PTUJ, 30. avgusta 1968 Št. 34 Leto XXi. Izvod 0,50 N din, 50 S din danes v tedniku GOSPODARSKI KEZLLTATI KOMAJ ZADO> OLJIVI - 2. stran KO V SONCU ZLATI SE KUMExNO ZLATO — 3. stran L SODNEGA DNE SEM BIL NA ČEŠKEM — 4. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 5. stran KOMUNISTI PTUJSKE OBČINE OBSODILI AGRESIJO NA ČEŠKOSLOVAŠKO TER I^IRAZILI SOGLASJE Z ANALIZO CK ZKJ O KRIZI MEDNARODNEGA DELAVSKEGA GIBANJA SOCIALIZEM, KATEREGA BISTVENI ELEMENTI SO HUMANIZEM, SVOBODA IN ENAKOPRAVNOST, I JE EDINO ZAGOTOVILO NAPREDKA \ ponedeljek, 26. avgusta, so joiiuinisti ptujske občine na boru v ptujski kino dvorani ob- odili okupacijo Češkoslovaške I strani držav — članic varšav- ikcf^a pakta, podprli vlado in lolitično vodstvo te dežele ter se ,o(hobno seznanili s stališči in inali/o CK ZKT in predsednika pita o teh vprašanjih. Na zboru je govoril Al- icrt Jakopič-Kajtiniir, pred- ;edtiik predsedstva CK ZKJ. Hed drugim je analiziral »argu- ocnte«, s katerimi opravičujejo ikiipatorji okupacijo Ceškoslo- aške. Navedel je tri najpogla- •itncjše: nevarnost z zahoda, [onirarcvolucija v CSSR, po- nanjkanje odpora v CSSR proti ;ontrarevolucionarnim silam. Nevarnost z zahoda: kdo? kje' 1 kaj? Tak »argument« je tre-; la okrepiti s podatki, ki pa jih likjcr ni in se temu »argumen- u« ves svet posmehuje. Kontrarevolucija v CSSR:; id«, kje in kaj? Vojaki okupa- ■ijpkih vojsk so v pomanjkanju ;onlrarcvolucionarjcv začeli ftrcljati na goloroko ljudstvo, tapirati predstavnike legalne češkoslovaške oblasti, ljudi, ki 10 se šolali in vzgajali v Sovjet- iki zvezi. Odpor kontrarevolucionarnim lilam: kdo, kje in kaj? Proti ko- lu naj nastopi državna oblast, če ;ontrarevolucijc nikjer ni? Več kot očitno je, da politič- no vodstvo varšavskega pakta (ijircpa po popolnoma zgrešeni \ttlizi obstoječe situacije ter v veri, da je mogoče z grobo silo tankov preprečiti politično reše- vanje protislovij, v katerih se nahajajo dežele vzhodnega blo- ka. Idej, ki prevzamejo ljudstva, ni mogoče pregnati s tanki in raketami, le druga, boljša ideja ima to moč. Gre torej za pravilno oceno situacije, za analizo vzrokov protislovij sodobnega sveta in socialističnih dežel posebej. Gre za koncepte sodobnega socializ- ma, takšnega, ki bo privlačen za vse narode sveta, takšnega, kot .so ga zaslutili ljudje Češkoslo- vaške v zadnjih nekaj mesecih in katerega perspektive so ze- dinile Cehe in Slovake okrog svojega vodstva v nepremagljivo celoto, ki ji niso kos tanki in rakete, okupacija in nasilje. Resolucija desete seje CK ZK.T je pravzaprav povzetek vsega, za kar so se naši narodi borili od začetka revolucije: svoboda, enakopravnost, humanizem, hi- ter razvoj, samoupravljanje, ne- vmešavanje v zadeve drugih, pomoč zaostalim, mir in sodelo- vanje, skratka vse, kar Jugoslo- vani razumemo pod besedo so- cializem. Očitno pa je, da te be- sede ne razumejo povsod enako. Načela socializma, kot jih razu- memo Jugo.slovani, bi morala bi- ti povsod nedotakljiva ter bi ta- ko bilo onemogočeno nastopanje s silo, ki vedno lahko privede le do nevarnega ogrožanja svetov- nega miru. Sploh je zadnje obdobje v znamenju razplamtevanja mili- tarizma, ker kot na zahodu, ta- ko, kot sedaj vidimo, tudi na vzhodu, poskušajo reševati težka protislovja, ki izvirajo iz posku- sov povezovanja boja proti ne- razvitosti z občutkom svobode in demokracije, ki ga pogrešajo prav tiste dežele, ki nosijo naj- težje breme zaostalosti. Češkoslovaška je visoko razvi- ta dežela, kar bi omogočalo raz- voj takšnega socializma, ki bi bil privlačen za vse narode. To- da dogmatski model, kot ga predpisuje politično vodstvo dr- žav varšavskega pakta svojim članom, ne dovoljuje lastnega razvoja po lastnih objektivnih pogojih ter takšne poskuse ime- nuje kontrarevolucijo. Le eno pozitivno stvar je iz- zvala okupacija Češkoslovaške: streznjenje socialističnih gibanj skoraj vseh dežel sveta. Skoraj vsa ta gibanja so obsodila oku- pacijo Češkoslovaške ter s tem vmešavanje v zadeve drugih dr- žav. To je predpogoj, da bodo tudi druga vprašanja reševala z vidika objektivnih pogojev last- nih dežel in ne bodo čakali na pobude od zunaj. Z zbora ptujskih komunistov so poslali CK ZKJ resolucijo, v kateri so izrazili svojo popolno solidarnost z vsem, kar je v zve- zi s trenutno situacijo okrog Češkoslovaške ter v mednarod- nem delavskem gibanju kot v naših notranjih problemih ukre- nilo državno in politično vodstvo SFRJ. Splošna obsodba agresi- je v Sloveoiski Bistrici Po vsej naši domovini so v adnjih dneh protestna zborova- ija. Na njih obsojajo okupaci- 0 Češkoslovaške s strani So- jetske zveze in njenih satelitov, ugoslovanski narodi namreč ve- lo, kaj se pravi boriti se za .svo- e pravice, ker se jim je nekaj fldobnega zgodilo v letu 1948. Takoj dan po vpadu okupator- fv v CSSR so družbenopolitič- 1 delavci, komunisti in drugi bOani na zboru obsodili agresi- 0. Protestna zborovanja so se adaljevala tudi po ostalih de- Hnih kolektivih v občini. V po- cdcljek pa je bil v avli osnovne »le v Slovenski Bistrici širši bor komunistov. Protestnega borovanja so se udeležili tudi fugi občani. Vse navzoče je pozdravil Peter tetančič, o situaciji v CSSR pa ' podal uvodne misli predscd- ik skupščine občine Miro Ko- nko. Na zborovanju so ostro obso- 'li agresijo proti CSSR in izra- bi' podporo češkoslovaškemu Sfodu. Sprejeli so tudi rcsolu- 'io, s katero so obvestili jav- ost o podpori okupiranim Ce- in Slovakom. —b ORMOŠKI KOi¥iUNISTI OSTRO OBSO«JA%JO OKUPACi»IO C ESKOSLOVAŠKE Številnim protestnim zboro- vanjem so se v ponedeljek pri- družili tudi ormoški komunisti, ki so na sestanku razpravljali o dogodkih na Češkoslovaškem. Sestanka se je med drugimi ude- ležil tudi Lojze BRiSKI, ki je odgovarjal na postavljena vpra- šanja in pojasnjeval nekatera nejasna stališča. Centralnemu komiteju ZKJ in ZKS so poslali s seje protestno pismo, v katerem med drugim piše: »Politični aktiv ZK občine Or- mož, zbran na sestanku dne 26. avgusta 1968, je razpravljal o dogodkih na Češkoslovaškem in dal vso podporo prizadevanjem češkoslovaškega naroda in nje- govemu herojskemu, vendar premišljenemu odporu okupa- torskim silam petih socialistič- nih držav. Komunisti in občani naše ob- čine prav tako kot celotna jugo- slovanska javnost in velika ve- čina komunističnih partij sveta zahtevamo, da se okupacijske sile takoj umaknejo z ozemlja CSSR. Zavedamo se, da je ta korak hud udarec socialističnim silam, kar bo imelo vsekakor velike posledice za nadaljnji razvoj revolucionarnega gibanja v svetu. Poleg tega da so bila s postopki držav članic varšavske- ga pakta kršena načela neodvis- nosti in suverenosti CSSR, bo prav gotovo prišlo do nadaljnje- ga zaviranja procesa demokrati- zacije v tej deželi. Politični aktiv občine Ormož najostreje obsoja vojaško agre- sijo in okupacijo CSSR ter da- ;e obenem vso podporo prizade- vanjem vodstva ZK Jugoslavije, izraženo z resolucijo na deseti seji CK ZKJ.