Leto XI. št. 8. t Poštnina platana v goovlni. V LJUBLJANI, 28. februarja 1927. XI.- 8. 28.11.27. Izhaja po potrebi, najmanj pa tedensko. Pošilja se članom in tistim, k: hočejo postati člani. Dopise frankirajte in podpisujte, s'cer se ne objavijo. Rokopisov uredništvo ne vrača. Reklamacije za list so poštnine proste. Uredništvo in upravništvo: Velil a čolnarska ul. 19. Naslov za dop se Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame: Naprej Ljnbljana.. Poštni čekovni račun: Ljub'jana,štev. 14.398. (KDZ) Glasilo Jug. socialno demokratične stran'e in Kmetsko delavske zveze Delavska zbornica ima svoje temeije v-korupciji. Visoki dostojanstvenik kristanov-ske^a Kons. društva za Slov. Fr. ;'5vetek,. ki^vodr* s pomočjo svojega še višjega protektorja vse kri-stanovake »bojne trume* na strokovnem, gospodarskem, kulturnem in poetičnem polju, se je blagovolil izraziti, da izpodkopava „ Naprej* temelje delavske zbornice., izjave lakih^dostojanstvenikov ‘so važne že same po sebi, še večjo važnost pa pridobijo, če pomislimo, da je Svejek modrijan neomajnih načel, železne doslednosti in sjtrajno požrtvovalne vztrajnosti. Ni čuda, da je s takimi lastnostmi znal pod svoj vpliv spravltt priznano močne značaje, kakor n.pr. mladega Berdajsa in učenega Uratnika. Prepričati je, da bo s časom spravil pod svoj vpliv tudi protektorja samega, čeprav je .dobri gospodar* tako brihten, da psa, ki mu laja na hišo, rajši-kupi in v hišo priklene, češ, boljše bo, če laja iz hiše ven na. druge. Ta brihtnost je dobra filozofija vseh, ki so si s prodajanjem socializma pridobili kapital, da imaio k'j pokazati. Iz tega sklepamo, da se Svetku, čeprav je visok dostojanstvenik, nebo posrečilo srraviti protektorja pod svoj vpliv Sicer pa to tudi potrebno ni, ker sta oba enakih nazorov in značajev. Lahko trdimo, da so Svetkove izjave enako važne, kakor če bi jih podal Kristan sam. Zdaj si pa to važno izjavo oglejmo bolj natanko. Delavska zbornica je mogočna stavba, za katero prispeva vse naše delavstvo brez razlike vsako leto po par miljbnov Din. Pa • vam pride brezpomembni .Naprejček* s svojim krampom in začne to mogočno .stavbo podirati. Visoki dostojanstvenik zagleda, kako se stavba maje, in kliče na pomoč. Torej »Name jče^ ni tako brezpomemben in , Del., zbornica ni tako mogočna stavba? Najbrž je tudi tukaj kakor pov-. sod v delavskem gibanju merilo v r zavednosti: za Delavsko zbornico plačujejo dejavci lje prisiljenj če bi jim bilo dano na prosto voljo, bi jih plačevalo zelo, zelo malo ali pa nič. Zato je razumljivo, da so plačanci Delavske zbornice pripravljeni vsaki vladi biti na razpolago, da bo Še nadalje vsaikega delavca pri-s ,*ja< P,a^evati neverjetno krivičen davtk za Delavsko zbornico. Zdaj so v vladi klerikalci, in ti imajo v rokah ministrstvo za socialno politiko. Lahko bi odpravili nered v Delavski zbornici, lahko bi razpisali nove volitve, ker so spisali proti sleparstvu pri zadnjih volitvah najobširnejšo pritožbo. Sami zdaj lahko to pritožbo rešijo in v par mesecih bi delavstvo lahko na ..novo volilo p > poštenejšem volilnem redu, nego je bil socialpatriotski. Klerikalni delavci to tudi res tipajo in so najbrž že tudi grozili kristanovcem, da bo zdaj pihal poštene jši veter. Tega se patrioti bojijo kakor hudič križa, zato so poslali iz Delavske zbornice v Relgrad k ministru Gosarju deput-riio (1 SPJ, 1 SDS in I SLS ). Če so se sporazumeli, bodo klerikalci svoje lastne pritožbe vrgli v kcš, ali pa bodo še izrecno rekli, da so se takrat motili, zdaj da so se prepričali, da so bile tiste volitve popolnoma poštene in pravilne in da nimajo nik*kega povoda jih razveljavljati in nove razpisovati. Takrat so socialpatriot' na nas kričali, da govorimo o sleparskih volitvah samo zato, da pomagamo klerikalcem. Če bodo klerikalci zdaj pustili sleparske volitve veljati, ostanemo samo mi Še — .