Tihotapljenje migrantov vedno večji posel str. 12-13 PRILOGA: STOP spored z obsežnim TV-sporedom Tudi letos z vami ustvarjamo pozdrave na sejmu MOS! www.maijaz.si hala d, razstavna prostora 20 in 23 lnfo@matjaz.sl "m ■o len IT- icn ■u-i im Io Ir-Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 36/ Leto 74 / 5. september 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Privlačno slovo od poletja Gro^e, vitezi in princese sodijo sicer v oddaljeno preteklost, a je tudi danes zanimivo obuditi spomin nanje in na ta način popestriti ponudbo za domačine in obiskovalce mesta. Prireditev Dežela Celjska vabi je pomenila privlačen zaključek Poletja v Celju. Gotovo ga bodo pogrešali vsi, ki so uživali v poletnih prireditvah. str. 36-37 IL 4ПНШ1 ■ - ■ ■ МШШШ ' Säü ■ - " . ---«L-: , £ I::.; »РпжПмМммММ Priloga: MOSOVA PETICA INTERVJU1 Aleš Peperko o položaju gluhih in naglušnih str. 26-27 lin? Сл g И fL m r SERVISNE UGODNOSTI ZA ČLANE RASTEJO Z LETI Na podlagi starosti vozila ste vsako leto upravičeni do višjega popusta. « -SKUPAJ- i SKRBIMO ^ ZANJ — SERVISI CITROEN — ZANESLJIVO SKRBNI RPf > tob HH» t I адјјијјјји Ш It _ Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Сеђоф 03/42 44 008 © info-ce®selmar.si 7 LET IN VEČ 35 % 6 LET N VEČ 2 AKTUALNO ZADETKI »20 let nazaj smo razmišljali, katero šolo v Velenju bi zaprli. Danes razmišljamo, kje bomo še zgradili kakšen vrtec.« Bojan Kontič, župan MOV »Če smo v zadnjem času veliko denarja vložili v obnovo, je prav, da so naše dvorane čim več časa zasedene in v uporabi.« mag. Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma »Število tistih, ki potrebujejo pomoč ob začetku šolskega leta, se v primerjavi s prejšnjimi leti ne zmanjšuje.« Rok Metličar, predsednik Škofijske karitas Celje »Gluhost je najtežja oblika invalidnosti, ker smo gluhi najslabše izobraženi, v službah najslabše plačani in v slišeči družbi pogosto izločeni.« Aleš Peperko, predsednik celjskega društva gluhih in naglušnih »Ni veliko bralcev sodobne poezije. Toda kdaj je bila množičnost kakovostna?« dr. Zoran Pevec, pesnik in urednik ČETRTEK PETEK 26 14 21 SOBOTA NEDELJA 14 20 Vedno več otrok obiskuje celjske in velenjske šole V ponedeljek so slovenske šole sprejele okoli 264.000 celjskih osnovnih šol obiskovalo 4.120 učencev, v Vele-učencev in dijakov. V letošnjem šolskem letu bo devet nju pa bo v šestih šolah 3.155 učencev. V obeh občinah bodo zaradi večjih potreb tudi nove naložbe, a vseeno BARBARA GRADK OSET, TINA strmčnik ravnatelji opozarjajo na prostorsko stisko. Velenje: Zadnji nov vrtec ne bo dovolj za prihodnje generacije Osnovne šole od septembra obiskuje 3.155 učencev, kar je 84 več kot v minulem šolskem letu. Vrata Vrtca Velenje je tokrat prestopilo 1.420 otrok v 84 oddelkih in na 18 različnih mestih. Največja naložba je nov vrtec v Vinski Gori. Mestna občina Velenje se trudi, da sprejem v vrtec omogoči vsem otrokom, ki jih želijo starši vpisati v to vzgoj-no-izobraževalno ustanovo. Enovit vrtec je drugi največji v državi in se iz leta v leto odziva na potrebe občanov, je povedal tamkajšnji župan Bojan Kontič. Tako vrtec kot občina veliko denarja namenjata za obnovo enot. Kljub temu v velenjskem vrtcu še vedno ne dosegajo prostorskega normativa, ki znaša tri kvadratne metre igralne površine na otroka. V prihodnje bo treba zagotoviti še dodatne prostore. V tem šolskem letu se v občini veselijo predvsem novega Vrtca Mlinček v Vinski Gori. »Na začetku smo se bali, da bodo Vinskogorčani svoje otroke še naprej vozili v vrtce v središče mesta. A strah je bil odveč. Zelo hitro so ugotovili, da je vrtec kakovosten in da je dobro izkoristiti priložnost, da imajo nov vrtec v svojem kraju. S tem bodo razbremenjene ostale enote vrtca,« je dejal velenjski žu- pan. Po njegovih besedah vrtec zadnja leta dobro sodeluje z osnovnimi šolami, ki za predšolske otroke zagotavljajo dodatne prostore. Prostorsko stisko v prihodnosti pričakujejo predvsem v Šentilju, a tudi v središču mesta. »20 let nazaj smo razmišljali, katero šolo v Velenju bi zaprli. Danes razmišljamo, kje bomo še zgradili kakšen vrtec, da bomo lahko izvajali to, kar nam nalaga zakon,« je dodal Kontič. V Vrtcu Mlinček v Vinski Gori od novega šolskega leta deluje pet oddelkov z 80 vključenimi otroki. Naložba, ki jo je občina uresničila na način javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech, je vredna več kot 2,8 milijona evrov. Do leta 2033 bo vrtec upravljala v sodelovanju z omenjenim podjetjem in temu zasebnemu partnerju plačevala nadomestilo za uporabo prostorov. Obnov in vzdrževanja so bile deležne tudi ostale enote vrtca, kar je skupaj stalo približno sto tisoč evrov. Za obnovo šol več kot šeststo tisočakov Za vzdrževanje in obnovo osnovnih šol je velenjska občina iz proračuna namenila 443 tisoč evrov, 170 tisoč evrov so prispevale šole. Med večjimi naložbami je bila energetska obnova najstarejše šolske stavbe v občini - Podružnične osnovne šole Plešivec, je dejal vodja urada za družbene dejavnosti v velenjski občinski upravi Drago Martinšek. V omenjeni podružnici, ki sodi k matični šoli Mihe Pinterja Toleda, bodo v hladnejših del strehe nad telovadnico. Streho je poškodovalo eno od neurij. Prenovljene so tudi sanitarije za učence. Martinšek je poudaril, da občina dobro sodeluje tudi z Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje. Šola, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 932 učencev, je druga največja v državi, po rezul- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje namenja v teh dneh poseben poudarek prometni varnosti učencev, še posebej prvošolcev. Pregledal je varnost šolskih poti in med drugim poskrbel za potrebne posodobitve pri prometni signalizaciji. Poskrbel bo še za številne preventivne vzgojne dejavnosti za vse generacije. Otroci bodo med drugim dobili zloženko oziroma pobarvanko, kjer bodo predstavljene varne točke, kamor se lahko zatečejo. mesecih prostore prvič ogrevali na lesne pelete. Podružnična osnovna šola Pesje, ki sodi pod okrilje OŠ Antona Aškerca, ima obnovljene sanitarije. Enake naložbe se veselijo v POŠ Škale, ki je del OŠ Livada. V OŠ Gorica so med drugim uredili strelovode in poskrbeli še za druga opravila. V Šaleku so končali obnovo stavbnega pohištva tamkajšnje osnovne šole. Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ima med drugim obnovljen tatih pa je glede na število prebivalcev najuspešnejša v državi. Pohvalil je tudi delo Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje, ki klasično izobraževanje odraslih dopolnjuje s številnimi projekti. Kot odlično je ocenil še projektno sodelovanje s Šolskim centrom Velenje na področju srednjega in višješolskega izobraževanja. TS .iyfflwga* ■...... , .. ' 4: 1 %>'■■ ШШш^ Ш Vrtec v Vinski Gori. »Če imaš denar na zalogi, lahko vrtec zgradiš. Če si ga moraš izposoditi, je primerjava kar vzdržna z javno-zasebnim partnerstvom,« je pojasnil velenjski župan Kontič. Na ta način so vrtec pred leti prav tako v sodelovanju z Esotechom zgradili tudi v občini Šoštanj. (Foto: MOV) AKTUALNO 3 Celje: Za glasbeno šolo na vrsti OŠ Hudinja V letu 2019/20 bo devet celjskih osnovnih šol obiskovalo nekoliko več učencev, in sicer 4.120, kar je 58 učencev več kot lani. V prve razrede je vpisanih 463 učencev, kar je nekoliko manj kot lani. Letos so oblikovali tri oddelke prvega razreda na dveh osnovnih šolah, to sta I. osnovna šola in OŠ Hudinja, za razliko od lani, ko so bili trije oddelki prvega razreda na kar štirih šolah. Povečalo se je število otrok z odločbami o usmeritvi. Povečan je tudi vpis na OŠ Glazija, šolo s prilagojenim programom, ki jo bo obiskovalo 215 učencev, kar je 19 otrok več kot lani. »Na vseh šolah je število učencev v porastu in zato smo ravnatelji postavljeni pred izzive, kako znotraj vseh zmogljivosti re- ševati prostorsko stisko,« je povedala ravnateljica OŠ Frana Kranjca Danica Šalej. Vzdrževalna dela V času poletnih počitnic so na osnovnošolskih stavbah izvedli vsakoletna manjša investicijsko-vzdrževalna dela, za katere je Mestna občina Celje namenila 155 tisoč evrov. »Na OŠ Frana Kranjca še vedno urejamo zunanje igrišče, na OŠ Lava smo popravili kupolo na strehi, ki je zamakala, na IV. OŠ Celje smo pristopili k zamenjavi stekel na požarni steni, na I. OŠ Celje smo uredili šolska igrala za potrebe I. triade in poletnega počitniškega varstva ter kupili opremo za eno učilnico, na IV. OŠ Celje in OŠ Glazija smo pripravili gradbena dela za ureditev elektroenergetskih kablov za povečanje priključne električne moči in na OŠ Lava urejamo fasado na prizidku,« je na novinarski konferenci ob začetku šolskega leta razložil celjski župan Bojan Šrot. V času poletnih počitnic so v vrtcih prav tako izvedli načrtovana vzdrževalna dela, teh del je bilo več kot v šolah. V Vrtcu Anice Černeje-ve, enoti Mavrica, so obnovili centralno kuhinjo s pomožnimi prostori. Vrednost celotne naložbe je 232 tisoč evrov. Prizidek Hudinja čez dve leti? Zaradi reševanja problemov osnovnošolskega prostora je Mestna občina Celje pričela postopke za izgradnjo prizidka k OŠ Hudinja. Občina je že izvedla javno na- ročilo za izdelavo projektne dokumentacije. »Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija. Ocenjena vrednost gradnje bo 1,7 milijona evrov, upamo, da bomo do leta 2020 zgradili prizidek,« je dodal Bojan Šrot. Zaenkrat so se na občini odločili, da bo imel prizidek tri nadstropja. »Zadnje nadstropje bo ostalo nedokončano, ker šola zaenkrat ne potrebuje toliko dodatnih prostorov, po drugi strani pa tudi zato, ker imamo omejene finančne vire,« je še dodal Šrot. S prizidkom bodo učenci in zaposleni pridobili 12 novih učilnic s spremljajočimi prostori. Glasbena šola z novimi prostori V Glasbeno šolo Celje je letos v vseh programih osnovnega glasbenega izobraževanja, predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice in nadstandardnih programov vpisanih 777 učencev, medtem ko je na srednji stopnji izobraževanja vpisanih 87 dijakov. Skupaj bo v letošnjem šolskem letu vpisanih 864 učencev in dijakov, kar je za 5 več kot v lanskem šolskem letu. Zaradi prostorske stiske se je celjska občina odločila, da bo odkupila prostore v neposredni bližini šole, nad lokalom Nobelplatz. »V dveh nadstropjih je na voljo 500 kvadratnih metrov, prav tako je na voljo še mansarda, ki je že deloma urejena. Po naši oceni smo za dlje časa rešili problem prostorske stiske glasbene šole,« je na novinarski konferenci povedal celjski župan. Prostori so v dobrem stanju in z glasbeno šolo se je občina dogovorila, da bo sredstva, ki je imela namenjena za ureditev prostorov na podstrešju osnovne zgradbe, prenesla v obnovo novih prostorov. Za nove prostore je MOC plačala 600 tisoč evrov. Menjava zemljine v vrtcih Vlada RS je v veljavni načrt razvojnih programov v letih 2019-2022 uvrstila nov projekt Sanacija zemljišč vrtcev Mavrica in Zarja v Celju. Namen projekta je saniranje zemljine, in sicer na območju Vrtca Anice Černejeve v enoti Mavrica in na območju Vrtca Zarja v enoti Ringaraja. Ugotovljeno je, da so tla onesnažena s cinkom in kadmijem, povečane vsebnosti so bile zabeležene tudi za svinec, živo srebro in delno arzen. Zaradi preseženih opozorilnih in kritičnih vrednosti teh nevarnih snovi v tleh je na območju vrtcev treba izvesti sanacijski ukrep zamenjave zemljine. Kot je zatrdil celjski župan Bojan Šrot, občina dobro sodeluje z ministrstvom za okolje in prostor. »Izbira in izdelava projektne dokumentacije se je malce zavlekla, a to ne bo oviralo same sanacije.« Sanacija se bo lahko izvedla tudi v času šolskega leta, bodo pa takrat otroke preselili ali pa bodo zemljine odstranjevali v času vikenda. Ocenjena vrednost vladnega projekta je 590 tisoč evrov. V letu 2019 je predvidena vrednost investicije 400 tisoč, v 2020 pa 190 tisoč evrov. BGO, foto: MOC • • CENTER CELJE, r lAftE 1 ^^ Ipavčeva ulica 25, 3000 Celje, lAVE lK 03 896 41 36, 1 zivila.celje@trgovinejager.com Šentjur: Malo manj prvošolcev kot lani V šest šol in štiri podružnice je v novem šolskem letu vstopilo 1.827 otrok, kar je 26 več kot lani. Prvič je v šolske klopi sedlo 177 prvošolcev, kar je 20 manj kot minulo šolsko leto. Vrtec Šentjur obiskuje 765 otrok v 11 enotah in 43 oddelkih. Od tega je 165 novincev. Občina Šentjur je v minulih letih energetsko obnovila večino šolskih in vrtčevskih stavb. Čez poletje so bile šole deležne predvsem rednih vzdrževalnih del. Na prvi šolski dan je vse osnovne šole, podružnice in tudi nekatere vrtčevske enote obiskal šentjurski župan Marko Diaci. Prvošolčkom je podaril slikanico Dežni škrat in nezadovoljni ptič, otroke pa je še posebej opozoril na varnost v prometu. Zanjo so v prvih šolskih dneh 90,6 skrbeli še policisti, predstavniki območnega združenja Rdečega križa, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dijaki Šolskega centra Šentjur in člani društva Klub staro-dobnikov Večno mladi Šentjur. Da bi bili otroci vidni v prometu, so prejeli rutice in kresničke. Če se znajdejo vstiski, se lahko zatečejo na deset varnih točk. TS 95,9 100,3 garantirano NAJCENEJŠE BANANE U MESTU ' ZA GOSPODINJSTVO. novi tednik ■ radio celie Vedm 2 Ш\ЛУј! Vedm £ штј! 4 GOSPODARSTVO Prva robotizirana linija v Uniorjevi kovačnici je namenjena kovanju ojnic za motorje osebnih vozil. Naložba je bila vredna približno štiri milijone evrov in ko bo linija začela polno obratovati, bodo v tovarni z njo na mesec lahko izdelali najmanj 400 tisoč ojnic. Zreško podjetje še ne čuti ohlajanja avtomobilske industrije V Uniorjevi kovačnici prva robotizirana linija V zreškem Uniorju, tako vsaj kažejo podatki o letošnjem poslovanju, še ne čutijo ohlajanja evropskega gospodarstva in 7-odstotnega padca prodaje avtomobilov v svetu. Čeprav program Odkovki dela izključno za avtomobilsko industrijo in prispeva dve tretjini prihodkov k celotnim prihodkom, se je družba v prvih šestih mesecih približala lanskim polletnim poslovnim rezultatom, ki so bili rekordni. To pomeni, da posluje bolje kot predlani. Unior je letos za naložbe namenil 5,1 milijona evrov, od tega je večino denarja dal za robotizirano kovaško linijo, ki je prva te vrste v tovarni. JANJA INTIHAR Skupina Unior, ki jo sestavlja šestnajst podjetij doma in v tujini, je v prvi polovici leta ustvarila 132,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 4.1 odstotka ali 6,5 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal 9,4 milijona evrov, kar je 400 tisoč evrov manj. Matična družba v Zrečah je prihodke povečala za pet milijonov evrov, znašali so malo manj kot 92 milijonov evrov. Kar 89 odstotkov prihodkov je Unior ustvaril z izvozom. Čisti dobiček, ki je znašal 5.2 milijona evrov, je bil od lanskega nižji za 1,2 milijona evrov. V Uniorju poudarjajo, da je k lanskemu polletnemu dobičku prispevala tudi prodaja družbe RTC Krvavec, za katero so iztržili 1,1 milijona evrov. Poleg tega je letošnji čisti dobiček tudi višji, kot so načrtovali. Letos manj naročil za odkovke Največ prihodkov od prodaje je prispeval program Odkovki, ki dela izključno za avtomobilsko industrijo. Unior ima pri odkovkih za krmilne mehanizme 25-odstotni tržni delež in je vodilni svetovni proizvajalec, pri ojnicah je med prvimi tremi v Evropi. V podjetju pojasnjujejo, da so zlasti v prvem četrtletju imeli manj naročil, kar je bila posledica upada prodaje avtomobilov v svetu. Kljub 5 odstotkov nižjemu obsegu proizvodnje kot v lanski prvi polovici leta, kar pomeni 819 ton manj odkovkov, je programu Odkovki zaradi višjih prodajnih cen letošnje prihodke uspelo ohraniti na lanski ravni. Znašali so malo več kot 60 milijonov evrov. Naročila za jesen kažejo, da bo Unior tudi v drugi polovici leta posloval solidno in dosegel približno takšne rezultate kot lani. Z več naročili kot lani se lahko letos pohvalijo v programih Ročno orodje in Strojegradnja. V prvem programu, kjer so ustvarili 18,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, so lanske polletne rezultate presegli za 2,7 odstotka, v programu Strojegradnja, kjer so se lani soočali z velikim pomanjkanjem naročil, so prihodke od prodaje, ki so znašali približno 10 milijonov evrov, podvojili. Načrtujejo še eno kovaško linijo V Uniorju so v prvem polletju za naložbe porabili 5,1 milijona evrov. Največ denarja, približno štiri milijone evrov, so namenili programu Od-kovki, kjer so posodobili proizvodne prostore in namestili prvo povsem robotizirano kovaško linijo. V sodelovanju z dobavitelji so jo skonstruirali in sestavili strokovnjaki iz podjetja, osnovni stroji so nemškega in češkega izvora. Robotizirana kovaška linija, ki je namenjena kovanju oj-nic za motorje osebnih vozil, je začela obratovati konec junija in je še vedno v poskusni fazi. Kljub temu že dosega 70 odstotkov pričakovane proizvodnje, ki je 400 tisoč kosov ojnic na mesec. V Skupini Unior je bilo konec junija zaposlenih 3.051 ljudi, kar je 3,8 odstotka manj kot pred letom. Manj zaposlenih je posledica znižanja števila zaposlenih v kovačnicah, ki ju ima Unior na Kitajskem in Hrvaškem. Matična družba je konec junija zaposlovala 1.815 ljudi. V Uniorju pravijo, da so se razmere pri zaposlovanju novih delavcev glede na prejšnje leto nekoliko umirile, še vedno pa na trgu dela za nekatere poklice primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov. V Uniorju načrtujejo še eno podobno popolnoma avtomatizirano kovaško linijo. Čas njene postavitve bo odvisen predvsem od tega, kakšne bodo razmere na mednarodnem trgu, kamor podjetje izvozi kar 95 odstotkov svojih izdelkov. Foto: Unior Zelena luč za prodajo Leonarda Sodišče je sprejelo sklep o prodaji poslovno-trgovske stavbe podjetja Leonardo v Gosposki ulici v Celju. Sklep sodišča pomeni, da se ločitveni upniki strinjajo z načinom prodaje in s ceno, zato bo stečajna upraviteljica Anita Kodba lahko kmalu razpisala dražbo. Izklicna cena za Leonardovo stavbo, ki ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih približno 2 tisoč kvadra- tnih metrov površin, bo znašala malo manj kot 1,9 milijona evrov. Dražba bo potekala po načelu zniževanja cene. JI Cinkarna med najbolj zanesljivimi Poslovnoanalitična hiša Bisnode je Cinkarni Celje podelila certifikat Platinasta bonitetna odličnost aAa, ki pomeni, da je podjetje najbolj zanesljivo in verodostojno za sodelovanje s kupci, z dobavitelji in drugimi partnerji. Takšno bonitetno oceno ima le odstotek in pol slovenskih podjetij, cinkarna si jo je prislužila za poslovanje v zadnjih treh letih. Bisnode, ki je največja partnerska družba bonitetne hiše Dun&Bradstreet, je platinasto boniteto odličnosti v Sloveniji letos podelila prvič. Certifikat pomeni, da podjetja, ki jih je izbrala, dosegajo najvišje mednarodne standarde poslovne etike. Pri ocenjevanju je strokovna komisija upoštevala plačilno in posojilno sposobnost, zadolženost, dobičkonosnost in morebitna tveganja poslovanja. »Uvrstitev na seznam poštenih in zanesljivih podjetij je zame osebno velik uspeh. Pošteno, odgovorno in osredotočeno delo s sodelavci je temelj našega delovanja. Osnovna načela odgovornega ravnanja velikokrat postavljamo pred doseganje kratkoročnih poslovnih uspehov. Na dolgi rok se ta naložba izplača, čeprav jo je včasih težko zagovarjati,« je ob prevzemu certifikata povedal Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje. Certifikat, kakršnega je dobila cinkarna, je najvišje priznanje poslovne odličnosti, ki ga poslovnoanalitična hiša podeljuje v dvanajstih evropskih državah in je v svetu uveljavljen način za potrjevanje dosežkov podjetij.JI Prihodnji teden celjsko-kosovski forum V času Mosa bo Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja pripravil srečanje predstavnikov gospodarstva širše celjske regije s podjetniki s Kosova. Srečanja se bosta udeležila tudi kosovski veleposlanik v Sloveniji Avni Kastrati in predsednik slovenskega poslovnega kluba v Prištini Bajram Fusha. Republika Kosovo ni pomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, vendar se blagovna menjava med državama iz leta v leto povečuje. Lani je slovenski izvoz na Kosovo znašal malo več kot 103 milijone evrov, vrednost uvoza je bila skromnih 1,5 milijona evrov. V to državo trenutno izvaža 421 slovenskih podjetij, med katerimi jih je približno desetina iz širše celjske regije. Enajst slovenskih podjetij, tudi Unior, ima na Kosovu svojo podružnico ali hčerinsko družbo. Na Kosovu, kjer je lani BDP na prebivalca znašal 3.731 evrov, deluje 40 tisoč podjetij. Najbolj razvite gospodarske dejavnosti so kmetijstvo, lesnopredelovalna industrija, rudarstvo in energetika, tekstilna industrija in turizem. Svoj prihod na poslovno srečanje v Celje so napovedali predstavniki šestnajstih manjših in večjih podjetij, ki jih zanima poslovanje s celjskim in slovenskim gospodarstvom.JI Nova nadzornika Mlekarne Celeia Nadzorni svet Mlekarne Celeia ima dva nova člana. To sta Boštjan Hostnik, direktor Kmetijske zadruge Šmarje, in Stane Levart, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice. Boštjan Hostnik je v nadzornem svetu zamenjal Vinka Buta, ki je od 1. julija direktor Mlekarne Celeia. Stane Levart je nasledil Antona Kuzmana, lani upokojenega direktorja konjiške zadruge. Nadzorni svet celjske mlekarne sicer šteje 12 članov, od tega jih je osem iz kmetijskih zadrug, štirje člani so predstavniki zaposlenih. JI Mavec se vrača, Tašler ostaja Nadzorni svet Premogovnika Velenje je za generalnega direktorja podjetja imenoval mag. Marka Mavca. Nekaj sprememb je tudi v Termoelektrarni Šoštanj. Poslovodstvo Holdinga Slovenske elektrarne je za generalnega direktorja Teša imenovalo dr. Viktorja Vračarja in za direktorja družbe Mitjo Tašlerja. Slednji je delo začasnega direktorja opravljal od letošnjega marca. Nov direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je po izobrazbi magister rudarskih in geotehnoloških znanosti. V premogovniku je že bil zaposlen, in sicer med letoma 1981 in 2004. Nazadnje je bil tam vodja tehničnih služb. Za generalnega direktorja je imenovan za mandatno obdobje štirih letih. Na direktorskem stolčku bo nadomestil mag. Ludvika Goloba, ki ostaja zaposlen v velenjskem GOSPODARSTVO 5 Partnerji Črnogorci, vračajo se Kitajci Mos je danes drugačen, počasi bodo to sprejeli tudi ljudje Prihodnji teden bo vrata ponovno odprl največji sejem pri nas, ki v Celje vsako leto privabi več kot 800 neposrednih in 1.400 zastopanih razstavljavcev ter več kot sto tisoč obiskovalcev. Mos, ki ga bo celjska sejemska hiša letos pripravila že 52. leto zapored, bo med 10. in 15. septembrom. Ob jubileju pred dvema letoma je zaživel v novi podobi in tudi letos bo razdeljen na pet vsebinskih področij. Delitev in specializacija sejma sta bili, kot je poudaril izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec, nujni. Časi splošnih prodajnih sejmov so namreč minili. LEA KOMERIČKI KOTNIK Mos je v stari podobi že od leta 2009 usihal in če pred dvema letoma, ko je praznoval abrahama, ne bi spremenili vsebinske zasnove, bi lahko ugasnil, odločitev na strokovno delitev utemeljuje izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec. Kot je povedal, so med ljudmi naredili precej anket, ki so pokazale, da je Mos zelo prepoznan, a da je dojemanje sejma pri številnih ljudeh še vedno napačno. »Marsikdo še vedno ne ve, da lahko na Mosu dobi vse za prenovo in obnovo doma, za gradnjo in podobno. Še vedno prevladuje prepričanje, da je to sejem obrti, suhe robe in kovačev, sejem, kjer se da vse kupiti. Ta predstava je v ljudeh še precej zakoreninjena, naša naloga je, da jo spremenimo,« pravi Otorepec ki se zaveda, da je prestrukturiranje sejma dolgotrajen proces, a se prvi pozitivni učinki že kažejo. Polovica sejma bo še vedno namenjena gradbeništvu oziroma tistim, ki gradijo ali prenavljajo. Močno se širi področje turizma, krepi se tudi ponudba kulinarike. Na sejmu bodo marsikaj našli in izvedeli tudi domači mojstri. Dobro bo, kot je še pojasnil Otorepec, zastopan tudi poslovni del. Peti sklop sejma je Mos plus, ki je, kot pravi izvršni direktor, ostanek starega Mosa, kjer bodo obiskovalci lahko kupili kakšen uporaben in zanimiv izdelek, ki ga ni mogoče kupiti v trgovinah. Partnerji Črnogorci, vračajo se Kitajci Potem ko sta na zadnjih dveh sejmih kot partnerski državi sodelovali najprej Hrvaška in lani Srbija, bo tokrat to Črna gora. Kot je pojasnil Otorepec, so se za to partnerstvo odločili, ker imata Slovenija in Črna gora kar nekaj skupnih točk, veliko je tudi še neizkoriščenih možnosti za sodelovanje. »Za Slovenijo je vedno bolj zanimiv črnogorski turizem, Črnogorci so močni tudi na področju prehrane, kmetijstva in kulinarike. Zaradi želje, da bi se blagovna menjava med državama povečala, je prišlo tudi do sodelovanja na sejmu.« Črna gora se bo predstavila v dvorani L1 na 500 kvadratnih metrih razstavnih površin. Po letu premora se na celjsko sejmišče vračajo Kitajci, ki bodo na sejmu spet sodelovali zgolj štiri dni, domovali pa bodo v dvorani A. Kot je ob predstavitvi letošnjih novosti povedal Otorepec, predstavitev Kitajske izhaja iz pobude in projekta oživitve svilne poti. »Kitajska želi obuditi to zgodovinsko pot in vzpostaviti povezavo med Kitajsko ter evropskimi državami tako po morju kot po cesti. V to pobudo je poleg ostalih držav JV Evrope in Azije vključena tudi Slovenija. Kitajska predstavitev naj bi bila letos namenjena predvsem promociji pobude svilne poti. Zato se tokrat ne predstavlja zgolj ena pokrajina, temveč Kitajska kot celota.« Kriza ima lahko na sejem dober vpliv Po podatkih Eurostata je v Evropi, predvsem v Nemčiji, v drugi četrtini leta mogoče zaznati gospodarsko ohlajanje. A to lahko ima, kot je povedal Otorepec, na Mos prej dobre kot slabe učinke. »Ponavadi imamo precej težav pri pridobivanju razstavljavcev na področju gradbeništva, ker so, kot pravijo, tako močno zasedeni, da nimajo časa priti na sejem. Poleg tega jih tovrstne predstavitve ne zanimajo, če so razprodani za leto naprej. Tako bi imela manjša kriza za naš sejem celo pozitiven učinek, ker bodo tudi tisti, ki so trenutno povsem zasedeni, spet prisiljeni nekoliko več vlagati v iskanje novih kupcev.« Gospodarsko ohlajanje v Evropi bi se lahko poznalo pri organizaciji industrijskega sejma in sejma Agritech, a za zdaj ga še ni mogoče zaznati. Sicer pa je polletno poslovanje družbe uspešno, celo najuspešnejše po letu 2008, pravi Otorepec, ki o številkah še ne želi govoriti. Bo Robert Otorepec ostal na čelu družbe? Na to vprašanje bodo lastniki družbe in izvršni direktor odgovorili po Mosu. Otorepcu, ki je na čelu družbe od leta 2015, se bo konec septembra iztekel štiriletni mandat. »Odločitev o novem mandatu je stvar lastnikov in seveda tudi moja osebna. Trenutno smo vsi zaposleni s pripravami na letošnji Mos, tako da se bomo o tem pogovorili po sejmu.« In kaj je zaznamovalo prva štiri leta vodenja družbe? »Mogoče ravno to, da smo začeli prestrukturiranje Mosa. Zdaj smo našli novo pot, ki jo bomo razvijali naprej. Tudi specializirane sejme smo usmerili na pravo pot. Uvedli smo nov sejem Agritech, ki ima zelo velik potencial. Imamo kongresni center, ki je v celoti prenovljen in ponuja res celovito ponudbo na tem področju, ne zgolj v celjski, temveč širši regiji. Sejemske dvorane so zasedene tudi izven sejemskih terminov, poleti gostimo gokart, med letom pri nas gostujejo razne trgovinske razprodaje, velikokrat oddajamo dvorane v najem za snemanje reklam. Stalnica so tudi razstave manjših živali, koncerti in podobno,« povzame sogovornik in ob tem podari, da so najdražje dvorane prazne dvorane. »Če smo v zadnjem času veliko denarja vložili v obnovo, je prav, da so dvorane čim več časa zasedene in v uporabi.« Manjka dober hotel z več posteljami Robert Otorepec je ob tem izpostavil, da bi si želel, da bi Celje na turističnem področju naredilo korak naprej: »To bi imelo pozitiven sinergijski učinek za vse nas. Mi bi lahko še bolje unovčili kongresno dvorano, v Celju bi bilo več nočitev, več turistov, več gostinske in ostale spremljevalne ponudbe.