« Ce pogledamo nekoliko nazaj, ko so ormoški komunisti prvič zvedeli za okupacijo Češkoslo- vaške, so tragično novico o do- godkih trezno komentirali in skupaj z drugimi občani ogorče- ni tibsojali poseg velike sile nad malim narodom. Komunisti se zavedajo, da je prav v tem času vznemirljivih dogodkov treba skrbeti za dosledno izvajanje in spoštovanje postavljenih smer- nic in delovnih nalog, hkrati pa še nadalje nuditi vso podporo bratskemu češkoslovaškemu na- rodu. J. S. Seja izvršnega odbora SZDL Ormož: „S0GLAŠAI¥10 Z OBSODBO'' v ponedeljek popoldne je bila v Ormožu razšir'jena seja izvršnega odbora občinske kon- l'ex-ence SZDL Ormož, ki se je je med drugimi udeležil tudi STANE REPAR, predstavnik republiške konference SZDL iz Ljubljane. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o dogodkih na Češkoslovaškem. Po uvodnih besedah predsednika komiteja občinske konference SZDL Or- mož VLADA 02B0LTA, so predstavniki krajevnih organi- zacij SZDL v imenu njenih članov na terenu izrazili oster protest in obsodili brutalno agresijo čet varšavskega pakta in še posebej nekatere krvave dogodke, ki so se zgodili v zad- njem času. Poudarili so, da med občani ni posameznika, ki bi kakorkoli odobraval oboro- ženi napad na Cehe in Slovake, ki jim občani z globoko solidar- no prizadetostjo nudijo vso mo- ralno podporo za nadaljnjo su- vereno izgradnjo svoje države in družbenopolitične ureditve. Na seji so sprejeli tudi sklep, da bodo v začetku meseca sep- tembra sklicali v vseh krajev- nih organizacijah SZDL sestan- ke vaških aktivov, na katerih bodo podrobneje analizirali do- godke na Češkoslovaškem, ki imajo vsekakor tudi vpliv na našo državo in na mednarodno delavsko gibanje v svetu. S seje so poslali protestna pisma nekaterim centralnim in republiškim organom. V pismu je rečeno: »26. avgusta 1968 so člani iz- vršnega odbora občinske kon- ference SZDL in predsedniki krajevnih organizacij razprav- ljali o dogodkih na Češkoslova- škem ter zavzeli naslednja sta- lišča: Odločno obsojamo okupacijo CSSR. ki je najhujši udarec iiiternacionalizmu ter ugledu in prestižu socializma. Nikoli v zgodovini delavskega gibanja razrednemu sovražniku in im- perialističnim silam ni uspelo tako hudo prizadeti ideje soci- alizma kot deželam vzhodnega bloka. Občudujemo enotnost in bor- bo češkega in slovaškega naro- da za neodvisnost svoje dežele in demokratizacijo socialistične družbe. Ta borba je novi do- kaz vsem birokratom in hege- monistom, da procesa, ki se je začel 1948, ni mogoče zausta- viti. Naši občani — podobno kot leta 1948 — enotno sprejemajo in podpirajo stališča ZKJ. Za- vedamo se, da le z enotnim pri- zadevanjem za krepitev lastne samouprave socialistične druž- be najbolj učinkovito pomaga- mo vsem tistim, ki sledijo ena- kim ciljem!« končuje tekst pro- testnega pisma. Menim, da ne bo napak, če ob koncu tega sestavka še en- krat omenim, da se občani iz ormošlce občine z vsem svojim spontanim in solidarnim priza- devanjem pridružujejo vsem svobodomiselnim silam v sve- tu in najostreje obsojajo oku- pacijo. Turistom iz Češkoslo- vaške, ki jih je pretresla novi- ca, da je njihova domovina v tisti črni avgustovski noči po- stala žrtev zlaganega prijatelj- stva, nudijo v teh dneh, ko se ne morejo vrniti domov, vso po- trebno pomoč in jim izkazuje- jo zares bratsko in iskreno lju- bezen. Naši ljudje se v celoti zavedajo hudega udarca in tre- nutka, ko se je znašel sociali- zem na Češkoslovaškem pod gosenicami »prijatelskih« tan- kov, a na drugi strani globoko verujejo v ideje socializma, ki jih ne more zlomiti še tako brutalen in vandalski napad na suvereno in v svojo prihodnost verujočo državo. J. S. TE DNI PO SVETU Situacija okrog češkoslovašlce Kompromisni sporazum" Nekaj ur preden je minil te- den, kar se je začela okupacija Češkoslovaške, v torek popol- dne, se je situacija okrog te dr- žave po povratku njenih pred- stavnikov iz Moskve ter po iz- javah predsednika Svobode in sekretarja Dubčka nekoliko umirila. Dosežen je bil kompro- misni »sporazum« v okoliščinah, ko ena stran ni bila svobodna v svoji akciji, ker je bila njena država nasilno okupirana s tan- kovskimi divizijami in ko je bil del delegacije nasilno odveden v Moskvo, ko so bile onemogo- čene zveze delegacije z domovi- no in ko je bil uveden v okupi- rani državi teror okupacijskih sil. V torek popoldne je bil ob- javljen tudi komunike o »raz- govorih« v Moskvi, h katerim so poklicali tudi predstavnike oku- pacijskih držav: Poljske, Mad- žarske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije. Iz tega sporočila izhaja, lia je us{>elo Cehoslovakom: 1. obdržati strukturo državnih in političnih vodilnih kadrov, kot so jo imeli pred agresijo varšavskih zaveznikov; 2. dobiti zagotovilo, da se oku- pacijske sile ne bodo vmešavale v notranje zadeve češkoslovaš- ke države; 3. dobiti obljubo, da se bodo okupacijske sile »umaknile v treh etapah«, kar pa ne pomeni dosti, ker niso določeni roki teh treh etap; 4. zadržati svobodo akcije gle- de nove smeri v notranjem živ- ljenju dežele. Iz poročila je dalje tudi raz- vidno, kaj je uspelo okupator- jem: 1. zagotoviti si kontrolo nad deželo, ker ima v njej svoje vo- jaške enote; 2. z navzočnostjo svojih vo- jaških enot vplivati na notranji razvoj v deželi, kar pa je vse- kakor mnogo, ker so to pred- vsem tudi s svojo intervencijo želeli doseči. Oglejmo si še, česa obema stranema ni uspelo doseči. Cehoslovakom: 1. Niso mogli obdržati neokr- njene svoje suverenosti, ker je proti njihovi volji v deželo pri- spela tuja armada in tam tudi ostala; 2. glede na prednje dejstvo niso ostali popolnoma svobodni v svojih notranjepolitičnih akci- jah, ki so vso zadevo sprožile. Okupatorjem: 1. vzpostaviti svoje vladajoče garniture v državi, kar je bil glavni cilj in namen intervenci- je; 2. odstraniti iz političnega živ- ljenja dežele kadre, ki predstav- ljajo novo smer češkoslovaške notranje politike; 3. vzpostaviti oblasti in sploh politične strukture iz časov No- votnega. Oglejmo si še nekoliko situ- acijo po »sporazumu« s svetov- no političnega aspekta: — svet je skoraj soglasno ob- sodil oboroženo vmešavanje v notranje zadeve Češkoslovaške in obsodba ter odpor proti inter- venciji vsega sveta sta bila va- žen dejavnik pri sklepanju »sporazuma«; — Češkoslovaška si je prido- bila simpatije vsega sveta, kar je s svojo enotnostjo, disciplini- ranostjo, vztrajnostjo, dostojan- stvenostjo in hrabrostjo tako uspešno kljubovala okupatorju, da jih je to docela demoralizira- lo, kar je bil najpomembnejši de- javnik pri sklepanju sporazuma. Okupatorji so doživeli skoraj soglasno obsodbo vsega sveta za- radi svoje akcije proti suvereni Češkoslovaški; Evropa je v pre- cejšnji meri potisnjena nazaj v obdobje hladne vojne, kar se vidi iz izjav predstavnikov raz- nih dežel v zvezi s podpisova- njem mednarodnih dogovorov o kontroli nad atomskim orožjem, razoroževanjem, organizacijo raznih vojaških zvez itd. itd. Ce bi torej hoteli povzeti: Češkoslovaška je kljub brez- izgledni situaciji, ki je nastala z okupacijo celotne dežele, zahva- ljujoč lastni akciji in podpori svetovne javnosti, uspela bolj kot okupatorji, ki so z uporaba sile sicer dosegli zunanje efek- te, ni jim pa uspelo v celoti za- treti tega, kar je bil njihov na- men: preporoda socializma na