Izhaja vMkičettlek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vsa-čajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ja celo leto i krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne ia celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ia druge dežele izven Avstrije 6 kron
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna1* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xvin. letnik.
V Gorici, 4. maja 1910.
18. številka.
Ljubi maj, krasni maj! Kako se te veseli ves človeški rod, kako te pozdravlja vsako leto iz cele duše! Tebe, ki si najlepši mesec celega leta, ovenčan z zelenjem in cvetjem, je katoliški svet že v davnih časih posvetil najlepšemu ženskemu bitju, Njej, ki nam je vsem najdražja in najmilejša, Njej, po kateri je bil ves človeški rod prerojen in prenovljen, Njej, o kateri poje sv. cerkev, da je premagala in uničila vse krive vere, Njej, ki nas se svojimi čednostmi navdušuje k vsemu dobremu, lepemu, plemenitemu in velikemu, Njej, po kateri upamo tudi v sedanjih težkih časih pomoči za zmago krščanskih načel, za pomlajenje in prerojenje človeštva v krščanstvu, kateremu se je odtujilo!
Že nekaj let je, odkar si prisvoja tudi socialna demokracija mesec maj in proglaša prvi dan maja za svoj praznik. S tem se oskrunja ta najlepši mesec v letu. Socialna demokracija je kriva vera ali pravzaprav nevera, ki odtujuje sv. cerkvi množice delavskega ljudstva. Ko bi socialna demokracija učila le gospodarske nauke, bi jej mi prav nič ne nasprotovali. Kar uči Marx glede obrestovanja, oderuštva in izkoriščanja, je učila in uči še vedno katoliška cerkev. Od apostolskih časov se oznanjuje: »Kdor ne dela, naj tudi ne
Je!“ Glasno in jasno ponavlja sv. cerkev božje besede: „V potu svojega obraza boš Jedel svoj kruh". To je volja božja: Jesti kruh v potu svojega obraza. Od izpolnovanja teh besed se odvisa blagoslov božji. V vseh vekih ponavlja sv. cerkev božje besede: »Šest dni dela]
To velja vsem brez izjeme!
Kakor razvidno, ni mej nami in socialisti v gospodarskem vprašanju prav nobene bistvene razlike. Kar uči cerkev o delu, je bistvo Alarxovega nauka, čeprav ni Marx krščanstva niti dobro poznal. Tudi glede zasebne las ti, kak ršn a je sedaj, nimamo katoličani vzroka, da bi jo zagovarjali. Zasebna last, kakršna je sedaj, je spravila milijone delavskega in obrtnega ljudstva na beraško palico in izsesuje po liberalnih načelih milijone ubogih delavcev. Zasebna last, kakršna je sedaj t. j. last brez Boga, je porodila na milijone novodobnih sužnjev t. j. proletarcev in kolonov. Tu je potrebna reformal
V	vsem tem se nauk Karola Marxa, ki je oče socialne demokracije, ne razločuje od nauka, ki ga uči krščanska demokracija. Razločuje pa se v drugi točki, ki je Marx-u sicer postranska, a jo novodobna socialna demokracija proglaša kot glavno t. j. točka o veri. Tu gremo narazen. Socialna demokracija je b r e z v er s k a. Le poslušajte socialistične govornike, kako bruhajo na vseh shodih ogenj in žveplo na katoliško cerkev in na katoliško duhovščino. Socialna demokracija je zavrgla vero v Boga in v Njegove zapovedi.
Na to okolnost opozarjamo somišljenike in zlasti častito duhovščino.
Ali naj pustimo, da bodo socialisti oskrunjali najlepši mesec v letu se svojimi verskimi z m o t a n c i ? Ali naj bo mesec maj in zlasti prvi dan maja posvečen brezverski soc. demokraciji ? Katoličani! Ne dovolimo tega nikdar! Mesec maj je Marijin mesec in pri tem ostani! Vse majniške slovesnosti naj bodo v čast najlepši roži: Mariji prečisti devici. Z Njenim češčenjem zatirajmo malikovavstvo socialnih demokratov. Njej naj bodo posvečeni prvi dan maja in cel mesec maj naši izleti, shodi in govori, naše petje in naše Veselice! Brezmadežna devica je vzor, po katerem se mora uravnati življenje vsakega posameznika in na sploh človeške družbe. Po nji pridemo do družabne pomladi.
Politični pregled.
Delegacije.
,j Delegacije se sestanejo letos v Tcšti in sicer ob času ko bo tam bival cesar. Prva skupna seja delegacij bo dne 16-maja.
Nov avstrijski tiskovni zakon.
Tiskovni odsek parlamenta je svoje delo o reformi tiskovnega zakona skoraj dovršil. Predno pride zakonski načrt v plenum zbornice, se bo prej vršila enketa, na kateri bodo sodelovali tudi zastopniki časnikarskih korporacij.
Pogajanja med Jugoslovani.
»Tagespost" je poročala, da so se pogajanja za tesneje združenje obeh ju-
goslovanskih klubov razbila. Temu nasproti jc poslal dr. Ploj popravek, da to ni res in da pogajanja še niso zaključena, marveč nadaljujejo še vedno.
Finančni odsek.
Finančni odsek je v četrtek nadaljeval generalno debato o davčni predlogi. Socijalni demokratje so predlagali, naj se odkloni prehod v specijelno debato o vladni predlogi s pozivom na vlado, naj predloži novo finančno predlogo, ki bo vsebovala reformo osebnega prihodninskega davka, reformo hišnega davka, davka na dedščine in darila, ter odpravo kontigenta špirita, eksportnih in izdelnih bonifikacij za žganje. — Posl. K o r o š e c je zagovarjal saniranje deželnih financ ter je najodločneje odklonil vinski zakon.
Avstrijske vojne ladje ob albanski obali.
Govori se, da odploveta ob albanske obali Soluna avstrijska oklopnica „Erzherzog Maks" in torpedovka »Reka".
fflladočehi.
Mladočehi so,3razpravljajoči o notranjem političnem položaju, prišli do prepričanja, da bode sedanjemu sistemu in sedanji vladi v najkrajšem času odklenkalo.
Volilna reforma v Hrvatski.
Na sobotnem ministerskem svetu je ban dr. Tomašič predložil načrt glede hrvatske volilne reforme. Ministerski svet je zakonski načrt vsprejel, ki pride
Nakup Sandžaka po Avstriji?
Razširila se je vest, da se pogaja grof Aerenthal za nakup Sandžaka, ka-
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje).
N.
Napredek. — Blagostanje in napredek sta le mogoča, dokler ima versko-nravna omika dovolj moči in vpliva, da bogastvo ne služi le razkošju, ampak da se vzorno vporablja; da se ne uničuje posest; da si i bogatini i reveži zatajujejo in varčno žive; da nihče ne izkorišča niti obrtov, niti naravnega vira imetja — zemlje, ampak jo skrbno goji, da ne pada njena rodovitnost, temveč da čim bolj narašča: — tedaj je napredek mogoč do nedoločenih mej, kakor dokazuje velikanski razvoj krščanske civilizacije.
Dr. G. Ratzinger: »Gospodarstvo na nravni podlagi." 1881 str. 20
Napuh. — Napuh je hud Črv, ki se zajeda globoko v človeško srce in vedno znova zarašča, četudi ga zgoraj odtrgaš. Glavo ima (namreč) spodej. Kdor glave ne stre, zaman trga rep.