škodljivci" in »izdajalci*, ki ne maramo pomagati sleparjem pri njih „razrednem“ boiu. proti klerikalcem. To je tako švigašvagasta doslednost, da jo bb-do spoznali tudi nezavedni, razen če so krogi visokih dostojanstvenikov že tako globoko prepričani o svoji korupcionistični zmagi, da si u-pajo za temelj Delavske zbornice proglašati -- korupcijo. To bi pri teh poštenjakih ne bilo nič čudnega. Kolikokraf so nam na razne načine dopovedovali, da se s poštenostjo ne da zmagati, da moramo zmrzniti, če se bomo držali poštenih načel in da je proletariat še preneumen za resnico ter da ga je zato treba pitati z demagogijo. Tako daleč so prišli, da je Uratnik jiapisal celo članek za bivšo revijo »Naše zapiske" in v njem razlagal, da je demagogija potrebna... Taki ljudje seveda s polno upravičenostjo smatrajo korupcijo za temelj svojega gospodarstva, in ker gospodarijo v Delavski zbornici, smatrajo korupcijo tudi za temelj te zbornice. To se vjema tudi z njih delom. Ne le sleparske volitve, ampak vse njih gospodarstvo je tako. Ali je zbornica ustanovljena zato, da gospodari v njej sindikat, ki ga tvori par demagoških političarjev iz treh strank, ki se sicer v javnosti 'pobijajo na življenje in smrt? Klerikalci. demokratarji in socialpatrioti so drug na drugega kakor pes in *mačka, pri zeleni mizi si pa tako prij teljsko delijo od delavcev težko pristndane milijone! Da bi pa zbornica res zborovala, ne dovolijo, ker se pri javnem zborovanju demagogija lahko slabo izplača... Tako zlasti še zdaj ni bilo javne debate o nemoralnem načinu podpiranja brezposelnih. Koalicija SPJ, SDS in SLS pvavi, da bo s tem, neorganizirane prisilila v organizacije. Ali niso že prisiljeni plačevati Delavsko zbornico? Z beraško podporo par dinarčkov hočete delavce prisiliti, da bi podprli še tudi vaše skrahirane organizacije? Pošteno organizacijo pa, ki ne lovi delavcev na dinarske podpore, s katerimi ni mogoče živeti, če je človek res brezposeln, tako organizacijo hočete umolčati ali jo celo z materialnimi sredstvi uničiti, če bi Šlo. Hočete jo prisiliti k izplačevanju beraških podpor, da bi vam pomagala večati armado brezposelnih, najstrašnejšo rezervo kapitala v boju proti proletariatu. Pa KDZ tega ne bo storila, ampak bo še nadalje iz podkopavala temelje vaše korupcije in prisilila zbornico k poštenemu zborovanju. Izdajalci. Da se razumemo! „Jutro“ in ..Delavska Politika* sta po volitvah v okro!ne skupščine začela tekmovati v nesramnem in podlem psovanju z izdajalci. Silno sem radoveden, katerega ob odeh tekmovalcev doleti sreča, da si bo priboril svetovni rekord. Po sestavi klerikalne vlade je „Jutro“ in ostalo demokratsko časopisje z dr. Žerjavom na čelu pričelo pravcato demagoško gonjo proti klerikalcem. Demagoško kriti-kovanie v Jutru" pa ni na mestu, ker jutrovcem ne ležijo pred pragom le smeti, pač pa velika plast preležanega gnoia še iz časa P. P. režima. Njih obrekovanje ima na eni strani namen nasuti anal-fabetski politični javnosti paprike v oči, da bi prikrili oz. ublažili najreakcionar-nejše in najtemnejše ozadje svojtga P P. režima ki se je proslavil ne le z davčnim vijakorti ampak, tudi z ,obznanaško brutalnim in nasilnim vladanjem. Na drugi strani pa imajo namen na nelojalen način pri politično zaostali oziroma na^ač- no vzgojeni slovenski javnosti kovati politični kapital s tem, da predbacivaio klerikalcem izdajstvo slovenskega naroda, kakor da ne bi poznali svoje logike kakor tudi logike ostalih meščanskih strank. Kakšna pa je pravzaprav logika meščanskih strank? Če bi se godili čudeži, n pr. takšni, da bi pohrustala ovca volka, ali pa da bi zares bila možnost eni ali drugi kapital stični stranki zastopati interese obeh razredov, onega, ki dela, in onega, ki živi od dela tujih rok, tedaj bi bile morale izostati vse one brutalnosti, prizadjane širšim plastem delavnega naroda za časa demokratarskega vladanja, pod PP režimom. Zav.adala bi demokracija, demo-kratarska stranka bi postala res demokratična in silno jaka, 'zginila bi njena navidezna sovražnica SLS, ki sloni na verskih dogmah, in z njo vred bi izginile tudi vse ostale stranke in stranč ce, tudi naša bi izginila, ker bi je ne potrebovali, če bi SDS izvrševala svoj demokratični program in če ga ne bi rabila le kot ve--rigo za priklepanje kalinov. Tudi SLS bi v dobi P.P. režima namesto polivanja gnojnice kazala na sDS le figo v žepu in v malem krogu svojih kapitalističnih gospodarjev šepetala: „Demo-kratarji so izddja'ci!