosegli uspeh, z katerega se je borila Drava i 15 let. K uspehu so pripomos vsi igralci in odbor. Upam, onov- no 'ztegnil roko Neznanec ga je nekaj časa gledal, mu nekaj potisnil v roko in sko- čil v taksi. Tedaj sem obrnil ulici hr- bet in prisluškoval njegovim korakom, ki so se mi bližali. Trenutek kasneje sem na ramenu občutil njegovo roko. Počasi sem se obrnil in ga pogledal v oči. — Dajte mi deset centov, gospod, je jecljal, dajte mi jih, prosim, če jih imate. Gledala sva se iz oči v oči. Kakor, da je gledal skozi moje oči nekam daleč v brez- končnost. Bil je moj brat, ni me prepoznal! (Prihodnjič dalje) kako SE boezio sončile? Pred nami je čas počitnic, kopan.ia, ko si vsaka zaželi do- biti lepo in zdravo barvo. To pravzaprav ni težko doseči, če upoštevamo nasvete, ki jih do- stikrat slišimo, vendar preveč- krat ne upoštevamo. Vsako le- to smo zaradi prevelike vneme in želje po čim lepši in takojš- nji zagorelosti znova zagorele kot kuhan rak in se potem gu- limo kar v plaçteh, čeprav bi lahko postopoma dobile lepo, zares zagorelo kožo. Znano je, črnolaske zagorijo prej kot svetlolaske. Ni pa vseeno, če je črnolaska tip z mastno ali suho kožo. Suha koža se dvakrat hitreje opeče kot mastna in se tako lahko zgodi, da bo svetlolaska z mastno kožo postajala na son- cu vse bolj zlatorumena, med- tem ko se bo temnolaska s suho kožo že prav pošteno opekla. Zagorelost je pravzaprav ne- ke vrste opeklina, v medicin- skem smislu opeklina prve stopnje. Opečena je prva plast kože in se razlikuje od navad- nih op-^klin po tem, da je ta opečenost razdeljena na celo telo in je tako lažje vrste. Danes lahko uporabljamo pri sončenju že dosti dobrih prepa- ratov, ki ne zmanjšujejo učin- ka sonca, ampak samo prepre- čujejo neprijetno guljenje ko- že. Nepravilno pa je misliti, da zadostuje, da se človek nama- že samo enkrat na dan. Maza- nje je treba obnavljati naj- manj vsako uro do tri ure, ker toliko časa navadno delujejo zaščitna sredstva. Vse to velja za normalno kožo, medtem ko je treba ta čas pri suhi koži zmanjšati, prav tako tudi, če je ozračje vetrovno in če se pr- vič sončimo na pekočem son- cu. Najbolje je mazanje obno- viti po 15 minutah in se v na- prej ravnati po navodilih, ki so priložena preparatom. Za mastno kožo z izpuščaji je sonce pravo zdravilo, ker izpu- ščaje suši. Kožo pa je tudi v tem primeru potrebno zaščiti- ti s kakim nemastnim prepa- ratom. Za suho kožo in za one, ki hitro zagorijo, je priporočljivo olje ali krema za sončenje, prav tako razni spraji. Napač- no je mišljenje, da je dobro vsako olje, samo da je mastno. Olje kožo zaščiti samo toliko, da ima sonce malo daljšo pot do nje, ne preprečuje pa ope- klin. nasprotno, na nežni koži jih navadno še pospešuje. V nevarnosti pa ni samo proti soncu obrnjena stran te- lesa. Opekline povzročajo tudi SE BODO URESNIČILE ZELJE ORK«OŠKiH vJ GRADNIKOV? Pred nedavnim smo poročali o sklepih, k! so bili spf, ' na prvem zasedanju vinogradnikov iz ormoškega obin, ' Takrat smo zapisali, da bo v prihodnji)] letih obnovjj, ' okrog 300 ha zasebnih vinogradov. Kot smo