Navadno zamore to nevarno zver umoriti le — trdo, trpko trpljenje.
A. Kol p ing: „Der Kulshof". Zv. II. str. 33.
Nesrečna ošabnost! Koliko zla provzroči! Skoro gotovo se največ ljudi pogubi vsled nje. Za norca ima (ošabnost) skoro vse; kje je korenika njihovega gorja. Da bi jih ozdravel tega zla, obišče Bog največ ljudi z nadlogami.
A. Kol p ing: »Dr. Riederstrauch", Zv.
II.	str. 263.
Naravoslovec. — čudno! Uprav od mož-učenjakov so mnogi, ki — rekel bj _ sredi samih dreves ne vidijo gozda. Zapredejo se (zamislijo se) v krog kake svoje naravoslovne posebnosti, pa zamude, da bi začrtali v višje pokrajine one črte. ki se morajo potegniti z matematično nujnostjo in ki bi jim pokazale bivanje mislečega, osebnega Boga. Skoro bi takim (naravoslovcem) valjal rek starega Gotza: »Mladič od same učenosti ne pozna več lastnega očeta."
L. pl. Ham me rs tein S. J.: »Dokazi,
da je Bog." VI. izd. str. 119.
Narodnjak. — Naše stališče, čeprav smo zvesti in brezpogojni pristaši
rimske Cerkve, ni protinarodno; ne, mi smo cel6 prepričani, da le kot taki dosežemo višek narodnjaštva. Pozi-tivno-naiodno omiko je Cerkev slej ko prej gojila in vodila... Pozitivno narodno delo, kakor je izvršujemo mi, vabi in osvojuje; negativno in zunanje delo prAticerkvenih narodnjakov pa je, kakor kaže skušnja, nerodovitno in ojačuje le narodnega nasprotnika.
R. pl. K ra lik: »Vaterland", 1906 št. 56.
Nečistost. — Nečistost mi je mnogo grša oskrumba človekova nego rop. Rop lahko popraviš, nečistosti nikoli; ker nedolžnosti ne vrne nobeno kesanje. S tem pa — kar razume že vsak pametni čitatelj — nočem reči, da je rop in tatvina le malenkosten pogrešek in slabost.
A. Sto lz: »Nekaj španskega" str. 229.
Nedelja. — Nedeljski počitek ni (zato), da bi v brezdelju lenarili; tudi ni, da bi oproščeni bili reda in postav; in ni tam, kakor je mnogim všeč, namreč da bi lahkomiselno in razbrzdano živeli ali priložnost iskali do — brez-potrebnih stroškov. Ne. nedeljski posvečeni počitek oprosti človeka vsakdanjega, težkega dela in ga kliče višje, da
misli na nebesa. Cerkev ga vabi, naj se zaveda, da je otrok Najvišjega in naj — v svesti si te svoje najimenit-niše dolžnosti — gre h službi božji. »Pomni, da posvečuješ sobotni dan" (2. Moz. 20, 8), je rekel Bog v stari zavezi, ko je med stroge zapovedi zapisal (tudi) dan počitka...
Papež Leon XIII. »Okrožnica o delavskem vprašanju."
Znaj. moj sin, da vlada povečjem zat<5 tolika nravna revščina in tolika propalost daleč po svetu, ker mnogi njih ob mojih dneh — govori Gospod — ne nehajo z delom; drugi pa — in še v večjem številu te dneve počitka ponižujejo v dne razuzdanosti. Da — zat6 je zemlja v takem brezupnem stanju. (Primerjaj Jer. 12, 11).
Nobena vez ne veže človeka več na me, na Stvarnika: potaplja se, revež, v popolno posvetnost. Ob delavnikih delo in vsakdanje skrbi, ob nedeljah neči-mernost in uživanje in svetno norenje: nadnaravni svet, večnost in nebesa, kje so ? Ah, prazniki so se spremenili v dnti žalovanja, sobotni dan v sramoto, kinč svetih dnij v nič. (Prim. 1. Mak. 1, 41).
terega posedanje bi bilo po mnenju častništva iz taktičnili in strategičnih ozirov jako potrebno.
Italija zavaruje mejo napram Avstriji.
Iz Rima poročajo, da je italijanski vojni minister dobil prošnjo, podpisano od vseh furlanskih poslancev, ki ga prosijo, naj bi poskrbel, da se utrdi čedadska planota, ki je sedaj popolnoma izpostavljena vsaki invaziji. Stroški bi znašali 50 milijonov lir. Minister je obljubil ukreniti vse potrebno.
Črna gora.
V	Cetinju je razširjena vest, da se namerava knez Nikolaj ob svoji petdesetletnici proklamlrati za kralja.
----------------- I
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko siroti š če“.
P. n. gg.: T. T. 3 K, visokor. Karmen grofica Coronini 5 K, A. Zvikl 2 K, visokor. Terezija grofica Adaniovič 3 K, Cecilija Berala 1 K, Pavlina Bensa 3 K, Krescencija Cossovel 2 K, Jakob Arčon, zidarski mojster 1 K, Josip Schtifer 30 v, Ivan Zimmermann 20 v, Katarina Beltram 1 K, Ana Marušič 1 K, Ana Suppanc 2 K, Miha Ussai 1 K, N. N. 1 K, Katarina Langa 50 v, Ana N. 20 v, Miha Peterin 1 K, Jakob Štuein 1 K, D. M. 20 v, Alojzija Gruzovin 40 v, N. Brunetti 50 v, J. Ortali 1 K, N. B. Z. 20 v, Cilka Jamšček 2 K, Marija N. 20 v, N. Bruskin 20 v, N. N. 30 v, visokor. Olga grofinja Coronini 5 K, G. A. 1 K, K. S. 50 v, N. P. 30 v, Ivanka Skodlar 3 K, odborniki goriškega veteranskega društva na predlog gosp. Simčiča 25 K: »Hranilnica in ž njo združena Zastavljalnica" 200 K, v nabiralnikih: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 40 vin; v gostilni, g. Antona Fon 70 v.; Josip Soban, pek v Gorici 1 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l
Domače in razne vesti.
Duhovniške vesti. — Kakor se nam poroča iz verodostojnega vira, je imenovan preč. g. Janez Kolavčič, župnik v Solkanu, za kanonika goriškega stolnega kapitelja.
V	stalni pokoj je stopil preč. gosp. Josip Golja, župnik v Kožbani.
Preč. g. kurat Anton Gleščič se je preselil iz Štanjela na svoj rojstni
Razločil sem čase in praznike — pravi Gospod. Od dnij sem nekatere posvetil in povišal, druge pustil v številu navadnih. V polni svoji modrosti sem tako ukrenil, in različna so pota moje modrosti. (Prim. Ekl. 33, 7).
A. pl. Doss: »Misli in svčti".
XIV. izd. štr. 402.
Nevera. — Nevera se omikanih narodov ni polastila takoj; ona je rak-rana, ki se je počasi širila; a tudi zdravi (celi) se polagoma. In bil bi najčudovitejši čudež vsemogočne roke, ako bi ne bilo treba, da bi v ozdravljenje (bolezni-nevere) prominuli — celi rodovi. J. Bal m e s — Dr. L o ri n s e r: »Pisma dvomljivcu", V. izd., str. 33.
