Leto VIL, štev« 40	m. ms a) LJubljana, ponedeljek i. oktobra 1934
cena 2 Din
Ajpravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
taaeratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeijsaa u-uaja »Jutra« iznaj* vsak ponedeljek zjutraj, Naroča se posebej in velja po poftti prejemana Din 4.-, po raznažal-Cib dostavljena Din 5.- meseCno.
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 tn 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11- Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Naš kraljevski par zopet doma
NI Vel krali in kraljica sta včeraj dopoldne odpotovala iz Sofije in ob 5. popoldne prispela v Beograd -
Bolgarsko prebivalstvo jima je tudi ob slovesu prirejalo ogromne in navdušene ovacije
Sofija, 30. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Ma-rila sta odpotovala dopoldne s svojim spremstvom v Beograd. ^
Dvorni vlak je krenil s sofijske postaje točno ob 11.30. Od jugoslovenske vladarske dvojice so se prisrčno poslovili Nj. Vel. kralj Boris m kraljica Ivana, Nj. Vis. princ Ciril in princesa Evdoksija ter ogromne množice ljudstva. Meščanstvo, ki se je v gostih špaHrjih razvrstilo po Micah in trgih od dvora do železniške postaje, je viharno pozdravljalo
jugoslovenski kraljevski par.	v
Nj. Vel. kralj Aleksander je bfl izredno razpoložen m je želel uradnikom jugoslovenskega poslaništva v Sofiji, ko se je od njih poslavljal, naj bi njahovo delo za zbližanje Bolgarske in Jugoslavije rodilo se nove
uspehe.
iRred odhodom na postajo so Nj. "Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija, Nj. Vel. krali Boris in kraljica Ivana z Nj. Vis. princem Kirilom in princeso Evdoksijo odšli v cerkev sv. Aleksandra Nevskega.
Siovo od jugoslovenske vladarske (dvorce je bilo prav tako veličastno in prisrčno kakor njun sprejem. Ogromne Mrežice so napolnile bulvare in trge cd dvora do postaje. Poleg meščanov so se prišli poslovit zastopniki patrio-iičnih, človekoljubnih in prosvetnih društev v Sofiji, poleg njih pa so stali dijaki vseh sofijskih šol. Jugoslovenske mu kralju in kraljici so množice fre-D-etično vzklikale in jima prirejale navdušene ovacije.
Na peronu železniške postaje, ki je bila tudi to pot okrašena z zelenjem in z zastavami, so bili že pred 10. uro bolgarski šef protokola Stoilov in Georgijev. Kmalu po 10. uri so prispeli jugoslovenski minister dvora Antič, prvi pobočnik jugoslovenskega kralja general Ječmenič, dežurni adjutant ge-ceraJ Kostič in drugi člani dvornega spremstva.
Takoj nato je prispel na peron po-ibocnik Nj. Vel. kralja Borisa general Panev z generalom Gerdžijevim, ki je bil dodeljen Nj. Vel. kralju Aleksandru za njegovega bivanja v Sofiji. Na postajo so nadalje prispeli občinski načelnik Ivanov z občinskimi odborniki, vojni minister general Matev z generali in drugi.
Za temi je prispel na postajo predsednik bolgarske vlade Georgijev s ol a rti bolgarske vlade, bolgarski poslanik v Beogradu Kjuseivanov, namestnik predsednika sv. sinoda vidmski mitropolit Neofit in sofijski epi skop Stevan, jugoslovenski poslanik v Sofiji Gincar-Markovič z osobjem .poslaništva in vojaški odposlanec generalštabni polkovnik Petkovič.
Pred prihodom Nj. Veličanstev so se na desni strani pred izhodom na peron Dostavili zunanji minister^ Jevtic, minister dvora Antič, prvi pobočnik general Ječmenič in general Kostič kot dežurni pobočnik, bolgarski poslanik v Beogradu Kjuseivanov, tajnik kraljeve pisarne Grubešič, ordonančni oficir kapetan Dogan, osebni tajnik zunanjega ministra Jevtiča dr. Kojič, bolgarski šef protokola Georgijev, člani jugoslovenske kolonije s predsednikom Kosti-čem in zastopniki tujega in bolgarskega tiska.
Na levi strani ob izhodu na peron so zavzeli svoja mesta predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev, zunanji minister Kosta Batolov, drugi člana bolgarske vlade, mitropolit Neofit, epi-skop Stevan m bolgarska generalrteta.
Medtem so se v dvorni čakalnici .razvrstili predsednik sofijske občine Ivanov z občinskimi odborniki, soproge ministrov, uradniki našega poslaništva s soprogami in drugi. Med njimi je bila tudi hčerka bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu Vakarev-skega s cvetjem v roki, ki ga je kasneje izročila Nj. Vel. kraljici Mariji
Navdušeno vzklikanje ogromne množice pred železniško postajo in svira-nje jugoslovenske himne, ki jo je zaigrala godba konjeniške kraljeve garde, je napovedalo, da se jugoslovenski in bolgarski suvereni približujejo železniški postaji. Spremljala sta jih Vis. princ Ki ril in princesa Evdoksija s svojimi spremstvi.
Medtem ko je ogromna množica pred postajo zanosno in frenetično vzklikala Nj. Veličanstvom, je oddelek bolgarskih letalcev letel nizko nad peronom in obsul železniško postajo in progo s cvetjem. Ta prizor bo ostal vsem v neizbrisnem spominu.
Nj. Veličanstva so prispela v dvorsko čakalnico ob 11.05. Veličanstva so pozdravila prisotnega predsednika sofijske občine in ostale, nato pa krenila na peron. Častna četa gojencev voja-
ške akademije je izkazala jugosloven-skemu kralju vojaške časti, godba pa je zaigrala jugoslovensko himno.
Nj. Vel. kralj Aleksander je pozdravil najprej predsednika bolgarske vlade Kimona Georgijeva, zunanjega ministra Kosto Batolova, mitropolita Neofit a, episkopa Stevana in bolgarske generale. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se do odhoda vlaka prisrčno razgovarjala s kraljem Borisom, kraljico Ivano, s princem Kirilom in princeso Evdoksijo.
Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se nato prisrčno poslovila in poljubila s kraljem Borisom, s kraljico Ivano, s princem Kirilom in s princeso Evdoksijo. Prav tako prisrčno sta se poslovila od ostalih prisotnih, nakar sta stopila v vlak.
Točno ob 11.10 sta dva železniška stroja potegnila dvorni vlak z železniške postaje med sviranjem državne himne in burnim vzklikanjem prisotnih.
Ko je dvorni vlak z jugoslovenskima suverenoma odhajal s sofijske postaje in vozil mimo skupine tujih, jugoslovenskih in bolgarskih novinarjev, soju pozdravili z viharnim vizklikanjem: Živeli! Ura!
Z dvornim vlakom sta se odpeljala tudi zunanji minister Bogoljub Je vtič in jugoslovenski poslanik v Sofiji Cin-car-Markovič.
Kraljev dar sofijskim siromakom
Preden se je poslovil od načelnika sofijske občine Ivanova, mu je Nj. VeL kralj Aleksander izročil 100.000 levov za. sofijske reveže.
Ovacije kralju Borisu in kraljici Ivani
Po odhodu dvornega vlaka s sofijske postaje so se kralj Boris, kraljica Ivana, princ Kiril in princesa Evdoksija prisrčno poslovili od prisotnih. Posebno navdušeno so jih pozdravih zastopniki tujih in domačih listov.
Kralj Boris, kraljica Ivana, princ Kiril in princesa Evdoksija so bili na-vsej poti s postaje na dvor predmet viharnih ovaciij vsega sofijskega prebivalstva.
Na poti do meje
Povsod, kjer je vozil jugoslovenski dvorni vlak iz Sofije, so se zbirale velike množice prebivalstva, ki so navdu^ šeno pozdravljale jugoslovenski kraljevski par. Posebno velika množica se je zbrala na železniški postaji v Slivnici. Tu so bili zbrana na postaji in okoM nje učenci vseh šol, meščani, kmetje ter zastopniki oblasti, ki so navdušeno pozdravljali kralja in kraljico. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta prijazno odzdravljala na ovacije. Enako prisrčno je bilo slovo tudi na ostalih postajah.
V Dragomanu
Točno ob 11-50 je prispel dvorni vfak na obmejno postajo v Dragomanu, ki je bila vsa okrašena s cvetjem in zelenjem ter bolgarskimi in jugosloven-skimi zastavami. Na postaji je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je jugoslovenski kraljevski par pozdravljala z burnimi ovacijami. Ob prihodu vlaka je častna četa 25. pehotnega polka izkazala kraljevskemu paru vojaške časti, godba pa je odsvirala jugoslovensko in bolgarsko himno. Nj. Vel. kralj Aleksander je izstopil in poveljnik častne čete kapetan Karasto-janov mu je nato podal raport. Nj. Vel. kralj se je zatem poslovil od zastopnikov bolgarskega dvora in bolgarske vlade, od zastopnikov krajevnih oblastev, kakor tudi od dostojanstvenikov, ki so mil bili dodeljeni za njegovega bivanja v Sofiji. Poslovil se je tudi od jugoslovenskega poslanika v Sofiji Cincar-Markoviča. Nato se je s svojim
spremstvom vrnil v vlak. Pri odhodu vlaka mu je množica priredila nove ovacije. Vladarska dvojica se je pojavila na oknih in ljubeznivo odzdravljala množici z mahanjem rok.
V Carihrodu
Ob 11.20 po našem času je dvorni vlak prispel na železniško postajo v Caribrod, ki je bila prav tako okrašena z zastavami in zelenjem. Tudi tu je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala kralja in kraljico. Oba sta se prisrčno zahvaljevala za izraze vdanosti. Prav tako je množica živahno pozdravljala zunanjega ministra Jevtiča, ko se je pojavil ob oknu enega izmed vagonov dvornega vlaka. Ko je vsak obstal in je kralj izstopil iz svojega vagona, mu je podal komandant mesta podpolkovnik Martinovič raport. Kralj se je prisrčno pozdravil z njim, s sre-skim načelnikom Tanaskovičem, poveljnikom orožništva podpolkovnikom Kosto Jovanovičem in se je pri tej priliki zlasti zanimal za razmere v caribrodskem srezu. Ob tej priliki se je pozdravi1 s skupino bolgarskih novinarjev, ki so prispeli že prej v Caribrod.
Med tem so odpeli obe bolgarski lokomotivi, ki sta pripeljali dvorni vlak, ter pripeli jugoslovenski. Točno ob 11.25 je vlak odpeljal s postaje med burnim pozdravljanjem množice. Kralj in kraljica sta stala ob oknu svojega voza ter ljubeznivo odzdravljala z mahanjem rok.
Ovacije Nj. Vel. kralju v Beogradu
Beograd, 30. septembra, p. Ob po-vratku iz Sofije po zgodovinskih dogodkih zbližanja Jugoslavije in Bolgarije je ogromna množica prestolniškega prebivalstva priredila Nj. VeL kralju Aleksandru in kraljici Mariji navdušene in spontane manifestacije. Prihod dvornega vlaka so pričakovali za 17. popoldne. V tem času sta prispela na železniško postajo v Topčiderskem parku k sprejemu Nj. Vel. kralja in kraljice knez Pavle in kneginja Olga, člani kraljevske vlade z ministrskim predsednikom Uzu-novičem na čelu, odpravnik poslov bolgarskega poslaništva Pečev, člani vojaške in civilne kraljevske hiše, kakor tudi višji uradniki zunanjega ministrstva.
Točno ob 17.10 je dvorni vlak obstal na prvem tiru železniške postaje v Topčiderskem parku. Iz njega je najprej izstopil maršal dvora general Dimitrijevič, takoj za njim pa Nj. Vel. kralj in kraljica s smehljajočima obrazoma in vidno dobro razpoložena. Vsi prisotni so se jima poklonili. Nj. Vel. kralj je pristopil najprej k članom vlade, nato pa se je pozdravil z odpravnikom bolgarskega poslaništva Pečevim in ostalimi. Po pozdravu se je zadržal nekaj trenutkov v razgovoru s predsednikom vlade Nikolo Uzunovičem. Po odhodu s postaje je Nj. VeL kralj sedel v avtomobil s knezom Pavlom, Nj. Vel. kraljica pa v naslednjega s kneginjo Olgo, nakar so se vsi odpeljali v dvorec na Dedinju.
S kraljevskim parom so prispeli tudi zunanji minister Bogoljub Jevtič, dvorna dama gdč. Milka Grujič, minister dvora Antič, prvi kraljev adjutant general Ječmenič, maršal dvora general Dimitrijevič, bolgarski poslanik Kjuseivanov, tajnik zunanjega ministrtva dr. Slavko Kojič ter ostalo kraljevo spremstvo.
Zunanji minister Bogoljub Jevtič je ostal nekoliko trenutkov v razgovoru s člani vlade, nato pa se je odpeljal v mesto z ministrom za kmetijstvo in svojim namestnikom za časa bivanja v Bolgariji dr. Kojičem. Bolgarski poslanik dr. Kjuseivanov se je odpeljal z odpravnikom poslov Pečevim v bolgarsko poslaništvo.
Ko sta se kralj in kraljica vozila s svojim spremstvom skozi Topčiderski park, ki je bil zaradi lepega solčnega dneva poln ljudi vseh slojev, mu je množica prirejala navdušene ovacije. Ljudje so drli proti avtomobilom, mahali s klobuki in robci ter živahno vzklikali: »Živel kralj! Živela kraljica! Živela Jugoslavija!« Tako je narod še enkrat manifestiral svojo vdanost in ljubezen Nj. Vel. kralju kot vernemu tolmaču narodnih čustev in želja.
Blagoslov pravoslavne cerkve
Sofija, 30. septembra, d. Predsednik sv. sinode bolgarske pravoslavne cerkve Neofit je prejel od patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave iz Sremskih Karlovcev naslednjo brzojavko:
Skupno s sestrsko bolgarsko cerkvi-
jo, ki ji načeluje Vaša Prevzvišenost, pošilja srbska pravoslavna cerkev svoje najtoplejše molitve k Vsemogočnemu za zdravje in srečo Nj. Vel. naših pre-vzvišenih vladarjev, za uspeh njihovih temeljnih prizadevanj, za vzpostavitev bratske ljubezni med najožjimi brati, za kar sta naši sestrski cerkvi tudi sedaj delali. Pošiljam bratske pozdrave Vaši Prevzvišenosti, mitropolitu Stevanu, vsem jerarhom bolgarske svete cerkve, sinodu, kleru in bolgarskemu narodu.
Na to brzojavko je predsednik bolgarskega sv. sinoda mitropolit Neofit odgovoril z naslednjo brzojavko:
Skupno s sv. sinodom se zahvaljujem iz vsega srca Vaši Svetosti za mile pozdrave, poslane meni, prestolniškemu
metropoli tu, jerarhom cerkve, našemu kleru in našemu narodu. Skupno s sestrsko srbsko pravoslavno cerkvijo, ki ji načeluje Vaša Svetlost, preživlja bolgarska pravoslavna cerkvev te dni veliko radost ter pošilja z vzhičenjem tople molitve Vsemogočnemu, da bi Preblagi Car nad carji podaril zdravje, modrost in dolgo življenje Nj. Vel. našim vzvišenim vladarjem ter blagoslovil njihova prizadevanja, da bi se razvila in učvrstila vera ter ljubezen med obema bratskima narodoma, ki sta določena, da postaneta resnična gospodarja in tvorca miru na Balkanskem polotoku. Najprisrčoejši pozdrav Vaši Svetosti, vsem srbskim pravoslavnim jerarhom, kleru in srbskemu bratskemu narodu.
Komunike o sofijskih dogovorih
Poglobitev gospodarskih stikov in izpopolnitev medsebojnega prometa z otvoritvijo novih prehodov preko meje in spojitvijo železnic
Sofija, 30. septembra. AA. Bolgarska agencija poroča:
Predsednik bolgarske vlade Georgijev, jugoslovenski zunanji minister Jevtič in bolgarski zunanji minister Batolov so včeraj nadaljevali razgovore o vprašanjih, o katerih so razpravljali na predvčerajšnji konferenci v avdijen-ci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru in kralju Borisu.
Ti razgovori, ki so se nanašali na vprašanja obeh držav, kakor tudi na vprašanja njihovega vzajemnega sodelovanja, so se končali v popolni iskrenosti, zaupanju in prijateljskem razpoloženju.
Ministri so z zadovoljstvom ugotovili, da so nedavno sklenjene veterinarske konvencije in trgovinska pogodba rodile odlične sadove, kar dopušča upanje, da se bodo med Jugoslavijo in Bolgarsko razvili najtesnejši gospodarski odnošaji.
Da bi se gospodarski stik! med obema sosednima državama še bolj pospešili in okrepili, so ministri sklenili, da je treba v najkrajšem času otvoriti nove prehodne točke na meji, in sicer eno točko severno, dve točki pa juž-
no od črte Caribrod-Dragom an. Na podlagi tega se obe stranki zavezujeta, da bosta izdali vse potrebne ukrepe za ureditev cest na področju teh novih prehodov.
Ministri so se nadalje sporazumeti, da je treba v zadnjem času že itak omiljene formalnosti potnih listin še bolj poenostaviti in tako olajšati promet in stike med Bolgari in Jugosloveni, kar bo še bolj pospešilo prijateljske in prisrčne zveze med obema narodoma. Želeč, da okrepe tudi gospodarske stike med obema bratskima in sosednima narodoma, so ministri sklenili, na| se brez odlašanja prouči finančna in tehnična stran vprašaja o spojitvi bolgarskih In jugoslovenskih železniških prog severno in južno od črte Caribrod-Dragoman, zlasti pri Vidinu hi Negotinu ter pri Gju-ševu in Kumanovu.
Ministri so končno podčrtali, da je treba čimprej izdati potrebne ukrepe za okrepitev kulturnih stikov med obema narodoma, ki sta si tako bližnja drug drugemu in ki že leto dni ne nehata iskreno in spontano manifestirati svoja skupna in bratska čustva.
Izjave Kimona Georgijeva
Predsednik bolgarske vlade o potrebi poglobitve medsebojnih odnošajev — Sklenjeni dogovori se bodo takoj
izvedli
Sofija, 30. septembra. A A. Popoldne je predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev sprejel jugoslovenske novinarje in jim podal naslednjo izjavo:
Moji vtisi, gospodje, niso zame nič novega. Ker poznam razpoloženje svojega naroda, sem doživel novo priliko v zvezi z obiskom Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, ki sta vrnila obisk Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane, da se še enkrat prepričam, da se niti za hip nisem motil o pravem razpoloženju bolgarskega naroda napram bratskemu jugoslovenskemu sosedu.
Nekdo izmed vas je dejal, da je bilo vse imipozantno in sijajno, najlepša pa je bila manifestacija pristnih čuvstev, ki jih je bolgarski narod izkazal suverenom bratskega naroda.