« Kot poudarja, so v družbi zaradi pomanjkanja nočitvenih zmogljivosti v občini obsojeni na zgolj enodnevne kongresne dogodke. »Ker ni prave in zadostne ponudbe prenočitev v Celju in okolici, smo kar malo omejeni. Beležimo namreč precej povpraševanja po večdnevnih kongresih. Ko si organizatorji ogledajo kongresni center, so vselej navdušeni, a se zatakne pri ostali ponudbi.« Otorepec je prepričan, da si Celje zasluži hotel z vsaj 400 posteljami. Ob tem pravi, da bi lahko družba Celjski sejem s svojimi dejavnostmi pripomogla, da bi bil ta zapolnjen tretjino leta. Zaveda se, da takšen projekt zahteva širše sodelovanje. »Občina je tista, ki mora za kaj takšnega dati pobudo.« Foto: arhiv NT (SHERPA) Nov generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Zadnjih petnajst let je vodil podjetje Erico Eurofins Slovenija. Omenjeni inštitut je bil nekoč v lasti premogovnika in Teša, leta 2017 ga je kupilo švedsko podjetje Eurofins. premogovniku. Kakšno delo bo odslej opravljal nekdanji direktor, nam iz premogovnika niso sporočili. Mavec, ki ima strokovno-tehnična znanja na področju geotehnologije, rudarstva, geodezije, geomehanike, hi-drogeologije, ekologije, okolja in trajnostnega razvoja, je bil od leta 2004 do zdaj direktor podjetja Eurofins Erico Slovenija. Spomnimo, da je lani spomladi tamkajšnji podjetniški sindikat kovinske in elektro industrije razmišljal o stavki. V sindikatu so bili namreč zaskrbljeni, saj je vodstvo zaradi skrčenega obsega dela odpustilo štiri zaposlene. Iz Erica so v preteklosti prihajale tudi vesti o slabih odnosih med zaposlenimi. Ti so stavko zaradi višine plač in regresa napovedali že junija 2017. Sindikat je stavko preklical, saj se je z vodstvom družbe dan pred njeno napovedjo uspel dogovoriti glede višine plač in izplačila regresa. V Tešu odslej dva direktorja Teš bosta naslednja štiri leta vodila generalni direktor dr. Viktor Vračar in direktor Mitja Tašler. Oba sta bila na vodstvena položaja imenovana na osnovi osebnega povabila. Vračar, ki je tudi član poslovodstva HSE - je namreč poslovni direktor - je doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije ter diplomirani inženir elektrotehnike. Ima več kot dvajset let delovnih izkušenj, od tega več kot petnajst let kot direktor različnih družb. Poslovanje Teša je dobro spoznal kot nekdanji član nadzornega sveta HSE, a tudi kot poslovni direktor HSE, odgovoren za področje proizvodnje. Tašler je po izobrazbi diplomirani inženir elektronike z več kot desetletnimi izkušnjami v energetiki, od tega več kot pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Kot sedmi direktor Teša je nasledil Armana Koritnika. V HSE ocenjujejo, da je v šestih mesecih od imenovanja za začasnega direktorja elektrarne uspešno vodil to družbo. TS Direktor Teša Mitja Tašler. Po poročanju siol.net je bil Tašler pred časom tudi uslužbenec francoskega Alstoma, dobavitelja opreme za projekt Teš 6. Preden je Tašler prevzel vodenje elektrarne, je bil tam vodja obratovanja. 6 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Mikroplastika tudi na nekaterih konjiških in zreških vrtovih Koliko mikroplastike je v vašem telesu? V zadnjem času govorimo vedno vec o prisotnosti mikroplastike, najbolj drobnih delcev plastike. Ti so marsikje, tako med drugim v vodi, hrani, oceanih, živalih in tudi v naših telesih. Pred kratkim je bilo objavljeno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o mikroplastiki v pitni vodi, prebivalce Dravinjske doline pa so zaskrbeli rezultati letošnje raziskave o mikroplastiki na njihovih vrtovih. V Slovenskih Konjicah in Zrečah so njene količine celo visoke. BRANEJERANKO Izdelki iz plastike, ki je nekoč človeštvo ni poznalo, so danes del našega okolja. »Plastika je zelo uporabna na različnih področjih in predstavlja zanimiv material. Ob tem nismo dovolj premislili, kako ravnati z njo ob koncu njene uporabne dobe,« je povedala dr. Viviana Golja, raziskovalka iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se med drugim ukvarja tudi s področjem plastike. Posebej raziskuje njen vpliv na živila. Na plastiko vplivajo svetloba, zrak in mikroorganizmi, zato sčasoma razpade na manjše delce. Ti se ne morejo povsem razgraditi, zato v našem okolju ostanejo. Veliko plastike je tudi v oceanih, kjer so celo njeni veliki plavajoči otoki, od tam preide v morske živali in z njimi v človekovo telo. »Če so delci plastike večji od 150 mikrometrov, ti v naših telesih ne ostajajo, ampak jih izločimo,« je obrazložila dr. Golja. Problem nastane, kadar se manjši delci ne izločijo ali če vsebujejo reaktivne skupine. »Takrat lahko pride do interakcij z našim telesom. O tem problemu še ne vemo dovolj, saj se z njim bolj ukvarjamo šele zadnje čase,« je še povedala Goljeva. Različne ustanove - to so Svetovna zdravstvena organizacija WHO, Evropska agencija za kemikalije ECHa in Evropska agencija za varnost hrane EFSA - se zavedajo, da je to problem, ki ga je treba preučiti. Vrtovi Dravinjske doline Visoke količine delcev mikroplastike so bile letos ugotovljene v nekaterih konjiških in zreških vrtovih. Podatki za Žalec še niso objavljeni. »V vrtove so jih zanesli ljudje z različnimi pripomočki, na primer pogrinjali. Tam nato delci ostanejo. Plastik je veliko različnih vrst ter se tudi različno razgrajujejo,« še opozarja Go-ljeva. Podatkov o škodljivosti še ni dovolj. Avgusta je bilo objavljeno prvo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o prisotnosti mikroplastike v pitni vodi. »Organizacija je zapisala, da njena raven v pitni vodi ne predstavlja večjega tveganja na zdravje ljudi. Glede na to, da še ni dovolj podatkov o vplivu na zdravje, poziva k obsežnejšim raziskavam in k zmanjševanju plastičnega onesnaženja,« je povedala raziskovalka nacionalnega inštituta. K dodatnim raziskavam je pozvala tudi Evropska agencija za varnost hrane, saj lahko zaradi veliko različnih vrst plastika na človeka vpliva različno. Tudi Evropska agencija za kemikalije je predlagala omejitev uporabe dodane mikroplastike. Majhni plastični delci so na primer tudi v kozmetičnih izdelkih. Treba je še dodati, da so v različne vrste plastike dodani različni aditivi, ki skupaj z delci mikro-plastike ostanejo v okolju. To so na primer antioksidanti in mehčala, ki so lahko tudi škodljivi. In kje je rešitev problema mikroplastike, saj brez plastike človeštvo ne more več živeti? Dr. Golja poudarja možnost zmanjšanja uporabe plastike tam, kjer ni nujna. To so na primer plastične vrečke in še nekateri drugi predmeti za enkratno uporabo. Foto: Pixabay Ponovno brezplačna pravna pomoč DOBRNA - Občina je za občane ponovno uvedla brezplačno pravno pomoč. To bodo lahko dobili vsako tretjo in četrto sredo v mesecu in to med 18. in 19. uro. Gre za prostovoljno delo pravnika Tadeja Fijavža, ki ima izkušnje v sodstvu in odvetništvu. »Do brezplačne pravne pomoči je prišlo predvsem na pobudo mladih pravnikov, ki so izkazali zanimanje za takšen način sodelovanja v občini,« je pojasnil župan Martin Brecl. Občina je brezplačno pravno pomoč omogočila že v preteklosti. Pred približno dvema letoma jo je tri mesece nudila mlada domačinka, vendar med občani ni bilo zanimanja. »To nas čudi,« je dodal župan in pripomnil, da so bili občani o možnosti brezplačnega pravnega svetovanja dovolj obveščeni. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je občina zagotovila prostore. BJ Plazov ne manjka VOJNIK - V Črešnjicah se začenja letošnji del sanacije plazu pod cerkvijo. Zakoličenje je bilo pred dnevi že opravljeno. Gre za plaz, ki ogroža precej prometno cesto med Žičami in Črešnjicami. Občini po denarni plati pomaga ministrstvo za okolje in prostor. Lani je bil v Črešnjicah opravljen prvi del sanacije tega plazu. Letošnja tamkajšnja dela bodo stala približno 180 tisoč evrov, lanska so znašala približno dvesto tisoč. V občini Vojnik je potrebnih še več sanacij plazov. Njena uprava je letos oddala ministrstvu projektni dokumentaciji za odpravo plazov v Malih Dolah ter v Dolu pod Gojko. V Malih Dolah ogroža plaz cesto in gospodarsko poslopje, v Dolu cesto. Za druge plazove občina projektne dokumentacije pripravlja. Lani je vojniška občina sanirala tri plazove, za katere je prejela od okoljskega ministrstva 350 tisoč evrov. Preteklo leto se je rešila plazov v Lipi in enega od številnih v Bovšah. BJ Finančno ministrstvo ne nasprotuje tretji razvojni osi Minuli petek so se v Velenju sestali člani koordinacijskega odbora za spremljanje gradnje tretje razvojne osi na Koroško, predstavniki Darsa ter ministrstev za infrastrukturo in finance. Državna sekretarka na infra-strukturnem ministrstvu Nina Mauhler je predstavila usklajevanja poroštvenega zakona. Civilna iniciativa pričakuje, da bo zakon kmalu sprejet, v nasprotnem primeru napovedujejo ukrepe. Po napovedih državne sekretarke Nine Mauhler bo v prihodnjih dneh morda že znano, kdaj bo vlada obravnavala predlog poroštvenega zakona za velike infrastrukturne projekte. Koalicija je imela namreč do začetka tedna še čas podati pripombe na predlog zakona, ki ga pripravlja infrastrukturno ministrstvo. Državni sekretar na ministrstvu za finance Alojz Stana je prisotnim zatrdil, da ministrstvo za finance tretji razvojni osi ne nasprotuje, a je na predlog poroštvenega zakona že podalo pripombe. Stana je gradnjo tretje razvojne osi ocenil po predzadnji verziji na 1,4 milijarde evrov. Člani koordinacijskega odbora so predstavnike državnih služb ponovno opozorili na negativne posledice v primeru, če poroštveni zakon za tretjo razvojno os ne bo sprejet. »Ta zakon je ključen, da se začne gradnja tretje razvojne osi kot celote,« so prepričani v odboru. Izrazili so pričakovanje, da bo vlada o predlogu zakona odločila septembra in ga tudi poslala v končni sprejem v državni zbor. Predsednik Matic Tasič pričakuje, da se bodo gradbena dela začela že konec tega leta. Za začetek gradnje je najdlje pripravljeno območje Gaberja, za katero je že objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Gradnja odseka hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec je glede na potrjen investicijski program ocenjena na 674,7 milijona evrov brez davka. Iz Mladinskega sveta Ravne na Koroškem so sporočili, da če poroštvo za tretjo razvojno os ne bo sprejeto, bo vlada Marjana Šarca grobar tega projekta. V tem primeru je koordinator Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Verhovnik napovedal državljansko nepokorščino v Ljubljani. Povedal je, da je iniciativa že začela priprave za organizacijo javnega zborovanja, ki bo uresničeno, če vlada poroštva ne bo potrdila. LKK Pomagata šolarjem in družinam v stiski Šolarjem, katerih starši nimajo dovolj denarja, ob začetku šolskega leta pomagajo različne človekoljubne ustanove. Med njimi sta tudi letos Rdeči križ in Karitas. Šolanje otrok je za mnoge starše namreč veliko denarno breme. Sekretar Območnega združenja Rdečega križa Celje Selimir Ćopić je povedal, da šolarjem med drugim pomagajo s šolskimi potrebščinami, učbeniki, zvezki in torbicami. »Pri nas bonov ne dajemo, tudi denarja ne neposredno,« je še dodal. Območni Rdeči križ je razdelil 3.600 zvezkov in približno tri tisoč drugih potrebščin. Štirinajstim šolam je za najbolj pomoči potrebne učence namenil po osem šolskih torbic in po osem peresnic. Občanom pomaga iz lastnih sredstev, nekoliko manj je donacij, deli pa tudi predmete, ki jih prinesejo občani v njegovo skladišče. Celjsko območno združenje deluje na območju občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Podobno kot celjsko pomagajo tudi druga območna združenja. Škofijska karitas Celje pomaga v okviru vseslovenske akcije Otroci nas potrebujejo. »Število tistih, ki potrebujejo pomoč, se v primerjavi s prejšnjimi leti ne zmanjšuje,« je povedal predsednik omenjene organizacije Rok Metličar. Različne predmete, potrebne za šolo, je prejelo 1.935 šoloobveznih otrok. Škofijska karitas je 165 otrokom podarila bone, plačala je položnice ali naročilnice. S pomočjo dobrih ljudi je zbrala 18 tisoč evrov. Poleg škofijske pomagajo šolarjem posebej tudi nekatere župnijske karitas. Škofija Celje obsega 112 župnij. Za pomoč človekoljubnih ustanov prosijo predvsem družine z brezposelnimi starši (ali z nizkimi plačami), zadolžene, enostarševske družine ter družine z več otroki. Ob začetku šolskega leta potrebujejo pomoč tudi tiste družine, ki je sicer med letom ne iščejo. Karitas omenja, da veliko pomaga tudi družinam, ki za las izgubijo javno pomoč. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Več površin za pešce in kolesarje Drugačna ureditev dveh ulic Mestna občina bo eksperimentalno prometno uredila dela Lilekove in Gubčeve ulice v Celju. Podjetje Voc Celje, ki je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik, mora dela končati v devetih mesecih. LEA KOMERICKI KOTNIK Po zaključku del bo ta mestni prostor ob nekdanji veleblagovnici T, v kateri celjska občina ureja znanstveno-za-bavni tehnološki park, zasijal v novi, privlačnejši podobi. Namenjen bo predvsem pešcem in kolesarjem, zato bosta tudi delo in življenje na tem območju kakovostnejša, pravijo v MOC. V okviru projekta bodo zmanjšali število parkirnih mest, namestili klopi, stojala za kolesa, postavili svetila javne razsvetljave in ob robu Gubčeve ulice zasadili drevesa. »Postavili bomo tudi table, ki bodo označevale območje eksperimentalne prometne ureditve, in obveščevalne table, ki bodo promovirale hojo.« Celotno območje ki je veliko približno Celjska občina želi z eksperimentalno ureditvijo dela mestnega središča umiriti motoriziran promet, zmanjšati parkirne površine in povečati površine, namenjene pešcem in kolesarjem, izboljšati prometno varnost in zmanjšati negativne vplive na okolje. 1.800 kvadratnih metrov, bodo tudi na novo tlakovali. in sicer tako, da bodo nadaljevali zasnovo oblikovanja pred nekaj leti obnovljenega dela starega mestnega jedra. Ob tem bo občina obnovila vse komunalne vode in cevovode za odvajanje odpadnih in meteornih vod. Na zahodni strani Gubčeve ulice, na odseku med stikom z Lileko-vo in navezavo na Cankarjevo ulico, občina načrtuje vgradnjo podzemnega sistema za zbiranje odpadkov. »Strošek arheoloških izkopavanj, ki jih pričakujemo na območju vgradnje podzemnih zbiralnikov, še ni natančno znan,« so še pojasnili. Celoten projekt je ocenjen na 1,27 milijona evrov. Skoraj 600 tisoč evrov naj bi občina pokrila z denarjem iz razpisa za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, ki ga je objavilo ministrstvo za infrastrukturo. Na nekaj nepovratnega denarja občina računa še iz Kohezijskega sklada in nekaj iz slovenske udeležbe kohezijske politike. Preostanek bo zagotovila v občinskem proračunu. »Projekt eksperimentalne prometne ureditve tega dela mestnega središča je eden od ukrepov trajnostne mobilnosti, ki smo jih opredelili v celostni prometni strategiji. Zmanjšanje negativnih vplivov prometa je namreč pogojeno s postopnimi spremembami mobilnostnih navad prebivalstva, ki jih lahko dosežemo s trajnostnimi oblikami mobilnosti. Na ta način zagotovimo večjo varnost občanov in boljšo kakovost zraka ter zmanjšamo obremenitve s hrupom. Vse to pomembno prispeva k večji kakovosti življenja v mestu,« še pojasnjujejo v celjski občini. Foto: MOC Rekorden obisk kopališča CELJE - Kopalna sezona na celjskem letnem bazenu je bila med najdaljšimi doslej, saj se je začela že v prvih dneh junija. »V juniju je bil začetek zelo dober, vreme nam je bilo naklonjeno, zato nas ta mesec rešuje. Julij in avgust sta bila malo slabša, kljub temu pa je bil obisk rekorden glede na zadnja leta,« je povedala Maja Voglar, vodja gospodarjenja v podjetju ZPO Celje. To pomeni več kot 30 tisoč obiskovalcev. Kot je še povedala sogovornica, je razlog za rekorden obisk ogrevana voda, ki so jo zagotovili s posodobitvijo infrastrukture v minulem letu. Z začetkom šolskega leta še ne bo konca kopalne sezone na celjskem letnem bazenu, ki bo namenjen predvsem za treninge plavalnih klubov. Tudi po koncu poletne sezone kopalci in plavalci ne bodo dolgo prikrajšani za rekreacijo in treninge, saj se bo v zgodnji jeseni začela tudi že nova sezona v pokritem bazenu na Golovcu. RG Končno obnova stare stavbe bolnišnice CELJE - Splošna bolnišnica Celje je pred časom objavila razpis za izvajalca del pri energetski obnovi dela rumene bolnišnične stavbe. Gre za stavbo, v kateri je glavni vhod v bolnišnico, v pritličju so specialistične ambulante in v nadstropjih kirurški oddelki. »Veseli nas, da se je ministrstvo za zdravje odločilo, da bo V teh dneh so začeli v bolnišnici obnavljati tudi stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Obnovili bodo streho. Foto: SBC Do 2. septembra so bile možne prijave za strokovnega direktorja celjske bolnišnice. Gre za štiriletno mandatno obdobje strokovnega vodenja ene največjih ustanov na Celjskem. Strokovni direktor SBC je zadnja leta Franc Vindišar, ki nam je potrdil, da se je na razpis vnovič prijavil. CELJE - Celjski mladinski center, pod okriljem katerega deluje Informacijska točka Evropske unije Europe Direct Savinjska, je zadnjo soboto v avgustu organiziral dogodek S Kolescem na pot. Udeleženci so se podali na pot med občinami, ki omogočajo javno izposojo koles Kolesce. Organizatorji so ob tem lokalno skupnost osveščali o možnosti uporabe javnega sistema koles in svetovali, naj se ljudje namesto z avtom na pot podajo z okolju prijaznejšim prevozom. Občanom so predstavili še, kaj Evropa počne zanje, a se tega morda ne zavedajo. Udeleženci so se popeljali ali 42 kilometrov. Po najdalj- do Žalca, čez Košnico do La-po treh poteh, dolgih 6, 14 ši poti, ki je vodila od Celja škega in nazaj do Celjskega Vlada je na svoji zadnji seli imenovala Urbana Krajcarja za državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Krajcar je bil sicer zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, kjer je vodil sektor za organizacijo, informatiko in kakovost. Med drugim je bil zaposlen tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko in več let tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. evropska sredstva v določeni meri dodelilo tudi naši bolnišnici. Gre namreč za obnovo štirideset let stare stavbe, na kateri bomo končno lahko zamenjali vsa okna, uredili fasado in streho, zaradi katere imamo že nekaj časa resnično ogromno težav,« pravi poslov- na direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek. Do konca leta naj bi se končali postopki razpisa, dela naj bi začela naslednje leto. Takšni so tudi časovni roki, ki so vezani na pridobitev evropskega denarja. SŠol mladinskega centra, so se odpravili kondicijsko najbolj pripravljeni ljubitelji kolesarjenja. Ob postojankah so se lahko okrepčali in se zabavali ob poučnih igrah na temo Evropske unije. Pri organizaciji dogodka so sodelovali predstavniki različnih krajevnih skupnosti, sodelavci občin Celje, Žalec, Laško ter sodelavci različnih javnih podjetij. Pri sobotnem kolesarskem potepanju so pomagali tudi prostovoljci, študentje. Kolesarje so spremljali kolesarski vodniki. Informacije o registraciji v sistem Kolesce, najemu koles in uporabi mobilne aplikacije so udeležencem predajali zaposleni iz podjetij Nomago in Nextbike. Ekipa Celjskega mladinskega centra je o registraciji in najemu kolesa na postaji Kolesce posnela video. Projekt je delno sofinancirala Evropska unija. TS Foto: MCC 6.* TE H nOS LA proizvodnja strojev in orodij * predelava gumein plastike PROSTA DELOVNA MESTA Zaradi širitve na nova tržišča vabimo v svojo ekipo nove sodelavce, in sicer KOMERCIALISTE PRODAJE Želena znanja, lastnosti in kompetence: • aktivno znanje vsaj dveh tujih jezikov (francoščina, španščina, italijanščina, češčina, slovaščina, ruščina) • odlična sposobnost komuniciranja • organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, fleksibilnost ... • pripravljenost na službena potovanja znanje administrativnih del Naloge in zadolžitve: Načrtovanje in izvedba prodajnih aktivnosti, iskanje novih poslovnih partnerjev in sodelovanje z obstoječimi, sodelovanje na demonstracijah in sejmih kmetijske mehanizacije. Nudimo: Urejeno in fleksibilno delovno okolje, možnost osebnega in profesionalnega razvoja, zaposlitev za poln delovni čas, redno plačilo in možnost dodatnega izobraževanja. Oblika zaposlitve: Nedoločen čas s poizkusno dobo 6 mesecev, določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte vlogo na sedež podjetja Tehnos, d. o. o., Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, ali na elektronski naslov finance@tehnos.si Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03 713 30 79 8 IZ NAŠIH KRAJEV KOZJE - Poletje na gradu Podsreda živahno kot že dolgo ne Za vsakogar se je kaj našlo Kozjanski park in grad Podsreda sta v tem poletju gostila glasbenike, gledališčnike, literate, filmo-ljubce, otroke vseh starosti in turiste z vseh vetrov. Turistična destinacija Visit Podčetrtek je na gradu vzpostavila novo delovno mesto. Mojca Valenčak zdaj skrbi tudi za to, da najbolj grajskega od vseh gradov kozjansko gostoljubje nikoli ne zapusti. SASKA T. OCVIRK Skoraj dvajset let je minilo, odkar so starši svoje otroke zadnjič pripeljali na takšen grajski dan sredi kozjanskih gozdov. »Vsi se še spominjamo tistih zabavnih druženj in plesa s skupino Čuki. To nosimo v sebi kot res prijeten otroški spomin. In tudi zato smo se odločili, da bomo tradicijo obudili,« je o grajskem živža-vu povedala Mojca Valenčak. Moči so strnili Občina Kozje, Turizem Podčetrtek, Bistrica in Kozje, Kozjanski park ter Razvojna agencija Savinjske regije. Težko bi prešteli vse obiskovalce, a grajsko dvorišče je bilo polno do zadnjega kotička. Na delavnicah so otroci lahko izdelali čisto svoj meč, se naučili srednjeveških bojnih tehnik, spoznali, kakšno je življenje netopirja na grajskem podstrešju, se posladkali s palačinkami na grajski način, se preizkusili v srednjeveških igrah in plesih. Tudi če je na osrednjem odru vzdušje naj- bolj razgrel Challe Salle, je množici dobesedno zastal dih, ko so se čisto zares, s pravimi meči, udarili vitezi v težkih oklepih. Na novo obujena tradicija bo družinski počitniški utrip zagotovo narekovala tudi v prihodnje. Mladi varuhi narave Grajske zidove je na nežnejši način sicer celo poletje zapolnjevala glasba. Tudi letos so namreč na gradu Podsreda gostili seminarje za klarinet, flavto, violončelo, saksofon, trobento in zborovsko dirigiranje. Vsak se je končal tudi s posebnim koncertom za širšo javnost. Zadnji koncert letošnjega Glasbenega poletja na gradu Podsreda bo 29. septembra. Tudi letos so v Kozjanskem parku organizirali naravoslovne tabore. V istem času so v parku pripravili tudi celodnevne naravoslovne delavnice. Dva tedna v juliju in en teden v avgustu so mladi varuhi narave od osmega do 14. leta Sedmi Festival ekološke hrane in Kuhinja na gradu Podsreda bosta 13. septembra od 15. do 21. ure počastila sonaravno in okolju prijazno pridelavo hrane. Glasbeni gost večera bo Adi Smolar. raziskovali zavarovane rože, metulje, ptice in drugo biotsko pestrost kozjanskega parka. Otroci so iskali kamnine, minerale in fosile ter odkrivali po- men zavarovanih rastlin in živali. Kako pomembno je ohranjati naravno dediščino, je to poletje v občini Kozje spoznavalo približno 70 otrok. Vsaj dva večera so o tem lahko razmišljali tudi odrasli. Kinoprojekcija na prostem je v okviru projekta Life Naturaviva prvi večer predstavila svet vodnih ptic, drugi večer pa namenila skrivnostnemu življenju bobrov. In prav bobri postajajo ena največjih zanimivosti kozjanskih potokov. Foto: MOJCA VALENČAK VPISI 2019/2020 Plaketa občine za čokoladnico PRAH IZOBRAŽEVALNI CENTER Srednja strokovna in poklicna šob Rogaška Slatina - zasebna šola Višja strokovna šola Rogaška Slatina - zasebna šola 17 ODLIČNIH PROGRAMOV NA 4 LOKACIJAH IN MOŽNOST POVRAČILA ŠOLNINE! SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Pomočnik pri tehnologiji gradnje Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik (poklicni tečaj) SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Elektrotehnik Bolničar - ne go valeč Logistični tehnik Gastronom hotelir Predšolska vzgoja Trgovec Predšolska vzgoja (poklicni tečaj) Upravljavec težke gradbene mehanizacije Strojni tehnik Voznik Tehnik računalništva Zidar POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Logistični tehnik VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA Logistično inženirstvo VPISUJEMO TUDI TUJCE! Rogaška Slatina Kidričeva 28 Celje Gregorčičeva 4 Ljubljana Krško Središka 4 Žadovinek 36 PODČETRTEK - Znani so nagrajenci, ki bodo ob prazniku občine prejeli občinska priznanja. Plaketo občine bo prejelo podjetje Syncerus, ki ga vodita Mateja in Urban Videtič. Priznanje občine bo prejel Maks Jurak, denarno nagrado pa Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek. Podjetje Syncerus je znano po čokoladnici v Olimju, to sladko razvado ponuja tudi v Celju, Mariboru, Novem mestu in Piranu. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je prepričan, da bo šla plaketa v prave roke. Čokoladnica namreč že vrsto let deluje v občini, zaposluje ljudi, razvija nove izdelke, dejavno sodeluje na največji prireditvi Vino in čokolada ter skrbi za večjo prepoznavnost občine. Priznanje občine bo prejel Maks Jurak za dolgoletno uspešno delo na humanitarnem in družbenem področju. Jurak je bil vrsto let član občinskega sveta in član sveta Krajevne skupnosti Virštanj. Več kot 40 let je bil operativni član tamkajšnjega prostovolj- nega gasilskega društva in je s svojim delom pustil vidno sled pri razvoju domačega kraja in občine. Denarno nagrado bo za dolgoletno delovanje prejelo Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek. Člani društva, ki letos praznuje 25-letni-co delovanja, so v zadnjem času izdatno pomagali pri postavitvi razglednega stolpa na Rudnici. Marsikaj so postorili tudi pri obnovi planinskih poti po Veliki in Mali Rudnici ter pri urejanju markacij in planinskih obeležij. TS S prizidkom do boljšega standarda 040/272-332 referat@prah.si www.prah.si POLZELA - Dom upokojencev bo kmalu bogatejši za nov prizidek, v katerem bo 35 večinoma dvoposteljnih sob. S tem bo dom za 87 od skupno 224 stanovalcev zagotovil ustrezno namestitev. Vrednost investicije je ocenjena na približno 2,5 milijona evrov. Denar za gradnjo prizidka je zagotovil dom, za kar je najel tudi milijonsko posojilo. Gradnjo je vodstvo doma zaupalo celjskemu gradbenemu podjetju Remont. V novi stavbi bodo na dva tisoč kvadratnih metrih poleg sob še spremljevalni prostori, apartma za izvajanje paliativne oskrbe in ordinacija, prostor za fizioterapijo, delovno terapijo ter frizerski in pedikerski studio. LKK, foto: TT Denar za 2,5 milijona evrov vredno investicijo bo zagotovil Dom upokojencev Polzela. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Konec del septembra SLOVENSKE KONJICE - Gradnja prizidka vrtca v Tepanju nekoliko zamuja. Konec del je bil najprej načrtovan za konec avgusta, vendar bo to po novem 10. septembra. Prizidek potrebujejo, ker bo vrtec v novem šolskem letu povečan za en oddelek. Kot so zamudo pojasnili v občini, lahko pride pri tovrstnih delih do nepredvidenih posegov, kar gradnjo podaljša.Za takšneposege je potrebno tudi usklajevanje po stroškovni plati. Občina ja letos prav talno prenovila prostore kuhinje tepanjskega vrtca in kupila njeno novo opremo. Zaradi naraščanja števite prebivalstva načrtuje ob čina za prihodnje l eto gradnjo še enega oddelka vrtca. Kraj se bo namreč še širil, saj bo v Tejaanju zgrajenih 70 sčanovanj. »Naraščanja ntevila prebivale ev se zelo ves elimo . Približujbmo se številki 15 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da se bo občina uvrstila med večje občine,« je povedalo direktorica občinske uprave Breda Obrez Preskar. Po drugi strani pomeni narvščanje števila prebivalstva velika finančna vlaganjaj saj je tre.a zmogljivosti vrtcev in šol povečati. Naložba v Tepanju bo stala približno štiristo tisoč evrov. Od tega je velik delež od prodanega zemljiščaza gradnjo bloka. BJ 041 703 373 RIBOGOJNICA ŽALEC Qajenje iti piadaja diaddaaadtiih Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure sobota, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure. Marko Hnovat s.p., Dobriša vas 41a, Žalec Za domačine so brezplačna GORNJI GRAD - V občini je to poletje prvič na voljo izposoja gorskih električnih koles. Gre za občinski projekt v povezavi z gospodarstvom. Za domače občane je izposoja brezplačna, drugi morajo plačati 30 evrov na dan. Podoben znesek morajo plačati v nekaterih bližnjih podobnih okoljih. Občina računa tudi na tuje turiste, ki jih je v Zgornji Savinjski dolini veliko. Med največjimi znamenitostmi gornjegrajske občine je Menina planina. Gorska električna kolesa si je mogoče izposoditi vsak dan, tako ob delavnikih kot ob koncih tedna in praznikih. Na voljo so štiri kolesa. Izposoditi si jih bo mogoče do 25. oktobra. BJ Nadaljevanje prenove trga REČICA OB SAVINJI - Občina bo začela v začetku septembra prenavljati cestne vpadnice v središču trga. Gre za nadaljevanje urejanja občinskega središča. Prenovljeni bosta vpadnici od trga do prosvetnega doma ter do gasilskega doma. Opravljene bodo preplastitev cestišča, zamenjava komunalnih vodov in ureditev javne razsvetljave. Dela bo opravila družba Remont, ki mora končati delo v drugi polovici oktobra. Med deli bo promet moten, zato bo urejen obvoz. Projekt je vreden 165 tisoč evrov, sofinancira ga ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. BJ Lepote, ujete v objektiv ŠENTJUR - Lepote občine Šentjur je naslov fotografskega natečaja, ki sta ga razpisali občina in Razvojna agencija Kozjansko. Tema natečaja, ki je razpisan do 15. novembra, so naravne in kulturne znamenitosti občine ter prireditve. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala sledenje tematiki natečaja, kreativnost in tehnično dovršenost fotografij. Trem najbolje ocenjenim fotografskim sklopom bo podelila denarne nagrade v višini 150, 100 in 75 evrov. Avtorji, ki bodo sodelovali na natečaju, se z oddajo fotografih strinjajo, da bodo fotografije uporabljene v promocijske namene šentjurske občine. TS Septembra bodo brneli stroji VITANJE - Občina bo začela v začetku septembra izvajati več naložb. Med drugim bodo na vrsti dela na cestah, preplastitev krajevnega športnega igrišča in postavitev igral. Občina bo med drugim preplastila kilometer ceste na Paki in pol kilometra na Ljubnici. Vzdrževalna dela bodo opravljena v Ledinskem grabnu. Gre za dela na cestah v skupni vrednosti 170 tisoč evrov. Poleg tega bo občina v sklopu projekta Igrivo stičišče preplastila v središču Vitanja športno igrišče pri vesoljskem centru. Igrišče, ki je namenjeno malemu nogometu in košarki, uporabljajo občani različnih generacij. V bližini bo občina postavila igrala za najmlajše občane. Ta projekt je vreden približno dvajset tisoč evrov. BJ V Sloveniji posluje že 140 pogodbenih pošt Pestra ponudba na enem mestu, prihranek časa in daljši odpiralni/delovni čas. Vse to in še več so prednosti, ki jih Pošta Slovenije in njeni pogodbeni sodelavci zagotavljajo svojim strankam. Poštni sistem se v Sloveniji spreminja že nekaj let, prve tri pošte so bile preoblikovane v pogodbene pošte že leta 2012, trenutno pa v Sloveniji posluje 140 pogodbenih pošt. Model pogodbene pošte ni nov in je že dalj časa uveljavljen tudi v drugih državah. V nekaterih evropskih državah delež pogodbenih pošt presega 90 odstotkov, v Sloveniji je zaenkrat 30-odstoten. Dosedanje izkušnje kažejo, da so uporabniki poštnih storitev na splošno zadovoljni z načinom izvajanja storitev na pogodbenih poštah. Z uveljavitvijo pogodbenih pošt se namreč kakovost izvajanja poštnih storitev ne poslabša, pogosto je dostopnost zaradi daljših delovnih časov za uporabnike celo boljša. Ponudba pogodbenih pošt Na pogodbeni pošti je dejavnost pošte združena z osnovno dejavnostjo pogodbenega partnerja. Ta storitve opravlja v imenu in za račun Pošte Slovenije in Nove KBM. Pogodbene pošte nudijo enoten nabor storitev, in sicer sprejem in izročanje vseh vrst poštnih pošiljk, prodajo blaga (znamk, kuvert, dopisnic ipd.), vse druge najosnovnejše poštne in bančne storitve za komitente Nove KBM ter plačilne storitve, ki jih občani tudi sicer najpogosteje opravljajo na poštnih okencih, kot so npr. plačevanje položnic, dvig denarja ... Na določenih pogodbenih poštah prodajajo tudi srečke in sprejemajo stavne listke za loto. Pogodbene pošte poslujejo v središču naselij Pogodbena pošta praviloma deluje v središču naselja, v pritličju stavbe, z urejenim dostopom za invalide ter parkirnimi prostori za stranke pogodbene pošte. Kar nekaj pogodbenih pošt posluje v prostorih Pošte Slovenije, ki jih pogodbeniki lahko najamejo ali odkupijo. V teh prostorih pogodbeniki opravljajo tudi svojo matično dejavnost, saj je bistvo pogodbene pošte, da se poštna in osnovna dejavnost izvajata druga ob drugi. V Pošti Slovenije pogodbenim partnerjem svetujejo, kako organizirati delo pogodbene pošte, da bi dosegli optimalne rezultate, in kot najprimernejše dejavnosti, v okviru katerih se izvaja dejavnost pošte, predlagajo: turistično-informacijske pisarne, lokalne skupnosti, trgovine, bencinske servise, kmetijske zadruge, neprofitne organizacije, trafike, seveda pa so odprti tudi za druge predloge. promocijsko besedilo I www.posta.si Postanite tudi vi del poštne zgodbe. Če želite vzpostaviti pogodbeno pošto, nam pišite na e-naslov PGP.mnenje@ posta.si. Zagotovite svojim strankam več ponudbe na enem mestu, svojemu podjetju pa možnost za razvoj in nadaljnjo rast. Nove poslovne partnerje iščemo za pošte: 3202 Ljubečna, 3263 Gorica pri Slivnici, Pogodbena pošta mora biti za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev odprta vseh pet delovnih dni v tednu (od ponedeljka do petka), lahko je odprta tudi v soboto. Minimalni tedenski delovni čas je 22 ur. Visoka kakovost opravljanja poštnih storitev Zaposleni na pogodbeni pošti se pred začetkom opravljanja poštne dejavnosti udeležijo izobraževanja in praktičnega usposabljanja na učnih poštah, kasneje pa so jim za morebitno pomoč po telefonu vedno na voljo tudi zaposleni na Pošti Slovenije. Strankam so tako na pogodbenih poštah na voljo enako kakovostne storitve kot na klasični obliki pošte. 3312 Prebold, 3220 Store, 8311 Kostanjevica na Krki, 8350 Dolenjske Toplice, 2313 Fram, 2214 Sladki Vrh, 2287 Žetale, 2252 Dornava, 2235 Sveta Trojica v Sl. goricah, 2275 Miklavž pri Ormožu, 2321 Makole, 2364 Ribnica na Pohorju, 9225 Velika Polana, 9241 Veržej, 9251 Tišina, 1317 Sodražica, 6272 Gračišče, 6271 Dekani, 6275 Črni Kal, 6274 Smarje, 5216 Most na Soči, 5250 Solkan in 5263 Dobravlje. Zadovoljstvo strank Pogodbeniki z razširitvijo svoje ponudbe s poštnimi storitvami svojim strankam prihranijo marsikatero pot in čas, ki so ga prej porabile za obisk pošte. Zato ne preseneča zadovoljstvo, ki ga izražajo obiskovalci pogodbenih pošt. Na pogodbeni pošti 8263 Cerklje ob Krki, ki posluje v prostorih franšizne prodajalne TUS Market Dušak, je tako ena izmed strank v Knjigo pritožb in pohval 23. maja 2018 zapisala: »S poštnimi storitvami v trgovini TUS Dušak Cerklje sem zadovoljna. Se naprej jim želim uspešno poslovanje in sodelovanje s strankami.« 9. avgusta istega leta pa je g. Darko Udovič zaposlenim na tej pogodbeni pošti prav tako namenil pohvalne besede: »Zelo zadovoljen sem z uslugami na pošti.« 10 KULTURA Laboratorij sodobnega plesa Štiri plesalke, številna vprašanja Čeprav ima Celje bogato tradicijo sodobnegaplesa, mladi ustvarjalci nimajo dovolj priložnosti pokazati svoje znanje. Projekt Ko-Lab-O je eden od načinoc, kako s pomočjo plesa izraziti številna razmišljanja. BARBARA GRADIČ OSET Na področju sodobnia uprizoritvenih umetnosti je v Sloveniji, še posebej v Cilju, velik primanjkljaj nave produkcije ustvarjala mlajše generacije in nasploh malo priložnosti za to, da ii pokazale umetniško delovanje. Da bi se ta primanjkljaj zapolnil, se je plesalka in koreografi-nja Sabrina Železnik v okviru društva KUD Kultivarnica prijavila na razpis, ki gaie spomladi pripravil Zavod Celeia Celje. Prijavila je projekl Ko--Lab-O, ki je nastal iz besed koreografija, laOoratorij in organizacija. »Projekt pomeni resnično srečanje vprostoru in času. K sodelovanju sem povabila še tri plesne kolegice: plesalkiin pedagoginji Ajo Zupanec in Anj o Bornš ek ter koreografinjo in raziskovalko Giselo Fantačazzi,« je? razložila pobudnica projekta Sabrina Železnik. Umetnice so bile štiri dni v Celju, s pomočjo delavnice so si izme-njalekoreografska vprašanja in se na dnevnih srečevanjih poeezaie. V Plesnem forumu Celje so imelr javno predstavitev laboratorija. Na njej so s pomočjo plesa predstavile razmišljanja. CELJSKI STROP S KULTURNO - ZGODOVINSKO RAZSTAVO Imate časza branje? Da bi bilo še več podobnih projektov Celj e ima bogato tradicijo sodobnega plesa, sajobsta-jajo različne plesne šole, s pomočjo katerih mladi dobijo osnovno plesno izobrazbo. Žal zaradi kasnejšega plesnega izobraževanja številni odidejo v tujino, kjer tudi ostanejo. »Vsi poleg plesnih praks delamo tudi druge stvari, smo pedagogi m delavci v kulturi, zato je zelo težOo narediti valiko projektov, bo-membno mije,da se vračbm v Celje, krasno je, da občina prepozna takšne projekte. Tega bi lahko bilo še več. Podpora umetnosiiin kulture .e eOini način, sajkultura ni dobičkonosna, ker ni namenjena temu, da bi prinašala dobiček. Namanjena je izobraževanju in razvoju drugih potreb, ki niso prednostne za človeka,« pravi Železnikoda. Projekt Prostosvet Sabrina Železrnk delZ kot kuiturna delavka na podenčju sodobne umetnosti, jeseni bo stopila na novo pot v zavodu za plesno produicijo. Poleg, številnih lokalnih, državnih in mednarodnih dosežkov na področju sodobnega plesa je bila Sabrina Železnik vedno dejavna tudi v gledališč,. Po študiju kulturnih študij na Univerzi v Ljubljani se je s plesom in z gledališčem začela ukvar- jati tudi akademsko. Lsni je v sodelovanju z Likovno šolo Umbra soustvarila interaktivno galerijo Prostosvetr kiso jo obiskovalci lahko doživeli v središču Celja. »Otroci in starši so se srečavali z elementi, s katerimi dela sodobna umetnost. To galerijo so ustvarjalci ustvarjali s pomočjorazličnih dejavnosti v labirintu. Na kon-ru je bila sama izkrneja igaa. Otroci souživali, starši pa so ugotovili, da se prepogosto ne prepustijo in ne uživajo v otroškosti, ki jo nosijo v sebi,« je zaključila Sabrina Železnik. Foto: SHERPA Vajenec ni smel nositi žameta, svile in nojevega peresa V novi številki revije Zgodovina za vse, ki jo že 26 let izdaja Zgodovinsko društvo Celje, je podobno kot pretekla leta veliko različnih vsebin. Šest razprav predstavlja temelj revije, ki že četrt stoletja med bralce prinaša zgodovino vsakdanjega življenja. Prva razprava je delo Dušana Kosa z naslovom Mali človek pred kraljico. Razprava govori o državniških zamislih in komunikaciji državnega uradnika z vladarjem in visoko politiko v času reform v habsburških deželah sredi 18. stoletja. Druga razprava je delo domačega avtorja Aleksandra Žižka z naslovom Vajeništvo -vstopnica v svet cehovske obrti. »Sprejem v uk je pomenil pomembno prelomnico v življenju fanta v predmoderni dobi. Nastop učne dobe je pomenil v večini primerov tudi dokončen izbor posameznikove življenjske poti. Če je izbralpravo obrt, mu je to jamčilo relativno brezskrbno mero družbenega ugleda,« je zapisal v razpravi arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje. Med drugim je opozoril, da je številnim mladeničem njihovo poreklo zapiralo vstop v obrt. Kajti nezakonski otroci, otroci sodnih stražarjev, mestnih vratarjev, gozdarjev, poljskih čuvarjev, mazačev, krvnih sodnikov, mitničarjev niso smeli vstopiti v cehovsko združenje. Vajenci so seveda morali živeti po določenih pravilih, zanje je veljal poseben red, določeno je bilo tudi, kakšno obleko lahko nosijo in kako naj se obnašajo v javnosti. Učna doba je bila v različnih obrteh različno dolga - od dveletnega tesarskega do petletnega kamnoseškega uka. »Če država zdaj uvaja vajeniški sistem kot neko novost, lahko z zgodovinskimi viri potrdimo, da je sistem živel že dvesto let nazaj,« je razpravo ob izidu revije zaključil Aleksander Žižek. Povezave Alme M. Karlin s koprskim astronomom Tretja razprava v reviji Zgodovina za vse je posvečena koprskemu astronomu z imenom Gian Rinaldo Carli. Napisal jo je Stani- slavJužnič. V njej opisuje delo ic življenje koprskega astronoma, ki je bil eden prvih zagouarnikov Newtovnve astronomije nr le jožno od Alp, temteč kat v celotnice-linski Evropi. »Alma M. Karlin in njen do-maevni sorodni. Gian Rinaldo Carli sla sz vsak po smoje povzpela medzvezds: Alma bolj po čtstveniin umotniški domiselnv-sti ter Gian Rinaldo po znanstveni,« je še zapisalStanislav Južnič. Avtorja četrte razprave sta Karin Almasy in Martin Sauerbrey z graške univerze, ki sta v razprav Noviga ni nič, vojska je hudič s pomočjo razglrdnic iz prve svetouna vojne povzela življenje preprostih ljudi v vojnem času. Ptedzadnja razpraoa govori o ljudskih napevihv glasbenem opusu skladatelja Ubaida Veabca,zadnja je delo Marine Vrhovac. V razpravi osvetljuje dis-burz o spolnihkvotah v parlamentu. V reviji je tudi zapis Alenke Hren Medved o Ignaciju Orožnu. Prebirali boste lahko tudi pet kritičnih zapisov o knjigah, ki so izšle v preteklem letu. BGO Knjige za dopustniško branje po izboru Nee Likar Tokrat vam ponujamo zadnji poletni sklop petih knjig za branje po izboru ilustratorke in vsestranske umetnice Nee Likar. Paolo Giordano: SamotnosO pra števil To je Strno, ki čeoveka potegne vase. Oo je zgodbo, kijo moraš hitro prebrati. Ne potegne te v totalno sočustvovanje, a te vseeno ne pusti ravnodušee-ga. Zaradi zgodbe se nekaj v tebi za vedno spremeni. Zgodba o sorodnih dušah in njihovih usodah, o poveza-nosti,lj ubez niin razumevanju. Margaret Atwood: Dehlina zgoOba Knj iga pripoveduje o razčloveče-nosti totalitarizma in spremembi družbenega sistema. (Priporočam tudi istoimensko serijo, ki sem jo pogledala pred branjem knjige). Phiiip Reuth: Umirajoča žival Roth je eden mojth najljubših avtorjev zaradi izjemzo Vobrega orisovan-a likov. Ta roman, četudi nekoliko erotično, govori o envplastni ljubezni in mi je všeč predvsem zaradialoga ter dejstva, da se lahko z avtorji precej poenotim in so miblizu. Roth je edun izmednjib. Haruki Murakami: Kafka na obali To je sna eajljubših knjig, za katero se potrudim, če le imam čas, da jo preberem vsako poletje še enkrat. Všeč so mi Murakamijeve nenavadne zgodbe o nenavadnih osebah, ki človeku zlezejo pod kožv. Nekaj najboliših odlomiov o življenju, odnosih, spominih in o leim kako le-te pospraviti, je prav v tej knjigi. Alan Male: Illustration: meeting the brief Kot zadnjo izgostavljam teoretično knjigo, ki sem jo prebirala ponovno ob jtisanju magistas.e naloge na likovni akatemiji. Fantastično branje za marsikoga o kreativnih strokah in poklicih, ne samo za ilustratorje. ooo Foto: osebni arhiv KULTURA 11 2. festival Izrekanja Polno prizorišče željnih poezije Festival Izrekanja, ki je lani doživel premier no izvedbo, je letos ponudil obogaten program in je v Celje ob koncu poletja prinesel izbor vrhunskih pesniških performerjev iz domovine in tujine. Letos sta bili v središču festivala poezija in glasba. BARBARA GRADIČ OSET Ukrajinsko-irska zasedbo je predstavil __ Kristian Koželj Če so v prvem letu v središče postavili slam poezijo, je bil v drugem letu v središču preplet poezije in glasbe. »Preplet ponuja toliko možnosti, da sem prepričan, da to ne bo edino leto, da bo glasba v središču. Spoznal sem veliko izvajalcev, Direktor zavoda Hiša kulture Celje Miha Firšt o festivalu in sodobni poeziji: »Mislim, da preprostost in čistost poezije, ki ta umetniški izraz odlikujeta, prinašata tudi nekaj nevarnosti. Občutek imam, da je nekaj, kar je videti kot pesem, bistveno lažje napisati kot pisati romane in skladbe ali slikati. Število >pesnikov< in >pesmi< se zato danes eksponentno povečuje, poezija pa, ker njeno branje zahteva bodisi samoopazovanje bodisi kontemplativni razmislek, ne pridobiva števila bralcev. Tako so na koncu najbolj priljubljene preproste rimane čustvene pesmi, ki jih pogosteje kot v knjigarnah prodajajo v cvetličarnah. Zato menim, da smo lahko Celjani izjemno srečni, da nam festival Izrekanja s strokovno vodenim programom vrhunske svetovne poezije ponuja voden ogled po tej džungli napisanih besed in omogoča stik z dragulji te umetnosti.« Pesnik in urednik Zoran Pevec o festivalu: »V enem od časnikov sem bral zelo dobro izjavo francoskega pesnika Marca Delouza, letošnjega osrednjega gosta Izrekanj, ki je med drugim dejal: >Če že bereš poezijo pred občinstvom, moraš biti do njega spoštljiv in mu ponuditi nekaj več kot le navadno suhoparno posredovanje verzov.< In prav to imenitno ponuja ves festival Izrekanja. To ne pomeni, da je ta poezija kakovostnejša, le na bolj poljuden način je predstavljena. Načeloma je treba brati poezijo doma, v tišini. Meni so vsekakor ljubi tudi literarni festivali, saj ne le da se tam srečujemo ustvarjalci, ampak se pogovarjamo med sabo strokovno in tudi družabno. Ker imam izkušnje z različnih književnih festivalov po svetu, menim, da Kristian Koželj v Celju organizira primerljivi festival z najimenitnejšimi po svetu. Tu bi dodal že kar smešno mnenje o tem, da ljudje sodobne poezije ne razumejo - kot da kdo razume glasbo (razen morda programsko) ali ljubezen ali zakaj diši roža (no, kakšen kemik pač že). Skratka, veliko bralcev sodobne poezije ni - toda kdaj je bila množičnost kakovostna. Takšen primer je kar Prešeren, ki je v času življenja prodal le približno tristo svojih zbranih pesmi.« pesnikov, perfomarjev, glasbenikov. Poskušamo se izogniti kantavtorstvu, ker je to posebna oblika, ki že ima svoj festival. Naredili smo drugačne pristope, da smo pokazali, kako poezija in glasba dihata z enimi pljuči,« je razložil umetniški vodja festivala Kristian Koželj, ki je vsako leto popolnoma predan festivalu in diha z njim že leto prej, ko je sestavljal, kdo vse bo nastopil. Prav vsak večer festivala je bil glasbeno obarvan, kajti osnovnemu branju poezije je sledil še glasbeni nastop. Na otvoritveni večer sta ukrajinska pesnica Ljuba Jakimčuk in na Irskem živeča in delujoča glasbenica Olesja Zdorovetska premierno uprizorili performans Such People Are Called Naked/ Takšnim pravijo goli, drugi večer pa so trije vrhunski umetniki pre-mierno predstavili edinstven pesniško-glasbeni recital, ki je prepletel poezijo Francoza Marca Delouza in Petra Semoliča ter glasbo Jureta Torija. Zadnji večer so sklenili s pesniškim kolektivom [ten a.dem]. Bogat spremljevalni program Letošnja Izrekanja so imela tudi bogat spremljevalni program, na katerem se je s poezijo predstavil letošnji prejemnik srebrnega celjskega grba Zoran Pevec. Zadnji dan festivala je bila v Narodnem domu druga festivalska matineja, uprizoritev pesnitve Katje Go- OB ROBU Ko se poletje konča z »nekoristno« poezijo Bil je teden, poln poezije. Najprej podelitev Veronikine nagrade na Starem gradu Celje, nato festival Izrekanja v središču knežjega mesta. Čeprav obe prireditvi v središče postavljata poezijo, sta seveda različni, a na gradu kot v mestu je imela glavno besedo brana poezija. Če lahko za grad že skoraj z gotovostjo trdimo, kaj bo večer prinesel, je festival Izrekanja šokiral vsak večer posebej. Njegov namen, da bi se poezija čim bolj dotaknila poslušalcev, je bil dosežen. Da je ravno Kristian Koželj pobudnik tega festivala, ni naključje, saj je njegov način podajanja vsebine res privlačen za poslušalce. Ko smo sedeli v krasnem prostoru lapidarija za celjsko knjižnico in poslušali besede poetov, se mi je zdelo, da nas je pokrila energija splošnega zadovoljstva, pomirjenja in spoštovanja drugačnosti. Ko sem zapuščala prostor lapidarija in se podala še na glasbeno prireditev, sem razmišljala o knjigi Koristnost nekoristnega, v kateri avtor Nuccio Ordine s pomočjo velikih mislecev dokazuje, kako obsedenost z dobičkom, denarjem in pohlepom siromaši človekovega duha. Številni bi takšne večere poimenovali kot popolnoma nekoristne, saj niso imeli nobenega ekonomskega učinka na nas, razen da smo nekateri kasneje kupili kakšno knjigo poezije ali zgoščenko. Vendar so številna prelomna znanstvena dognanja, ki so del sodobne kapitalistične logike, nastala iz radovednosti posameznikov in ne zato, ker so ti težili k nastavljenemu cilju. Moje popolnoma brezciljno poslušanje izbranih besed res ni rodilo dobička, mogoče le kakšen boljši prispevek. BRBARA GRADIČ OSET rečan Trpljenje mlade Hane. To je predstava v izvedbi dijaške gledališke skupine Središče Gimnazije Celje - Center. Režiser in avtor dramatizacije je Aljaž Primožič. Festival v Celje prinaša pridih tujine, drugačnosti in prestolnic. Glede na lepo število obiskovalcev, ki so bili prav vseh starosti, Celjani potrebujejo tovrstne festivale. Foto: GrupA novi tedniki radio celie 12 NAŠA TEMA Ilegalni prebežniki peš in v vozilih čez mejo, tihotapljenje migrantov vedno večji posel Izrazit porast ilegalnih prestopov meje na Celjskem W V vozila s skrijejo na različne načine. (Foto: GPU) m "»Чч /a - : f I № CvCv Ilegalne migracije so eno tistih področij, kjer so prebežnikov ali ne, zelo različna. Podatki slovenske lagaja tudi način dela. Uradni opisi prijetij ilegalnih mnenja o tem, ali javnost in prebivalce na obmej- policije kažejo zaskrbljujočo sliko. Število ilegalnih prebežnikov v tem poletju v naši regiji kažejo, da je nem območju lahko skrbi porast prijetja ilegalnih prehodov meje je strmo poraslo, samo na Celjskem ilegalnih prehodov več kot kadarkoli prej. Toda žu- v tem letu skoraj za 200 odstotkov v primerjavi z pani obmejnih občin pravijo, da razloga za preplah SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK enakim obdobjem lani. Policija svoje vrste že krepi z ni. Morda za preplah resnično ne. So pa ti podatki vojaki in s pomožnimi policisti, predvsem temu pri- upravičeno zaskrbljujoči. ^L^ ! i i t I j mu v ш Med prijetimi največ Afganistancev Na območju Policijske uprave Celje so letos zaradi nedovoljenega prehoda državne meje obravnavali 204 osebe, lani v enakem obdobju 57. Izrazit porast je bil predvsem z zadnjih treh mesecih, ko je bilo takšnih primerov kar 173. Med prijetimi ilegalnimi prebežniki je največ Afganistancev, Iračanov, Sircev in Pakistancev. Sledijo državljani Bangladeša, Kosova in Kitajske. Najbolj obremenjeno je območje Policijske postaje Rogaška Slatina. »Obravnavali smo tudi 37 tujcev, lani v enakem obdobju 25, ki so mejo prestopili skriti v tovornih vozilih in smo jih obravnavali v notranjosti države,« pravi samostojni policijski inšpektor na oddelku za državno mejo in tujce na Policijski upravi Celje Vlado Koražija. Tudi v teh primerih so prijeli največ Afganistancev. »Na mejnih prehodih smo pri mejnem nadzoru pri poskusu vstopa v Slovenijo odkrili še 12 državljanov Afganistana, ki so bili skriti v tovornih vozilih. Postopke z njimi so nato prevzeli hrvaški varnostni organi,« še dodaja policijski inšpektor. Policisti so na mejnih prehodih na našem območju letos zavrnili vstop v državo 51 osebam, ki niso izpolnjevale pogojev za vstop v Slovenijo. Pri teh dogodkih je bilo največ državljanov Srbije ter Bosne in Hercegovine. Lani so na primer zaradi tega zavrnili vstop v državo 30 ljudem. Letos je za mednarodno zaščito zaprosilo 84 oseb, ki so nedovoljeno vstopile v Slovenijo. Tudi v tej skupini prednjačijo Afganistanci. Policija obsoja ustanavljanje vaških straž Samostojni policijski inšpektor na oddelku za državno mejo in tujce na Policijski upravi Celje Vlado Koražija pravi, da posebne enote policije migrante odkrijejo tudi v tovornih vozilih. Te ponavadi izsledijo v notranjosti države. »Na območju PU Celje je državna meja zavarovana z začasnimi tehničnimi ovirami, ki so postavljene ob mejni reki Sotli. Policisti izvajamo nadzor državne meje s pomožnimi policisti in s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske. Prav tako na mejnem območju izvajamo skupne mešane patrulje s policisti s Hrvaške. Za varovanje državne meje uporabljamo vsa razpoložljiva tehnična sredstva, kot so termovizije, nočnogledi, observacije s helikopterji in podobno,« še dodaja Koražija. Ob tem omenja še, da so policisti nekaj ilegalnih prebežnikov prijeli tudi po zaslugi občanov, ki so poklicali policijo in jo obvestili o sumljivih osebah, ki so jih opazili v svoji okolici. Ilegalne migracije niso problem od včeraj, krepko so v porastu od prvega mi-grantskega vala jeseni 2015, ki smo ga občutili tudi naši regiji. Ne glede na podatke o strmem porastu teh migracij na policiji pravijo, da svoje delo varovanja in odkrivanja vseh kaznivih dejanj, povezanih s tem, opravljajo dobro. »Policija je letos do 26. avgusta obravnavala 9.256 ilegalnih prehodov. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 62 odstotkov, lani je bilo obravnavanih 5.700 ilegalnih prehodov, vendar smo na podlagi sporazuma o vračanju nezakonito prebivajočih oseb hrvaškim varnostnim organom vrnili 6.223 oseb. Lani v istem obdobju 2.307,« pravi višji policijski inšpektor iz Sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi Marjan Štubljar. Ves čas je med ilegalnimi prebežniki največ državljanov Pakistana, Alžirije in Afganistana. »Policija ilegalnim mi-grantom zagotavlja pravico do mednarodne zaščite, pri čemer ugotavlja zlorabe postopkov mednarodne zaščite kot utečene prakse tihotapcev oseb. Na bolj obremenjena območja pošiljamo kadrovsko pomoč policistov iz drugih policijskih enot in uprav, konjenike, vodnike službenih psov, pomožne policiste,« poudarja Štubljar. Policija je objavila tudi razpis za približno sto novih nadzornikov državne meje. »Pri skupnem patrulji-ranju in varovanju državne meje nam pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Ta teden bomo v varovanje državne meje vključili še dodatno 15 vojakov, po 23. septembru še 20 dodatnih pripadnikov Slovenske vojske,« omenja sogovornik. Štubljar omenja tudi, da je poostren nadzor predvsem na tistih mestih državne meje, kjer so na tehničnih ovirah zapornice, oziroma na prehodnih mestih, ki so namenjena lokalnemu prebivalstvu za izvajanje kmetijske dejavnosti. V posameznih krajih so namreč odkrili odprte zapornice, poškodovane ključavnice, za kar Med vsemi policijskimi upravami, kjer zaznavajo tovrstna kazniva dejanja, je v Sloveniji najbolj na udaru območje PU Koper, sledita Novo mesto in Ljubljana. Nakup dodatne opreme Policisti na terenu uporabljajo za lažje odkrivanje prebežnikov in tihotapcev tudi helikopterje, termovizijske naprave, drone in videonadzorne sisteme. »Testiramo tudi kamere za snemanje podvozja vlakov in tovornih vozil, ker ugotavljamo, da se nekateri prebežniki skušajo izogniti mejni kontroli tako, da se skrijejo v podvozje vlakov in tovornih vozil,« pojasnjuje Štubljar. Policija trenutno izvaja postopek nabave še dodatnih 25 brezpilotnikov, ki so se v uporabi izkazali za zelo učinkovite, istočasno že usposablja dodatne policiste za uporabo dronov. Nabavila je še 60 novih kamer, ki jih bo postavila na območja, kjer s tehničnimi sredstvi učinkoviteje nadzira državno mejo, načrtuje pa še 130 dodatnih kamer. na policiji pravijo, da ne sumijo migrantov. Povečan nadzor je tudi na točkah, kjer so na ograjah vrata za prehod divjadi. Sogovornik še dodaja, da so tihotapske poti na popolnoma drugih območjih in ne na krajih, kjer so ta prehodna mesta oziroma prehodi skozi ograje. »Rad bi poudaril zelo dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki policijo sproti obvešča o vseh sumljivih osebah in vozilih,« oddaja Štubljar. Pri tem jasno dodaja: »Izpostavljam, da ni nikakršne potrebe za samo-organiziranje občanov, vaške straže in podobno. Še več, policija nasprotuje in obsoja ustanavljanje tako imenovanih vaških straž ali vard z namenom prevzemanja nalog državnih organov. Vsako nezakonito ravnanje bomo tudi obravnavali.