Žival ima dobre čute, strastno energične (odločne) nagone; višja vrsta živalij zna biti hvaležna in je nekako razumna; človek pa edin zamore verovati, prepričan biti o duhovnem svetu in njegovih zakonih. Zato se čiovek sam sebe ponižuje, poniža se do krave v hlevu, ako pravi, da ne veruje nič, nego kar vidi in tiplje.
A. S to lz: »Nekaj španskega", str. 235.
(Dalje pride).
dom v Oseku. Želimo, da mu domači zrak čimprej povrne ljubo zdravje.
Preč. g. Alojzij Fogar, namestni učitelj v osrednjem bogoslovskem semenišču v Gorici, je imenovan pravim veroučiteljem ria c. k. višji gimnaziji v Gorici.
Iz finančne službe. Davčna oficijala Ivan Šušteršič in Alojzij Os bat sta imenovana davčnima upraviteljema.
—	Davčna astistenta Avgust Cejan in Josip Ran za to sta pa imenovana oficijaloma. — Rač. podčastnik Matej M a u r o v i č je imenovan asistentom.
Ustanovni shod narodno-obranib-nega društva »Slovenska Straža" v Ljubljani. Dne 11. maja se bo vršil v veliki dvorani »Uniona" v Ljubljani ustanovni shod narodno-obrambnega društva »Slovenska Straža", katerega namen je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem, narodnem in patrijotičnem temelju. Tega shoda se udeleže zastopniki vseh slovenskih pokrajin.
Sveto leto na sv. Višarjah. Letos se obhaja na Koroškem 5501etnica slavne božje poti M. B. na sv. Višarijah. leta 1350 so namreč našli visoko na planinah v žabniški fari blizo Trbiža čudodelno podobo M. B., kateri na čast so kmalu sezidali na onem mestu malo cerkvico. Ker so verni kristjani tukaj pogostoma prejemali velike dušne in telesne milosti in ker so se godile tudi čudeži na tem kraju, so romarji od leta do leta v večjem številu prihajali ne le iz Koroške, temveč tudi iz Štajerske, Kranjske in Primorske. Za letošnje leto naznanja knezoškofijski ordinarijat krški v zadnji številki svojega uradnega lis ta da je za letošnji jubilej papež Pij X. dne 7. januarja 1910 podelil s pesebnim pismom za čas romanja vsem spovednikom na sv. Višarijah posebne pravice, vsem romarjem na sv. Višarjje pa popolni odpustek, če opravijo veljavno spoved, vredno, prejmejo sy«to obhajilo in nekaj malega molijo na papežev namen. Božja pot na sv. Višarje se odpre na dan pred Vnebohodom Kristusovim 4. maja ob 6. uri zvečer z molitvami na čast Boga sv. Duha. lavre-tanskimi litanijami in blagoslovom z Najsvetejšim; drugi dan bo slovesna služba božja in pridiga. Ves čas božje poti bo pred vsako nedeljo in praznikom po litanijah zvečer slovenska, drugi dan pa po slovesni sveti maši nemška pridiga. Slovesne tridnevnice se bodo obhajale 13., 14. in 15. avgustrf za Veliki Šmaren in 6., 7. in 8. septembra za Mali Šmaren. Sveto leto in božja pot na sv.\ Višarije se konča z rožen-kransko nedeljo, 2. oktobra, s slovesno službo božjo, pridigo in zahvalno pesmijo. Za letošnje sveto leto bo izšla posebna slovenska knjižica, ki bo obsegala ob kratkem zgodovine božje poti na sv. Višarje in bo dajala romarjem potrebnega pojasnila. Da bodo mogli romarji hitro opraviti spoved in prejeti sveto obhajilo, je knezoškofijski ordinarijat v Celovcu vse potrebno preskrbel. Tudi za telesne potrebe je za romarje vse preskrbljeno.
Blnkoštna veselica se bo vršila na binkoštni praznik v dvorani »Central". Delajo se lepe priprave. Pevski zbori se urijo pod vodstvom preč. g. župnika K o koša rja. Pripravlja se poleg de-tinskih prizorov tudi prav mična šalo-igra. Vspored objavimo prihodnjič.
Hallejev komet se pri nas jako lepo vidi in sicer med 3. in 4. uro zjutraj. V nedeljo zjutraj se ga je videlo nad Nanosom. Rep kometa ni še viden s prostim očesom. Komet je ognjeno rudeč.
Pregledovanje bikov. — Dopušče-valna komisija za goriško okolico bo pregledovala in lincencirala bike sledeče dni v krajih:
9. m a j a 1.1.: ob S. uri v Ozeljanu pod vasjo; ob 9. uri zjutraj v Šempasu pred šolo; ob 11. uri pri Rebku za občino Kamnje; ob 12. uri na Cesti za Križ; ob 3. uri v Lokavcu, ob 6. uri na Dolu.
10. maja 1910: ob 8. uri zjutraj v Vel. Žabljah; ob 9. in pol v Šmarjah; ob 11. uri v Rihenberku; ob 12 v Dorn-bergu; ob 1. in pol v Prvačini; ob 2. popol. na Volčjidragi; ob 3. v Renčali; ob 4. in pol v Biljah; ob 0. v Vrtojbi; ob 6. in pol v Št. Petru.
13. maja 1910: ob 8. uri zjut. v Pevmi; ob 9. Št. Florjanu; ob 10. v Koj-skem; ob 12. v Šmartnem; ob 1. pop. na Dobrovem; ob 2. v Medani; ob 3. in pol v Vipolžah; ob 5. v Podgori.
20. maja 1910: ob 8. uri zjutraj v Solkanu; ob 11. na Trnovem1; ob 2. popol. na Lokvah; ob 4. in pol v Čepo-vanu; ob 6. in ppl v Lokovcu.
21. maja 1910: ob 12. uri v Gornji Tribuši.
24. maja 1910: ob 9. uri v Grgarju; ob 10.30 v Batah; ob 12. na Banjšicah: ob 3. in pol popi. v Kalu; ob 6. v Levpi; ob 7. v Avčah.
25. maja 1910: ob 8. uri zjut. v Ročinju; ob 9. in pol v Kanalu; ob 10. in pol v Desklah; ob 11. in pol v Plaveh.
Izzivanje na javni mestni ulici ni lepo in ne dela časti nikomur, najmanj liberalnim inteligentom. V nedeljo pred-poludne je šel po Nunski ulici mladenič iz Št. Andreža s kolesom z »Orlovim" znakom. Srečal ga je nek član goriškega liberalnega kolesarskega društva ter začel žvižgati za njim. Ljudje so se ustavljali in jeli gledati za mladeničem, za katerim je liberalec žvižgal. Neolikanec ni imel prav nobenega povoda za izzivanje. Izzivanje na cesti je kaznjivo. V prihodnje naj ta liberalec pazi, da se ne bo kesal, ko bo prepozno....
Razglas. — Z ozirom na določbo § 58. zak. v osebnem davku od 25, X. 1896 I. drž. z. št. 220 se naznani, da bodo postavljeni v upogled davčnim zavezancem izkazi odmerjerih davčnih postavkov za priredbeno dobo 191011911 ooim. ki so podvrženi občni pridobnkii v priredbnih okrajih: okraj trgovinske zbornice Gorica- Gradiška (II. razred), Gorica mesto-Gorica dežela (III, IV. razred) • skozi 14 dnij začenši 2. maja t. I. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via Cappuc-cini št. 16 I. nadstropje soba št. 5) med uradnimi urami.