Češkoslovaškem. Ptujčani in okoličani po okupaciji ČSSR:; Ml SMO Z VAMI...] človeška svoboda in sreča nista prazni besedi. Jo potrjujejo do- godki na Češkoslovaškem. Pred- vsem po zmagi nad fašizmom smo želeli, da naj svoboda in enako- pravnost postaneta največji vred- noti. Vdor tatikov petih držav var- šavskega pakta pa je u črni noči od torka na sredo zadal hud uda- rec ne samo češkoslovaškemu ljudstvu, ampak vsem tistim na- ielom, za katera so milijoni da- rovali življenja. To je udarec bo- ju za svobodo in enakopravnost, udarec miru in napredku, udarec socializmu. Predvsem pa je sra- moten madež vsem tistim deže- lam, ki so s svojimi četami zased- le majhno svobodoljubno deželo. Za tem, ko smo dojeli grozotno radijsko vest, se tudi Ptujčani ne- prestano sprašujemo, čemu, kako se bo to končalo, m podobno. Ali je okupacija Češke vsled strahu pred novim, ki se je rojevalo v češkoslovaški .socialistični družbi, ali morda vsled strahu pred na- daljnjim procesom razvoja sociali- stičnih družbenih odnosov in strah, da se ne bi svobodne misli in njih ustvarjalni polet, ki jih je opaziti na Češkem, razširili med ljudmi prav tistih dežel, ki so z okupa- cijo svobodne države hoteli to preprečiti? Ali bo lahko okupacij- ska vlada, če je bodo uspeli po- staviti, ves ta proces zavrla? Poleg ostalega javnega mnenja smo tudi Ptujčani dvignili glas protesta. Plebiscitno smo podpr- li Čehe in Slovake v borbt za svo- boden socialistični napredek nji- hove dežele. Družbenopolitične or- ganizacije, podjetja in ustanove, so na sestankih obsodile dejanje sil varšavskega pakta. S sestankov so poslali številna protestna pisma. Veliko ogorčenje je opaziti na vsakem koraku. Z zaskrbljenostjo poslušamo Ptujčani vsakodnevna poročila, ki poročajo o dogodkili na Češkoslovaškem. Predvsem pri- sluhnemo poročilom svobodnih češkoslovaških radijskih postaj. Ob teh poročilih se veselimo nji- hove enotnosti, neuklonljive od- ločnosti, mirne vztrajnosti, zaupa- nja vase in vere v svojo resnico ter odločne podpore izvoljenim voditeljem. Podpiramo jih v nji- hovem vztrajnem in neomajnem pasivnem odporu proti okupator- jem. Iz njihovega odpora je opa- ziti, da se zavedajo, da na tako premoč skoraj ni mogoče udariti s silo, ampak da je mogoče od- govoriti z bojem, ki ne bije v meso in želez je, temveč v glavo in sr- ce. Z R VREME LUMNE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od sobote, 31. avgusta, do nedelje, 8. septembra 1968 Prvi krajec bo v soboto, 31. avgusta, ob 00.35. Napoved. Vreme se verjetno pred nedeljo, 8. septembra, ne bo poslabšalo. Do petka, 6. sep- tembra, bo vroče do 30 stopinj C. Nato <;ledi ohladitev in nestalno vreme, Alojz Cestnik Stran ^ TEDNIK — petek, 30. avgusta 196S Strnn 2 izvajanje resolucije CK ZKJ zadeva vseh občanov Na seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj, bila je v torek 27. t. m., je tekla razpra- va predvsem o tenx, kako reso- lucijo CK ZKJ konkretno izva- jati v praksi. Komunisti in de- lovni ljudje ptujske občine so enotno in z vsem ogorčenjem obsodili agresijo na Češkoslovaš- ko. Toda ob tem je treba pozna- ti bistvo, osnovne vzroke, ki so privedli do tega, nad čemer se danes zgraža ves napredni in svobodoljubni svet. To nam bo omogočilo globlje dojeti daleko- vidnost naše samoupravne soci- alistične poti, začrtane v pro- gramu ZKJ. Ob tem bomo lahko tudi bolje razumeli mnoge te- žave, ki smo jih morali prebro- diti, in težave, ob katere bomo še zadevali na naši samouprav- Ijavski poti v socializem. Ne gre samo za obravnavanje in tolmačenje vsebine resolucije desete seje CK ZKJ. Ob tem gre tudi za dosledno izvajanje smer- nic vodstva ZKJ in nalog v okviru občine, obseženih v ak- cijskem programu komunistov ptujske občine, ki je bil sprejet na drugi seji občinske konferen- ce ZKS junija letos. Na seji je komite svoj akcijski program razširil še z nalogami v resolu- ciji CK ZKJ ob agresiji sil var- šavskega pakta na Češkoslovaš- ko. ENOTNA POLITIČNA AKCIJA Na seji komiteja so se dogo- vorili za enotno in koordinira- no akcijo vseh družbenopolitič- nih organizacij v občini. Poleg tolmačenja bistvenih vprašanj resolucije in nalog ko- munistov, ki izhajajo iz te reso- lucije, bo enotna politična akci- ja obsegala urejanje naslednjih problemov in vprašanj: 1. Bolje organizirane oblike in vsebina dela z mladino, ki naj ima za cilj oblikovanje sociali- stične zavesti mladine in števil- nejše sprejemanje mladih v ZK, da tako okrepimo ustvarjalno silo in udarno moč ZKJ. 2. Nenehno po demokratični poti zagotavljati najnaprednej- šo kadrovsko sestavo vodilnih ljudi na vseh gospodarskih in drugih mestih. 3. Razvoj občine in integra- cijske procese je treba obrav- navati vzporedno in povezano s tezami o idejnopolitičnih osno- vah za izdelavo programa druž- benoekonomskega razvoja SR Slovenije. 4. Podpirati vsa prizadevanja za ureditev slovenskega šolstva v izboljšanju materialnega polo- žaja, v proučitvi učno-vzgojnih načrtov in šolskega sistema. 5. V samoupravnih organih uspeti v tem, da se bo zaposlo- valo mlade, zlasti strokovno usposobljene ljudi. 6. Razpone med osebnimi do- hodki je treba primerno urediti na osnovi samoupravnih dogo- varjanj v delovnih organizaci- jah in med njimi. 7. Okrepiti davčne in inšpek- cijske službe v občini in jih na- praviti učinkovitejše. 8. Podpirati soodločanje kmeč- kih proizvajalcev v vseh oblikah in na vseh stopnjah samouprav- ljanja v novih gospodarskih ob- likah kmetijstva. 9. Zaostriti odgovornost vsa- kega na vseh nivojih, zlasti še komunistov, pri izvajanju pro- grama dela in načel politike ZK. IZVAJANJE SKUPNIH STALIŠČ Naloge, ki si jih je postavil komite ObK ZKS Ptuj na svoji seji, že tudi konkretno izvajajo. Tako je bil včeraj popoldne skupen sestanek vseh sekretar- jev organizacij in aktivov ZKS (krajevnih in v delovnih skup- nostih) ter predstavnikov druž- benopolitičnih organizacij. Sku- pen dogovor tega sestanka ob- sega naslednje naloge: — V naslednjem tednu bodo v vseh delovnih skupnostih na ob- močju ptujske občine sestanki aktivov komunistov in članov vodstev organov upravljanja in drugih družbenopolitičnih orga- nizacij v delovni organizaciji. — Prav tako bodo v nasled- njem tednu sestanki krajevnih organizacij ZKS, zlasti v nede- ljo, 1. septembra, pa bodo se- stanki krajevnih političnih ak- tivov v vseh vaških krajevnih skupnostih. Na teh sestankih se bodo ko- munisti, člani samoupravnih or- ganov in drugih družbenopolitič- nih organizacij pogovorili o re- soluciji 10. seje CK ZKJ, o iz- vajanju smernic vodstva ZKJ in o akcijskem programu komuni- stov ptujske občine. Pogovorili pa se bodo tudi o udeležbi ob- čanov na proslavi 25-letnice vstaje ljudstva Slovenskega Pri- morja, ki bo 15. septembra v Novi Gorici, in o drugih vpra- šanjih kraja ali delovne organi- zacije. Pri tej akciji bodo aktivno sodelovala tudi vodstva občin- ske konference SZDL in občin- skega sindikalnega sveta. Ob- činski komite ZMS pa ima svoj obširni program sestajanja in dogovarjanja z mladimi. F. Fideršek N«i seji komisije ObK ZKS Ptuj Razprava o IDEJNOPOLITIČNIH OSNOVAH ZA IZDELAVO PROGRAMA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE v torek je bila pod predsed- stvom Vladimira Vrečka seja komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZKS Ptuj. Razpravljali so o tezah, ki jih je dala v javno razpravo analogna komisija pri CK ZKS. O izhodiščih in ciljiii programa družbenoekonomskega razvoja SRS bo namreč konec septem- bra razpravljal na seji CK ZKS. To gradivo je tudi sestavni del priprav na VI. kongres ZKS. Na seji je bilo poudarjeno, ka- ko prav je, da se o tako po- membnem vprašanju za vso Slovenijo razpravlja javno in kvalificirano. Imenovali so tudi pet delovnih skupin, v katere so vključili ugledne gospodarstve- nike in družbene delavce v ob- čini. Te delovne skupine gradi- vo podrobneje preučujejo. Po- leg nekaterih skupnih vprašanj bodo posamezne komisije po- drobneje preučile zlasti nasled- nja vprašanja: 1. Samoupravljanje v delovnih organizacijah in njihovih združbah — komisijo vodi Mi- ran Glušič. 