SLOVENIJE
Iz olimpijskega Sydneya —
Leto 4 / št.93
THE VOICE OF SLOVENIA
99S-
5.3.1997
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14 - dnevnik, cena S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
Naš mladi Paul Paddle z violino v orkestru za opernega prvaka Jose Carrerasa
Glas Slovenije s pomočjo bralcev našel pogrešanega
Sydney - V 91. številki je Glas Slovenije iskal pogrešanega Radeta Plevšaka. Neverjetno - že po manj kot štiriindvajsetih urah smo ga našli v Brisbanu z vašo pomočjo, dragi bralci, in se iz uredništva z njim pogovorili. Takoj smo sporočili telefonsko številko in njegov naslov njegovim sorodnikom v Slovenijo. Seveda smo dobili vse potrebne informacije tudi o njegovi mami, saj so sorodniki povpraševali tudi po njej.
Nova vlada RS potrjena
Ljubljana - :?o skoraj treh mesecih pogajanj je državni zbor v drugem poskusu potrdil novo vlado. Razprava pred tajnimi volitvami vlade v parlamentu je minila predvsem v znamenju ostrih moralnih pridig na račun Ljudske stranke (SLS), ki daje prelomila dano besedo zaveze pomladanskim strankam. No vlada je bila kljub vsemu izvoljena. Glasovalo je 89 poslank in poslancev. Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, je v svojem dvajsetminutnem govoru dejal, da računa na konstruktivni pritisk opozicije.
Slovenski balinarji v Avstraliji
Ekipa BK Planinc-Topolc pred odhodom v Avstralijo Več na 9. Strani /Primorske novice/
SDS se že pripravlja za 40. obletnico
Sydney - V soboto, 22. februarja so v Slovenskem društvu Sydney (SDS) izbrali organizacijski pododbor za pripravo 40. letnice društva, ki naj bi jo proslavili septembra letos. Prireditve v SDS
Sobota, 8. marca od 9.00 ure dalje Teniški turnir Petek, 14. marca ob 20.00 uri Koncert gostov iz Slovenije (vstopnine ni) Dušan Kobal - solopevec Prof. Aleksander Vodopivec - klavirist Sobota, 15. marca, od 19.30 ure dalje tradicionalno Jožefovanje - igrajo Marimba
Melbourne, sreda 26. februar - V melboumški umetnostni galeriji je bil v sredo, 26. februarja svečani dobrodelni večer, na katerem so zbirali denar za Walter and Eliza Hall Institute iz Melbourna. Obenem je bila slovesnost posvečena tudi rojstnemu dnevu inelbournškega zdravnika, znanstvenika dr. Dona Metcalsa. Višek večera je bil nastop slavnega španskega opernega pevca Josea Carrerasa, ki se je s pesmijo Happy Birthday zahvalil dr. Metcalsu za svoje življenje. Doktor Metcals je namreč preizkušal na živalih novo zdravilo proti levkemiji. .Carreras je zbolel za to boleznijo (rak v krvi) in dr. Metcals ga je pozdravil. Na slovesnosti, na katero so bili povabljeni tudi drugi znani znanstveniki in zdravniki, je bil prisoten tudi viktorijski premier Jeff Kennet. Na flavto je igrala mlada sydneyska flavtistka Jane Rutter. Nastopil je tudi Victorian Opera in the Alps Youth orkester - naš Paul Paddle je igral v orkestru na violino. Mladega Paula Paddlea pozna vsa slovenska skupnost, posebej v Melbournu. Paul je sin priznane strokovnjakinje za umetno pridelovanje človeške kože po opeklinah, naše rojakinje. Jožice Paddle Ledinek. Mladinski orkester in zbor sta zaigrala in zapela "Chorus of Hebreu Slaves" iz Verdijeve opere Nabuko, "Triumphal March" iz Verdijeve Aide, "Humming Chorus" iz Puccinijeve Madam Butterfly, zaigrali pa so tudi "Intermezzo" iz Mascagnijeve opere Cavalleria Rusticana.
Na prvi strani te številke smo objavili fotografijo slovenskih balinarjev oziroma ekipe BK Planinc-Topolc, ki se te dni z drugimi balinarji iz Slovenije mudi v Melbournu. Slučaj "balinarji" sem izbrala za izhodiščno točko moje današnje teme.
Ne, posnetek ni iz Avstralije, omogočile so mi ga Primorske novice, torej je priromal v Avstralijo iz Slovenije. Zzkaj ni posnetkov ali poročil o balinarskih tekmovanjih iz Melbourna? Zakaj ni poročil od slovenskih učiteljic, ki so obiskale seminar slovenskega jezika v Sloveniji? Še veliko takšnih in podobnih vprašanj bi lahko nanizala. Glas Slovenije je SLOVENSKI, INFORMATIVNI in EDINI časopis v Avstraliji, ki izhaja vsakih 14 dni. Se zavedamo, da bo vse tisto kar je zapisano ostalo zgodovina, vse drugo pa se bo porazgubilo na listkih tega ali onega slovenskega društva ali organizacije.
Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice
Pred nedavnim smo prejeli fax iz Ministrstva za zunanje zadeve od Urada za Slovence po svetu - prošnjo za stare številke Glasa Slovenije, "ker bi želeli časopis avstralskih Slovencev čim bolje in čim dlje ohraniti, bi ga radi dali v vezavo". Ker jim torej manjka nekaj številk, so nas zaprosili, da jim pošljemo te izvode.
Kaj želim povedati: v ministrstvu se jim zdi vredno povezati naš časnik, nam pa se ne zdi vredno vanj dopisovati. Pa tega ne govorim zaradi sebe. S svojo novinarsko žilico in naravo časopisnega molja vedno in povsod najdem dovolj snovi da strani v tem časniku napolnim. Dokaz za to je tudi fotografija balinarjev iz Primorskih novic. Hvala Primorskim novicam ker so mi jo omogočile, melbournškim rojakom pa: škoda, da vaše dejavnosti ostanejo nezapisane! Sporočilo ne velja le Melbournčanom, velja vsem organizatorjem in realizatorjem našega kulturnega, zabavnega, športnega in drugega življenja v avstralski Sloveniji.
Na začetku J
Pst!?!?
Vaša Stanka

Na Bledu je bila februarja mednarodna konferenca o alternativni medicini. Prof. dr. Dana Ulmann, redni predavatelj na kalifornijski univerzi, Harvardu in še kje, je povedal, da se najbolj osnovno zelišče homeopatskega zdravljenja imenuje "arnica montana" :n Ga raste na območju švicarskih Alp. No, na Bledu je izvedel, da temu zelišču v Sloveniji lepo rečejo amika, da raste tudi v slovenskih hribih in da jo od nekdaj uporabljajo za celjenje
ran.
se ena promocija
Pred dobrim letom je dal naš sydneyski rojak Dušan Lajovic v slovensko javnost svoj projekt, ki gaje imenoval Transvia. Z njim je priporočal koridor pod ozemljem Slovenije. "Genijalno!" so pisali mediji, nekateri pa so dodali še: "A noro ¡"potem pa je vse tiho bilo. Pred kratkim so se v dnevniku Delo pritožili nad prometom v Sloveniji pod naslovom: "Koridorji lukenj, smradu in ..." in zapisali: "Naši vrli predstavniki so obljubili nov prometni koridor čez Slovenijo. Čez naše ozemlje naj bi se vozili težki tovornjaki iz Rusije in Ukrajine, iz Azije in Grčije, iz BiH in Hrvaške... Kaj bo sploh ostalo za domače voznike, ki financirajo nove avtoceste? To, da bodo prej prišli iz Ljubljane v Munchen kot iz Ljublajne do Maribora ali Novega mesta. Ali pa bodo za nas te zgolj koridorji lukenj, smradu in - smrti"
še prav vam bo prišla, Transvia!