Dražba stavbnih del na državni železnici. Razpisana je dražba za oddajo dela . na Kanalski železniški postaji. kjer se hoče podaljšati prostor za nakladanje blaga. Dotične ponudbe se imajo podati do 19. maja t. I. do pop.
Natančnejša pojasnila so objavljena v listih »Ost. Zentralanzeiger fiir das Offentliche Lieferungswesen“, “Lai-bacher Zeitung" in »Osservatore Trie-stino".
Vozni red, veljaven od 1. maja do 31. okt. smo priložili današnji številki kot prilogo.
Sodnijska obravnava radi vohunstva. V četrtek in v petek se je pri zaprtih durih vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču kazenska obravnava zaradi vohunstva proti 28 letnemu Peter Andreini, ki je bil glavni računar pri tržiški ladijedelnici.
Andreini je bil obtožen zločina vohunstva, izvršenega s tem, da je naložil uradniku Faidutti, naj kopira načrt kanala Valentinis ter naj sestavi načrt ladijedelnice in nove Pancanske luke, nadalje s tem, da si je. nabavil kata-stralno mapo občine Tržič in da si je prisvojil načrt za zgradbo male železnice v ladijedelnici ter si dal prevesti oceno dr. Seitz-a o tem načrtu; to so vse dokumenti, s katerimi si je prisvojil znanje o zadevah, ki se tičejo deželne obrambe ir, ki spadajo v področje
vojaške oblasti. To je storil z na nenom, da obvesti o tem tujo (italijansko) državo. Nadalje je bil obtožen, da je nagovarjal druge osebe, naj občujejo s Častniki ter naj poizvedo o slragetično važnih točkah v deželi, naj se udeleže vojaških vaj ter naj mu sporoče o poizvedbah, vse to z namenom, da obvesti o tem isto tujo državo.
Včeraj zvečer ob H)1/« uri je končala razprava. Na podlagi raznih dokazil ter izpovedb prič je bil Andreini obsojen na sedem mescev ječe z jed-nim postom na mesec ter po prestani kazni na izgon iz naše države.
Zmaga Slovencev v Št. il]u. Pri volih i župana so Slovenci zmagali. Za župana v Št. liju je izvoljen Slovenec Thaler.
Otvoritev koperske razstave. —
V	nedeljo se je v Kopru vršila na slovesen način otvoritev deželne razstave istrske v Kopru, katere — kakor znano
—	se vdeležuje le laški del Istre.
Avstrijski vojaški begun. V četrtek se je prijavil pri žandarmeriji v Vidmu 22 letni Karol Kusler, vojak begun 47. pešpolka. Kusler je bil v uniformi. Obdržali so ga v zaporu da kaj več o njem poizvedo.
Slovansko morsko zdravilišče. — Kakor poroča puljski hrvaški list »Naša Sloga", se je ustanovil odbor, katerega naloga bo, zgraditi na otoku Malinjska velik hotel in ustvariti tam krasno zdravilišče. Kapital je določen na 200 000 kron in, se bo v to svrlio • izdalo 1000 delnic po 200 kron. Emisijo boste prevzeli, kakor »Naša Sloga" poroča. Jadranska banka v Trstu in Ljubljanska kreditna banka. Pravila se bodo že v najkrajšem času predložila vladi. Omenjeno bodi, da je Malinska eden najlepših kvarnerskih otokov. Malinska vsebuje vse naravne in klimatične udobnosti, da je temu otoku obstoj kot zdravilišče že naprej zagotovljen. To domače podjetje je tembolj pozdravljati, ker se bo s tem začelo posvečevali naši Adriji listo pozornost, katero ji Nemec že davno posveča.
Rop. Ana Bajt, lastnica tobak*arne v ulici Acquedotto št. 52 v Trstu se je pripravljala, da zapre tobakarno. V tem hipu sta vstopila notri dva človeka. Eden jo je zgrabil za vrat, jo vrgel na tla ter jej z ruto zamašil usta, da ni mogla kričati, drugi je pa mej tem ugrabil iz predala 200 kron, ves dnevni skupiček. Roparja sta na to ubežala.
»Slovenska Matica" javlja : Knjige za 1909 leto je še dobiti. Želeti je, da se za njih oglase vsi bivši člani. Tudi potrebno je, da imajo knjige za to leto vsi tisti, ki so se letos že oglasili kot matični člani ali se šele mislijo oglasiti. Minulega leta je namreč izšel I. del »Koroške" in letos izide II. del. Le edor je obe leti član, ima torej celotuo delo »Slovenski zemljevid se zdaj tiska v državnem geografskem zavodu na Dunaju. Gotov ao okoli novega leta. Ker so stroški veliki, naj bi se oglašali tudi naročniki v sorazmernem številu. Blagoslovi]enje nove cerkve na ,ju. V soboto predpoludne je posvečeni škof Marschall blagoslovil novozgrajeno cerkev Matere božje sedem žalosti v Grinzingu. Cesarja je zastopal nadv. Fran Karol. Navzoči so bili tudi minister za uk in bogočastje grof Stiirgkh, soproga ministerskega predsednika barona Bienertha, župan dr. Neumayer in mnogo drugih gostov.
Nadporočnik Hofricbter priznal svojo krivdo. V garnz. preiskovalnem zaporu je minuli teden nadporočnik Hof-richter pod težo dokazov priznal stotniku avditorju Kunzu svojo krivdo, lofrichter je stotniku avditorju podal obsežno izpoved, v kateri je priznal, da c on poslal častnikom generalnega štaba ciankali v pilulah in znana pisma ker je hotel nekaj častnikov generalnega štaba spravit s poti, da bi tako zopet
zavzel karijero v generalnem štabu, na katero je sicer imel vedno manj upanja.
Včeraj zjutraj je prosil Ilofrichter naj se pokliče k njemu duhovnika. Prišel je k njemu vojaški višji duhovnik VVeigel. Hofrichter se je izpovedal ter je po spovedi dolgo časa molil z duhovnikom. Obravnava proti Hofrichterju se bode vršila baje sredi tega meseca. Te dni so pozvali na policijo tudi Hof-richterjevo soprogo. Njene sedanje izpovedi se niso sicer s prejšnjimi ujemale, vendar pa niso prišli do prepričanja, da bi bila tudi ona sokriva. Zato so jo izpustili.
Pisemske znamke po 25 vin. so
prišle s 1. majem v promet.
Listnica uprave. — G. Lazar Ste fan v Mošnjah 17 p. Radovljica: Denar prejeli I Hvala lepa!
Mestne novice.
Prvi maj so goriški socialni de-mokratje praznovali s tein, da so ob
10.	uri zjutraj z godbo na čelu obšli nekatere goriške ulice. Našteli smo 60 vrst po 4. Med vrstami smo opazili dr. Tumo, ■dr. Dermoto in državnega poslanca dr. Ellenbogena. Po obhodu so se zbrali na Telovadnem trgu, kjer je govoril državni poslanec Žid dr. Ellenbogen zbranim navzočim, katerih je bilo okoli 500, od katerih pa je bilo najbrže najmanj socialnih demokratov in največ radovednežev. Žid Ellenbogen je govoril nemški, katerega je razumela le peščica Železničarjev iz državnega kolodvora v Gorico s trebuhom za kruhom privandra-nili delavcev. Večina navzočih ga ni razumela. Govoril je o pravicah delavstva, o meščanskih strankah, ki so nasprotnice delavcev itd. Na koncu je stavil resolucijo o Burnem delavniku, o pomožnem delu, ki se mora odpraviti itd.