2. Dohodek kot družbenoeko- nomski odnos — komisijo vodi Milan Krajnik. 3. Integracijski procesi v go- spodarstvu in družbi — komisi- jo vodi Vladimir Vrečko. 4. Kadrovska politika in j men znanstveno-raz.skovaln^ dela — komisijo vodi Maf, Učakar. 5. Komunalni sistem, odrji med občino, republiko in fe^ racijo — komisijo vodi Tc Purg. Vse delovne skupine se bo sestale v ponedeljek in torek, bodo izmenjale misli in rezui| te samostojnih preučevanj g, diva ter zavzele enotna stalij do posameznih vpra.šanj. S te stališči bodo seznanile CK 2 ter organizacije in aktive Z\ v občini, ki bodo o celottii gradivu razpravljali še na s; jih sestankih. F. Fideršeli Piuičani so goslolfubno sprejeli 300 češkoslo- vaških turistov Smo v času dopustov. Skozi mesto Ptuj vsak dan drvijo ko- lone avtomobilov s tujimi regi- stracijami. Zadnja leta, posebno še letos, je opaziti vedno več turistov iz Češkoslovaške. Vedno več jih letuje ob našem Jadra- nu. Pravijo, da jih je ob Jadra- nu okoli 50 tisoč. Prav tako so naši državljani v vse večjem številu hodili na Češkoslovaško. Zaradi okupacije Češkoslovaš- ke po silah varšavskega pakta in zaradi drugih dogodkov bo le- tošnji dopust ostal Cehoslova- kom verjetno najdalj v spomi- nu. Naši dopustniki, ki so bili z njimi na morju, so pripovedo- vali, kako je Cehoslovake priza- dela okupacija domovine. Poči- tek zanje je bil pri kraju. Ne- prestano jih je morila misel na domovino In na dom. Ugibali so, ali se bodo še lahko vrnili. Mno- gi so ostali brez potrebnih sred- stev za življenje. Neprestano so lovili radijske vesti in posluša- li poročila iz domovine in o do- movini. V teh hudih časih, ki so jih doživeli naši bratje, so jim ju- goslovanski narodi z vso gosto- ljubnostjo priskočili na pomoč. Iz mnogih krajev poročajo o sprejemu in pomoči češkoslovaš- kim turistom. Pretekli torek so tudi Ptujčani z vso gostoljubnostjo sprejeli večjo skupino Cehoslovakov (okoli 300), jim dali prenočišča, hrano in gorivo za avtomobile, s katerimi so potovali. Omenjenega dne je bilo polno Češkoslovaških turistov na av- strijsko-jugoslovanski meji in v Mariboru. Tu so se ustavili na poti proti domovini. Ker je bilo mesto Maribor že polno teh tu- ristov,, so se nekateri ustavili v Ptuju. V Ptuju so skupščina občine Ptuj, RK in druge družbenopo- litične organizacije takoj po pri- spetju velike skupine Cehoslo- vakov pričele akcijo za preno- čitev teh turistov. Ptujski hotel je bil kmalu poln, prav tako grad Bori in gostišče Beli križ. Večje število turistov so napoti- li tudi v samski blok v Kidriče- vem. Kako sočustvujejo občani Ptuja s Cehoslovaki v teh hu- dih časih, je potrdil velik odziv občanov, ki so bili voljni spre- jeti na prenočišče češkoslovaške državljane. Ko je domača lokal- na radijska postaja v večernih urah zaprosila občane Ptuja za prenočišča, se je takoj prijavilo 86 Ptujčanov in okoličanov. Vprašanje prenočišča za Ceho- slovake je bilo kmalu rešeno. Prespali so v omenjenih gosti- ščih. Pri zasebnikih je prenočilo 39 družin. Cehoslovaki so se za gosto- ljubje iskreno zahvalili. V hote- lu Petovii so se zbrali v večji restavraciji. Ptujčanom se je v daljših nagovorih zahvalilo v imenu vseh Cehoslovakov nekaj njihovih državljanov. Lokalna radijska postaja je v večernih urah in naslednje ju- tro v češčini poročala za češko- slovaške turiste. Te dni pričakujemo, da bo skozi Ptuj prišlo še več češko- slovaških turistov, ki se vrača- jo z Jadrana in iz drugih držav. Ptujske družbenopolitične orga- nizacije se zahvaljujejo občanom za gostoljubje, ki so ga izkazali čehoslovaškim turistom in ki ga nf bo 7mnn'ka'n i^e za druee "-ci jih bo noč zatekla v Ptuju ZR Danes na seji skupščine občine Lenart Na današnji seji skupščine občine Lenart je predlagan na- slednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti in po- trditev dnevnega reda. 2. Izvolitev dveh overiteljev zapisnika. 3. Poročilo o izvršitvi sklepov in potrditev zapisnika 12. se- je- 4. Razprava in sklepanje o predlogih sveta za družbeno načrtovanje in finance. 5. Razprava o problemih na področju kmetijstva v občini. 6. Problematika šolstva v ob- čini v zvezi z reorganizacijo šolske mreže. 7. Program razvoja šolskega varstva v občini. 8. Odlok o uvedbi petdnevnega delovnega tedna in o delov- nem času v upravnih organih v občini Lenart. 9. Razprava o predlogih komi- sije za volitve in imenovanja. 10. Razno. Več o posameznih točkah dnevnega reda bomo poročali v naslednjih številkah našega li- sta. J. S. Zakaj kljub odobrenemu kreditu premalo inleresenlov za obnovo vinogrado Vzroke za to je iskati tudi v premajhni propagandi za ob- novo haloških vinogradov. Mno gi vinogradniki še vedno nc ve- do natančno, za kaj gre. To lah ko zavre akcijo tudi za eno le- to. Eno leto pa je že ena letina. Pred kratkim je bil v ptujski občini odobren kredit za obno- vo haloških vinogradov v zaseb- ni lasti. S tem je končno širša družbena skupnost poskrbela tu- di za obnovo zasebnih vinogra- dov, ki so v Halozah zelo zasta- reli in izrojeni. Vsled slabše kvalitete pridelka in nizkih od- kupnih cen, sorazmerno majhen pridelek komaj krije stroške pridelovanja. Denar za obnovo je na raz- polago. Res bi bila škoda, če ga ne bi izkoristili za prepotrebno obnovo, saj zasebnih haloških vinogradov niso obnavljali že desetletja. Ze na prvi pogled po teh goricah lahko ugotovimo, da tako vinogradništvo ne vodi ni- kamor, posebno ne v dobi tako ostre konkurence na domačem in tujem trgu z vinom. V kak- šni meri bodo razpoložljiva sred- stva uporabljena za obnovo in kakšni bodo dejanski rezultati teh naložb, bo odvisno predvsem od vinogradnikov samih in od obrata za kooperacijo — Jože Lacko, ki bo obnovo organiizral, usmerjal in vodil. Direktor obrata za zadružno kooperacijo inž. Milan Koren nam je v razgovoru o obnovi vi- nogradov povedal naslednje: »Zal ugotavljamo po prvem navdušenju manjše zatišje. Vzroke za tako stanje moramo med drugim iskati tudi pri pi mali angažiranosti strokovn; kov obrata za kooperacijo.