Kje so Slovenci doma? Ali v Londonu ali v Ljubljani? Davčni urad Novo mesto nenavadno opremlja svoje dopise: imena mesecev v datumu so angleška in seveda pisana z veliko, pa tudi navedba dneva stoji, kot je v angleščini navada, za njimi. Ker to počne urad, kije del davčne uprave Republike Slovenije in ministrstva za finance, zdaj mnogi ugibajo, ali je sedež slovenske vlade še v: jubljani ali nemara že v Londonu.
delo, delo
V Franciji imajo zbirko 35.000 tujk, ki jih ne smejo uporabljati v pisarnah in šolah...
za vzgled Sloveniji
Iz naših verskih središč
V Sydneyu novi pater
Pater Metod Ogorevc je bil rojen v Št. Vidu nad Ljubljano leta 1965. V frančiškanski red je vstopil leta 1985, po letu noviciata napravil začasne obljube, leta 1990 pa seje s slovesnimi obljubami zavezal vse življenje služiti v redu sv. Frančiška. Dne 29. junija 1992 je prejel mašniško posvečenje - torej bo letos v juniju med nami praznoval petletnico mašništva. Že kot novomašnik seje odločil za delo med
Slovenci v Avstraliji. Predstojniki so ga poslali najprej za eno leto v ZDA, kjer seje učil angleščine. Nedavno seje vrnil, po duhovnih vajah ga je ob koncu februarja prišel med nas. Že zdaj mu želimo obilo božjega blagoslova pri de'u med nami. P. Metod, dobrodošel!
/Misli/
Pater Tone seje vrnil v Melbourne
Ker seje pater Tone vrnil med nas, ni pa v dušnopastirskem delu, je veliko govoijenja, podtikanj, ugibanj, res nepotrebnih čenč... Predstojništvo je zaprosil za eksklavstracijo za eno leto in jo je dobil. Še vedno je duhovnik in redovnik, nima pa poklicnih dolžnosti in živi ter dela izven redovne hiše. Po enem letu se bo odločil.
/Misli/
Slomškova šola še naprej
V Verskem središču v Merrylandsu seje spet začela Slomškova šola. Vodita jo Zlatka Ponedelak in Kristina Šuber. S šolo nadaljujeta po odhodu sestre Francke.
/Misli/
Pišejo nam ...k Prejeli smo za objavo^
Za objavo v Glasu Slovenije	^
Že več let zbiram v arhiv v knjižnici Slovenskega društva Melbourne izdaje knjig in časopisov ter vsega ostalega gradiva, ki so jih pisali in izdajali Slovenci v Avstraliji. S tem skušam ohraniti njih delo kot del zgodovine Slovencev v multikulturni Avstraliji. To delo ni lahko saj ga delamo brezplačno vsi, ki sodelujemo pri društvih in organizacijah. Zelo hvaležna sem vsem, ki mi pomagajo ali opozorijo na netočne podatke. Ob izdaji publikacije "Opisna bibliografija slovenskega tiska v Avstraliji" so se kljub pozornosti ' naredile napake. Pri opisu časopisa "Naše novine" je navedeno ime Jože namesto Lojze Košorok. Opravičujem se Jožetu Košoroku za napako. Enako tudi ni bilo vpisanih v publikacijo par knjig za katere nisem vedela, da so izšle.
Milena Breoč. 2 Clematis St. Glen JVaverlev. Melbourne VIC 3150
Spoštovana Stanka! Danes smo z velikim veseljem zopet prejeli Glas Slovenije. Hvala za vašo požrtvovalnost. Želimo vam, da bi imeli še v bodoče korajže in moči. Čestitam vsem, ki so podprti akcijo s koalami za novo otroško bolnišnico v Ljubljani. Naj vam razložim zakaj nekateri niso postali koale. Za božične praznike je ojej! Pisanja, darovi na vse strani - za vse denarja ni! Midva z možem sva imela težave z zdravjem in hčerki sta nas vozili vsak dan okoli zdravnikov. Danes vam pošiljam pomoč za bolnico - S 20.00. Ce bi lahko hodila, bi šla okoli in nabirala denar za bolnico, tako pa...
Prisrčno vas pozdravlja in želi uspešno novo leto 1997 ter obilo zdravja in dobre volje vaša
Marcela Bole, Melbourne	_
El
Pred dnevi je prispelo na P. O.Box uredništva pisemce, naslovljeno na: Koala house! V kuverti je bila razglednica z medvedkom in napisom "Thankyou". Zraven pa sta bili pritrjeni dve loterijski kartici "Instant scratches Game". Čeprav nista prinesli dobitka, se Marinki in Ivanu Rudolf iz Wollongonga za tako prisrčno pozornost'najlepše zahvaljujem. Urednica	■
Obvestil a dopisovalcem Zaradi pomanjkanja prostora prosimo vse dopisovalce, da tekst omejijo na 200 besed. Hvala!
K slovenski istovetnosti
Jože Hubad, ki živi v Švici, je. predstavil svojo knjigo pod gornjim naslovom 9. novembra 1996 v Zeleni dvorani ljubljanskeha Hotela Union. Poleg javnih občil so bili med udeleženci tudi dr. Jože Pučnik, Vinko Levstik, dr. Justin Stanovnik in drugi člani Nove slovenske zaveze. .
Pesem slovenskih domobrancev, ki jo je zapel moški pevski zbor, je ganila vse prisotne in popeljala novi rod v malo poznano preteklost.
Hubadov govor je bil objavljen v Slovencu 9. novembra 1996. Zanimanje za knjigo so pokazali med drugimi uglednimi Slovenci tudi dr. Franc Zagožen iz SLS. Izidor Rejc iz SKD, državni glavni tožilec dr. Anton Drobnič, ljubljanski škof Uran, mariborski škof dr. Kramberger ter dr.' Janez Arnež iz Studie Slovenice.
Avtor podaja pogoje za dobro bodočnost Slovenije: "Strnjena in umirjena slovenska družba. Sprava je pogoj za to družbo. Pravica je pogoj za spravo. Pogoj za pravico je vseslovensko poznavanje in priznanje resnice."
V spremni besedi pa piše Stanko Okoliš:
"V porastu protikomunistične-literature, ki jo na slovenskih knjižnih policah označuje čas po prvih Večstrankarskih in svobodnih volitvah leta 1990, je pričujoče delo gospoda Jožeta Hubada 'K slovenski istovetnosti' eno redkejših, ki na podlagi analize slovenske preteklosti ponuja tudi vizijo narodove prihodnosti."
"Ker so danes nove politične sile v Sloveniji talke starih predsodkov, ki jih je Slovencem narekoval šolski sistem, ni pričakovati prave prihodnosti. Dokler ne bodo posvetili več pozornosti protikomunističnemu gibanju in se s preteklostjo soočili, bo država še vedno tičala v pesku in močvirju."
"Avtorjeva interpretacija medvojnega in povojnega dogajanja v Sloveniji na.iskriv način ponuja veliko vprašanj v razmislek."
Knjiga je izšla pri založbi Littera, ki se za podporo pri izidu zahvaljuje Vinku Levstiku, uveljavljenemu domobranskemu mecenu.
- Jože Košorok
Revija Mladi raziskovalec
Revija Mladi raziskovalec nadaljuje odkrivanje izvirnega . slovenskega izročila in spoznavanje zgodovinskih dejstev o preteklosti našega naroda in države, ki so bila vse do današnjega dne nepoznana ali zamolčana.
Slovenci smo inmeli svojo državo Karantanijo že pred skoraj 1500 leti. Na njenem državnopravnem izročilu temelji tudi ustava ZDA in s tem ves svetovni parlamentarni sistem. Prvi neitalijanski papež je bil Karantanec Bruno Koroški. Brižinski spomeniki so prvi pisani vir v novem jeziku, ki ni grški ali latinski.
Prva številka, ki je izšla julija 1996 v formatu A4 na 18 straneh, sredinsko vezana, s prispevki v Štirih jezikih: v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini. V taki obliki bodo sledile vse naslednje številke. Revija bo izhajala štirikrat na leto in sicer v januarju, aprilu, juliju in oktobru. Tako pravkar prihaja v slovensko in mednarodno javnost tretja številka, ki je posvečena Karantaniji. V njej pa ne bo manjkalo tudi drugih prispevkov v več jezikih, poezije, heraldike, zanimivosti...
Od tretje številke dalje pa se bo mogočew na revijo tudi naročiti.
Žal se prej ni bilo mogoče naročiti na revijo ali pa jo kupiti, ker je bilo okosteneli slovenski birokraciji vseeno, ali bo javnost kdaj izvedela resnico. Poleg tega pa so nekatere politične stranke poskušale na vsak način spodkopavati revijo, predvsem drugo številko, ki je izšla tik pred volitvami v Sloveniji, ki so bile novembra lani.