zvedeli iz krajšega razgovora z direktorjem obi »Jeruzalem« v Ormožu Matijem RATEKOM, je obnov, v teku in da imajo za obnovo dovolj intere.sentov — ^ tov. Več o tej akciji bomo poročali prihodnjič. Dr. Jože Colnarič govori na zboru vinogradnikov ki je pred nedavnim v vinski kleti v Ormožu. Na posnetku vii tudi Vinka Stefančiča, inž. agr., kf je bil predsednik zbora. odbiti sončni žarki od skal, betona, vode, stekla, zidu itd. Majhen odstotek žena, v glav- nem pravih rdočelask, pa stori bolje, če se drži sence. Neka- tere prav nikoli ne zagorijo in zato je ves njihov trud bolj v škodo kot korist. Osem pravil sončenja: — ne sonči se prvi dan več kot 20 minut; — podvoji ta čas vsak na- slednji dan ... — preden greš na sonce, se dobro namazi, po 20 minutah se zopet namazi, četudi ležiš v senci; — posebno dobro namazi nos, čelo. gležnje in kožo gornjem delu nog; — najbolje je, če se un samo s čistilno kremo; — pazi, da je sončenje v skladu s nego kože pa Sonce namreč izsuši nan maščobo, ki jo je treba s mo nadomestiti; — slana voda pospi opekline in izpere vsako i to s kože; — jemlji olje za sončenj pot v plastičnih steklen ki so lahke in ni nevan da bi se razbile. P pnlk — četrtek, 19. junija 1969 stran 15 POLNI POUK 5polnost je bistveni del yrekovega življenja. Ne jjpio je inneti ne za manj- eden življenjski pojav ni- 23 nedotakljivo skrivnost, ¡vnočrtno, naravno gleda- g staršev in drugih vzgo- [eljev je poglavitni pogoj ^зШе vzgoje. Vprašanje, kdaj naj pouči- lO otroka, niso v vseh časih ¡ševali enako. Nekdaj je bi- "v navadi, da so spolnost fegrinjali z gosto tančico yivnosti. Neredkokdaj so ¡opila mlada dekleta brez ouka v zakon. Nezadostlji- 3 »pravljica o štorklji« je ;1 odgovor na vsa otrokova prašanja. Danes je v zahod- ;ti deželah nevarnost, da ^do s spolnim poukom pre- laleč: že male otroke bi radi poučili do kraja, še preden sploh stavijo vprašanja in to kar z dojemljivimi slika- mi, da bi preprečili vsako odrivanje spolnosti v podza- vest. Ce otrok resno vprašuje in ne kar tja v en dan, samo da nekaj vprašuje, od kod otroci pridejo, naj dobi po- šten odgovor, vendar tak, da ga bo otrok lahko razumel. Ta način spolnega pouka je primeren za dom in materi pripada pri tem poglavitna naloga. Neogibno pa je po- trebno, da vlada med otroki in starši medsebojno zaupa- nje in prava odkritosrčnost. Pomembneje kakor govor- jenje je pravšnje življenje staršev. Cista miselnost v družini bo napravila tudi iz spolnosti nekaj preprostega, jasnega in naravnega. Stro- ga ločitev spolov na domu staršev, na igrišču in v šoli ne more preprečiti sestaja- nja dečkov in deklic, poveča pa napetost med spoloma, ki lahko povzroča nevarne iz- tiritve. Spolno.st je treba z vzgojo vstaviti v celotno osebnost. K temu lahko pripomorejo: vzgajanje volje z obvlada- njem nagonov (lakota, žeja, sladkosnednost), telesno utr- jevanje in okrepljevanje, razvijanje zdrave telesnosti z zdravim načinom življenja in občudovanje čudovitega ustroja človeškega telesa, zbujanje in vzgajanje čuta za odgovornost z deli za skupnost in pomoč