* o obnovi vinogradov ne pro girajo dovolj pogumno in vzti no med vinogradniki. Zai teh nepotrebnih zastojev se 1 ko zgodi, da priprave na obn ne bodo pravočasno napravlji To utegne resno ogroziti celo akcijo in jo zavreti za eno ii Na razgovoru predstavnik banke kot investitorja in pr; stavnikov obrata za zadru! kooperacijo, so omenjene zadj realno ocenili. Sklenili so, i obrat za zadružno kooperac do sredine septembra zbere \ naročnike. V tem času se moi jo vsi, ki želijo obnavljati vir grad, prijaviti na poslovalnic obrata. Izpolniti morajo posel obrazce, iz katerih bi se d ugotoviti, za kake površine in pod kakimi pogoji so jih li niki pripravljeni obnavljati Na osnovi tako zbranih pod kov bo strokovna služba obr izdelala program obnove. Za! bo lahko pričela banka odob vati kredite. Vinogradniki imajo še 15 časa, da se odločijo. Se je da preučijo možnosti obnov kmetijskimi strokovnjaki svojem območju. Poskušajo najti približno obliko obr: Inž. Milan Koren je na m dejal, cJa upajo, da bo cid'?'?' to priložnost dovolj velik. * Nesmiselno in nerazumljiv. bilo, če bi denar, ki ga ni v; ko, ostal neuporabljen za tij važno stvar, kot je obnova loških vinogradov. Ne bi sd pustiti, da propade sveto^ znano vinogradniško podrot Zadruga bi morala pri tem i igrati svojo vlogo temeljito pošteno. Pri odplačevanju kredita morali upoštevati sedanji p( žaj haloških vinogradnikov, lahko pri obnovi pomagajo r več s svojim delom. Temu | merna bi morala biti obres mera. Pri nas je še vedno navi da je potrebno kmetovalce < časa navduševati za neko si in šele, ko uvidijo dejansko rist, se je lotijo. Ostane vpn nje, ali se bodo pristojni do potrudili v korist napredka nogradništva na haloškem močju, ali pa bomo Haloz< naprej obravnavali le kot ostali del Slovenije. Z 4 Vedno večie zaupanje v varčevanie Pri kreditni banki v Ptuju so nam povedali, da imajo ljudje vedno večje zaupanje v denar, naložen v banki. To dokazujejo naraščajoče številke vlagateljev in vsote. Tudi ob nedavnih kritičnih trenutkih ob okupaciji Češko- slovaške in ob dogodkih, ki so temu sledili, ni bilo brezglave- ga dviganja denarja iz banke, kot se to navadno v takih tre- nutkih dogaja. Ljudje so z vsem razumevanjem gledali na na- stalo situacijo in se tudi v tem času zanesli na banko. V tem času je bilo opaziti le večji pro- met z denarjem. Bilo je več vlog in dvigov denarja. Razmer- je ni spremenjeno. Poglejmo nekoliko odnos hra- nilnih vlog nasproti potrošniš- kim kreditom v Ictc^šnjem letu. Kreditna banka v Ptuju je ime- la v začetku letošnjega leta mi- lijardo 507 milijonov starih di- narjev hranilnih vlog. Poveča- nje do danes znaša 350 milijo- nov starih dinarjev. Pri hranilnih vlogah je opa- ziti, da vlagajo varčevalci ved- no več denarja na več let. Za- interesirani so za večje obresti. Vezane vloge so v letošnjem ob- dobju narasle za 135 milijonf)v starih dinarjev. Sedanje stanje vezanih hranilnih vlog na eno in več let je 590 milijonov sta- rih dinarjev. Povečanje je opaziti tudi pri potrošniških kreditih. Ti so se v letošnjem letu povečali za 420 milijonov starih dinarjev. Da- nes znašajo potrošniški krediti milijardo 280 milijonov starih dinarjev. Povečanje opažamo posebno v zadnjih dveh mesecih, ko je banka popolnoma sprostila po- trošniške kredite in v glavnem ne zahteva udeležbe. Glede na večje možnosti pro- daje potrošniškega blaga na kre- dit je banka ndnbriia trgovskim podjetjem dodatni potrošniški kredit za prodajo blaga, in sicer v znesku 200 milijonov starih dinarjev. Za mesec september ima trgovina v skupnem znesku 275 milijonov starih dinarjev možnosti prodaje na kredit. Vse to dokazuje, da je bančna situacija pri ptujski kreditni banki v redu. Banka je sposob- na vedno hitreje sproščati kre- ditna sredstva. To je posledica tudi gospodarske rasti v ptujski občini. ZR Trgovsko podjetje Panonija je v Cirkulanah odprlo < moderno poslovalnico. Prebivalci Čirkulan in okolice so nad p valnico navdušeni, kar se kaže že pri večjem prometu. Up« da bo trgovsko podjetje Panonija kmalu tudi v drugih W tako sodobno uredilo svoje poslovalnice. OBČINA LENART Gospodarski rezultati komaj zadovoljivi Ob opazovanju gibanj gospo- darskih rezultatov v občini Le- nart v prvem polletju letošnje- ga leta v"^rimerjavi z istim ob- dobjem lani vidimo,, da so ta gibanja v primerjavi z letošnjo resolucijo o razvoju občine na posameznih področjih komaj za- dovoljiva. V industrijski proizvodnji, to je v usnjarskem obratu KONUS, je proizvodni proces po rekon- strukciji do neke mere normal- no stekel šele v zadnjih dveh mesecih. Prav zaradi tega je vrednost proizvodnje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani za skoraj deset odstotkov nižja, medtem ko je v družbe- nem načrtu predvideno, da se bo industrijska proizvodnja po- večala za 50,2 odstotka. Pri gibanju blagovnega pro- meta se tudi v letošnjem letu nadaljuje ugodna dinamika, ki je bila zabeležena že v lanskem letu. V prvem polletju letošnje- ga leta je bilo doseženo za 10,6 odstotka več prometa kot v pr- vem polletju lanskega leta, kar je v celoti usklajeno s planski- mi predvidevanji. Ob posamez- nih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino, je zlasti uspešno gibanje blagovnega pro- meta v trgovskem podjetju »Po- trošnik-Izbira«, nekoliko slabše pa v AgroKomblnatu KZ Lenart, Pomurki in v lekarni. Nezadovoljivo in v nekaterih pogledih celo kritično pa je gi- banje v gostinstvu. Resolucija je predvidevala, da bi se naj promet nasproti preteklemu le- tu povečal za 5,8 odstotka. Na drugi strani pa trenutni polletni pokazovalci kažejo, da je letoš- nji promet v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta manjši 7.8 17,2 odstotka. Padanje gostin- skega prometa je sicer pojav širšega pomena, vendar v lenar- ški občini presega kritično mejo. Komaj zadovoljivo je tudi stanje v družbeni obrtni dejav- nosti, saj znaša porast le 10,7 od- stotka, medtem ko je bilo z družbenim načrtom predvideno, da bi se naj realizacija v druž- beni obrti povečala za 13,2 odst. Na prikazani izpad planirane di- namike vpliva predvsem nižja realizacija v Klemosu. Po podatkih periodičnih obra- čunov delovnih organizacij so gospodarske organizacije pove- čale v prvem polletju letošnje- ga leta celotni dohodek za ko- maj 3,2 odstotka (v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta). Letošnja resolucija je predvide- vala, da se bo v letošnjem letu povečal celotni dohodek za 12,68 odstotka. Dohodek gospodarskih organi- zacij izkazuje znatno ugodnej- šo realizacijo, saj je porastel za 11,4 odstotka, kar pomeni, da se je delež materialnih in drugih poslovnih stroškov v celotnem dohodku zmanjšal. To zmanjša- nje poslovnih stroškov vsekakor kaže, da si gospodarske organi- zacije ob celi vrsti objektivnih in subjektivnih težav vendarle prizadevajo poslovati produktiv- neje in ekonomičneje. Ce pogledamo rezultate poslo- vanja po posameznih delovnih organizacijah, vidimo po podat- kih periodičnih obračunov v le- tošnjem prvem polletju zelo za- nimive pokazovalce. ki na eni strani kažejo prizadevanje de- lovnih kolektivov in premagova- nje obstoječih gospodarskih te- žav, vendar brez večjega finanč- nega efekta, ki je merilo dobre- ga poslovanja in skrbnosti do- brega gospodarja. Več