Prav tako me je izredno zadovoljilo, ko sem slišal iz ust samih jugoslovenskih su-verenov, zlasti s strani Nj. Vel. kralja Aleksandra, kako so izredno zadovoljni s tem svojim obiskom v Sofiji. Nj. Vel. kralj Aleksander je vedel, da bo naletel na prisrčen sprejem na Bolgarskem, kar pa je doživel, presega vsa njegova pričakovanja.
S svoje strani pristavljam, da je razpoloženje obeh sosednih narodov, ki sta ga pokazala v priliki obiska Nj. Vel. bolgarskih suverenov v Beogradu ob koncu lansikega leta in med sedanjim obiskom Nj. Vel. jugoslovenskih suverenov v Sofiji še enkrat potrdilo spoznanje o popolnem soglasju m istovetnosti njunih interesov. To okolnost bodo morali odgovorni voditeljn obeh narodov imeti v bodoče vedno pred očmi. Pospeševati bodo morali to upravičeno delo z vso pozornostjo.
V uradnem komunikeju, ki je izšel dopoldne, so določene točke, kjer hočemo spojiti naš železniški promet Posebna bol-garsko-jugoslovenska komisija bo morala razen tega določiti tista obmejna mesta, kjer bodo novi prehodi čez mejo. To bo morala proučiti mešana komisija v najkrajšem času. Nato bo treba urediti ceste tako. da jih bo mogoče zvezati.
Znano je. da so sedaj na vsej jugoslo-vensko-bolganski meji samo ena vrata.
namreč Caribrod. Sedaj se je pokazalo, da je ta meja zelo dolga. Obe vladi smatrata, da mora dobiti ta dolga meja več vrat. Zato smo sklenili, da otvorimo nova vrata severno in južno od Caribroda, in sicer ena severno in dve južno od tega kraja.
Predsednika bolgarske vlade so prisotni novinarji vprašali, kakšni so po njegovem mnenju izgledi za bodoče stike med obeina sosednima narodoma.
—	Izgledi glede odnošajev med obema narodoma so različni. Okrepitev odnošajev med obema narodoma bo poglobila njune stike in medsebojno zaupanje. Prav tako pa bodo nove prometne zveze pospešile te stike. Na kraju se bo med njima razvilo tako zaupanje, da bosta oba naroda hodila vedno roko v roki in da bodo na ta način nesrečne okolnosti iz preteklih časov med obema narodoma za vedno odstranjene.
—	Ali ne obstojajo elementi, ki bi mogli to zbližanje preprečiti, so ga vprašali.
—	Teh elementov absolutno ni. Žehm, da bi bil ta sum izrečen bolj jasno in kategorično.
—	Ali smatrate zbliževalno politiko, ki jo izvaja vaša vlada, za stabilno?
—	Ta smer je za nas popolnoma stabilna, ker se naslanja na splošno prepričanje in ker jo potrjuje ves naš narod. Veliko jamstvo za to politiko, ki jo sedaj izvaja bolgarska vlada napram svojim sosedom, je v tem, da morajo sedaj voditelji obeh narodov upoštevati čuvstva, ki se pojavljajo med obema narodoma. Skrbeti bodo morali, da ta čuvstva še poglobe in okrepe. Sploh pa imajo narodi zdrave instinkte. Priznati je treba, da je inteligenca, ki pogostokrat »ustvarja razpoloženje«, tndi pogostokrat pahnila svoj narod na pogrešna pota. Vsi mi, ki hočemo biti predstavniki inteligence obeh narodov, se moramo zavedati vloge, ki so jo inteligenčni krogi pogostokrat igrali v obeh bratskih narodih.
—	Ali ste zadovoljni. gospod predsednik, s časopisjem obeh držav?
—	V splošnem sem vsekakor zadovoljen. Nočem pa tudi prezreti dejstva, da sem bil včasih nezadovoljen. Pogostokrat sem v listih našel mesta, ki niso odgovarjala res-
nicL To je bilo tiste čase, ko je inteligenca smatrala za svojo dolžnost, da zastruplja odnošaje med obema narodoma in da predstavlja dejstva v lažnivi luči. Vloga časopisja pa je docela drugačna.
—	Ali se bo mešana komisija, ki naj določi nove obmejne prehode, kmalu sestala?
—	Obe vladi sta sklenili, da se mora komisija takoj sestati. Bili so pogosti primeri, ko so po lepih vtisih in razpoloženjih napisali lepe zapisnike, nato pa jih še istega dne položili tja, kamor so prispeli. Srečen sem, da smo sklenili, naj se to delo takoj opravi.
Poslavljajoč se od novinarjev je predsednik bolgarske vlade dejal:
Na svidenje, gospodje, žel™ pot Odnesite a seboj najlepše vtise, skušajte jih izročiti tudi vsemu jugoslovenske-mu narodu.
V imenu jugoslovenskih novinarjev se je zahvalil predsedniku bolgarske vlade podpredsednik JNU g. Slavko Jutriša za bratski sprejem kakor tudi za pomoč pri novinarskem delu.
Predsednik bolgarske vlade g. Kimon Georgijev je odgovoril:
Drago mi je, da ste osebno zadovoljni z našim sprejemom in s pomočjo, ki vam je olajšala vaše delo. Naši novinarji so doslej imeli dovolj prilike, da čutijo vašo ljubeznivost.
Sadovi zdrave politike
Zunanji minister Kosta Batolov o pomenu Jugoslovenskega in bolgarskega zbtižanja ter prijateljskega sodelovanja
Sofija, 30. septembra. AA. Po obisku pri predsedniku bolgarske vlade Kimonu Georgijevu so jugoslovenski novinarji odšli iz predsedništva vlade v ■zunanje ministrstvo, kjer jih je cvb 12.45 sprejel bolgarski zunanji minister Kosta Batolov.
Jugoslovenske novinarje je bolgarskemu zunanjemu ministru predstavil ■ravnatelj tiskovnega oddelka dr. Hri-stov. G. Kosta Batolov je jugosloven-skim novinarjem izjavil:
Izjava g. predsednika vlade vam je že znana. Tej ne morem ničesar dodati. Cuvstva, ki še vedno v meni odmevajo, so zelo močna. Moja radost je zares velika. 2e pred dnevi sem izjavil, da so vprašanja, ki jih je še treba rešiti med Jugoslavijo in Bolgarsko, mnogo manjša, kakor so že rešena. V tem pogledu smo že veliko storili. To nam potrjuje upanje, da bodo tudi preostala vprašanja rešena tako, kakor zahtevajo interesi obeh bratskih narodov.
Spontana čuvstva, ki ste jih tu ugotovili. vam nudijo točno predstavo in stvarno jamstvo, da obstojajo že prav zdrave osnove za čim tesnejše prijateljsko in bratsko sožitje obeh sosednih držav. Naša politika, politika Bolgarske, vam je znana. Mi smo za mir. Želimo živeti v miru z vsemi, predvsem seveda z narodi, ki so nam tako bližnji
Vprašanja, ki smo o njih včeraj razpravljali, so tekoča vprašanja, o katerih imate komunike.
Kaj naj dodam temu komunikeju? Komunike navaja vsa aktualna vprašanja našega gospodarskega, političnega in duševnega življenja. Proučili smo, kakor sem že dejal, vsa tekoča vprašanja. Komunike je popoln. Daje vam jasno predstavo o vsem. kar je treba storiti.
Gre za to, da otvorimo nove prehode čez mejo, ker smo imeli doslej samo enega. Z otvoritvijo novih prehodov borno omogočili obema bratskima narodoma, da se še bolj približata in da okrepita svoje gospodarske odnošaje z novimi stiki. Tako bomo dobili tudi nove železniške proge, in sicer progo Negotin-Vidb in progo Gjuševo-Kumanovo. Naša prvorazredna proga do Gjuševa je že dograjena. Treba je še zgraditi na jugoslovenski strani železniško progo do naše meje, kjer se bosta obe progi združili. Mi moramo podaljšati progo za 30 km do Negoti-na. Tamkaj se združita železniški progi obeh držav. Vsa ta vprašanja morajo zdaj proučiti finančni strokovnjaki, da se lahko rešijo v najkrajšem času.
Druga vprašanja seveda niso vprašanja, ki se dajo rešiti v enem ali dveh dneh. Za ta vprašanja so potrebna leta in leta. Uredili smo tudi vprašanje potnih listov, ki jih je treba poenostaviti. Poudarjam, da smo to storili zato, da olajšamo medsebojne obiske in da pospešimo še tesnejše stike med obema narodoma. To je v skladu tudi s cilji, ki ph pravkar rešujemo.
Kulturne zveze so letos rodile prav lepe sadove. Obiski pri nas in pri vas so popolnoma uspeli in se bodo še bolj poglobili, ko uredimo in izvedemo sistem, o katerem sem pravkar govoril.
Kar delamo, ni plod sentimentalnosti in tudi ne trenutnega, slučajnega zanosa, marveč je sad zdrave politike, ki se opira na gospodarske, kulturne io politične osnove obeh narodov.
Vse to pa ni samo želja sedanje vlade. To ni domišljija, marveč gre za vprašanja, ki smo jih pričeli reševati že pred enim letom. Razvoj teh vprašanj, faze, skozi katere ta vprašanja gredo, razumevanje in prisrčno prijateljstvo, ki iim je z obeh strani posvečeno, je ustvarilo dragoceno psihološko razpoloženje, ki daleč prekaša druge pismene pakte. To psihološko razpoloženje je tisto, kar je prišlo te dni do izraza ne le tu v Sofiji, marveč tudi na bolgarskem podeželju. To razpoloženje prekaša po svoji vrednosti vsa druga. Ustvarili smo ga v enem letu, sedaj pa moramo skrbeti, da bo trajno.
Hočem vam reči, in to poudarjam pogumno in s popolno iskrenostjo, da je politika, ki jo sedaj vodimo za tesnejše stike med obema narodoma, za njuno medsebojno sporazumevanje, da je to politika vsake bolgarske vlade, današnje in jutrišnje, ker je to politika zavednega bolgarskega in jugoslovenskega naroda.
Le na ta način lahko ustvarimo in ohranimo mir na Balkanu, ki je pogoj miru v Evropi.
S to politiko medsebojnih stikov, medsebojnega razumevanja in sodelovanja bomo mi Slovani lahko pospe-
šili tudi splošno slovansko kulturo. —
Sedaj pa samo še dve besedi:
Vsi vemo, kakšna je vloga časopisja. Največ pa to lahko cenimo mi zunanji ministri, zlasti, kadar gre za prijateljske države. Zato vas pozivam:
Podprite nas pri tem delu! Za vaše sodelovanje se vam že sedaj zahvaljujem.
G. ministru je odgovoril v imenu jugoslovenskih novinarjev podpredsednik JNU g. Slavko Jutriša. Zahvalil se mu je za bratski sprejem v Sofiji in povsod na Bolgarskem in za veliko podporo, ki so jo deležni med svojim delom tekom obiska Njunih Veličanstev kralja Aleksandra in kraljice Marije pri bolgarskem kralju Borisu in kraljici Ivani.
Na Balkanu se vedri
Pariz, 30. septembra. AA. Ldsti še nadalje naklonjeno komentirajo obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije pri bolgarski kraljevski dvojici. Vsi komentarji naglašajo, da je tudi ta obisk dokaz novega duha, ki se že leto dni pojavlja nad Balkanom.
Radikalni list »Repuhlique« priobčuje Članek pod naslovom »Na Balkanu se vedri«, v katerem pravi med drugim:
Dočim se Podunavje nikakor ne more pomiriti in zbuja položaj Avstrija resne skrbi, se bližnji vzhod, kjer so nekoč vodili tolikšne vojne, čimdalje bolj pomirja in ureja.
Last opisuje nato navdušeni sprejem jugoslovanskega kralja in kraljice v Sofiji in pravi, da je tudi ta sprejem dokaz, kako se Bolgarska približuje "vojim sosedom, s katerimi je bila še do nedavnega v napetih odnošajih.
Turški zunanji
minister v Sofiji
Sofija, 30. septembra. Turški zunanji minister Tevtik Ruždi bej je na povratku iz ženeve prispel včeraj v Sofijo. Ob tej priliki je izrazil zastopnikom tiska upanje, da bo tudi Bolgarija sodelovala v balkanskem sporazumu, čeprav ga oficielno morda ne bo podpisala.
Turški zunanji minister je nadalje napovedal, da bo v kratkem posetil Kemal paša Moskvo in nato vrnil v Beogradu svo-ječasni obisk kralja Aleksandra v Carigradu.
Odhod jugoslovenskih novinarjev
Sofija, 30. septembra. AA. Jugoslovenski novinarji, ki so prišli v Sofijo, da prisostvujejo obisku Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v bolgarski prestolnici, so odpotovali ob 14.40.
Na sofijski postaji so se od njih poslovili zastopniki ravnateljstva za tisk in njihovi bolgarski tovariši. Slovo je bilo izredno prisrčno in bratsko.
Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt uglednega kamniškega meščana
Kamnik, 30. septembra.
V Kamniku je v nedeljo dopoldne ob pol 9. uri zatiinil svoje trudne oči g■ Rudolf Debevec, posestnik in bivši načelnik Meščanske korporacije v Kamniku. Z njim je spet odšel jz vrst starih Kamničanov mož, plemenit in pošten, ki je od mladosti neumorno deloval v javnem in gospodarskem življenju.
Rodil se je 15. aprila 1674. leta in je letos praznoval 601etnco. KmaVu po 60-letnici pa je obolel in rri več zapustil sobe. Trpel je na astmi in srce mu je opešalo. NO bilo več rešitve zanj, kljub vsej
zdravniški pomoči.
Pokojni je bil odličen narodnjak in svojega rrepnčania ni skrival niti tedaj (leta 1912), ko so ga upokojili zaradi krepkega z>astopania slovenske misli.
Z domov gasilcev in Čitalnice se vijejo žalne zastave, dokaz, da je bil pokojni zvest član naprednih društev. Ob prerani mrtvaški postelji stoje z bridko boljo navdani soproga, gospa Franica, sin Božo, knjigovodja Ljubljanske stavbne družbe, hčerka Nada in sestra gosra Lenčkova. Možu dela za blagor Kamnika naj bo lahka žemljica na Žalah, kjer ga bodo pokopali v torek ob 16. uri. Preostalim naše jskreno sožalje!
Čitajte tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET"
Huda avtomobilska
nesreča pri Celju
Podstarešina Jugoslovenske gasilske zveze Jernej Vengust n*rtev, Sest potnikov ranjenih
Celje, 30. septembra.
Danes je gasilska deputacija s podsta-rešino jugoslovenskega gasilskega saveza Jernejem Vengustom, višjim poštnim kontrolorjem v Celju slovesno otvorila Gasilski dom v Veliki Pirešici. Ko se je deputacija okrog 19.30 vračala z gasilskim avtomobilom v Celje, je na cesti med Levcem in železniškim prelazom v Medlogu, prav blizu, kjer se je 1. 1931. pripetila avtobusna katastrofa, prehitela nekega motociklista, ki je pa nagajal ter vozil sem m tja. šofer je v hipu, ko je motociklist krenil ob stran ceste, pognal, med tem pa je motociklist zopet zavozil na desno stran tik pred avtomobil. šofer je hotel preprečiti karambol ter je z vso silo zavrl da je avtomobil popolnoma okrenilo nazaj proti Petrovčam. Posledice tega silovitega okreta so bile
strašne. Karoserijo avtomobila je kar razbilo in vsi ki so bili v njem, so v loku odleteli na cesto.
Višji poštni kontrolor in II. podstarešina JGS Jernej Vengust je priletel tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Kleparskemu mojstru Antonu Korbarju je počila lobanja, hude poškodbe pa sta dobila tudi trgovčev sin Franc Kaerbetz in slikar, ski mojster Bogomir Schmosser. Lažje sta bila ranjena dimnikarski pomočnik Josip Mastnak in vrtnar Ivan Gradišar, poškodoval pa se je tudi Vengustov sin Mirko.
Celjski reševalni avtomobil je takoj od-hitel na kraj nesreče in prepeljal ranjence v bolnico. Kaerbetz se bori s smrtjo. Gradišar, Mastnak in Vengustov sin so pa po prvi zdravniški pomoči lahko odšli domov.
Naša westfa!ska kolonija
Prijazno pisanje nemškega časopisja o delu naših west-falskih rojakov za zbližanje med Jugosloveni in Nemci — Izredno lepo uspela jugoslovenska prireditev v Her-
vest-Dorstenu
E s s e n, 27. septembra.
Naša kolonija se je znala uveljaviti, da uživa med domačini splošen ugled in spoštovanje. Najboljši dokaz temu je pisanje raznih poruhrskih listov, ki prav prijazno govore o naših rojakih.
Ko se je v preteklem mesecu proslavil v Marlu jugoslovenski dan, o čemer je »Jutro« že poročalo, se je tukajšnje časopisje s prisrčnimi besedami razpisalo o jugoslovenski koloniji in njenem društvenem življenju in gibanju ter naglašalo delo in pomen kolonije zp zbližanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Enako simpatično so pisali listi ob priliki poseta jugoslovenskih novinarjev v Nemčiji v začetku junija. Takrat so imenovali naše delavce poštene, marljive in zveste delovne moči. Ko so kemiki ljubljanske univerze obiskali Nemčijo, so bili, kakor so sami izjavili, zlasti povsod v Poruhrju prisrčno sprejeti, kar dokazuje, da jugoslovenska kolonija v redu vrši misijo za upoznavanje obeh narodov. To vsega priznanja vredno delo naše kolonije more imeti tudi praktične uspehe glede na jugoslovenski tujski promet.
Kako prijateljsko so nasproti nam razpoloženi Nemci, nam služi v dokaz tudi poročilo »Dorstener Anzeigerja« z dne 25. t. m. o trgatvi, ki jo je 23. t. m. priredilo v Hervest-Dcrstenu tamošnje Jugoslovensko delavsko podporno društvo, katerega predsednik je g Flori jan Tepe ž iz Zibi-ke. Poročilo pravi:
»V prenapolnjeni dvorani Westfalenhofa v Hervest-Dorstenu se je v nedeljo 23. t. m. vršila letošnja vinska trgatev Jugoslovenskega delavskega podpornega društva, ki je potekla nad pričakovanje lepo in harmonično. Obsežna dvorana je bila zelo lepo okrašena. V sredi dvorane je bil napravljen izdaten vinograd, ves prepleten z nemškimi in jugoslovanskimi državnimi barvami. Na stenah so vi^le p°dobe nemškega Flihrerja Adolf« Hitlerja in jngft-slovenskega kralja Aleksandra. Kot častni gost se je udeležil slovesnosti izseljenski komisar g. Goričar .zastopnik generalnega konzula g .dr. Pantiča iz Dttsseldor-fa. Dalje sta bila na veselici vodja krajevne skupine NSDAP in zastopnik občine g. B e r k e in propagandni vodja NSDAP g. B 8 c k.
Po pozdravnih besedah podpredsednika Osrednje zveze jugoslovenskih delavcev g. Doberška je povzel besedo izseljenski komisar g. Goričar. Naglašal je prijateljsko razmerje med nemškim narodom in kraljevino Jugoslavijo ter izrazil upanje, da se bo dobro razmerje še naprej ja-čalo. Govornik je pozval svoje rojake, naj se v svoji novi nemški domovini obnašajo kot spoštovani gostje.