Mladi raziskovalec se ne bo pustil kupiti ali spodkopati in bo Še . naprej odkrival pravo slovensko identiteto in zgodovino ter njen pomen pri oblikovanju evropske kulture. Na revijo Mladi raziskovalec se lahko naročite na naslov:
. Miha Zore
Gradišče 1 3b, 1360, Vrhnika, Slovenija
Ste že poravnali naročnino na Glas Slovenije?
rtu« m* xmjv»%u
5.3.1997
Ciril Pucko napadel Peterleta in Janšo
Za govorniški oder v parlamentu je stopil tudi, zdaj samostojni poslanec, Ciril Pucko, ki je čestital SLS, "ker so znali zavrniti lažni krščanski etos in lažno moralno obnašanje prvaka SKD Lojzeta Peterleta in dvoličnost Janševe SDS." Slovenija je tako dobila sredinsko vlado je še dejal in predlagal, da Peterle črta iz imena svoje stranke besedo krščanski.
Janševi očitki Podobniku
Janez Janša, predsednik Socialdemokratov (SDS) je Marjanu Podobniku, predsedniku Slovenske ljudske stranke (SLS) očital popolno nespoštovanje podpisanih in sklenjenih sporazumov med desnimi strankami, o katerih javnost niti ni bila obveščena. Dejal je, da ni bil nikoli konkretno povabljen v vladajočo koalicijo in da njegova strani odslej ne bo nikomur več verjela na besedo. Vse medije v Sloveniji je označil za komunistične, ki so doslej vedno podpirali Drnovška. Desne stranke bi lahko imele oblast v svojih rokah, če bi vztrajale, saj so potrebovale za oblikovanje samo pristop ene stranke.
Nicolas Oman in njegova družica Mateja Rauter izginila
Omanova firma Residence je že decembra lani zaprla bife ob vhodu na grad na Bledu, zdaj so ostala zaprta tudi vrata osrednje grajske restavracije. Najemnik restavracije Oman in njegova zunajzakonska partnerka direktorica Mateja Rauter, osumljena utaje davkov na uvoz viskija, nista dosegljiva, izginila sta v tujino. Nicolas Oman se lahko Blejcem smeje v brk; njegovopodjetje Resider.ce dolguje turizmu in rekreaciji brez obresti 17 milijonov tolarjev.
Zaslužili od turizma -veliko zapravili v tujini
Lanski zaslužek Slovenije od turizma je bil 1,21 milijarde dolarjev (osmino več kot leta 1995), vendar so Slovenci pridno zapravljali v tujini, saj so tam pustili 430 milijonov dolarjev.
Nastopil je takoimenovani 100 dnevni rok uvajanja novega vladnega kabineta
Slovenija je torej dobila novo vlado. Drnovškov kabinet sestavjajo poslanci njegove Liberalno demokratske stranke (LDS), Podobnikove Ljudske stranke (SLS) in stranke upokojencev DeSUS.
Vsi predsednikovi možje
Nova slovenska vlada ima 21 članov: predsednika vlade, šestnajst resornih ministrov in štiri ministre brez listnice. Osem kandidatov je takih, ki so v svoji karieri že bili ministri.
Ministrski kandidati LDS
Liberalna demokracija di. Drnovška i: na devet ministrskih mest (in položaj predsednika vlade). Metod Dragonja in Mitja Gaspari veljata za stebra Drnovškove ekonomske politike. METOD DRAGONJA, minister za gospodarske dejavnosti, rojen leta 1954, diplomirani ekonomist, velja za ministra z velikimi operativnimi sposobnostmi, mag. MITJA GASPARI, finančni minister, rojen leta 1952, magister ekonomije, ni bil nikoli član LDS; poznavalci mu priopisujejo zasluge za. uravnoteženo proračunsko planiranje, izvajanje finančnih reform in finančno osamosvajanje Slovenije, mag. ANTON ROP, minister za delo, družino in socilane zadeve, rojen leta 1960. magister ekonomije. Velja za začetnika pokojninske reforme, dr. SLAVKO GABER, minister za šolstvo in šport, rojen leta 1959, doktor sociologije, je preudaren in nekonflikten politik.
MIRKO BANDELJ, minister za notranje zadeve, rojen leta 1958, diplomirani pravnik. ZORAN THALER, minister za zunanje zadeve, rojen 1962, diplomirani politolog; je zunanje ministrstvo že vodil od januaija 1955, lani spomladi pa gaje parlament razrešil. •
JOŽEF ŠKOLČ, minister za kulturo, rojen leta 1960, diplomirani politolog; bilje predsednik državnega zbora. DR. PAVEL GANTAR, minister za okolje in prostor, rojen leta 1949, doktor socioloških znanosti.
IGOR BAVČAR, minister brez listnice za evropske integracije, rojen 1955, diplomirani politolog. Bil notranji minister.
Ministrski kadidati SLS
MARJAN PODOBNIK, predsednik SLS, minister brez listnice in podpredsednik vlade, rojen leta 1960, kmetijski inženir. V vladi naj bi usklajeval dejavnosti njej podrejenih državnih organov na področju preprečevanja oškodovanja družbene lastnine med lastninskimi postopki.
TIT TURNŠEK, minister za obrambo, rojen leta 1938, inženir elektrotehnike je nekaj časa delal v tujini. Velja za enega od velikih zagovornikov pravkar sklenjene koalicijske povezave z LDS. DR. MARJAN ŠENJUR, minister za ekonomske odnose in razvoj, rojen leta 1944, doktor ekonomskih znanosti; znan univerzitetni profesor ljubljanske Ekonomske fakultete, bil dekan fakultete in predsednik univerzitetnega sveta. CIRIL SMRKOLJ, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, rojen leta 1949, strojni tehnik; je posestnik s Trojan, velja za izrazitega predstavnika kmečkega lobija. TOMAŽ MARUŠIČ, minister za pravosodje, rojen leta 1932, diplomirani pravnik; dolgoletni novogoriški odvetnik, dr. MARJAN JEREB, minister za zdravstvo, rojen leta 1930, doktor medicine, mag. ANTON BERGAUER, minister za promet in zveze, rojen leta 1950, magister organizacijskih ved; do volitev je bil župan štajerske občine Rače-Fram. Bergauer ne bi bil nič posebnega, če ne bi trideset hišnih številk v Framu naprej od njega prebival še en kandidat ljudske stranke (SLS) za ministra mag. BOŽO GRAFENAUER, minister brez resoija, odgovoren za področje lokalne samouprave, rojen leta 1950 (celo rojen istega leta kot Bergauer), magister upravnih ved; ima nekaj zaslug za to, da so na novo nastale občine na mariborskem koncu premagale začetne težave, dr. LO JZE MARINČEK, minister za znanost in tehnologijo, rojen leta 1932, doktor bioloških znanosti; leta 1992 je postal predsednik ljubljanskega Demosa, znan kot trdi demosovec; od leta 1993 vodi klub znanstvenikov in razsikovalcev pri SLS. V politični javnosti je postal med drugim znan tudi z izjavo:"Jaz dajem v isti koš komuniste, fašiste in naciste." JANKO RAZGORŠEK, minister za malo gospodarstvo, uspešen mariborski podjetnik, že nekaj let proizvaja' oblazinjeno pohištvo.
Ministrski kandidat Desusa
JANKO KUŠAR, minister brez resorja, odgovoren za koordiniranje delovnih teles na področju socilanega varstva, rojen leta 1929, diplomant Visoke šole za politične vede in novinarstvo.
Slovenci so postali tudi črni
Slovenci so dobili prvega izvirnega črnopoltega državljana. Vlada je namreč podelila slovensko dražavljanstvo vratarju hokejskega kluba Olimpija Stanlyu Reddicu, temnopoltemu Američanu. Državljanstvo je dobil še en hokejist in to bivši Rus Sahtraj Valerij ter kirurg hrvaškega rodu Slobodan Macura.
Zavarovalnice s 1. aprilom diskriminirale mlajše
Slovenske zavarovalnice so za 1. april napovedale podražitve obveznega zavarovanja za mlajše voznike in vozila, s katerimi potujejo v tujino. Napoved močno odmeva v javnosti, zlasti med mlajšimi vozniki, ki jih bo 35-odstotno doplačilo k zavarovalnim premijam močno, udarilo po žepu.
Preučevanje SDV ali Udbe
"Čeprav je bila problematika Udbe doslej praktično nedotakljiva tema. obstaja vrsta indicev, ki kažejo, da so bili ljudje iz njenih krogov tudi središče organiziranega kriminala, ki se iz časov starega režima prenaša tudi v današnji čas", je zapisano v predlogu Civilne iniciative (skupina 40 državljanov), ki gaje ta poslala predsedniku Državnega zbora Janezu Podobniku s predlogom po ustanovitvi parlamentarne komisije, ki vsestransko preučila nastanek, razvoj, ustroj in delovanje nekdanje partijske politične policije, kije opravljala politično represijo nad državljani.