“ V javnosti bi previdno molčala, k r bi ji sicer bile ure štete. Marsikdo bo dejal: „Ti si bedak! Ne veš li, da smo narodna manjšina? Ne veš li, da je mogočna radikalna stranka gospodar?" Odgovormu lahekjtudi radikalna s'ra tka ima sleparski program, tudi njej bo zmanjkalo, kadhr se' izkoriščevalcem potegne krinka z obraza. Da pa se to ne zgodi, za tožeslehrna buržuazna (Stranka. skrbi! Ista vloga kakor pod PP režimom SDS pripada v sedanjih razmerah tudi SLS. Položaj delavstva se ne spremeni njti za las, km prva siepari z nacionalnim, druga pa z verskim programom, ena kakor druga imata enak smoter in cilj. pohoditi druga drugo, da ostane pravica izkoriščanja naroda rezervirana samo njej. Popolnoma isti smoter in ci lj'majo tudi'tekmovalci jutrovcev okrog „Del vske Poitike" Njih taktika ni le zgrešena in demoraliziram, pač pa zares izdajalska in gnusna. Namesto servirati meščanskim strankam resnico v obraz, so pomerili ost na nas soc. demokrate, češ, da smo izdajalci, ker jih nismo prosili dovoljenja za izročitev naših kroglic tistim, o katerih imamo preizkušnje, da imajo že samo v enem letu v Delavsk' zbornici o-gromno protidelavskih zaslug! Tarnajo in cvilijo na eni strani da so kljub zvezi z 'peharjenimi k munisti dob li le premalo glasov! Na drugi strani zoptt grmijo in se nap hujejo kakor žaba, ka.:o velikanski so nj h volilni uspehi. Za s a-bo udel ž o delavcev pri volitvah išče-jojvzrok, kakor da ne : i vedeli, da delavstvo še ni pozabilo oovojnega kristano-vega ministerializma, kateri je pokazal za de avstvo ravno isti prevarljivi uspeh, kakor ga kažejo še’ sedaj ostale meščanske stranke. Ta minister alizem je povzročil tudi ko nun stični razkol, k terega so la-žikomunistični in lažisoc al stični voditelji in provokatorji celi čas in ga še sedaj v vzajemnem b’atenju nadaljujejo pod o-dejo pa skupno in složno delajo proti socialn' demokraciji! Kdo ie torej izdajalec? Vsak, kdor dela s to ali ono meščansko stranko, namesto da bi delal z delavstvom. Vsak, kdor paktira tajno s kapitalističnimi vodite! i, namesto da bi se javno dogovarjal z vsemi delavci brez razlike. Posebno pa še tisfi, ki v socialne institucije*, kakor je Delavska zbornica, za Uaterd* se je socialna demokracija desetletja 'borila, pod socialističnim imenom uvaja ka*vitalistične meode, kakor to delajo Združeni lažikomunistični in lažisocia'istični voditelji, ki delavcem ne dajo priti do besede. Zavedni delavec si je napfavil skle ) da je dal tem in vsem drugim izdajaleen* svojo volilno kroglico le oni kdor je slep Mihael Varmočnlk, Store. Črni in rdeči klerikalci 'ter Mussolini. ... * Mussolinija obožujejo vsi kapitalisti, nič čudnega torej, če ga hvalita tudi » Jutro - in »-Slovenec*. Orjuna in fašizem je eno, klerikalizem in fašizem je tudi. eno. Le obleka je drugačna, vsebina je ista: «Ce ne maraš z menoj tuliti, potem moraš molčati, drugače te ubijem bodisi javno, bodisi iz'a plota!* . “ :/- Vendar pa so se orjunaši in klerikalci med seboj prepirali ne samo zaradi korit in vladne moči, ampak tudi zaradi ljubezni do Mussolinija, ki so jo drug drugemu očitali. In oboji so se iz-demagogije branili te ljubezni, ker ljudstvo ne prenese ljubezni do tiranov, če prav jim včasih iz nevednosti ploska ali se iz radovednosti udeležuje tudi tiranskih manifestacij. Nikjer na svetu ni naroda in ga ni bilo, ki bi ljubil tirane. Ljubezen do tiranov, če jo. najdemo v knjigah, je prišla izpod peresa plačanega zgodovinarja; če jo najdemo pri manifestacijah^ so jo vprizorili plačani ploskarji. Tako je razumeti dejstvo, da so vodilni «Jugo-sloveni* paktiriralr z Mussolmijemtakfat, ko je njih Orjuna prirejala poulične manifestacije^proti njemu. Tako je razumeti dejstvo, da je papež pakt-tiral z Mussolinijem takrat, ko so njegovi verniki pri nas na vso moč kričali prpfi njemu. Tako se je zgodilo, da je -Jutro- očitalo »Slovencu*, da drži z Mussolinijem, in da se je «Slovenec» tega očitka branil ter trdil, da «Jutro» laže. Težko je o papežu pisati danes, da je za Mussolinija, jutri, da je proti njemu. Čeprav znajo ljudje črke bolj či-tati nego vsebino, vendar s časom le opazijo tako nedoslednost. Zdaj pa, ko je klerikalna stranka na vladi, zdaj ji bo še težje skriti to dvojno lice. Kakor ne more odpraviti demokratarskih velikih županov, ker sta pod zaščito kapitala, dasi je proti obema popisala že gore papirja in bi kot vladna stranka morala oba takoj odstraniti, prav tako in iz istega vzroka ne sme uganjati demagogije proti Mussoliniju, ljubljencu internacionalnega kapitala. , Kapital je klerikalcem dovolil, da so dobili delež vladne moči, nikakor jim pa ne more