Živahno pozdravljen je potem govoril vodja krajevne skupine g. Berke. Tudi ta je poudaril dosedanje dobro razmerje med domačim prebivalstvom in priseljenimi Jugosloveni Zimske pomoči so Jugosloveni prav tako deležni kakor domače sirOmaš-nejše prebivalstvo. Dolga leta so tukajšnji Jugosloveni Svoje del°vne moči dajali na razpolago Nemčiji in zato naj bodo brez omejitve deležni, kolikor jih nima zadostnih sredstev, zimske pomoči in pomoči drugih karitativnih in socialnih napr«v narodnosocialistične države. Podobno je govoril propagandni vodja g. B 8 ck, ki je svoja izvajanja zaključil s trikratnim Sieg-Heil na Adoifa Hitlerja in jugo«l"-venskega kralja.
Naposled je ponovno izpregovoril komisar g. Goričar ter se zahvalil v imenu jugoslovenskih rojakov in generalnega konzula g. dr. Pantiča obema govornikoma za velikodušne izjave. Nato pa je mešani pevski zbor Jugoslovenskega delavskega podpornega društva iz Erkenschwicka zapel nekaj pesmi in bil deležen viharnega odobravanja. Prav tako so viharno ploskali igranju na harmoniko. Vmes pa so neumorno plesali in. kar se ne sme pozabiti z vztrajnostjo »kradli« grozdje, ki ga je bilo dovolj na razpolago. Toda živahne vi-ničarke so bile na straži in le redko se je kakšnemu »potepinu« posrečilo, da je ne-s po znan ušel s plenom.
To je gotovo, da se bodo vsi udeleženci še prav dolgo spominjali vsestransko lepo uspele vinske trgatve Jugoslovenov v Hervestu.«
O isti prireditve pišejo tudi drugi listi. »General-Anzeiger ftir das westiiche Mttn-sterland« pravi med drugim, da je bila prireditev dokaz prijateljstva med Nemčijo in Jugoslavijo ter poudarja, da zimska pomoč ne dela razlik med Nemcem in Ju-gosiovenom. nego p°ma^a, kjer je pomoč potrebna.
Naj še pripomnimo, da obstoja mešani pevski zbor v Erkenschwicku, ki je nastopil na prireditvi v Hervest-Dorstenu. šele leto dni, vendar že prav dobro poje. Vodja je g. Alojz J e z e r n i k. Sestoji zbor iz same naše. v Nemčiji rojene mladine Poje samo naše pesmi. Dal je pa ta zbor pobudo tudi drugim našim društvom da so začela ustanavljati pevske odseke.
Delo naše westfalske kolonije, katere
najagilnejši organizator je predsednik Osrednje zveze jugoslovenskih delavcev g. Pavel Bolha, odločno zasluži pohvalo in priznanje, saj so VVestfalci od vseh naših kolonij v tujini najdelavnejši in dosezajo uspehe, ki jih ne smemo prezreti. Dolžnost naših narodno obrambnih društev in obla-stev v domovini je, da pokažejo priznanje temu delu v moralni in gmotni opori. Naša kolonija je že mnogo storila in še lahko mnogo stori za zbližanje in medsebojno spoznavanje našega ln nemškega naroda. Razen tega je naša kolonija po nemajhni zaslugi svojih voditeljev dobro organizirana in odločno nacionalna.
Postani in ostani člar »Vodnikove dražbe"
Lep gasilski praznik
Središče ob Dravi, konec septembra.
V	soboto 22. t m., na predvečer radostnega dne, je četa domačih gasilcev z bak-ljado vzdolž Središča s koračnicami sokolske godbe uvedla prebivalce k redkemu slavju.
V	smejoče se nedeljsko jutro je odmevala budnica, do 10. pa se je tw ' — pod
kapelo zbrala množica ljudi, k<	ko-
rakalo nad 100 gasilcev domače č	dru-
gih in se je na prostem pričela služba božja. Ob mizi z motorno brizgalno, ki je zlasti v urah velikega po/ara poleti 1. 1932. postala nujna potreba in so misel nanjo neutrudni in složni Središčani ostvarili že po dveh letih, so se zbrali: predsednik občine in načelnik gasilske čete Anton Kolarič, pokrovitelj prireditve, za javni blagor vselej zaslužni banovinski svetnik Jakob Zadravec s soprogo gospo Dragico, kumico motorne brizgalne, odličen delavec za napredek gasilstva, upokojeni nadučitelj Mu-zek ter drugi zastopniki gasilcev, oblasti in uradov.
Po službi božji, ki jo je spremljala sokolska godba, je novi župnik g. Klemenčič toplo spregovoril o gasilcih in izrazil veselje, da je dala moderna doba poleg izumov, ki učinkujejo uničujoče, tudi motor, katerega uporaba je občečloveško koristna. In blagoslovil je motorno brizgalno. Predsednik občine in načelnik gasilcev Anton Kolarič je pozdravi zastopnike, predvsem pokrovitelja prireditve in kumico ter se njima, kakor tudi vsem. ki so pripomogli k uresničenju želje, zahvalil za naklonjenost. Pridružil se mu jc podpredsednik občine Martin Rakuša. Nato je g. Muzek v daljšem govoru bodril zbrane čete k vzvišenemu delu in poveličeval gasilca-človeka Na trgu se je ustavil avto in izstopila sta sreski načelnik ptujskega sreza dr. Bratina in narodni poslanec Lovro Petovar. Doktor Bratina je dejal, da se je sicer nekoliko zakasnil, ker je moral biti tudi drugje, da pa se je pripeljal v Središče kakor vselej tudi tokrat rad in z veseljem. Pozval je gasilce in vse zbrane k nacionalnemu delu.
Opoldne so sčli povabljeni gostje k slavnostnemu obedu v Sokoskem domu, ob 15. pa so bile na telovadišču pred njim gasilske vaje. Razvila se je zabava in plesi. zvečer pa so ljudje od blizu in daleč napolnili prostore Sokolskega doma: kakor gasilci pohite tki vsak kraj požara, teko so pripadniki vseh sojev in prepričanj pokazali, da jim je na njihovi prireditvi prijetno rn domače.
Table-teniški turnir Hermesa
V soboto in včeraj je ŽSK Hermes, ki slavi te dni 15-letnico obstoja, otvoril jubilejne prireditve z dobro obiskanim table-teniškim turnirjem
Ljubljana, 30. septembra.
Kot uvod v proslavo 151etnice ž. S. K. Hermesa se je pričel včeraj ob 16. v areni Narodnega doma table-teniški turnir. Po številu igralcev je ta turnir eden največjih v naši državi. Vodstvo turnirja je bilo v rokah gg. Drovenika Doreta in Zornade I., ki turnir vodila vseskozi v splošno zadovoljstvo.
Turnir je otvoril predsednik Hermesa g. dr. Mauri ter s kratkim govorom poudaril pomen športa za človeka-
Prva disciplina je bila
single dam (10).
V	finale sta se plasirali Dečmanova in Tavčarjeva (obe Ilirija). Hočevar (Hermes) je zaradi bolezni morala kapitulirati dosti šibkejši Cvenklovi (Ilirija), ki je povsem nepričakovano zmagala ter se plasirala v semifinale, kjer je izgubila s Tavčarjevo 0:3.
Single naraščajnikov.
Tu se je poznala premoč Hermežanov. V fin-!- sta se plasirala Marinko in Dekleva (oba Hermes). Odlikoval se je zlasti Marin-Vo, ki bo delal še mnogo preglavic starejšim igralcem.
Moštva (8).
Nastopili sta po dve garnituri Reke, Hermesa jn Ilirije ter moštvo Rakovnika in Gradjanskega iz Karlovca. V finale sta se plasirali Ilirija I. (Weissbacher, žiža, Djinovski) in Hermes I. (Drovenik m., Zornada I. in Marinko). Ponovno se je pri vseh igrah odlikoval junior Marinko (Hermes), ki goji res krasno igro.
Double gospodov (16).
V	semifinale so se plasirali pari. Weiss-bacher : Geržinič (Ilirija); Zornada I. — Zornada II. (Hermes); Ziža : Nagy (liri-ja) ter Benič — Sindič (Gradjanski, Kar-lovac).
Mixed - double.
V	semifinale so se plasirali pari: Weiss-bacher — Dečmanova; Geržinič — Tavčarjeva; Cvenkel — Djinovski (vsi Ilirija) ter Zornada — Jesihova (Hermes). Presenetil je zlasti par Zornada — Jesihova, ki je to pot prvič nastopil ter premagal po krasni igri stari rutinirani ilirijanski par Ziža — Geržiničeva.
Single seniorjev.
Tu se je prijavilo 54 tekmovalcev, tako da zaradi precejšnjega števila partij še niso določeni semifinalisti in finalisti.
V tekmovanju old-boya je nastopilo več starejših neaktivnih igralcev. V finale sta se plasirala Nagy Viktor in Drovenik Dore (Hermes).
Poročila o finalnih tekmah in podrobnosti bomo objavili v redni številki »Jutra«.
Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvo-matehev. (Službeno.) Za lahkoatletski dvoboj Zagreb : Ljubljana, ki bo v soboto m nedeljo, 6. in 7. t m. na igrišču Primorja, se določa naslednje moštvo: tek 5 km: Bručan. Osterman; rez. Sporn (vsi Ilirija); met krogle: Jeglič, Zupančič; rez. Stepišnik (vsi I.); tek 100 m: Kovačič, Cerar Dr. (oba Pr.); tek 400 m: Zorga Aleš (Pr.); drugi tekač in rezerva se določita naknadno; skok v višino: Martini, Zgur; rez. Marek E. (vsi Pr.); tek 110 m zapreke: Grgič (Pr.), Svetek (L); rez. Martini (Pr.); met diska: Stepišnik, Jeglič, rez. Dobovšek (vsi I.): tek 1300 m: Krevs, Goršek. rez. Zorga (vsi Pr.): skok v daljino: Martini (Pr.), Stepišnik (I.). rez. Korče (Pr.): štafeta 4X400 m: postava se določi naknadno. — Nedelja, 7. 1 m.: tek 200 m: Kovačič. Cerar Dr (oba Pri: skok ob palici: Gregorka a.). G*šneršič (Pr.): rez Sket (Pr.): tek 800 m: Krevs GoHSek. rez. Zorga F. in Aleš (vsi Pr.); tek 400 m
zapreke: Zorga Aleš, Martini (oba Pr.); met kopja: Briinet, Orehek (oba L), rez. Martini (Pr.); štafeta 4X100 m: moštvo se določi naknadno; troskok: Perpar, Korče, rez. Martini (vsi Pr.); tek 10 km: Bručan, Sporn, rez. Osterman (vsi L); met kladiva: Stepišnik, Zupan, rez. Jeglič (vsi I.); balkanska štafeta 800X400X 200X100 m: moštvo se določi naknadno. Vsi določeni atleti in rezerve, ki stanujejo v Ljubljani, morajo opraviti strogo obvezno ta teden tri treninge, in sicer atleti Ilirije na starem ili" rijanskem igrišču, kjer bodo treningi dnevno od 17.30 naprej, atleti Primorja pa na igrišču Primorja vsak dan od 16. ure dalje. Opozarjajo se vsi, da je obisk treninga in točnost strogo obvezna. Določeni atleti in rezerve, ki bivajo izven Ljubljen, morajo tudi opraviti tri treninge, in sicer po navodilih, ki j-ih imajo za trening od svojih trenerjev. — Predsednik.
TSK Slovan. Boks. Opozarja se vse one, ki se interesirajo za boks, da se vrše treningi vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure v telovadnici na Ledini. Prosi se že prijavljene atlete, da se jih sigurno udeležujejo. Brezpogojno pa se morajo udeležiti treninga v ponedeljek 1. oktobra vsi naslednji atleti: Ficek, Luce, Zupan, Pav-lič I., Velkavrh. Stojan I., Marjan, žane, Biško, Stegu, Kramar, Cvirn, Ilovar, Ap-lenc, Steinberger, Učak, Jože, Gene, Pav-lič n., Stojan n., Soklič. Po treningu razgovor o nadaljnjih treningih za časa odsotnosti trenerja. Do nadaljnjega vodi Hel-ler Ivan. Dostop v telovadnico imajo samo oni, ki trenirajo ter se zato prepoveduje prihajanje v telovadnico v svrho gledanja. Ker moramo 1. oktobra plačati najemnino za telovadnico, naj vsakdo prinese po 6 dinarjev.
Ljubljanski harmonikarji se zbirajo
Tako, zdaj je pa res že zadnji čas, da vpišete svoje malčke v glasbeni tečaj, kjer se bodo naučili igrati na harmoniko ali orglice. Poleg sviranja se bodo seveda tudi igraje naučili glasbene teorije. Tečaj se je prvič vršil lani in je žel izredne uspehe, mladina je nastopila na raznih prireditvah, kjer je žela burno odobravanje in je morala več točk ponavljati. Potem so nastopili tudi v radiu. Tisti, ki so lani bili v tečaju, bodo letos seveda še večkrat nastopili in se silno izpopolnili v igranju kakor v teoriji. Velja omeniti, da se je v tečaj vpisal tudi letošnji mladi zmagovalec na jesenski harmonikarski tekmi v Ljubljani Pavle Kosec. Seveda se bo letos vršil tudi poseben tečaj za odrasle, ki že v kratkem času pouka dobro obvladajo harmoniko in se lahko uveljavijo v vsakem orkestru ali pa sami v sleherni družbi. Nadalje bo tudi letos tečaj za vežbanje posluha. Lanski rezultati so bili presenetljivi. Otroci, ki sploh niso imeli posluha, so po temeljiti vzgoji lahko nastopali kot pevci v skupnem zboru s harmonikarji in orgličarji. Sestanek vseh interesentov bo v torek 2. oktobra zvečer ob 20. na Blei-weisovi cesti 21. v svrho natačnega razgovora o učnih urah in vsem drugem. Vsi dobri nasveti se bodo upoštevali.
ZKD opozarja občinstvo, da predvaja tudi danes svoj velefilm »Do-vedi jih žive«. Da lažje pridejo vsi na vrsto, se je ZKD odločila danes dati dve predstavi in sicer ob 14.30 ter ob 18. uri FIlm je vzbudil v Ljubljani veliko pozor-nost. Vse dosedanje predstave so bile raz* nrodane in mnoeo liudi je moralo oditi, kea niso dobili mesta. Oskrbite si torej vstop* niče za obe predstavi v predprodajl.
ZLATA JESENSKA NEDELJA
Zadnja, ampak krasna — Mnogo izletnikov, malo dogodkov
Ljubljana, 30. septembra.
Dobili »mo teden dni najlepšega vremena, kakor ga tako prijetnega, solnčnega in mirnega že silno dolgo nismo imeli, zlasti pa. ga nismo vajeni jeseni.
Se lepše m prijetnejše se je veseliti takega vremena, ako pomislimo, da nikakor ni vsa Evropa deležna enake blagodatL Nasprotno, večina Evrope ima slabše vreme. Zlasti je grdo v severni polovici naše-• ga kontinenta. Tamkaj gospodujejo atlantske depresije, zato je oblačno in deževno tej- viharno, skratka, prav neprijetno. Ocean pošilja depresije eno za drugo, a vse imajo svojo pot uravnano daleč na severu, tako da potuje njihovo središče čez srednjo ali celo severno Skandinavijo na Finsko m potem dalje, njihov vpliv pa sega čez Baltiško morje še v osrednjo Evropo ali pa celo še dlje. Še prejšnjo nedeljo je bilo zelo opasno; ciklonski vpliv je segal še v Francijo in čez Nemčijo še tja v Alpe, kjer je povsod deževalo, ko smo se mi greli v najiepšem solncu. Na srečo pa se jc depresija brž oddaljila in z njo tudi slabo vreme. Na novo se nam je — naslednja — depresija približala v torek in zopet je deževno vreme seglo prav do Alp, ali tudi to pot smo ostali očuvani; ciklon se je moral v naslednjih dneh oddaljiti, ne da bi nas dosegel njegov nezaželjeni vpliv. Tudi še v natilednjih dneh je valovel južni obrobni pes depresijskega območja v naši bližini, aH vendarle samo — v bližani. Severna polovica Evrope pa toži ves teden nad neprijetnostmi deževnega jesenskega vremena.
Nas čuva že ves teden mogočen anticiklon. Oni ozki pas višjega zračnega tlaka, ki je ob zaključku prejšnjega tedna zvezal ruski anticiklon z azorskim, se je mogel v začetku tedna polagoma okrepiti, sredi tedne pa se je še bolj ojačil ter se raz-nastel v prav širok samostojen anticiklon, &š se je postavil s svojim središčem ravno nad podunavsko Evropo. V drugi polovici •tedna so bili tedaj naši kraji ravno v osrednjem anticiklonskem območju, zato ni čuda, da smo bili deležni tako izredno stanovitnega lepega vremena. Kalkor je za centru m anticiklona tipično, ni bilo nikakega vetra, skoro nič oblakov ali celo povsem ibrezoblačno in solnce je sijalo neutrudno.
Visok zračni tlak obvladuje tudi vso južno Evropo: tudi tamkaj so najlepši dnevi wi seveda še prav pošteno vroče. Severna <rn južna polovica Evrope sta imeli tedaj ves teden povsem različno vreme.
Nedelja jesenskih izletov
Današnja nedelja je spet ostala zvesta jseriji lepih dni. že zgodaj dopoldne so se dvignile meglice in prijazno solnce je zadeto s sinjega neba prigrevati v veselje vseh tistih trum, ki so se namenile uživati krasno popoldne v svobodni naravi. Ljubljanska okolica je zlasti letos polna cajpestrejših barv. Meščani uživajo na sprehodih čez travnike in skozi loge. Ob nedeljskih jutrih mnoge družine krenejo proti Rožniku ali zlasti še čez Goilovec proti Orljemu. Kostanj je dozorel, v okoliških g-ostilnah pa so spet na programu krvavice, pečen ice in marsikod imajo tudi že prvi mošt... Kar pa je pogumnejših »zamorcev«, še vedno uživajo pri kopanju, solnčenju in čolnarjenju na Ljubljanici ali Savi. Zelo lepo je bilo obiskano tudi kopališče »Ilirije«.
Razen neposredne okolice so bHl danes silno številno obiskani tudi višji hribi. Vi-poki datum ni mogel motiti dobrega razpoloženja. V mestu samem se ves dan ni primerilo prav nič posebnega. Policija je Imela mir, reševalna postaja enako.