Za njim je govoril Italijan Tuntar italijanski, ki se je pa večinoma pečal z domačimi razmerami. Napadel je goriški magistrat, ki ni hotel dati na razpolago socialnim demokratom ljudskega vrta za nedeljsko veselico. Mož se je Inido razburil in zdelo se je, da bi na mah pohrustal vse inagistratovce, ki so se takrat sprehajali po mestnem vrtu, v katerem je igrala mestna godba. Na koncu je prečital v italijanskem jeziku enako resolucijo, kakor Žid Ellenbogen.
Slednjič je govoril še dr. Tuma slovenski. Mo? je dolgočasil navzoče. Čudno je bilo videti osivelega moža na rdeče pogrnjenem odru. Menda je mož osivel samega dela v prilog delavstvu. Govoril je nekaj o pomladi, a se je videlo,'da se bliža za njega zima. Tudi on je govoril o avstrijskih bajonetih, ki so pripravljeni ne le za sovražnike izven države, marveč tudi za delavstvo v državi. Pomiloval je neorganizirano delavstvo, ki se pusti voditi od nesocial-cev, posebe je pa še pomiloval naše kmečko ljudstvo, ki je zatelebano v far-ške črne suknje, ki ga drže v temi in nevednosti. Ponovno je lopnil po naši duhovščini in po našem kmečkem ljudstvu m zaklical, naj se vzdrami kmet iz spanja in naj stopi v vrste socialnih demokratov, ki ga rešijo bede. Ne zamerimo dr. Tumi, da je izustil take besede! Saj je pred leti našo duhovščino povzdigoval v deveto nebo ter rekel, da brez sodelovanja rodoljubne duhovščine se ne da v deželi ničesar narediti. Sedaj je mož presedlal in govoril je, kakor mu je pač kazalo.'Po navadi! Če bi n. pr. kateri značajen mož tako govoril, bi mu zamerili, Tumi pa prav nič. —
Popoldne so socialni demokratje plesali na Fran Josipovem tekališču na Pollijevem prostoru. Zrahljali so si mošnjičke še precej, seveda vse v blagor revnega delavca. In tako se je končal prvi maj. Včeraj je pa marsikaterega socija bolela glava, žepi so pa spet enkrat bili prazni.
Na nedeljskem shodu socialnih demokratov je bila velika večina delavcev Slovencev, najmanj Nemcev. Kot prvi govornik je nastopil nemški Žid in državni poslanec dr. Ellenbogen, ki je govoril nemški eno uro. Razumelo ga je jako malo navzočih. Za njim je govoril Lah Tuntar za maloštevilne navzoče laške delavce. Sele zadnji, ko je bilo liže-poldne, je nastopil govornik za Slovence dr. Tuma, ko je uže mnogo drugih odšlo. Spet zadnji Slovenci. Kajpada: Štafaža Nemcem in Lahom! Po stari navadi! Slovencev je bilo na shodu največ navzočih, njih govornik je govoril zadnji. Tudi zabeležbe vredno!
Tudi Narodna delavska organizacija je slavila prvi maj s plesom na Katerinijevem vrtu. Koliko je bilo s tem bednemu delavstvu pomagano, o tem molči zgodovina. To narodno delavsko organizacijo komandirajo liberalni gospodarji. Ako bi padel letos prvi ma; na delaven dan, bi morda delavska organizacija ne priredila plesa, ker bi morali člani te organizacije delati, v nasprotnem slučaju bi jih liberalni gospodarji pognali iz službe. Sicer pa bi man, zapravili, ako bi deiali, kakor pa da b plesali.
Umrla Je v Gorici na operacij' gospa Katarina Kenda, soproga c. kr. gozdarja gosp. Kende v-Trnovem nac Gorico.
Porotno zasedanje v Gorici začne 30. maja. Določeni sta dosedaj dve razpravi : proti Mariju Pippu radi goljufije in proti Mariji Štrukelj radi detomora.
. Iz goriške okolice.
Skioptiško predavanje bo v četrtek (Vnebohod) v St. Andrežu v dvorani g. Petra Lutmana o Bosni in Hercegovini. Udje plačajo 10 vin., neudje 20 vin., otroci 10 vin.
Dbila se Je Marija udova Paganel iz Šempasa. Ženica, stara 74 let je dne 1. maja ob 7. zjutraj pristavila lestvo, da gre v podstrešje. Lestva se jej je iz-podmaknila in ženica je padla na glavo dva metra globoko na kamenita tla, kjer je brez besede obležala mrtva.
Vabilo k veselici, katero priredi »Izobraževalno društvo v Dornbergn" v Zaloščah dne 5. maja (Vnebohod) v prostorih g. 1. Budin-a, točno ob 3. uri I popoludne. Vspored : 1. Pozdrav in na-[ govor. 2. Predavanje o potovanju v Lurd. 3. Deklamacija. 4. J. Aljaž: »Oj planine", mešani zbor. 5. Deklamacija.
6. H. Volarič: „Pri zibeli", mešani zbor.
7. Deklamacija. 8. »Za letovišče", burka v enem dejanju s šaljivim petjem. 9. Se nekaj po vrhu. Vstopnina s sedežem 1. K, stojišča 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
St. Andrež. Pavovo perje se lahko imenuje ocena, katero je priobčila „Edinost“ o veselici liberalnega društva v Št. Andrežu. Saj vendar ni bilo vse tako, kakor piše »Edinost". Dvorana je bila malo več kot na pol polna in ne polna. Sicer je to postranska stvar. Zbor Furlanijev, nič kaj posebnega. Ta zbor gre rakovo pot. Svoj čas je bil boljši. Sedaj šteje menda 10 pevcev. Furlani ni za sedanji čas. Kdo pa je igral? Samo tuje moči! Nobenega domačina! Slabo spričevalo za liberalno društvo! Tamburali so dijaki iz mesta. Telovadcev je nastopilo 6. Malo, kaj ne! In še ti ne vsi domačini! ‘Švah število I Pa tudi kasa je bila ta dan švah, zelo švah.
Rupa. — Veselico smo imeli minulo nedeljo. Priredilo nam jo je naše izobraževalno društvo „Danica“ za Rupo-Peč s pomočjo mirenskega tamburaškega zbora. Veselica je bila lepa, zlasti igra „Prvi april" je ugajala. Igralci in igralke sami domačini. Čast jim. Udeležba lepa. Gosp. Ivan Ožb ot, predsednik društva, je na koncu stopil na oder in spregovoril nekaj vspodbudnih besed. Društvo ima dober mešan zbor. Naprej!
Dornberg. Starši, pazite na svoje sinove in hčere. Čudni prizori se vidijo po noči po naši občini. Liberalni inte-ligenti s zakonsko polovico doma se ne obnašajo prav uzorno. „Sokolice“ so čudne tiče. Telovadijo po noči. Seveda jih je potem strah iti same domov. Liberalni inteligenti so koj pri rokah za varuhe-spreinljevalce I Stariši, še enkrat : Varujte mladino pred liberalci!
Iz fflirna. — V petek ob II. in pol uri predpoldne je umrla na porodu v goriški ženski bolnišnici tukajšnja obč. babica Ivana Pahor v 33 letu svoje starosti. Podvrgla se je operaciji, ki je pa bila brezvspešna. Pokojnica, ki je bila dokaj požrtvovalna v svojem poklicu, zapušča moža in 9-letnega sina. Reva, ki je v življenju mnogim pomagala, njej ni mogel nihče. Svetila ji večna luč!