Bo nekdanji general dobil pokojnino?
Nekdanji general JLA Konrad Kolšek čaka ali mu bo socialno in delovno sodišče prisodilo pravico do pokojnine ali ne. Vojaško pokojnino so mu zaplenili leta 1992. Veterani vojne iz leta 1991 so prepričani, da eksgeneral Kolšek zavaja slovensko javnost s samohvalo, češ, daje preprečil letalski napad na Slovenijo. Tega je preprečila predvsem diplomatska dejavnost predsednika takratnega slovenskega predsedstva Milana Kučana in republiškega sekretarja za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, trdijo veterani.
Zaostanki dušijo sodišča
Na okrajnih sodiščih je več kot 304 tisoč nerešenih zadev. Na višjih sodiščih je bilo lani 3863 nerešenih zadev, na okrožnih sodiščih splošne pristojnosti 77.533, na delovnih 24.523 in na Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani 2458 nerešenih zadev. Na vrhovnem sodišču je bilo takih zadev ob koncu lanskega leta 5801.
Branica, Vrhe, Brkini, Cičarija - 1700 ljudi pije prepovedano vodo
"Prepovedujemo uporabo vode za pitje iz vaškega lokalnega vodovoda, ker je higiensko oporečna. Pred uporabo morate vodo obvezno prekuhati." Tako se glasijo odredbe, kijih v teh dneh od svojih županov prejemajo uporabniki 34-ih lokalnih vodnih virov v komenski, sežanski, divaški in hrpeljsko-kozinski občini.
Posnel komet Hale-Bopp
Tomaž Breskovar iz Vremščice je 8. februarja letos posnel komet Hale-Bopp. Velikanski komet hiti na "zmenek" z Zemljo. Najbolj spektakularen je ta mesec in bo še aprila. Svetil bo stokrat močneje od
Halleyevega kometa. Videnje s prostim očesom. Te dni z vseh koncev sveta kar dežujejo poročila astronomov. Zelo dober posnetek je 4. februarja uspel astronomom z observatorija na Javorniku nad Črnim vrhom. Komet Hale-Bopp bodo uvrstili med osem največjih kometov našega stoletja.
Kdaj v Italijo le z osebno izkaznico?
Državni zbor RS je pred dnevi ratificiral slovensko-italijanski sporazum o ukinitvi vizumov. V njem je določeno, da lahko državljani ene države vstopijo v drugo tudi samo z osebnop izkaznico. Italijanska stran sporazuma še ni potrdila, zato ga slovenski organi še ne morejo uresničevati. Sporazum med drugim omogoča, da državljani ene države bivajo tri mesece brez vizuma na ozemlju druge, če ne bodo opravljali dela.
Ljubljana dobila ulico Janeza Pavla II.
Ljubljanska komisija za preimenovanje naselij in ulic je za 23. sejo ljubljanskega mestnega sveta pripravila odlok o določitvi, spremembi in odpravi imen oziroma potekov ulic. Sprejeta je sprememba, da se Zrinjskega ulica preimenuje v Ulico janeža Pavla II.
Ponovno Frančiškanska ulica?
V prihodnje se v Ljubljani obeta še nekaj sprememb ulic in njihovih imen. Svetnica Tatjana Koprol je že sprožila pobudo, da bi se Nazorjeva ulica znova poimenovala v Frančiškansko. To je bila v preteklosti ena najbolj znanoh ulic, omenjena je bila že leta 1754 ob štetju ljubljanskega prebivalstva Ime je dobila po frančiškanskem samostanu.
Rupel v ZDA? Res ali ne?
Dr. Dimitrij Rupel, ljubljanski župan naj bi odšel na novo službeno dolžnost veleposlanika v ZDA (?). Kmalu se bo videlo ali je res ali ne!
Za Slovence po svetu kmalu programi preko satelita
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj je na seminarju za predstavnike slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev in socialnih delavcev v Nemčiji, napovedal, da bodo za boljše informiranje rojakov po svetu slovenski programi kmalu začeli oddajati preko satelita. To naj bi se prvič zgodilo 27. marca, po evropskem času med 19. in 23. uro.
Maketa spominske kapele v Kočevskem Rogu
Gostujoča razstava je bila v Galeriji Družina, predstavila je delo, misel in duha arhitekta prof. dr. Jožeta Marinka. Predstavljeni sta bili tudi njegovi dve knjigi Antična arhitektura ter Oltar ob papeževem obisku v Ljubljani (obe v založbi Družine). Največ pozornosti je požela maketa spominske kapele v Kočevskem Rogu.
18. maja svečana otvoritev Andreanuma v Mariboru
To bo nova stavba mariborske škofije v Slovenski ulici. Pomembna, ker je zelo tvarna arhitektonska in hkrati kulturna ter duhovna pridobitev ne samo za Maribor in njegovo škofijo, ampak za vso Slovenijo. Središče je imenovano Andreanum po sv. Andreju, zavetniku mariborske škofije. Na 6000 kvadratnih metrih bodo modemi funkcionalni prostori Teološke fakultete Ljubljana enota Maribor. Škofijska teološka knjižnica z več kot 60 tisoč knjižnimi enotami in mnogimi zgodovinskimi rokopisnimi in tiskanimi in knjižnimi dragocenostmi, razširjeni že obstoječi škofijski Dom duhovnikov, razširitve še kako potrebne pastoralne službe in Škofijsko cerkveno oOdišče.
Izbrana pevka za Evrovizijo
Slovenijo bo 3. maja zastopala v Dublinu na Irskem Tanja Ribič s pesmijo Zbudi se. Tanja je bila doslej igralka in seje prvič predstavila kot pevka.
PRIMORSKI DNEVNIK, WASHINGTON POST
Primorski dnevnik piše: Ameriški dnevnik Washington Post je 19. februarja na prvi strani objavil članek, v katerem povzema tajno poročilo Cie o tem, da so tri kandidatke za članstvo v Natu - Poljska, Bolgarija in Slovenija - dobavljale orožje najhujšim sovražnicam ZDA: Iranu, Severni Koreji in Sudanu. Slovenija je Iranu dobavljala menjalnike za tanke M-60 in druge sestavne dele za tanke.
Slovensko podjetje Indag AG se je namreč pridružilo avstrijskemu G. Volgstatter, ki je sklenilo posle z Iranom, vreden milijon do 2,5 milijona dolarjev. WT navaja komentar neimenovanega ameriškega uradnika: "Nedopustljivo je, da potencialna kandidatka za Nato pošilja vojaško pomembno opremo režimom, katerih interesi so v nasprotju z interesi ZDA."
DEMOKRACIJA
S privolitvijo v eldeesovem naročju (LDS) je Marjan Podobnik (SLS) zanikal zgodovinski ekskluzivizem, ki naj bi bil značilen za njegovo stranko. Prav nič izvirnega ni v njih, saj so nasedli isti ukani kot pred štirimi leti krščanski demokrati, le da se utegne cena za "naivnost" do naslednjih volitev podvojiti.
SVOBODNA SLOVENIJA
Argentinski časnik citira pisanje Demokracije, ki med drugim pravi, da "Janez Drnovšek je v Svojem predstavitvenem govoru povedal, da se bo zavzemal za slovenske zamejce in za manjšinske skupine v Sloveniji. O izseljencih pa niti besedice. Naslednji dan je po raznih očitkih predstavnikov pomladnih strank sicer to popravil. Poslanec iz Argentine Marjan Schiffer je predstavil izseljensko problematiko. Kot odgovor na mnogokrat slišani očitek, češ, da izseljenci ne bi smeli imeti pravice glasovanja, ker ne plačujejo davkov, je odgovoril, da Slovenci po svetu plačujejo davek krvi, ko gledajo kako se jim v tujini izteka slovenska kri. V zvezi z domobranskimi grobišči je dejal, aa "vse civilizirane države počastijo svoje mrtve". Pri nas pa je Teharje še vedno smetišče, Rog pa nedostopen v tem letnem času." Izseljence je omenil tudi Janez Janša, ki je poudaril, da bi morala država po ustavi skrbeti za Slovence po svetu in jih ne zanemaijati. Omenil je tudi primer volilne pravice za Slovence po svetu.
SLOVENSKE BRAZDE
Časnik Slovenske ljudske stranke (SLS) je objavil Sporazum o sodelovanju Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in Ljudske stranke. V uvodu tega sporazuma piše: Konec drugega tisočletja se Slovenija nahaja pred dolgoročno izjemno pomembno strateškimi odločitvami. Utrditev njenega suve. enega položaja znotraj skupnosti svobodnih držav Evrope in sveta, zavarovanje kulturne samobitnosti, okrepitev njenega gospodarskega potenciala in zagotovitev socialne ter pravne varnosti njenih državljanov, so prioritetne naloge, katerih uresničevanje predpostavlja nujno politično stabilnost in prevlado zmerne politike. Z namenom povezovanja in krepitev sicer programsko različnih sredinskih političnih sil za dobrobit Slovenije sklepata Sporazum o sodelovanju.
Ob 200 letnici slovenskega časnikarstva
H. nadaljevanka
ŠTIRJE MALI LISTI
"Potica! Moja potica!" je vzkliknil Valentin Vodnik, ko je okazal prvi izvod Lublanskih novic baronu Žigi Zoisu, ko so ile v sredo, 4. januarja 1797, natisnjene v tiskarni Janeza Friderika Egerja v Ljubljani. Štiri listi velikosti 10 krat 16,5 centimetrov! Naslov prve številke je zavzemal kar polovico prve strani. V glavi časnika je poleg datuma izida in številke časopisa natisnjen še cesarski orel. Pod črtami ločnicami pa je ureanik Valentin Vodnik predstavil programsko shemo novorojenega časnika. Kot pesnik je za to uporabil pesniško obliko. Tri štirivrstične kitice preprosto razodenejo smisel Ljubljanskih noviz.
"Je kaša zavrela/ se terga kaj nit?/ Moj sosed kaj dela?/ Sim barat že sit." Dosedanje zanimanje za sosedovo početje je tedanjemu človeku začelo presedati. Treba se je bilo ozreti po svetu in si razširiti obzorje. "Al vumnosti jmajo/ po svejti kej več?/ Al druzga kaj znajo,/ ko hruške sam' peč? Francoska revolucija je podirala stari svet ter vpeljala nove "vumnosti", ki jih bodo prinašale Lubljanske novize."Od tega Novize/ Lublanske povdo,/ za nov lejt potice/ še take ni blo. ,rIn ta potica je bila res enkratna. "Lublanske novice od vsih krajov celiga svejta" so prinašale zunanjepolitične, gospodarske in kulturne novice ter zabavne in poučne prispevke. Med zunanjepolitičnimi dogodki tedanje nemirne in viharne Napoleonove dobe prevladujejo pretežno vojni dogodki, ki so običajno zbrani v stalni rubriki "Od vojske . Gospodarske novice so seznanjale meščane, katerim so bile Ljubljanske novize namenjene, s cenami žita, carinami in sejmi. Srečujemo pa tudi ogromno drobnih, mikavnih, kratko podanih zanimivosti iz vsakdanjega življenja, od zvezdoslovja, vremena, letine, zdravja otrok pa ao najrazličnejših izumov iz kmetijske in obrtne stroke.
__/se nadaljuje/
SMALLGOODS S BUTCHERY
1 QUEST AVENUE CARRAMAR NSW 2163 TELEPHONE: (02) 9728 1717 FAX: (02) 9724 0590
I/se za doatckco sdovens^o izuRinjo
SVEŽE MESO SUHOMESNATI PROIZVODI OCVIRKI AČE KLOBASE: KRANJSKE KRVAVICE HRENOVKE
; V - - -j
/NA VO KINI
Poslovna SlovenijaJ
GOSPODARSKI VESTNIK KOMPASS
Gospodarski vestnik Kompass podjetnike po vsem svetu obvešča kako do novih poslovnih partnerjev. V uredništvu revije poznajo ime podjetja, naslov, telefon, telefaks, vodstvo (po priimku ali po funkciji), letni promet, število zaposlenih, žiro račun, izdelke in storitve, blagovne znamke, matično številko, banko, E-mail, http, registracijsko številko, kapital, države izvoza-uvoza, delovni čas, zastopstva tujih podjetij, poslovne enote intd. Uredništvo je na Dunajski cesti 5, Ljubljana; telefon (61) 1322 052, faks (61) 1321 012.
SLOVENIJA ITALIJI
Do konca lanskega leta je Banka Slovenije na poseben račun pri Dresdner Bank Luxemburg nakazala že 28,08 milijona dolarjev za obveznosti Slovenije do Italije po osimskem sporazumu in po rimskih sporazumih.
SLOVENIJA NA JAPONSKEM
Od 20. januarja do 28. marca je razstava slovenskega gospodarstva "Slovenia-Your Landing Point" v Osaki. Tja so jo povabili predstavniki tamkajšnjega World Trade Centra. Predstavlja se 20 držav, od tega 30 slovenskih razstavljalcev.
SPLAČA SE, ČE SI MOŠKI IN IZOBRAŽEN
Najnovejša raziskava državnega statističnega urada kaže, da so zaposleni moški zaslužili leta 1995 v povprečju kar 17,6 odstoka več kot ženske. Moški z visoko izobrazbo so zaslužili celo 23 odstotkov več kot njihove kolegice, nekvalificirani delavci pa 22,8 odstotka več kot delavke. Največje razlike med moškimi in ženskimi plačami so pri doktorjih in magistrih, kjer moški zaslužijo skoraj 30 odstotkov več kot ženske z enako izobrazbo.
LUKA KOPER
Največ blaga so lani pretovorili za Avstrijo, Madžarsko, Slovaško. Italijo in Češko. Naložili so 1,41 milijona ton blaga, raložili pa 5,14 milijona ton. V razvojnih načrtih piše, da naj bi leta 2000 pretovorili deset milijonov ton tovora.
MARIBORSKO LETALIŠČE TUDI ZA AIR COMMERCE
Mariborsko letališče je sklenilo pogodbo s sarajevsko letalsko družbo Air Commerce, po kateri bo Maribor matično letališče za letala sarajevske družbe.
NA GORIŠKEM TRIJE SEJMI
Nova Gorica naj bi po sedanjih načrtih postopoma postala tudi sejemsko mesto. Lanski Goriški sejem, ki je bil prvi, je bil uspešen. Zato bodo letos tri sejemske prireditve: od 11. do 15. junija bo sejem obrti in podjetništva; jeseni, od 5. do 9. novembra bo sejem Dobrote narave in zabave, ta prireditev naj bi bila novost med slovenskimi sejmi. Konec leta pa bo še novoletni sejem.___
Tečajna lestvica z dne 5. marca 1997
DRŽAVA
Avstralija
Avstrija
Hrvaška
Nemčija
ZDA
Italija
VALUTA
NAKUPNI PRODAJNI
1
i i i
100
AUD
ATS
HRK
DEM
USD
ITL
123.04 12.91 25.45 90.90 156.20 9.14
123.79 12.99 25.61 91.94 157.14 9.19
TRAVEL1
5.3.1997
VEČKRAT NAGRAJENA POTOVALNA AGENCIJA Lrd. ŠT.l NA ZAHODU SYDNEYA
SPECIALNE CENE ZA POTOVANJE DO LJUBLJANE
190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160
TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPTONA
ORGANIZIRAMO POTOVALNE CEKE, ZAVAROVANJA IN VSE KAR POTREBUJETE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE
POTUJTE Z NAMI
ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOMPANUAMI
LAUDA AIR QANTAS ALITALIA "N	SINGAPORE AIRLINE
------fo%n
Smo/i Cover
Travel Insurance
Na razpolago eno
najboljših balinišč v Avstraliji Dobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer Bar z igralnico
Vam nudi društvene prostore za poroke in druge svečane priložnosti
TRIGLAV Club
Limited
"5.3'"997"
Posvetu (fH]
Še iz kulture!
Ob deseti obletnici izida 57. številke Nove revije Kdaj nova "57. številka"?