Naval na kino
ilzredno srečne žetev je v soboto in nedeljo imel kino Matica. Opereta »Viktor in Viktorija« polni dvorano od predstave do pre<lstave. Zlasti velik pa je bil naval danes dopoldne k predstavi kulturnega filma ZKD: »Pripelji jih žive!«. Očetje in matere z otroci, študentje, uradniki, gospe in gospodične, pa še celo stare mamice iz Trnovega in od drugod — vse se je že od 30. ure dalje drenjalo pred dvema blagajnama in ob 11. je bila dvorana kina Matice »atrpana do zadnjega priklopnega sedeža, mnogi pa so tudi stali, že nekaj filmov o ekspedicijah v džunglq in prerijo smo vide-£ v Ljubljani, ali ta film je svojstven po Okrasnem podajanju posameznih prizorov iz življenja živalstva v malajskem pragoz-dovju. Sloviti lovec na divje živali, Frank
Buck, čigar zanimive opise smo čitall v reviji »življenje ln svete, se nam tu pred. stavlja kot izkušen zasledovalec in dobav-ljač živih zverin. Gledalci strmč in se čudijo, kako je bilo mogoče ujeti na filmski trak posamezne napete prizore: sprehajanje črnega panterja, borbo pitoma in krokodila, siloviti dvoboj tigra tn bivola, potem pa še borbo tigra in orjaške kače. Zares film, ki zadovoljuje staro in mlado, o čemer je v ostalem sam naval k predstavam najzgovornejši dokaz.
Premiera v drami
V dramskem gledališču je bila v soboto zvečer svečana otvoritev nove sezone. Kakor pri premieri v operi, se je tudi v drami malce pokazalo pomanjkanje gotovine proti zadnjemu: Gledališče je bilo sicer dobro zasedeno, vendar ne nabito polno, kakor je bilo pričakovati. Da bi dvignil slavnostno razpoloženje, je operni orkester zaigral posebno uverturo. Ta introitus je za celih 20 minut zavlekel predstavo, ki je potem trajala zvrhane štiri ure. Gledalci so zapustili dramsko gledališče šele četrt ure po polnoči. Vsekakor: »Orlič« je lepa in zantmiva stvaritev. Odobravanja je bilo obilo in igralec naslovne vloge je dobil mnogo cvetja, ki si ga je tudi zaslužil. Po-
drobno poročilo prepuščamo našemu gleda, liškemu recenzentu.
Ogromni roji komarjev
Na večer okrog 18. so opazili prebivalci zapadnega dela mesta okrog splošne bolnice, Leonišča in nad strugo Ljubljanice ogromne roje komarjev. Na prvo oko je izgledalo, kakor bi se valili oblaki dima iznad kakega pogorišča. Gosti oblaki pa so švigali v zrak, se razširili in se spet združili. Ta svoj ženitovanjaki ples so komarji plesali ves večer. Takih, v steber do 15 m združenih »ohcetl« so ljudje opazili okrog petdeset. Švigali bo visoko v zrak ln se spuščati k tlom, da je bilo zanimivo opazovati njihovo igro.
Vremenski preroki sklepajo ls takih pojavov, da bo lepo vreme Se dalje trajalo, ljudje v bližini Ljubljanice pa komarjem nič kaj ne zaupajo in so hiteli zapirat okna stanovanj, da jim ti mali vsiljivci ne bi vdrli noter.
Stara reč pa je, da se komarji ne zbirajo na višinskih krajih, tudi tam ne, kjer je preveč suše. Prav radi imajo stoječe vode in luže, posebno tiste, ki že nekoliko smrde. Torej so v n«" primeru ti roječi komarji pravi sladokusci, ko so si za svoje ženitovanjske »orgije« izbrali našo slavno reko.
Obupno dejanje sina edinca
Ob cesti proti štoram se je ustrelil 23letni zobotehnik
Celje, 30. septembra.
Po Celja in okolici se je dopoldne naglo raznesla vest, da so našli okrog 9. ure zjutraj na travniku g. Goriška na Teharju pri Celju, ob cesti, ki vodi s Teharja v Štore, truplo 23-letnega zobotehnika Cvetka Kovača iz Celja, edinega sina trafikantke ge. Kovačeve v Celju. Kovač si je ponoči s stre- | lom naravnost v srce končal mlado
življenje.
Mladenič je bil v soboto zvečer 5e
prav dobre volje in je ponoči spremil nekega znanca v Štore. Kaj je gnalo splošno priljubljenega in simpatičnega fanta v prerano smrt, še ni znano. Truplo so pripeljali v celjsko mrtvašnico. S tugujočo materjo, ki je na tako tragičen način izgubila svojega edinca, sočustvuje vse mesto.
Protestni shod narodnega delavstva v Mariboru
Proti osnutku zakona o minimalnih mezdah
Maribor, 30. septembra.
2e v zgodnjšh dopoldanskih urah je vladalo na mariborskih ulicah silno živahno, tako rekoč velemestno življenje. Glede na kimetijsiko razstavo in s tem združeno vozno olajšavo so pripeljali močno ojačeni vlaki veliko občinstva, zlasti iz Dravske doline, Prekmurja in Dravskega polja. Danes je zabeležila
kmetijska razstava, bi je krasno urejena v unionski dvorani in na verandi, prav lep obisk, m vlada na razstavišču ves dan veliko vrvenie. Posebno velika gneča je bila dopoldne, ko je obiskalo razstavo zunanje občinstvo, zlasti kmetje iz bližnje im daljne okolice.
V mestu je bilo tudi več zabavnih prireditev, tako je bilo zlasti na periferiji in v okoliških občinah več trgatvenih veselic. V mestu pa je biil dopoldne v mestnem parku promenadni koncert godbe »Zarje«, kateremu je prisostvovalo izredno mnogo občinstva.
Dopoldne ob 10. je bil v mali dvorani Narodnega doma
protestni shod, ki ga je sklicala Narodno-strokovna zveza v Mariboru. Na protestnem shodu je nacionalno delavstvo protestiralo proti predloženemu osnutku zakona o minimalnih me-zdah, ki ga je izdelal tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Da se nacionalno delavstvo dobro zaveda, kaj bi pomenilo tako sprejetje zakona o minimalnih mezdah, je najlepše pričala do zadnjega kotička zasedena mala dvorana Narodnega doma. Nacionalno delavstvo je pršlo, da izreče svoje odklonilno stališče proti takemu načrtu zakona, ki ne bi
bil v dobro delavstva, temveč bi sn odvzel vse to, kar ima.
Zborovanie je otvoril dofcgrotettri predsednik mariborske podružnic© Narodnost rok ovne zveze e. Tone Baje. Navzočim je pojasnil pomen današnjega sfooda, ki naj bo
en sam lasen protest
proti načrta zakona o minimalnih mezdah. Prav jasno je pokazal na vse posledice, ki bi nastopile v primera sprejema tega osnutka.
Osnutek zakona predvideva tudi, da bi
se žensko delo plačevalo nižje od moškega. S tem bi nastala nečedna konkurenca med moškimi in ženskami, pri kateri bi vlekli največ dobička industriici. Govornik je na drugi strani izrazil veliko začudenje. kako je mogel avtor načrta kot marksist pogaziti osnovna načela marksistične ideologije: enakopravnost moškega in ženske. Svoj govor ie zaključil z odločno zahtevo, naj bi pri sestavljanju takih načrtov, ki so življenjske važnosti, odločevalo
delavstvo samo po svojih zastopnikih hi
delavskih zbornicah.
Pozval ie delavce, naj ta načrt odločno odklonijo in zahtevajo novega, ki bo slonel na življenjski zahtevi eksistenčnega minima. Delavstvo pa naj gre v svojih zahtevah še naprej in naj zahteva poleg zakona o minimalnih mezdah še zakon o obveznem starostnem zavarovanj«. Ko bo delavec dosegel vse to, bo imela od tega največje koristi država.
Za temperamentna izvajanja je že! g. Baje viharno odobravanje. Nato je povzel besedo podpredsednik Narodno-strokovne
zveze g. TnmpeJ. V stvarnem govora ie
ostro ob9odil delovanje delavskih zastopnikov po delavskih zbornicah, ki skušajo na razne načine iz;gravatl interese delavstva- Pozval je vse ženske, naj propagirajo borbo proti osnutku. Glede na nameravani osnutek o plačah pa je g. Tumpei predložil svoj
osnutek življenjskega minima.
Po tem bi moral biti minimum za delavca s štiričlansko družino najmanj 2000 D n mesečno, in 5e si deJavec ne bi mogel privoščiti kake kulturne potrebe. Po današnji statistiki pa zasluži družinski oče povprečno 500 Din mesečno. Na koncu je govornik obsodil tudi postopanje organizacije delegatov Narodno-strokovne zveze
| r LJubljani, ki so glasovale za načrt zakona in so obenem z onimi, ki so izdelali ta osnutek, pozabile osnovne, pravice, ki naj jih ima ženska v sedanjem težkem življenju.
Slednjič Je bila prečitana resolucija, ki zahteva za enako opravljeno delo enako plačo, ne glede na spol. V debati o resoluciji se je oglasilo več delavcev. Pred glasovanjem je govoril še g. Drago Vojska, opozarjajoč delavstvo, da je bil osnutek zakona o minimalni mezdah izdelan bolj na tihem. Čeprav je bila pogažena ideologija marksistov, pa rdeče strokovne organ zacije molče. Pri glasovanju je bila resolucija soglasno sprejeta in shod je bil v redu zaključen.
Velik praznik dela
kranjskih obrtnikov
Ob Številni udeležbi zastopnikov in gostov je bila včeraj dopoldne svečano otvorjena II. obrtna razstava
Kranj, 30. septembra.
Intenzivnemu delu m pripravam, ki so trajale vse do zadnjih minut, je danes dopoldne ik^-h* ze'«o giotsra otvoritev 2. obrtne razstave v Majdičevem mlinu v Kranju. Otvoritev »e je letos vrnila pred vhodom v poslopje in je privabila poleg zastopnikov oblastev in raznih odličnikov številno mncžico. ki je z zanimanjem sledila slovesnemu trenutku, ko je pokr-ivitelj razstave vladni svetnik, sreski načehrk or. Fran Ogrin jo proglasil za otvorjeno. Krasni jesenski prazn;k v naravi je tudi za obrtniški stan Kranja in okolice, zlasti za obrtnike m razstavljalce, pomenil solnčen dan napredka in uspehov v razvoju njihovega dela.
Ko je godba kranjskega glasbenega društva odigrala nekaj komadov, je stopil na vzvišeni prostor g. Josip Biten c, predsednik skupnega združenja obrtnikov v Kranju, in pozdravil vse navzoče, zlasti pa še pokrovitelja dr. Ogrina, predsednika kranjske občine Pirca, izrekel pa je zahvalo tudi tvrdki Majdič, ki je odstopila svoje prostore. Toplo je pozdravil nadalje sodnega svetnika g. Gregorca, gimnazijskega ravnatelja dr. Dolarja, orožniškega komandirja Cvetkoviča in še celo vrsto kranjskih funkcionarjev ter predstavnikov gospodarskega življenja iz Ljubljane in Gorenjske. Zlasti je tudi izrekel zahvalo zastopnikom tiska.
Nato je župan Ciril Pire v lepem pro-gramatičnem govoru orisal pomen razstave.
| ki jo je primerjal s prvo lansko in ugotovil velik napredek in uspeh druge. Izrekel je čestitke pripravljalnemu odboru in vsem razstavljalcem. obenem je pa zagotovil pomoč in podporo občine obrtniškemu stanu.
G. Josip R e b e k, podpredsednik Zbornice za TOI iz Ljubljane, je navajal, da je temelj dobrega narodnega gospodarstva krepak obrtniški stan. Čestital je obrtnikom in razstavljalcem, poudarjajoč, da je kranjska obrtniška razstava lani dala pobudo za mnoge druge obrtniške razstave v dravski banovini.
Dalje sta zelo toplo in vzpodbujajoče govorila znana obrtniška organizatorja gg. Iglič in Pičman iz Ljubljane, nato pa je sreski načelnik dr. Ogrin kot pokrovitelj razstave čestital pripravljalnemu odboru in razstavljalcem v imenu g. bana, ki ga zastopa. Pohvalil je trud in velike stroške razstavljalcev, katere so imeli z aranžmajem V lepem govoru se je spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Godba je zaigrala državno himno. Nato je sreski načelnik prečital baš doSlo brzojavko ministra za socialno politiko dr. Novaka in proglasil razstavo za otvorjeno.
Vsi odlični gostje so si ogledali razstavo fn takoj se jim je priključila množica radovednega občinstva. Na razstavi je ves dan vladalo živahno vrvenje.
Po ogledu razstave jc bilo opoldne skupno kosilo zastopnikov in gostov na vrtu hotela »Stara pošta«, kjer je bilo izrečenih več pozdravnih napitnic in govorov.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 1.: zaprto. Torek, 2.: Orlič. A.
Sreda, 3.: Migo — delrfe z Montpamasa.
Premiera. Izven. Četrtek, 4.: Gugalnica. Red Četrtek. Petek, 5.: zaprto.
Zgodovinska drama vojvode Reichstadt-skega, ki se na našem odru vprizaTja pod naslovom »Orlič«, se ponovi v torek dne 2. t m. za red A. Delo. ki je v resnici mo-numentalno in se igra pri nas z vso dovršenostjo, mora zanimati našo gledališko publiko, pa tudi najširše sloje prebivalstva, saj nam odkriva kos jako zanimive in pestre zgodovine. Prva repriza je za red A.
Migo — dekle z Montparnasa, novo francosko delo našega dramskega repertoarja, je istega pisatelja, ki je napisal »Življenje ie lepo«, ki je imelo na našem odru tako lep uspeh. Francoski pisatelj Achard nam slika življenje malega pariškega dekleta, plesalke v znamenitem zabavišču Folies Bergeres, ki jo predstavlja na našem odru ga Vida Juvanova. Poleg nje igrajo pomembne vloge še štiri njene tovarišice, plesalke istega zabavišča. Delo pripravlja višji režiser prof. Osip Sest Premiera bo v sredo 3. t m. izven abonmaja.
Opera.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 1.: zaprto. Torek, 2.: zaprto. Sreda, 3.: Hovanščina. Red Sreda.
Četrtek, 4.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih
patron. B. Petek, 5.: zaprto.
*
Prva abonentska operna predstava nove sezone bo ponovitev velike ruske opere »Hovanščina« v sredo dne 3. t m. za stalni abonma Sreda. Izvrstno naštudirano in zasedeno delo je napravilo na premieri v resnici globok vtis. Tako posamezne vloge kakor tudi celota, predvsem velike ansambel-ske scene, so podane z veliko dovršenostjo. »Hovanščina« je predstava, ki močno re-prezentira slovensko opero. Vodstvo predstave je v rokah ravnatelja Poliča kot dirigenta in g. Cirila Debevca kot režiserja.
Simpatična opereta *Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« se zaradi svojega posrečenega dejanja in lepe lahko umljive glasbe sama kar najbolj priporoča. Prihodnja predstava bo v četrtek 4. t m. za B.
V soboto 6. t. m. nastopi prvič v letošnji sezoni nova članica našega gledališča gdčna Zvonimira Župevec v vlogi Gilde v Verdijevi operi »Rigoletto«. Sobotna vprizoritev je izven abonmaja po znižanih opernih cenah od 30 Din navzdol.
Našim naročnikom
Za naročnike, ki jim je za ponedelj-sko izdajo potekla naročnina, smo današnji številki priložili položnice. Naprošajo se, da jo vplačajo za zadnje četrtletje ali vsaj za mesec oktober že v prvih dneh v meseca. Kdor bi imel še kak zaostanek, naj blagovoli poravnati hkrati tudi tega.
Uprava »Jutra«.
Cvetko Goltzr:
Prijatelji
Zidanica je stala na pobočju zelenega hriba, vsa osenčena z vinsko trto, ki se je vila ob stenah in po drevju okoli nje. O lepih popoldnevih, ko je sonce gorelo po goricah, po širokih listih in debelih grozdih, se je prijetno počivalo v hladnem zatišju ped veliko brajdo, ki je ibila ovita okoli vrtne lope.
Vse popoldne so že sedeli tam trije prijatelji, dva je bil povabil veseli gospodar na trgatev, a sam je bil tretji. Črno in zlato grozdje se je bleščalo pred njimi na krožnikih, vmes so se svetile rdeče, žametne breskve in rumene hruške. Seveda je bilo to samo za okrasek e snežnim prtom pogrnjene mize. Tik pred njimi je stala buča žlahtnega starega vina, ki se je kakor olje tiho in mirno prelivalo v kozarce in vabljivo dišalo.
»V resnici, Mat ja žet, povej nam, kako je bilo prav za prav s tvojo Tončko? Zmeraj sem pričakoval tvojega vabila na stavbo.«
Gostitelj, okrogel, živahen fant štiridesetih let, ki je imel dolge, pšenično rumene brke, se je pričakovaje ozrl na svojega prijatelja,
»Ha-ha, o tem pa ne boš dosti zvedel,« se je oglasil tretji v družba. Bil je to vitek dolg mož z rjavimi, nazaj počesanimi lasmi.
»Misliš, da moram vse tebi prinesti na nos kakor stara baba,« se je nejevoljno obregnil Matjažek. Bil je srednje velik
možak s kratko pristriženo brado in zelo modrimi očmi.
»Pa pijmo, mogoče se nam razveže jezik! Dolgo že nismo bili vsi trije skupaj!«
Gostitelj je natočil kozarec in trčil.
»Najprej s teboj Matjažek, ki se najbolj redko vidiva. Zdaj si na Hrvatskem, ne? Kaj si že nadzornik ali ravnatelj?«
»Kajpada, saj je vsak sam svoj ravnatelj! Njega vprašaj, Andreja, kaj je z njim? To se pravi, koliko je zaslužil pri zadnjih polomih.«
» Matjažek, nikar ne govori o polomih! Tako ga ni nihče polomil kakor ti, saj veš kje!«
»Seve, ti si advokat; kjer ga drugi polomijo, ti žanješ!«
»In ti nadzoruješ, da gre polomija lepše od rok! Posebno pri ženskah!«
»Glej jih, petelina, kar v lase si bosta skočila! Ali smo se zato zbrali? Pijmo ga! Poleg navade stare — Andrej, ti poj naprej!«
Dvignili so kozarce in trčili, smehljalo se je vino v kozarcih in kakor zlat smehljaj je pljusnilo čez rob in se zlilo v grla.
»Hej, kučegazda, vina si dobro pridelal, ne ti, temveč tvoji viničarji,« je rekel Andrej.
»Kaj pa še, viničarji! Stari Martin, ki je bil moj sosed, je dejal: Oh, uboga vinska trta, ki rodiš vkljub viničarjem! In to je resnica!«
»Le pusti svoje viničarje, gazda Marko! Da jih ni, bi sedajle ne pili vina!«
Matjažek je počasi in pobožno pokušal vino in dihal močni vinski duh iz kozarca.
»Vesta kaj, fanta, malo prigrizka bi nam tudi ne škodilo. Hej, Rezika, je za-vpil proti bližnji zidanici, »prinesti nam, kar si pripravila!«
»To me pa res zanima, kaj bomo videli! Ti imaš po navadi lepe Rezike za gospodinje!«
»No, no, advokat Andrej, tudi ti rajši piješ iz lepega kozarca kakor iz grdega. Saj sem videl tvoje gospodične strojepiske, presneto jih znaš izbirati in dirigirati!«
Gospodinja Rezika je prinesla narezek na mizo. Bila je res bistra in snažna viničarka, ki se je zapeljivo in sramežljivo vrtila okoli treh starih fantov. Kazala je kakor biser bele zobe, ki so se skoraj prosojno svetili med rdečimi ustnicami.