« Opozarja, da bo policija spremljala te stvari na terenu in bo tudi ukrepala, če bo zaznala, da gre za kaznivo dejanje. NAŠA TEMA 13 OB ROBU Ali res ni razloga za strah? Na Celjskem ne mine teden, da ne bi prijeli ilegalnih prebežnikov. Ali v obmejnih območjih ali pa v notranjosti države, predvsem na avtocesti. Tam poseben nadzor nad tovrstnimi primeri izvaja posebna policijska ekipa, tako imenovana policijska postaja za izravnalne ukrepe. Vsi spodaj omenjeni primeri so se na Celjskem zgodili v zadnjih treh mesecih. V soboto zjutraj je občan na območju Tepanja opazil, da je iz osebnega vozila s hrvaško registrsko oznako izstopilo več oseb. Ker je posumil, da gre za ilegalne prebežnike, je o tem obvestil policijo. Voznik avtomobila je avtocesto zapustil zaradi okvare vozila in ko so osebe izstopile iz vozila, je pobegnil. Policija ga je kmalu izsledila in prijela. Izkazalo se je, da je v avtu prevažal sedem državljanov Bangladeša. Vsi so zaprosili za mednarodno zaščito. vstopili v Slovenijo. Nato so prav tako na območju Rogatca prijeli še 17 ilegalnih prebežnikov, državljanov Iraka in Irana. V Sodni vasi Preiskovalni sodnik je za štiri osumljene tihotapljenja migrantov - združbo so prijeli v Celju pretekli teden -odredil pripor. V Sloveniji je ovadenih sedem osumljencev, ostali so na prostosti, enega osumljenca še iščejo, domnevno je v Turčiji. Naj spomnimo, da je kriminalna združba v zadnjem letu čez državno mejo pretihotapila kar 279 državljanov Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Indije in Kitajske. Organizatorji so za prevoze najeli ljudi s socialnega dna, tudi odvisnike od drog. Posameznik je za prevoz dobil od 250 do 500 evrov, migrant je za prevoz moral plačati tudi do tri tisoč evrov. Gre za osebe, stare od 22 do 37 let. V začetku avgusta so na območju Rogatca policisti ustavili 41-letnega Slovenca, ki je v vozilu prevažal štiri Afganistance, ki so ilegalno so prijeli državljana Sirije, ki je v avtu prevažal sedem tujih državljanov. Julija so v kraju Vonarje prijeli 12 državljanov Turčije, Indije in Kitajske, na območju Bistrice ob Sotli pa 19 državljanov Pakistana in Bangladeša. Poleti so policisti v podvozju srbskega tovornega vozila na Mejnem prehodu Dobovec odkrili 18-letnega Afganistan-ca, na območju Kunšperka pa pri tamkajšnjem železniškem mostu čez Sotlo kar 31 ilegalnih prebežnikov. Vsi so bili državljani Afganistana. Prav tako letos poleti so na območju Dobovca prijeli 13 ilegalcev, državljanov Afganistana. Deset jih je bilo mladoletnih. Afganistance je v bližino meje s kombiniranim vozilom pripeljal državljan Romunije, jih odložil na hrvaški strani, da so peš prečkali reko Sotlo. Na slovenski strani naj bi jih znova pričakal z vozilom, a so mu namero preprečili policisti. Na območju Rogatca so v približno v enakem času prijeli še pet tujcev, državljanov Kosova, in sicer družino s tremi mladoletnimi otroki. Poleti so sledila še prijetja petih državljanov Jemna in Alžirije v Rogaški Slatini ter 12 prebežnikov, državljanov Turčije, Indije in Kitajske, na območju Vonarja. Problem je, problema ni SIMONA ŠOLINIC Ilegalne migracije so problem, ne glede na to, če človek verjame uradni statistiki, ki kaže porast ilegalnih prehodov meje, ali če verjame tistim, ki pravijo, da razloga za preplah ni. Če je človek ob tem še desno ali levo politično usmerjen, je prostor vedno za različna mnenja. Ko se pojavijo še neuradne informacije ali teorije zarote, pridemo do točke sovražnosti in sovražnega govora. Dejstvo, na katerega predvsem država že pred leti, ko je Slovenijo »prizadel«, tudi naše območje, prvi migrantski val, ni bila pripravljena, je trgovina z ljudmi. Kar tihotapljenje ilegalnih migrantov zagotovo je. Hkrati je to dober »biznis«. To je spoznala druščina Celjanov, ki jo je policija razkrinkala pretekli teden, o čemer smo že poročali. Če bi država na takšne stvari bila z učinkovito preventivo, predvsem z učinkovitimi ukrepi, pripravljena že pred časom, potem samo celjska združba tihotapcev ne bi čez državno mejo uspela pretihotapiti več kot 270 migrantov. Ali pač? V teh dneh je slovenska policija objavila tudi poziv prevajalcem za ustno in pisno prevajanje iz bangladeškega, tigrinjskega, kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika v slovenski, srbski, hrvaški ali angleški jezik. Do 30. septembra je še rok za prijavo na razpis za policiste - nadzornike državne meje. Tudi to očitno nekaj pomeni. Z zaslužkom do večletne zaporne kazni Kriminalne združbe, ki so v tihotapljenju migrantov opazile dober posel, so za slovensko policijo dokaj trd oreh. Letos je slovenska policija prijela že 273 tihotapcev ilegalnih migrantov, od katerih je bil zoper 223 odrejen pripor. Balkanska ilegalna migrantska pot je tako očitno dober vir zaslužka za kriminalce, malo manj za migran-te, ki morajo za prevoz plačati tudi do tri tisoč evrov. »V Sloveniji so pogosto kot tihotapci prijeti državljani tretjih držav, ki so že pridobili status ali so v postopku njegove pridobitve v državah Evropske unije. Pri prevozih običajno uporabljajo izvidnike, ki preverjajo morebitno prisotnost policije na načrtovani poti prevoza,« pravi Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe v Sektorju za organizirano kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Iz Kazenskega zakonika: Če storilec tihotapljenja ilegalnih migrantov sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma takšna dejanja stori kot član hudodelske združbe, mu grozita zapor od enega do osmih let in denarna kazen. Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, oziroma kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. »V preteklem obdobju je bilo zaznanih več primerov, ko so tihotapci ljudi s svojim brezkompromisnim ravnanjem - tako v postopkih s policisti kot tudi z nevarno vožnjo in velikim številom migrantov v vozilih - ogrožali življenje migrantov. Tako lahko izpostavimo, da v zadnjem mesecu beležimo šest primerov prijetih tihotapcev, ki so v kombiniranih vozilih prevažali od 31 do celo 47 nezakonitih migrantov,« dodaja Lavrič. Za prevoze so tihotapci uporabljali tudi avtodome. Lavrič izpostavlja, da je za uspešno preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj ključnega pomena mednarodno sodelovanje policije ne le na balkanski poti, ampak širše. Tudi s policijami v ciljnih državah ilegalnih migrantov. V te preiskave sta vključena tudi agencija Europol in še evropski center za boj proti nedovoljenim migracijam. Zaradi povečane problematike nezakonitih migracij in tudi zaradi vedno bolj prebrisanih tihotapcev mora polici- Ali ga vidite? ja temu prilagajati svoj način dela. Na posameznih policijskih upravah so zato ustanovljene tudi posebne delovne skupine za preiskovanje kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države. Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države se je od januarja do julija letos - glede na lansko primerljivo obdobje - povečalo skoraj za polovico. Največ je kaznivih dejanj, povezanih z organiziranimi združbami tihotapcev. Med prijetimi tihotapci je bilo letos 246 tujcev in 27 slovenskih državljanov, ki so pretihotapili 1.554 nezakonitih migrantov. Zoper 223 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor. V obmejnih občinah ni vzroka za preplah Foto: GPU ft i" A: k Ar'. HHf v -i.V ": ^внн Župani občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Rogaška Slatina in Rogatec se strinjajo, da kljub nekoliko višji statistiki glede prihodov nezakonitih prebežnikov v zadnjem času na območju občin ne zaznavajo večjih težav. Župan Podčetrtka Peter Misja pravi, da v zadnjem času v občini niso opazili posebnosti, čeprav vedo, da so ljudje nezakonito vstopali v državo na različnih mestih, predvsem v Sodni vasi in Imenem. »Res je, da je pri nas nekaj pa-nelnih in tudi nekaj drugih ograj. Sledimo, kaj se dogaja z migracijami nasploh, zaznavamo, da je pri nas povečano število policistov. A preplaha nikakor ni.« Povedal je, da se občutek varnosti pri občanih ni poslabšal. Ti se zaradi migracij ne obračajo na občino, saj za to ni potrebe. »Si pa ne želimo, da bi se število nelegalnih prihodov še povečevalo. Vsi, ki živimo ob meji, moramo za njen prehod imeti osebno izkaznico. Prav je, da to velja za vsa gibanja v Evropi.« Franjo Debelak, župan Občine Bistrica ob Sotli, je povedal, da policija o nelegalnih prehodih občine ne obvešča. Kadar kaj posebnega opazijo občani, to sporočijo na občino in na policijo. Ceprav je nelegalnih prehodov več, je na območju občine zelo mirno. »Prebežniki pridejo sem, kadar jim ne uspe, da bi mejo prečkali drugje. A doslej so policisti to obvladovali, tako da problematika ni pereča za lokalno prebivalstvo. Helikopterski preleti in iskanje tujcev po naših gozdovih in dolinah so zoprni za tiste, ki živijo na samem.« Ce občani zaznajo karkoli sumljivega, jim svetuje, naj se umaknejo in pokličejo policijo. Občina je na svoji spletni strani delila tudi nasvete policije, kako ravnati ob srečanju z nezakonitimi migranti. Da zadnje število nelegalnih prebežnikov ne pomeni večje problematike v občini, je povedal župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. In dodal, da gre v primerjavi s slovenskim merilom še vedno za zanemarljive številke. Policija je letos do konca avgusta na območju slatinske občine obravnavala 20 nezakonitih migrantov, je dejal. Letos v občini niso prejeli nobenega klica ali opozorila občanov, da bi ti v okolici svojega doma opazili kaj nenavadnega. »Ce bi se to vendarle zgodilo, je prava številka 113, torej policija. Ce bomo karkoli pomembnega izvedeli v občini, bomo informacije seveda takoj posredovali naprej, kot vedno doslej.« O povečanem številu nelegalnih prehodov je obveščen župan Občine Rogatec Martin Mikolič. »Obmejna policija ima precej dela. Tudi vsi tisti, ki so zadolženi za nadzor meje in nelegalnih prehodov, opravljajo svoje delo z vso skrbnostjo. Med prebivalci občine ne opažam preplaha. Razmere so normalne.« Pojasnil je še, da je precej bolj na udaru območje na Dolenjskem, medtem ko v Obsotelju in na Kozjanskem razmere po njegovih besedah niso zaskrbljujoče. TS 14 KRONIKA Sredstva podjetja Vegrad Inde porabila za čiščenje svoje hiše Tovšakovi za zlorabo položaja denarna kazen Celjsko okrožno sodišče je v torek zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja izreklo denarno kazen nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak. Tokrat ji je tožilstvo očitalo, da je leta 2009 za čiščenje v svoji zasebni hiši porabila sredstva Vegradovega podjetja Vegrad Inde. Šlo naj bi za 19 tisoč evrov. SIMONA SOLINIC Tožilstvo meni, da je to tudi višina zneska, s katerim se je okoristila, saj ga nikoli ni povrnila. Sodišče je sprejelo priznanje krivde, ki ga je Tovšakova podpisala s tožilstvom. Sodnica Mojca Turinek je tako sledila predlogu okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki je na podlagi sporazuma o priznanju krivde za Tovšakovo predlagalo denarno kazen 8.550 evrov. »Končalo se je s sporazumom o priznanju krivde, vse stranke so s tem tudi zadovoljne. Moja stranka želi s temi stvarmi na sodišču zaključiti, vse to je bilo daleč v preteklosti in je zato tudi primerno tako, kot se je danes končalo,« je dejal odvetnik Hilde Tovšak Dušan Tanko. Ob tem je tožilstvo upoštevalo olajševalni okoliščini, to sta časovni odmik od kaznivega dejanja in manjša škoda tega kaznivega dejanja v primerjavi z ostalimi, zaradi katerih je bila Tovšakova do zdaj že obsojena. Prav tako je Tovšakova s priznanjem krivde prevzela odgovornost za storjeno kaznivo dejanje, je bilo mogoče slišati v sodni dvorani pred izrekom kazni. Tovšakova je od lani na prostosti. Redno se je udeleževala vseh sojenj ter tudi priznavala krivdo. V torek je na sodišče prišla z odvetnikom Tankom, na izreku sodbe pa ni bila prisotna. Skozi vrata celjskega sodišča je stekla, da bi se izognila kameram in fotoaparatom. Izjav ni dajala. Pet let je preživela v zaporu na Igu zaradi ostalih kaznivih dejanj, zaradi katerih je bila obsojena. Zaporne in pogojne kazni je dobila zaradi afere Čista lopata, kjer so ji očitali dajanje daril pri gradnji letališkega stolpa na Brniku, zatem zaradi goljufije z evropskimi sredstvi pri obnovi Betnave in Rimskih term. Nepravilnosti so ji očitali tudi pri posredovanju del za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, obsojena je bila tudi zaradi oškodovanja Vegradovih upnikov in vpletenosti v zadevi Hypo. Hilda Tovšak ima sodišč že dovolj. Pred mikrofone in kamere ne želi, s sodišča je v torek tako odvihrala pred mediji. Umrla sopotnica, osem poškodovanih V noči na soboto se je nekaj minut po 2. uri na Celjskem zgodila tragična prometna nesreča, in sicer na avtocesti med Tepanjem in Dramljami v smeri proti Ljubljani. 52-letni romunski voznik osebnega vozila je kmalu zatem, ko je pripeljal iz predora Pletovarje, zapeljal desno in trčil v kovinsko drsno ograjo, nato je vozilo odbilo v levo. Tam je trčilo v betonsko varovalno ograjo. V vozilo, ki je po trčenju obstalo na sredini pro- metnih pasov, je trčila 49-letna romunska voznica osebnega vozila. V nesreči je umrla 31-letna sopotnica v osebnem vozilu 52-letnega voznika, ki se je v trčenju izredno hudo poškodoval. Ostali trije sopotniki, stari 23, 36 in 50 let, so lažje poškodovani. V trčenju so se lažje poškodovali tudi 49-letna voznica osebnega vozila in njeni trije sopotniki, stari 51, 13 in 4 leta. Na cestah Policijske uprave Celje je letos umrlo 17 ljudi. Lani v enakem obdobju 5. Zaskrbljujoče veliko kršitev Policisti so minuli teden na območju naše regije v usklajeni akciji, ki je trajala tri ure, zaznali kar 225 kršitev predpisov. Poudarek pri nadzoru prometa so namenili predvsem preverjanju upoštevanja svetlobnih prometnih znakov oziroma semaforjev in uporabi mobilnih telefonov ter kršitvam kolesarjev in pešcev. V tem času so ukrepali zoper več kot sto voznikov, ki so prekoračili dovoljene hitrosti, 50 voznikov so kaznovali zaradi uporabe telefonov med vožnjo. V 52 primerih so ugotovili, da vozniki niso uporabljali varnostnih pasov oziroma zaščitnih čelad. Osemkrat so kaznovali tudi pešce in trinajstkrat kolesarje. Policija bo nadaljevala poostren nadzor, še posebej zaradi začetka novega šolskega leta. V dneh tik pred začetkom šolskega dela so policisti kaznovali nekaj vinjenih voznikov. Med drugim tudi 41-letnega državljana Hrvaške, ki so ga ustavili na mejnem prehodu Dobo-vec. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel kar 2,3 promila alkohola v krvi. Moškega so pridržali. Zagorelo zaradi vžiga prahu V nedeljo, nekaj minut pred poldnevom, je zagorelo v sušilnici hmelja v Kapli na območju Policijske postaje Žalec. Do požara, v katerem je nastalo za približno 40 tisoč evrov gmotne škode, je najverjetneje prišlo zaradi vžiga prahu. Prvi šolski dan minil mirno Prvi šolski dan je v prometu na Celjskem minil dokaj mirno. Zgodile so se štiri prometne nesreče, v nobeni od teh ni bil poškodovan otrok. V Velenju se je v nesreči lažje poškodoval motorist, nesreče z materialno škodo so se zgodile še v Celju, Socki in Škofji vasi. Naj spomnimo, da prve dni novega šolskega leta za varnost na šolskih poteh in v okolici šol in vrtcev skrbijo poleg policistov tudi prostovoljci združenja šoferjev in avtomehanikov ter tudi člani občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. So pa policisti v Celju zasegli neizpravno in neregistrirano kolo z motorjem 17-letniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. V Velenju so avtomobil zasegli 38-letnemu vozniku, ki je prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja. Čigavo vozilo je v jarku že skoraj štirinajst dni? Po besedah bralca, ki nas je poklical, je to vozilo na območju Ivence ob eni najprometnejših cest že skoraj 14 dni v obcestnem jarku. Kot so nam povedali na Policijski upravi Celje, je bila policija obveščena o prometni nesreči, ki naj bi se zgodila, toda ob prihodu na kraj na vozilu ni bilo več registrskih tablic. Policija naj bi se pogovarjala tudi s krajani, vendar do zdaj informacij o tem, čigavo vozilo »leži« v jarku ob tej prometni cesti že več dni, nima. Zato je obvestila tudi pristojno občinsko redarstvo, ki naj bi prav tako že preiskovalo, kdo je lastnik vozila. Foto: SHERPA Ukradli dva BMW V preteklih dneh so neznanci s parkirišča stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti v Celju ukradli BMV serije 3, letnik 2011, bele barve in registrskih številk LJ ET 672. Nato so prav tako na Otoku s parkirišča ukradli še BMW 318 modre barve. Policija storilcev še ni izsledila, najverjetneje so poskušali prav tako z bližnjega parkirišča ukrasti še en BMW, a jim to ni uspelo, so pa poškodovali ključavnico na vozilu. Padel s strehe hale Na Celjskem sta se konec minulega tedna zgodili delovni nesreči. Na Tovarniški cesti v Šempetru v Savinjski dolini se je hudo poškodoval delavec. Ta je padel s strehe hale približno 8 metrov v globino. Na kraju so mu pomagali reševalci nujne medicinske pomoči iz Celja in Žalca, ki so poškodovanega odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Delovna nesreča se je zgodila tudi v Cerovcu pod Bočem v občini Rogaška Slatina. Tam se je pri delu z žago hudo poškodoval moški. Prvo pomoč so mu nudili svojci in ga odpeljali v ZD Šmarje pri Jelšah. _ ■ v ■ v v ■ Roparja še iščejo Kriminalisti še iščejo neznanega roparja, ki je v nedeljo oropal bencinski servis v Ipavčevi ulici v Celju. Neznanec, visok približno 180 centimetrov, vitke postave in oblečen v temnejša oblačila, je med ropom imel zakrit obraz. V bencinski servis je vstopil okoli 21. ure, z orožjem zagrozil zaposleni in od nje zahteval denar. Ko mu ga je izročila, je pobegnil. PISMA BRALCEV / MODRI TELEFON 15 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO novi tedniki radio celie 1 novi tedniki radio celie I novi tednik 1 rad io celje i www.novitednik.com Vedno? ^ www.radiocelje.com Prejeli smo Rešimo Slovenijo pred propadom Sem borec proti vsakemu kriminalu, zato lepo prosim vse poštene in miroljubne državljane, da se mi pridružite in me podprete v veliki želji, da rešimo našo malo Slovenijo pred propadom in uničenjem. Pred nedavnim sem v enem slovenskem časopisu prebral intervju s Slovenko Antonijo Sodjo Brundula, ki živi v Venezueli. Pretresel me je članek: »Moja pokojnina znaša pet evrov, liter olja stane štiri evre.« Ob njegovem prebiranju me je obšla groza. Takoj sem se odločil, da vse svoje prihranke nakažem Karitas kot pomoč Slovencem v Venezueli. Pomislil sem, v kakšnem razkošju živimo v Sloveniji, kjer je vsega v izobilju. Tam pa nimajo najosnovnejšega za preživetje. A tudi pri nas se lahko zgodi kaj podobnega kot v Venezueli, saj tudi pri nas politiki ne znajo dobro gospodariti, ker skrbijo samo za sebe. Za druge jim ni mar. To se vidi že v naši zakonodaji, ker sprejemajo nerazumljive in škodljive zakone. Zato je v Sloveniji takšna zmešnjava na vsakem koraku. Konec julija sem bral o požaru hleva za 90 glav goveje živine v bližini Šmarja pri Jelšah. Sklenil sem, da bom z denarjem po svojih močeh pomagal nesrečnemu kmetu. Že tisti dan sem mu izročil skromno vsoto. Obljubil sem, da mu bom stal ob strani, dokler ne bo usposobil hleva za vso živino. Zavedal sem se, da moram imeti uradno dovoljenje za pobiranje prostovoljnih prispevkov od hiše do hiše. V začetku avgusta sem šel na Upravno enoto Velenje v trdnem prepričanju, da bom dovoljenje dobil že tisti dan. Uslužbenec v omenjeni enoti mi je zatrdil, da mi dovoljenja po zakonu ne sme izdati, ker je to kaznivo dejanje. Ker se s takšnim odgovorom nisem strinjal, sem ga še kar naprej lepo prosil, naj mi za božjo voljo izda dovoljenje, ker tisti kmet že nemudoma potrebuje denarno pomoč. Zagrozil mi je, da bo poklical policijo, in mi s prstom pokazal vrata. Nato sem poklical policijsko postajo in povedal, da mi na upravni enoti nočejo ali ne upajo izdati dovoljenja, zato bom vseeno odšel po našem kraju pobirat prostovoljne prispevke za tistega kmeta. Sredi avgusta je z oklepnim vozilom policija prišla pome. Počutil sem se, kot da me imajo za največjega kriminalca na svetu. Nekaj dni kasneje sem po sedemnajstih dneh iskanja le našel uslužbenko, ki je po dolgem tolmačenju le razu- radio celie I novi tedniki radio celie I novi tedniki radio celie mela, kaj želim. Napisala je večji kup papirjev, za katere sem moral iz svojega žepa plačati veliko denarja kot nekakšno takso. A čez nekaj dni, ko sem se vrnil na upravno enoto v upanju, da bom že tisti dan lahko nabral nekaj denarja za pogorelega kmeta, sem doživel ponoven šok. Uslužbenka mi je pojasnila, da takšnega dovoljenja res ne morem dobiti. Ker zakon tega ne dovoljuje. Skoraj me je zadela kap. Sprašujem se, v kakšni državi živimo in kdo ji vlada. Po moji zdravi pameti je to državni terorizem in je zakoreninjen že od leta 1941, ko se je z bratomorno revolucijo na oblast prikopala komunistična partija. Moja največja želja je, da se vsi dobro misleči in pošteni državljani združimo in na miren način osvobodimo našo ljubo Slovenijo. Zato ne iščimo boljših časov, raje iščimo boljše in poštene vladarje, ki bodo v službi drugih ljudi. Jože Borštnar, Velenje Vandalizem, sramota! Pretekli teden sem šla na grob svojih staršev na pokopališče v Vojniku. Na grobu sem našla lončke brez rož. Ko sem se ozrla okoli, sem v bližini videla oropane lončnice, razmetano zemljo. Odpravila sem se na ogled po pokopališču - povsod je bilo veliko oropanih grobov. Sprašujem se, kaj misli človek, ko to počne. Ne zaveda se, da bo prišel mogoče kmalu njegov čas, ko ga bodo položili v zemljo in se bo pojavila roka groze ter oskrunila njegov zadnji dom. Kakšen bo njegov zadnji počitek? Želim si, da ljudje ne bi počeli takšnih groznih stvari. Sramota! Prav tako bi bil na pokopališčih potreben večji nadzor. Erna Dobrovc, Škofja vas Modri telefon Površina stanovanja Lastnica stanovanja iz Celja je ugotovila, da podatki o kvadraturi njene nepremičnine ne ustrezajo resničnemu stanju. Kot je izmerila, je neto površina njenega družinskega stanovanja večja za 14 kvadratnih metrov, kot je zapisano v uradni evidenci. Med njegovo neto površino in tlorisno površino - kot ju je poimenovala - je velika razlika. Zanima jo, kakšen je postopek, da bodo podatki spremenjeni. Odgovor je pripravil Franc Ravihar iz republiške geodetske uprave. V katastru stavb in registru nepremičnin vodimo pri delu stavbe dve površini: površino (prej neto tlorisna površina) in uporabno površino. Glede na izpostavljeno dilemo posredujemo splošno pojasnilo. Podatki o površinah delov stavb v uradni evidenci (kataster stavb in register nepremičnin) so lahko pridobljeni na dva načina: na osnovi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko/projektivno podjetje ali na osnovi sporočenih podatkov, ki jih sporoči lastnik (s pomočjo vprašalnika registra nepremičnin). vljenih prostorov nekdanje pekarne v Gaberju, kjer so zdaj bivališča tujih delavcev. Bližnji stanovalci, ki imajo tam zraven garaže, so opazili, da prenovljena stavba nima zabojnika za odpadke. Vprašanje smo naslovili na občinski inšpektorat MOC, od koder so odgovorili, da je občinska inšpekcija opravila terenski ogled. Inšpektorji so ugotovili, da je lastnik dvorišča, na katerem so odpadki, Dino-Pek, Pekarstvo in sla- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Pravila, kako se izmeri površina posameznega prostora in kako se ta površina prostora upošteva pri izračunu površine (prej neto tlorisne površine) dela stavbe (to je po dejanski rabi stanovanja, poslovnega prostora, lokala ...) in uporabne površine, so določena in objavljena na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije (na portalu Prostor). Če podatki o površini dela stavbe (skupni površini stanovanja) v uradni evidenci niso odraz dejanskega stanja, jih lahko lastnik uredi na dva načina: če stavba še ni vpisana v kataster stavb, vloži zahtevo za njen vpis. Zahtevi je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če je stavba že vpisana v kataster stavb, vloži zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, tej zahtevi priloži elaborat spremembe podatkov (izdela ga geodetsko podjetje). Če niso pravilni podatki o uporabni površini dela stavbe ali površini posameznega prostora, jih lahko lastnik uredi na dva načina: če stavba še ni vpisana v kataster stavb, vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, zahtevi je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če je stavba že vpisana v kataster stavb, vloži zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, tej zahtevi priloži elaborat spremembe podatkov (izdela ga geodetsko podjetje), lahko pa stranka sama priloži izpolnjen obrazec K-5 (prostori in površina v obliki skice prostorov). Ta obrazec lastnik sam izdela na papirju in ga podpiše. V primeru solastništva obrazec podpišejo vsi solastniki dela stavbe. Obrazec je objavljen na portalu Prostor. BJ Kupi smeti Bralko so zmotili kupi smeti na dvorišču preno- ščičarstvo, d. o. o., v stečaju. »Ko bodo ugotovili, kdo odlaga odpadke, mu bodo odredili takojšnjo odstranitev. Če to ne bo mogoče, bodo odstranitev odredili lastniku dvorišča,« so zapisali. Kup odpadkov so po pričevanju bralke medtem odstranili in bližnji stanovalci upajo, da se dogodek ne bo ponovil. TC Zanemarjeni psi? Bralka je veterinarski inšpekciji posredovala anonimno prijavo zaradi suma zanemarjanja in mučenja živali. Enajst rotvajlerjev biva v boksih v bližini Fran-kolovega. Ko si je ogledala razmere, so bili nekateri psi brez hrane, nekateri tudi brez vode sredi vročega dne. V bližini nihče ne prebiva. Posumila je, da gre za kakšno nezakonito dejavnost, zato je zadevo prijavila in ko je čez čas želela izvedeti ukrepe inšpekcije, so jo odgovorni zavrnili, da ji zaradi anonimnosti njene prijave ne bodo odgovarjali. Za pomoč je zato zaprosila nas. Uredništvo je prejelo odgovor službe za odnose z javnostmi in promocijo v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njem navaja, da je v zvezi z opisanim primerom celjski območni urad uprave za vrano hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) 12. avgusta res prejel anonimno prijavo. »Isti dan je bil tudi že opravljen pregled pri domnevnem kršitelju. Ob pregledu niso bile ugotovljene kršitve določil Pravilnika o zaščiti hišnih žival. Ugotovljeno je bilo, da psi na kraju niso sami, saj ima lastnik psov na tem naslovu poslovni prostor, v katerem je prisoten večino dneva. Ustrezno so nameščeni v pokritih pesjakih z lesenim podom in primerno pasjo uto ter bivajo v ustreznih higienskih razmerah. Na voljo so imeli vodo za pitje. Psi so bili ob pregledu uradnega veterinarja v dobrem stanju, mirni in nenapadalni, ocenjeno je bilo, da so ustrezno socializirani. Psi nimajo nobenih poškodb ali brazgotin, po katerih bi lahko sumili, da jih uporabljajo za pasje boje ali druge nezakonite dejavnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so vsi psi registrirani in cepljeni proti steklini.« Zakaj bi nekdo potreboval enajst psov, ki jih po pričevanju prič ne vodijo na sprehode, inšpekcija očitno ni preverjala. Vse to naj ne odvrne od prijave vseh tistih, ki kdaj opazijo domnevno nepravilno ravnanje z živalmi. TC STUDIRAJ LOGISTIKO! AREMA VISOKA ŠOLA ZA REGIONALNI MANAGEMENT LJUBLJANA IN ROGAŠKA SLATINA Visokošolski strokovni študijski program (raven izobrazbe VI/2) MANAGEMENT TRANSPORTNE LOGISTIKE Pridobljeni naziv: DIPLOMIRANI MANAGER TRANSPORTNE LOGISTIKE VPISUJEMO REDNE IN IZREDNE ŠTUDENTE PREDNOSTI AREME: . Predavatelji iz gospodarstva . Praktično naravnan predmetnik • Pi"edavanja samo ob vikendih . Reševanje konkretnih problemov - Visoka zaposljivost diplomantov . Individualen pristop • Manjše študijske skupine . Mednarodna primei-ljivost „ŠT1PENDI3A« 3.000 e « redne študente Informacije o vpisu in študiju: (§ 030 315 314 info@arema.si j 9 Središka 4, Ljubljana www.arema.si Kidričeva 28, Rogaška Slatina Najbolj praktično naravnana in edina zasebna šola za logistiko v Sloveniji! 