"Leta 1987, ko smo delali 57. številko, si niti pomisliti nisem upal na lastno državo, pa jo zdaj imamo. Takrat si Nove revije ljudje niso upali brati, prodajali pa so jo pod pultom..." je v pogovoru z Demokracijo dejal takratni glavni urednik revije, sedanji glavni urednik revije in založbe Nova revija Niko Grafenauer. Milena Vehovar je v pogovoru Grafenauerja vprašala: "Slabih deset let kasneje nacionalnega kulturnega programa še vedno ni. in čeprav smo sami prevzeli odgovornost za lastno državo, se čedalje bolj zdi, da to nikogar ne skrbi. Ali pa morda vendarle. Obstaja upanje, da bo Nova revija prevzela pobudo za novo "57. številko"? Niko Giafenauer je odgovoril: "Prav gotovo, čeprav ta hip ne vem v kakšni obliki. Jasno je, da se bomo morali še veliko dogovarjati, in sicer v krogu vseh. ki nas zdajšnji problemi* prizadevajo. Ne gre samo zato, da moramo biti kritični, moramo tudi ukrepati..."
Basbaritonist Marcos Fink
Marcos Fink se je rodil v Argentini, prav tako kot njegovi sestri, Bernarda Fink (z njo smo se pred kratkim seznanili v Avstraliji) in Veronika, ki je solistka v ljubljanski Operi. Čeprav Marcos živi v Sloveniji nastopa več na tujem kot doma.
Ob 90-letnici nestorja slovenskega baleta Pina Mlakarja
V	Slovenskem gledališkem leksikonu je Lok na glasbo Lothke, v katerem sta Pia in Pino Mlakar plesala sama, označen kot njuno živijensko ueio in najboljši balet. Dom Pie in Pina stoji že sedemdeset let. V letih od 1939 do 1943 in od 1952 do 1954 sta vadila balet Bavarske državne opere v Munchnu. Pia je bila tudi umetniška voditeljica baleta v Ljubljani, bila je prvi ravnatelj baletne šole in redni profesor. Njuna hči Veronika, balerina, zdaj živi v Kanadi, sin Tomo in njegova žena imata v Muncimu plesno šolo. Pia in Pino sta prejela več nagrad za živijensko delo.
V	soboto, 1. marca je Pino proslavil svoj 90. rojstni dan. Danica Dolinar in Vojko Vidmar sta za ta jubilej posnela dokumentamo-portretno TV oddajo z naslovom "Večna baletna domačija", ki sojo na TV Slovenija predvajali 25. februarja.
Izšla prva številka mesečnika Kultura
Revija bo izhajala vsak prvi petek v mesecu. V začetku jo bo podpiralo ministrstvo za kulturo. Revija je namenjena povprečno izobraženemu bralcu. Razdeljena je na sedem poglavij: Kulturna politika, Ustvarjalnost, Programi, Kulturna industrija, Svet, Dediščina in Sobivanje. Že prvo številko odlikuje ustrezna zunanja podoba in pluralizem mnenj.
Sto let slovesnkega ženskega časopisja
Okroglo 100-letnico praznuje žensko časopisje. Leta 1697 je namreč v Trstu, takrat največjem slovenskem mestu, izšel prvi ženski časopis na Slovenskem - Slovenka. V Narodni in univerzitetni knjižnici so pripravili razstavo "Žensko časopisje na Slovenskem 1897 - 1997, ki bo na ogled do 5. marca.
Kandidatka za Nobelovo nagrado, vendar nezaželena, ker je Slovenka?! Vesna Teršelič je med ustanoviteljicami in koordinatorkami ugledne nevladne organizacije protivojna kampanja Hrvaške, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Vesna seje rodila v Ljubljani, že dvajset let pa živi v Zagrebu in skupaj z Vesno Pešič iz Beograda ter Selimom Bešlagičem iz Tuzle so jo predlagali za Nobelovo nagrado za mir, ki jo bodo letos podelili v Oslu. To je predlog Mednarodnega urada za mir iz Ženeve, ene najstarejših in najuglednejših svetovnih mirovnih organizacij, ki sojo ustanovili leta 1892. Toda hrvaški Vjesnik in kasneje tudi HTV so objavili, daje Vesna nezaželena , ker je Slovenka in da mora dobiti kakšno mednarodno nagrado na Hrvaškem le Hrvat.
LONDON
Voditelji srbske opozicije so obiskali prestolonaslednika Aleksandra Karadjordjeviča v okolici Londona in ga povabili naj se vrne na prestol in da bi v Srbiji morali vzpostaviti monarhijo. Vloga kralja v Srbiji naj bi bila enaka vlogi španskega kralja Juana Čarlosa.
BUDIMPŠTA
Madžarsko mesto bo letos gostotelj Iger brez meja od 31. maja do 4. junija. Sodelovala bo tudi slovenska ekipa iz Bovca, izbrana je bila med 40 ekipami iz različnih slovenskih krajev. Bovčani bodo v Budimpešti med drugim prikazali tudi svojo poletno turistično ponudbo. Sodelovanje na Igrah brez meja bo stalo približno dvajset tisoč mark. Bovčani morajo ta denar zbrati sami, zato bodo iskali tudi sponzorje, pomagala pa bo še občina.
GORICA
'Na prehodu' je bilo geslo devetega deželnega kongresa Slovenske skupnosti (SSk, zasedal je v soboto in nedeljo. 23. in 24. februarja v Gorici) - na tem 'prehodu' nai bi stranka odigrala pomembno vlogo. Ohranila ie zamisei o skupnem političnem nastopanju vseh Slovencev v Italiji, o skupnem predstavništvu in se zavzela za drugačen Primorski dnevnik, ki bo izhajal pod okriljem zadruge. Izmed gostov iz Slovenije sta kongres pozdravila Lojze Peterle (SKD) in Ivo Hvalica (SDS). Izvolili so novo vodstvo: predsednik je postal Bernard Spacapan, tajnik pa je znova Martin Breceij.
Virus, ki se zna širiti prek elektronske pošte
Po množici izmišljenih virusov (Good Times, Irina, Penpal, Greetings ...) se je pojavil prvi Word makro virus, ki zna za širjenje uporabljati Microsoft Mail. Novi virus, poimenovan Word Macro/Share Fun, okuži dokumente, ki so napisani v Microsoftovem Wordu. Ko okužen dokument odpremo, se približno v četrtini primerov sproži rutina, ki preveri, ali je Microsoft Mail aktiven. Če je, se virus razpošlje na tri naslove iz našega seznama imen (aliases). Če MSMail ni aktiven, bo virus sprožil rutino na izhod iz Oken.
GOJfll« fllEATS
&
imilKGOOJ
Edina slovenska mesnica v Sydneyu-
Še poznate okus dobre donrače kranjske klobase ( f ^ah krvavice?
Telefon; (02) 9747 4028
PoTegdnevno svežega mesa vam nudimo tudi odlično prekajeno domačo slanino razne vrste salam in šunk, ter vam pripravimo tudi meso za vašo domačo zabavo
Pridite in se prepričajte!
Burwood Rd.Burvvood NSVV2134
Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
Lauda telefon: 1 800 642438
( brezplačni klic)
The only line direct to the Heart of Europe

T
Balinarji iz Slovenije v Melbournu
Utrditev prijateljskih vezi
Člani nekaterih slovenskih balinarskih klubov, med njimi tudi iz bistriškega BK Planinc-Topolc, postojnskega Soviča in sežanska Skale, so pred kratkim prispeli v Melbourne.
Slovenski balinaiji tako vračajo obisk avstralskim rojakom, ki so leta 1995 gostovali v Sloveniji in odigrali več srečanj. Eno izmed zelo uspelih srečanj, ki so daleč presegla zgolj ■ tekmovalno plat, je bilo leta 1995 tudi v Ilirski Bistrici. Avstralske balinaije, med katerimi je bilo veliko rojakov iz bistriške občine, vodil pa jih je Frenk Iskra iz Sušaka. je gostil BK Planinc-Topolc. Srečanje na baliniščih v športnem parku Nade Žagarje poglobilo medsebojne vezi in izzvenelo v želji po snidenju na peti celini. Organizacijo gostovanja v Avstraliji je prevzela Balinarska zveza Slovenije, 28-člansko odpravo pa vodi njen predsednik Jože Rebec. Slovenske balinarke in balinarji tekmujejo na petih prijateljskih tekmah s slovenskimi klubi SD Geelong, SD Planica, Društvo Istra, SD Melbourne in Jadran. Obis„„ v Avstraliji traja 17 dni, tekmujejo pa samo v klasičnih igrah, v trojkah, dvojkah in enojkah.
Tako kot pred dvema letoma, bodo tudi tokrat tekmovalni rezultati v drugem planu, saj je osnovni namen obiska poglabljanje športnih in prijateljskih vezi med slovenskimi balinarji in avstralskimi rojaki.