»Ta pa ta, gazda Marko že kaj iztak-ne, če ga le spak ne moti, ha ha,« se je smejal advokat.
»Oho, kam bi zapisal to,« je zavpil Matjažek in brž zagrabil dekleta okoli pasu.
»Torej, prijatelja, zdaj pa na delo veselo, kar brž nože v roke, da onda opet kucnemo! Ha-ha, tudi jaz znam po hrvatski, ne samo ti, Matjažek, ki si šumar in nadzoruješ neresce po hrastovih šu-mah?«
Gostitelj je iznova nalival kozarce, njegov rdeči obraz se je veselo smejal in dolgi brki so se mu tresli.
»Ali vi ste Rezika, lena Rezika iz go-
ric,« se je prilizoval Matjažek in stiskal dekle. Takoj .je imel prste pod njeno bradico in je prebiral modre jagode, pripete okoli njenega vratu.
»Glej ga, hrvatskega medveda, kako je nežen in sladak,« kdo bi mislil, da je ravnokar ušel iz slavonskih host!«
Advokat je vzdignil kozarec, da bi tr-čiL
»Ne bom! Si mislil, da me boš odtrgal od Rezike, pa se ne dam!«
»Oh, gospod, kako imate vi sitne roke,« se je na videz nejevoljna branila mlada viničarka.
»Pijmo, bratca, zdaj je prilika, da se pije! Kaj boš, stari jarac, z mlado deklino! Ona ima že svoje Čehe!«
»Prav imaš kučegazda Marko! Kdor pije tvoje vino, še nima pravice, da bi si stregel tudi s tvojim dekletom, ha-ha, ali ni tako?«
»Le pojdi, Rezika, te bomo že poklicali, kadar bo sila,« jo je potisnil od mize gospodar. Videlo se je, da mu niso všeč prijateljevi dovtipi.
»Ha-ha, ti si ljubosumen? Oho, stari dečko, od kdaj pa to?«
»Le miruj, advokat! Kaj pa pomeni tisti divan v tvoji pisarni?«
»Joj, vinogradnik, s teboj bi pravdo izgubil! Zato se rajši ravnam po tvojih besedah! Zvrnimo ga, na zdravje vseh!«
»Pa naj bo! Da bomo veseli in podjetni, — zvečer pojdemo gledat, kje so vile teh goric!«
»To bi se jih prestrašili, če bi jih videli v njihovih domovih! To so po navadi sirove dekline, ki imajo na sebi kaj malo vilinskega.«
»Se že najdejo tudi lepe Rezike
Kaj bi jo tajil Matija, ali se res bojiš zanjo?«
Se bolj rdeč je bil gostitelj in je v zadregi spet natakal vino.
»Pa je le res! Ko se ti napije takole dekle, je hujša kakor vsak fant. Kolne in kvanta, nemarna in pobalinska, da bi sam hudič bežal od nje!«
»Zato so pa izjeme toliko lepše in slajše! Vseeno bi rad še doživel ne samo jaz, tudi vidva, da bi vaju objelo vinsko, živahno dekle.«
»Ej, prijatelj šumar, kako ti zna peti! Kaj, doli pod hrasti se objemaš z medvedkami!«
»Seveda je po zofah prijetnejše, aH ne doktor?«
»Po vino moram, pijta, da se ne zgri-zeta!«
»Matija, pripelji svojo viničarko s seboj, potlej se ne bomo grizli,« je dejal šumar, ki je že nekoliko svetlo gledal in mu je rahla rdečica pobarvala rjava, kosmata lica.
»Zdaj le po trpita m si še kaj povejta o svojih ljubezenskih doživljajih! Saj vem, da jih imata polne torbe!«
Ko je Marko odšel, je advokat zaupno omenil:
»Gotovo se boji zanjo, za svojo golobico! Saj je res čedna, ampak tudi nevarna! Le malo imej z njo, pa boš plačeval; kak mladi viničar pa se ti bo smejal. Jaz poznam te ljudi iz pisarne!«
»Seveda, kdor je neumen! Advokatje pa menda niso! Jaz bi se vseeno rad malo pošalil z njo!«
»Poskusi! To bo gledal Marko!«
»Dolgo ga ni! Gotovo se je izgubil k Reziki!«
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Iz ženevske politike
Vera v Ameriki
Dr Jesse H- Holmes. profesor modroslovja »a vseučilišču Columbia v Newyorku, ki ^ največji in na.islovitejši visoki zavod v Ameriki, je nedavno priobčil razpravo o predmetu >Vera v našem času«, v kateri se je povzpel do na^lednj-ih izvajanj: »Največja nemarnost za našo vero je v dejstva, da izražamo svoja verska čustvovanja še vedno z besedami 'pasti rek ega ljudstva, živečega pred dvema, tremi tisoči let Tako n. pr. je psalm »Gospod je moj pastir« petje kmečkih ljudi, ki ne more pridobiti meščanov, ker zahteva poljedelsko znanje. Ce hočemo zopet napolniti cerkve in jim s tem tudi zagotoviti materialno osnovo, potem bi za ljudi današnjih časov ta psalm z vsem spoštovanjem nemara tako-le oblikovali:
Gospod je sončna svetloba moji sobi, ki mi nosi zdravje ultravioletnih žarkov;
Gospod je mojega avta prva pot. ki mi pomaga vzpeti se na najstrmejši klanec;
Gospod je moj antiseptikum, ki me prenese brez nevarnosti čez čase nevarnih epidemij :
Gospod je moj dinamo. ki zopet okrepča
moje v boju življenja obrabljene baterije •. *
Poslednji letopis Statističnega urada v Wa-shmgtonu beleži 236 samostojnih verskih občestev v Zedinjenih državah. Med njimi jih je nekai. ki seveda tvorijo le plašč za dobre poslovne zasebne pod jetnike. Za take verske ločine delajo reklamo s tako vnemo, kakor kak tvorničar. n- pr. za svojo novo zobno pasto ali sredstvo 7.oper kurja očesa. Z najnever-ijetnejšiimi in najbolj nevrednimi sredstvi skušajo obrniti pozornost javnosti na novo versko specialiteto. Pridobitev množic, vseeno za kakšno ceno. to je prvi in edini namen pri njihovi stvari. Evo nekoliko primerov!
Ni še posebno dolgo, ko je v državi Ken-tucki nastala nova »cerkev«, ki ima že v več krafih svoje srenje. Vsako nedeljo zjutraj so pred poslopjem, v katerem se zbirajo, pojavi skupina mož, ki kažejo razgaljen zgornji del telesa in se dajo občudovati od množice. Zakaj koža teh mož je kar pokrita e tetoviranjem, ki predstavlja slike iz biblijske zgodovine in je pomembno obrabljeno z neštetimi duhovnimi reki. Med pridigo potem govornik navzoče poziva, da naj si dajo na podoben način okrasiti svoje telo kot znak priznavanja k novi verski občini in jim hkratu poda celo vrsto primernih črtežev, da si jih ogledajo in izberejo.
George M. Stockdaie, župnik metodistovsko episkopaJne cerkve sv. Jakoba ije nedavno v Newyorku priredil petdnevni zračni cirkjs, da bi nabral denarja za popravo božje hiše.
Na letališču se je vzdignilo na tucate letal v zrak, ki so kazala umetne polete in razne akrobacije. Župnik sam se je dal vzdigniti tisoč metrov visoko, viseč na lestvi in vrvi, pri tem pa je imel e pomočjo radija pridigo svojim poslušalcem. Mežnar pa je delal stoje na rokah na krilih letečega letala- Glavna privlačna točka pa je bilo osem mladih, zalih deklet iz cerkvenega zbora, ki ©o se bile ponudile, da skočijo v višini 2000 metrov e padali iz letala in so pri padanju razvile velike zastave s sliko oatrona njihove cerkve!
»Tudi pridiga je lahko smešna in šaljiva,« je trdil župnik W. A. Frazer iz Plymoutha v državi Wieconsin. Za vsako nedeljo razdeli po svoji fari več tisoč letakov, na katerih obljublja nagrado deset dolarjev vsakemu tistemu, ki se med pridigo v cerkvi ne bo smejal! Malo skromnejši je njegov stanovski tovariš v Selavicku, država Kansas, ki obljublja samo pet dolarjev tistemu, ki more med njegovo pridigo zaspati v cerkvi. Da kažejo razne ameriške cerkve pred službo božjo filmske predstave, zlasti veseloigre, je že več let nekai navadnega. Da pa župnik M. Slater v Denverju, država Colorado. celo kabaretnega umetnika nastavi, ki pripoveduje zbrani srenji najnovejše anekdote, bo vsekakor pač višek na tem polju.
Tudi z dobavi jan jem raznih reči niso v ameriških božjih hramih kar nič skoparski. Tako je župniku v Bradfordu. država Maine, šinila še nekoliko razumljiva misel v glavo, da razdeli v mrzlem letnem času vsem pri-šlecem pri vhodu v cerkev zavojček bonbonov zoper kašelj. Župnik v Newportu, drž. Maryland. pa je šel že velik korak naprej-Ker je marsikateri vernik morebiti hud kadilec, ki le nerad pogreša svoje ljubo zelišče med službo božjo, ni samo dovolil kaditi v cerkvi, ampak da moškim vernikom kar po pet cigaret brezplačno. Vžigalice in pepelniki so na kloneh v zadostni množini. Župnik cerkve sv. Štefana v Whetingu, drž. Virginia, po imenu Elias J- Knoch, ki je po očetu podedoval zraven cerkve ležečo krčmo, dovoljj-je celo med pridigo, da prinesejo toča ji pobožnim vernikom pijačo vsake vrste, seveda eamo za gotov denar.
Pa tudi kar naravnost, neprikrito stavijo cerkev v službo kupčije. Taiko ima župnik v Birminghamu. drž. Pensylvania, vsako nedeljo prižnico pokrito ne z belim platnom nego z reklamnim plakatom in na koncu svoje pridige nikoli ne pozabi z nekolikimi primernimi besedami obrniti pozornost vernikov na roko, ki jo tisti plakat hvali in oznanja, pa naj si bodo brivske klinje ali najboliša vrsta žganja. Njemu je podoben
drjg župnik, ki v svojih pridigah vedno omenja, da ima svoj močni lepi glas pripisati edino neki vodi za grgranje; zopet drug župnik pa, ki ima zelo lepe lase, hvali neko znano sredstvo za rast las.
Da prirejajo v ameriških cerkvah tndi raznovrstna. za nas čudna tekmovanja, ni prav za prav nič čudnega. Nek župnik v Los An-geles j ije svoje farane s tem zadivil, da je pridigal 24 ur brez prenehanja. V neki cerkvi v San Franciscu imajo navado, da nek gotovi dan v letu preberejo hkratu ves novi testament, pri čemer se seve menjavajo srenj-ski člani, ki imajo dobra pljuča. Ampak, da so v mestni cerkvi v Portlandu, drž. Oregon, izvolili kraljico-lepotieo med navzočimi ženskami, pri čemer je gospod župnik lastnoročno z merilom in šestilom uradoval. da je ugotovil klasične mere kandidatinj, je gotovo tudi m Ameriko nekaj izrednega.
Da znajo biti duhovniki tudi bojeviti, je znano, ampak v Ameriki imajo večkrat prav posebne nazore o tem. Tako se je n. pr. zgodilo, da sta oba duhovnika v Jonesu, drž. Arkansas, sprla in eden, župnik Dale Crow-lex je neko nedeljo vdrl v cerkev svojega nasprotnika in mu z divjim streljanjem motil pridigo. Pridigar Joe Jeffres, ki pa je pozneje postal časnikar, pripoveduje v svojih spominih. da je imel na prižnici vedno pištolo pri roki, da bi brzdal svojo zbrano srenjo, če bi bilo treba.
Patentira n recept za izdelovanje zlata
To ni nobena šala, nego gola resnica, k—-kor kaže angleški paitent št. 306.048, kateri se priporoča vsakomur, kdor hoče izpremeruti železo v čisto zlato. Imetnik tega patenta je Vittorio Volpato, ki podaje sledeče navodilo v ta namen (tukaj močno okrajšano: Vzemi železne ali jeklene opilke in jih podvrži nepretrganemu učinkovanju elektromagneta, ki porablja 75 kilovatov. Potem daj te opilke. ki se morajo še dalje držati v električni struji, v kopel solne kisline, kjr jih pu6ti kakih štirideset dni. Fini pesek oboreva zlato in srebro v kolodialni obliki. Nato se žlahtni kovini brez težav in brez truda odločijo iz železa in peska. Kakor se vidi. ta reč ni kar nič težka ali posebna. Kot rečeno, ie to angleški patent in potem ie vsa reč umljiva, kakor je znamenita ali čudna. Angleški patentni urad namreč v nasprotju s patentnimi uradi drugih držav ugotovi pri patentni prijavi samo novost in se prav nič ne briga, ali ie stvar verietna, res mogoča ali uporabljiva* Tako je n. pr. umliivo, da je v angleških patentnih seznamih najti dokaj primerov, v katerih gre za perpetuum mobile.
Sreddd princ y Atenah
»Kajpada! Ti ga ne poznaš! Kar je lepih viničark, vse so njegove!«
Sonce je že nizko padlo in se .je pogrezalo za rumene oblake. Vrhovi goric so gorko sijali, žareli in se spreminjali v pisanih barvah. Trta nad njima je lahno šumela in črno grozdje je od vseh strani sililo k njima in se ponujalo.
»Bratec Marko, sem dejal, da si utonil v sodu vina,« je rekel šumar, ko se je ta vrnil z zlato bučo.
»Ne v sodu, kaj misliš, Matjažek! Tam bi ga rešila Rezika, ampak pri njej bi ga ne mogel nihče rešiti, če bi se izgubil v njen tihi hram!«
»I, gospoda, ali si še nista polomila zob? Kar natakal bom, mogoče vama da vino nove misli!«
Izpraznili so kozarce in postajali zmeraj zgovornejši. Zdaj je oživel Marko in podražil prijatelja Matjažka:
»Torej, kako ie bilo s tvojo Tončko? Ali si jo res ugrabil iz neke vesele hiše?«
»Ali ne veš, kako je bilo, ha-ha,« se je smejal Andrej.
»Tiho bodi o tem,« je branil šumar.
»Saj ni nič hudega, saj si dobro mislil! Veš, takrat je bil prijatelj Matjažek sentimentalno navdahnjen, gotovo se ga je preveč natovoril. Pa ga je zmotila neka kranjska Tončka, ki je zašla od črede svojega pastirja, dobrega župnika. Tako dolgo sta govorila in se ljubila, da sta bila oba ginjena in zaljubljena. In proti jutru jo je skrivaj odpeljal iz hiše židovske madame!«
»Kaj boš to pravil, ko ni nič, in ko bi tndi kaj bilo! Presneto da grem, predeč sta neslana in tečna!«
»Ne hodi, Matjažek, postoj, Matjažek, prej izpraznimo kupico in si jo spet na-
lijmo!«
»Vidiš ga, da se je razjezil! Šel je!«
Matija je gledal smehljaje se za njim in spet vprašal:
»In potem, kam jo je odpeljal, praviš?«
»Saj to je špas! Nista prišla, samo do Zidanega mosta! Tam mu je pa izginila in zastonj so bili vsi dobri nameni in poskusi našega Matjažka, da bi spravil na pravo pot izgubljeno ovčico. Seveda je šla nazaj k svoji madame!«
»Kdo bi si mislil, da ga včasih tako prime. Saj je drugače čisto normalen, seveda, ženske zmotijo najbolj pametnega moža.«
»Kajpada, še Marka, ali ne? Saj ti je tudi prijetno v goricah pri vilah, ne ne, saj praviš, da jim ni!«
»Saj jih sam poznaš! Le ena je bila, ki sem včasih mislil, da je drugačna. In tista je bila nesrečna. Napila se je, in v pijanosti so jo dobili dečki.«
»In komec?«
»I kaj, v vodo je šla! Ampak zdaj ne hodijo več v vodo, zdaj ni več tiste romantike in so dekleta vsa druga. Kje pa je Matjažek, vraga, da moram za njim!«
Iz goric so odmevali glasni vriski dečkov in nosačev, ki so nosili težke brente grozdja, močno naphanega in mastnega, na široko stiskalnico. Vmes se je slišalo vzklikanje in izzivalen smeh mladih deklet, ki so brale in trgale grozdje. Iz škafov, žehtarjev in raznih posod so vsipale nosačem ali putarjem zrelo grozdje v brente in pri tem so se šalile z mladima fanti in ee med seboj ogovar-
jale, kateri je bolj fini dečko. Izza robov goric med trsom so gledale proti vrtni lopi, kjer je sedel gospodar z advokatom in šumarjem ter deiale vesele dovtipe.
»Glej ga, tistegale s pristriženo brado, prej mi je pomigal, to bi me rad,« je rekla Lizika in se smejala,
»Ha-ha, ali misliš, da mene ne mara,« je pritaknila še bolj vesela Gelika, okroglo in živo dekle.
»Poglej, zdaj je samo eden tam, tisti doktor iz mesta!«
»Ali ima babo?«
»Mislim, da ne, ali pa!«
»Seveda je nima, kako gleda za nami, ha-ha!«
Stiskale so se med listjem, skrivale se pod trs in kukale proti Andreju, ki je ostal sam za mizo. Izpil je kupico in zaklel.
»Kaj le imata, hudiča, da jih ni nazaj! Ali bi šel za njima? Ne grem, ni vredno, rajši bi šel k deklinam, ki trgajo grozdje, pa me poznajo! Vrag jih vzemi!«
Prižgal si je cigareto.
»Ampak zvečer — kdo bo neki spal pri njej? Najbrž Marko, ta strela! Oh, če bi mu jo mogel speljati! Prekleta Rezika, čedna pa je!«
Od zidanice sem sta prihajala gospodar in Matjažek in peljala vsak za eno roko viničarko Reziko, ki se je grohota-la in vila med njima, živahna in razposajena.
»Izpustita me, prekleta deda,« je kričala, da je letelo skozi ušesa in se je navidez branila, a pri tem se je driata obeh kakor klop.
. >~.........