o poslovnih uspehih po- sameznih lenarških delovnih or- ganizacij berite v našem poseb- nem sestavku. Nekateri številčni pokazatelji vas bodo prav goto- vo presenetili, drugi zopet razo- čarali. V trenutni situaciji se naše delovne organizacije mnr- cokrat bolj bojiin prodale »^vn- jih proizvodov kot pa nUb^ve proizvodnje. J. S. PO SVOJIH Kakor niSe hongkonški časnik Star. se ie 12 kitajskih atomskih izvedencev obrnilo na Mao Ce- tunga s pritožbo, češ da se niti doma ne čutijo varni pred rde^e- gardistl. Le-ti namreč v svoji vne- mi pogostoma udarjajo tudi po svojih po ljudeh, ki so tako po- membni za deželo. Mao Ce-tung je baje osebno zahteval, da dajo učenjakom »stanovama. kjefl povsem varni«, in vojake, j varujejo... J Stran 3 TEDNIK — petek, 30. avgusta 1968 Stran 3 Zapis z obisica pri obiralcih hmelja v Veliki Nedelji „...Ko v soncu zlati se rumeno zlato" Ko smo pričeli pred leti tudi v naših krajih zasajati hmelj, sta dobili Dravsko in Ptujsko polje na nekaterih območjih po- vsem drugačen — malce »sa- vinjski« videz, kjer je domovi- na te »grenke rože ali zelenega zlata«, kot hmelj nekoliko bolj poetično tudi imenujejo. Ker je trenutno akcija obira- nja hmelja v polnem teku, sem se v soboto oglasil pri veselih obiralcih v hmeljišču v Veliki Nedelji. Skozi hladno in megle- no, že skoraj jesensko jutro so prodirali medli žarki jutranjega sonca, ki je obetalo lep in son- čen dan. 2e od daleč sem zagle- dal vesele obiralce, med kateri- mi je vladalo pravo tekmovalno razpoloženje, povezano z željo nabrati čim več hmelja in se- veda temu primerno tudi čim več zaslužiti. Nekateri so bili brez besed zatopljeni v svoje delo in igro rok, ki so smukale zlatorumene kobule hmelja, dru- gi pa so zopet dajali duška svoji razposajenosti, ki se je spreme- nila v prešeren smeh in utišano petje domačih pesmi. Stanko PLOHL, vodja obrata, in Matija JURKOViC, delovodja v tem živahnem delovišču, sta mi povedala, da je nasad hmelja velik 6,5 ha in da pričakujejo letos sorazmerno bogat pride- lek. Precej škode je prizadela letošnja suša in pred nedavnim tudi toča, ki jim je uničila 20 odstotkov pridelka. Obiralcem plačajo za mero nabranega hme- lja 180 S din, kar je enotna ta- rifa za vse pridelovalce v Slove- niji. Trenutno imajo zaposlenih od 128 do 130 obiralcev na dan. Ti so predvsem iz Velike Ne- delje ter iz okoliških krajev. Večinoma so to starejši kmečki ljudje, ki jim pomagajo pri de- lu njihovi otroci. Obirati so pri- čeli v torek, 20. avgusta. Konec obiranja je odvisen predvsem od vremenskih razmer, ki jim zaradi vsakodnevnega dežja ni- so preveč naklonjene. Zaradi deževja trpi tudi kvaliteta hme- lja, ki dobiva rjavo barvo in je pozneje zaradi tega uvrščen v nižji kakovostni razred. Na obratu kmetijskega kombinata Jeruzalem-Ormož v Veliki Ne- delji upajo, da bo letošnja hmelj ska proizvodnja navzlic visokim proizvodnim stroškom še vedno rentabilna in da bodo nabrali mnogo kvalitetnega hme- lja. Da bi kaj več zvedel o razpo- loženju, ki vlada med obiralci, sem pričel z njimi pogovor, v katerem sem zvedel marsikaj zanimivega. Njihove izpovedi so si v marsičem podobne in izra- žajo predvsem željo po zasluž- ku za kritje družbenih dajatev in za nakup nujnih življenjskih potrebščin. Najprej sem se ustavil pri Meškovih iz Mihovec. 17-letna Milica, 15-letna Danica in 10- -letni Miran so mi povedali, da si bodo z izkupičkom, ki ga bo- do delili na tri enake dele, ku- pili predvsem šolske potrebšči- ne. Doma imajo malo posestvo, ki jih s težavo preživlja. Pokoj- nina, ki jo dobivajo za pokojnim očetom, je premala, da bi lahko z njo krili vse vsaj najnujnejše izdatke. Vsi trije naberejo dnev- no do 15 meric hmelja. Ta de- lovna akcija jim ne bo vrgla kdove koliko denarja. Toda še vedno je boljše nekaj kot pa nič... Marija PALCIC bo v kratkem napolnila sedemdeset let in je pri obiranju hmelja še vedno dovolj spretna, da lahko upa na primeren zaslužek. Mož ji je umrl že pred desetimi leti. Nista imela nobenega otroka in sedaj na stara leta živi sama na borni krpi zemlje, ki je, kot pravi, ze- lo skopa. Doma redi dve svinji, pred nedavnim pa sta se priselili k njej še dve potepuški mački, na račun katerih smo se ta dan dodobra nasmejali, saj so ji nje- ne sodelavke na račun teh mačk povedale precej pikrih šal. Matilda HRZiC iz Drakšla mi je povedala," da nosi na svojih ramenih že šesti življenjski križ. Je že deset let vdova in živi pri svojem sinu, s katerim se dobro razumeta. Povedala mi je, da imajo malo posestvo in velik davek. Se tisto, kar pridelajo, ne morejo prodati. Na bregih ne zraste toliko kot v dolini. Živ- ljenje je težko in je treba gara- ti od jutra do večera. STAGARJEVA mama Marija in njena hčerka, prav tako Ma- rija, sta mi povedali, da bodo v glavnem ves fmančni izkupi- ček od nabranega hmelja pora- bili za plačilo tretje akontacije davka. Seveda to še zdaleč ne bo dovolj. V ta namen bo moral iz hleva tudi teliček. 18-letna Marija je v letošnjem šolskem letu končala ekonomsko srednjo šolo v Ptuju in čaka na zaposli- tev v osnovni šoli v Veliki Ne- delji. Obe sta bili zelo ogorčeni nad okupacijo Češkoslovaške in jo najostreje obsojata. Verjetno sta opazili, da sem nekajkrat poškilil na steklenico, ki sta jo imeli pod hmeljevim grmom in sta mi prijazno ponudili, naj srknem malo domačega jabolč- nika. Rekli sta mi, da do poldne zalivata iz steklenice, po pol- dnevih pa je tako po navadi dež, ki jih precej ovira pri delu. Naj mi bralci ne zamerijo, če v tem skromnem reportažnem zapisu ne morem objaviti vseh njihovih problemov in želja, ki so mi jih zaupali. Ce bi hotel opisati vse njihove izpovedi in trdo borbo za vsakdanji kruh, bi to zdaleč presegalo obseg na- šega časopisa. Ta dan mi je zelo ponagajal tudi fotografski škrat, ki mi je pokvaril vse posnetke, ki sem jih napravil na tem ži- vahnem delovišču. Vidite, tudi pri našem delu se pojavljajo problemi. In kdo je brez njih? Lepo pozdravljeni z željo, da bi nabrali čimveč hmelja. J. S. Z'2et tisoč ho- norarja! — Grom in pekel! Toda zakaj? — Za enega od vaših sto tri- kov. — Honorar ni slab! Kje pa naj pokažem ta trik? — Jutri pri meni. Pristanete? — Jutri se bova pogovorila o tem, se je priklonil Zarini. Pri- čakujte moj obisk. Pregovarjanje je naslednji dan trajalo že celo uro. Dragu- ljar je jezno rekel: — Ne vem, zakaj oklevate? ~ Zato, ker je to čista preva- ra! — Pomislite na vaš honorar. Pet tisočakov! — Kolikšna pa je vrednost ogrlice? — Štirideset tisoč. — Niti najmanj slab posel za vas. — Niti za vas, gospod Zarini. Kolikokrat ste že napravili ta trik na odru? Ničesar drugega vam ni treba storiti, kot da ogr- lico pred kontesinimi očmi daste v šatuljo in napravite, da bo pri tem izginila. — Kaj pa, ko bo doma opa- zila, da ogrlice ni? — Ce ogrlice na poti do hiše zmanjka, se je nasmehnil dra- guljar, moja draguljarna nima s tem nikakršne zveze. Cez eno uro je kontesa vstopi- la v draguljarno. Z njo je bil mlad človek. Predstavila ga je za svojega sekretarja. Draguljar je odprl težko jekleno blagajno. — Imeli boste, kontesa, kar ste si tolikanj želeli! — Lahko vidim ogrlico? — Izvolite, tu je. Veliki, dragi kamni, nanizani tako na gosto, da se je komaj videl platinski okov, so bili ne- popisno lepi. Draguljar je pred- stavil Zarinija, ki je stal zraven njega: — Moj poslovni prijatelj iz Londona. Včeraj mi je prinesel zadnje kamne iz Londona. Dala je znak sekretarju. Iz torbe je izvlekel .