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuD aLi odlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Na Radiu Celje od 2. do 14. septembra pripravljamo Moso-vo skrivanko, ki jo boste lahko ujeli ob različnih urah od pone-deljkadosobote. Včasuod9. do14.septembra celodvakrat dnevno. Poklicali boste lahko na naši studijski telefonski številki 03-49-00-880 ali 0349-00-881. Vaša naloga bo, da najdete pare, ki vam prinašajo zares lepe nagrade. Vsak lahko odkrije tri polja, in sicer v raz- predelnici, veliki štiri krat štiri. Predlagamo, da si jo narišete in zgoraj napišite števila od 1 do 4, navpično pa črke A, B, C, D. Konas boste poklicali, bomo tako odkrivali, kaj se skriva na kakšnempolju. Označite si, katera polja bomo odkrili, saj bo tako vaša naloga lažja. Potem ko boste našli par, vam bomo razkrili nagrade, kijih podeljujejo sodelujoča podjetja. Nagrade so res privlačne. OPTIKA PAKA VELENJE Rudarska cesta 1, Velenje TOVARNIŠKA PRODAJA OČAL, I^ä BREZPLAČNI PREGLED DIOPTRIJE, LA NA RECEPT (brez doplačila) - ^ТГ ШЛ A' / Pogodbeni partner ZZZS П31 ДЧД 7ПП J DIGjjftALIZIRA JTE j^SLOVANJE iiniiui kSrnkit ci prenesi aplikacijo tayi mayi rpi .if im narnnitayi _Relax. Po poteh filmske uspešnice Mamma Mia VIS Odhod 9.10.2019 4 X polpenzion + avtobusni prevoz + obiranje oljk +glasba vsak večer + izlet že za 289 eur \Več informacij in rezervacije Relax: 028723120 . ш fr F f Goveii burner ---Ш. d www.fingust.si -- 03/492-71-30 ' Cesta na Ostrožno 22. Celie f s chedar sirom, 1 začimbami in ^ja L navodilom za ^ or i oravo. ЈШШ ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Oblikovalec kovin / posluževalec CNC - več delovnih mest (Polzela) Pričakujemo: kandidate z izkušnjami ali brez na podobnih delovnih mestih, tehnično naravnanost, osnovno računalniško pismenost, urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo: delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 26. 9. 2019. Ba-stl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe - srednja poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniško pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Officea ... Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec rezervnih delov m/ž (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barist m/ž Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office). Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost ... Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Mpt, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik in skladiščnik - prodajalec m/ž (Nazarje, Luče) Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgleda- nost. Zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Maser m/ž (Nazarje) Opis delovnega mesta: priprava am-bienta za izvedbo masaže, izvedba masaž, skrb za čistočo in urejenost na delovnem mestu. Kandidatom nudimo: dvoizmensko delo v urejenem delovnem okolju, delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Skok - m, dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, d. o. o., Prihova 42, 3331 Nazarje. Več informacij na www.trgotur.si. Operater CNC m/ž (Velenje) Kandidat bo prevzemal dokumentacijo (operacijski list) in izvajal program obdelave na CNC-laser-skem rezalniku pločevine, nastavljal CNC-laserski rezalnik pločevine in pripravljal CNC-stroje, orodja in priprave za delo, preverjal ustreznost materiala in ga pripravljal za obdelavo . Pričakujemo: vsaj 1 leto izkušenj na podobnih delih, poznavanje CNC-strojev (laserski rezkalnik) in naprav je prednost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Skrbnik ključnih kupcev m/ž - za področje varnostnih tiskovin na tujih trgih (Celje) Pričakujemo: zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje na tujih trgih, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (francoščina, španščina ...). Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer elektro pogonov m/ž (Kamnik ali Celje) Vaša naloga: odgovornost za razvoj programske opreme za elektro pogone, priprava arhitekture programske opreme za časovno zahtevne vgrajene sisteme ARM. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 22. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Nepremičninski posrednik m/ž (Celotna Slovenija) Iščemo podjetne, pozitivne in proaktivne ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi ter nove izzive. S pomočjo preverjenega izobraževalnega programa RE/MAX Univerze usposabljamo novo generacijo nepremičninskih posrednikov. RE/MAX, Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova ulica 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Organizator prevozov -disponent m/ž (Celje) Delo zajema disponiranje voznikov in vozil, administrativna dela, rokovanje s transportno dokumentacijo, vnašanje podatkov v transportni program in druge naloge po navodilih. Zaposlitev za 1 leto s 3-mesečnim poizkusnim rokom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, redno plačilo. Frigotran-sport Pišek&Hsf, d. o. o., Lopata 17d, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sodelavec v pripravi in strežbi hrane ter pijače m/ž (Celje) V ekipo za poslovalnico v Celju vabimo več sodelavcev za delovno mesto sodelavec v pripravi in strežbi hrane ter pijače. Palta, d. o. o., Hacetova 7, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za plače in administracijo m/ž (Celje) Glavne delovne naloge: obračun plač v Pantheonu, priprava za obračun plač (potni nalogi), regresov za letni dopust, obračun nadomestil plač za refundacijo boleznin, nege, knjiženje poslovnih dogodkov v glavno knjigo in računovodsko usklajevanje, ostala dela po navodilih nadrejenega. Simer plus, d. o. o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilec m/ž (Celje) Od kandidata pričakujemo: sposobnost upravljanja s stroji, zaželene izkušnje z delom s stroji. ISS Facility services, d. o. o., Tržaška cesta 53, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer C m/ž (Celje) Zaradi dela na novih projektih iščemo sodelavca/-ko na področju razvoja programske opreme. Naš cilj je poiskati osebo, ki se bo s primernimi znanji, samoiniciativnostjo in kreativnostjo vključila v našo ekipo. Nudimo širok spekter različnih znanj, možnost profesionalnega razvoja ter razgibano in ustvarjalno delovno okolje. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Šempeter v Savinjski dolini) Smo mlado, hitro rastoče izvozno usmerjeno podjetje. V ekipo si želimo osebo, ki je odgovorna, natančna in se hitro prilagodi delu v skupini. Delovne naloge: prevzem e-koles v sistem blagovnih zalog, odprema e-koles iz sistema blagovnih zalog, pregled e-koles, temeljito čiščenje e-koles in priprava le-teh na servis, pakiranje in skladiščenje e-koles, prevzem vhodnega in izhodnega materiala, skrb za čistočo in urejeno delovno okolje. Greenstorm logistika, d. o. o., Tovarniška cesta 23, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilec m/ž (Zreče) Opis del in nalog: samostojno izvajanje nalog postopkov navar-janja in varjenja, priprava in vpenjanje orodij za postopek varjenja, upravljanje dvigala in ročnih transportnih sredstev, izvajanje avto-kontrole, izvajanje del celovitega preventivnega vzdrževanja, čiščenje in urejanje delovnega okolja in sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 26. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Obdelovalec kovin I m/ž (Celje) Zadolženi boste za: razrez pločevine (strojne škarje, laserski rezalnik, plazemski rezalnik), žaganje in vrtanje profilov na specialnem CNC-stroju, upogibanje na CNC-upogibnih stiskalnicah ... Container proizvodno podjetje, d. o. o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Ličar II m/ž (Celje) Zadolženi boste za: izvajanje delovnih postopkov predpriprave izdelka za lakiranje (razmaščevanje, peskanje, izpihovanje ...), brušenje, temeljno in pokrivno lakiranje, ki-tanje, čiščenje, dnevno vzdrževanje delovne opreme ... Container proizvodno podjetje, d. o. o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na bencinskem servisu m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: najmanj IV. stopnjo izobrazbe, možnost opravljanja dela tudi v nedeljo, za praznike, dopoldanske, popoldan- ske in nočne izmene, tekoče ustno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. HW-inženir (razvojnik strojne opreme) m/ž (Gornja Radgona ali Celje) Vas navdihuje soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ipd.? V kolikor ste razvojno in inovativno naravnani, vam ponujamo karierni izziv. Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PHP-razvijalci in razvijalke m/ž (Ljubljana, Maribor, Celje ali Novo mesto) Pri nas boš dobil mentorja, delal v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljal z družino in s prijatelji, brez, da misliš na službo. Tvoje naloge bodo vključevale izdelavo modulov in razširitev obstoječih funkcionalnosti Drupala ter drugih odprtokodnih sistemov oz. ogrodij. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Mehatronik za področje vodenja projektov v industriji m/ž (Celje) Splošni pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri (elektronika ali elektrotehnika), poznavanje področja mehatronike in strojegradnje. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja poslovalnice in komercialist m/ž (Celje) Slovensko distribucijsko podjetje za rezervne dele želi na področju logistike, dobave in trženja rezervnih delov postaviti nove standarde. Zaradi širjenja obsega poslovanja takoj zaposlimo prodornega vodjo poslovalnice. Primerne kandidate bomo povabili na razgovor, ki bo potekal v prostorih poslovalnice v Celju. Flamin avto, d. o. o., Avtomobilska ulica 12, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 26. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v čistem delu m/ž (Rogaška Slatina) Opis delovnega mesta: sortiranje, priprava za likanje, likanje na strojih ter zlaganje perila, ostala dela iz delovnega področja. Salesianer Miettex Periteks, d. o. o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 8. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih m/ž (Velenje) Vaše zadolžitve bodo obsegale: izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, izpolnjevanje in podpisovanje dokumentacije, skrb za redno kontroliranje merilnih naprav, druga sorodna dela. Avto Velenje, d. o. 0., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja razdelilne kuhinje m/ž (Celje) Pričakovanja: izobrazba KV--kuhar, kuharska znanja in razgledanost, izkušnje v kuhinji, komunikativnost ... Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec/prodajalka (Velenje) Pogoji: končana srednja šola, trgovska ali ekonomska smer, zaželene delovne izkušnje v prodaji ... CCC Obutev, d. o. o., Loška ulica 10, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 6. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec m/ž (Celje z okolico) Vaše naloge: omogočanje prijetnih in enostavnih nakupov kupcem, dosledno opravljanje dela v skladu s prodajnimi načeli ... Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Tudi sezona za košarkarje se bo začela s superpokalom Polzelani in Celjani v Podčetrtek Tekma za šestnajsti slovenski superpokal pri košarkarjih bo v torek, 17. septembra, v Podčetrtku. Pomerili se bosta ekipi Kopra Primorske in polzelskih Hopsov. DEAN SUSTER Koprčani so si nastop priborili s prvim naslovom državnega prvaka, Polzelani pa z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja. Pred obračunom za superpokal bosta na sporedu prijateljska tekma in ponovitev lanskega finala druge slovenske lige med Termami Olimia in Celjem. Spet z Vašlom in Morino Aktualnim državnim prvakom sta se pridružila tudi slovenski reprezentant, Šem-petran Žiga Dimec, in dosedanji organizator igre laškega Zlatoroga Nejc Barič. Hopse so po koncu tekmovalne sezone zapustili vsi trije ameriški košarkarji, ki so poleg visoke trojice Primorske imeli najboljši statistični učinek v državnem prvenstvu. Hopsi so nato v svoje vrste zvabili dva nova ameriška košarkarja, branilca Antonyja Deraya in Nathena Fowlerja, ki igra na položaju centra. Polzelska dresa bosta ponovno oblekla Miha Vašl in Gezim Morina. V članski ekipi ostajajo še Sandi Čebular, Simo Atanack-ović, Milojko Vasilić, Nejc Zmrzlak, Jan Copot, Iztok Goltnik in Nik Dragan. Dončić namesto Vulića Od klubov s celjskega območja je med osvajalci su-perpokala zapisan le Šentjur (2015). Mesto trenerja je prevzel Saša Dončić (prej Ilirija). Novinci so Jan Rebec, nekdanji član tega kluba Ivan Držić, ki je bil med najzaslužnejšimi za osvojitev naslova državnega prvaka, ameriški branilec Tadric Jackson, bivši košarkar Olimpije Bojan Radulović in Jure Špan. Še tretjo sezono zapored bo v šentjurskem dresu igral Miloš Pešić. V ekipi sta ostala še Jernej Ledl in Emir Ahmedović, igralsko kariero je sklenil Celjan Matej Krušič. Vrnitev Fermeta in Fona Rogaška na čelu s trenerjem Damjanom Novakovićem je temeljito spremenila ekipo. Zapustili so jo Mirza Sarajlija, Miha Vašl, Rashun Davis in Žan Kosič. Z veljavnima pogodbama sta ostala Luka Bo-žak in Urban Durnik. Vrnila sta se dva nekdanja kapetana Rogaške, Miha Fon in Tadej Ferme. Igro Rogaške bo povezoval Daniel Vujasinović. Okrepitve so še Djordje Le-lić, Ivan Miličević, ameriški center Tony Washington, Staš Sivka, Nick Čevizović, Jan Dornik in Dejan Čigoja. Slatinčani so v drugi polovici avgusta igrali pripravljalne tekme na Kitajskem. Z Ribežlom na čelu Zlatorog iz Laškega so po koncu minule sezone zapustili vsi tuji košarkarji, sodelovanje s klubom je prekinil tudi ameriški trener Chris Thomas. Njegov naslednik je Robi Ribežl, ki nadaljuje dolg niz Celjanov na laški klopi. Od mladih košarkarjev, ki so v pretekli sezoni že bili del članskega moštva, zaenkrat ostajata Rene Grdadolnik in Žan Vodiškar. Laščani so v svoje vrste zvabili ameriška košarkarja Kaleba Alejandra Josepha in DaJuana Margeu-keja Colemana, Petra Kusovca, Matica Grušovnika, Tomaža Jereba in Jako Štembergerja. Američana v Podčetrtku Tako kot na Polzeli in v Rogaški Slatini (za razliko od Šentjurja in Laškega) so v Podčetrtku zadržali dosedanjega trenerja, uspešnega Da-vorja Brečka. Ta je vrnil Terme Olimia med elito. Od igralske zasedbe, ki je v dramatičnem drugoligaškem finalu uspela ugnati Celje, v ekipi ostajajo branilca Dejan Milašinović in Nejc Strnad, krilo Gašper Sevšek in center Anže Cerkovnik. Novinec v dresu Podčetrtka je branilec Žan Kosič, ki je v pretekli sezoni igral v Rogaški. Ekipo so okrepili še branilec James Crockett in krilni igralec Charles Thomas (oba ZDA) ter David Gabrov-šek. Brečko je v člansko ekipo povabil mladeniča Domna Go-renca in Nika Reberšaka. Foto: SHERPA т t71 v r yj a Svetovna prvakinja iz _aškega Članica celjskega plezalnega kluba Sara Čopar je v italijanskem Arcu postala mladinska svetovna prvakinja v kombinaciji. Njeno prvo mesto je predstavljalo daleč najboljši dosežek naše odprave, ki je štela osemnajst plezalcev in plezalk. Pomerili so se v treh disciplinah in kombinaciji. 14-letna Sara Čopar je v disciplini hitrostnega plezanja postavila osebni rekord (9.914 sekunde), ki je tudi absolutno eden najboljših časov v Sloveniji. 15-metrsko standardno postavitev je prvič preplezala v manj kot desetih sekundah, kar ji je odprlo vrata do naslova najboljše mladinske olimpijske kombinatorke v kategoriji starejših deklic (starost 14 in 15 let). Zlato si je tako priplezala s skupnim petim časom v hitrosti ter z devetim mestom v težavnosti in dvajsetim v balvanih. Sari so ob vrnitvi najprej pripravili sprejem v špor-tnoplezalnem odseku Planinskega društva Celje - Matica, kjer vadi pod vodstvom Jana Strmoleta in Albina Simoniča, nato so jo presenetili še včeraj dopoldne v njeni osnovni šoli. Njena zlata medalja je tudi plod celjske infrastrukturne pridobitve (v dvorani I. osnovne šole je edina stena za hitrost v Sloveniji), obenem pa nagrada za vse delavce v klubu, ki s svojo strokovnostjo in predanostjo skrbijo za nadebudneže željne plezanja. DŠ Larisa presrečna, dvojčica Alisa žalostna Borke Športnega kluba Hyong iz Celja so se ponovno izkazale na velikem tekmovanju. V Györu so na mladinskem evropskem prvenstvu v kickboxingu osvojile tri medalje. Na Madžarskem je šla »do lu še Nemko Nino Leitbacher. konca« Larisa Žagar Slemen-šek. V light kontaktu do 60 kilogramov je premagala Italijanko Oliverio, Španko Velez in v fina- Larisina sestra dvojčica Alisa je v isti kategoriji najprej premagala Madžarko Kolozsvari, nato je zaradi poškodbe kon- čala tekmovanje. Maša Kenjalo in Nina Kitek sta osvojili srebrni medalji. Maša je pri mladinkah nad 65 kilogramov ugnala Irko Conlon in Grkinjo Chatzigeor-giou, v finalu je izgubila proti Italijanki Scandurri. Nina je v light kontaktu pri starejših kade-tinjah do 55 kilogramov ugnala Slovakinjo Potočko, Italijanko Maccarone in v polfinalu Madžarko Torok, v finalu pa je po trdi borbi izgubila proti Nemki Melanie Schmidl. Med 2 tisoč tekmovalci iz 37 držav sta bila še Lana May Pratnemer in Kemal Kabilović. Trener šestih predstavnikov Hyonga na EP Uroš Bernard je dejal: »Konkurenca je bila zelo huda, zato sem z dosežki zadovoljen. Tudi za evropsko prvenstvo v tekvondoju, ki bo čez mesec dni, imamo zastavljene visoke cilje.« DŠ, foto: HYONG NA KRATKO Peti mesti nista neuspeh Tokio: Japonska prestolnica, prizorišče naslednjih olimpijskih iger, je gostila svetovno prvenstvo v judu. Slovenija je po desetletju ostala brez odličja na velikem tekmovanju, peti sta bili Tina Trstenjak in Klara Apo-tekar. Celjanka Tina je izgubila polfinalni dvoboj z Ja-ponko Miku Tashiro. Borbo je po minuti in 20 sekundah odločil nepravilen prijem Trstenjakove. Sodniki so jo diskvalificirali, nato je ostala brez možnosti boja za bron. »To je bila stoječa tehnika in nisem še videl, da bi lahko iz te tehnike delal vzvod. To seveda je diskvalifikacija. A po drugi strani se je treba vprašati, zakaj je Japonka držala Tino za kimono. Tina se je zato morala braniti, ko je šla akcija naprej, da bi preprečila nadaljevanje v parterju, saj bi bilo to zanjo lahko nevarno. Res škoda, da ni imela pravice do borbe za tretje mesto,« je dejal trener Marjan Fabjan. V borbi z Japonko Sone je bila oškodovana tudi Ana Velenšek v najtežji kategoriji. Opozorilo za Dobovec Vrhnika: Udeleženci lige prvakov v futsalu, nogometaši Dobovca, so na začetku sezone doživeli nepričakovan poraz. Na tekmi superpoka-la jih je na Vrhniki na kolena spravil domači Siliko. Redni del tekme se je končal z rezultatom 2:2, po kazenskih strelih pa so slavili varovanci trenerja Mileta Simeuno-vića: »Naša hitra in agresivna igra nista po godu Dobovcu, ki ima starejšo ekipo.« (DŠ) ŠPORT 19 Izidi 8. kroga 1. SNL: Celje - Rudar 3:0, Aluminij - Mura 2:0 (gostje so imeli 61 odstotkov časa žogo v svoji posesti), Domžale - Maribor 0:1 (sodniki so domačinom razveljavili tri gole, odstopil je trener Simon Rožman), Bravo - Triglav 1:0 (Ljubljančani so z enajstmetrovko prehiteli Kranjčane na lestvici), Tabor - Olimpija 1:2 (povedli so Sežanci). Celjski nogometaši po Domžalah, Mariboru in Triglavu ugnali še Rudar Pred proslavo nanizali štiri prvenstvene zmage Letos Celje praznuje stoto obletnico od ustanovitve slovenskega nogometnega kluba, člansko moštvo pa je po klavrnem začetku sezone nanizalo štiri prvenstvene in eno pokalno zmago. Zadnja žrtev je bil velenjski Rudar, zaradi številnih težav sila nebogljen pred šeststo gledalci na celjskem štadionu. DEAN ŠUSTER Pred slovensko reprezentanco sta naslednji tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Izbranci selektorja Matjaža Keka, med katerimi je naknadno tudi nekdanji napadalec Celja Roman Bezjak, bodo jutri v Ljubljani gostili Poljsko, v ponedeljek pa še Izrael. Med drugimi so na Kekovem seznamu tudi Celjan Denis Popović, Vojničan Benjamin Verbič in Uroš Korun z Vranskega. Kdo pred sezono ne bi podpisal naslednjih predvidevanj, ki so sedaj dejstva: po osmih krogih tri točke zaostanka za vodilno ekipo, le minus dve za Olimpijo, tri pred Mariborom, dvanajst pred Domžalami, dvajset doseženih golov, največ od vseh? Prav vsak, ki mu srce bije za celjsko moštvo. Teh žal na štadionu ni veliko, toda stvari se znajo izboljšati. Prestopnega roka je konec, v jesenskem delu je predvidenih kar 22 krogov, spomladi le še 14. Celjanom bi šlo na roko, če bi lepo vreme dovolilo izpeljavo vseh predvidenih letošnjih tekem. Zimski prestopni rok lahko namreč marsikaj obrne na glavo. Vizinger je vroč Že 84. lokalni derbi je odločila že prva celjska akcija, ki jo je začel branilec Žan Zaletel. Žogo je popeljal do polovice igrišča, nato pa jo fantastično podal v globino Luki Kerinu (ob neprevidnem Elvedinu Džiniću), ta pa je s podajo »počastil« Josipa Božića. Nato je dvakrat zadel Dario Vizinger in se povzpel na vrh lestvice strelcev. Znova je bil asistent Kerin, nato pa še Džinić, ki še ni uigran z vra- tarjem Stopajnikom. »Vizi« bi lahkobiledini ssedmimido-seženimi goli, a je »hat-trick« v savinjsko-šaleškem derbiju zapravil po tem, ko si je žogo nastavil na beli krogec. Tudi vroči celjski privrženci so vzdihnili, da je bilo tako pravično. Namreč počasni posnetek je pokazal, da je Mitja Lotrič zvito izsilil najstrožjo kazen. Mala dlaka v jajcu »Veseli smo. Imamo se za kaj prijeti. Upam, da bo to čim dlje trajalo,« je zadovoljstvo v svojih vrstah priznal trener Celja Dušan Kosić, ki pa je ostal dosleden svojim načelom. »Bil sem jezen na nekaj igralcev, saj so bili lahkomiselni. Na takšni tekmi se lahko vse hitro obrne. In tisti jih bodo slišali od mene. Več je bilo sicer dobrih, razpoloženih igralcev. Sploh >Bene< je od prve do zadnje minute garal na igrišču.« Res je, Žan Benedi-čič je zdaj kralj sredine igrišča, po odhodih Cveka in Piška ter ob odsotnosti Pungarška. Jutri bo v Celju prijateljska tekma s hrvaškim prvoligašem Varaždi-nom. Ob visokem jubileju so se ljubitelji nogometa nadejali vsaj Dinamu ali Hajduku ... Pohvala mladim, zamera ostalim Velenjski nogometaši so na lestvici predzadnji. Imajo obi- lo težav, krivec zanje vsekakor ni trener Jani Žilnik: »Pohvalil bi naše mlade igralce, ki so morali vskočiti v ekipo ob naših številnih poškodbah in odhodih iz kluba. Zamerim izkušenejšim nogometašem, ker niso precej stvari izpeljali bolje. S takšno postavo ne bi dosegliničopaznega, četudi bi odigrali še eno tekmo.« Bil je brez napadalcev Dominika Radića in Milana Tučića, Lestvica 1 SNL ALUMINIJ 8 5 3 0 10 : 3 18 OLIMPIJA 8 5 2 1 16 : 7 17 CELJE 8 4 3 1 20 : 9 15 MARIBOR 8 3 3 2 13 : 8 12 MURA 7 3 3 1 13 : 10 12 TABOR SEŽANA 8 3 1 4 10 : 12 10 BRAVO 8 2 2 4 7 : 13 8 TRIGLAV 8 2 0 6 9 : 21 6 RUDAR 8 0 4 4 8 : 17 4 DOMŽALE 7 0 3 4 9 : 15 3 ki sta bila še na »tržnici«. Slednji je naslednji dan postal član belgijskega drugo-ligaša Leuvena. Tučić je bil v prejšnji sezoni s petnajstimi goli najboljši strelec velenjskega prvoligaša. Rudar bo naslednjo tekmo igral doma na petek trinajstega, dva dni kasneje bo Celje gostovalo v Stožicah. Foto: SHERPA Na Trgu celjskih knezov bo v soboto ob 10.00 otvoritev slikovne razstave 100 let nogometa v Celju. Nastopili bodo Pihalni orkester Slovenskih železnic in mažoretke. Dve uri kasneje bo na Skalni kleti sledila otvoritev novega večnamenskega objekta na nogometnem štadionu. Po prerezu traku župana Bojana Šrota se bodo predstavile mlajše selekcije kluba, prisotna bo risarska delavnica za otroke na temo nogometa Borija Zupančiča. Panojsko razstavo sta pripravila Muzej novejše zgodovine v Celju in Zgodovinski arhiv Celje. Projekt je vodil Sebastijan Weber. Organizatorji so ob tem zapisali: »Kot vedno, ko segamo v zgodovino, bi lahko našli te in one argumente, ki rušijo ali gradijo celjsko nogometno mitologijo, toda slednja ni cilj te razstave. Kot tudi ne pregled uspehov in podajanje v športu tako priljubljenih statističnih pregledov. Razstava, kot jo predstavljamo, prinaša pred javnost predvsem izbor slikovnega gradiva, ki priča o bogati in pestri zgodovini celjskega nogometa. Poudarek razstave je predvsem na organizacijski obliki klubskega nogometa in njegovih vrhuncev vse od leta 1919 pa do danes. Nogomet je namreč, kot najbolj globalizirana športna igra, aktualen vselej, ko bi hoteli s katerimkoli prebivalcem planeta navezati pogovor. Podobno bi veljalo tudi v ožji celjski zgodbi, zato naj razstava pripomore k povezovanju, debatiranju, pa tudi odkrivanju novih zgodb ali popravljanju morebitnih pomot in krivic preteklosti.« Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Zaletel, Stojinovic, D. Štraus - Novak, Benedičič - Lotrič, Kerin, BožiC - Vizinger. Igrali so še Plantak, Koritnik, ČalušiC. Efe celjski nogomet 1819 ■ 2019 — 100 LET w NOGOMETA V CELJU SoBOTa, 7. sePTemeen 2019 10:00 OopRTje pa noj sne nazsTave pneD Mesmo obči no Ceue 12:00 OTvoRiTev noveca овзекта na SKaLni laeTi Ш CINKARNA DROCA Qvac □ trfglavjdr^ RH Fl IZ Prestižna, a obenem pomembna zmaga Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zmagovalci slovenskega superpokala, v Slovenj Gradcu so premagali Gorenje s 25:23. Zadovoljni obrazi vseh v celjskem taboru so pričali, da jim tudi prestižna zmaga ogromno pomeni. Vlila jim je samozavest in jim dala potrditev, da so na dobri poti. Trener Tomaž Ocvirk je uspel v nameri, da ima zelo »široko klop«, kar je vložek za prihodnost: »Ko so vstopili igralci s klopi, je bila naša igra v obrambi še boljša, še agresivnejša. Dosegli smo nekaj lahkih zadetkov, kasneje pa uspeli zadržati prednost. Padci v igri pri mladi ekipi so razumljivi in pričakovani.« To je sedmi superpokal za celjsko moštvo, ki se ga je prešerno veselilo s svojimi navijači. V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Josip Šarac s šestimi, v velenjski pa Aleks Kavčič s sedmimi zadetki. Podelili so tudi priznanja najboljšim posameznikom v minuli sezoni. Najbolj koristen igralec (MVP) in strelec (226 golov) je bil Matic Verdinek, najboljši vratar pa Emir Taletović (oba Gorenje). DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE 1899 - 1919 - 2019 Vabljeni na odprtje razstave ob 120-letnici fotoateljeja Lenz-Pelikan in 100-letnici prihoda Josipa Pelikana v Celje, ki bo 11. septembra 2019, ob 18. uri, na Razlagovi ulici 5 v Celju. □ trlglav VOZILA PRODAM MOTORNO kolo Piaggio liberty, 200 ccm, prodam. Telefon 070 993-922. 1244 PRODAM AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 42862 91 RENAULT clio 1,5 dci, letnik 2003, z rezervnimi zimskimi gumami, na platiščih, prodam. Telefon 041 516-111. 1270 KUPIM MOTOR Tomos, lahko v okvari ali vozen, kupim. Telefon 041 415-846. 1157 KMETIJSKI stroj, traktor, motokultivator, fre-zo, koso, mulčar, prikolico, pajek, trosilec in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 1284 984 POSEST PRODAM PRODAM AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 1194 STROJI TRAKTOR dizel, v delovnem stanju, s kiper prikolico in kosilnico, greben 80 cm, prodam. Telefon 070 612-705. 1258 MANJŠO prikolico in stiskalnico na vijak ugodno prodam. Telefon 041 763-846.1218 ROČNI mlin pecljalnik za grozdje prodam. Telefon 041 517-616. 1277 RABLJEN molzni stroj, znamka Westfalia, prodam. Telefon 030 274-403. 1279 KUPIM TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060. 1194 KUPIM DVOSTANOVANJSKO hišo, v parcelni izmeri 1.500 m2, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 041 853-581. 1201 KUPIM HIŠO ali kmetijo kupim. Telefon 068 161662. 1281 DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, prodamo. Možna dostava. Zbiramo tudi naročila za breje svinje - mladice. Telefon 051 720-294. p JARKICE, rjave, pred nesnostjo, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Vse ostale vrste jarkic bomo prodaji po 24. septembru. Telefon (03) 7001-446. n KOZLIČKE (samčke), stare 6 mesecev, prodam. Telefon 031 578-121. 1262 BIKCA in teličko, stara en mesec in tri tedne, oba simentalca, prodam. Telefon 031 706-143. p ŠTIRI ovce prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 615-540. Š 39 BIKCA in teličko, simentalca, prodam. Telefon 041 725-055. Š 38 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1496 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, laški, renski rizling, sauvignon, modra fran-kinja cviček ... prodam. Sprejemam tudi naročila za grozdje in mlado vino. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 984 ODLIČNO vino, belo in rdeče, cena 1 EUR, prodam. Telefon 031 499-910. p VINO, dobro, rumena šmarnica, ni škroplje-no, ugodno prodam. Pozneje prodam tudi grozdje šmarnico. Telefon 041 227-593. 