Švedski princ Gustav je te dni s svojo soprogo, princeso L u i z o. obiskal Atene, kjer so ljudske množice vteoka gosta navdušeno pozdravljale
Angleški kralj Jurij V. — založnik
Mimo rfcrbi, ki jih angleškemu kralju povzročajo njegovi indijski in drugi podanika, ee Jurij V. lahko tolaži z zavestjo, da je njegovo založništvo prav procvitajoče podjetje. To vest je doznal svet o priliki civilne pravde, ki ijo ie angleški kralj imel zoper enega svojih podanikov. Toženec se ie namreč pre-drznil natisniti in raizširjati seznam naročnikov londonskega telefonskega imenika. Ker je pa ta reč angleška narodna last, eo pri patentnem uradu vpisali kot avtorja samega kralja Jurija V. Sodišče je priznalo vse pra-
vice kraljevega zaJožnStva in Obsodilo pftagfc*
ratorja na občutno globo pet sto funtov šterlingov. In angleški časniki ugotavljajo x x»-dovoljstvom, <1a je delo iz založbe angleškega kralja best seller, to je kn.tiga, ki se je Mbj-<vee proda-
Nov angleški dominion
V Gibraltarju je vsega skupaj 3890 voliiecm in oni eo tako narodno zavedni, da »daj »-htevaio. da naj ta mali košček na koren španskega polotoka postane dominirm kot ie toliko drugih Vložili so peticijo s SI52 podpisi in prav verjetno je, da bodo dosegli, da postane Gibraltar samostojen »tomrnina.
Voda za krstitev nove princese
Red »Saint Sepulcrec je poklonil soprogi Itafijanskega prestolonaslednika to dragooeno posodo iz srebra z vodo iz Jordana za krst novorojene princese Marije Pie

»Kaj pa imata z menoj, boš šel stran z roko!« je za vpila nad Matjažkom.
»Kar sem z njo, v sredo z njo, he, Rezika, semle sedi, na mojo srčno stran!«
Advokat je hitel potiskati stole vstran tn je odrival mizo, da bi ji napravil prostor.
»Tukajle se počičaj!«
»Rajši k meni sedi, tukajle je prostor, v kotu na klopi,« je rekel Matjažek in jo vlekel k sebi.
»Ha-ha, nikar mi je ne raztrga jta,« se je rezgetal gostitelj Marko in gledal ljubosumno, kako se onadva trgata za dekleta.
»Ha-ha-ha, aH me ne postiš, saj nisem iz cukra,« je vriščala viuičarka.
»Zdaj pa ie vina na mizo,« je zaklical advokat.
»2e grem ponj, tačas pa roke na klop!« Marko se je smehljal in odhajal s praznim litrom.
Pozno ponoči je bila Rezika v svojem majhnem, nizkem hramu z mladim vini-čarjem, ki je ves dan nosil polne brente in je dišal po grozdju in mladem vinu.
»Vsi trije bd me bili radi imeli, pa so bili pijani kakor čep,« je pravila in se stiskala k njemu.
»Zakaj si pa šla k njim, ali nisi mogla poslati Gele,« je godrnjal fant in stisnil pest
»Natolkel te bom!«
»Nikar, Tomažek, saj veš, da sem samo tvoja! Mar mi je za dede!«
Objela ga je okoli pasu in si ga skušala posaditi na kolena, ali on jo je zgrabil za rcfoo, da je zakričala jn ga
» M - » «	***
TaKoj izpnana.
»Ali si mi prinesla vina?«
»Tamle je na oknu pod rešetom poJn vtc! Hanha, gospod je bil pijan, pa ie pustil ključ od kleti v ključavnici. Tistega sem ti natočila, kakor onim trern pijancem.
Bila je vsa razgreta in je veselo pripovedovala, kako so tam v lopi piS, m je eden celo stopil na zimo in prepeval čudne pesmi. Odgrmla je posteljo, vsa nestrpna in trudna.
»Boga zahvali, da si dobila vino, drugače bi bila bita. Saj sem te že do^jo mislil.«
Vzel je vrč z okna, pihnil vanj te ga nagnil na usta. Stal je razkoraoen pred posteljo, golorok ia opečen od sonca.
»Obrni se malo stran, Tomažek, da ležem. Ali ni dobro vino?«
Vprašujoče ga je pogledala in se a* smejala.
»Uh, to dolgo piješ, aH si bil tako fe* jen?«
»Saj nismo dobili vs3 dan poštene pijače. Samo tisto jabolčnioo kislo pij, gospoda pa vino! Potem pa delaj vso noc!<
Rezika je zlezla v posteljo in potegnila rjuho do vratu.
Tomažek, jaz že ležim,« je rekla fe* spano.
»še srajco moram sleči, vsa je mokra od te preklete brozge, ki mi je tekla za vrat. Dekline so mi tako nerodno vsipale grozdje v brento, da se ves cedim.«
Ogrnil si je suknjo in stopil k vratom.
»Zdaj pa grem! Na podu me že čakajo, da preložimo drugokrat, gotovo je bi. Io v košu za osem polovnjakov gmai&t*
Rezika je lahno vadHmUa,
gxs>insm]@] imcg©
Ilirija je dobila dve točki, toda...
v Zagrebu je zmagal Gradjanski in se močno zasidral na tretjem mestu tabele — Obe tekmi sta odločila — avtogola!
Ljubljana, 30. septembra.
Današnja prvenstvena nedelja je bila najbolj važna ra našo (V7) skupino, kajti na sporedu sta bila dva lokalna »derbyja«, in sicer v Ljubljani srečanje med Primor-jem in Ilirijo, v Zagrebu pa med Haškom in Gradjanskim. Razen v V. skupini pa so bila v treh tekmah angažirana še moštva v I. in II. skupini, kjer pa nikjer ni šlo za tako važne odločitve kot v Ljubljani in Zagrebu.
Primorje je na svojih tleh sprejelo Ilirijo, ki ji je po odločnejši in tudi bolj premišljeni igri uspelo spraviti z e.dinim golom dneva — še ta je bil zaključek velike gneče pred črno-belimi vratmi — obe točki. S tem pa ni rečeno, da Ilirija svoje zmage ne bi bila v polni meri zaslužila; za izrodke prehude klubske gorečnosti pa je treba smatrati ne baš redke kombinacije, češ, da so črno"beli dali zmago iz rok — na ljubo Ljubljan in v korist boljšega končnega placementa Ilirje. Borba je bila ogorčena od začetka do konca in nasprotnika sta imela pred seboj vsak svoj cilj: Primorje peto tekmo brez poraza in skoraj sigurno prvo mesto v tabeli, Ilirija pa dragoceni dve točki, ki bi ji odpirali nove
možnosti in vsej optimistične račune.
Drugi del dramatičnega zaključnega boja za prvo in tretje mesto v V. skupini se je istočasno odigral v Zagrebu. Po sreči in lastnem Haškovem golu je Gradjanski rešil obe točki in se tako zaradi boljše razlike golov skoraj popolnoma umaknil nevarnosti, da bi zdrsnil na četrto mesto tabele. Teoretično ima sicer njegovo usodo v rokah Primorje, toda izid, ki bi ga morala za morebitno spremembo vrstnega reda imeti še preostala tekma med tema dvema moštvoma, spada več ali manj v poglavje fantazij. Potrebna bi bila »samo« zmaga s 6:0!
Po današnjem dnevu je torej slika naše tabele vsaj v spodnjem delu precej razčiščena, za vodilno mesto pa bo odločilen izid srečanja med Primorjem in Gradjanskim. Zmaga ali neodločen izid, pa tudi še poraz z enim golom razlike bi zadostoval, da naš ligaš ostane tam, kjer je sedaj, tudi ob zadnji bilanci izločilnega tekmovanja. Slika tablice je zdaj takale: Primorje 5 3 11 Hašk '	6 3
Gradjanski 5 2 Ilirija	6 2
1 0 0
2
3
4
10:7 12:10 5:5 5:10
7 7 4 4
Ilirija : Primorje 1:0 (0:0)
Za domači derby ni treba delati velike reklame. Ljudstva se vseeno zgrne vse črno na igrišče. Tako je bilo tudi danes. Prišlo je okoli 2500 ljudi, ki so najbrže zvedeli nekaj o lepih uspehih naših moštev v Zagrebu ali vsaj o dobro igri. Tako se je tudi tokrat standardno število našega nogometnega občinstva pomnožilo za tisto množico, ki ji je predvsem za lepo igro, za športno borbo, in šele v drugi vrsti jo brigajo točke in kar je z njimi v zvezi.
V glavnem pa so bili vsi razočarani. Na svoj račun niso prišli niti oni, ki pohajajo na igrišče, ker gre za točke, niti oni, ki jim je predvsem do lepe borbe. Še najbolj so ostali razočarani najbolj ognjeviti pristaši črno-belih, ki so naposled ostentativno pozdravili nasprotnikov uspeh, z zadovoljstvom in zadoščenjem pa je šel z igrišča belo-zeleni tabor in burno zabeležil priborjeni uspeh.
Primorje H. : Ilirija IL 4:0 (3:0)
Že uvod v derby je imel polno hišo. Pokazalo se je, da je bilo tudi za to srečanje prav veliko zanimanje. Tisti, ki so mu prisostvovali, so lahko zadovoljni ugotovili, da so videli lepšo tekmo kot oni, ki sto prišli gledat samo glavno bitko. V lepi in zelo fair tekmi je zmagalo taktično in kombinatorno boljša druga garnitura čr-no-belih. Sodil je g. Jordan zadovoljivo.
Primorje ponri. ; Reka poml.~l:0 (1:0)
Tudi prva tekma popoldneva je bSa zanimiva in je pod vodstvom g. Martelanca pokazala borbo dveh dobrih naraščajev.
Ilirija : Primorje 1:0 (0:0) S precejšnjo zamudo so nastopili naposled akterji glavnega dogodka. Sodniku g.
Rosenfeldu (Zagreb) so se postavili:
Ilirija: Malič—Svetic, Berglez—Unterreiter. Sočan, Pogačnik—Jug, Slapar, Pikič, Luce, Doberlet.
Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj— Zemljak, Slamič, Boncelj—Janežič, Makovec, Pepček, Jež, Hanzi.
Doberietov dvojni jubilej Po uvodnih formalnostih sta se zbrali moštvi sredi igrišča. Za Ilirijo je sprego-■voril g. Betetto in podaril jubilantu, ki ob-liaja desetletnico svojega prvega nastopa belo-zelene barve in obenem svojo tristoto tekmo, lep šopek. Pomemben in redek je tak jubilej, posebno v sedanjih časih, ko zlasti odličnejši igralci s toliko lahkoto menjavajo klube. Oba kapetana sta slavljencu čestitala, čestitkam sta se pridružili tudi obe moštvi in občinstvo.
Prva polovica Nato da sodnik znak za začetek. Ilirija, ki ji je žreb odločil polovico proti soncu, ima začetni udarec. Prve minute prevladuje v polju in ima že v 3. min. lepo šanso: iz prostega strela se žoga odbije od prečke in črno-bela obramba govori lahko o sreči, da je šla nevarnost brez škode mi-
mo. V 4. min. prvi kot za I., ki ga bije Doberlet, v nadaljnjem se igra razvije pred golom Pr. Prvi resnejši napad Pr. šele v 7. min., Janežič nevarno pobegne Berglezu, njegov center potisne Jež čez prečko in lepa šansa je zapravljena. Obramba Pr. ima še vedno polne roke posla in mora tudi Starec že energično posredovati. V 9. in 10. min. dobita Pr. in I. po en kot. ki ostaneta neizkoriščena. Igra je doslej zelo mlačna, belo-zeleni so sicer nekoliko povezali svoje vrste, imajo tudi energičnejši start, toda oni ne pridejo do pravega poleta. V 12. min. kot za I., ki ga bije Jug in igra ostane v polovici Pr. Prvo potezo pokaže črno. beli napad v 14. min., s čistimi kombinacijami pride naglo in nevarno pred gol, Pepček zaključi akcijo z bombo, ki zgreši cilj.
V	naslednjih minutah uprizorijo črno-beli skromno protiofenzivo, /endar se že opaža, da je njihov napad mlačen, brez prave volje, raztrgan v vseh svojih poskusih. Igra se počasi odpre, je brez temperamenta in mlačnost preide med občinstvo. Pripravljene raglje ne morejo v funkcijo ... Na mestu sta samo obe obrambi, belo-ze-lena je celo bolj energična, in tako valovi igra, brez posebnih momentov, s polja v polje in ne more iz obupne monotonosti. Igra se večinoma fair in ne preostro, le sem in tja preseka sodnik igro, včasih v presoji foulov tudi napačno, Sočan a mora večkrat po vrsti prisiliti v dovoljene mere.
V	26. min. zaustavi Pikiča v nevarni situaciji zaradi ofsida, ki ga ni bilo; sledita dva kota za Pr., toda igra je še vedno brez vsebine. Tik pred koncem polčasa še kot za I., izcimi se nevarna situacija, zopet se žoga odbije od prečke in šele Zemljak očisti. Nato polčas in vsi se oddahnejo.
Edini gol in drugi del
Uvod v drugi del igre je točna kopija prvega polčasa. H. kmalu prevzame iniciativo, je mnogo v napadu, ali pravega strelca ves napad ne premore in tako se kon-čavajo vse akcije brez ploda. V 10. min. dosežejo črno-beli kot in ga ne izkoristijo in potem je zopet igra nezanimiva. Hirijan-ski napad forsira desno stran, v polju funkcionira dobro od Pikiča na desno. V 18., odločilni minuti je leva stran napada v akciji. Doberlet, ki doslej ni igral v stilu svojega jubileja, obupno centrira enkrat, pa dvakrat in še, naposled pride žoga na neko glavo in jo ubere v levi gornji kot; Starec je s slabim startom daleč nazaj, a HasSl podaljša z roko v mrežo. Edini razburljiv dogodek dneva, ki vlije vsaj nekaj živahnosti v potek dogodkov. Le da se ti razvijejo v negativno smer! V 22-. min. strelja Pr. s kota, posledica nekoliko večje razgibanosti v napadu, kmalu pa se začnejo razvijati nevšečnl dogodki. Bertoncelj n. se zaleti v Juga, in še preden dospe sodnik, da mu pokaže pot v garderobo, smatra Slapar, da je poklican sam posredovati. Tako gresta oba s polja. Odslej Primorjaši
krepkeje pritiskajo, ▼ 28. min. je silno nevarno na ilirijanskl golovi črti, končno reši situacijo sodnik s prostim strelom proti Pr. V 31. je Slamič preneprijazen nasproti Jugu in mora z igrišča, poslednje četrt ure dasta okrnjeni moštvi v požrtvovalni igri — pač malo prepozno — mnogo iz sebe, Pr. doseže še dva kota, aH rezultat ostane' brez spremembe. Konec in severna stran vdre zmagoslavno v Igrišče.
Bila je to	~~
najslabša Igra kar smo jih v letošnji konkurenci videti v Ljubljani. Zadovoljilo ni ne eno ne drugtj moštvo. Ko se je proti koncu pokazalo nekoliko več borbenosti, je ta zašla daleč preko dovoljenih mej in dovedla do treh upravičenih izključitev. Sicer pa je vladala na igriSču naravnost obupna mlačnost, zlasti sta oba napada igrala pod vsako kritiko. Pri tem je ilirijaaski napad vsaj na trenutke pokazal nekoliko agilnosti. Bil pa je na levi strani precej šibak, dasi je prav s te strani prišla odločitev. Do prave zaključne poteze pa se ve3 čas ni povzpel. Dobro je funkcionirala edino obramba. Branilca sta sigurno razdirala in nista proti napadu, kot ga je postavil nasprotnik, niti imela prevelikega dela. Srednja vrsta je zadovoljivo pokrila nasprotni napad, v konstruktivnem delu pa ni mogla zadovoljiti. Največ se je trudil Sočan in je bil do pred konec igre, ko je upadel, najboljši v svoji vrsti.
črno-beli so bili povsem iz koncepta. Niti trenutek niso upravičili slavospevov
fane tetam i SbAsool NvjdsUt as Je odrezal napad, ki razen nekaterih skromnih akcij ni pokazal nič pozitivnega. Slabi sta bBi spojki, krili premalo zaposleni. Krilci so bili najboljši del moštva, zlasti sta zadovoljila oba stranska. Obramba po efekta sicer ni dosegla protivnikove, bila pa je v celoti večinoma zanesljiva. __
G. Rosenfeld je sodil v stfln tekme. Grešil je v presoji foulov, tudi v otfsidih ni preveč doma. V drugem polčasu igre ni več obvladal in se je moral zateči k izključitvam. Velike škode nI napravfl, lahko W pa bil sodil boljše.
Gradjanski: HaSk 2:1 (1:0)
Zagreb, 30. septembra. Današnji derby med Gradjanskim in Haškom. ki je bil za Gradjanskega več aH manj odločilnega pomena, je po čudnem naključju odločil lasten gol Haškovega
igralca Slivaka. _______
Tekma je bila živahna "m napeta m v 34. min. je padel prvi gol za Gradjanskega. Hašk se je sicer trudil, da bi rezultat izravnal, toda do odmora je ostal - nespremenjen. Kmalu po odmoru je nastala nesrečna situacija, v kateri je Slivak v stiski oddal v smeri proti vratom, ki pa so bila razna. Vratar je bil oddaljen skoraj 10 m m je moral brez pomoči gledati, kako se je žoga polagoma zvalila v mrežo. V 22. min. je Antolkovič zabil častni gol za svoje barve.
Gradjanski je bil v vseh vrstah odlično razpoložen in je posebno potem, ko je Hašk ustrelil gol sam sebi, precej prevladoval na polju.
Sparta (Zetmm) : SSK 4:2
Skoplje, 30- septembra. Izločilna tekma za državno prvenstvo med domačo enajstorico SSK in zemun-sko Sparto je bila 10 minut pred koncem prekinjena, ker so se stepli najprej igralci med seboj, nato pa so skupno napadli sodnika. Red je napravila šele policija.
Bask : Radnički 2:0 (2:0) BSK : Vojvodina 7:0 (3:0)
Celje je na vrhu tablice
V podsaveznem prvenstv. tekmovanju so bile včeraj odigrane tri tekme, v katerih so zmagali Celje, Železničar in čakovečki SK
4
2 2 1 1 0 e
Ljubljana, 30. septembra. Druga prvenstvena nedelja v podsaveznem prvenstvu je dala tri nove rezultate. Vodstvo v tabeli je po zmagi nad Her-mežarai prevzelo Celje. Obupno visoko serijo golov si je v čakovcu nabrala mariborska Svoboda, ki je preteklo nedeljo izvila celo Mariboru eno točko. Rapidovci pa so klonili domačemu nasprotniku Železničarju.
Slika prvenstvene tabele je po današnjih rezultatih naslednja: Celje	2 2 0 0 4:2
CSK	1 1 0 0 9K)
Železničar 1 1 0 0 4:1 Maribor	1 0 1 0 3:3
Svoboda	2 0 1 1 3:12
Hermes	1 0 0 1 2:3
Rapid	2 0 0 2 1:5
Celje : Hermes 3:2 (1:0)
Celje, 30. septembra. Na Glaziji se je vršila danes pred približno 600 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med enajstorico Celja in Hermesom iz Ljubljane. SK Celje si je danes priborilo še dve točki in je sedaj na vrhu tabele.
Gostje so v prvih 10 min. zaigrali prav dobro in so močno ogražali celjska vrata, toda obramba Celja je bila na mestu. V 11. min. je zabil Gobec po lepem prodoru prvi gol za domače. Domačini so bili tudi še dalje boljši na polju, toda pred golom niso znali izrabiti nekaterih pozicij.