Zahvala. Lepo se zahvaljujem prijateljem in znancem, ki so mojo mater spremili k večnemu počitku. Na Peči, 27. aprila 1910. Žalujoči sin Florenin.
Iz ajdovskega okraja.
Rihemberg. — V nedeljo dne 8. maja po večernicah priredi „Kršč. soc. izobraž. društvo" v prostorih „Hran. in posojil," izredni občni zbor, h kateremu so vabljeni vsi člani.
Iz Rihenberga. — Srboriti »Brej-ski" se je zopet oglasil v „Soči“, pa ne da bi moja izvajanja stvarno pobil, ampak po vzgledu tiste jezične babure, ki bi rajši utonila kot bi priznala, da se trava kosi in ne striže, ali kot bi molčala. je naštrenil tako kolobocijo, da ga je bilo še samega sram podpisati se cel<5 s svojim običajnim „Brejski", ampak se je sedaj podpisal z »Isti". Korajžno pa!
Konstatiram in vsak se lahko prepriča, da brejski dopisnik mojih trditev v mojih odgovorih na njegove dopise ni ovrgel in ni dokazal kot neresnične. nasprotno sem jaz vse njegove ugovore — v kolikor so bili stvarni — izpodbil. Zdaj pa zopet prihaja z enakimi trditvami, kot prvikrat, da je namreč Cirilmetodova družba dobra, torej da jaz nimam prav. In kako dokazuje sedaj »Brejski", da je družba dobra ? Čujte! Sklicuje se na nekatere duhovnike, ki pri družbi sodelujejo, in jih imenuje kar celili pet. Nato mu odgovarjam samo to, akoravno bi na tem mestu lahko omenil kaj več: Če je še kak duhovnik pri družbi, prav nič ne ovrže mojih trditev proti nji. Dejstvo namreč ostane, da so liberalci družbo napadli in jo spravili popolnoma pod liberalno komando in jo ponižali v službo svojih namenov. Če pa kljub temu tu-patam še kak duhovnik družbo podpira: Slava mu!
Ampak kar je pri tem najbolj „špasno“ je to: Da »Brejski" dokaže, da je Cirilmetodova družba dobra, mora pritakniti zraven duhovnike. Glejte, duhovniki so zraven, torej je že dobra vest! »Brejski" gotovo ni slutil, ko je to zapisal in njegovi zvesti tudi ne, ko so in če so brali, kako hudo je udaril s tem sebe in njih po ustili. »Brejski", ki ima za ideal t. j. za vzor španskega anarhista Ferrerja, in vsi njegovi somišljeniki širom -slovenske domovine duhovnike navadno psujejo s »farji", jih zaničujejo, se otresajo, kakor »lepo" pravijo, »farške komande", kar duhovniki delajo n učijo, jim je samo »grdi in pogubni klerikalizem", sleparstvo itd. »Brejski" sam noče da bi »farška suknja opletala po Brjah", on posebno čuva da se »klerikalno seme na Brjah ne sklasi". Sploh pa je glavna parola liberalcev: ..Proč s farji!" Zdaj se pa »Brejski" z veliko pozo sklicuje na duhovnike, da dokaže,
Ja je družba — dobra. Iz tega pa seveda sledi popolnoma logično, da je klerikalizem, katerega se Brejski tako boji, |
dober, saj je pri njem veliko, veliko več duhovnikov, kot pa pri Cirilmetodovi družbi. Ker je torej »Brejski" srečno prišel do prepričanja in kar sam oznanuje, da kar duhovniki podpirajo, je gotovo dobra stvar, je najboljše upanje, da popusti ferrerovstvo in liberalizem in da se oklene »klerikalizma". In če mu bo kdo očital, da se drži slabe stvari, mu lahko poreče: »Klerikalizem je nepo-pisljivo dobra stvar, kajti pri njem so papež, škofje in vsi duhovniki. Le tupa-tam je kakšen odletel od klerikalizma, kar pa še bolj potrjuje resnico, da je klerikalizem dober." Tako mu poreče, pa bo mirna Bosna.
O Luegerju pa bi »Brejski" najboljše storil, če bi fliolčal: I. ker mojega predavanja o Luegerju ni lišal, 2. ker Luegerja in njegovega dedovanja prav n i č ne pozna. Samo to ve o njem, da je bil Nemec in da ga župan Hribar sme proslavljati. To venomer striže, kakor »tista babura". Da bo vedel nekaj več, mu povem to: Lueger je za krščansko organizacijo in s tem za krščanstvo samo v Avstrijo silno mnogo storil. In če bi Luegerja ne bilo, bi skoraj gotovo divjal tudi že v Avstriji proticerkveni in prot.verski boj in ferrerovstvo, kar bi delalo »Brejskemu" veliko veselje. Če torej liberalci sovražijo spomin Luegerjev — jim ni čista nič zameriti. To naj si dobro zapomni »Brejski", ker mi ponuja škofa Nagla in starodavnega Vihinga kot predmet za predavanja, češ, da sta več storila za krščanstvo kot Lueger. Kako »Brejski" Luegerja in njegovo delovanje prav nič ne pozna in ne razume, dokazuje to, ko piše »da je bil Lueger svoj čas liberalec, potem demokrat in stoprav nazadnje klerikalec". Da, to je res čudno! Da se pa b«X »Brejski" še bolj čudil, mu povem, da Lueger ni bil nikdar liberalec — posebno pa ne tak, kot n. pr. »Brejski"
—	in da je bil z dušo in telesom do zadnjega diha pravi in celi — demokrat. Zdaj pa naj »Brejski" študira, kaj je to demokrat.
Če pa bo »Brejski" še kaj pisal, ga poživljeni, naj stvarno ovrže moje trditve točko za točko, česar še ni storil, in naj se lepo pod svoj umotvor podpiše s pravim imenom. Kajti na Brjah se menda nihče ne piše ne »Isti" in ne »Brejski". Kdor tako junaško kaže svojo srboritost, naj stopi na dan! Saj ima vendar za ideal anarhista Ferrerja. Ta se pa menda ni nikogar bal. Torej odgovoriti, kot se gre, ali pa — molčati.	Ivan Brezavšček.
Črniče, 2. maja 1910. — Pri nas smo obhajali prvi dan maja na posebno slovesen način!
Prvi povod slavnosti je dalo blagoslovljene novega kipa lurške Matere božje! — Ob 2. uri popoludne se je otvoril slavnostni sprevod (okoli 80 v belo oblečenih deklet) iz župnišča, od koder so prinesle domača dekleta novi kip M. B. v cerkev. Svečanost so povzdignile s svojo navzočnostjo vrle »Marijine hčere" iz bližnje fare Kamnje. Po končanem slovesnem blagoslovljenju novega kipa je imel č. g. dekan krafek nagovor in uvod k šmarnicam ; nato je bil blagoslov! Po blagoslovu se je pričelo slovesno ustanovljenje Marijine dekliške družbe, kar je bilo drugi povod naše slavnosti.
Č. g. dr. Ign. Kobal je v jedrnatih stavkih razložil namen Marijine družbe, v kateri naj ne iščejo dekleta posvetne časti in slave, ampak krščansko popolnost v blagor sebi, svojim in občini! Med posameznimi točkami sprejemanja in ob koncu so pele domače Marijine hčere same in skupno z onimi iz Kamenj krasne in ginljive Marijine pesmi L. Bili so krasni trenutki, katere smo užili pretečeno nedeljo in gotovo nam bodo ostale vsem v spominu!... Nismo pričakovali kaj takega, posebno pa ne tega,
da bomo že prvikrat šteli 34 Marijinih hčera 1... Blagor vam črniška dekleta, ki ste si zbrale Marijo za mater! Dal Bog, da bi vaša možatost našla obilno po-sneinovalk.
Iz kanalskega okraja.
ki Plave. — Nekdo se je spomnil, da je umazan, zato hajdi v „Sočo" se oprat. Umazan je bil po fijašku veselice liberalnega društva »Lipa“. Bobnali so, da je glušelo. Pa taka suša I Krivdo za miekano udeležbo zvračajo na nas! Veste, koliko je bilo pri veselici vseli navzočih, razen članov društva „Lipa“! Niti do 50 oseb! Potem pa pišejo, da so bili prostori polni, da je prišlo ljudstvo iz vseh krajev vkljub klerikalni protiagitaciji. Ako ste z vspehom vi zadovoljni, smo mi tudi. - Vaše psovanje pa si bomo zapomnili. Hinavce in lažnjivce je iskati kje drugje in ne v naših vrstah. — Očitate nam pijanost. Ako ga pijemo za potrebo, ga tudi plačamo. Zaradi tega pa nismo še pijanci. Kdo pije, a nima s čim plačati, ve tisti, ki „pismo v roci nosi in kronce prosi“. Ali nas razumete liberalni „Lipovci“?
Iz tolminskega okraja.
t Umrl Je danes zjutraj na Idriji pri Bači g. France Kovačič, trgovec, posestnik in sodnijski poverjenik v starosti 53 let. Preostalim naše sožalje!
t Sv. Lucija. Dne 1. maja so bili pri Sv. Luciji hkrati trije javni shodi: enega je imela »Kmečka zveza", enega socijalna demokracija, ki se je zelo slabo obnesel, in enega je sklical ta-mošnji župnik, — ta shod je bil naravnost sijajen.
t Shod v Bači pri sv. Luciji. — V
nedeljo ob 4. pop. je bil v Bači v gostilni g. Pipa shod, ki se ga je udeležila izredno velika množica iz cele okolice. Za predsednika shodu je bil izvoljen preč. g. Razpet za njegovega namestnika pa g. Kovačič. Po pozdravu g. Jos. Fabiana, ki je shod sklical in po nagovoru g. Razpeta, podeljena je bila beseda g. dr Pavlici iz Gorice, ki je v daljšem govoru pojasnjeval nauke soc. demokracije in razliko mej krščansko socialnimi nauki in med soc. demokracijo.
Ob istem času so v Bači zborovali tudi soc. demokratje. Govoril je dr. Drmota iz Gorice. Udeležba pri tem shodu je bila pa zelo majhna, da se ni splačalo imeti niti govora. Navzočih je bilo poleg nekaj žensk in otrok le kakih 15 soc. demokratov.
t Iz Tolmina, dne 27. aprila. Nadjaii smo se, da bo kdo drugi, ki je v stvari bolje podučen nego mi, pisal in poročal o važnem dogodku, ki se je vršil dne 23. do 25. t. m. v našem okraju.
Dne 23. t. m. sešla sc je namreč v Tolminu komisija za revizijo železniške proge od Sv. Lucije do Kobarida. Kolikor smo poizvedli, šlo je delo zelo gladko izpod rok, ker so bile prizadete občine v obče zadovoljne s projektiranim načrtom. Prva postaja ali postajališče bo v Modreju. Zastopniki iz Po-Ijubinja in okolice so sicer prosili, da bi se postaja preložila tja, kjer izteka poljubinjska pot na državno cesto, češ, da bi imeli bližje na postajo. Komisija je vzela to željo v znanje, a ni nam znano, kako se je izrazila o tej prošnji. Inače bodo postaje ali postajališča v Tolminu, Gabrijah, Kamnen, Iderskem in Kobaridu, kakor je bilo vnačrtspie-jeto. Le zastopnikom pri Volarjih se je ugodilo, da dobijo tudi tam postajališče in — če mogoče — tudi skladališče.
V	Kobaridu bo postaja pod trgom blizu Soče, dasi želi večina Kobaridcev postajo zad za sodnijo. Tej želji se menda ne bode vstreglo, ker bi bilo potem podaljšanje proge proti Bovcu zelo težko in drago.
Merodajni činitelji so se izrekli, da se bode jeseni tudi sešla komisija za revizijo proge od Sv. Lucije do kranjske meje. Ta pa le radi tega tako pozno, ker hoče železniško ministerstvo kombinirati to revizijo z ono na kranjski strani.
t Zahvala. Vsa Bača (pri Sv. Luciji) se najdostojno zahvaljuje veleuče-nemu gospodu dr. Andreju Pavlici, profesorju bogoslovja v Gorici za temeljito predavanje, katero nam je držal dne 1. maja v prostorih gostilne 1. Pipa. Želimo ga slišati še večkrat in gospod doklor bodi zagotovljen, da ne bo imel nikdar manj poslušalcev, kakor zdaj, ko je bila dvorana nabito polna.
Vsa Bača. t Emečka hranilnica in posojilnica v Ročah vabi na občni zbor, ki se bode vršil dne 16. t. m. ob 3. popoludne, v prostorih Jos. Bremec-a hšt. 29. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909; *1. Volitev načelstva; 3. Volitev nadzorstva; 4. Morebitni predlogi.
Odbor.
Iz bovškega okraja.
Smrtna kosa. Iz Loga pod Mangartom 28. 4. t. I. Zopet so milo peli naši zvonovi. Spremljali smo k zadnjemu počitku g. Katarino Črnota mater našega gospoda župana Martina Črnota. Življenje pokojne je bilo vzor krščanske žene in matere, zato pa smemo upati, da je šla po zasluženo plačilo v nebesa. Pokojnica je bila blaga žena in splošno priljubljena vsled tihega in miroljubnega značaja, kar je pričala tudi sijajna vdeležba pri pogrebu. Naj v miru počiva blaga mati! Gospodu županu in vsej družini, sinovom in hčeram naše prisrčno sožalje
Iz komenskega okraja.
km Temnica.' — Zakaj ni naš učitelj spremljal otrok pri procesiji sv. Marka? Otroci so bili brez nadzorstval Njegova službena dolžnost je bila to! Mi plačujemo učitelje, da izvršujejo svojo dolžnost, ne pa da lenuharijo I
km Lipa. — Streha farovže pušča, podžupan noče dati strehe popraviti. Zakaj ne? Ker ne more trpeti našega dobrega gospoda. Trn v peti mu je. Tako se godi vsakemu, ki neustrašeno pove resnico. Gospoda hoče s tem preganjati. Dobro! Pazi naj, da se ne bo to preganjanje maščevalo, kajti ve naj, da je ostudno stare ljudi in celo dušnega pastirja preganjati. Kakor da bi ne imel drugega dela, kakor le ob gospodu se dregati. Mnogo drugega za občane koristnega dela ima; a to delo mu ne diši. Ceste so take, da je joj. Kaj pa napajališča ? Ali se smejo naše luže imenovati napajališča ? Tu je mnogo dela, podžupan! Gospoda pa pustite na miru!