1255 GROZDJE: rumeni muškat, modra frankinja, žametna črnina, rizling, plavec, prodam. Večje količine, možna dostava. Telefon 041 382-735. p 2 ha silažne koruze, Ljubečna, prodam. Telefon (03) 5461-117, po 19. uri. 1257 BELO in rdeče vino, žlahtnih sort, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 1232 ODLIČNO grozdje ali mošt sort: laški rizling, renski rizling, beli burgundec ali sauvignon in šipon prodam že za 0,40 EUR. Prodajam tudi vino teh sort, možna dostava. Telefon 041 609-320. p BELO vino mešanih sort, cena 1 EUR/l in jabolčnik, cena 0,50 EUR/l, prodam. Telefon 031 768-175. 1269 GROZDJE, sorte laški rizling in žametna črnina, okolica Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 031 829-772. 1264 GROZDJE, ni škropljeno, na trti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 630-807. 1274 V VIRŠTANJU prodamo belo in rdeče grozdje; rdeče modra frankinja in žametna črnina, belo sauvignon, rumeni muškat, laški rizling in šipon. Telefon po 20. uri, 041 592-643. 1276 JEČMEN v vrečah prodam. Telefon 041 663137. 1051 NEŠKROPLJENO šmarnico iz vinograda, približno 450 kg, prodam. Telefon 041 517-616. 1277 500 kg grozdja modra frankinja in 1.000 kg grozdja dišeči traminec prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 211-528. 1280 radio cehe MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob izgubi ljubega očeta, brata in strica JOŽETA JANČIČA iz Laške vasi 19 pri Jurkloštru se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Zahvala dr. Meliti Zlatečan, patronažni službi Laško- Rimske Toplice, še posebej gospe Alenki Kandolf in gospe Tanji Novak. Hvala Komunali Laško, gospe Petri Kolšek za izrečene poslovilne besede ter gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred in obiske na domu. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Janko Čeprav te, dragi Milan, med nami več ni, spomin bo ohranjal naše skupne dni. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega MILANA KOPRIVCA iz Jurkloštra, Blatni Vrh 36 (1. 8. 1950 - 22. 8. 2019) se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetjem Sapidum, Štore Steel in Tim Laško, Društvu upokojencev Jurklošter, Krajevni organizaciji RK Jurklošter in Krajevni organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Hvala zdravnikom in osebju oddelka za bolezni prebavil SB CELJE za lajšanje bolečin in oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Še posebej hvala sosedi Mariji Pušnik za opravljene molitve, pevcem iz Jurkloštra za odpete pesmi, govorniku Franciju Brečku za ganljive besede slovesa, praporščakom ter duhovnikoma Jožetu Vengustu in Boštjanu Gučku za lepo opravljen obred pogreba in darovano sveto mašo. Hvala Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žena Nada, sin Aleš z družino, sin Milan in sin Anton z Ano 1275 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in tašča SILVA ZVONAREK iz Celja (19. 12. 1947 - 21. 8. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in sveče ter izrazili so-žalje. Zahvaljujemo se zaposlenim v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah za vso pomoč in oskrbo v času njenega bivanja. Zahvala tudi gospodu župniku Vinku Čonču za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, tasta, brata, svaka in strica JANKA PALIRJA iz Zagaja pri Ponikvi (14. 4. 1951 - 14. 8. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in denarno pomoč. Hvala duhovnikoma gospodu Hermanu za molitev in opravljeno pogrebno slovesnost in gospodu Kačičniku za sveto mašo. Hvala govornikoma za ganljive besede slovesa, Planinskemu društvu Dramlje, markacistom, pevcem skupine Eros in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Marjana, sin Boštjan z Majo, vnukinji Ajda in Manca ter vsi, ki smo ga imeli radi. 1.500-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 387-201. 1266 SUHA metrska drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588. 1265 STISKALNICO za grozdje, 100 l, na polža, lito-železno, za 110 EUR in 200-litrsko cisterno za vino, s podstavkom in nastavkom za vretje, prodam za 110 EUR. Telefon 031 490-822. 1282 JEČMEN, puhalnik, molzni stroj, obračalnik pajek in transportni trak prodam. Telefon 031 384-429. 1273 BUKOVA drva, cena 55 EUR/meter, in telico limuzin, težko 450 kg, prodam. Telefon 070 706-985. p 39-letni fant, doma s podeželja, redno zaposlen, z avtom, bi rad spoznal dekle za resno zvezo, staro od 33 do 42 let. Lahko si tudi mamica. Telefon 070 256-081. 1217 MENK STAR sem 82 let, še dobrega zdravja. Potrebujem žensko, ki bi mi bila v pomoč. Stara naj bo do 60 let, brez obveznosti. Lahko/ naj živi pri meni. Vsi, ki vas ponudba zanima (ne bo vam žal), pokličite Jožeta po telefonu 031 236-851. 1285 novi tednik Vedno г nwraj / IŠČEM soplesalko srednjih let ali starejšo za tečaj plesa. Telefon 040 306-497. 1278 IŠČEMO pomoč za čiščenje apartmajev v okolici Laškega. Za informacije pokličite 031 625-561. p Poroke Žalec Poročili so se: Živa PEVEC iz Rodice in Mirko MEDVED iz Domžal, Kaja KITAK SUBOTIĆ iz Celja in Denis JAKOVLJEVIĆ iz Kasaz. Laško Poročili so se: Karmen ZAJC in Sergej AŠKERC, oba iz Laho-mnega, Tanja VODIŠEK iz Laškega in David JELENC iz Lož, Lavra DOKLER iz Novak in Boštjan VRANC iz Nove Cerkve, Vesna ČREPINŠEK iz Zgornjih Grušovelj in Jure ŠTEFANČIČ iz Arje vasi. Velenje Poročila sta se: Semir HOD-ŽIĆ iz Velenja in Edina TALIĆ iz Zenice. Smrti Celje Umrli so: Jožef VEDENIK iz Dolenje vasi, 68 let, Marko SLOKAN iz Celja, 56 let, Dušan Ivan KOŠTOMAJ iz Celja 71 let, Ljubica ŠOLAJA iz Laškega, 60 let, Jurij DRAKSLER iz Rimskih Toplic, 68 let, Milan KOPRIVC iz Blatnega Vrha, 69 let, Ivan TOMINC iz Celja, 82 let, Stanislav DROFENIK iz Celja, 71 let, Milan BRECL iz Zabukovice, 85 let, Marija ZEME iz Celja, 89 let, Marjeta ŽELEZNIK iz Maribora, 76 let, Janez ARZEN-ŠEK iz Zaloga pod Uršulo, 91 let, Marija KOPRIVC iz Podpeči nad Marofom, 80 let, Viktorin ČUVAN iz Celja, 97 let. Laško Umrla sta: Kristina HRASTNIK iz Strmce, 90 let, Jože JANČIČ iz Laške vasi, 84 let. Velenje Umrli so: Ana VRANJEK iz Velenja, 73 let, Marija KASE-SNIK iz Topolšice, 61 let. Radi s teboj smo živeli, zdaj žalostni, ker te več ni. Ostajajo živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata VILIJA OSLAKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam - ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Ne jokajte na mojem grobu, nisem tam - ne spim. V SPOMIN 5. septembra mineva deset let, kar nas je zapustila draga mama IVANKA SMOLA (8. 1. 1924 - 5. 9. 2009) Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižgete svečko. Hči Vanja in sin Srečko z družinama ZAHVALA i k Ob boleči izgubi našega dobrega očeta IVANA ARZENŠKA (1928 - 2019) se iz srca zahvaljujemo za ustne in pisne izraze sočutja, za cvetje in sveče, za darovane maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu lajšali bolečine v Domu svetega Jožefa ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala g. škofu Stanislavu Lipovšku za darovana mašo in pogrebni obred, vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, osebju doma za ostarele sv. Jožefa, pogrebni službi Žalujka in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala dominikanskemu provincialu patru Slavku Sliškoviću in govorniku Darku Bezenšku za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu prosvetnemu zboru iz Dramelj. Žalujoči domači 263 P 22 RADIO CELJE Novice iz regije še vedno najpomembnejše Prava informacija ob pravem času Radio Celje bo 19. septembra praznoval častivrednih 65 let. V vseh teh letih je skrbel za dobro obveščenost poslušalcev o vsem, kar se je dogajalo v naši regiji. Seveda so za pravočasno obveščenost skrbeli voditelji ter časopisni in radijski novinarji, ki se za to trudijo še danes. Z novo programsko shemo se je oblikovala tudi nova ekipa novinarjev, ki jih v radijskem etru lahko slišite vsak dan. Za informativni del po novem skrbijo Bojana Avguštinčič, Luka Žerjav in Simona Šolinič. Vse aktualne informacije lahko zdaj poslušate v krajših novicah od 6. ure naprej, in sicer vsake pol ure. Daljša poročila so na sporedu ob 11. uri, medtem ko je osrednja informativna oddaja Kronika na sporedu še vedno ob 17. uri. Tokrat vam predstavljamo tri izpiljene glasove radijskega novinarstva, ki svoje delo opravljajo strokovno in z velikim veseljem. Bojana, Luka in Simona, niste samo radijski novinarji, ampak tudi ljudje z veliko odgovornostjo do tega, da prava informacija pride do poslušalca v pravem času. Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno pri podajanju informacije v radijski eter? Bojana: Upam si trditi, da se vsi, ki delamo na radiu, zavedamo pomena hitre, aktualne, kakovostne, preverjene in verodostojne radijske informacije. Nismo le prenašalci servisnih informacij, ampak poročamo s terena, s kraja dogodka. Obveščanje poslušalcev o vsem pomembnem, kar se dogaja v lokalnem okolju, je osnovno poslanstvo našega radia že od začetka. Poslušalci to cenijo in nam zaupajo. Vsekakor si bomo še naprej prizadevali, da bi Radio Celje ostal vodilni informativni medij v regiji ter hkrati najboljša družba čim večjega števila poslušalcev. Luka: Ker živimo v svetu skoraj dobesedne poplave informacij, ko so ljudje navajeni, da izvedo stvari že preden se zgodijo (smeh), je vsekakor ažurnost zelo pomembna. Če te prehitijo in poslušalec dobi informacijo drugje, je pri tebi vsekakor ne bo iskal. Sem zagovornik ustaljenih praks, torej mora biti informacija razumljiva, jedrnata ter vsekakor preverjena in resnična. Pri izbiri tem je seveda po- Bojana Avguštinčič membno, da zajameš čim širši krog poslušalcev. Simona: Naša prednost v primerjavi z ostalimi mediji je regionalna informacija. Poleg tega je nujna objektivnost, čeprav je to v novinarstvu že izginevajoč pojem. Mislim celo, da je tako prav. V določenih primerih, seveda. Če ima novinar točne informacije o korupciji, nasilju, zlorabah, je to težko podati objektivno. Nisem več prepričana, da pravica na koncu zmaga. Če novinar lahko vsaj malo zažene kolesje sistema v prid žrtve ali oškodovancev, potem mi ni žal, če je kdaj objektivnosti v poročanju manj. Prve daljše novice (Poročila) so po novi radijski shemi ob 11. uri in ne več ob 8. uri. Zakaj je po vašem mnenju kasnejša ura bolj primerna? Bojana: Zjutraj vsi hitimo in običajno nimamo časa sedeti pred radijskimi sprejemniki ter poslušati deset-ali večminutnih oddaj. Enajsta ura se mi zdi s tega vidika primernejša za poslušanje daljše in bolj poglobljene radijske oddaje. Prestavitev Poročil na dopoldanski čas ne pomeni, da poslušalci do 11. ure nič ne izvedo. Ravno nasprotno - kratke lokalne novice so od 6. ure na sporedu vsake pol ure - kar pomeni, da so poslušalci že zjutraj dobro obveščeni, kaj se dogaja v Savinjski regiji. Ob 11. uri dobijo še bolj poglobljen pregled dogajanja. Z vidika priprave Poročil je 11. ura primernejša, ker se lahko novinarji še bolj temeljito in poglobljeno lotimo priprave oddaje. Luka: Če se naslonim na prvi odgovor, je z vidika dela veliko lažje pripraviti obširnejšo informativno oddajo malo kasneje, ko imamo na razpolago več novinarskega gradiva. Večji kot je bazen informacij, več imaš izbire pri sestavljanju oddaje, s čimer se dvigne tudi kakovost prispevkov, saj nisi prisiljen reciklirati starih informacij, kajti razpolagaš samo s svežimi novicami. Kdo bi porekel, da zaradi tega trpi ažurnost, a zato še pred Poročili oziroma Kroniko pripravimo več krajših informativnih oddaj, s katerimi hitro in sproti obveščamo o pomembnem dogajanju v regiji. V osrednjih informativnih oddajah te novice potem predstavimo obširneje. Simona: Vsa ta leta je bilo zelo težko dobiti odgovor uradnikov do 8. ure, ko smo izvedeli neko pomembno informacijo. Zdaj je drugače. Nekateri se s prestavitvijo poročil na 11. uro ne strinjajo, a zgolj zato, ker so bili do zdaj navajeni na 8. uro. Pozorno poslušanje pokaže, da so informacije zdaj temeljitejše, celo več jih je in še vedno so obširnejše kot v drugih medijih in na spletnih portalih. Včasih me jezi, ko kdo reče, da vse prej izve na spletu. Toda ljudje na spletu berejo površno ali preberejo le naslov, informacije pa na spletu niso celovite. Poslušalci vas poznajo predvsem po barvi vašega glasu in po tem, da skrbite za hitro in strokovno radijsko informiranje. Kako preživljate dneve, ko niste radijsko dejavni? Kaj najraje počnete? Bojana: Prosti čas najraje preživim v neokrnjeni naravi. Rada se odpravim na krajše izlete, kjer, če je le priložnost, splezam na kakšen hrib in uživam v čudovitem razgledu. Rada sem v družbi pozitivnih ljudi in živali (doma mi družbo dela trinoga mačja dama Magda). Ves čas tudi kaj ustvarjam, na primer adventne venčke, angelčke ... Luka: Ko nisem radijsko dejaven, občasno poskrbim še za pripravo scenarija in vodenje kakšne prireditve na celjskem območju. Ne gre samo za dodaten vir zaslužka, ampak tudi sicer to rad počnem. Najraje se družim s svojima otrokoma, Ano in Vidom, sicer pa čas rad posvečam svojim hobijem. Od najstniških let dalje se ljubiteljsko ukvarjam z gledališko igro. Trenutno nastopam v zadnji aktualni predstavi Gledališča Zarja z naslovom Plen. Ze od nekdaj rad poslušam glasbo in obiskujem koncerte. Rad si ogledam kakšno nogometno srečanje, tudi sicer pa sem se v zadnjem času znova več pričel ukvarjati s športom. Svoj čas sem se imel za filmofila, zdaj so filmi stopili v ozadje, sicer pa sem tudi ljubitelj zabavne elektronike, a časa ne zmanjka niti za »staromodno« druženje s prijatelji. Simona: Na prvem mestu je družina. Potem pa, glede na to, da sem deloholik in da me je to v življenju že veliko stalo, zdaj posvečam ogromno časa meditaciji, vajam či gonga in trenutkom, ki jih namenim samo sebi. Zadnje desetletje se neformalno izobražujem na področju neverbalne komunikacije, kar je odlična stvar in to znanje se mi je v odnosih z ljudmi obrestovalo. Za smeh in nagajive trenutke pa je nepogrešljiv posvojen šti-rinožec Dino, ki je kot na baterije. To tudi pove vse. Z njim namreč nikoli ni dolgčas. radio celie 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 5. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 6. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska da- nes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice radio celie Sobota, 7. september 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 8. september 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 9. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 10. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmr- tnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 11. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice NAPOVEDNIK 23 Kino Spored od 5. 9. do 11. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tisto: Drugo poglavje - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 18.30, 20.00, 21.10 petek, sobota: 17.00, 18.30, 20.00, 21.10, 22.20 Angel je padel - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.10 petek, sobota: 18.00, 20.10, 22.35 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.30 sobota, nedelja: 14.20, 15.30, 16.30 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija, 3D sobota, nedelja: 15.00 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler od četrtka do srede: 17.40, 20.40 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.15, 20.50 Koža - biografski, drama od četrtka do srede: 21.00 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.50 sobota, nedelja: 13.40, 14.10, 15.30, 17.50 Nikoli ni prepozno - komedija od četrtka do srede: 17.30, 20.30 Pridni fantje - komedija od četrtka do srede: 16.00, 19.20 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski sobota, nedelja: 13.30 Strašljive zgodbe - grozljivka od četrtka do srede: 21.30 Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45 sobota, nedelja: 13.40, 14.50, 16.45 Yesterday - komedija, muzikal od četrtka do srede: 18.40 Zmajček Tabaluga - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 16.20 sobota, nedelja: 13.50, 15.45,16.20 ČETRTEK 19.00 Bolečina in slava - drama PETEK 18.00 Bolečina in slava - drama 20.00 Koža - biografska drama SOBOTA 17.45 Koža - biografska drama 20.00 Bolečina in slava - drama NEDELJA 18.00 Bolečina in slava - drama 20.00 Koža - biografska drama SREDA 19.00 Bilo je nekoč ... v Holly-woodu - drama, triler PETEK 18.00 Zmajček Tabaluga - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 112 - kriminalka, triler 19.50 Angel je padel - akcijski triler 22.00 Tisto: Drugo poglavje - grozljivka SOBOTA 18.00 Zmajček Tabaluga - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Tisto: Drugo poglavje - grozljivka 20.30 112 - kriminalka, triler NEDELJA 16.00 Zmajček Tabaluga - animirana pustolovščina, sinh. 17.45 Tisto: Drugo poglavje - grozljivka 19.00 112 - kriminalka, triler 20.45 Angel je padel - akcijski triler PONEDELJEK 17.00 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler 20.00 Bolečina in slava - drama TOREK 10.30 Pikin kino: Sklop različnih slovenskih risank 1 SREDA 10.30 Pikin kino: Sklop različnih slovenskih risank 2 Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 9. 18.00 Velenjska promenada Večer v amfiteatru z vokalno skupino Vox Corde koncert; v primeru dežja odpade 18.00 Galerija Velenje_ Ilustracije priljubljene ilustratorke Jelke Reichman odprtje razstave in podelitev naziva častna Pikina ambasadorka 19.00 Savinov likovni salon Žalec Industrijska krajina in cvetoči vrt odprtje razstave likovnih del Likovne sekcije KUD Žalec 19.00 Velenjski grad Geoforma odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na 9-dnevni delavnici, katere mentor je bil akademski slikar Dušan Fišter PETEK, 6. 9. 17.00 Cankarjeva ulica Velenje Krivulje odprtje fotografske razstave avtorja in fotografa Aljoše Videtiča 17.00 Vila Rožle Velenje_ Peter Matko: Portreti X odprtje razstave; ob razstavi bodo tudi delavnice za otroke 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Arthouse 30 odprtje razstave študentskih del ob 30-letnici Šole za risanje in slikanje Arthouse 19.00 eMCe plac Velenje_ Futuristični plakati odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Odprimo knjige: srečanje s Tadejem Golobom z njim se bo pogovarjala Uršula Menih Dokl 20.00 Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje_ Razstava 3. likovnega extempora: Poletje odprtje razstave s koncertom Orkestra Akord Celje SOBOTA, 7. 9. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 14. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca gala koncert BOGDAN BIŠČAK IGRA IN BISERI: kako sem hčerki z alpinizmom razložil življenje ČETRTEK, 12. SEPTEMBER 2019, ob 18. uri v Levstikovi dvorani Vabljeni na predstavitev knjige in pogovor s slovenskim alpinistom Bogdanom Biščakom, ki je eden izmed vidnejših predstavnikov alpinistične generacije »osemdesetih«. Plezal je v Alpah, Andih, Himalaji in Karakorumu. Skupaj z Radom Fabjanom in Matevžem Lenarčičem so kot prvi Slovenci priplezali na vrh Fitz Roya in Cerro Torreja. Knjiga Igra in biseri pa ni samo knjiga za alpiniste in ljubitelje plezanja, ampakje izpoved o plezanju poživljenju in medosebnih odnosih, V njej namreč nastopa kot oče, ki odrasli hčerki preko alpinističnih izkušenj posreduje svoja razmišljanja o številnih temah: izbiri življenjskega poslanstva, vztrajnosti, pogumu, modrosti, ločevanju ovir od napačnih izbir, prijateljstvu, ljubezni, samokritičnosti, zmagi in porazu, mladostni veri v vsemogočnost, spreminjanju... Vabljeni! 19.30 Gledališče Celje_ Nava Semel: Večni otok premiera v angleškem jeziku; izven abonmaja 20.30 Stari grad Celje_ Veliki oder sveta, uprizoritev misterija Calderona de la Barce pripravljajo mladi iz Župnije Celje z domačimi zbori ter Pihalno godbo Svetina; vstop prost NEDELJA, 8. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Javno vodstvo po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom 16.00 Župnijska cerkev sv. Martina Šmartno ob Dreti Pod to goro zeleno območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Zgornje Savinjske in Šaleške doline PONEDELJEK, 9. 9. 19.00 Dom kulture Velenje Pikin veseli teden odprtje fotografske razstave Ksenije Mikor TOREK, 10. 9. 17.30 Otroško igrišče - oder Taka Tuka Velenje Po strunah gor, po strunah dol koncert godalcev Glasbene šole Velenje 18.00 Velenjski grad Afrika treh muzejev odprtje razstave SREDA, 11. 9. 17.30 Otroško igrišče - oder Taka Tuka Velenje Glasno, glasneje -trobilec koncert trobilcev Glasbene šole Velenje Ostale prireditve ČETRTEK, 5. 9. 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Joga na Drevesni hiši vodi: Mateja Kožuh; joga bo v vsakem vremenu novi tednik PETEK, 6. 9. 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Koncert med krošnjami izvaja: Inga Ulokina; namenjen najmlajšim v spremstvu staršev, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Na ploščadi pred trgovino Spar in Štajerskim valom Štajerfest številni glasbeni gostje, zabava za vso generacijo 19.00 Športni park Grobelno Grobelnofest 2019 -»Oberkrain petek« zaključna prireditev Šentjurskega poletja; večer posvečen glasbi bratov Avsenik; vstop prost 20.00 Pri fontani piva Zeleno zlato Žalec Skupina Pivo in čevapi koncert ter druženje po slavnostni seji 20.00 Observatorij Srečka Lavbiča v Galiciji Slovenija pod skupnim nebom opazovanje lune, planetov in objektov globokega neba 21.00 Celjski mladinski center Edo Maajka in predskupina koncert; vstop prost SOBOTA, 7. 9. 9.30 Stanetova ulica Celje Najbolj očarljiva ulica otroška modna revija 10.30 Trg Celjskih knezov - pred Mestno občino Celje Ob 100-letnici nogometa v Celju odprtje panojske razstave 10.00 Start iz Migojnic_ 5. kronometer na Bukovico pokalna tekma Slovenija v gorskih tekih 11.00 Pred Rimsko nekropolo Šempeter Delavnica beloruskih plesov v sklopu 14. MFF Od Celja do Žalca 16.00 Glavni trg Celje_ Knežji festival gina degustacije gina ob dobri glasbeni spremljavi 17.00 Tržnica pri fontani piva Zeleno zlato 13. Festival veteranskih godb Slovenije 18.00 Ploščad v Sončnem parku Velenje Odprtje sončne ure in prenovljene ploščadi ob odprtju bo Muzej Velenje pripravil predstavitev brošure o Sončnem parku in njegovi zgodovini 20.00 Športni center Žalec Žalska noč mladih 20.00 Športni park Grobelno Grobelnofest 2019 -»Grobnroll sobota« zaključna prireditev Šentjurskega poletja NEDELJA, 8. 9. 14.00 Farovški kozolec v Galiciji Mopediada in razstava starodobnih vozil PONEDELJEK, 9. 9. 9.00 Knjižnica Šentjur Kovček dobrih knjig začetek izposoje knjig predvsem za najmlajše 9.00 do 19.00 Galerija Velenje Ustvarjalna delavnica z Mačkom Murijem primerno za otroke, starejše od petih let 11.00 Galerija na prostem pri Pošti Velenje Velenjski župan in častni občan odprtje razstave 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.00 Titov trg Velenje_ Svečano odprtje 30. Pikinega festivala TOREK, 10. 9. 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.30 Rdeča dvorana - vila Čira Čara Velenje Ustvarjalnost brez meja ustvarjalnice 9.00 do 19.00 Galerija Velenje Ustvarjalna delavnica s prijateljem Pikijem Jakobom primerno za otroke, starejše od petih let 16.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Dan odprtih vrat Plesnega vala ob pričetku nove plesne sezone bodo potekale predstavitvene plesne vaje SREDA, 11. 9. 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.30 Rdeča dvorana - vila Čira Čara Velenje Ustvarjalnost brez meja ustvarjalnice 9.00 do 19.00 Galerija Velenje Miškolin ustvarjalna delavnica za otroke, starejše od petih let 11.00 Celjski dom_ Težave s ščitnico predava: Špela Boh; vstop prost 17.00 Titov trg Velenje_ Županov sprejem prvošolcev Dobrodelne prireditve SOBOTA, 7. 9. 9.00 Mestni štadion Velenje Otrok otroku 4. dobrodelni Skazin tek; vsa sredstva bodo namenili otrokom z avtizmom iz Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Čas in repeticija; do 22. 9. Galerija Štekl Gornji Grad: razstava kostumov Križajo se nitke akademske slikarke Terezije Ba-stelj; do 30. 9. novi tednik Vedno 2 илеиој/ 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie VMIAU г цлмој/ Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI V občini Luče tekmujejo naselja Po zimskih še poletne olimpijske igre V občini Luče so bile v soboto poletne olimpijske igre. Gre za tekmovanje - njegov naslov je Šport za hec! Olimpijske igre v Lučah - na katerem se je pomerilo sedem ekip iz šestih naselij občine (manjkala je ekipa Podveže, ki letos ni uspela zbrati dovolj tekmovalcev) ter ekipa Za vedno Lučani, ki so jo sestavljali luški »izseljenci«. BRANEJERANKO »To je prireditev, ki je namenjena sprostitvi in druženju občanov, a tudi tistim, ki so živeli tukaj nekoč. Prijetno združimo s koristnim,« je povedal Klavdij Strmčnik, ki je eden od organizatorjev olimpijskih iger. To tekmovanje si je že pred leti zamislil Tomaž Robnik, takratni podžupan, ki ga širša javnost pozna kot smučarskega trenerja in Lu-čani med drugim kot »mrzlega strica« luške smučarke Tine Robnik. Tomaž, ki je kmetovalec, seveda tudi bdi nad luškim smučiščem. Tam je prišlo najprej do luških zimskih olimpijskih iger. Nato so se Lučani odločili še za poletne, ki so tik pred začetkom novega šolskega leta. Tako se se ekipe naselij in »izseljencev« v soboto pomerile v različnih tekmovalnih disciplinah. Igrale so odbojko na mivki, košarko in nogomet ter se pomerile tudi v štafetnem teku, balinanju, vlečenju vrvi in igri med dvema ognjema. Znotraj svojih naselij so strnili svoje moči prebivalci Luč, Krnice, Konjskega Vrha, Pod-volovljeka, Raduhe in Strmca. Čas za sodelovanje na luških olimpijskih igrah si je vzelo približno sto petdeset tekmovalcev. Vsako naselje oziroma ekipa ima vedno svojega ka-petana, ki je zbiral prijave za sodelovanje na igrah. Nekateri sodelujoči so se ponovno vi- deli po dolgem času in so lahko prijetno pokramljali ter se poveselili. Športnega naboja seveda ni manjkalo, poškodb tudi ne. Zmagale so Luče Za svoje naselje se je vsekakor treba zelo potruditi. Ekipe so bile razdeljene v dve tekmovalni skupini in na koncu sta se za zmago pomerili najboljši. Prva leta poletnih olimpijskih iger so zmagovali Krničani, nato sta bili najboljši ekipa Za vedno Lučani ter letos in lani ekipa Luč. Med tekmovalci ni manjkalo znanih obrazov. V ekipi Za vedno Lučani je na primer sodeloval mariborski zdravnik ortoped Andrej Moličnik in v ekipi Luč župan Ciril Rosc, ki je balinal. Olimpijske igre so se začele dopoldne in so trajale vse do mraka, do finala vleke vrvi. Glavni organizatorici občini in tekmovalcem je šlo na roko tudi lepo vreme. Tudi nagrad za tekmovalce ni manjkalo. Vsi so dobili bone, ki jih je predstavnik organizatorice na koncu žrebal. Najvišjo nagrado, gorsko kolo, je za svoj bon prejela tekmovalka iz ekipe Za vedno Lučani. Med najprivlač-nejšimi nagradami so bili tudi pohodniški čevlji in športni copati. Foto: VID STRMČNIK Popravek V prejšnji številki Novega tednika smo na strani 24 v prispevku Poseben nogometni turnir na višini 1.808 metrov narobe napisali ime zmagovalcev turnirja. Zmagala je ekipa Mali Pariz iz Nove Cerkve in ne iz Nove Štifte. Za napako se opravičujemo. FOTO TEDNA Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol ... Foto: GrupA Ted ni ko ve s zgodbe Št. 36/ Leto 74 / Celje, 5. september 2019 S ptičje perspektive nad Donačko goro str. 28-29 V Žalcu ob pivu še Odlično obvlada še V Češkem Krumlovu »pajS« str. 32-33 tako eksotične jezike str. 38-39 26 INTERVJU Aleš Peperko, predsednik celjskega društva gluhih in naglušnih Gluhi niso drugačni, le slišijo ne, poleg tega so premalo slišani Gluhost je najtežja oblika invalidnosti. Ljudje, ki slišimo, na to pogosto nismo pozorni. Opazimo, da gluhi lahko delajo, vozijo, se ukvarjajo s športom. Na drugi strani jim tega vedno ne omogočimo. A kljub temu so številni slišeči ovirani pri dojemanju sveta gluhih. Včasih je bila gluhost tabu in tudi danes so gluhi pogosto na robu družbe. Ampak ne zaradi svoje gluhosti. Zaradi gluhosti slišečih, države in na žalost zaradi številnih predsodkov, ki jih v družbi ne bi smelo biti. Svet gluhih je tudi naš svet. Nismo različni. Smo enaki. Enakopravni in enakovredni. Čas je, da začnemo tako tudi živeti. SIMONA SOLINIC »Resolucija Organizacije združenih narodov omenja, da je gluhost najtežja oblika invalidnosti, čeprav se navzven morda ne vidi, kaj to pomeni,« pravi Aleš Peperko, predsednik celjskega društva gluhih in naglušnih. Tudi sam je gluh od drugega leta, ko so ga zaradi obolenja z ošpicami zdravili z zdravili, ki so danes prepovedana. Zapleti so prinesli popolno gluhost. Njegovi hčeri, 21-letna Deja in 24-letna Daša, sta prav tako gluhi, gluha je tudi njegova sedanja partnerka Vanja Jekić, s katero ima triletnega sina Alvina, ki težav s sluhom nima. Pred leti, ko smo v Novem tedniku predstavljali njegovo družino, nam je dejal, da je gluhost preizkušnja, ki človeka nauči vztrajnosti. Z njim in s tolmačem slovenskega znakovnega jezika Boštjanom Jerkom smo se pogovarjali v Društvu gluhih in naglušnih Celje. »Najtežja invalidnost pomeni, da smo gluhi najslabše izobraženi, v službah najslabše plačani in v slišeči družbi pogosto izločeni ter s tem »Želimo osveščati ljudi, jim pokazati, da smo tu tudi gluhi in da smo enakopravni. To je tudi namen mednarodnega tedna gluhih.« tudi slabše obveščeni. Gluhost je najtežja oblika invalidnosti tudi zato, ker gluhi brez tolmača ne moremo komunicirati s slišečimi, torej smo odvisni od tolmačev. Na predavanjih, v šolah, v zdravstvu, povsod mora biti tolmač zraven, da dobimo 100-odstotno točne informacije. Če omenimo izobraževanje, država sicer učencem, dijakom in študentom zagotavlja tolmača, a le za določeno število ur. Ko te ure porabimo, so šolajoči gluhi prepuščeni sami sebi. In to je težava. Čeprav zakonodaja predpisuje, da morajo univerze zagotoviti tolmače študentom, se fakultete pogosto izgovarjajo, da denarja zanje ni.« Torej je kljub vsemu gluhost še vedno tabu za družbo? Ali smo kot družba vsaj malo napredovali v zadnjih nekaj desetletjih? Razlika je. Pred tridesetimi leti, ko javnost o gluhih in naglušnih še ni bila tako osveščena, je bilo res slabše. Družba nas zdaj bolj sprejema, bolj razume naše težave. Prej ni bilo tako, včasih, ko smo gluhi uporabljali kretnje, torej znakovni jezik, so nas čudno gledali, nekateri so celo mislili, da se prepiramo. Obstaja pa še vedno stereotip, da gluhi marsičesa nismo zmožni. Visoko izobraženih gluhih je v Sloveniji samo odstotek. Ti ljudje imajo diplomo, magisterij ali doktorat, ampak v službo jih ne sprejmejo zaradi komunikacijske ovire. Medtem ko so v tujini visoko izobraženi gluhi na visokih delovnih mestih, je pri nas na tem področju še vedno velik zadržek. Je razlog za to v tem, da je država vsa ta leta potiskala sistemsko rešitev gluhih na stran? Kak delež krivde je na državi? Je v bistvu država gluha do gluhih? Znano je, da morajo na primer javne ustanove zaposliti določen odstotek invalidov. Ampak v zakonodaji piše »invalide«. Kaj želim povedati? Da s takšno razlago neka ustanova raje zaposli ljudi z drugačno invalidnostjo kot z gluhostjo, ker je z njimi lažje komunicirati. Delodajalci se ustrašijo, ko pride do vprašanja, kako bodo komunicirali z gluhimi. Rad bi videl, da so v tej skupini invalidov, ki jih ustanove morajo zaposliti, tudi gluhi. Poznam primer dveh članov našega društva, ki sta se želela zaposliti v eni od občin. Poslala sta prošnji, vendar odziva nista dobila. Država ni kriva za to, če se delodajalec ne zna pogovarjati z gluhim. Torej so v veliki meri krivi ljudje, ki se gluhosti bojijo. Gluhi bi se moral prilagoditi slišečim, medtem ko se ne zavedamo, da bi moralo biti tudi obratno. Žal je tako. Gluhi in naglušni vemo, da smo sposobni dobro delati, biti celo vodje oddelkov in s tem prevzeti odgovornost. Ampak možno- sti za to v Slovenji ni. V naši državi ne poznam nobenega gluhega ali naglušnega, ki bi bil v nekem podjetju vodja. Še vedno je gluha oseba samo delavec, s čimer je manj cenjen. Vem pa, da so gluhi zelo pridni. Delajo po normi in še bolj. Ampak žal v Sloveniji delodajalci tega še ne prepoznajo. Gredo gluhi iz naše države morda raje delat v tujino? Kako je tam? Poznam primer, ko je gluhi magister farmacije iz Slovenije odšel na Dunaj. Tam so ga takoj zaposlili in sprejeli. Tu bi lahko samo sanjal o tem. V tujini lahko gluhi vozijo težka tovorna vozila, pri nas to še vedno ni dovoljeno. Dva znanca si to želita delati, a ne moreta. Na Japonskem gluhi lahko vozijo avtobuse. Čas in tehnologija sta napredovala, pri nas pa nekateri še vedno mislijo, da gluhi ne morejo voziti. V tujini je tudi v zdravstvu zaposlenih veliko gluhih medicinskih sester in zdravnikov in še bi lahko našteval. Kako se mladi znajdejo v vsem tem? Izobrazijo se, nato pa jim ravno to, da v Sloveniji nekega napredka na področju zaposlovanja gluhih ni, odvzame voljo? Poznate kakšen primer dobre prakse zaposlovanja gluhih v Celju? Izpostavil bi eno naših članic, ki je visoko izobražena. Rada bi delala, a službe ne dobi. To je res težava. V Celju žal pozitivnega primera ne poznam, člani večinoma delajo predvsem v invalidskih podjetjih. Tega, da bi kdo delal v podjetju, kjer ima vodstvo posluh za zaposlovanje gluhih in ni invalidsko, ne poznam. V Ljubljani na pri- INTERVJU 27 mer dela gluha ženska v Leku. Največkrat, če se to že zgodi, gre za veze in poznanstva. Ali da ima nekdo družinsko podjetje in zaposli svojega gluhega otroka. Drugje je težje, ker so gluhi in naglušni resnično podcenjeni. Vem pa, da bi radi delali v boljših službah in da so dobri delavci. Na žalost je še vedno prisoten predsodek. Se bodo mladi zato težje odločali za boljšo izobrazbo? Vnaprej torej vedo, da možnosti zaposlitev skoraj ni. Situacija bo tako še slabša. Res je. Začeti je treba že osnovni šoli. Spominjam se, ko sta osnovno šolo obiskovali moji hčeri. Nista imeli tolmača. Kaj se je zgodilo? Trideset odstotkov informacij v šoli sta dobili, ostalih sedemdeset odstotkov je šlo mimo. Če je poleg tolmač, dobijo gluhi vse informacije. Enako je v srednjih šolah ali na fakultetah. Gluhi morajo namreč spremljati govor, torej usta govorca, da razumejo, in to je zelo utrujajoče. Če ni tolmača, to postane težko, še posebej, ker gluhi ne poznajo vseh besed. V izobraževanju je možen tolmač za 100 ur, a kot rečeno, ko se ta fond ur izteče, nastane še večja težava, ker je šolajoči nato prepuščen sam sebi. Kako pa je v zdravstvu? Informacije so tam тл1г» r»r»mmr»Knn \Tryici'K in /itiu puiiitiiiunt. v tajili jt риши^/ puu tuna takoj. Kako je s komunikacijo takrat? Če si naročen pri zdravniku, torej poznaš datum pregleda, moraš pravočasno poskrbeti za tolmača. V kolikor ima tolmač čas, seveda. In to je težko. Moraš imeti veliko srečo, da je tudi tolmač ob točno določeni uri prost. Če gluha oseba potrebuje zdravstveno pomoč takoj, potem je spet toliko težje. Zato je že pri izbiri zdravnika večina gluhih pozorna na to, da si izbere tistega, ki zelo dobro izgovarja besede, da ga lahko vsaj malo razume. Kadar je gluha oseba hudo bolna, je tolmač nepogrešljiv, saj je takrat stoodstotna informacija nujno potrebna. Kaj pa starejši v domovih upokojencev ali pri negi doma? Je takrat komunikacijska ovira še toliko večja? Pred vstopom v dom upokojencev so pomembni podatki o tem, koliko je to finančno sploh možno. Gluhi so slabše plačani in ponavadi brez pomoči občine oskrba v domu upokojencev skoraj ni možna. Poznam primer gluhega gospoda, ki je v enem od domov upokojencev. Tam je velikokrat osamljen. Zato smo predlagali, da bi mu dodelili sostanovalca, ki je prav tako gluh, da ne bi imel občutka osamljenosti. Kadar v domu pripravljajo kakšno prireditev, se umakne, saj ne sliši. Pri negi doma je tako, da lahko starejši izberejo tolmača, ki pomaga pri komunikaciji z negovalci, ampak vprašanje je spet, koliko starejši in upokojeni gluhi poznajo svoje pravice. V večini primerov jih namreč ne poznajo. Ali to meji na nesramnost ljudi? Kako se lahko sploh zgodi, da se gluhi starejši v domu za upokojence počuti osamljeno? Čut za sočloveka je pomemben, ne glede na to, kakšno stopnjo invalidnosti ima. Vzpostaviti stik, pa četudi sporočilo kdo napiše na list papirja, je eno najbolj pristnih načinov komunikacije. Ampak na žalost je tako. Na Norveškem je 11ГА1/ЛП /"1 /лт rvliiT^iT^ i' r\ тл ^ pajsati<, radoveden kmet pa je to poskusil, saj je prijetno dišalo. Ugotovili so, da je ne le prijetnega vonja, temveč tudi okusa, in tako so takrat precej pridelka namenili za predelavo v pivo.« Prvotno pivo ali prapivo so izdelovali brez kuhanja, samo z alkoholnim vrenjem. Razgradnjo škroba iz žita so dosegli s pomočjo človeške sline, ki vsebuje tudi nekaj amilaz, alkoholno vrenje pa so povzročile divje glive kvasovke iz zraka. Žito so v ustih dobro prežvečili, potem izpljunili v posode, kjer je zavrelo. Tako • I • • • V I • • pripravljeno pijačo danes imenujemo prapivo. Nekatera ljudstva še danes pridobivajo pivo na podoben način. Hmelj je v pivu zgolj začimba, a brez nje piva, kot ga poznamo danes, ne bi bilo, je razkrila kulinarična vodička Barbara Novak: »Količina hmelja v pivu je res skoraj zanemarljiva, a brez hmelja pivo ne bi bilo pravo. V cvetu hmelja, ki ga obiramo, v kobuli, je rumen lepljiv prah, ki se mu reče lupulin. Ta da pivu vse tisto, kar potrebuje - barvo, okus, aromo - je tudi antiseptičen, zaradi česar lahko pivo stekleničimo in nenazadnje zaradi tega imamo na pivu lepo belo peno.« Ker nas navadno okušanje piva zlakoti, je naslednja postojanka domača gostilna Privošnik, kjer postrežejo s pravo malico obiralcev. Ti so najpogosteje na mizo dobili tople kumare s krompirjem. Kos mesa se je na krožniku znašel redkeje, kadar so bile gospodinje še posebej radodarne. Pivo so pred industrijsko revolucijo izdelovali in prodajali v majhnih količinah predvsem doma. Do 7. stoletja se je pivovarstvo razširilo tudi v samostane, ki so pivo izdelovali in prodajali v večjem obsegu. Med industrijsko revolucijo so se pojavile prve manufakture, ki so proizvajale pivo. Do 19. stoletja je tako postala domača proizvodnja piva že skoraj povsem zanemarljiva. Z iznajdbo areometra in termometra so pivovarji prišli do dveh pomembnih pripomočkov, ki sta ključno vplivala na proces varjenja piva, ker sta zagotavljala boljši nadzor nad procesi in boljšo kakovost končnega proizvoda. V vrečah iz jute se na kulinarični turi ponavadi skriva darilo za vsakega udeleženca. Takšne vreče so obiralci hmelja včasih uporabljali za marsikaj. Med drugim so vanje nadevali listje koruze in jih uporabili za blazine. Spet drugič so jih te vreče varovale pred soncem ali dežjem. Uporabili so jih za hrambo hmelja med nabiranjem, ko je prišel merilec, so vsebino stresli v škaf in prejeli ustrezno število balet. Baleta je bila nekoč plačilno sredstvo obiralcev hmelja. »Škaf je meril trideset litrov. Ko so izmerili, koliko je pobiralec nabral, je za to prejel ustrezno baleto, listek ali ploščico. Šele potem ko je bil ves hmelj obran, so balete zamenjali za ustrezno količino denarja. Ta način so izbrali zato, da se ni bilo treba dnevno ukvarjati z denarjem, a tudi zato, da so si hmeljarji do konca zagotovili delovno moč,« je pojasnila Novakova. Ker med štiriurnim izobraževalnim kulinaričnim popotovanjem ves čas govorimo in pokušamo pivo, je prav, da pokukamo tudi za vrata kakšne pivovarne. V program ture sta za zdaj vključeni dve, Green Gold Brewing in Pivovarna Clef. Mi smo tokrat obiskali slednjo. In ravno v času našega obiska sta na vrata potrkala še dva turista, ki sta raziskovala okolico. Ker pivo velja za najbolj družabno pijačo na svetu, se ob hmeljevem napitku prijateljstva hitro stkejo. SIPRO, STANOVANJSKO PODJETJE, D. O. O., ŽALEC Naše podjetje že 27 let skrbi za kakovostno storitev upravljanja večstanovanj-skih stavb in stanovanj kot tudi za stori-tevtopl otneoskrbe. Na trgu je naše podjetje poznano kot podjetje s tradicijo in z dobrim poznavanjem stanovanjske tematike kot tudi energetike. Smo podjetje s finančno stabilnostjo, bonitetno oceno A+, redno poravnanimi finančnimi obveznostmi, sodobno informacijsko podporo, zagotavljamo intervencijsko službo, redno vzdrževanje in nemoteno delovanje ter obratovanje stavb in stanovanj. V želji doseganja še višjih standardov v poslovanju smo že tretje leto zapovrstjo uspešno pridobili CERTIFIKAT ZAUPANJA VREDEN UPRAVNIK, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Za pridobitev listine je podjetje izpolnjevalo zahteve oziroma standarde in z vsakoletnim ponovnim dokazovanjem, da te zahteve še vedno izpolnjuje, se bo podjetje trudilo, da bo listino tudi ohranilo. Občini Žalec in vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Kolektiv SIPRO, d. o. o., Žalec ULTRAZVOČNI IN SPECIALISTIČNI PREGLEDI V ŽALCU џзЊгск specialistična in UZ ambulanta Pri nas opravljamo ultrazvočne preiskave: • trebuha, • vratu s ščitnico, • sklepov, • mod, • mehkihtkiv, • ožilja, • srca. Prešernova ulica 6, 3310 Žalec Informacije po telefonu: 070 75 33 75 ali na spletni strani www.ultrazvoki.si Nudimo ortopedske, angiološke in kardiološke preglede ter 24 urno merjenje krvnega tlaka in 24 urni EKG z mnenjem kardiologa. Preiskave opravljajo priznani specialisti. Izvid prejmete takoj. Z veseljem vas bo pričakalo naše prijazno osebje. ) Oeltrrg ZA VAREN IN PRIJAZEN AMBIENT _L._tet_ ELEKTROINŠTALACIJE MERITVE STRELOVODNIH IN ELEKTROINŠTALACIJ OBNOVA IN VZDRŽEVANJE ELEKTROINŠTALACIJ • Zaposlimo merilca za elektroinštalacije • Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev VELTRAG d.o.o. Latkova vas 223, 3312 Prebold T: 03 703 12 60 F: 03 703 12 66 info@veltrag.si www.veltrag.si 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU (J) UNIFOREST Ob nakupu vas OBDARIMO! Pohodnike je pred startom pred ekomuzejem pozdravil žalski župan Janko Kos, lahek korak sta jim zaželela tudi hmeljarski starešina Anton Grobler in hmeljarska princesa Klavdija Basti Enci. Številni tudi letos Hmeljski poti po Zadnjo soboto v avgustu Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) vsako leto pripravi pohod med spo-dnjesavinjskimi hmeljišči. Letošnjega, že 16. po vrsti, se je udeležilo več kot 280 po-hodnikov. Pot med hmeljišči je Turistična zveza Slovenije leta 2011 izbrala za drugo naj tematsko slovensko pot. Začetek pohoda je bil spet pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, konec je bil pri fontani piva. 283 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije je ob prijetnem sončnem vremenu prehodilo 14 km dolgo ravninsko pot, ki jih je vodila najprej do dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter Rimske nekropole, ki so si jo lahko tudi ogledali. Iz Šempetra so se pohodniki vrnili v Žalec, kjer jih je pri fontani čakala zaslužena malica - »obi-rovska južina«, stročji fižol s toplimi kumarami. Na tržnici so se predstavili tudi folkloristi, ki so v dopol- danskem času odprli že 14. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Pri fontani so se ustavili tudi udeleženci kolesarjenja S kolescem na pot, ki so se pripeljali iz Celja in pot nadaljevali proti Libojam in Laškemu. Članice etnološkega društva Hmeljarska vas so poskrbele, da so si lahko pohodniki ogledali, kako so hmelj v Savinjski dolini obirali nekoč, društvo podeželskih žena občine Žalec pa je pripravilo delavnico izdelave venčk-ov iz hmelja. Ves čas so takt veselemu razpoloženju dajali Izvirni muzikantje. LKK, foto: TT BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA na UPI -ljudski univerzi Žalec ferroli Zagotovite si svoje prosto mesto! • Priprave na izpit iz slovenskega jezika - oktober Priprave na NPK socialni oskrbovalec na domu -16.9.2019 • Sporazumevanje v tujem jeziku (Angleščina, italijanščina, francoščina )-september 2019 Prijave preko spleta https://www.upi.si/portfolio/tpk-2018-2022/ Projekt je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne neformalnih in priložnostih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; CUBOPSKA UNIJA EVHOlSkl I • > ž 1 O 1 C ♦ DIABETOLOŠKA AMB. __ Ker nam je mar za ljudi. Zato darilo Splošni bolnišnici Celje. Od leve proti desni so Simona Šolinič, Kristina Grajžl in Tanja Seme iz Novega tednika in Radia Celje, vodja službe za prehrano v SBC Davor Brezinščak, poslovna direktorica SBC mag. Margareta Guček Zakošek, vodja Centra Jager Celje Roman Vozlič, tiskovna predstavnica SBC Danijela Gorišek in Mitja Knez z Radia Celje. Ko vidimo nasmehe na obrazih, vemo, da smo nekomu polepšali dan. Reševalci so angeli, ki so tu, ko jih najbolj potrebujemo. Tokrat smo zanje tudi mi naredili nekaj lepega. »Zadovoljni smo, če se dobro z dobrim povrne. Tudi za naše podjetje. Ne gre le za reklamo. Gre tudi za sočutje do ljudi,« pravi Roman Vozlič, vodja Centra Jager Celje. Radijski šarmer Mitja Knez: »Vzemite, gospodična. Banan je za vse dovolj ... Saj veste, eno jabolko ... oziroma ne, ena banana na dan prežene zdravnika stran ...« Z bananami so se zdravo posladkali tudi zdravniki. Kako pomembne so banane za zdravje, zagotovo ve Dean Sinožić, dr. med., specialist interne medicine in specialist revmatologije ter predstojnik Oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revma-tologijo (desno). Na levi vodja službe za prehrano v bolnišnici Davor Brezinščak. v lokalnem prostoru. Trudimo se, da pomagamo. Sočutje do ljudi je danes pomembno in če jim lahko polepšamo dan, smo tudi mi veseli,« pravi Roman Vozlič. »Ta sadež je zdrav in priporočljiv. Ta gesta je velikega pomena tudi zato, ker smo bolnike na vseh oddelkih obvestili, da so banane podarjene. Na ta način smo jih tudi osveščali o pomenu uživanja sadja za zdravje,« je dejal vodja službe za prehrano v celjski bolnišnici Davor Brezinščak, ki dodaja, da takšnih donacij na področju prehrane v bolnišnici ni veliko. Vir zdravja V sredo so večjo količino banan po dostavi v bolnišnico zaposleni ustrezno pripravili in jih nato razdelili po od- delkih. Ne pozabimo: banane so zdrave. »Zrele banane sestavljajo pretežno ogljikovi hidrati. Vsebujejo zelo malo beljakovin in zanemarljivo količino maščob, so odličen vir vitamina B6 in kalija, bogate so tudi z vitaminom C, manganom, magnezijem in nekaterimi drugimi vitamini iz skupine B-kompleks. Vlaknine, ki so v bananah, pripomorejo k redni prebavi in izboljšujejo tudi inzulinsko rezistenco. Zaradi kalija so koristne pri preprečevanju visokega krvnega tlaka in srčno-žilnih obolenj, pravi Marjeta Marovt Tratnik, univ. dipl. živ. tehnolog, iz Splošne Bolnišnice Celje. Zaradi vsega tega zdaj vemo, da so šle banane v prave roke, no, v prave želodčke. Foto: GrupA 42 PODLISTEK / BUKVARNA Orhan Pamuk: Muzej nedolžnosti ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Srečko Puncer (1895-1919) (2) Rojstna hiša, v kateri se je 6. maja 1895 rodil Felix (Srečko) Puncer. Podatek in fotografijo je posredoval Franc Kralj iz Braslovč. Kraj njegovega rojstva niso bile Braslovče, čeprav je bil njegov oče Matija rojen v Podgorju pri Braslovčah leta 1854, mati Helena pa 1872 v Letušu pri Braslovčah. Felix (Srečko) je zagledal luč sveta 6. maja 1895 pri Sv. Petru (Loka) pri Zidanem Mostu (danes Obrežje pri Zidanem Mostu 17). Oče Matija je bil užitninski nameščenec (»dacar«) v raznih krajih. Njegova žena Helena je jemala v najem gostilne tam ali vsaj blizu krajev, kjer je služboval njen mož. Tako sta preživljala vedno bolj številno družino. In tako se je Srečko rodil v gostilniški stavbi na štajerski strani ob Savi pri Radečah. Od tam se je s svojci preselil v Loko pri Zidanem Mostu, kjer je Helena Puncer prevzela gostilno. V tem kraju je Srečko leta 1901 začel obiskovati šolo še v starem poslopju, v katerem je nekoč prebival Primož Trubar, potem ko je 1eta 1527 prejel župnijo Loka kot bene-ficij. Ker šolski katalogi v Loki (in prav tako v Braslovčah) niso ohranjeni, moremo le domnevati, da je mlad Srečko obiskoval loško šolo približno tri leta, dokler se ni menda 1eta 1904 s svojci preselil v Braslovče. Starši so v tem svojem domačem kraju posedovali hišo. Srečko je bil spremembe nedvomno vesel, saj se je počutil kot Sa-vinjčan. Kot učenec braslovške šole je 1eta 1909 končal šolsko obveznost. Kam zdaj? Od kod sredstva za obiskovanje gimnazije v me- stu? Hudo ga je potrlo, ko je oče nekega dne povedal, da je sinu v domačem trgu našel kovaškega mojstra, ki ga bo sprejel v uk. Že nekaj dni nato je fant postal kovaški učenec, a je stanoval doma. Sprememba ga je zelo prizadela. Telesno ni bil toliko močan in privajen, da ga delo v kovačiji ne bi utrujalo. Od takrat mu je ostalo le še malo časa za branje knjig, ki so mu bile nadvse drage. Poznal je že vse pomembnejše slovenske, a tudi mnoge tuje pisatelje in pesnike. Premočno ga je žejalo po zakladih literarne umetnosti, hkrati je čutil, da bo morda kdaj tudi www.kamra.si kamra sam poskušal kaj zapisati. K temu ga je gnalo vse, kar je odkrival v sebi in okolici. Povsod je zadeval na vprašanja, ki so ga silila k razmišljanju in sklepom. Njegovo fantovsko zorenje mu je razgibavalo čustva in misli v nemiru ob novih in novih ugankah življenja. Doma v gostilni je zvesto prebiral dnevnik Slovenski narod in celjski tednik Narodni list. Poročala sta o dogodkih doma in v svetu, prikazovala ogroženo slovenstvo in podžigala nenačelen boj med liberalci in klerikalci. Puncer se je odločil, da bo obrambi Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. narodnih pravic posvetil vse svoje sile. Da bi se temu lahko posvetil, se je želel izobraziti. Prepričan je bil, da bi s pridobljenim znanjem obogatil in olepšal tudi lastno življenje. S tem, da je s kovaškim mehom razžarjal žerjavico in vihtel težko kladivo nad nakovalom, ni bil zadovoljen. Vsak dan huje je občutil gorje svoje usode. In prekipelo je v njem. Bil je že skrajni čas, minila je že polovica junija 1909. Tisti večer, ko je še zadnji gost zapustil gostilno in so tudi domači povečerjali, natakarica pa je tudi že odšla, je moral to storiti. Njegova mlajša brata in sestra, vsi še otroci, so že legli. Starejši bratje so služili v vojski, dve sestri sta bili zdoma kot trgovski vajenki. V trenutku so Srečka oblile solze, pred starši se je spustil na kolena, dvignil roke in zaihtel: »Rad bi šel še naprej v šole! Samo to me veseli! Tudi drugi dobri ljudje mi bodo nemara pomagali. Nobenih težav se ne bojim. Še stradal bom rad, če bo treba. Dovolite mi! Prosim!« Se nadaljuje ... Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271. Pripravil Srečko Maček Vabljeni v četrtek, 12. septembra, ob 18. uri v Knjižnico Braslovče na odprtje razstave o Srečku Puncerju in 100-le-tnici njegove smrti. ALBUM S CELJSKEGA Nogometaši celjskega SK Olimpa Vabljeni v soboto, 7. septembra 2019, ob 10. uri na Trg celjskih knezov na odprtje panojske razstave ob 100. obletnici nogometa v Celju. Naslov razstave je Hej, bratje čili, židane volje, hitro le ven, na zeleno polje. Nogometaši celjskega SK Olimpa, 1930 Nogometaši celjskega SK Olimpa so bili po združitvi z neregistriranim nogometnim gaberskim klubom Mars leta 1928, kot je razvidno s fotografije, dobro opremljeni. Za primerjavo: v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so igralci trikratnega evropskega prvaka nizozemskega Ajaksa nosili prav takšne »površnike«. Tudi igrišče Olimpa z odličnim travnatim terenom, pravzaprav štadion, je bilo takrat med boljšimi v Evropi, saj je vključevalo atletsko stezo, savne in slačil-nice oziroma garderobe ... Imelo je tudi predanega mecena, športnika in ljubitelja špor- ta nasploh, tovarnarja Adolfa Westna, ki je najbolj zaslužen, da je SK Olimp imel v tem času najboljše pogoje za svoj razvoj. Morda je na fotografiji eden od dveh moških v civilni obleki na sredini med nogometaši? Žal se štadion ni ohranil, saj je po vojni tedanji jugoslovanski minister za težko industrijo Franc Leskošek dal na njegovem prostoru zgraditi tovarno organskih barvil. RUDIŠKEDELJ, foto: Vili Cater Rubriko pripravlja Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. Kaj ljubezen pravzaprav je? Orhan Pamuk, eden najpomembnejših sodobnih turških pisateljev, se je v Muzeju nedolžnosti, ki je prva knjiga, ki jo je izdal po prejemu Nobelove nagrade za literaturo leta 2006, osredotočil na ljubezen. Kot je povedal v enem od intervjujev, je želel v času popularne »pocukrane« ljubezni pokazati, kaj ljubezen zares je. Za ljubezen življenja je glavni pripovedovalec pripravljen čakati kar nekaj let. Roman se začne 26. maja 1975, ko se Kemal prvič ljubi z osemnajstletno daljno sorodnico Füsun. Ceprav je to njegov najsrečnejši trenutek življenja, njuna ljubezen nima ravno lepe prihodnosti. Kemal je sin premožne carigrajske družine, star trideset let in tik pred zaroko ter poroko s Sibel, ki je po mnenju vseh ustvarjena zanj. Si-bel je emancipirana intelektualka, šolana v Parizu, ki se je svojemu devištvu pripravljena odreči že pred poroko. A v uspešno načrtovanem življenju se pojavijo ovire, ko Kemal sreča Füsun. Za obojestransko srečo se zdi, da nima meja. A se sesuje v trenutku, ko ljubica vidi, da nikoli ne bo postala žena, temveč bo vedno imela le drugo mesto. Psihično zlomljena zapusti Kemala dan po zaroki s Sibil. Kemal ugotovi, da je nikakor ne more preboleti, postaja vedno bolj nesrečen in podlega raznim psihosomatskim tegobam. Tudi njegova zaročenka postaja vedno bolj zaskrbljena zanj, dokler ji končno ne prizna, v čem je problem. Ceprav mu je pripravljena odpustiti, nenazadnje je vendarle javno živela z njim, kar v turški družbi predstavlja določeno spotiko, se stanje ne izboljša in zato ga zapusti tudi ona. Kemala zapustijo prijatelji in sam se izloči iz družabnega življenja, v katerem je prej zelo užival. »Sin moj, ob pravem času moramo vedeti, kako ravnati z žensko, preden je prepozno,« pravi njegov oče, ko začuti sinovo bolečino. Kemal kljub bogastvu pada proti dnu in išče svojo ljubezen. Do predmetov, povezanih z njo, razvije svojevrstno obsedenost, ki jo nadgrajuje v muzej njenih osebnih stvari. 1 f v* I' • • * I • V I »V življenju je najpomembnejše, da si srečen. Nekateri ljudje so srečni, ■ •• |f V* V • • I I • drugi niso. Večina živi seveda nekje na sredini. Jaz sem bil tiste dni neizmerno srečen, vendar tega nisem hotel opaziti. Zdaj, mnogo let kasneje, mislim, da • I • V* V • I I • v v je najboljši način, da obvaruješ srečo, morda prav ta, da je ne opaziš. Vendar je jaz nisem ignoriral, ker bi jo hotel obvarovati, temveč ker sem se bal nesreče, ki se je vedno bolj bližala, ker sem se bal, da bom izgubil Füsun. Je bilo to tisto, zaradi česar sem bil tiste dni tako molčečen in občutljiv?