slabot- nejšim, doživljanje narave na izletih in popotovanjih ipd. Tako se bo razvijala ubrana osebnost, ki bo znala obvla- dovati notranja nasprotstva in napetosti, in vprašanje spolnosti se bo rešilo samo od sebe. Čeprav naj dobi otrok že pred šolo zadosti j iv odgovor na svoja vprašanja, se je treba vsemu ogibati, kar lahko pospeši razvoj nje- gove spolnosti: pretesni ob- leki, pretepli postelji, čez- mernemu uživanju beljako- vinske hrane (meso in jajca), telesnim kaznim, ki ga lahko čutno dražijo, spolnim draž- ljajem, ki delujejo na otro- ka z besedo, podobo ali črko. Spolne zablode otrok so večkrat upor zoper pritisk okolice nanje ali pa poskus, zbujati pozornost. Takega brodolomca ne bomo izobčili niti ne do naveličanosti pre- ganjali. Duševno stisko otro- ka je treba začeti zdraviti. — Otroke je treba poučiti o spolnosti, ko pridejo v raz- vojna leta (puberteto). Ne sme se dogoditi, da bo prvo sme se dogoditi, da bi prvo mesečno perilo deklet izne- nadilo, in da bi v svoji sra- mežljivosti to celo prikriva- la pred materjo. Pouk biolo- gije v šoli je najbolj ploden, če gradi na znanju, ki ga je otrok prinesel s seboj od do- ma. Otroke je treba z vso resnobo svariti pred nevar- nostmi razbrzdanega uživa- nja alkohola in pred zape- ljivimi nakanami tujih ljudi. Rezervirano za Lujzeka Dober den drogi l*rleki no fsi drugi, ki se na toti guč vttti raz- mile! Ones van nemo dela prevejkih uvodnih gučov no mo rajši za- čeli od šuba rešovati pošto, ki je bila zodje cajte naslovlena na moj antres: Tunek iz bližine Polčan pri Slov. Bistrici piše: Prleškemi I.ujzeki na Ptûji: Drogi prijotel, veš, tüdi jas ti mon neke za povedati. Na tvoj guč Se praf dobro vün razmin. Ce glih nesen iz prove Prlekije duma, pa sen skoro 50 let žive- ja tan v vaših krajih. Neke let sen ba celo v mesti v sliižbi. Ne- ke cajta sen v dafkariji pisa ti- ste kortice, kejko ma ker kmet doče za pločati, kejko je že plo- ča, kejko je še dužen no kdo mo mu rubeža k hiši poslali. Veš, nazodjo pa sen sliiža v La- ckovi kooperaciji. Tan sen v bla- gajni peneze šteja no se še mi gnešji den zmeša, če si zmislin na tiste miljune, ki sen jih tan na vogli v tisto banko znosa. Ce maš tüdi ti preveč penez no jih nosiš v banko, mi pozdravi fse tiste usliižbence no jin reči, ke jih stori Ferš pozdrovla. Ja, veš, negda so bli dobri, zloti pa seve- da tüdi slabi cajti. Zaj sen do- sliiža, mon malo penzijico no ži- vin z mojo ta bojšo polovico v token kraji, ke lehko samo v lûft gledan. Fčosik mi je strašno dugi cajt no si večkrot zmislin na store znonce iz Ptuja. Veš, pa še neke me zanimle. Piši mi, če je je tista »Prleška Mica« ki je negi negda na radiu guče mela tvoja žena. Večkrot napišeš »moja Mica«, pa sen si misla, ke bi vija, ki mata ob.o- dvo boj ojštre jezike, glih fkiip pasala. Kaj pa je z Marulekom no Matjašekon? Ti kaj pišeta? Skoda, ke nan več nič ne pove- ta. Tüdi jas sen včosik na hece, pa bi ti ke smešnega napisa. Sa- mo se bojin, ke bi ti v heci pre- več resnice poveda. Lepo te pozdravla Tunek iz okolice Poljčon. POZDROVLENI PRIJOTEL TUNEK! Ce glih si zaj