dovoliti, da bi vladali tako, kakor bi bilo potrebno /a za blagor revnih ovčic. Za ovčice so nebesa, tukajšnje blagostanje je le za pastirje. Pa tudi za pastirje edinole v tem slučaju, če dovolijo tudi ne-klerikalnim pastirjem (v Sloveniji torej demokra-tarjem, v Italiji pa Mussoliniju) da še nadalje strižejo verne ovčice. Pod tem pogojem jim dovoli kapital še več. Dovolil jim bo v fašistični Italiji, kjer je slovenščina prepovedana v jaynem življenju, da bodo smeli verne ovčice v slovenščini pripravljati za sveta nebesa, to je za ponižno uboganje pn delu in za sveto odrekanje pri jelu, da bo imel kapital več volne od njih. V šoli pa, ki je itak »»brezverska*, tam slovenščine ni treba. Če otroci ne razumejo učitelja, tem bolje, bo vsaj narod tem bolj ljubil svoje e-dinfib zatočišče — cerkev. Kdor razume kapitalistično izkoriščanje, vsak ve, da je tem večje, čim več je cerkev in čim manj šolske izobrazbe. Četo dobro preudariš,boš* razumel, zakaj se nobena naša vlada nič ne’zavzame za slovenske sole v ftaliji. Naše vlade n s zastopajo interesov naroda, ampak kapitala. Narodne manjšine je treba torej ščititi samo toliko, kolikor je to v interesu kapitala. Zdaj pa poišči »Slovenca- o J 27. februarja (št-47) in prečitaj uvodnik »Videat consui». Vse mogoče boš našel v njem, samo proti Mussoliniju ničesar, pač pa je tam povedano, da«se Mussoliniju ne more odrekati genij», torej nekaj, kar odrekajo klerikalci vsem razen. Jezusa in, deloma tudi njegovega namestnika papeža... Da ne bo izgovorov na emote, moramo ugotoviti, da je članek pisan od i obražene-ga človeka. Poprečni žumalisti rabijo naslovno frazo večinoma napačno, tu je pa rabljena izjemoma pravilno: Kapitalistični senat je sklenil dati Mussoliniju posebno pooblastilo, da ukrene vse potrebno /a zaščito kapitala. Ti pa, proletariat, skleni tudi vse potrebno za aščito dela in uspehov dela. Skleni baš narobe od. tega, kar je sklenil kapital: manj cerkve m procesij in bander, pa več šole in izobrazbe in zavednosti. Da se ne boš dal zapeljati od kapitalističnih hlapčev ne črne ne rdeče barve, ampak da boš zmožen braniti svoje poštene pravice sam. Rdeči klerikalci n. pr, zopet pripravljajo «vse-delavski /let, na katerega se bodo sešli vsi plačanci in nekaj tiste «mase», ki tudi pri socialistih rajša moli nego misli. Zavednega svobodnega delavca ne bo nobenega. Kajti zapravljati denar za parado in veseljačenje takrat, ko se rdeči klerikalci izgovarjajo, da ni denarja za pošteno zborovanje Delavske zbornice, to je popolnoma isto, kakor goniti ljudi i šole v cerkev. Kaj pomaga, če narod na jagode šteje, kolikokrat je molil: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!», v življenju pa grabi skupaj zlato, da bo znjim druge zasužnjil? Žene se do smrtne /utrujenosti po 16 ur na dan ob nezadostni hrani, drugi pa letajo bre poselni okrog kapitalistov in se'jim ponujajo v sužnjost. Namesto da bi vsi delavci mi-lili, da je treba res kruha, ne zlata, in to vsakdanjega, z delom zasluženega pri 8 urniku, rte pa pri 16 umiku ha kup spravljenega kruha, ki splesnivi in ge spremeni v brezposelnost. Ne: »»Moli in delaj*, ampak: »Misli -in detajl» t Delavski parlament. Seja upravnega odbora D Z, dne 5. februarja 1927: K čitanju zapisnika predlaga Ošlak, da ni treba čitati zapismka. ker to predolgo »“traja, predsednik mf doioči dva overo-vateija. Večina je ta predlog sprejela ^..nakar določi Čobal Jakomina (SPj) in Žužka (SLS) za overovatelja. (Delo so si skrajšali na račun demokracije, sejnina ho ostala ista). Tajnik Uratnik prečitapred log, ki ga je zbornica' odposlala mini-.5situ za socialno politiko za nakup obli- i gači j za gradnjo stanovanj v Ljubljani v znesku 3 milj. Din. Dalje, da izda Delavski zbornici nakazilo za l in pol milijona dinarjev, kateri znesek »se naj na-Jgži v Mestnj hranilnici v Ljubljani za gradnjo iastne stavbe. Nadalje predlaga, .da se izvoli depiitacija, ki pojde v Bel-grad prosit, ministra.sqci^nepo!itike,da razpiše volitve v OUZD. Izbrani so: Aloja Sedej (SPj), Dr. Bohinjc (SDS) in Žužek (SLS). Nato se je razpravljala službena pragmatika, ki ni šla prav dobro od rok, ker nameravajo socialpatrioti za svoje agitatorje spraviti v službeno dobo ves čas prejšnjega službovanja pri cehovsk h strokovnih organizacijah, demokrati in klerikalci pa se čutijo pri tem prikrajšane: ker oni prejšna leta še niso imeli prilike nastavi;ati ljudi za „strokovne tajnike". Kakor izgleda. se bodo. vsi skupaj tudi v tem vprašanju, zedinili, klerikalci, demokrati in ^združejiisfipkpvmč^rji" od SPJ Tako bo Dtl. zbornicapar kori tar je v lahko kmalu upokojita £s polno pokojnino) in Odpravila prostor ia nove. Kdor si želi korita, naj bo- zvest slavni kristanovski ideji, ki je tako lepa. Na podporah je lansko leto zbor. ica*»■ izplačala strokovnim organizacijam: Združenim (SPJ) 145.000.- Din Klerikalnim (SLS) 80 000.- Din Demokratskim (SDS) 55000.- Din Kmetsko delavski zvezi in Uniji stavb delavcev (jSDS) 10.000.- Din' Svetek in Čeiešnik sta kritizirala Kmetsko delavsko zvezo, ker ona pospešuje produkcijski sklad z go ehj zneskom. Trdila Sta, dr je to„malverz cija." Prihodnjič se bodo take podpore javno ob-r javljale v posebnih okrožnicah. Vsaka •organizacija je dolžna izdajati poroČ lo o izplačapih podporah, (Skoro bi zasluzila pohvalo, da s a za načelo javnosti— pa sta se hit^o popravila, njuna javnost je le v „p >seb ih o rožnicah". Da bodo vedeli generali. delavstvo pa ne!./ . Sodrug Leskošek je Svetkove in_ Ce-lešnikove trditve o malverzaciji odločno zavrnil s poudarkom, da je Kmetsko delavska zveza edina, ki pravilno rešuj« krizo brezposelnosti, onahoče namreč o svojiti produkcijo, zbira v ta namen produktivna sredstva in zapos'ujejo brezposelne, kar je mnogo uspešnejše kakor pa samo golo deljenje nezadostn h podpor. Treba je organizirati delo, pa bo brezposelnosti konec Končno je bila določena tudi plenarna seja in, sicer prvdtnp , na 27. februarja, pozneje pa na 9 m^rea. Ker je Dekiv- -ska zbornica zborovala zadnjič . 22. avgusta, sb vladali torej gospodje vodite*- • l|i 7 mesecov brez zbornične kontrole. Tudi zdaj bi je ne sklicali, če bi ne šlo za denar. Milijončki so šli, treba,, je novih. Voditelji si bodo določili, koliko hočejo, potem bodo pa ta proračun pred-ložili»«glasovalni:mašini, ki ga' bo hitro sprejela,! dobila svoje dnevnice in zopet šl», dointj. . Naše socialno demokratične ime Naše ime je Jug. soc. dem. stranka in kdor. ' nam daije druge priimke, dela to iz hudobnosti. Res se drugim strankam splošno potikajo priimki. Tako h. pr. SLS redko kdo imenuje Slov. ljudsko stranko, ker ni ne slovenska, ne ljudska, pač pa klerikalna. E/iako SDS malokdo imenuje demokratsko, ker ni demokratska, ampak ji pravijo oriuhska, ali fašistična ali kvečjemu derrio-kratarska stranka. Tudi SPJ ne nosi med ljudstvom naslova socialistična partija, ampak social- patriotska, kajti vse,drugo-jY prej, samo socialistična rti nikdar bila. Vsem tem strankam ljudstvo odreka pravo ime'zato, ker ne odgovarja dejstvom ampak je le demagoška vaba za nevedneže. Tako naj podli zmerjalci tudi naši stranki dokažejo ali vsaj poskusijo doka ati, da ni socialno demokratična, da ne deta po soc. dem. programu, in da torej ne zasluži soc. dem. imena. Tega še nihče ni poskusil, zlasti ne »Jutro* ali «STovenec> ali itak drug kapitalistični list, še manj pa listi kapitalističnega sorodstva, ki se izdajajo za delavske, da lovijo v kalnem- " Pač pa so poskušali komunpatrioti in social-patrioti že večkrat dokazovati, da je soc. demokracija «za zdaj« še za nič, ker delavstvo te ni zrelo; prvi so zahtevali diktaturo, češ* le z nasiljem bo mogoče zmagati, drugi so pa zahtevali komando zato, ker so že 30 let komandirali in zlorabljali^ socialistično ime za polnjenje svojih žepoy. ;: _ Oboji smatrajo demagogijo za potrebno češ, ljudstvo za resnico še ni zrelo,je še preveč nezavedno itd. V nasprotju z njimi hoče socialna demokracija tudi nevedneže pridobiti baš z resnico, z objektivno materialistično resnico, ki mora biti gola, ne pa i razijimi idealističnimi barvarni »oleiJŠanav.Resfnca je lepa^samo gOK."