Iz korminskega okraja.
kr Iz Fojane. — Lepo je letos po Jrdih cvetelo sadno drevje in navdajal nas je up, da bodemo imeli prav mnogo sadja. Ta up se manjša od dne do dne, odkar smo zapazili na sadnem drevju, posebno na črešnjah, češpljah in na marelcah vse polno črvov in to posebno v občinah Fojana, Barbana, Šlovrenc, Dobrava in Medana.
V	Fojani imamo koloni pa še nekega drugega črva v osebi čuvaja grofa Baguer-ja. Temu človeku so na potu, kakor se zdi, procesije in sv. maša. Te pa naj ta človek le pri miru pusti.
Drobtinice.
'dletnlca hrvaškega pesnika. —
Dne 1. maja je praznoval 91 letnico svojega rojstva hrvaški pesnik Ivan
Trnski, ki je Nestor hrvatskih književnikov. Troski je vedno duševno čil, kar dokazuje to, da je kljub svoji starosti še pred nekoliko leti bil predsednik »Društva hrvatskih književnikov" in tekom tega leta priobčil v dveh številkah »Savremenika" po eno pesem.
Misijonarji žrtev Kanibalov. — Moštvo ladje »Marte Winkelman", ki se je vrnilo z Tongaii otokov, je sporočilo, da so misijonarja Obkino in Mattersona pojedli ljudožrei.
Smrt na delu. 26letni Peter Rossi, stanujoč v ulici S. Marco št. 36 v Trstu je bil zaposlen v tunelu, ki ga vrtajo za električno železnico med Skednjem in Trstom pod hribom Sv. Vida. — V četrtek se je vdal kup materijala in zasul Rossija. — Kamenje je siromaku zlomilo tilnik in je ostal na mestu mrtev. Prihitevši zdravnik je mogel le konstatirati nastopivšo smrt in dal odnesti ponesrečenca iz predora v mrtvaško kapelo Sv. Justa.
Zrakoplovec padel na gledalce. Dne 29. m. m. se je v Nici dvignil v zrak Mansfield s svojim biplanom. Po kratkem letanju je zrakoplovec z aparatom vred padel na množico, kar je provzročilo velikansko paniko. Dvajset oseb je bilo težko ranjenih, nekatere so vsled zadobljenih poškodb celo umrle.
Zemlja ne bo šla skozi rep Hal-Ieyjevega kometa. Iz Londona poročajo, da so v zvezdami v Greenvvichu po opazovanjih poti Halleyjevega kometa izračunali, da zemlja ne pojde skozi rep Halleyjevega kometa.
Londonsko mesto v številkah. — Londonski mestni svet je izdal pred kratkim statistiko Londona v preteklem letu, ki močno ilustrira življenje v velikanskem mestu. Prebivalcev ima London nad sedem in pol milijona, med njimi 4339 mestnih uradnikov, 18.000 policistov,-46 608 vpokojencev in 148.000 vojakov. Volivnih upravičencev je samo 664.204. Mesto zavzema 443.419 akrov sveta (aker = 40 5 arov), na katerih je 991.383 hiš, cest 2151 angleških milj, 127 milj cestnih železnic, 700 milj omni-busnih prog in 15.848 akrov trgov in parkov.
Avstrijski kongres za skrb za zanemarjeno mladino se bo vršil letos konec maja v Ljubljeni. Deželni odbor da zborovalcem v ta namen na razpolago deželnozborsko dvorano.
Prvo sv. obhajilo v Belgiji. Bolj kakor drugod se potrudijo katoličani na Belgijskem, da proslave dan, ko mladina prvič pristopa k mizi Gospodovi. Vsled stare navade imajo otroci tri dni pred prvim sv. obhajilom prosto, da zamorejo opraviti duhovne vaje, ki jih imajo skupno v cerkvi. Na slavnostni dan se pripeljejo vsi prvo-obhajanci v kočijah do cerkve, premožnejši pa v avtomobilih. V cerkvi se izvrši slovesnost podobno kakor pri nas, s tem razločkom, da ondi povečini skupno z otroci prejmejo sv. obhajilo tudi njih starši, kar pri nas pač na žalost še pogrešamo. Tudi to posebnost imajo Belgijci, da svoje otroke na dan prvega sv. obhajila vpeljejo v družine znancev in prijateljev, kjer dobe navadno lepa darila. — Drugi dan imajo otroci zopet zahvalno opravilo v cerkvi kajti ta dan še nimajo šolskega pouka.
Fanatizem turških hodžev. — Znani češki slikar Veselv, ki se mudi sedaj v Carigradu, je dobil na intervencijo avstrijskega poslaništva v Carigradu dovoljenje, da sme napraviti slike nekaterih mošej. Turški hodže (duhovniki) pa so sklenili, da Vese)y-ja ne bodo pustili slikati. Ko je Vesely te dni slikal v Aja Sofija, so udrli na njega hodže razdrli slike in ga insultirali. Le z veliko težavo se je slikarju posrečilo, da se je oprostil iz zbesnelih hodžev.
Nujni predlog radi dalmatinskih železnic, ki je bil v soboto 23. t. m. sprejet v
državnem zboru, je dobil po predlogu posl. Šušteršiča nekatere izpremembe. S predlogom, ki je soglasno obveljal, se poživlja vlada: 1. Začeti z zgradbo železnice Novomesto- Črnomelj - deželna meja-Knin-hrvaška meja; 2. Z vso energijo storili vse potrebne korake pri ogrski vladi, da začne z gradnjo železnice od meje do Karlovca-Ogulina do dalmatinske meje; 3. Če bi ogrska vlada tega ne hotela, naj odloča razsodišče; 4. Sestaviti najpozneje 1. 1911. zakonski načrt za finančno zasiguranje proge Aržano-Bugojno; 5. Z obžalovanjem se vzame na znanje izjava vlade glede zvišanja tarifov na železnici Kašava-Oderberg; 6. Vlada se poživlja, da takoj začne z zgradbo železnice Zader-Ocetovo-Knin ali pa zgradi drugo progo, ki bi Zader vezala s progo Split-Knin. Slednjič se vlada poživlja takoj nadaljevati železnico Split-Aržano.
Književnost.
Les trlbunaus mixtes d’Egypte et leur reforme. — Impressions et ino-tions d’ un juge-avocat europčen. To je naslov brošure, ki razpravlja o justičnih razmerah v Egiptu, vsled katerih je nastala v tej bogati deželi prava kriza. Brošuro je spisal juge diplomč et as-sermentč, avocat h la Cour de Cassa-tion de Vienne dr. Josip Stanič.
Kako veliko zanimanje je vzbudila esperantska slovnica v vseh slovenskih krogih, kaže dejstvo, da se je razprodalo tekom treh tednov do 400 izvodov. Kdor še želi slovnico, naj jo naroči prej ko slej. Da se izogne po-vzetnim stroškom, se priporoča poslati denar naprej (1*30 K s poštnino) na založnika L. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Atev. 1153 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zasfavil I. tetrtlBta, t. j. mesecev
jamarja, febraarja ia marca 1909
začne v
ponedeljek, 6. junija 1910,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 8., 11., 15., 18. in 22. junija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do
12.	predpoludne in od 3. do 5. pop.
V	Gorici, 22. aprila 1910.
OJ raiaataljstaa zastavljal«.
Hiša je na prodaj.
ki ima klet vrt in vodnjak.
Več se izve pri Vinko Krpanu, Miren pri
Gorici.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica dellu Croce štev. i>.