zodje cajte po- begna z naše lübe Prlekije, vi- din ke še se zlo rad spotiš na naše kraje, vidiš to se mi zdi zlo lepo od tebe, ke še nesi pozoba na našo prleško šproho. To pred krotkin je bila naša ta mloda so- sida en tjeden dni v Lublani pri neknih gospodih za deklo pa je prišla domu na obisk. Jebal vrag, skoro smo je več ne razmi- li tak je začela po krajnsko za- vijati. Jas sen ba niti ne več Lujzek no me una takoj v Loj- zeka prekrstila. To je samo ena beseda, če bi ti jih poveda še več iz јцпе lublansko-prleške šprohe, bi ti tak hujdo v Veloci grotalo no bi moga nekan iti, saj vena veš kon mislin. Pišeš mi tüdi, ke si negda na Ptuju žmetne miljune v banko nosa. Cisia son si si krif, če moreš zaj S tisto bogo penzijico srmačko živeti. Pje, ti se nisi znajša. Po- glej si ti samo. kejko blagajni- kov no vejkih šefof ma gnes le- pe hiše no zadosti penez. Ja zaj je že prepozno. Cug je že odpe- la no ne boš meja več tak hitro toke lepe prilike. Da pa bi ti penzijo povišali pa ti tudi ne tre- ba met prevejkih skrbi. Ce glih si že precik v letih, si se začeja neke za mojo Mico zanimati. Pje, s toga pa nede nič. Saj sen te takoj pogrünta kon cilaš. Nafsezodjo pa je veš tak, ka sen enkrat oženjeni stori ded po mlodi no zalûbleni puba. Ne ven, ke je z Marulekon no Matjašekon. Najbrž še živita. Fčosik sta recen koko originalno fkûp spravla. Skoda, ke so jima na jezike bat naredli. Veš, tudi meni bi ga radi, pa sen tejko k sebi priša. ke ven, da si je gnešji den z vejkin gobcom ñaj- lajži kriih slflžiti. Zakaj še si ga te jas ne bi smeja Ce mi moš ke smešnega za po- vedati, napiši pismo no ga naslo- vi na moj kasl. Pasko mej samo na to, ke boš v heci resnico po- veda. Tudi meni se to dostikrot ne posreči, pa gnešji den je že tak, ke lidje več niti resnice ne verjejo. Lepo te pozdrovla Lujzek PRVI KANDIDAT ZA IZI,ET NA MESEC To enkrat sen pisa, ke zbiran prve kandidate za vsemirski iz- let na mesec. Pogoje sen glasno no jasno naveda, no ne bi bija rad. ke bi se mi ke tokega zgo- dilo, kak mi je to pred por dnevi zavujpa en moj dober prijotel iz Vejke Nedle pri Ormoži. »Lujs, jas gren prvi, saj mi je moja ta bo.iša polovica glasno no jasno rekla, ke je škoda naše lübe zemlice, ki jo vsoki den kloCin.« Drogi prijotel, potolaži se malo, ne vzemi jene izjove tak zares- no. Neje škoda tiste zemlc. kejko jo ti pokločiš. pa je škoda sosl- davega Hanzeka, ki se večkrot okoli tvoje ta bojše polovice sniüCe no »kloči« na tvojen grün- Celode za trgofke v PAPIRNICI NO GALANTE- RIJI V PTUJU To enkrat v prejšjen tjedni sen se neke tan okoli tistega štacuna nasproti gostilne pri Roziki mo- ta. Ta štora mi je naročila, ke ji moren kupiti nekšne parfume. Stojin ti jas pred pudlon no si malo posen oči na tistih dikli- nah, ki v toten štacuлi robo odovljejo. Naenkrat, kak da bi s kanuna vstrela, prileti skoz izložbeno okno en kamen, ki Je čista mujmo noseka ene trgofke zafOčka. Ja, vete ne je bilo nič druga, samo mujmo štacune je po tisti rimsko no kavbojsko raz- dropani cesti pripela en avto tak, ke je kameje na fse strani letelo. Zgleda, ke do toto cesto skoro začeli flikati. Tečas pa bi bilo fseeno dobro, ke bi totin trgof- kan kupili čel-ade, goston pri Ro- ziki pa nabavili gasmaske, ke ne bi fsega nroha s tote ceste požrli. Ne bi bilo tudi nič od škode, če bi pripisali na jedilne liste: »Proh s ceste, ki ga dobite ser- viranega skoz olsno, je brezplo- čen.