^ Zato je naša stranka nastopila za načelo javnosti, ker pri tem ni mogoče, da bi kdo prijatelju drugače govoril kakor nasprotniku, učenemu drugače ko preprostemu, bogatemu drugače ko proletarcu. Oni pa so tudi to načelo pobijali. Kdor je pfroti načelu javnosti je seveda tudi proti socialni demokraciji, ker ta brez načela javnosti ne more biti. Pravilno bi bilo, da bi naši nasprotniki pobijali sosialno demokracijo pod njenim pravim imenom ne pa, da ji dajejo razne priimke n.pr. bernotov * ci. Morebiti je bilo prej potrebno v splošni zmedi strank in frakcij razlikovati jo po vodilnih o-sebah, torei naša po njenem 71etnem tajniku. Nikakor pa ni upravičeno to zdaj, ko ni ne na Slovenskem ne v Jugoslaviji nobene druge stranke, ki bi se imenovala tako ali vsaj podobno. Poštene ljudi vseh barv prosimo, da to vpoštevajo. Nepošteni naj pa še nadalje ostanejo pri nestvarnih priimkih. PRODUKCIJSKI SKLAD je obrdmbni in napadalni sklad obenem. Edino uspešno sredstvo za boj proti brezposelnosti. Vsa razpoložljiva sredstva (tudi prispevek Delavske zbornice) se porabijo za organizacijo dela. Brezposelni ne dobiio 'podpbfe. dmpakdelo in zaslužek. Dokler je sklad majhen, ne morejo biti zaposleni vsi brezposelni, zato je treba tistim, ki ostanejo brez zaslužka, dati vsa j tolika nazaj, kolikor so prispevati. ••• - Obljubljati delavču profit, dobiček, obresti itd., vse to znajo demagogi. Mi obljubljamo samo zmanjšanje števila brezposelnih, zmanjšanje kapitalist ene rezervne armade, ki tlači tvoj zaslužek ali pa te celo izpodriva od dela Kar daš v produkcijski sklad, to si dal delavskemu razredu kot celoti, sam ne moreš več razpolagati s tem. Ni več tvoje, je skupno. Nazaj dobiš le, kadar boš v potrebi, pa tudi takrat ne vsega naenkrat, ampak samo po 200 Din na teden, sama za potrebo. .V £e bi vsi zaposleni dajali vsak tederi,: >pa to Diit v produkcijski sklad, bi v par mesečih izginila brezposelnost delavčev popolnoma. Zato pa bi postali brezposelni vsi visoki dostojanstveniki voditeljskega sosMmiMMm Cez noč ne more zmagati taka dejanska solidarno4 med vsemi delavci. dovolj je da napreduje med zavednimi Kajti taka dejanska so-f Udarnost daje združitvi trajnost in napredovanje. Treba pa nam 'je napredujoče združitve mnogo bolj nego kakšnih trenutnih uspehov. Iz prakse vemo, kako. drago je prišel delavstvu uspeh po vojni, ko je imelo v vladi svoje ministre in pri volitvah mnogo glasov, v organizaci- jah pa gnoj. A ne le praksa, tudi najboljši teoretik socializma, Karl Marks nas je učil: „Pravi sad delavskih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. “ Barbarstvo na zatožni klopi. • Čim večja je samovlada, tem večjo oblast imajo podrejeni uradniki, da se lahko znosijo nad svojimi osebnimi-nasprotniki. Tako je neki policijski uradnik Sokolovič dal pretepsti nekega Rističa, da je bil ves marogast. Opozicija je baš vodila obtožbo proti notranjemu ministru Maksimoviču in je porabila tudi ta slučaj, pripeljala Rističa v parlament in povabila min. predsednika Uzunoviča, naj si ogleda moževe rane. Ker pa ta ni hotel, je prinesla opozicija Rističa v zboroValno dvorano, ga odkrila in pokazala, tako da ni mogel nihče več pred barbarskim policijskim činom zapirati očesa. To je pomagalo, takoj je bil Sokolovič dan v preiskavo in suspendiran. „ Zdaj pa vlada dolži opozicijo, da je oskrunila parlament in osramotila Jugoslavijo pred svetom.- To je prazen izgovor. Sramotilci so tisti, ki take cine delajo, in tisti, ki nad takimi čini zapirajo oči, nikakor pa tisti, katerim teh činov ne verjamem, dokler ne prinesejo dokazov v parlament. Če bi bilo mogoče prinesti na ta način v parlament mežiške nezakonitosti, bi tudi rekli, da je Jugoslavijo osramotil tisti, ki je nezakonitosti pokazal, ne pa tisti uradniki, ki so jih zakrivali in tisti, poslanci in ministri, ki so nad njimi zapirali oči. Glede Rističa se je gospoda izgovarjala, da to ni mnogo vreden človek, kakor da bi zakoni veljali samo za manj vredne ljudi in razni Sokolo-viči da bi presojali, kdo je tako malovreden, da ga lahko pretepajo. Glede Mežice bi se izgovarjali, da je to samo neka hribovska vas, nad katero _ smeta okrajni glavar iri veliki župan delati vsakovrstne nezakonitosti nekaznovano. N. pr. tudi to, da si med seboj uredita kompetence tako, da bi v njunih rokah ostala končna odločitev, čeprav zakon drugače ukazuje. Minister se je izgovarjal, da ni odgovoren za podrejene organe, mi pa pravimo, da je odgovoren, ker mora urediti vse tako, da se bo javno videlo kaj uradniki delajo..