štirideset tiso- čakov in jih položil na mizo. Zarini je vzel ogrlico in jo dal v škatlico, obloženo s črnim ža- metom. — Kontesa. prepričajte se, da je nakit v kaseti, je rekel Za- rini. Ce gre za tako krasne dra- gulje, ni človek nikoli dovolj previden. Zaprl je šatuljo in jo dal stranki. Ko je kontesa odšla, je dragu- ljar dejal: — To ste napravili hudičevo spretno, Zarini! — Ta trik kažem vsak večer v variete ju. — Pozorno sem vas opazoval, pa nisem ničesar opazil. Ce ne bi bilo ogrlice sedaj v mojih ro- kah...! — Dovolite? — Kaj vam pride na misel! Zakaj jemljete ogrlico? — Dal vam jo bom v zameno za svoj honorar. Sele ko dobim denar! — Nezaupanje? — Recite temu praznoverje. (Konec na 6. strani) JAN HUSZCZA: Prlporoolio z direktorjem zadruge »Skor- nji«, tovarišem Maiewskym se že delj časa prepirava. Direktor se je končno odločil, da odneha. Po- vabil me je na tovariški razgo- vor ob skodelici kave in kozarč- ku žganja. — Pan Pegas,zyk, je rekel — pri srcu mi je iskrenost. Nič več me ne bo preslepilo upanje. Midva ni- koli ne bova našla skupnega je- zika. Poiskal bom drugega knji- govodjo ... Toda nočem vas uni- čiti, saj imate ženo, hčerko in ledvične kamne ... — Iskrena hvala za pozornost. — Ni za kaj! Vedno sem bil naklonjen ljudem, zato vam tu izročam priporočilo za direktorja zadruge »Poseka«, tovariša Viszi- ewskega. Poznam ga, moje pismo bo delovalo brez napake. Vzel sem kuverto s priporoči- lom in že naslednji dan sedel na- sproti novega direktorja, gledajoč njegovo fiziognomijo rožnate bar- ve. Odprl je kuverto, skrbno pre- bral pismo, se dobrodušno nasme- hnil in — po nekaj dneh sem že delal kot knjigovodja v njegovi zadrugi. Ni hudič, čez kak mesec so se med direktorjem in menoj raz- vneli prepiri, na las podobni ti- stim, ki so mi naredili v »Skor- njih« tolike skrbi. Prejšnji teden je prišlo do neljube scene. Direk- tor me je poklical v svojo sobo in pričel kričati: — Preslepili sta me, Pan Pe- ga szvk! — Jaz vas? — Da! Človek vas ne more pre- poznati! Popolnoma ste se spre- menili; od vas sem pričakoval čisto kaj drugega. — Kaj pa? Direktor je iz predala pisalne mize izvlekel priporočilo Maiew- skega in mi ga izročil. — Citajte! Hitro sem preletel vrste, ki so me priporočale in obstal ob ka- rakteristiki moje osebnosti: ■Rad pije. Popustljiv. Rad ima mahinacije, s katerimi je mogo- če izigravati pozitivne predpi- se .. .« Od jeze sem pordečel. — To je — neverjetna laž!, sem vzkliknil. Za nič od vsega tega mi ni! Ravno narobe! — Saj v tem je stvar!, je z vzdihom rekel direktor in mi po- kazal vrata. Esperanto Na 5.3. svetovnem esperant- skem kongresu v Madridu, od 2. do 9. avgusta, je bilo 1800 es- perantistov iz 40 držav. Istočasno so zborovali člani Sat (svetovne delavske espe- rantske organizacije) v Utrechtu (Holandska). O kongresih in vtisih s poto- vanja boste slišali prihodnji me- sec na predavanju, ki bo pona- zorjeno s slikami o zanimivostih in s kraji, skozi katere je po- tovala karavana esperantistov. Istočasno pripominjamo, da se bo pričel 2.39. esperantski tečaj Za začetnike. Interesenti se naj javijo do 15. septembra. Prijave in pojasnila v trafiki 10 v Lac- kovi ulici. -o- _^ Zakon in ljubezen Znana francoska pisateljica Co- llette meni o zakonu tole: Zakon je ,Zveži mi kravato', .Vstani in skuhaj mi kavo'. ,Daj mi čisto srajco' itd. Biti poročena pomeni: bati se, da se ne prismodi in zažge mo- žev zrezek in da mu srajca ne bi bila dobro zlikana. Žena je fantazirala o svobodi, ni pa pričakovala — ječe. Menila je, da se bo smejala, se zabavala, toda — v delu in gospodinjstvu mora najti srečo. S poroko je postala nakupovalec, usmiljena sestra, negovalka otrok — in lju- bezen je pričela bledeti. Zakon zelo pogosto ponižuje že- no. V tistem hipu, ko moški zago- tovi ženi vsakdanji kruh, bivanje v stanovanju in drugo, postane prepričan, da je zanjo storil prav vse. Kakšna zmota! Žena pričaku- je, da bo razumel njene misli, okus, sposobnosti, in sploh, da bo dojel njeno osebnost. Žene pri- čakujejo od moža nežnost, pozor- nost in vljudnost v medsebojnih odnosih. Poleg tega so veliko tolj za to, da jih mož šteje za Ijubav- nico in za soprogo. Toda na žalost — po nekaj letih skupnega življenja otopi ljubezensko hre- penenje in možje vedno manj opažajo žene kot ženske. V dobro dolgotrajnemu zakonu bi si morala žena prizadevati, da ne bi z ničimer omejevala živ- ljenje moža. Zakon ne sme ovi- rati moževega poslovnega priza- devanje in njegovih ambicij. ?;ena naj bi bila možev poslovni part- ner, tovariš, ljubavnica in usmi- ljena sestra. Poleg tega mora biti ljubezniva, ljubka, včasih celo neuka, da bi bil mož prepričan, kako jo je nečesa naučil. Skratka — postati mora nepogrešljiva za moža. Zakon je prijeten le tedaj, ko se oba zakonca trudita, da bi bila potrpežljiva, blaga, dobro razpo- ložena, da bi imela dovolj takta in duha, ne nazadnje pa tudi ne- kaj koketnosti in čisto malo lju- bosumnosti. Ce pa se nekatere žene kljub vsemu po nekaj mesecih zakona počutijo kot vdove človeka, ki so ga leta oblikovale v fantaziji, potem — so imele preveč fanta- zije. Filmski m TV mozaik Letošnje poletno ne najlepše vreme je precej pokvarilo do- pustniško razpoloženje. Toda to ni bila ovira raznim modnim kreatorjem v svetu in doma, da si ne bi izmišljali ženskih pla- valnih kostimov vseh mogočih oblik in barv. Vsepovsod so iskali originalne zamisli, ki so jih kopirali po nošah raznih na- rodov. POEZIJA IN PROZA Mladenič: »Kaj naj napravim, dušica, da te bom končno lahko imenoval moja?« Mladenka: »Predvsem zakleni vrata!« SPOSOBNOST Moža besedičita o svojih že- hah. Prvi: »Moja je umetnica; svoje stare večerne obleke mi 3e sešlla krasno kravato!« Drugi: »Ali je to umetnost? ^oja žena si je iz moje kravate 'zapravila večerno obleko!