« Vaš Lujzek //IŠE ZDRAVJE ŠKODLJIVOST pURNEGA DELA I Kot nadurno delo lahko oce- ijujemo vsako delo, ki traja eč kot osem ur na dan. S te- ¡ stališča je zanimivo vpraša- le: kakšen je delovni učinek v udurnem času? Dnevni delov- .: učinek ni navaden seštevek anka vsake ure delovnega ča- i. Ce bi to bilo, bi bil učinek iri šestnajturnem delovnem isu dvakrat večji kot pri lemurnem. Praksa pa je poka- ila, da se to ne dogaja. Zakaj? glavnem zaradi utrujenosti, [ zmanjšuje delovni učinek, itrujenost se ne nanaša samo J mišice in sklepe, temveč po- mo na živčni sistem, e Praksa je pokazala, da je ucl- : á dela manjši, kolikor je de- IC dolgotrajnejše ali intenziv- «jše. Raziskovanja v zahodnih ' isokorazvitih deželah so omo- pcila naslednje zaključke: _ a) v prvi uri dela je učinek I rili, kar je posledica pptrebe I organizma po prilaganju na b) največji učinek je v tretji, Eîtrti in peti uri dela. Tedaj ji najbolj izrabljena delovna i coč, efekt dela je najpopolnejši, I tir se še ne pojavljajo znaki -:rujenosti. c) že v peti uri dela, se de- li ovni učinek manjša in je naj- ; ®anjši v sedmi in osmi uri de- Ć medtem ko je v deseti, enaj- 'ii in nadaljnjih urah že zelo РЈгек. Iz teh podatkov lahko skle- jPimo: [ >) učinek dela je tem manjši, íí»ülikor delo dalje časa traja, _ "i !>) padec učinka je posledica utrujenosti, ki je vse večja, ko- , ^^or je delo daljše, it , delovne ure po navadnem d- plovnem času za skupni de- učinek niso posebno po- il'"«mbne. I ^ drugimi besedami, nadur- no delo ne povečuje produktlv- j"osti oziroma ni ekonomično. J • tega nadurno delo ne ko- (jr'^ti zdravju, ker vodi k pre- Jl^jenosti in izčrpanosti, j^^ravstvena kondicija se zmanj- J ' s tem pa tudi odpornost jJr^V povzročiteljem raznih bo- 1 Dr. J. V. PIONIRJI IZ KIDRI- ČEVEGA V BIHAČU Od 14. do 16. junija je bil v Bihaču X. jubilejni zlet bratstva in enotnosti, ki se ga je udele- žila tudi mladina Iz Slovenije. Pokrovitelj zleta je bil predsed- nik TITO. Sodelovala je mladi- na iz treh republik. Posebno priznanje so dobili tokrat za svoje delo pionirji Iz Kidriče- vega, ki delujejo v TVD Parti- zanu, z vabilom k sodelovanju na zletu v Bihaču z akademsko sestavo, ki jo vodi Andrej Gor- še In s katero je oddelek pio- nirjev že nastopil na akademi- ji Partizana v Ljubljani. Pionirji so bili veseli tega po- tovanja In so prinesli Iz Bihača mnogo lepih spominov, ker so nekateri prvič videli predsedni- ka Tita In je bil to zanje res velik dan. MF etran iß TEDNIK — ČETRTEK, 19. JUNIJA Tednik izdala časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: /»nton Bauman (glavni in odgovorni uredniki Ilmelina. Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Ti.ska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.