Če bi bili taki uradniki primemo kaznovani, bi se zločini ne ponavljali. Nemščina ali francoščina? Zadnje dni se je v časopisih mnogo debatiralo o vprašanju, ali naj se na naših šolah daje prednost nemščini ali francoščini. Fo-vod temu je dala neka tozadevna brošura, ki daje prednost nemščini iz važnih življenskih razlogov, kolikor moremo sklepati iz debate (brošura nam ni bila .poslana). Pri tem se nekdanji podporniki nemščine strastno zavzemajo za francoščino — i seveda, naši hlapci in hlapčiči so bili prej odvisni od nemškega, zdaj so pa od francoskega kapitala. Za provizijo in profit gre, zato se nobena oblast in noben umetnik in noben znanstvenik kapi-listične družbe ne poteguje za izobrazbo ljudstva, ampak samo za jezikovno pri-klenjenje gornjih 10000 hlapcev. Dokler so bili ti priklenjeni na nemščino, je naš narod kupoval nemške knjige in nemško blago, visoki dostojanstveniki so pa dobivali provizij od knjig in blaga Zdaj so visoki dostojanstveniki v poslovni zvezi s Francijo, zato hočejo zvišati svojo provizijo od te strani. Samo težave so, ker se ljudstvoiie moreta*o hitro preorieijti--rati, tudi če bi hotelo! N ti gornjih IO.60O hlapcev se ne more naučiti francoščine, kar čez noč, za to je treba let! Tipa, narod, če hoče š biti svoboden se uči izmed * tujih -jezikov samo ene ga. s katerim si boš med Nemci in Francozi, p? tudi povsod drugod lahko pomagal, kajti ta jezik ni jezik enega ampak jezik vseh narodov, pri tem pa tako preprost, da se ga naučiš lahko tudi ti, ne samo gornjih 10000 hlapcev. Nacionalnih jezikov — kateregakoli — se moraš učiti leta, pa Šega ffa* ■ znaš dokler ne prideš-med ljudi; -ki ga govor jo. Internacionalnega Esperanta se boš pa.učil sa uo par mesecev, pa ga boš ustn i in pismeno znal, ssares znal. .Dokler pa se ne boš hotel potruditi; ti bo gornjih 10.0 >0 pres str. 107. Brez tipografov bi Blasnikova in Ljudska tiskarna ne bili zgubljeni, za delavstvo, Njih »razredna« organizacija objavlja svoje inse-rate v »Jutru-. O združenju govori vsa leta, združila pa se je,.s kapitalističnim kartelom v velikansko škodo ižobcRzbe.potrebnega delavstva. Njih-koliTctivna pogodba sploh ni kolektivna, ampak cehovska. Razloček med pravo kasto in nekvalificiranimi tiskarskimi delavci kriči v nebo. Kolektivnih interesov z drugimi delavci pa sploh ne pozna razen v kolikor, jih tlači na korist podjetnikov. Tu ima Štukelj dovolj materiala, da v listu Strokovne komisije lahko bolj na iroko popiše »bernotov-ske lumparije«, da bodo razni «samostrokovničar-ji» končno spoznali, čigave interese zastopa Strokovna komisija. Do nisi iz Črne (2), iz Trbovelj (sestanek v Hrastniku) Celja itd. so iz tehničnih razlogov izostali. Pridejo na vrsto. , Od delav-kih žuljev živite! Tako so kričali kristanovski agenti v Celju na volilnih shodih na naše sodruge. Voditelj, teh lažniv h kričačev je bil g. Valenti 1 Kumavli uradnik Borze dela v Celju, ki prejema Din 2500 mesečne olače od Delavske zbornice. Njegovo c elo obstoja pa, kakor izgleda, največ v tem, da agitira za socialpatriole On je tudi poročevalec za »Delavsko Politiko". G. Ko-mavli je imel od 1. do 14 decembra 1026 plačan dopust, da je lažje agitiral za so-cialpatriote Kdo mu je dal dopust? Morda gospod Hrastnik, ki je bil kandidat; Morda bodo kdaj delavci iz tabora SPJ prišli do spoznanja, da živijo od delav-sk h žuljev pravzap av le tisti, ki mm oč tajo. — Eden, ki ne živi od delavskih žuljev na račun drugih. Zaslepljenost delavstva. Ko so so- cialpatrioti razpisali volitve v Delavsko zbornico so kričaliDelavsko zbornico delavcem. Sedaj pa ima debvs'vo namesto Delavske zbornice cel kup nastavljenih socialpatriotskih in orjunašk h agi-tat njev v 1 jubljani, Celju in Mariboru. , Ali ste že poskusili kruh »n žemlje iz Delavs e pekarne v Celju? Delavska pekarna triumfira nad vsemi kapitalističnimi ekarna i na teži m pri kakovosti kruha in peciva. Zahtevajte v gostilnah in kavarnah ter povsod le pecivo iz Delavske pekarne. Delavska zbornica. Kakor znano je bilo na prvi plenarni seji Delavske zbornice sklenjeno, da se takoj izdela nov voli ni red, po katerem bodo sleparije nemogoče. V ta namen je bil izvoljen odsek iz vseh v Dela ski zbornici zastopanih skupin. Kakor znano so takrat zlasti klerikalni poslanci izposlovali pri vla- di. da je potom sleparskih volitev izvoljena zbornica smela nadaljevati z delom. Iz klerikalnih krogov smo poučeni, da namerava klub krščanskih socialcev pri prihodnji, seji predlagati takojšnie sklicanje odseka za izdelavo pravilnika ter razpis tajn h voli*ev. Socialpatriotl so jim namreč vračali slabo za dobro, ko so na shodih napadali samo klerikalce. Seja