/Primorske novice/
Slovensko društvo
TENIS IGRIŠČA, BALINANJE, LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA, DOBRA DOMAČA KUHINJA, DRUŽINSKI KLUB, IGRALNI AVTOMATI
Telefon (02) 9756 1658 Fax (02) 9756 1447
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164
Publikacija SIM
"Pregled delovanja in organiziranosti Slovencev v Avstraliji"
Slovenska izseljenska matica je izdala aprila lani publikacijo pod naslovom "Pregled delovanja in Qrganiziranosti Slovencev v Avstraliji". V uvodu publikacije piše: "Prva zamisel o publikaciji o nastanku in delu slovenskih društev v Avstraliji se je porodila na SIM v letu 1996 kot del celovite predstavitve organiziranja in ustvarjanja Slovencev po svetu v Sloveniji. Kot prva je bila povabljena k predstavitvi slovenska skupnost v Avstraliji.
Člani izseljenskega sveta iz Avstralije so organizirali zbiranje podatkov po slovenskih ustanovah, ki so ga koordinirali gospa Milena Brgoč, gospod Ivo Leber in gospod Lojze Košorok... Tako zbrano gradivo odseva način delovanja slovenskih ustanov na peti celini, njihovo stopnjo akulturacije in ohranjanja slovenske etnične zavesti in jezika, načine druženja, družabno življenje in razmere v njihovih organizacttah in med njimi samimi. Na ta način je izredno poučno tudi za bralca, ki o Slovencih v Avstraliji ne ve veliko. To je prvi poskus celovite predstavitve življenja in dela Slovencev in njihovih potomcev v Avstraliji, ki pa še zdaleč ni popoln. Zato prosimo bralce za razumevanje."
Zakaj v publikaciji ni Glasa Slovenije?
Predpostavljam, da so bile slovenske organizacije, verska središča, ustanove in mediji .obveščeni o zbiranju teh podatkov. Na 38 straneh A4 formata so se predstavili v krajši ali daljši obliki tisti, ki delujejo še danes, veliko pa je tudi takih, ki se ne bi mogli ravno pohvaliti s takšno ali drugačno aktivnostjo. Bralec naj presodi sam. Torej v publikaciji so po vrstnem redu:
Slovensko društvo Planinka iz Brisbana, Slovenski narodni svet Viktorija, Slovensko društvo Melbourne, Glasilo SDM Vestnih, Šola SDM, Slovenski primorski socialni klub Jadran, Slovenski klub Adelaide, Slovenski klub Perth, Slovenski narodni svet Južna Avstralija, Slovensko društvo Planica Springvale, Slovensko kulturno in športno društvo Ivan Cankar Geelong, Triglav Club Limited, Slovensko avstralsko akademsko društvo, Slovensko društvo Sydney, Radijske oddaje v slovenščini - SBS, Slovenske šole v Sydneyu, Dramska aktivnost v Sydneyu, Ansambli Štefana Šerneka v Sydneyu, Dom počitka matere Romane, Slovenski avstralski klub Planica Wollongong, Slovensko društvo-v Riverlandu, Avstralsko slovensko društvo Tivoli Newcastle, Slovensko društvo Canberra, Gospodarsko sodelovanje, Ostale oblike sodelovanja, HELP dobrodelna organizacija Eleonore White, SALUK. Ansambla Veseli Gorenjci' Črni baron."
Tako torej. Nikjer Glasa Slovenije, štirinajstdnevnika, ki izhaja redno že polna štiri leta. Za to ne krivim SIM (čeprav bi se lahko tudi oni vprašali zakaj ni poročila Glasa Slovenije, saj tudi njim ni neznan in ga prejemajo redno že vsa štiri leta), ampak sprašujem predstavnike SIM v Avstraliji zakaj našega časnika niso obvestili o zbiranju materiaia? Nekdo mi je dejal: saj je bilo na radiu... Čuden izgovor. Prepričana sem, da niso vsi našteti "pobraii" informacijo z radia (ali smo ga sploh dolžni vsi in vedno poslušati?). V uvodu publikacije piše "poskus celovite predstavitve življenja in dela Slovencev in njihovih potomcev v Avstraliji" in čeprav je na koncu opravičilo za. vsak slučaj: "poskus še zdaleč ni popoln", me to spominja na: videl je miš-slona pa ne! ..	- Stanka Gregorič
v
Zakaj v publikaciji sploh ni omenjen Zupančičev spomenik na Jadranu in zakaj ne piše več o šoli?
Prva dopolnilna šola slovenskega jezika na slovenskem društvu v Avstraliji je bila šola v klubu Jadran v Melboumu, kije štela 54 učencev. Tam sem poučevala devet let. Dolga leta sem v tem društvu skrbela za kulturo, nasploh in sedemdesetih let organizirala postavitev spomenika Otona Župančiča, ki ga je izdelal kipar iz Slovenije Zdenko Kalin. Spomenik še danes krasi del društvenega dvorišča. Vse zgoraj omenjeno se odbornikom društva Jadran ni zdelo vredno omeniti v poročilu, zato pa so našli za vredno zapisati le "v enem izmed večnamenskih prostorov je kmalu zaživela učilnica za poučevanje slovenskega jezika" in nekaj besed o sami stavbi kluba in največ o športu oziroma balinanju in nogometu. Menim, da bi me odborniki, predsednica ali podpredsednik Jadrana lahko povprašali za nasvet ali pomoč pri poročilu.	-Ivanka Škof
Za konec dodajmo še to, da je bil vprašan za poročilo urednik Misli pater Bazilij, -vendar je odklonil sodelovanje. V publikaciji tudi ni trimesečne revije slovenske mladine v angleščini Australian Slovenian Review. Bo neskromno reči, da so V; . publikaciji SIM "Pregled delovanja in organiziranosti Slovencev v Avstraliji" izpuščeni prav biseri iz mozaika slovenskega vsakdana v Avstraliji?
MALI OQLASI

Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6' 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830; fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure;
uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure ♦
Konzulat RS (Sydney)
Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) _ telefon: (02) 314 5116; fax: (02) 399 6246 --Poštni naslov:
P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 *
Konzulat RS Nova Zelandija
Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hun (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027; fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164.
telefon: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009 ♦
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721
Čestitka
Pridni hčerkici Nataši Satler vse najboljše 00 njenem 14. rojstnem dnevu. Mama Kamica ter vsi sorodniki in prijatelji.
Sklad za novo Pediatrično kliniko v • Liubiiani
Nekaj naših naročnikov seje oglasilo z željo, da bi denarno pomagali pri gradnji nove otroške bolnišnice v Ljubljani.-Akcijo "koale" so iz takih ali drugačnih razlogov zamudili. Zato smo pri Glasu Slovenije ustanovili sklad za PK. Denar za novo kliniko lahko pošljete na uredništvo. Vsakih nekaj mesecev ga bomo poslali v Slovenijo in tudi objavljali imena darovalcev.
Za sklad za novo Pediatrično kliniko $ 20.00 Marcela Bole; S 30.00 Ivan Smole. Hvala
Pogrešani
Viktor Kemperle iz Ljubljane išče naslov svojega brata, o katerem ni slišal že tri leta. John (Janez) Kemperle (ali Kemp) je prišel v Avstralijo okoli leta 1953, star približno 17 let V Avstraliji se je poročil z Elsie, ki je prevzela njegov priimek. Njun zadnji naslov je bil: Post Office Mole Creek, 7304 Tasma-nia. Gospoda Kemperleta ali kogarkoli, ki ga pozna, prosimo, da se javi uredništvu.
ENGLISH PAGE.
11
News
Slovenia's parliament approved a new government headed by center-left Prime Minister Janez Drnovšek, ending almost three months of political uncertainty. Drnovšek formed a coalition with the conservative People' Party (president Marjan Podobnik) and the pensioners' party Desus. Drnovšek's first attempt to form a government in coalition with the left United List of Social Democrats, the Nationalist Party and Desus was rejected by parliament three weeks ago ^	^
bv an even wote of 45 to 45.
Dr. Janez Podobnik, the new Chairman of the Slovenian Par-
liam ent promised that the Parliament would give priority treatment to legislation concerning economy, social security and the legal system.
dr. Janez Podobnik
Awards for translators. The Trubar Foundation at the Association of Slovenian Writers published the names of the translators of Slovenian literature into foreign languages, who won av-urds cf equal amounts. The Trubar Foundation which encourages translations of Slovenian literature into foreign languages, acquired half a million tolars at the contest by the Government Public Relations and Media Office. The sum is designed to establish a fund for translations to be done from Slovenian that would be available to foreign publishers who wish to publish Slovenian work. English translators Alan Mc Connel-Duff and Erica Johnson-Debeljak were selected.