« Roman popelje bralca v svet tradicionalnega in modernega življenja, v svet, ko ženska še vedno ne odloča o svojem položaju. Družba je kljub vsej modernosti polna dvojne morale, še posebej se to opazi v svetu žensk, četudi jim moško okolje dovoli emancipiranost, zahteva od njih podrejenost in videz nedolžnosti. Je roman, v katerem se srečujeta vzhod in zahod, kot tudi, kako je sreča pogosto zlagana. BARBARA GRADIC OSET Orhan Pamuk je vodilni romanopisec turške post- moderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji, njegova priljubljenost po svetu iz leto v leto narašča. Prejel je številne ugledne nagrade, najvišja med njimi je Nobelova nagrada za književnost (2006). Pamuk s tekočimi in z napetimi zgodbami nagovarja široko občinstvo, zahtevne bralce pa z literarno kakovostjo in s poglobljeno obravnavo najrazličnejših tem od otomanskega slikarstva preko radikalnega islamizma do vprašanj umetniškega ustvarjanja. V Turčiji uživa ugled pomembnega komentatorja družbenih tem. NnmiLOV NAGRAJENEC ZA KNHŽtVNOST Orhan Pamuk MUZE) NEDOLŽNOSTI V NEPOSREDNEM PREVODU 17. TURŠKEGA JEZIKA BRALCI POROČEVALCI 43 Gasilski tabor Osnovne šole Lava V skladu s tradicijo smo na naši šoli pripravili že 4. gasilski tabor. Pred leti smo se v šoli odločili, da organiziramo gasilski tabor, ki bi otrokom ponudil razvoj gasilskih veščin, predvsem pa razvoj lastnosti, ki jih potrebuje gasilec, če želi nesebično pomagati drugim ob nesrečah ali naravnih katastrofah. Združili smo moči in mlade popeljali v svet gasilstva, iger in druženja. Tudi letos se je konec avgusta 18 otrok prepustilo gasilskemu načinu življenja. Skupaj smo se učili gasilskih veščin, urili vztrajnost, potrpežljivost, vzdržljivost, sodelovanje, medsebojno pomoč, predvsem pa smo se družili in imeli lepo. Zbrali smo se v sredo na šolskem igrišču. Po kratki predstavitvi programa smo odpeljali otroke v šolsko telovadnico, kjer so si pripravili blazine in spalne vreče za nočni del tabora. Tako so bile noči bolj mehke. Spati v šoli - v telovadnici - je za otroke vedno nekaj vznemirljivega in čustveno močnega. Da so se počutili varno, sta poskrbeli skrbni učiteljici Polona Hrovat in Bojana Šergan, ravnateljica Marijana Kolenko pa jih je vsak večer pospremila z novo zgodbo v miren sen. Zelo so uživali tudi ob pripravi zajtrka in večerje, ki so ju imeli možnost pripraviti sami in skupaj. V petek popoldne so pripravili zaključek, ravnateljica in vodja tabora Polona Hrovat sta podelili zaslužena priznanja, ki so jih ustvarili mladi gasilski navdušenci sami. Poslovili so se v upanju, da se zopet srečamo avgusta prihodnje leto. Pri pripravi tabora so sodelovale Polona Hrovat in Nataša Anderlič z ravnateljico Ma-rijano Kolenko. KM Lev: Všeč mi je bilo, ko smo šli na Drevesno hišico. Maj: Ponoči smo spali v spalnih vrečah v telovadnici. Teja: Všeč mi je bilo, ko nas je ravnateljica razvajala z branjem pravljic. Aleks: Ko smo se veliko igrali, smo se družili in imeli lepo. Eva: Šli smo tudi na sladoled. Apolon: Vsem nam je bilo všeč, da nam je gospa ravnateljica omogočila brezplačno druženje na šoli z odlično hrano. V Sončnem parku zaživelo Sončno mesto Letošnje poletne počitnice se hitro iztekajo. V Vili Rožle v Sončnem parku, kjer je sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje, je ta teden zaživelo Sončno mesto. Z dnevnimi tabori in zadnjim tednom počitniškega varstva šolarjev, starih od šest do deset let, se je v petek, na zadnji počitniški dan, končalo za zvezo zelo delovno in uspešno poletje. V MZPM Velenje so želeli, da bi ga v soboto končali s tradicionalno prireditvijo Ta veseli dan, ki bi bila tokrat organizirana kot druženje družin na pikniku s številnimi družabnimi in športnimi dejavnostmi. Žal so jo morali zaradi razgibanega vremena odpovedati, saj bi bila razmočena tla neprimerna za druženje na odejah. Če bo jesen lepa, bodo Ta veseli dan izpeljali prvi teden v oktobru, v času letošnjega Tedna otroka. Minuli teden je 27 otrok, vključenih v projekt Sončno mesto, spoznavalo, kako tesno je življenje povezano z naravo. Prvi dan so spoznali številna zelišča in iz njih sestavili Rožletov zdravilni čaj, ustvarili so tudi her-barij. Drugi dan so imeli na obisku lovce iz velenjske lovske družine, z gozdarjem so spoznali njegovo delo in raziskovali drevesa v Sončnem parku. Sreda je bila rezervirana za obisk Velenjskega gradu, kjer so otroci ob vodstvu kustosov Muzeja Velenje spoznali pestro zgodovino taborništva v Šaleški dolini. V četrtek so raziskovali življenje v kapljici vode; obiskali so Škalsko jezero in v letnem kinu spoznali igro petanko, v kateri so se tudi preizkusili. Po vrnitvi v Vilo Rožle so pod mikroskopom pogledali, kaj vse se skriva v vodi iz Škalskega jezera. V petek so življenje v naravi spoznavali še s pomočjo tabornikov rodu Lilijski grič iz Pesja, ki so jim bodo pripravili tudi lov za zakladom, skritim v Sončnem parku. BŠ V Beogradu se je za slovenske dijake zelo uspešno končalo še eno tekmovanje mladih raziskovalcev, tokrat družboslovnih smeri. Na individualnem tekmovanju dijakov, starih od 14 do 19 let, s področij psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije The International Conference of Young Scientists - Social Science (ICYSSS) so se slovenski dijaki ponovno izkazali, saj so se v domovino vrnili s številnimi priznanji: s tremi zlatimi medaljami, z dvema bronastima medaljama in eno nagrado za inovativno zasnovo naloge. Udeleženci tekmovanja so morali pred mednarodno komisijo strokovnjakov predstaviti nalogo in plakat ter odgovarjati na številna vprašanja. Tekmovanje družboslovcev izhaja iz mnogo starejšega tekmovanja naravoslovcev The International Conference of Young Scientists (ICYS) in je bilo tokrat organizirano drugič. V Beogradu se je predstavilo 38 dijakov in dijakinj iz 15 držav celega sveta. Na področju psihologije je dobitnica zlatega priznanja na domačem tekmovanju mladih raziskovalcev Sara Bugarinović z Gimnazije Bežigrad. Z nalogo Stališča in predsodki do homoseksualnosti med različnimi generacijami heteroseksualcev je osvojila zlato priznanje tudi v Beogradu. Zlato priznanje je osvojila tudi Katja Mogilnicki z OŠ Gustava Šiliha z nalogo Učinkovito in ugodno čiščenje mačje dlake s tekstila. Naloga pokriva področje ekonomije. S področja zgodovine je z nalogo Nedokončana proga Črnomelj-Vrbovsko sodeloval Sergej Drakulič s SŠ Črnomelj in osvojil zlato priznanje. Z zgodovino se je ukvarjal Bruno Šonc z OŠ Šalek, ki je za nalogo Dve veliki žalovanji Slovencev v dveh Jugoslavijah prejel bronasto priznanje. S svojo nalogo z naslovom Ali jemo z očmi? Vpliv barve na zaznavanje okusa s področja psihologije je Taja Majhenič z OŠ borcev za severno mejo Maribor prav tako prejela bronasto priznanje. Sodeloval je tudi Matevž Rezman Tasič z II. gimnazije Maribor, ki je za nalogo Legitimizacija oblasti in distributivna pravičnost prejel nagrado za inovativno zasnovo naloge iz filozofije. Naslednje leto bo tekmovanje v turškem Izmirju. MK Otroci, vključeni v projekt, so spoznavali, kako tesno življenje povezano z naravo Zmagoslavje mladih slovenskih družboslovcev v Beogradu 16. svetovna geografska olimpijada V Hong Kongu je bila od 30. julija do 6. avgusta 16. svetovna geografska olimpijada. Na njej je sodelovalo 43 držav z največ štiričlanskimi ekipami dijakov in dveh mentorjev. Tekmovalcev je bilo tako 166. Letos sta Slovenijo zastopala tudi člana Gimnazije Velenje: dijak Marko Brekenjačević, ki je zmagal na državnem tekmovanju iz geografije, in njegova mentorica, profesorica Tanja Golob. Poleg omenjenih so slovenske barve zastopali še trije dijaki in mentor iz zavoda za šolstvo. Po svečanem odprtju so se zvrstili štirje tekmovalni dnevi. Najprej so tekmovalci esejsko odgovarjali na vprašanja s področja svetovne geografske problematike. Nato so en dan raziskovali teren, ki so ga so morali analizirati in izdelati zemljevid. Sledilo je še reševanje multimedijskega testa, s katerim so preverjali splošno poznavanje geografskih procesov. Med tekmovanjem je bila še predstavitev plakatov, ki so jih ekipe pripravile že doma. Kljub veliki zahtevnosti tekmovanja je bil še vedno čas za druženje, ustvarjanje novih prijateljstev, spoznanj, kar daje takšnim dogodkom posebno težo in čar. Seveda smo imeli tudi priložnosti spoznati in si ogledati nekatere zanimivosti Hong Konga. Kot ekipa smo Slovenijo dobro zastopali, saj smo se kot država vrnili z eno srebrno in eno bronasto medaljo. Bogate izkušnje, ki smo jih pridobili, nam bodo v pomoč in kot motivacija pri nadaljnjem delu. TANJA GOLOB Tanja Golob in Marko Brekenjačević na 16. mednarodni geografski olimpijadi v Hong Kongu 44 BRALCI POROČEVALCI Tatjana in Tone Pipan sta praznovala železno poroko. Železna poroka miličnika in medicinske sestre V sredo, 21. avgusta, sta v Žalcu na svojem domu skromno in v prisotnosti najdražjih članov družine praznovala 65. obletnico poroke Tatjana - Nanika in Tone Pipan, ki ju poznajo številni Žalča-ni. Oba sta namreč opravljala javni poklic, kjer sta sodelovala z ljudmi. Nanika, rojena Šušterič, ima 91 let in izhaja iz ene najstarejših družin v Žalcu. Tone je leto mlajši in je Primorec iz Velikega Dola na Krasu. Po drugi svetovni vojni je bil premeščen v Žalec in je tam ves čas služboval kot miličnik. Nanika, ki je bila medicinska sestra, je delala v Zdravstvenem domu Žalec. Poročila sta se v Žalcu 21. avgusta 1954. V zakonu sta se jima rodili hčerki Tanja in Marjeta, ki sta jima življenje polepšali vsaka z dvema vnukinjama in dvema vnukoma. Zdaj so jima v veliko veselje že pravnuki, in sicer sedem pravnukinj in dva pravnuka. V dejavnem času sta bila oba med precej prepoznavnimi Žalčani, saj sta opravljala takšni službi, dejavna sta bila tudi v družbi. Še posebej Nanika, ki je delovala na področju kulture kot izvrstna pevka v raznih zborih. Med drugim je pela tudi v gledaliških spevoigrah, na primer v Vaški komediji, Planinski roži in drugih igrah. Zdaj z možem uživata jesen življenja. Hkrati se rada spominjata preteklosti in uživata ob svojih najdražjih. DN 90,6 95,1 95,9 100,3 Vddm г штј l Ta krom pa se pir je ksi! Takšen krompir, prav zanimive oblike, nam je v uredništvo prinesel pokazat Matej Kokovnik iz Tabora. Krompir je na plano »potegnil« preteklo soboto, si ga nekaj časa ogledoval, nato pa - v to ne dvomimo - je bilo zaradi oblike krompirja kar nekaj smeha pri hiši. Samo oblekica mu še manjka in bi bil pravi korenjak. No, ena pritiklina mu še manjka ... »Skoraj ga je škoda pojesti,« smo rekli Mateju, ampak nam je odvrnil, da bolje to, kot da zgnije. Poglejte, kako mišičasto izgleda krompirjev mušketir. Če bi imel še eno pritiklino »tam vmes«, bi bilo res škoda, da bi zgnil, ker bi nato vse uplahnilo ... Diamantni jubilej 22. avgusta 1959 sta si večno zvestobo obljubila Veronika in Vekoslav Zgo-znik iz Celja. Letos sta svoj zakonski stan okronala z diamantom. 60 let vzponov in padcev sta preživela v spoštovanju, ljubezni in brezmejnem zaupanju. Ustvarila sta si družino, s katero vsak dan brezmejno uživata. Pred dvema letoma se jima je rodila prva pravnukinja, ki ju je pomladila kar za nekaj let. Vera in Slavko, od malih nog zagrizena športnika, živita polno življenje. Njun odnos temelji na sporočilu, ki ga vsebujejo naslednji verzi. »Poglej, koliko rožnatih cvetov ljubezni imam za tebe! Če pride huda slana, če pride zledenela zima, če vse zamre v rokah pozebe, ti ostane še en droben cvet - ostanem jaz, za tebe ...« Ob tem jubileju jima iz srca čestitajo vsi njuni. VZL Vekoslav in Veronika Zgoznik Predana naravi, društvenemu življenju in prostovoljstvu Tako bi lahko na kratko dejali za zakonca Dragico in Francija Tratnik iz Galicije pri Žalcu. Nedavno sta z najdražjimi, s prijatelji in sosedi praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ponovno zaobljubo sta si najprej izrekla v avli doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je slovesen obred zlate poroke opravil župan Občine Žalec Janko Kos. Sledil je obred v domači župnijski cerkvi sv. Jakoba v Galiciji, kjer je cerkveno slovesnost opravil župnik Janko Cigale. Njuni priči sta bili vnukinji Maša in Eva. Poročno slavje je bilo na njuni domačiji pod Goro ali Šentjungertom, ki je vseh 50 let pomemben del njunega skupnega življenja. Dragica in Franci sta se spoznala v trgovini v Celju, kjer je Dragica delala kot trgovka. Franci je takrat kupil jajca in konjak za svojega pasemskega psa, ki je bil tudi šolan za policijskega psa. Dragičine sodelavke so ji rekle: »A si videla tega postavnega moškega? Njegov pes je boljši kot ljudje.« Usoda je hotela, da sta se čez pet dni ponovno srečala na cesti, po kateri se je Dragica s kolesom peljala domov. Franci, ki je delal kot električar v cinkarni, jo je tam prehitel in ogovoril. Iskrica je preskočila in ljubezen sta čez nekaj mesecev okronala s poroko in nato z ustvarjanjem družinskega gnezda. Približno leto po poroki je na svet prišel sin Dejan, začela sta graditi tudi hišo. Konec leta 1971, ko se je rodila hči Nataša, je družina že bila v lastnem domu. V ljubezni, slogi in skupnih zanimanjih sta znala Dragica in Franci delati ter živeti. Prehodila in pretekla vrsto maratonov Njuno skupno življenje je prepleteno s planinstvom, pohodništvom, tekaškimi maratoni, z društvenim življenjem in s prostovolj-stvom. Slednjemu se še posebej posveča žena Dragica, ki že dolgo deluje kot predsednica krajevne organizacije Rdečega križa in s tem posredno tudi v Območnem združenju RK Žalec. Zakonca Tratnik sta se ob vsem delu in obveznostih predajala življenju v sožitju z naravo ter športu - zlasti tekaškim maratonom v okviru celjskega društva maratoncev in pohodnikov. Tekla sta po vsej Evropi. Franci je šestkrat pretekel stokilometrski maraton v Švici in 75-kilometrski maraton Celje-Logar-ska dolina. Dragica je omenjena maratona pretekla štirikrat. V svojo bero sta dodala še vrsto drugih tekaško-pohodniških podvigov, nekajkrat sta se povzpela na Triglav. Leta in zdravje jima zdaj ne dopuščajo več takšnih ekstremnih podvigov, a sta še vedno dejavna v kraju in pri številnih društvih. Z veseljem skrbita za hišo in okolico. Zelo rada vrtnarita, domače sadike in zelenjavo z veseljem ponudita tudi sosedom, znancem in prijateljem. Nadvse uživata v družbi svojih najbližjih, ob sinu in hčeri ter vnukinjah Evi, Maši in Neji. Slednja zadnjih šest let dela in živi v Mehiki, zato žal ni mogla biti zraven ob njunem zlatoporočnem jubileju. DARKO NARAGLAV Zakonca Tratnik s svojima pričama (vnukinjama) med slovesnim obredom, ki ga je opravil župan Janko Kos. BRALCI POROČEVALCI / MLADI ZA MLADE 45 1 Jože Marot je 90. rojstni dan praznoval ob svojih najdražjih I Jožetovih častitljivih 90 let Konec julija je Jože Marot iz Šentruperta nad Laškim dosegel okroglo obletnico življenja - častitljivih 90 let. Takšen življenjski jubilej ni kar tako, saj njegovo življenje ni bilo lahko, ni mu prizanašalo, pri čemer je kljub vsemu ostal velik človek, pokončen, odločen, trden ... Rezultati njegovega dela so vidni povsod. Ves čas je deloval z mislijo, da se vsaka stvar v življenju splača, vendar mora biti narejena preudarno, z ljubeznijo in z veliko mero potrpežljivosti. Jubilej je želel na primeren način proslaviti s svojimi sedmimi otroki, 17 vnuki, z 18 pravnuki in ostalimi sorodniki, zato smo se na sončno poletno soboto, 17. avgusta, zbrali najprej pri sveti maši v Šentrupertu (namenjeni prošnjam za zdravje in v spomin na pokojno ženo oziroma mamo Antonijo), nato sta na turistični kmetiji sledila skupno kosilo in prijetno popoldne do poznih večernih ur. Bilo je izrečenih veliko besed zahvale za vse, kar je storil za dobro družine, v korist otrok in ostalih prisotnih. Veliko je bilo v ta namen predstavljenih in zapetih pesmi ter tudi zaigranih dogodkov kot spomin na stare čase. Spoštovanje so mu izrazili tudi predstavniki lokalne oblasti, saj so se mu na dan praznovanja rojstnega dne posebej zahvalili za doprinos k razvoju in napredku kraja. Ves čas se je namreč poleg redne zaposlitve in skrbi za dom in družino dejavno vključeval v različne organe tako na krajevni kot na lokalni ravni in bil zaradi doseženih rezultatov tudi v tej smeri vedno cenjen in spoštovan. Na svojem vabilu za praznovanje je zapisal: »Na vejah mojega življenja se med zelenimi listi zrcalijo zlato rumene barve tople jeseni; posušene liste preteklosti puščam za seboj, naj jih koraki časa osvetlijo.« Vsi povabljeni mu zato želijo še veliko zdravih, prijetnih in zadovoljnih let. Želijo mu, da bi še dolgo v slogi živel s sinovo družino v Šentrupertu in obiskovalce še naprej z veseljem sprejemal v lep in topel dom. MARTA KOVAČ, ANTONIJA PINTER Ali v družinah še pojejo? V Andražu nad Polzelo zagotovo še. In minulo nedeljo so družine ubrano pele na že 36. prireditvi Družina poje - Peli so jih mati moja. Letos je nastopilo 15 družinskih sestavov, skupno kar 78 pevk in pevcev iz vseh koncev Slovenije, ki so se predstavili s po dvema pesmima, ob koncu pa so vsi skupaj zapeli tudi Prešernovo Zdravljico. S to tradicionalno glasbeno prireditvijo želijo Andražani ohraniti in spodbujati glasbeno kulturo ter ljudsko petje v družini. Ljubezen in spoštovanje do ljudske glasbe želijo tako prenašati na mlajše rodove in ljudi spodbujati, da bi se pogosteje srečevali, družili in zapeli. Poseben gost letošnjega druženja je bil prof. dr. Janez Bogataj. Kot je dejal, je petje v družini neprecenljiva vrednost kulturne dediščine. »Na družinskih praznovanjih smo vedno prepevali. Ded je vsem razdelil razmnoženo besedilo pesmi, »navil« stari gramofon z glasbeno spremljavo in prevzel dirigentsko vlogo. Tako je bilo za božič, za druge praznike in osebna praznovanja, kot so bili godovni in rojstni dnevi. Peli smo spontano, nič po vnaprej določenem programu, ampak skladno s pogovori za praznično mizo,« je med drugim povedal Bogataj. »Kadar se poje, so na prvem mestu pesem, njena melodija in sporočilo besedila. Vse ostale delitve, ki so sicer značilne za sodobno Slovenijo, pri tem niso pomembne. O razmišljanju o petju v družinah in drugih okoljih se seveda pojavi vprašanje, kaj s tistimi posamezniki, ki so brez posluha. Odgovor je preprost - naj poslušajo tiste, ki pojejo, in naj berejo knjige! Vsekakor boljše od gledanja resničnostnih šovov in turških nadaljevank!« LKK Foto: TT Osemčlanska družna Repin med nastopom. Pegazova prostovoljka leta je Renata Kuraj 11. junija je bila na Brdu zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta, na kateri so priznanja prejeli izbrani naj prostovoljci in prostovoljni projekti. Mladinski svet Slovenije (MSS) je natečaj letos izvedel že sedemnajstič zapored, častni pokrovitelj natečaja je že vrsto let predsednik RS Borut Pahor. Pegazova prostovoljka leta je Renata Kuraj, ki od leta 2014 sodeluje pri terapiji s pomočjo psa. Tako je strnila svoja občutja ob prejemu častnega naziva: »Border collie Sunny je bil družaben, vesel kuža, zelo primeren za terapijo in po opravljenih izobraževanjih ter ocenjevanju sva začela prostovoljno pot v Pegazovem domu. Vedno sva pričarala nasmehe na obraze stanovalcev s svojo pozitivno energijo in srč- nostjo. Žal je Sunny v začetku leta za vedno zaspal. Osebju Pegazovega doma bi se rada zahvalila za izkazano zaupanje ob nominaciji.« Renata Kuraj se je izkazala kot vestna prostovoljka z mnogimi individualnimi in skupinskimi obravnavami v sklopu delovne terapije. Po poklicu je veterinarska tehnica in je za stanovalce pripravila številne predstavitve živali. Terapijo s pomočjo psa nadaljujemo in stanovalci so spoznali Kennyja iste pasme s podobnimi karakternimi lastnostmi. Prostovoljni par je v postopku pridobivanja potrdil za opravljanje terapije s psom. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka novi tednik I radio celie 46 RAZVEDRILO Pred volitvami Po volitvah Oven Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prvič Zobozdravnik se pripravlja, da bo izpulil zob. »Ne boj se, Ivan, vsaka stvar je enkrat prvič!« reče. »Toda, gospod zdravnik, jaz nisem Ivan!« »Vem, jaz sem.« Kuha »Dober dan, kontrola prometa, vozniško in prometno prosim.« »Zal nimam vozniške, mi bodo izdelali novo.« »Ja kje mate pa staro?« »Doma je, kosilo kuha.« Finale Zdravniku sem povedal, da vsak večer sanjam, kako veverice igrajo nogomet. Dal mi je tablete, ki naj jih jemljem dvakrat na dan. V redu, bom, samo od jutri naprej, ker danes igrajo finale. Spoved Ženska je šla k spovedi. Ženska: »Grešila sem, moža sem varala.« Župnik: »Teci ali hodi okoli cerkve toliko krogov, kolikokrat si ga varala.« Ženska: »Bom šla kar s kolesom.« Sok Janezek je zaprosil očeta za pomoč pri domači nalogi. Oče je pristal in Janezek je prebral nalogo: »Miha je za rojstni dan kupil 17 litrov soka, sedem litrov so popili njegovi prijatelji, tri litre je popil sam z družino. Koliko soka je ostalo, če je babica popila še dva litra?« Oče se je globoko zamislil in po petih minutah se je oglasil: »Tistemu s sokom je torej ime Miha ...« Nedolžen pogovor Dialog med zakoncema zvečer v postelji, po opravljenih zakonskih dolžnostih, ko ležita sladko utrujena in tesno objeta. Žena (zasanjano): »Kaj bi storil, če bi jaz umrla? Bi se znova poročil?« Mož (zaspano): »Zagotovo ne!« Žena (vznemirjeno): »Zakaj ne? A ti v zakonu ni prijetno?« Mož (previdno): »Seveda mi je.« Žena (zleze iz objema, se nasloni na komolec s priča-kujočim pogledom): »Zakaj se torej ne bi spet poročil?« Mož (buden, vdano): »Dobro, se pa bom ponovno poročil.« Žena (z bolečino na obrazu): »Se boš?« Mož (glasno zastoka in se prevali na bok): »Uffffff!« Žena (vztraja): »Pa bosta spala v najini postelji?« Mož (prepričano): »Kje drugje pa naj bi spala?« Žena (vztraja še naprej): »Boš zamenjal moje slike z njenimi?« Mož (razumsko): »To se zdi primerno.« Žena (vztraja in vztraja): »A bo ona vozila moj avto?« Mož (olajšano): »Ne, ker nima izpita.« Žena (tišina) ... Mož (z obrazom v blazini): »Sranje!« Kako prepoznaš družino, kjer žena slabo kuha? Pes je predebel. Več ko pokadim, pogosteje moram izprazniti pepelnik. S tem se več gibljem, gibanje pa je koristno za zdravje. Tehtni ca 1Ш Ur Še štiri plače, trije PMS in en seks, pa bo novo leto! Nič me ne sprašujte, na dieti sem. Ničesar ne prepustite naključju, saj vam tokrat nihče ne bo odpuščal morebitnih napak. Povečan stres lahko terja svojo ceno, zato previdnost ne bo odveč. Nekdo vas ne bo pravilno razumel, pazite, da ne bo prišlo do spora. Konec tedna bo v vašem domu vladalo nekoliko lenobno vzdušje, kar vas bo nekaj časa sproščalo, kasneje pa boste hoteli storiti kaj koristnega. 3\k Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Ste tik pred tem, da se vam potrdi vse, o čemer ste razmišljali. Za dežjem vedno posije sonce, zato se ne obremenjujte preveč, saj se bo situacija ponovno obrnila vam v prid. Med tem časom si raje naberi-te moči za nov krog dejavnosti. V družbi se boste odlično sprostili, zato nikakor ne ostajajte doma. Nasprotno, poskrbite za živahno dogajanje in se otresite zaskrbljenosti. škorpijon tU Kar sedem planetov v zemeljskih znakih vas bo pošteno spravilo v pogon in zahtevalo od vas maksimalno budnost. Pripravite se na to, da boste v stiku tudi z ljudmi, ki ne bodo ravno najboljše volje. Pričakujete lahko zamude in zastoje, kar vas bo lahko spravilo še dodatno ob živce. Vse ne bo šlo gladko. Ob obilici dela se boste težje sprostili in našli čas za najdražje. Niste še dosegli tistega, o čemer ste razmišljali. Delali boste inventuro in marsikaj vam ne bo všeč. Soočiti se še ne boste pripravljeni s tem, saj čutite, da trenutno nimate dovolj moči. Pametno je, da počakate kakšen dan. Oseba, ki se želi soočiti z vami, nikakor ne bo delila vaših simpatij v neki zanimivi situaciji. Čakata vas zanimivo srečanje in izid. Strelec Dvojčka Več kvadratov s tranzitnimi planeti bo predstavljalo po eni strani oviro in po drugi izziv, kako preseči tisto, kar vam stoji na poti. Našli boste soglasje, seveda s pomočjo velike iznajdljivosti. Dela vam ne bo manjkalo, pričakujete lahko še dodatne obveznosti ali celo ponudbo za honorarno delo. V neki družbi bo zelo zanimivo. Vaša sposobnost govora bo izjemno visoka. Rak Morali se boste ukvarjati s številnimi opravki, ki vam bodo načenjali živce. Vendar če želite vzpostaviti red, je potrebno tudi to. Zanimanje za neobičajno zadevo se vam je prebudilo že pred časom, zdaj bo ponovno stopilo v ospredje. Zavedali se boste tudi, da je bistvo vedno skrito očem. Če ste razmišljali o krajšem dopustu, je čas zanj skrajno neprimeren. Kozorog Pridni, delavni, natančni in nadvse disciplinirani boste. Vse to vas bo vodilo k dobrim rezultatom. Vaš zaslužek bo višji, vendar bodo višji tudi izdatki. Imeli boste občutek, da se vrtite v začaranem krogu. Prezaposlenost vas bo lahko začasno odtujila od bližnjih. Pozornost boste znali vrniti. Čas za kaj več kot to trenutno ni primeren, a kasneje se bo to spremenilo. Od idej vas bo kar razganjalo. A pozor! Bolj se potrudite za svoje počutje, saj boste čutili upad fizične energije. Po drugi strani narašča vaša intelektualna energija, kar bo pripomoglo k temu, da boste izredno uspešni. Svojo storilnost in discipliniranost boste še okrepili. Samo razmišljanje o ljubezni vas ne bo pripeljalo nikamor. Morali boste biti veliko bolj konkretni in neposredni. Vodnar Delo in obveznosti vas bodo okupirale. Morda nekaj ne bo šlo čisto po vaših pričakovanjih. Ne dovolite si, da vas en sam neuspeh potre. Situacija se bo zelo hitro obrnila. Pred vami je izredno zanimivo in ugodno obdobje. Zelo težko si boste utrgali čas samo zase in za svoje potrebe. Tokrat bodo potrebe širše skupnosti pred osebnimi. Tudi vi boste prišli na vrsto. Precej naporno obdobje je pred vami, v katerem se bo vaša krivulja delovne storilnosti krepko dvigovala. Po eni strani se boste počutili odlično, po drugi boste v dvomih. Kljub temu dela in obveznosti ne bo zmanjkalo in na trenutke boste že čisto preutrujeni. Glede zdravja bodite zato bolj odgovorni in resni, sicer vam bodo pretile težave. Preventivno lahko ogromno storite zase. Ribi Devica Z velikim številom planetov boste dobesedno nepremagljivi! Hoteli boste še več od mogočega, zato malo ustavite konje in ne pretiravajte. Težave pri dogovarjanju, ki ste jih imeli zadnje dni, bodo stopile v ozadje. Izredno ugodno položen Merkur vam bo pomagal, da vam bo marsikaj postalo jasno. Tudi ljubezenske zvezde se vam nasmihajo kar najbolj prijazno. Kar štirje planeti v nasprotnem znaku vam nasprotujejo, kar lahko občutite kot dodaten pritisk pri svojem delovanju. Težave, s katerimi se trenutno ukvarjate, morate reševati sami. To vam bo dalo pravi polet. Druge zadeve bodo pač morale počakati na bolj primeren čas. Težko boste analizirali čustveni del svojega življenja. Vendar boste tokrat želeli storiti prav to. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis novi tednik Vedno? % Ш\ЛУј! 1. nagrada: knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanj in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in štiri kave v Caffe Štenga v Celju 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: SUDOKU 377 6 7 8 9 3 7 1 3 2 7 2 1 5 1 3 9 7 8 5 1 2 9 9 8 5 4 SUDOKU 68 9 2 4 1 6 2 8 3 5 3 4 8 2 1 6 2 8 9 6 5 4 7 1 4 3 7 REŠITEV SUDOKU 376 REŠITEV SUDOKU 67 3 8 9 7 1 4 5 6 2 1 5 4 8 6 2 7 3 9 2 7 6 9 3 5 8 1 4 6 9 2 3 7 1 4 5 8 7 4 1 5 8 6 9 2 3 5 3 8 2 4 9 6 7 1 8 1 5 6 9 3 2 4 7 9 6 3 4 2 7 1 8 5 4 2 7 1 5 8 3 9 6 3 1 6 7 8 2 4 5 9 9 5 8 4 3 1 6 2 7 7 4 2 5 6 9 8 3 1 6 8 7 3 9 4 5 1 2 1 9 4 2 5 8 3 7 6 2 3 5 6 1 7 9 8 4 8 7 1 9 4 5 2 6 3 5 6 9 1 2 3 7 4 8 4 2 3 8 7 6 1 9 5 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. septembra. Geslo iz številke 35: Več ko znaš, več sreče boš imel. Izid žrebanja 1. nagrado, kosilo ali večerjo v Hotelu Vita Terme Dobrna, majico in platneno vrečko NT&RC, prejme: Alojzija Hrasto-vec z Vranskega. 2. nagrado, 15-minutno klasično ročno masažo v Hotelu Vita Terme Dobrna in dve kavi v Caffe Štenga v Celju, prejme: Tomaž Cerovšek z Grobelnega. 3. nagrado, darilni bon za šiviljstvo Unikat v Laškem, prejme: Mira Kovač iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 00% V^f DVOMA NAJVIŠJA KAKOVOST 48 RUMENA STRAN Izrečenih je bilo veliko besed Neža Prah Seničar je bila redna udeleženka letošnjih večerov festivala. Lanskega ima še v posebno lepem spominu, saj je domov odnesla medaljo. Lani je bilo v okviru festivala tudi državno prvenstvo v slam poeziji. Državna prvakinja je postala prav Šmarčanka Neža Prah Seničar, ki živi v Celju. Samozavestno je stopila na prizorišče, za njo je plašno stopal mož Ožbolt Seničar. Desno Kristian Koželj, vodja festivala Celjski pesniški festival Izrekanja je v mesto pripeljal veliko znanih pesniških imen, kot tudi tiste, ki jim poezija predstavlja vsakodnevno polnilo. Foto: GrupA Celjska pesnica Bina Štampe Žmavc (levo) je bila prav tako redna udeleženka festivalskega dogajanja. Pokal s posebno energijo odbojkarsko. Pripravil je re- sti, ki lahko naše odbojkarje pliko zmagovalnega pokala, popelje na sam vrh Evrope. ki ga je pred dnevi javnosti »Dvakrat smo že bili drugi, predstavil v Žalcu. Kot je čas je, da posežemo tudi po Fontana piva Zeleno zlato tovni turistični zemljevid. skim prvenstvom v odbojki Bil je zraven, ko se je pisala povedal, ima ta pokal prav najvišjem mestu,« optimi- je Žalec in Slovenijo precej Po to zmagovalno energijo prišel prvi slovenski navijač košarkarska pravljica. Zdaj posebno energijo. V njem stično pričakuje pvenstvo. na veliko zarisala na sve- je pred prihajajočim evrop- Aleksander Javornik Žavski. je odločen, da bo spisal še se skriva dovolj samozave- Foto: GrupA Najslavnejši in najbolj zvest navijač slovenskih športnic in športnikov Aleksander Javornik Žavski je s podporniki v Žalcu nabiral moči in iz fontane črpal energijo za naše odbojkarje, ki bodo natančno čez teden, 12. septembra, v Ljubljani začeli nastope na letošnjem evropskem prvenstvu. Aleksander Javornik Žavski v popolni navijaški opravi in z obveznim rekvizitom - repliko zmagovalnega pokala.