Po odmoru so Celjani nekoliko popustili. Hermes je izrabil to šibkost m v 22. min. izenačil po Leviju II., v 26. mm. pa prišel po krasnem golu Brodnika celo v vodstvo z 2:1. Takoj nato 90 začeli zavlačevati igro in zdelo 9e je že, da bo ostal rezultat nespremenjen. V 40. min. pa se je posrečilo Gobcu po lepi kombinaciji izenačiti, minuto pozneje pa je isti igralec s ponovnim golom postavil končni rezultat Celjani so igrali danes boljše kot preteklo nedeljo, toda v napadu še zmerom niso bili enotni. Hermežani so lepo kombinirali, toda igrali so tudi precej ostro. Rezultat ustreza poteku igre. Koti 10:7 za H. Sodnik je bil g. Ramovš iz Ljubljane. Na igrišču pri Skalni klei je bila odigra-
na drugorazredna prvenstvena tekma med Šoštanjem in Atletiki, v kateri so Atletiki zmagali s 6:0 (2:0). Igra je potekala ves čas v premoči domačih in je bila precej nezanimiva. Gledalcev je bilo komaj dobrih 100.
Železničar : Rapid 4:1 (1:1)
Maribor, 30. septembra. Pred približno 500 gledalci sta nastopila današnja nasprotnika za jesensko prvenstveno tekmo v naslednjih postavah:
Železničar: Švajghofer, Antoličič, Frangeš, Ronjak, Frangeš II., Skof, Lado, Viko, Eferl, Paulin. Habit
Rapid: Kosem. Barlovič, Antoličič, Kfcpp-stadter, Seiffert, Fučkar, Verdnik, Heller, Prinčič. Bišof, Vidovič.
Železničarji so svojo četo nekoliko spremenili, kar ni bilo v kvar njihovi moči. V obrambi se je pojavil mladi Antoličič, kar je učinkovalo samo ugodno. Treba je poudariti kar pri tej priliki, da je tekmo v veliki meri
odločila krilska vrsta, ki je bila v obeh smereh prav dobra. V
njej se je posebno odlikoval Frangeš, ki je bil najboljši krilec na polju. V napadu je Paulin vplival osvežujoče, vendar pa je napad še zmerom najmanj učinkovit del moštva. Občutno je pomanjkanje primernega vodje, ker Eferl tej nalogi ni več kos. Poleg njega je bil tudi Viko bolj Šibak kot ne, krili pa sta bili razmeroma uspešni. Obramba je bila žilava in trda, toda često ji je bila potrebna tudi pomoč krilcev. Vratar je imel v drugem dehi igre nekaj več posla in tedaj se je pokazal z dobre strani. Kljub zmagi pa Železničar ni pokazal spomladanske forme in kot celota ie ni popolnoma sposoben za težji boj. Rapid se je spet pokazal kot borbeno moštvo, v katerem pa nekateri preradi prestopajo dovoljene meje. Treba pa je reči, da je imel Rapid pri izbiri današnjega moštva nesrečno roko. Bitko je izgubil po trdem odporu. toda v glavnem zaradi izredno slabe krilske vrste. To je za moštvo tembolj škoda. ker im« razmeroma dobro obrambo, ki »e je ves čas borila res požrtvovalno hi tudi dovolj uspešno. Napad je bil po svojem
Drago Ulaga: Knjiga o športu
Naš rojak, ki je pred leti dovršil visoko šolo za telesno vzgojo v Berlinu in je zdaj nameščen na srednji šoli v Splitu, se je lotil naloge, da bi napisal prvo slovensko knjigo o športu.
Pisec ie sprejel v knjigo precej obširen historijat športnega pokreta, 6e podrobno spustil v vzgojne naloge športa in razen te2a — širše ali na kratko — obdelal vse športne panoge — je nastalo ra dobrih 250 strani preveč gradiva, da bi moglo biti popolno. V uvodnih poglavjih ie zelo izdaten slede potov in ciljev telesce kulture — kjer je tudi odlično objasnil vprašanje žene v športu — pri čemer pa mestoma motijo odvisne primerjave z uspehi ali neuspehi krajevnega ;n prehodnega značaja-Šport v praksi, to je piščeva domena!^ V teh poglavjih je nanizal dolgo vrsto važnih navodil in pravil za športno udejstvovanje od otroške dobe dalje.
Nato pridejo na vieto posamezne športne mnoge, med katerimi zavzema lahka atle-
ti'ka _ kot glavna panoga — prvo mesto-
Ta poglavja so dokaz, da je pisec praktik in teoretik, ki pozna to stroko do zadnje podrobnosti. Med drugim je postaivil tudi tako nerado priznano trditev, da »mo Slovenci manj; sposobni za športe, ki zahtevajo bliskovito hitrost in prisebnost« (sprint, nogomet, tenis itd.) Razen tega je zbral tod vrsto tehničnih izrazov, ki se bodo morda vsaj zdaj polagoma udomačili v športnem žanrj, tako da bomo sčasoma pomedli z razno tujo navlako in slabimi ■skovankami. prinesenimi na športna igrišča Bos ve odkod. Prav tako vzorno je poglavje o plavaniu. pa o nogomet j (o katerem pravi sam, da je imel pomagače) in o smučanju.
Vse ostale panoge pa so dobile boij mačehovsko prostora. Saj je res, da pri nas vegetirajo le za silo ali pa jih niti ne poznamo več kot iz knjig, toda končno bi morala knjiga o športu sorazmerno posvetiti vsaj približno enako pozornost tudi kolesarstva — ki ima prav pri nas več kot dobre pogoje za razvoj — težki atletiki, tenisu itd. Pisec navaja pri posameznih panogah razne viJšiinske rezultate (olimpijske, svetovne, jugoslovenske, slovenske), brez pravega sistema in tudi brez termina, do kdaj so veljavni. Mislimo, da bi bil storil bolje, če bi bil vse slične statistike — kakor prekratki tolmač strokovnih izrazov in tujk — priključil na koncu.
Knjiga, ki je izšla v Mohorjevi knjižnici, je opremljena z več ne baš najboljšimi slikami, mad katerimi so nekatere spet preveč krajevnega, da celo klubskega pomena. Delo, ki bo gotovo doseglo svoj pro-
pagandni in poučni namen, je prvenec svoje vrste in zaahiži že zato vso našo pozornost Razen tega bo za številne klube in osamele športnike, ki se zaradi pomanjkanja pravega nasveta niso vedeli lotiti dela na športnem polju, dragocen kažipot za prve priprarve in ne nazadn je dala bo misliti še komu, da bo posvetil svoje strokovno znanje v tei aH oni panogi, ki v tej knjigi o športa, še ni prišla dovolj do veljave, večjio pozornost in tudi njej pripomogel do tako žive propagande, kot je Ulagi uspela za naše nejboli udomačene.
Jeziku bi bilo treba šj nekaj brusa, nekaterim imenom in >domačim< podatkom pa neka-i črt, pe bi imeli prvo knjigo o športu, da bi se res postavili i njo! Vsekakor gre Ulagi, ki je v tej težki panogi »odnesel« prvenstvo, priznanje in zasluga, da je prvi na široko zastavil pero v slovenski športni literaturi.
Slatina se prazni« o o
(Zdravffišče zatvarja sezonski obrat)
Zdaj je pa konec! Se nekaj dni in uklonili bodo spet čudotvorne vrelce v cevi in shrambe, da jih ne bodo več žive zajemala brhka dekleta in smejoča delila stoterim in stoterim, ki leto za letom prihajajo ob nje po zdravje in moč... še nekaj dni in Slatina bo ostala sama s seboj, s svojim mirom in pokojem, kakor bi ne bila še pravkar imela v svoji sredi množico tujcev, ki so prihiteli tja, da se napi;'?jo zdravja in navžijejo zraka in sonca. Se nekaj dni in zaprla se bodo vrata številnih gostoljubnih domov, ki so vrsto mesecev sprejemali pod svoj krov trume gostov, da se okrepčajo z novimi nadami ob čudodelni sili sla-tinsJrih vrelcev in tihi lepoti slatinske oko.
lice. Zdaj bo utihnil umerjeni korak poznega sprehajalca po cvetočih zdraviliških nasadih, zdaj ne bo več tiho prepevala srečna m«wiWt ki ji je prvi sončni žarek prebudil nežnega edinčka, zdaj bo mirna in neokaljena svetlozelena gladina kristalno belega bazena v kopališču na prostem, kajti skoraj vsi, ki so od drugod poživljali bitje in žitje v tem lepem kotičku naše zemlje, so vneli slovo.
Smo dejali, da pojdemo na »planinec, bodisi na Donačko ali na Boč, pa je bila organizacija bolj polovična in volje je tudi manjkalo prave, da smo — izjemam kajpak čast in priznanja — nazadnje ostali v
dolinah. Vsekakor je treba vsakomur, ki
pride v Rogaško, obvezno odrediti obisk Donačke, ker sta pot do tja in razgled z nje edinstvena. Razen tega je še vse naokoli kopica drugih izletnih točk, ki druga drugo prekašajo po privlačnosti. Sicer pa se tudi v dolinah »najde« marsikaj dične-ga in mičnega. Tako je n. pr. vreden posebne omembe večerni sprehod do znane oznamenovane hiše pri Prahu, če te tamkaj čaka speciJaliteta na ražnju in v svoji režiji pečenih »čevapovc (pri nas udomačeni »čevapčiči« so samo sila majhni posnetki teh bohotnih komadov pečenega parkljarja) in izbrana kapljica iz negonj-skih vinogradov, če seveda izpolnjuješ tudi še ostale pogoje, ki so potrebni za sodelovanje na takšni pojedini. In če si kaj sličnega — zmerom a pridržkom, če te ne vežejo dolžnosti nasproti slabemu zdravju in boljši polovici ter potomcem — gori v idilično ležeči postojanki znanega restav-raterja na Bellevueju. Ali če jo n. pr. mahneš po temni bukovini do Sečovega, ae oddahneš za hip v senci Jaklove hiše in se pod romarsko cerkvico v Tržišču vrneš na glavno cesto, kjer te spet marsikje vabijo senčnati vrtovi in prijazni ljudje. To so takole najbolj priročne »dolinice« okoli Slatine, ki te — če nisi dovolj krepak — mimogrede zamotijo, da moraš izlet na »planine« odgoditi na prihodnjo sezono.
Slatina se je letos po dolgem obotavljanju obrnila v novo smer. Ne vem, od kdaj stoji oni plot pod »Solncem« in kako dolgo so hodili slatinaki gostje na sonce in zrak v ono ogrado — brez vode. Toda letos šele je segla tja notri podjetna roka, odrinila one staroverske mize in korita za sončenje ter zgradila sredi onega idiličnega gaja moderni bazen, ki bo do prihodnje sezone dobil še ostale pritikline, da bo v ponos ne samo Slatini, temveč vsej naši banovini.
učinku kaj pester. Obe krili sta daH ie dovolj dobro igro, notranja trojica pa je preveč počasna in neodločna.
Moštvi sta začetkoma lepo startal! m igra se je prenašala s polja v polje, ne da bi bile nastale izrazito dobre situacije aa kogarkoli. V 21. nun. je Pišof iz prostega strela dosegel vodstvo za Rapid. V 32. min. je Paulin iz gneče izenačil. Po odmoru je bilo več zrelih pozicij. Rapid je prevzel vodilno vlogo in tudi vehementno napadal, toda brez številčnega uspeha. Sele v zadnjih 10 minutah so močno pritisniti Železničarji m dosegli v 39., 40. m 41. mm. tri zaporedne gole.
Sodil je g. Derfaj k Ljubljane objektivno.
V	predtekmi je rezerva Železničarja xma-gala v prvenstveni tekmi nad rezervo Ra-pida s 4:2 (1:1). Dopoldne se je vršila na igrišču Maribora prvenstvena tekma mladine za jubilejni pokal Maribora. V tej tekmi je mladina Maribora igrala z mladino Rapida neodločeno 3:3 (0:3).
ČSK: Svoboda (Mb.)
9:0 (7:0)
Čakovec, 30. septembra.
V	podsaveznem prvenstvenem tekmovanju je imel čakovečki SK danes svoj prvi nastop proti mariborski Svobodi, ki ga je s bazenskim rezultatom odločil v svojo korist.
Svoboda je bila popolnoma mferioren nasprotnik in sta se v njej izkazala le Ti-čar in Novak v obrambi. Domačini so bili ves čas v premoči, odlično razpoložena pa je bila leva stran napada, ki je po miH volji zabijala gole. Tretji gol je padel j« enajstmetrovke.
Sodil je g. dr. Planinšek iz Maribora.
Ljubljanski II. razred
0 e
1 1
4--1 s
S
2* 2 2:4 2
Včerajšnja nedelja je imela na tudi štiri drugorazredne prvenstvene tete-me, ki so prinesle prav zanimive rezultata. Po včerajšnjem kolu je prvenstvena tabela desetorice drugorazrednih v Ljubljani na-seldnja:
Grafika 2 2 0 0	4
Korotan 3 2 0 1 1©^ 4 Mars 2 11 Jadran 2 11 Reka 2 10 Sloga 2 10 Brez točk so dozdaj v naslednjem nem redu: Slavija, Svoboda, Slovan in M3» etika.
Včerajšnji tefcH ao bttfc
Mars : Sl®van 3:0 (t>0) Mars je opravil s boljšim nasprertnfkna s lepo razliko. Slovaoovci so nastopm da. loma in so razen tega zastreljali tndi dva enajstmetrovki.
Grafika : Svflbofc <H2 Zaslužena zmaga boljšega moStva. Svo* boda je kljubovala le nekaj časa, nate pa; je prevzella pobudo Grafika, ki je fcfla tehnično boljša.
Stogm j Bela 24 jtuhan j Korotan 4:1
Ostale nogometne tekme
Domžale: Domžale : Zalog 5:1.
Varaždin: Orijent (Sušak) : Slavija H (0:0). L finalna tekma za po kraj. prvenstv«
ZNP.
Split: Concordia : Hajdtri: 5:3 (Sel). Pano vna tekma za pokal sedmih.
Sofija: Jugoslavija (Beograd) : AC 23 3rf (1:1).
Praga: Sparta : BSK (Beograd 4:3; Slavia
: Venus (Bukarešta) 9:2.
Dunaj: Admire : Favoritner SP. C. 2:1 (1:1); Vienna : FAC 4:1 (1:1), Hafcoah : Sportklub 3:1 (1:1), Libertas : Wack«r 1:1 (1:0), Rapid : Austria 3:1 (1:0).
Budimpešta: Ujpest : Hungaria ld, Fe-renezvaros : Phobus 6:1; »11« : Bocskajr 3d3.
Plzen: Kispest : Viktorija 6:1. «
Lahkoatletski dvoma teh Maribor : Celje.
V Celju se je vršil včeraj lahkoatletski dvoma teh med reprezentancama Celja ia Maribora, v katerem je Celje zasedlo večino prvih mest in zmagalo s 64:60 točkam. Podrobno poročilo bomo še objavili.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pti Rebcu.
Smučarski klub Ljubljana. Komficijekf
trening se prične danes in bo kot običajno od 18.30 do 20. v telovadnici humanistične gimnazije (Gajeva). Tekmovalci vsak torek in petek, ostali člani in članice vsak ponedeljek. Trening pod strokovnim vodstvom za tekmovalce obvezen. Ostali člani, ki naj se treninga udeleže v čim večjem številu, prispevajo po 10 Din mesečno. Smuk!
Mnogo jih je še, ki skeptično ufiaaujejo
novotarijo, mnogo jih je, ki ae še MuaiOMi ne morejo načuditi novemu duhu ln ne-ovrgljivemu dejstvu, da je kopališče na prostem za kraje s tujskim prometom neobhodno potrebno, toda obenem narašča tudi število onih, ki znajo ceniti, kaj je Rogaška Slatina pridobila a to napravo. Pa ne mislim na obisk dveh ali treh Ido. pi nekega zagrebškega dekliškega zavoda, ki so eno izmed preteklih sobot prihrumele s kolodvora naravnost v bazen in ae do trdega mraka niso mogle dovolj navžiti tega »divnog i finog« kopanja. Tudi ne računam na peščico »žrtev poklica«, ki rf tamkaj v opoldanskem odmoru hvaležno grejejo ude in svežijo veselje do dela. Po-čakajmo, da bo sflatinsko kopališče dobHo vso opremo ta bo takšno preživelo vso se. zono. videli boste, da bo živelo! Kajti Ra. gaško obiskuje le malo takšnih, ki bi be.
žali pred soncem in vodo.
•
Slatina dobiva zdaj polagoma vaško Hee. Domovi, hoteli, kavarne, vsa ona majhna in velika zatočišča pestrih množic se bodo zaprta pred zimo in mrazom. Dolgi ln posti bodo meseci do spomladi in tudi trša bo skrb za vsakdanji kruh kot je bfla v sezoni. Toda, ko bo spet pognalo prvo »a-lenje, nas bo Slatina spet povabila v svoje bujno naročje. In takrat bomo spet veee-li, najrajši skupno ž njimi, ki so ostali tamkaj zdaj s svojim mirom in kopico sve. žih spominov na pravkar zaključeno sezono.
Najlepše je vse to povedal o njej pesnik?
»Slatina je dlvna školjka, večnih vekov poln izliv. Hočeš mir: je tiha oljka, hočeš moč: je vrelec živ.«
(Silvin Sardenko, V zarji zdravja 1
1» S.
V veliki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ki znancem, da je po dolgem trpljenju danes za vedno zapri svoje trudne oči v 60. letu starosti soprog, oče, brat in stric,
Rudolf Debevec
posestnik In bivši načelnik Meščanske korporacije v Kamniku
Pogreb pokojnika se bo vršil k hiše žalosti, Kamnik, Maj-strova ulica št. 10, v torek dne 2. oktobra 1934 ob štirih popoldne na pokopališče na Žalah.
Pokojnika priporočamo v tiho moBtev.
dne 30. septembra 1864.
žene — Boio, sin — Nada, hčerka — Hans Lonček, sestra, ter rm ostalo sorodstvo.
tKffl^elfcka b&ffc	________r £
Ali si ie član Vodnikove dražbe""
TEDEN DNI FILMA
Ponedeljek, 1. oktobra 1934
žena v sodobnem svetu
Ukrajinska žena v preteklosti in sedanjosti
Ukrajinska pisateljica in novinarka Marija Omeljčenkova, ki je o počitnicah predavala pod okriljem beograjskega in zagrebškega »Društva univerzitetsko izobraženih žen«, je v četrtek govorila tudi v ljubljanskem »Splošnem ženskem društvu«. Orisala nam je položaj in delo ukrajinske žene v luči stoletij ter nas seznanila s socialnimi, književnimi in društven mi predstavnicami 40 milijonskega ukrajinskega naroda, ki nam je poleg maloštevilnih Lu-žiških Srbov najmanj znano slovansko pleme. Predavateljica je čitala predavanje v slovenskem jeziku, začela in zaključila pa ga je ukrajinsko ter nam tako dala pril ko slišati mehko ukrajinsko »movo«. S prisrčnim nastopom si je takoj pridobila simpatije številnih poslušalk; iskrene otvoritvene in končne zahvalne besede ge. Gove-karjeve so bile obenem tudi izraz odkritosrčnega priznanja predavateljici in poklon visoki kulturi ter živi delavnosti ukrajinskega ženstva.