utegne biti interesantna, če še ne bo rešilo vse potom kompromisa, kakor po navadi. Bomo videli. Verd. Prilikom volilev v oblastne skupščine ni trgal naše plakate g. Ignac Hren, temveč njegov brat Karl Hren. Storjeno krivico s tem popravljamo. Blanca.Proti dvojic Bregantovi jemno-go pritožb. Vendar nobena ne zaleže Se zdaj ne vemo, zakaj sta bila odpuščena iz šole 2 šoloobvezna dečka Ali je tako delo temelj za narodno vzgojo? Ker ni g. dr. R. J. v Sevnic na zahtevo in.obl(ubo od 26. IV. 1925 vložil tožbe proti šolskemu upravitelju gosp. Bregantu, vprašam gosp Velikega župana ter prosvetnega referenta Ljubljanske oblasti, kaj sta, ozir. kaj nvslha ukreniti na vlogo z dne 25. X. 1925, dalje na dopise v časopisu in na uradne izpovedbe, ki ob-dolžujejo g. Zrn Breganta nepravilnega delovanja. Nekatere osebe prav z lažnivimi zagovori podpirajo g B. Tukajšnji župan g. Robek me popolnoma neopravičeno zakopava, če trdi, da nastopam proti g. Breean-tu iz političnega nasprotstva. To je laž. Tudi ni prav, da g. župan podaja izjave, oz. zagovore za g. Breganta brez vednosti ob-činsk h odbornikov. To je pristranost, do-čim se jaz borim le proti krivicam in napakam v šoli pod vodstvom g. Breganta. Če uradne vloge nič ne pomagajo, naj vas na javnost sodi. Simon Sprager. dal Triko perilo za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, šifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene! Na veliko in malo! T vornica dežnikov in solnčnikov L. Mikuš, Ljubljana Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. Ustanovljeno leta 1839. 8 urni delavnik bi dela in k uha vsem. 8 umi izobraževalnik d; I odloč. e zavednosti. 8 umi dnevni počitek in nedeljski praznik bi dal avja vse.a. Gospodje n hlapci očejo, na nrs s ib e, ,a be tega drž..no! bi tega dnih Prazen strah. Nekdo je raz* ril glas, da utegne biti definitivnost stalnih nameščencev OUZD^ za nekaj časa odpravljena. da bo mogoč<1 nekatere neljube nameščence pod pretvezo, da so neubogljivi, postaviti na cesto in tako utrditi disciplino, ki je baie močno zrahljana. To je pa najbrže le pobožna žeija kakega nemerodajnega demokratarja, ki hi: rad napolnil par lastnih partijskih kljunov. Če je pa na tem kaj. fem:ce. naj .se le poskusi, odpuščeni nameščenci bodo vsaj prosti in bodo lahko svobodno govor-li o,stvareh, o katerih govoriti se sedaj ne upaio.' Disciplina je.hila najbolj omajana na Cankarjevem nabrežju, kjer se je takorekoč pred očmi demokratarskih gospodov v uradu jedlo, pilo, rajale trgalo ženske bluze in po prekrokanih nočeh spalo v omarah. Takrat se je »disciplina" posebno pozna’a na oddelkih gg. Andresa in Golobiča ki sta bila nad vse vzorna. Znana je tudi bolnikom in delodajalcem, Vi so cele tedne ir. mesece zaman čakali na podpore in pravilne plačane naloge. Znabiti je pa tista »disciplina" imela kak poseben namen? Če ga je imela, ali naj presojamo njene u-spehe no sedaniih funkcijah in položajih nekaterih demokratarskih gospodov? Kdor takrat ni videl ali ni hotel videti nereda in odpraviti ga, nima i ravice govoriti o nedisciplini danes, ko ie bil dosegel svoj namen. Pregovor prav : Kdor seje veter, žanje vihar. Tatiče obeš jo, tatove pa izpuščajo! Zakaj je bila obtožena in Vaznovana samo Ivanka Novakova, ki je znabiti najmanj kriva? Zakaj niso hili postavljeni n.od obtožbo tudi višji !gbspodre?! Oni, ki šo še sami udeleževali »družabnih" sestankov v uradu in so vedeli za hotel v omari brez koncesije. Mislimo, Ha je z odpravo Hefini-tivnosti nameščence samo prestrašil kak gospod, ki bi se rad postavil. Ako ve kdo kaj pozitivnega, prosimo, da nas obvesti, ker smo pripravljeni .napeljati še druge topove, da zrušimo tisto hinavščino, ki bi se še rada šopirila in igrala vlogo pravice Naj se nihče ne vara, da se. »Naprej" šali. ' . . ;v :...:v. i' ctihuNtf s - ■- V sled velikega nakupa raznega tu in inozemskega blaga za spornla-ansko sezono, nudim nadalje po izredno nizkih cenah« . v * registrovana z.dr.gaz omejeno zaveid;i ;!r,i '. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila zq. veselice,\kh\c zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časop.^o', knj>g, brošur v,.v Stereotipija. ’ n*, Litografija., TUk na ..met* o Ueiavske zveze -V me n '«»ii V Ine a odbo a J 03 In VOZ o\ ■ vv a ta zdajn . o-e i s’' ' :71n 1 ' ttJljerj. v uja l, mi.