Conference on the topic "Central - Eastern Europe and Euro-Atlantic Security"
is to be organised by the Defence Research Centre at the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana and the University of Maribor on April 24 -26, 1997. The conference will be held in Ljubljana and in Bled. The conference will center on recent political and security concerns in and around Central and Eastern Europe, especially the prospects and implications of the NATO, EU, and WEU enlargement processes.
v
Anniversary of Matija Cop.
An exhibition dedicated to the 200th anniversary of Matija Cop (1797-1835) was opened in the exhibition hall of the National and Library. The exhibition about one the greatest scholars of his time and one of the best Slovenian humanists, a philologist, researcher of literature, bibliophile and bibliographer has been entitled "From Culture and Spirit" and was opened until 28 February.
8. February was National Cultural Holiday in SiDvenia.Prešeren in English. 8. February is marking the death of the greatest Slovenian poet, France Prešeren. The DZS publishing house marked this year's Slovenian Culture Day by publishing a variety of new books, among which also France Prešeren's "Poems" (Poezije) translated into English. The new volume contains 32 poems including two gazellas, the entire Wreath of Sonnets and six sonnets of unhappiness, generaly the most beautiful and the best known works of a master in romantic poetry, Prešeren.
European cultural month from 15 May to 14 July 1997
The European Cultural mOnth Ljubljana 1997 is the most important cultural project to take place in Slovenia since the achievement of independence and the first project of this type to be organized by Slovenia within the framework of the wider European community.
During the European Cultural Month Ljubljana 1997 audiences will be treated to around 200 different performances. There will be theatre companies, orchestras, singers, painters, conductors and many other artists from a great number of European countries. Invited have been many outstanding artists from abroad (the tenor Luciano Pavarotti, the Gran Teatro La Fenice from Venice, the Kirov Ballet and Orchestra from St. Petersburg, Haraald Szeman from Switzerland, the Circus Pvoyal dc Luxe from France, cic.). Events will be talcing place at over 100 different locations through the city and from 15 May to the beginning of July 1997 Ljubljana will play host to several thousand artists from Slovenia and the whole of Europe. At the opening ceremony there will be joint performance by the world-renowned group Laibach, the Ave Choir and the Slovenian Philharmonic Orchestra.
Dr. Dimitrij Rupel, Mayor of Ljubljana:
"Over the course of the European Cultural Month Ljubljana 1997 many foreign professionals, critics and journalists will stay in Ljubljana. To ai' who visit us and take part in the European Cultural Month, I would like to extend the warmest welcome: the people of Ljubljana love guests, and love to show them what we have and what we are capable of; most of all we are very happy to host exeptional cultural events. As indeed we will be in the summer of 1997!"
dr. Dimitrij Rupel
Na koncu nekaj
za vaše zdravjel
Tudi to j e
Avstralija
Tudi ljubezen do psov lahko zdravi
Guava - izredno visoka koncentracija vitamina C
V novejšem času seje v ZDA zamisel živalskega družabništva v zdravstvenih ustanovah razvila v terapevtske programe z živalmi. V teh programih izurjene živali bolnikom dokazljivo pomagajo napredovati proti terapevtskim ciljem. Živali niso le del zdravljenja ampak tudi zmanjšujejo anksioznost. V ZDA so terapevtski programi z živalmi najpogostejši v psihoterapiji in pri telesni rehabilitaciji. Ni presenetljivo, daje najpogostejši živalski terapevt prav pes - s hladnim smrčkom in toplim srcem. Vsak pes pa ne more biti terapevtska žival, saj pri prvem poskusu opravi preizkušnjo le 30 odstotkov prijavljenih. Psi morajo obvladati osnovne ukaze ubogljivosti in imeti miren, nenapadalen značaj. Poleg tega morajo biti sproščeni. Pes pa je prav gotovo tudi priporočljiv prijatelj osamljenim ljudem in upokojencem.
Smeh
Vidim, draga moia. da še nisi našla svojih založenih ocal!
Gorenjca zbije mercedes. Pade, vendar se ne poškoduje. Voznik usta vi in ga pobere: "Ste si kaj naredili?" "Ne, nič mi ni." "Hvala bogu. Tu imate 15 tisočakov za prestan strah." "Gospod, pa se vi tukaj mimo večkrat peljete?"
Mirko in Mirka, zakonski par v srednjih letih, se pogovarjata: "Mirko, kaj bi storil, če bi postal vdovec?" "Isto kot ti!" "Lažnivec! Zadnjič si pa dejal, da se ne boš nikoli poročil, če umrem pred teboj."
*
"Dragi, za vso garderobo se moram zahvaliti živalim. Za bundo nutriji in polarni lisici, za torbicu krokodilu, za čevlje kači." "Točno. Samo na osla si pozabila." "Ne razumem." "Kdo pa vse to plačuje?"
GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic, Alfred Breznik, Stanka Gregorič in Štefan Merzel Upravni odbor: Dušan Lajovic, Alfred Breznik, Stanka Gregorič Glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič Tehnični urednik: Florjan Auser Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Jožica Gerden, Lojze Košorok,
Martha Magajna, Vinko Rizmal, Marjan Peršič Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis, namenjen celotni slovenski skupnosti v Avstraliji. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke.
Guava - ekzotični tropski sadež, ki raste po naših vrtovih in bo kmalu dozorel. V Avstraliji so ga pričeli komercialno gojiti šele sedemdesetih let. Ima obliko hruške ali je okrogel ali pa podoben majhnemu jabolku. Koža je sicer grenka toda notranjost guave je polna sladko kislega soka in majhnih užitnih koščic. Najboljši je ko je zeleno rumene barve in omehčan, takrat ga lahko shranimo v hladilniku. Malokdo ve koliko C vitamina ima ta južnoameriški sadež. Presenečeni boste toda res je: guava vsebuje petkrat več C vitamina kot pomaranča. Vsebuje pa še kalij (ki uravnava krvni pritisk) in pektin. En sam sveži sadež guave težak 90 gramov vsebuje več C vitamina kot ga potrebujete dnevno. Čeprav guava v predelovalnem procesu izgubi 25 odstotkov vitamina, je konzerviran ali v obliki sirupa še vedno bogat vir vitamina C. Na policah avstralskih samopostrežnih trgovin lahko najdete veliko guavinega soka v tetrapaku. Sadež guave jemo tako, da ga neolupljenega prepolovimo in serviramo z žličko.
Mislili ste, da zanesljivo veste, pa vendar ne veste ...
Najbolj razširjene zmote sveta
SOS - rešite naše duše
Napak. Mednarodni signal SOS ne pomeni Save our souls (rešite naše duše), niti česa drugega. V začetku stoletja so se mednarodno za te črke odločili predvsem zato, ker jih je lahko prenašati v Morsejevi abecedi: tri pike, tri črtice, tri pike (kratko, dolgo, kratko).
Arabske številke izvirajo od Arabcev
Ne. "Arabske" številke so izumili Indijci, potem pa so se razširile v Arabijo. Od tam so prek Španije prišle v Evropo, kjer jih imenujejo arabske številke.
/Iz Petrovega arhiva - Sydney/
Cenik MALIH OGLASOV: do 20 besed $ 10.00; vsake naslednja beseda 50 centov. Fotografija dodatnih $ 10.00
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
Ček ali "money order" priložen
Naslov: Glas Slovenije P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Fax: (02) 989 73213
Podpisani(a).
Ulica.
Predel mesta...................................Poštna številka.
Država.....................................".......Datum..............
Podpis:............................................................................
Letna naročnina $ 50.00 ; polletna naročnina S 30.00 Letalska letna naročnina v prekmorske države S 100.00
VIRI. viri in obvestila Veleposlaništva RS Canbena, obvestila Konzulata RS Sydney, Mag. Dnevnik, Delo, Dolenjski list. Jana,Večer. Mladina. Primorske novice. Slovenske Brazde, Demokracija,
WWW Slovenija, Krpan. Družina. Nedelja, Naš tednik. Svobodna Slovenija, Rodna grada. Naša Slovenija, Slovenija Weekly, SBS radio ter posamezni poročevalci._
Tisk: Florjan Productions P/L Sydney