Poročila o stališču in vlogi ukrajinske žene v splošnem življenju so v zelo skopem obsegu ohranjena v starih letopisih. Po za-
Eiskih arabskih geografov in zgodovinarjev, i so se že v IX. stoletju srečavali z ukrajinskimi trgovci, so bile ukrajinske žene •oborožene, vsaka je imela na prsih ti i A nož, na vratu pa je nosila srebrne ali zlate obroče. Po tem nakitju so cenili bogastvo njenega moža-trgovca. Ukrajinka je uživala v družini in javnosti dostojen ugled. Imela je svoje lastno premoženje, često se je odlikovala tudi v državnem življenju. Predavateljica je navedla lepo vrsto kneginj, ki so v moževi bolezni ali po njegovi smrti same upravljale državo. Kot graditeljice samostanov so imele žene tudi vplivno vlogo v cerkvenem in prosvetnem življenju. Zakonik samostojnega ukrajinskega kneza Jaroslava Modrega iz 11. st. jasno slika pravni položaj žene: med možem in ženo ni pravnih meja, tudi sodstvo ima za oba isto merilo, o varuštvu nad ženo ni govora, njeno osebno imetje ostane tudi v zakonu in družini njena last, Ie otroci so dediči materinega imetja. Vdova ima prav tako vse pravice: njena dota je njena last. po možu ji pripade del zapuščine, ona deli imovino, loči sinove itd. Ta pravni način je veljal tudi med nižjimi razredu Stari Ukrajinci so imeli sužnje, ki se v brezpravnosti niso razlikovali po spolu. Neprestane vojne med knezi so množile nižji razred in žena je morala skupno z možem tlačaniti bojarjem, šlahta pa je skrbela tudi za izobrazbo svojih žen in nekatere so se proslavile kot prevajalke nabožnih spisov iz grščine. Ko se je v 16. stoletju tudi na Ukrajini širilo prosvetno versko gibanje, se je pridružilo protestantskemu in katoliškemu pokretu več žena kakor mož. Tatarski napadi so rodili novi tip bojevite ukrajinske žene. ki je branila pred njimi svojo zemljo ali pa se je kakor zapadni klativitezi razbojniško potikala po gozdovih in napadala gradove in potnike.
Spričo poniževalnega in nepravičnega vladanja šlahte je nastalo med tlačenim ljudstvom gibanje, ki je v obliki kozaštva stopilo v bran za svoje socialno, versko in narodno pravo. Poleg moža kozaka nastop«
z orožjem v roki tudi žena kozakinja. Najtemnejša stran v zgodovini ukrajinske žene je turško suženjstvo v haremu, dasi so je nekaj plemkinj povzpelo celo do mesta sultanice (Roksolana, žena sultana Solima-na, in Marija, žena Osmana III ).
Ko je prišla Ukrajina pod moskovsko in poljsko vlado, se je tudi položaj žene iz-premenil. Zgodovinski viri beležijo, da je b'lo na Ukrajini 50% žena pismenih že ▼ tisti dobi, ko se na moskovskem dvoru carjevi svetovalci niti podpisati niso znali. Poslej pa se je ukrajinska inteligenca v borbi za službe povečini odtujila rodnemu jeziku in le na deželi je Ukrajinka še gojila svoj materinski jezik, narodne običaje, nošo in obrt. Ko se je koncem 19. stoletja zopet začelo kulturno in narodno gibanje med Ukrajinci, je tudi žena stopila v ospredje in najnovejša kulturna zgodovina beleži lepo število pisateljic, socijalnih delavk in političark. Prvi ukrajinski pisateljici Mariji Markovič (pseudonim Marko Vovčak) so sledile odlične zastopnice ukrajinskega peresa: Gana Barvinok, Olga Ko-sačeva (psevd. Olena PčiLka), ki je pred kratkim umrla v Kijevu kot članica ukr. naučne akademije, njena hčerka Lesja Ukrajinka, katere dela so prevedena v nem ščino, angleščino in vse slovanske jezike (razen v slovenščino) ter Ludmila Staricka-Černjakovska. Med številnimi gališkimi Ukrajinci je že v avstrijski dobi delovala Natalija Kobrinska kot pionirka ženskega gibanja. Danes pa so odlične ukrajinske kulturne delavke na Poljskem: Olena K»-silevska in Milena Rudnicka, članici poljskega parlamenta, pedagoginja Konstantina Malicka. Ana Pavlik ter pesnica Uljana Kravienko. V Pragi živi em;grantka Zofija Rusova, ki je kljub svojim 90 letom še vedno voditeljica ukr. žen. emigracije iw Češkem. V rumunski Bukovini živi popularna ukr. pisatelj:ca Olga Kobiljanska, v Podkarpatski Rusiji na Čehoslovaškem pa Irena Nevicka. V sovjetski, t j. Velša Ukrajini najbolj slove pesnici Galina Zor-liva, Ljudmila Ševčenko in sociologinja Katrja Gruševska.
Ukrajinke izdajajo več časopisov; na Poljskem: Žinoča dola. Nova Hata, Sr-ljanska hospodinja; v Bukovini: Samostojna Dumka; v Kanadi: Zinoči svit, Žinka robitnica; na Veliki Ukrajini: Seljanka. Po vojni so prevzele vodstvo ukrajinskega ženskega gibanja gališke Ukrajinke. Njihov »Sojus Ukrajinok« ima zvezo z vsemi ukrajinskimi žen. udruženji po svetu, le z vo-likoukrajinskimi je ne moTe imeti. Letošnje počitnice je imel sojuz krasno aspd kongres v Stanislavovu in je združil zastopnice Ukrajink z vseh delov sveta. Najvažnejša in najmočnejša točka programa j« bilo vprašanje kmetske žene in simbolno poveličevanje kmetskega dela v godbi, telovadnih nastopih in narodnih nošah.
Ob zaključku predavanja je Omeljčenkova pozivala navzoče k skupnemu slovanskemu ženskemu delu, k medsebojnemu zbliževanju na podlagi razumevanja sedanjih kulturnih potreb in pozabe temnih zgodovinskih dob, ki so si jih drm? drugemu povzročala bratska slovanska plemena.
P. H.
TREPALNICE, OBRVI
naglo porastejo s pomočjo preparata »AZI-J ATS KI SOK«. Obrvi postanejo goste, trepalnice dolge in svilene. Din 40.—. »WI-BRA« ima enake lastnosti, obenem pa po-temnjuje. Din 50. »BLEŠČEČI SIJAJ«, ognjevitost, svežost in polnost izraza daje očem »DIAMANT«. Zajamčeno neškodljivo! Din 50.—. Za porast las in zoper prhljaj nenadkriljiv je »BALSAM«. Din 35.—. Originalne Schroder-Schenke razpošilja »Omnia«, oddelek J/7, Zagreb, Gunduličeva ulica 8./1. Poštnina pri vplačilu v naprej Din 7.— po povzetju Din 14.—. ■	Zahtevajte brezplačno ilustriran katalog!
Vabimo Vas
k elak^pn t da.jcenej8q	*>t>
lafttiitJiel A, Pref&er,	Sv.
Petra e»ta 14.	183
Kdo te najbolje priprav« za pisarn, delo Tečaj za stenotipiste
Pouk t »trojopiejm, »t«m>-grafijt. kajigovod^em, trgovskem računstvo, r>etle-mil itd. »e »tvori 2. oktobra. Sotaim® nK*e&no Di® 130. Revni fyypufl*. Dnevu: ta večerni tečafl. Trgo-r-sk! nftnil tsvckJ ▼ Ljubljen« — K »u?rasri trg «L ~!fTL 230 -4
Gospe! Ali želite vložiti nekaj dinarjev za sebe?
Kakšna razlika za tako malo denarja I
Nekoliko dinarjev — ne mnogo — ali dovolj ra odločilen preobrat v Vašem življenju! Dandanes ves svet teži za tem, da bi bil mlad — mlad — vedno mlad! Filmska zvezda izgubi 75% »roje plače, če j« videti stara. Ona izgubi že 50% takoj ko začne veneti njena polt. Dr. Stejskal, profesor dunajskega vseučilišča je pridobil od mladih živali čudovito polepševalno soor imenovano Biocel, ki hrani in naglo pomlajuje kožo. Rezultat poizkusa hranjenja kože, ki ga je napravil dr. Stejskal, je bil ta, da so gube pri ženah od 55 do 72 let v roku od šestih tednov »olnoma izginile. (Glej popolno poročilo aajskem Medicinskem Listu). Cestokrat m ▼ osmih urah doseže presenetljiva izpred emb a polti, ravno kakor da bi dobro nahranili sestradano in onemoglo ženo. Prva stvar, ki jo moški opazi na Vaši pojavi, je
Vaša polt. Če je polt grda, Vas morda drugič niti ne pogleda. Neka mlada revna deklica brez dote, ki se je poročila z milijonarjem, pravi, da ne ve, če bi fo bil nien mož «ploh kedaj opazil med toliko množico mladih ta lepih deklet, če ne bi bila njena poli prekrasna.
Ta važna ©lep&sjoča snov, odkrita od dr. Stejskala, te nahaja	▼ kremi Tokalon
rožnate barve. Treba jo je uporabljati rve-čer pred spanjem. Ona hrani in pomlajuje Vašo kožo, dokler Vi spite. Kremo Tokalon bele barve (ne mastno) pa je treba uporabljati zjntrai. Ona vsebuje svežo smetano in izčiščeno oljčno olje. Ona bo hranila Vašo kožo ves dan. Vsebuje pa tndi snovi za krepčanje, ki »ožujejo razširjene znojnice, belijo kožo ter jo napravijo svežo in čvrsto.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaaeto > kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5,— r_£OŠtnih znamkah _za poštnin^ omot ia druge stroške na naslovi Hinko Mayer i drug,
Odio 9—T, Zagreb, Praška ulica 6.
Truda Marlen
Iz akvaristovske torbe
Jesen ▼ vodah
Na sveže zelenih tratah nežni vijoličasti podleski, brez listov, brez plašča, ki bi ga ravno sedaj v ohlajajočem se ozračju najbolj potrebovali. V jarkih in potokih, kjer je že umrlo mnogo poletnih rastlinic, leži obilo odpadlega listja vodam zvestih spremljevalcev, jelš in vrb. Vode se na videz neobljudene, zlasti kar se tiče manjših ribic. Vse to nas prepričuje, da je pri-romala v deželo v pisano haljo odeta jesen. Sodeč po vsem, kar smo dotlej opazili, nam je naklonjena; mila je in prijazna, kakor da bi nam hotela olajšati slovo od lepih poletnih časov. V toplejših vodah našega Barja in v bajerjih, ki jih obseva opoldansko toplo sonce, se pa prikazujejo tudi še sedaj manjše ribice, tik ob plitki vodi ali v njej, ogrevajoč in spominjajoč se nedavnih časov, ko je mrgolelo od majhnih ličink in živalic, s katerimi so se do sitega najedle. Sedaj je pa večina manjših ličink že zapustila vodo in po prelevitvi sfrčala v poletno ali pa v zgod-no jesensko jutro. Ličinke, katere se pa še niso prelevile, se pa potikajo med rastlinami ali pa na blatnem dnu in si bodo pri nadaljnem padcu vodne temperature poiskale kotiček za prezimovanje.
Ko objemajo sončni žarki rumeno rdeče grmičevje ob obali, vidimo od daleč majhne prozorne oblačke, ki plavajo nad grmičevjem, nemirno se premikajoč semtertja, navzgor in navzdol. To so jate komarjev, ki so jih letošnja deževja in nato sledeči sončni dnevi obilno proizvajali. V mesecu kimovcu je bilo še nič koliko njih ličink v stoječih vodah. Komarji se zelo naglo razmnožujejo. Samice, ki so gotovo za vsa bitja na kopnem največja nadlega, ker zbadajo neusmiljeno, polagajo 200 do 300 jajčec na plavajoče liste vodnih rastlin, a v dveh dneh se izležejo iz njih majhne ličinke, ki plavajo navadno tik pod gladino, vsrkavajoč z zadkom atmosferični zrak. Ce jih pa karkoli vznemiri, zapuste z naglim zakrivljevanjem in stegovanjem telesa vodno gladino. V teku desetih dni se preleve v komarje in zlete na bližnje grmovje, na drevesa in rastline. Ena sama samica se ponaša kakor pramamica četrte generacije z milijonitimi potomci. Rod komarjev torej ne bo kmalu izumrl, kajti dokler bo dovolj presne in slane vode, mu je obstanek zajamčen. Sicer so pa ličinke komarjev koristne, ker požro za časa svojega bivanja v vodi nič Koliko mikroskopskih, bolezni povzročujočih bitij, a poleg tega se hranijo z njimi naše ribice. Ko bodo nastopili hladnejši dnevi, se bodo komarji poiskali votline in špranje na drevesih in ob obali, kjer bodo čakali do pomladi.
Ravno tako, kakor komarji na kopnem, se bodo zaradi pomanjkanja podali v luknje in v zatišja ob obali, ali se pa celo zarili v blato manjši krapovci, večji si pa poiščejo globoka mesta in kotanje. Pozimi so največji zaspanci izmed naših krapovcev koreselj, činklja, krap in lenj, ki so, če jih dvigneš v mrzli zimi iz blata, skoroda otrpli. Najdlje potrebujejo, da pridejo k zavesti, koreselj in činklja, ostale ribice se pa, dasi zarite v blato, dokaj hitro zdramijo Srce utriplje ribam v ohlajajoči se vodi čim dalje manj. Dočim iznaša število srčnih utripov (srce rib je v vratu) v poletju 20 do 30 v minuti, se zniža pozimi pri nekaterih zimo prespavajočih ribah na štiri utripe na minuta FOg®»to najdejo ribe, ld »o zmrznjene teko, da bi jih lahko prelomil kakor kos lefla. Ko Se pa pomla. « led potegoma »tali, pa ožlve. Nedogna-ni čudeži narav®!
V akvarijih, ki so v nezakurjenih sobah, zmrzne voda tudi često, tvoreč 2 do 3 cm debelo plast, kar pa ne škoduje ne našim ribicam ne akvarijem s kovinastim ogrodjem. Mnogi mislijo, da more led razgnati akvarije, kar pa ni točno. Se manj so pa v nevarnosti vrtni akvariji, zaradi česar je nepotrebno prenašati ribe iz vrtnih akvarijev v posode po hišah. Vse naše ribe vključno rfatlh ribic preneso brez škode za zdravje nižjo temperaturo. S premeščanjem rib si napravimo mnogo dela brez koristi. Tako sta akvarista gg. Aleš in Za-laznik, a tudi drugi akvaristi, pustila preteklo zimo ribice v svojih vrtnih ribogojnicah. Dovolj je napraviti v led luknjo, da si pomirimo vest in da se prepričamo, če ni voda zmrznila do tal. Nu — hudih mrazov je naša dežela redko deležna, zaradi česar ne preti ribicam v dovolj globokih vrtnih ribogojnicah nobena nevarnost.
O. S.
Wflly Fritsch
Velika Ip&av mladega princa
waty Fritsch glumi mladega, živahnega kneza AnhuaJtsko-Dessauiskega. Pred-sta*4ja se njim v povsem novi vlogi, nam-m& tudi sam ves nov, čisto drugačen, katar smo ga bili doslej vajeni. Predstavlja M nam imeniten dečko, ki se domala da eapf obiti, kakor da bi se odpovedal ljubezni do lepe lekarnarjeve hčerke Ančke. In lepo Ančko glumi Truda Marlenova. Koliko je v tem filmu zgodovine in koliko resnice — to razglabljati je odveč. Film bomo v Ljubljani gledali menda že ta teden. Je $obiko poljudno delo, ki diha polno ljubez-
nive, prisrčne veselosti, ki se da sladko uživati — gledati in poslušati. Priporoče-vartje filma je odveč. Kakor se je že pri »Viktorju in Viktoriji« pokazalo, vedo Ljubljančani prav dobro in prav hitro, kaj velja takoj ogledati. Tako bo tudi pri »Veliki ljubavi mladega princa«.
Imena še dveh, treh sodelujočih moramo pa vendar omeniti: Jakob Tiedtke je prijazni apotekar Foese, Paul Horbiger igra cesarja Leopolda in Ida Wust kneževno mater — njim razgovor je višek filma, — čista, prava umetnost, kabinetna stvaritev.
Wotfgang AlbaJh-Rethv igra ljubimca v »Pusta žari . . . «
Visoka je pesem, o dobrem opravite*}«!, ki samo na ta način lahko preprečuje gospodarju razmetavanje denarja, da ga sam spravlja lepo na varno... Preiskava ... Nazadnje se pa le izkaže, da je zato shranjeval denar, ker je hotel premoženje rešiti simpatična mladi baronesi... Ob takem stanju potem, tudi gospa baronica ne more obraniti baronesme ročice nečaku gospoda upravitelja.
Pokrajinske slike *o zelo lepe, družabne
Sloviti igralec Pavel VVegeoer se po zgledu raznih dragih izkušenih igralcev uveljavlja kot režiser
Posta žari • • •
P5m, znan po svojem imena, je bil izvršen v Budimpešti. Storjen je bil poizkus, da bi film karakteriziral sodobno Madžarsko. Zaradi precejšnjega obubožanja pač tndi na Madžarskem ni več v modi »bon-k»< razmetavati denar po igralnicah, denar, o katerem madžarski magnati vse do konca vojne niso vedeli in tudi ne izpraše-paii odkod je.
pa izvrstno režirane in zanimive. V glavni vlogi se izvrstno odrezuie Roza Barsonv.
Begunec
»Jaz sem begunec iz kaznilnice« se imenuje avtobiografski roman Roberta Elliota Burnsa. Film, napravljen po njem, je osvojil evropsko publiko. Prizori so pretresljivi, igra glavnega glumca Pavla Nurija ie zlasti učinkovita. Roman kakor film nam opisujeta nečloveško izvrševanje kazni, ki je še doma marsikod v Zedinjenih državah Amerike, in priče smo tragedije mladega moža, ki je po nedolžnem zašel v stiskalnico justice. Obupno se brani, na njegovi strani sta mesto in dežela, in vendar ga »pravica« zdrobi Režija filma (Mervvn de Roy) se je potrudil za realistično oblikovanje prizorov, zlasti tam, kjer nam hoče predočitn muke polno življenje kaznen-cev, uklenjenih v taborišču. Nadalje spremljamo beguna z vso pozornostjo na begu, pri zasledovanju in v pogubi. Kaz-njenčev beg je silna reportaža, da strmimo in nam zastaja dih. Ni dvoma, tudi v Ljubljani bo krepki film razmajal živce in postal senzacija dneva.
Urejuje Davorin Ravije«, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoit Ribnika«. 2a Narodno tekamo d, & kot tfekanuaja Franc Jezeršek. Za in^erauu del je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Ljubljani