« Naš posnetek prikazuje kopal- ko v kostimu, ki bi naj prikazal kopalko kot tipično Indijanko. Model pa je kreiral znani kre- ator plavalnih kostimov Pucci. Sfran 6 Konjski kužni kasel, - infiuenca - gripa Ta bolezen je zelo razširjena v Jugoslaviji, predvsem na Hrvaš- kem. Letos se je prvič pojavila tudi v naši občini, posebno na desni strani Drave. Bolezen se hitro širi kot virusna bolezen. Prvi znak te bolezni je močan suh in zelo boleč kašelj, telesna temperatura se povzpne pogo- sto tudi nad 41 stopinj C. Obo- leli konji jedo slabše ali povsem prenehajo jesti. Iz nosu se jim cedi redka ali pa gosta, lepljiva siva tekočina. Bolne živali di- hajo hitreje in s težavo ter se že pri lažjem delu močno znojijo. Bolni živali moramo takoj nu- diti strokovno zdravljenje, sicer lahko hitro pogine, posebno če z bolno živaljo še naprej dela- mo in je ne negujemo. Lahko pa nastopi pljučnica, naduha in druge bolezni in v takih prime- rih je zdravljenje dosti težje, dražje, včasih pa tudi neuspešno. Edina zanesljiva obramba pred kužnim kašljem je občasno za- ščitno cepljenje konj. Zaščitno cepimo samo zdrave kopitarje, sedem dni po cepljenju je treba nuditi živali počitek, vsekakor pa ne smemo opravljati z njo težkih del. Zaščitno cepimo isto žival dvakrat, in sicer 6—12 tednov po prvem cepljenje po- novimo — to samo prvič cep- ljene živali, naslednja leta pa iste živali cepimo samo enkrat letno. Veterinarska postaja Ptuj bo opravila obvezno zaščitno cep- ljenje vseh kopitarjev (konj, ko- bil, žrebet nad 3 mesece, oslov, mul in mezg) po naslednjem re- du: PONEDELJEK, 2. septembra 19G8: ob 8. uri: pri zadružnem domu v Trnovski vasi, pri gasilskem domu v Bukovcih, pri gostilni Sagadin na Ptujski gori; ob 9. uri: pri osemenjevalnici v Blšu, pri javni tehtnici v Stojncih, pri uradu KS v Majšperku; ob 10. uri: pri javni tehtnici v Drbetincih, pri zadružnem domu v Muretmcih, pri trgovini v Stoper- cah; ob 12. uri: pri kapeli v Hvaletin- cih, pri uradu KS v Zavrču, pri go- stilni Avguštin v Doleni; ob 13. uri: pri gostilni Veselic na Turškem vrhu; ob 14. uri: pri javni tehtnici v Clr- kulanah, pri mlinu Korošec v Za- bovcih, pri kovaču Petku v Moš- kanjcih (Zagojlči, Cunkovci); ob 15. uri pri zadružnem domu v Rogoznici, pri zadružnem domu v Markovcih, pri zadružnem domu v Gorišnlci; ob 16. uri: pri gostilni Korenjak v Podvincih, pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih, pri gasil- skem dom-.! v Gajevcih (Placarovci); ob 17. uri: pri gostilni Tobijas v Pacinju (Sp. Velovlak), pri gasilskem domu v Borovcih (Prvenci, Strelci, Sobetinci), pri gasilskem domu v Forminu; ob 18. uri: pri gasilskem domu v Zamušanih (Tibolci). TOREK, 3. septembra 1968: ob 14. uri: pri uradu KS v Gra- jeni, pri osemenjevalnici v Janežov- cih, pri javni tehtnici v Dornavi, pri kovaču v Gaberniku; ob 15. uri: pri veterinarski posta- ji v Ptuju, Ormoška c, pri oseme- njevalnici v Jiršovcih. pri gasilskem domu v Mezgovcili, pri gostilni Sen- čar v Juršincih; ob 16. uri: pri gostilni Kolarič v Spuhlji, pri gostilni Marinič v Des- terniku, pri kovaču v Zamencih, pri Zmavcu v Zagoicih (Oblaki); ob 17. uri: pri osemenjevalnici v Svetincih, pri osemenjevalnici v Po- lenšaku, pri gostilni na Gomili. V SREOO, 4. septembra 1968: ob 14. uri: pri osemenjevalnici v Leskovcu. pri gostilni pri Novi Cerk- vi v Zaklu; ob 15. uri: pri javni tehtnici v Vidmu, pri trgovini v Kozmincih; ob 16. uri: pri gostilni v Tržcu (in Jurovci), pri pletarni v Dobrini; ob n. uri: pri Skrbinšku na Po- brežju (Šturmovec), pri gostilni v Zetalah. Konjerejci lahko priženejo na ti- sto zbirno mesto, ki jim je najbliž- je. Stroške cepljenja, 20 din po gla- vi, plača lastnik živali ob ceplje- nju. Posebej opozarjamo, da bo jav- ni promet s konji in udeležba na seimih in dogonih možna le s pred- ložitvijo potrdila o zaščitnem cep- ljenju. Občinski veterinarski inšpektor Avgust SLOKAN, 1. r. IMVERZAL PROMET. PRED- .STAVNIŠTVO PTUJ. Krempljeva 8, proda: 2 dvosianovanjski hiši in I enostanovanjsko hišo. Hiše so v Ptuju in v bližnji oko- lici. V nedeljo 1. septembra v Radi^iu velika mednarodna moto-cross dirka /a »Nagrado Maribora« in »Za nagrado Karavank« Odpoved udeležbe tek- movalcem iz držav, ki so okupirale ČSSR Dogodki na Češkoslovaškem so v prejšnjem tednu presenetili in pretresli ves svet in med njimi tu- di številne športnike in športne organizacije. Vdor sil Varšavskega pakta je zločin brez primere. UO AMD Orehova vas, ki prireja v nedeljo, 1. septembra veliko mo- to-cro,ss dirko za »Nagrado Mari- bora in »Nagrado Karavank« je imel v petek, dne 23. avgusta, se- stanek informativne službe, kjer je bilo na dnevnem redu vpraša- nje nastopa tekmovalcev Iz agre- sorskih držav. Čeprav so motocro- sisti iz SSSR odlični športniki, ki na tekmovanjih segajo po najviš- jih lovorikah, bi za prireditelja na- stala mučna situacija, če bi »Za nagrado Maribora« in »Nagrado Karavank« stopil na zmagovalni oder tekmovalec iz te ali katere- koli druge agresorske države. Po vsej verjetnosti gledalci ne bi ho- teli dati priznanja tekmovalcu iz agresorske države, ker bi v njem videli državo, za katero nastopa, ne pa — športnika-zmagovalca. Obstaja tudi možnost, da bi prišlo do provokacij, kar pa ne bi bilo zaželeno. Prireditvenemu odboru zaradi tega ni preostalo drugo, kot, da so odpovedali udeležbo vsem tekmo- valcem iz agresorskih držav. Upravni odbor AMD Orehova vas je zato povabil na dirko šte- vilne druge nič manj znane tek- movalce. Prvič bodo sodelovali na dirki tekmovalci Iz Belgije — na čelu z lanskoletnim državnim pr- vakom Wieratzom, ki je eden Iz- med favoritov za najvišji naslov. Na startni listi je tudi večkratni državni prvak Švedske Leif Ake Olsson iz Koisve. Prijavljen pa je tudi mladinski državni prvak Za- hodne Nemčije. Z Izpopolnjeno startno listo so dosegli, da bo za- sedba tekmovalcev na dirki na najvišji kvalitetni ravni In bodo gledalci videli moto-cross, kot ga na progi v Radizlu še nI bilo. Kot smo že poročali, bo na dirki na- stopil tudi Manfred Klerr, šest- kratni zmagovalec na progi v Ra- dizlu. Poleg njega je na startni li- sti že 45 drugih znanih dirkačev iz trinajstih evropskih držav, ki zagotavljajo, da bo nedeljska dirka zares pravi športni užitek, J. S. RADIJSKI PRO&RAM od 1. do 7. septembra Nedelja, 1. septembra 1968 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila 6.20 Inlor- matlvna oddaja 7.00—7.10 Poročila 7.20 Informativna oddaja 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce 7.50 In- formativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.33 Skladbe za mladino 9.00 Poročila 9.05 Poslušalci čestitajo 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45—12.00 Lepe melodije 11.00—11.20 Poročila 12.00 Poročila 12.10 Poslušalci čestitajo 13.00 Poročila 13.15 Iz operetnih partitur 13.40 Nedeljska reportaža 14.00 Cez hrib in dol 14.30 Humore- ska tedna 14.45 Z velikimi orkestri v »A-taktu 15.00 Poročila 15.05 Za- bavna glasba 16.00 Radijska igra 16.49 Glasbeni intermezzo 17.00 Poročila 17.05 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.30 Radiiski dnevnik 20.00 -V nedeljo zvečer« 22.00 Po- ročila 22.15 Serenadni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. Vsak dan razen nedelje: 4.30—8.00 Dobro jutro! 4.45 In- formativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 In- formativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 lia- formativna oddaja 8 00 Poročila — Radijski in TV spored. Ponedeljek, 2. septembra 1968 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.35 PoslušaJ.ci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni infermczzo 15.40 Poje zbor »Tine Rožanc<' iz Ljubljane 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 v>Signali" 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Pevec Edvin Flisar 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skupni program JRT 22.00 Poročila 22.10 Radi ste jih poslu- šali 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. Torek, 3. septembra 1968 14.00 Poročila 14.05 Koncert za oddih in zabavo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijsl