Stev. 6.
V Ljubljani, dne 18. junija 1914.
Leto V.
Vsaka reč na svoje mesto.
Stari so imeli latinski pregovor: Ohrani red in red bo ohranil tebe, Pre-potrebno bi bilo, da bi se te besede tudi še danes napisale z debelimi črkami na vrata marsikatere hiše, kjer ni nobenega reda, ampak prava babilonska zmešnjava. Le poglejmo si tako hišo brez reda!
Na vse zgodaj se gospodar odpravlja v gozd z vozom. Ko ima že napreženo, zapazi, da je treba pribiti žebelj k vozit. Skoči v vežo, išče, stika, pa nič ne najde. Nato začne klicati deklo: »Mana, kje je kladivo in klešče?« »Ne vem,« se oglasi zaspana dekla izpred hleva. Gospodar išče dalje. Spet kliče ženi: »Mina, ali si ti dejala kam klešče?« Žena pride in pomaga iskati. Po policah, po miznicah, po shrambi — povsod, »Oh, ti-le otroci vse raz-.vlečejo. Zakaj jim nič ne rečeš?« Mož se razjezi in očita ženi, da ona nič ne pazi nanje. Nato iščeta skupaj, dokler se kla-'divo slednjič ne izmota iz kake šare na dan. Komaj je mož odšel, pride dekla iz hleva in ne more dobiti cedila. Spet ropota in se jezi ona in gospodinja. Nobena noče biti ničesar vzrok. Komaj se je godrnanje in besedovanje poleglo, se začne z otroki. Malčki vstajajo, trije morajo v šolo, eden bo gnal past, drugi pa samosrajčniki gle-'dajo po zajtrku. No, in sedaj je pravi svi-tek! Tonček je izgubil abecednik, Francka ne more dobiti rute in predpasnika, Janezek, ta pa že celo, ta sploh ne ve, kje so hlačke, ne ve, kje ima klobuk. V sobi je prava vojska. Po tleh vse razmetano, nekaj za pečjo, nekaj pod klopjo, nekaj za mizo. Kakor je kdo sinoči zadremaval, tako je metal in se levil na levo in desno. Mati se jezi, premetava, išče, se krega, dokler se po dolgem trudu ne posreči zadovoljiti vse in jih spraviti v šolo. Drugi dan se prične nered znova, novih izgub je več kot preveč. Ko kdo zboli, prineso v naglici namesto blagoslovljene vode bri-
novca, ko je treba pogledati v domačega živinozdravnika, ga ni nikjer, bogve, kam se je zavalil, ko je treba pisati stricu, preiščejo vso hišo, pa še ne dobe naslova, ki ga je poslal v zadnjem pismu in tako dalje — večni Babilon,
Zakaj vse to, odkod ti prepirčki in ta jeza in izguba časa? Samo zato, ker pr! hiši ni tistega drobnega reda, ki ga m o r e in mora oskrbovati samo gospodinja. Ženska narava je rojena, da pazi na ta drobiž, ki je moškemu često v nadlego- Seveda, porečete gospodinje: Seveda je vse to lepo, če imajo red pri hiši, toda pri nas to ni mogoče. Jaz sem sama in morala bi imeti sto rok, da bi mogla vsemu kaj. To je res, da imate vse, zlasti kmetiške žene in gospodinje dela in trpljenja pol preveč. Velike kmetije, kjer so imeli nekdaj po dve dekli in hlapca in ki imajo danes prav toliko glav živine, če ne še več, take kmetije nimajo danes ne ene ne druge pomoči in mora mama poleg gospodinjstva delati za dve, dočim je nekdaj res gospodinjila in bila pri domu. To je dandanes velik križ in škoda za zdravje gospodinj in mater. Prav zato pa ti bo red mnogo dragocenega časa prištedil in te obvaroval mnogih razburjenj. Nekoliko resne volje, pa boš dosegla red v hiši, Dopovej koj majhnemu otroku, kje je za njegove reči stalno mesto. Tudi igrače se ne smejo valjati po hiši in po dvorišču. Ko se otrok doigra, naj nese svojega konjiča ali punčko na svoje mesto, Šolarčki morajo imeti svoje poličice, kamor hranijo knjige, zvezke, torbice, cekarje. Vsak otrok mora imeti kak predalček, če ga nimaš, naj ima pod posteljo zabojček s pokrovom, kamor mora zložiti obleko. In to mora narediti sam, Parkrat mu le pokaži, potem mora že znati. Če bo tako imel vsak svoj »štant«, potem je zmešnjava izključena in potem bo takoj sila žalostno lice marsikatere sobe drugače izgledalo- Seveda moraš sama gospodinja svetiti pred vsemi z lučjo. Ne meči cunj, obleke, čevljev, ostankov od jedil vse križem po mizi, na
peč, pod mizo, pod klop — sploh kamor pade iz rok. S tem bo navlake po hiši od sile in red je nemogoč- Če ima vsaka reč svoje mesto in se tudi zares na svoje mesto postavi, kar ne stane nobenega truda, potem je to igrača in ne izguba časa, ampalc dobiček na času. Kar zahtevaš od otrok, zahtevaj od ostale družine. Koliko orodja se pokvari z neredom. Lopate, motike, grablje, vse se popušča, kjer se je nehalo rabiti in se ne osnaži in ne dene na svoje mesto. Tako rjavi, se izgubi, posebno ko se dolgih prstov najde povsod, in se prezgodaj pokvari, Vsa hiša naj ve, kje je mesto za to in ono orodje in vsakemu zabičaj ti, in če ni dovolj, še gospodar, da dene takoj, ko ne rabi več, na svoje mesto. Za vse mora biti tak red in tako ukoreninjena navada, da dobiš najmanjšo stvar v temi brez luči.
Pa še nekaj. To je red za vsakdanje stvari, ki ga nekatere gospodinje in gospodarji hvalevredno drže in čuvajo. Ali druga stvar je z redom pri knjigah in listinah, ki jih ima vsaka hiša nekaj. Izgubi se kupna pogodba, izgubi se ženitvansko pismo, izgubijo se razni pozivi, posestne pole, mape in posebno še knjige. Draga gospodinja, pazi na knjige! Pomislimo le, koliko tisoč in tisoč, ne, koliko milijonov dobrih knjig je že poslala Mohorjeva družba med naš narod. Vprašamo, kje so tiste knjige? Koliko jih je še pri življenju? In te dragocene knjige o gospodarstvu, o pravnih zadevah, nabožne knjige, lepe povesti? Kje so? Leta in leta je hiša zapisana v Mohorja, in knjig? Skoro nobenih. Čujte, to je naravnost velikanska škoda. Če si jih ti prebral, nič ne de. Dorastejo otroci in ti bodo spet brali in otrok otroci bodo brali. Torej knjige spravljajte! V skrinjo z njimi ali v kako omaro. Stare, prelepe in častitljive skrinje prodajate kakim špekulantom in trgovcem s starinami za par grošev, namesto da bi obdržali častitljive svetinje in spomine doma, pa jih porabili vsaj za knjige, če ne za drugo. In koliko koristnega se piše dandanes v naših čas-
nikih. Občinske zadeve, gospodarska navodila, zgodovinske razprave, povesti in kaj se hrani? Nič, takorekoč nič. Ko se prečita, če se sploh bere, potem — halo v kot — in nadnje otroci, pa se razvleče in razmeče vsepovsod. Ne misli, če si prebral, da že za vedno veš. Pozabil boš in prav kmalu. Ostane ti samo spomin, da se je o tem pisalo, drugega nič. Če si spravil, boš ob potrebi zopet segel po knjigi ali časniku in se boš poučil, kar potrebuješ. Vsaka hiša bi danes že lahko imela domačo knjižnico, pa koliko jih je, da sploh kaj imajo?
Torej gospodinja, pomni: Bodi mati železnega reda v hiši.Če ga še nimaš, naredi ga takoj. S tem si boš prihranila mnogo časa, se ognila nepotrebnim razburjenjem in boš varovala dragoceni kapital, otrokom pa boš vcepila v zgodnji mladosti navado, ki je vredna kos lepe dote, namreč ljubezen do reda.
V л I	Kuhinja |
V A	Ј8888§328§8888Ш88888888888888888888Ш8888888Ш888 0
Zeliščni krompir (vegetarjanski). Skuhaj šest srednje debelih krompirjev, potem jih odcedi, olupi in zreži na tanke kosce. V dve žlici razpaljenega olja ali masti deni za eno žlico drobno zrezanega zelišča, n. pr. perje šalotke, par peres pehtrana, krebuljce, eno pe-resce žajbeljna, zelenega peteršilja, trpotca in drobnjaka; ko se v moki par minut duši, prilij četrt litra juhe ali gorke vode, osoli in ko par minut vre, pridaj žlico kisle smetane in na kosce narezani krompir. Ko krompir v tej polivki prevre, ga postavi kot prikuho na mizo h pečenki ali govejemu mesu.
Drobnjakov krompir. Pripravi se ravno tako, samo da deni namesto zelišča za eno žlico drobno zrezanega drobnjaka.
Polžki iz obrezkov vlečenega testa. Potrebna je deščica, ki je nalašč zato narejena, ki ima vrezane majhne jarke. (Dobi se v vsaki prodajalni suhe robe.) Kadar delaš gibanico (štrudelj), obreži, preden ga namažeš z nadevom, okroginokrog testo, ga zgneti skupaj in z dlanjo zvaljaj iz njega za prst debelo klobaso, to razreži v koščke za debel fižol velike, podrgni vsakega posebej po robati deščici, da se napravijo tanki, zaokroženi polžki. Te polžke zakuhaj v slano vrelo vodo 10 minut. Nato jih odcedi, stresi na krožnik in zabeli z maslom, v katerem si zarumenila nekoliko krušnih drobtin. Polžke postavi 3 kislim zeljem na mizo kot samostojno jed ali prikuho.
Polžki za v juho. Deni na desko četrt litra moke, prideni za oreh surovega ali kuhanega masla in zamesi z enim rumenjakom in enim debelim jajcem, dobro pogneti ter napravi testo kot za rezance. Zvaljaj testo v prst debele klobase, ter jih razreži v koščke za fižol velike, podrgni vsakega pose-10i
bej po robati deščici, da se napravijo tanki zaokroženi polžki. Tee polžke zakuhaj v vrelo juho (8—10 minut). Nato jih stresi v skledo in postavi na mizo šestim osebam.
Jajčna jed s sardelami. Namazi plitvo porcelanasto skledo ali okroglo plitvo ponev s surovim maslom, pridaj tri žlice kisle smetane, ubij notri 2 do 3 jajca, eno zraven drugega. Potresi jajca z osnaženo in drobno zrezano sardelo, z žlico drobnjaka in žlico krušnih drobtin. Polij po vrhu še za žlico razpuščenega surovega masla in postavi ta jajca v pečico, da nekoliko za-krknejo (10 minut). Jajca postavi kot samostojno jed po juhi na mizo v isti skledi, v kateri so se pekla.
Ješprenjček z grahom. Ako je mogoče, že zvečer namoči četrt litra bolj debelega ješprenjčka; drugi dan ga pristavi k ognju, da zavre. Ko je zavrel, ga odlij in na novo zalij z dvema litroma vode ali s kako juho, tudi od suhega mesa je dobra, osoli ter jo počasi kuhaj najmanj dve uri. Posebej pa kuhaj eno osminko litra posušenega graha, ki ga pa tudi prej namoči. Ko je grah kuhan, ga odcedi, dobro stlači in pretlači skozi sito ter daj ta pire k je-šprenju, kakor tudi, če imaš kaj slanine, drobno sesekljane, ali kak košček suhega mesa, ki ga pa moraš prej z je-šprenjem skuhati, kakor tudi en krompir, olupljen in na male kocke narezan. Nazadnje pridaj še za žlico drobno zrezanega drobnjaka in za ščep popra. 'Zelo okusna juha je, ako kuhaš posebej nekoliko telečjih kosti z zelenjavo in s to juho zalivaš ješprenj.
Jetrni ali vranični štrukelj za v juho. Napravi vlečeno testo iz četrt litra moke, mlačne vode, pol jajca in nekoliko soli ter pusti pokrito, da počiva vsaj pol ure. Medtem vmešaj v skledi pol žlice masti, en rumenjak, eno v vodi namočeno in dobro ožeto žemljo, dve žlici stlačene vranice, za ščep popra, za eno žlico drobno zrezanega drobnjaka in zelenega peteršilja ter sneg enega beljaka. Razvleci testo, od-reži, kar je ob robu debelega ter nama-ži s pripravljenim nadevom. Potem zvij od široke strani, da je štrukelj bolj podolgast, ga razdeli s kuhalničnim držalom v dva prsta široke kose in jih odreži, kjer si pritisnila, na male štrukelj čke. Te štrukelj čke zakuhaj v vrelo juho, kjer naj vro 10 do 12 minut. Stresi jih v skledo in postavi takoj na mizo (šestim osebam).
Cesarski zapečenec s črešnjami. Namoči v mrzlo mleko dve veliki ali tri male stare žemlje. Ko se zmehčajo, jih ožmi. V skledi pa zmešaj 3 dkg surovega masla, 3 dkg sladkorja, dva rumenjaka, eno žlico kisle ali topljene smetane, nekoliko drobno zrezane limonine lupine, pridaj ožete žemlje in še mešaj. Nato pridaj eno osminko kg pecljev in peskov odbranih črešenj, sneg dveh beljakov in če hočeš eno žlico drobno zrezanih mandeljev, pa brez njih tudi lahko opraviš. Namazi podol-
gast model ali tortni obod, ga potresi z drobtinami in stresi vanj mešanje, razravnaj z žlico testo in ga postavi v srednje vročo pečico, da se speče (pičle pol ure). Ko je pečen, ga razreži na primerne kose, zloži na krožnik in potresi s sladkorjem.
Črešnjeva pogača. Mešaj do rahlega 14 dkg sladkorja, drobno zrezane limonine lupine in 6 rumenjakov. Nato primešaj sneg šestih beljakov, 14 dkg moke in 17 dkg (dve pesti) opranih črešenj, katereim si odbrala peclje in ko-šcice. Deni v pomazan tortni obod ali kako podolgasto pekačo in peci v srednje vroči pečici pol ure. Pečeno zreži na kose in postavi gorko ali mrzlo na mizo.
Črešnjeva pogača z mastjo. Mešaj četrt ure 9 dkg sladkorja, 9 dkg svinjske masti ali ceres, 3 rumenjake in eno celo jajce. Nato primešaj sneg 3 beljakov, nekoliko drobno zrezane limonine lupine in 8 dkg pšenične moke, vse narahlo premešaj in deni v pomazan z moko potreseni tortni obod, po vrhu testa naloži črešnje eno poleg druge, katerim pa odberi peclje in peške. Postavi v precej Vročo pečico, da se rumenkasto zapeče. Pečeno zreži kakor torto, potresi s sladkorjem in postavi gorko ali mrzlo na mizo. (Model napolni samo do polovice, ker se zelo naraste in je jed zelo rahla.)
Črešnjeva pogača s knajpovo moko. Mešaj v skledi 6 dkg surovega masla, 26 dkg sladkorja in 6 rumenjakov pol ure. Pridaj od pol limone (drobno
zrezane lupine, za ščep cimeta, 1 do 2 žlici ruma, sneg 6 beljakov in 28 dkg knajpove moke. Vse skupaj narahlo zmešaj in deni o dobro pomazan tortni obod ali podolgasto pekačo, ki je ob kraju zakrivljena. Po vrhu naloži črešnje eno poleg druge, katerim pa odberi peclje in peške. Postavi v srednje vročo pečico in peci pol ure. Pečeno zreži na kose in postavi gorko ali mrzlo na mizo.
Pljuča s krompirjem. Pljuča (goveja, telečja, prašičeva, koštrunova ali tudi srce) skuhaj skoro do mehkega s čebulo in peteršiljem in jih potem zreži na drobne rezance. Nato napravi prežganje za pol kg pljuč; vzemi 5dkg (za dve žlici) masti, eno žlico moke in ko se moka prav malo zarumeni, pridaj še za žlico krušnih drobtin in drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, še parkrat premešaj in pridaj zrezana pljuča; duši jih, nekoliko (pav minut) zalij z 3/e litra juhe, pridaj košček limonine lupine, vejico majarona, kuhaj 10 minut, nazadnje okisaj s kisom ali limono. V pljuča lahko daš posebej kuhan, olupljen in na male kocke zrezan krompir ali kruhove cmoke, ali široke rezance.
Telečji zrezek z jajcem. Košček telečjega stegna (20 dkg) potolči in posoli; deni v razgreto surovo maslo, ki ga je za eno žlico. Ko se zrezki zarumene, pridaj 1 do 2 žlici kisle smetane in par žlic juhe. Ko zrezek v tej polivki pre-
vre, ga položi na krožnik in na zrezek položi eno posajeno jajce (volovsko oko) in ga oblij s polivko. K zrezku pa daj na koščke zrezano limono, krompirjev pire in riž z grahom (rižibiži).
Janeževa polivka II. (vegetarjan-ska). Napravi bledorumeneo prežganje ene žlice moke in 4 dkg surovega masla ali masti, pridaj za dve žlici drobno zrezanega perja od janeža in nekoliko zelenega peteršiija, ko se nekoliko duši, prilij četrt litra juhe ali vode, osoli in ko vre kakih 10 minut, pridaj še za eno žlico kisle smetane in ko zopet prevre, par kapljic kisa,
Janeževa polivka II. (vegetarjan-ska). Napravi bledorumeno prežganje iz žlice moke in 4 dkg (za pol jajca) surovega masla ali masti; posebej pa kuhaj v 3Is litra vode, eno pest janeževili peres in s to vodo zalij prežganje; ko se nekoliko pokuha, pridaj za žlico kisle smetane, en rumenjak in par kapljic limoninega soka, vse skupaj zmešaj in postavi k žemeljnim cmokom ali k mesu na mizo.
Kolerabe s krompirjem. Osmukaj petim drobnim kolerabam mlade liste, operi jih, zreži na rezance in skuhaj. Ko so kuhane, jih stresi na rešeto in polij z mrzlo vodo. Kolerabe pa olupi in jih skuhaj posebej; potem zreži, kar je mehkega, na rezance ali na kocke. Napravi bledorumeno prežganje iz dveh žlic olja in za žlico moke, ko se prav malo zarumeni, pridaj prežganju nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršiija, čebule, zrezane kolerabe, perje, šoli in na male kocke narezan in posebej kuhan krompir z vodo, v kateri se je kuhal; če je pregosto, prilij še nekoliko juhe; pridaj še za ščep popra in ko vse skupaj par minut vre, so kolerabe gotove.
Zelenjavini cmoki (vegetarjanski). Drobno zreži za eno pest vsega skupaj clrobnjaka, spinače ali kislice, peteršilj in krebuljco in duši par minut v masti, v kateri si zarumenila nekoliko drobno zrezane čebule. V mleku pa namoči dve žemlji, namočeni ožmi, jih daj v skledo, jim primešaj dušeno zelenjavo, eno razmotano jajce, eno pest krušnih drobtin, par zrn soli in pol žlice moke. Iz tega napravi šest cmokov, ki jih kuhaj v vreli osoljeni vodi 10 do 12 minut. Nato jih vzemi iz vode, zreži vsakega čez polovico, potresi z drobtinami in zabeli. Na mizo jih postavi h kakemu mesu ali kot samostojno jed.
Špinača iz pesnega perja. Če nimaš navadne spinače, vzemi pesnega perja, koprive, perje od navadnega zelja ali kolerabe, popari ga s kropom in kuhaj odkrito, da ostane lepo zeleno. Ko se med prsti zmaže, je kuhano, potem ga odcedi in drobno sesekljaj. V vroči masti zapeni nekoliko drobno zrezane čebule, pridaj zrezanega zelenega peteršiija, malo moke in ko se zarumeni, drobtinice in zrezano perje nekaj časa mešaj, potem pa zalij z juho. Prideni tudi precej kuhanega, pretlače-nega krompirja in predno daš na mizo,
primešaj še za malo žličico kisle smetane.
Steklenice, ki jih misliš rabiti za sadne odcedke, moraš vsaj en dan prej umiti s toplo vodo, ki si ji pridejala sode. V steklenico daj tudi zrezanih krompirjevih olupkov ali svinčenih kroljic, če so zelo zastarane, jih moraš umiti z razredčeno solno kislino. Potem jih izplalmi dvakrat ali še večkrat v vedno sveži mrzli vodi. Skladaj jih obrnjene na čisto ruto v škaf, da se od-tečejo in popolnoma posuše.
Zelo priporočljivo je žvepljati steklenice, predno se rabijo. Tudi so za odcedke bolj pripravne male steklenice, da se vsebina kmalu porabi, ko se odpre steklenica.
Odcedek iz rdečih gozdnih jagod.
(Surov.) Lepe zrele gozdne jagode preberi, deni v glinasto skledo in vlij nanje sveže mrzle vode, v kateri si raztopila vinskega kamna. (Na 3 litre jagod 2 litra vode in 46 gramov vinskega kamna.) Jagode pusti na hladnem mirno stati, ne da bi jih mečkala ali mešala. Črez 24 ur jih vlij na prtiček, ki si ga privezala na noge narobe obrnjenega stola in pusti, da se sok odteče, ne da bi kaj mešala, di'ugače je odcedek moten, ne čist. V scejeni sok daj sladkor, na vsak liter soka 1 do 1г/2 kg sladkorja. Ko se je sladkor popolnoma raztopil, vlij sok v pripravljene majhne steklenice, zaveži jih z dvojnato krpo in postavi na hladno.
Na enak način lahko napraviš odcedek iz malin, ivanovega grozdjiča, visenj in borovnic (črnih jagod).
Čežana iz rdečih gozdnih jagod
(surova). Rdeče, lepo zrele suhe jagode, ki so bile nabrane v suhem vremenu, preberi in jih namešaj v lončku z jed-nako težo, če hočeš tudi malo več sladkorja. Sladkor mora biti stoičen in fino presejan. S čisto kuhalnico mešaj zmes 1 uro, da se sladkor spoji popolnoma z jagodami, pazi, da ne pride kaj vode zraven. Dobljeno čežano daj v popolnoma čiste, suhe in če mogoče žveplja-ne steklenice s širokim vratom ter jih takoj zaveži s pergamentnim papirjem in shrani na suhem, hladnem in temnem prostoru.
Malinovec. Dobro zrele maline dobro zmasti z roko v lončeni posodi ter pokrite postavi na ne premrzel prostor za 3 do 5 dni. Sok na tropinah kipi in medtem časom ga je treba vsak dan dvakrat dobro premešati. Kipenje mnogo pripomore, da se malinovec pozneje lepše učisti in da dobi lepšo barvo. Potem se s kako primerno stiskalnico ali skozi platneno ruto iztisne sok, precedi skozi gosto tkanino in takoj doda na vsak liter še mrzlega soka približno 1 kilogram sladkorja v koscih. Sladkor se mora pred vkuhanjem popolnoma razstopiti v tekočini.
Za vkulianje je najboljša posoda bakren ali meden (mesingast) kotliček, zadostuje pa tudi emajlirana železna posoda. Važno je, kako dolgo se sok vkuliava. Dalje časa ne sme vreti kot
3 do 5 minut in še to pri lahnem ognju. Medtem, ko vre, pridno pobiramo pene, ki se zbirajo na vrhu. Ako se sok vku-hava dalj časa in pri hudem ognju, da močno vre, se pozneje v steklenicah iz njega izloča sladkor. Vsled predolgega kuhanja trpi tudi barva in okus. Čiste, ne prevelike steklenice postavimo med vkuhavanjem na gorak štedilnik, da se razgrejejo.
Vkuhan malinovec je treba kolikor mogoče še vroč naliti v steklenice in iste nemudoma zamašiti z novimi opranimi zamaški. Noben plutov zamašek pa trajno ne zapira neprodušno, zato je steklenice zapečatiti ali zaliti s pa-rafinom, ki se kupi jako poceni v dro-geriji. Nekaj koscev parafina se dene v železni kožici na vroč štedilnik, da se razstopi kakor maslo. V raztopljen pa-rafin se potem parkrat pomoči s pluto zamašen steklenični vrat in steklenica je popolnoma neprodušno zaprta.
Za domačo rabo so najboljše majhne steklenice po četrt do pol litra, da se vsebina hitro porabi, ko se enkrat načne; kajti malinovec, kakor tudi vsi drugi odcedki, začno radi kipeti, ako stoje posebno v poletnem času dolgo v slabo zamašeni steklenici.
Ravnotako, kakor malinovec, se delajo odcedki iz borovnic, bezga, robidnic in višenj.
Bezgovec. Oberi dobro zrele bezgo-ve jagode, deni jih v lončeno ali v dobro pocinjeno posodo, dobro jih stlači in postavi v klet za toliko časa, da stopi nekaj tekočine na vrh ali da ti malo nakisnejo. Potem jih pretlači skozi ruto in pusti, da se sčisti. Sok še precedi skozi gosto ruto. Na vsak liter soka pripravi 1 in četrt kilograma sladkorja. Ko zavre, ga kuhaj počasi še 20 minut, pene prav pridno pobiraj s srebrno žlico, še vroči sok vlij v pripravljene vroče steklenice in jih takoj zamaši, ko зе nekoliko shlade, jih zapečati ali zalij s parafinom.
Rožnik! Po pravici so ti nadeli to ime. Roža, vseh rož kraljica, je vzcvetela v vseh mogočih barvah in oblikah. Krasna za oko, blagoprijetna za duh! A sovražniki so vedno pripravljeni oropati jo lepote. Skrbnega varstva in strežbe torej zelo potrebuje. Ob času cvetja jo je treba prav pridno zalivati s prestano vodo in z gnojnico pred ali po dežju. Skrbno odstranjuj divjake, ki so pognali iz korenine ali pa se pokazali na deblu. Odcvele rože poreži. Morebitne uši uniči s tem, da jih s prsti stlačiš, kar se lahko zgodi precej, ko si jih zapazila in se še niso razmnožile. Sicer jih pa poškropi z vodo, v katero si namočila tobak. Ako postane perje siv-kasto, kakor bi bilo posuto z moko, je znamenje, da je rastlina bolna in jej treba zdravnika in zdravila. Zdravnik
lli
bodi ti in zdravilo naj bo stolčeno žveplo, ki ga potresi s pomočjo za to pripravljene pušice, ki se tudi rabi za uničevanje mrčesa s caherlinom. Če pa te ni, pa tudi mal čopič rad in dobro ustreže.
čopič pomoči v žvepljeni prah in otresi po perju. Škropiti je najbolje zjutraj, ko je listje rosno in se torej žve-pljen prah boljše prime. Prvi dež ti pa izpere liste in cvetje.
Druga roža, ki zacvete tudi v rožniku in ki je za časa cvetja zares prelepa, je potonka. Potonk je veliko vrst. Prva zacvete že v prvi polovici majnika v rožnati ali čisto beli boji. Od navadne se razločuje po lesnatih steblih in se imenuje drevesna potonka (peonia ar-berica). Druga je temnordeča, ki je tudi že odcvela. Vrste, ki pa zacveto v rožniku, so rožnatordeče, bele in rumenkaste boje. Razmnožujejo se v jeseni z razdeljevanjem korenin. Uspevajo sicer v vsaki zemlji, a čim bolj je gnojna, tem bogateje cveto, cvetovi so večji in zelo bujno rasto. Kot posamezni šopi so velik kras vrtu. V jeseni ne potrebujejo odeje.
Klinček ali nagelj. Prav naša pristna domača cvetka je gotovo nagelj ček. Lep je, naj ti raste na vrtu ali pa naj se postavlja v loncu in visi po zidu. Če bi se cvetice prepirale med sabo, katera lepše diši, bi prav gotovo in po pravici zmagal nagelj ček. Vrst te blagodišeče cvetke je veliko. Prvi zacveto na vrtu tisti drobni rožnati binkoštni imenovani. Prezime na prostem in se zelo hitro razmnožujejo. Ob robu gredic se prav lepo poda. Razmnožujejo se s potaknjenci in vlaknicami v jeseni in spomladi. Druga vrsta so beli polneni z zelo blagim duhom in zacveto v prvi polovici rožnika. Ko odcveto, jih je razmnožiti in presaditi. Prezime na prostem lahko pokriti.
Druge vrste so poletni' nagelj i različnih boj in njih cvetje različne velikosti. So eno-, dve- in večletni. Najbolj navadni so takozvani margaretni na-gelji, ki zacveto v juliju in avgustu. Potem so: dunajski, praški, ponavljajoči se in še mnogo drugih. Na oknih in balkonih so pravi kras tisti po zidu viseči nagelji z velikim cvetom in mnogimi barvami. Razmnožujejo se s potaknjenci vse leto. Nagelj ljubi bolj težko, ne pregnojno zemljo.
Rabarbara. Po naših vrtovih premalo poznana in premalo razmnožena. Posebno lepa ni, pač pa zelo koristna, naj bo kot zdravilo ali pa za rabo v kuhinji. Doma je v Tatariji. Seje se na dobro pognojeno in prerahljano zemljo
1	m narazen. Razraste se v močan grm z velikim perjem. Cvetno steblo je do
2	m visoko. Cvet je bel in droben. Prav mlado perje se rabi kot špinača. Peclji razrezani na koščke in kuhani kot jabolka so celo leto vžitni, zelo okusni ^kiselkasti) in zelo priporočljivi kot zdravilo proti zaprtju. Iz korenine se pa napravi j a znano zdravilo. Razmnožuje se tudi še z razdeljevanjem korenin, in sicer spomladi in jeseni.
12
Delo na vrtu v mesecu rožniku. Presadi še solate, kolerabe, pozno zelje in ohrovt. Nasej endivije tam, kjer si izpraznila gredice po prvi solati, grahu in še drugod, kjer imaš prostor. Prvo nasej zgodnjo rumeno. V treh tednih so sadike godne za presaditev. Sadi po vrsti 30 do 35 cm narazen. Zalivaj pridno s prestano vodo, po dežju tudi z gnojnico, in sicer v začetku, ko si presadila. Pozneje opusti gnojnico, da se sadikam okus ne pokvari. Obiraj pridno gosence. Glej da boš imela na gredicah in po stezicah lepo opleto in po gredicah tudi lepo okopano in zrahljano.
Prašičereja.
Bliža se poletni čas, ko bo nastopilo zopet gorkejše vreme. V tem času je potrebna posebna pazljivost v prašičereji, ako se hočemo varovati vsake škode vsako leto, je vendar neverjetno pa rdečica, na koji pogine vsako leto na stotine prašičev. Če se pojavi rdečica, navdno poginejo vsi prašiči v hlevu in zakopan je ves dohodek enega leta, povrh pa pridejo še stroški za zabelo, ki se mora kupovati. Gospodinja je navadno vsa objokana ob taki nesreči, seve ne brez vzroka, saj ona najbolj občuti škodo v gospodinjstvu.
Čeravno povzroči rdečica toliko škode vsako leto, je vedar neverjetno a resnično, da tako malo mislimo in se nič ne brigamo za to tako nevarno bolezen. Proti rdečici prašičev se je treba zavarovati s tem, da se pridno poslužujemo sredstva, ki ga imamo, da pustimo prašiče cepiti proti rdečici. Ali kakor nekateri pravijo, da pustimo prašičem staviti koze.
Vprašajmo se, zakaj je dobro dati prašiče cepiti proti rdečici. Menda zato, da se ne bo bati rdečice. Torej se nekako zavarujemo proti tej bolezni. Toliko prašičev pogine za rdečico in misliti ali vsaj pričakovati bi bilo, da se bodo prašičerejci pridno posluževali cepljenja. V nekaterih krajih se to pač zgodi, ker skrbe občine za to, da razglase, kedaj pride cepit prašiče uradni živinozdravnik, ki lahko v najkrajšem času cepi večje število prašičev ene cele ali več vasi. Take priložnosti je treba izrabiti in dati cepiti vse prašiče v hlevu. Ni pametno gledati na malo pristojbino za cepljenje, ta se že pogreši in pozabi, a bolj težko je pozabiti, ako pogine eden ali celo več prašičev.
Skoro povsod pa se dobe še ljudje, ki trdijo, da cepljenje ne učinkuje in da prašiči poginejo tudi po cepljenju na rdečici. Stoj in pomisli nekoliko. Prišel bodeš do prepričanja, da prašič pogine tudi lahko za kakšno drugo boleznijo in ne le za rdečico. Za druge bolezni pa cepljenje proti rdečici ne učinkuje. Nadalje je treba vedeti, da po preteku gotovega časa, 4 do 6 mesecev, cepilo izgubi svojo moč in je cepljenje proti rdečici treba ponoviti. To-
rej dvakrat na leto dati cepiti prašiče proti rdečici; pozno spomladi in kar se prašičev ne proda mesarju, še enkrat v jeseni.
Dosti se najde zopet ljudi, ki preveč zaupajo cepljenju, češ po cepljenju se prašičem ne more nič pripetiti. Tu bi se zopet lahko reklo, da hočemo z rešetom vodo nositi. Tudi po cepljenju se včasih prašičev loti rdečica; zato je pametno misliti, kako bi se za-branjevali proti tej bolezni pri prašičih. Paziti je na sledeče: Solnce naj ne pripeka preveč na svinjake. Moramo jih obsenčiti, ker v preveč razgretih svinjakih prav rada izbruhne kaka bo-llezen. Skrbimo za prezračevanje svinjaka, to je za dohod svežega in odhod porabljenega zraka, potom ventilacij. Spuščajmo prašiče zjutraj in proti večeru na prosto, da se gibljejo. V teka-liščih napravimo kopališča za prašiče. Dajati prašičem dosti sveže krme, in se držimo strogega reda. Korita in ležišča v svinjaku imejmo vedno snažna. Zato naj svinjaki večkrat se pobelijo z apnom, korita pa je večkrat izmiti z lugom in apneno vodo. Najvažnejše pa je, da ima prašič v poletju vedno • priložnost piti svežo vodo. Zjutraj napolnimo korita s svežo vodo. Gospodinja, ki bo pazila na vse zgoraj navedene točke, bo imela vedno zdrave prašiče. Torej pozor pri prašičih v vročem poletju!
Naša, za šport vneta mladina, na j
bi si k srcu vzela besede, ki jih je izrekel odlični član medicinske sakulte-te v Toronto (Kanada), ki slovejo: »Hu-nyadi Janos« naj jemljejo športniki v začetku utrjevanja, ker je to potrebno za izločitev in ureditev žolčnih žlez in za pravilno in prosto ter lahkotno funkcij oniran je črevesa. Ako se še pomisli, da je »Hunyadi Janos« po mnenju nekega švicarskega univerzitetnega učitelja izmed vseh umetno narejenih odvajalnih mešanic in mineralnih soli najbolj zanesljivo odvajalno sredstvo, potem bodo naši športniki dobro vedeli, kaj jim je storiti, da postanejo gibčni, močni, vstrajni, da bodo vedeli utrditi svoje mišice in živce.	66
		
Џџ	Zdravje	338 H^SSSS^al
Zdaj smo v času črešenj, rdečih jagod in borovnic. Vsakdo ve, da je ta sad prijeten za usta, naj vam razložim še, kako so se ga posluževali naši stari za zdravilo.
Č r e š n j a , lepa rdeča. Ni zaman ljubljenka otrok. Zdravilna je, kolikor je je in povrh tega še pecelj, katerega so spravljale naše mamice tako skrbno. Zdaj leže peclji, koder stopiš. Svet pa vzdihuje, da ga muči kašelj, draži na-
hod, da trpi hude bolečine v mehurju, da je bledičen — svet kupuje draga zdravila in hodi po zdravilu, katerega mu ponuja narava.
Naberite gospodinje in otroci čreš-njevih pecljev, posušite jih na peči med papirjem in kuhajte njih čaj za kašelj, bledico, nahod in zaprto vodo. Tak čaj, oslajen z medom ali s sladkorjem, diši tudi otrokom, ne stane truda ne denarja.
Prejšnje čase si videl v vsaki boljši kmečki in meščanski hiši žakljiček posušenih črešenj. Kuhane suhe črešnje so bile imenitna prikuha na praznikih in na ženitvanjih in hladilo za vročino v boleznih. Zdaj kupuje vse limone, ki so pač dobre, za vročinsko bolezen pa je le boljši voda kuhanih črešenj ali črešnjev odcedek.
P r o t i n je huda bolezen, ustavlja se zdravilom. Črešnja pa žene na vodo tisto snov v krvi, ki povzroča protin. Treba je, da ješ po zimi in po letu redno vsak dan par pesti črešenj — po letu surove, po zimi kuhane na sladkorju, ali posušene kuhane na vodi.
To velja tudi za zaprtje, ki se ponavlja redno.
Pijača za vodenične in sladilo po grenkih zdravilih. Stolci sladke črešnje s peškami vred, deni na vsak liter črešenj У-> kg sladkorja, kuhaj četrt ure, pretlači skozi sito, spravi v steklenice in zamaši dobro. Mora stati na hladnem, sicer se izpridi.
Bolj imenitna nego sladka črešnja je bila vse dni višnja, višnjeva ali kisla črešnja. Visenj poznamo dve vrsti: so rdeče »lednice« in so »prave višnje«, višnjeve barve in temnega soka. Višnje so zelo drage, pridejo na 1 K 20 h in še več; škoda, da ne sade na kmetih bolj pogostoma tega drevesa, ki prinaša hiši tolike koristi.
Sad črešnje, ki je cepljena na brezo, je najboljše odvajalno sredstvo. Cepi zgodaj pomladi.
Če je črešnja ljubljenka otrok, kaj naj rečem o sočni in sladki rdeči jagodi? Zemljanika ji pravi Prus, blizo zemlje se drži in srka moč iz nje. Vi, ki trpite s kamnom in peskom v ledvicah, ki vas muči žolč, huda temna kri, vi ki ste bledi in bolni — poživite in okrepite se ob mizi, ki vam je bogato pogrnjena po gozdih in prisojnih brdih. Rdeča je jagoda zemljanika, pordela vam bo lica in kri, izčistila vam bo jetra in vranico okrepila vam bo spodnje telo.
Dajte gospodinje bolniku, ki je izmučen od notranje vročine, dajte mu par žlic jagod, potrošenih s sladkoi*-jem.
Dajte bolniku, ki je prestal hudo bolezen, jagode z mlekom ali z rženim kruhom, ali jagode s sladkorjem in z žlico rdečega vina — poslednji način ugaja tudi slabotnim želodcem, ki ne morejo sicer prenašati jagod.
Kdor je bolehav, naj je jagode, dokler jih dobi, in sicer za liter na dan, ne naenkrat, ampak v presledkih. Ta čas se mora ogibati težkih jedi.
Jagode ustavijo tudi pot na nogah. Vzemi staro izhojeno obuvalo, stresi vanj kupico jagod, namočenih v rdečem vinu, hodi ves dan v tem obuvalu in vrzi ga potem proč, kajti povrnil bi se pot, da ga obuješ.
Jagode izjedo tudi pege in ozebline. Zmečkaj jagode in namaži. Za zimo si deni jagod v steklenico, nalij nanje nekoliko vode, zamaši in postavi za celo poletje na solnce in maži pozimi ozebline, kadar se oglasijo ali naredi obkla-dek iz vode.
Zdravilni so tudi jagodovi listi, njih čaj dene posebno dobro slabotnim otrokom, deklicam in starčkom, krepi prsa in mehur in razganja žlezo ali sluz. Posebno dober je tak čaj z medom in mlekom.
Ti listi so izvrstno nadomestilo dragega in nezdravega ruskega čaja. Gospodinje! Zakaj mečete drag denar za ruski čaj na cesto, ko se vam ponuja boljša »roba« zastonj? — Seveda: kar je od daleč, je pri nas vedno bolj v či-slih . . .
Kaj pa za zimo? Prevrej jagode na kuhanem sladkorju in deni jih rahlo-ma v steklenko, ki mora še prevreti v soparu — ali skuhaj mezgo kakor iz drugega sadu — ali napravi kar je najbolje — samo, da pride drago — jago-dov odcedek:
Vzemi na liter jagod % kg sladkorja, raztopi sladkor in kuhaj dokler se peni, potem stresi vanj jagode in pusti, da vro deset minut, potem odlij redko od gostega v porcelanasto skledo, a tudi gosto zlij iz vroče posode. Tako naj se hladi vsako zase do druzega dne, pokrito z redko tkanino ali z žimnatim pokrovom. Drugi dan zavri najprej, kar je bilo redko in se je najbrž čez noč strdilo. Ko vre, stresi zopet v vrelo kar je gostega, ko je vrelo deset minut, odlij redko, ko se je ohladilo nekoliko precedi skozi porcelanasto sito ali skozi platneno ruto. Goščo pa kuhaj še dve uri in spravi v stekleno posodo — ni najboljša a vendar dobra mezga, ki očisti tudi čreva, če jo jemlješ večkrat po žlici.
Odcedek pa vlij v čiste in suhe steklenice, ki se zapirajo dobro. Zamaši in zaveži še vrat s pergamentom in spravi v klet. Če je bilo vse v redu, stoji tak odcedek dolgo in se izčisti, da je močan in čist kakor najlepše in najbolj ukus-no vino. Kozarček tega vina predpoldne okrepi slabotne in pomladi priletne. Tudi čaj od žlice odcedka na čašo vode je izboren. (Čaj kuhaš lahko tudi od mezge.)
Večkrat pogledaj k odcedku v klet. Če bi se kvaril, ga moraš previdno prevreti v kropu. (Posodo deti v krop.) Če se dela klobuček plesni na njem, ni to še taka nesreča, deni bombaža na kvačko in snemi plesen, navadno je pijača pod tem klobukom čista in nepokvarjena.
Posoda, v kateri se kuha odcedek, mora biti lončena (tistega trdnega goriškega dela) in ne sme biti za kuhanje
drugih tvarin, kajti jagodov sok je silno občutljiv. V obče je bilo pravilo naših mater, da se kuhaj vsako zdravilo vedno le v lončeni posodi, pokrito z skorjo kruha, ki ima v sredi luknjico.
Zdaj pa borovnica. Ni tako lepa kakor jagoda in črešnja, črna je njei-na glavica, vendar je priljubljena otrokom in je draga odrastlim. Za grižo in kolero je kaj ceneno zdravilo puščica posušenih jagod in težko bi našel okrog Ljubljane hišo, v kateri ne bi imeli te prijateljice v sili posušeno ali namočeno v brinjevcu. Marsikatera gospodinja napravi tudi odcedek iz borovnic, ki zapira čreva in razgrej e kri, ki je tem boljši, čim starejši je. Nareja se kot malinovec — na liter soka, deni četrt sladkorja in kuhaj četrt ure, potem vlij v steklenice; ko se je ohladilo, zamaši in položi v kleti v pesek. Več sladkorja tudi ne škodi.
Kdor je zaprt, naj ne je borovnic.
Iz borovničnih listov iztisnjen sok pozdravi ustne gobice, če se izpira usta ž njim. Prah posušene korenine natrosi na divje meso. Borovničino listje kuhaj za bolečine v mehurju, deni iz listov obkladek in pij vodo.
Lilije in vrtnice se razcvi-tajo. Niso samo krasne po svoji barvi in podobi — diči jih tudi mnogo zdravilnih lastnosti. Glej prelepo belo lilijo. ni samo vzor deviške čistosti, voda žgana iz njenih listov, korenine in cvetja, izje vsak madež na koži, ta voda je bila v starih časih imenitno le-potilo, ker naredi polt čisto in zdravo in okrepi tudi oči in sluh, če se maže j o veke in ušesa s kapljo te vode.
Taka voda nam pride predraga, skoraj tako dobro je, če namočiš steblo, liste in cvet v špirit in postaviš ga 14 dni na solnce. Tudi tak špirit zdravi in čisti kožo. Če se ti hoče narediti kaka bulica na obrazu, namoči krpo vanj in naveži ali drži na dotičnem mestu, iz-jelo bo in pozdravilo. — Če deneš vsak dan malo lilijinega špirita v vodo za umivanje, se bo vgladila in pobelila polt, zdrav bo nos in zdrave oči. Ob-kladki takega špirita ozdravijo prisad in protin, izvlečejo strup. Lilijino olje je znano hladilo in zdravilo za opeče-nine, šen in prisad — nareži celo lilijo v stekleno posodo, nalij nanjo dobrega laškega (t. j. olje od oljke) olja in postavi na solnce. — Sama zelena lilija ima veliko moč do prisada. Letos piše nemški mesečnik: Neki župnik je bil pozvan, da previdi bolnico, kateri bi moral zdravnik odrezati radi prisada nogo. Operacija bi se morala zvršiti drugi dan, prisadilo se je vsled koščeka stekla, ki se je zarezal globoko v nogo. Noga je bila čisto črna. Župnik je svetoval, naj ovije jo bolnici nogo z liliji-nimi zelenimi listi, da se ji manjša bolečina. Drugi dan, ko je prišel župnik pogledat, je spala bolnica, ki ni spala prej nekaj noči, noga je bila uplaknila, je dobila naravno barvo, pod poplatom je bil kupček gnoja in košček stekla operacije ni bilo treba ..,
Zapomnite si to ljube gospodinje, . sadite v svoje vrte prelepo belo lilijo in zatecite se k nji, če vam grozi kak prisad ali črv, če se ste vrezali, spekli ali udarili. Obveza lilijinih peres stoji lahko 12 ur. Za bramorje treba staviti dalje časa, vsako jutro in vsak v6Čer sveže lilijine liste.
Lilijina korenina pomaga za vodenico in če se je zaprla voda. Na raka in druge čiraje deni obkladek stolčene korenine, medu in kapljo jabolčnega kisa. Za vnetje v trebuhu ali v prsih si pomagaj z obkladkom stolčene lilijine korenine.
Vrtnica, preljuba, dišeča kraljica cvetlic. Divja ali pitoma nam razveseliš oko in srce — škoda samo, da odleti nepozabljeno toliko tvojih duh-tečih listkov. — Nabirajte jih vendar deklice, nabirajte jih in denite v stekleno posodo, zavežite posodo s perga-mentom ali mehurjem in postavite na solnce. Voda, ki se bo skuhala v posodi, je neškodljivo krepilo .za oči, če mažeš veke ž njo, je zdravilo za kožne bolezni in belilo za pege. — Postavi liste tudi v olju na solnce. Jeseni si narediš lahko iz tega posebno zdravilnega in hladilnega olja znano repno, žajbeljevo in druga mazila — samona-sebi je olje dober lek za šen, oskrumbe, opečenine. — Rožno olje, ki se dobi v lekarni, je znana zelo draga dišava in lek — toda vsakdo si ga ne more privoščiti.
Oparek svežih rožnih listov je zelo rahlo čistilo. Oparek posušenih ali svežih listov je zelo dobra grgljanka za vse vratne bolezni in dobro umivalo za bolno kožo. Posebno dober je za grlo rožni kis.: Natlači v lončeno posodo svežih listov in jih opari z vinskim jesiliom, pokrij in odlij, ko je stalo dve uri.
Listi šipečjega grma ali pasje rože so dobro nadomestilo ruskega čaja in pomoč za želodčni krč. Cvetni listki odvajajo.
Letos se sliša dosti o srbečici in 1 i š a j i h. Mučna bolezen je to, ki prihaja iz krvi in se ne da pozdraviti iz lepa — traja — posebno pri starih ljudeh cela leta. Pri tej bolezni pomagajo posebno kopeli rmene lakote (ali strdenke) in smolnate lakote. Premočna mazila, ki ženejo bolezen nazaj, niso na mestu, dobro je močenje s krvo-močničnim špiritom, (krvomočnica nastavljena na vinskem cvetu) če je sam špirit prehud, razredči ga z vodo. Pra-šenje z riževo ali ajdovo moko je dobro za mokre lišaje. Pogostoma se raz-praska tak bolnik, koža postane višnjeva, grozi prisad. Deni tedaj gospodinja v lončeno posodo laškega olja, prevri na njem par pesti žabelja, ko se je stisnil žajbelj, precedi olje in deni ,vanj malo kafre (za lešnik kafre na četrt litra olja. (Ne smeš pa staviti kafre na odprtem ognju, ker se vname silno rada.) — Ko se je raztopila kafra, prevri na olju platneno mehko cunjo jn deni kolikor moreš gorko na raz-112
praskano mesto. Se bo hitro pozdravilo, posebno če ponoviš parkrat.
Kako je odstraniti klo-šča (klopa), ki se kaj rad zarije ljudem in živalim v kožo? Za zadnji del ga nikakor ne smeš vleči, ker bi ostala glava v koži. Če je pa glava v koži, na-pravlja ista nadležno vnetje. Da torej klošča z glavo odstraniš, kani nanj par kapljic tobakovega soka, hudega žganja, močno osoljene vode ali špirita. Če pa ne uboga ter ostane navzlic temu z glavo v koži, tedaj kani nanj kapljico bencina ali terpentinovega olja, pa bo gotovo konec njegovi neposlušnosti.
A r n i k a. Potrgaj cvete, posuši jih in daj v steklenico, čez nalij dobrega špirita ali žganja, ter nosi na solnce skozi 14 dni. Čez nekaj časa odlij čisto tekočino in jo shrani. Če se kdo vreže ali potolče, vlij nekoliko kapljic arnike v vodo in mu speri ž njo rano. Tudi rutico namoči v razredčeno arni-ko in daj na rano, ki se kmalu zaceli.
£axigen
I idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30.
Dobiva se v lekarnah in pri glavni zalogi:
C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2.
CDRČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
А.ШЕС
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA šr.14 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
«HIlopliceiallfaita:
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akra- : tov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hI radioakt. i tople vode na dan, velika kopališča, posebne in i močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, s ; komfortom opremljene sobe, izvrstne restavra- i cije. — Indikacije: revmatizem, protin, nev-ralgija (ischias), nevrastenija, histerija, žen- j ske bolezni itd. Prospekte daje kopal, ravna- ; teljstvo. Sezona traja od 1. maja do 1. okt.
„Slovenski Straži" prinese pomoč, Vam morda bogastvo, 6itajte! —-= 475.000 ————
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine 5 originalnih vrednostnih srečk, kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. februarja, 1. marca (dve), 1. in 14. majnika, 1. julija, 1. avgfcsta, 1. septembri (dve), 14. septembra ter 2. novembra.
- '	375.000 - 4 " '
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine 3 originalnih vrednostnih srečk kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. fubruaria, 1. in 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, 14. septembra ter 2. novembra. Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po K 6-—, za manjšo skupino vseh 3 srečk pa v 60 mesecih po K 4-—. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj! №3" Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih 03Г zastonj. "5Л Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 2.
V Ameriko in Kanado
zložna, cena In varna
vožnja s CUNARD LINE У
REDNA PAROBRODNA ZVEZ/V
TRST- NEW YORK
po nizki ceni.
Potniki III. razreda dobe na parni.ku k vsaki jedi prosto vino, kakor tudi v.Trstu do odhodfi
parnika prosto prenočišče in hrano.
Pojasnila in veljavne vozne Lstke dajo:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškova ul. štev. 25, ali CUNARD LINE, Trst, Via di Mi-ramar 7, nasproti južnega kolodvora.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata I
Lepo in belo lice daje,
in odstrani v najkrajšem času vsako nečistoto. kože, kakor pege, mozole, izpuščaje; obrazu in rokam daje že po kratki uporabi posebno lepo in svežo polt in napravi kožo izredno gladko
Olimpija krema
rabi se tudi kot najboljše milo (žajfa).
Cena malemu lončku K 1-20, velikemu K 2-—. Prodaja se samo v
lekarni Trnkoczy v IjuMjani,
apoteka zraven rotovža,
in po pošti se pošilja poštnine pros to ako se H pošle v pismu poštne znamke za mali lonček ; ~ K 1-40, za veliki K 2-20.
Pristna, naravna
1510
na debelo po 36 v, 44 v, 48 v, 60 v za liter, se dobijo pri H. Marenčič, Kranj. Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
10 izb ornih vrst se ceno proda.
40 m đobrih ostankčv za obleko......K
40 „ popol. modelnih ostankov za obleke „
30 , , finih ostankov sukna ......*
5 komadov težkih, belih, postelj, rjuh • . . „
1 ducat dobrih brisač............„
1 „ zelo težkih platnenih brisač . . . . „
1 , finih brisač iz damasta ......„
4 komadi najboljših ženskih srajc s čipkami „ 4 . solidno barvanih moških srajc . . „ 50 kom. močnih žepnih robcev belih in barv. „
993
18-— 20-— I8-— 10— 2-90 4-80 6'— 6-40 6-40 8-—
Adolf Zncker, Plzen 131 (češko).
Največja izdelovalnica perila in tkanin. Bazpošiljam samo po povzetju. Vzorce ne razpošiljam. Neugajajoče vzamem brez obotavljanja nazaj.
Tovarne za Jlsbestškrili .Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materij al.
OBOZJE ln KOLESA
na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles, šivalnih strojev. Opočno ob drž. žel. 2125, Češko. 3357
Vsled polletne inventure razprodam razne ostanke iz bombaža pod lastno tvorniško ceno: kanafas, (posteljnina) lepi vzorci svitli in temni oksfort (debelo nitkast) za srajce, francoski ce-Rr za srajce in bluze, modrotisk za obleke za dom ter predpasnike, grizet zakrila, bela tkanina za spodnje perilo in opreme, brisače, fla-nele in barhent.
Zajamčeno pristno barvno in pralno galanterijsko blago.
Zavitek vsebuje 35 do 40 metrov lepo sortira-nega blaga za K 13-50. Ostanki so 3 do 14 metrov dolgi. Razpošilja po povzetju tkalnica la-nenega blaga 1835
Ant. Marschik, Giesshiibel priNovem Mestu ob Metavi.
Pri naroČilu 2 zavitkov pošljemo franko.
——■ ■ . . *:. . . . « * . . .Ж -., . «:....:.. ». . .].j.жа.... .: . .	:«,-.:..-.. .L..,.,.	.
Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" v Ljubljani
Selenburgova ulica štev. 5, I. nadstropje D
vsako	^^^ Tj	I^B uMF
sredo in soboto ;	Al M ■ ■ lm
raznega oblačilnega blaga za skoro polovične cene. — OSTANKE §
pošiljamo v kraje, kjer nimamo s trgovci zveze tudi po pošti! Zahtevajte ceniki	1543	Zahtevajte cenik!

вшвпавнвшшаашвнвввшвп
DOMAČE PODJETJE.
DOMAČI IZDELKI ODEJ.
KRANJSKI IN OGRSKI KOCI.
POSTELJNE GARNITURE, ZASTORI, TEPIHI. POSTREŽBA STROGO POŠTENA, CENE NIZKE
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ijubljani; Anton Koblar, dekan v ii, odvetnikov Ljubljani' B.Remec,
Cl ani: Fran Borštnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Lj- ' '	" ' — - -
Kranju: dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Papež ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Snšnlk, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem Sohweltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Alei Ušenlčnik, prof. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblc, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Krili, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadei, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr.
rač. revident in posestnik v Ljubljani.

J
Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino Pri
,ĆEŠNIKV'
- STRITARJEV A-LINGARJEV A ULICA -
Zaloga vseh najnovejših vrst blaga
za ženske in moške obleke. Prve novosti volnenih, svilnatih in mrežastih rut ter šerp.
Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališča) da je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na svojo lepo zalogo finega žameta za obleke in jopice. UZORCE POŠILJAM PO POŠTI BREZPLAČNO.
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	.	£L podpredsednik:
Ivan SnSnlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol FoUak ml., tovarnar v Ljubljani.
cPriporočamo
Kolinsko Kavino primes v Korist oBmejnim Slovencem!
Obleče se lahko cela rodbina!
Krasni ostanki blaga
za obleke, suknje, bluze, srajce itd.
Novih lepih vzorcev	1010
Sli zavoj H13- lopšavrsta zavoi K14-
najlepša vrsta zavoj K 16 -.
Franko po povzetju pošilja: R. Jelinek, I. češka tkalnica v Jimramove (Morava). Zelo toplo priporočeno!	Kdor poskusi kupi vnovič!
TOVARNA	ž
LJUDOVITHAT/CHEKf VOCKLABRUCK f
-	zgornji avitrij/ko,^
//	DUNAJ, IX
Zastopnik:
Janacii £ Go., Trst.
Turške kose
pozna že staro in mlado kot priznano najboljše, ker v vsakem oziru prekašajo vse druge izdelke.
Dobijo se v dolgostih cm 56 61 67 cm 72 78 84
po K 1-90	po K 2-20
ppi S. ŠK^ABflJ* v I^tranjski gori.
Naročila čez 10 komadov franko vsako postajo.
Potniki v Дтепко
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.

Ceno
6teur, erje

1	kg sivega skubljenega K £■—, boljšega K 2-40, pol belega priffla K 2-80, belegaK 4"—, finega mehkega puha K e. prvovrstnega K 7—, 8 — In 9-60. Sivega puha K e —, -!■—, belega finega K 10'—, prsnega puha K12-—, od pet kg naprej franko.	2420
Dooršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega inlet (nanking) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z
2	zglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolge, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnlm posteljnim periem K 16-—, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24-—. Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 14 —, 16--. Posamezne vzglavnice K 3-—, 3 50, 4 —, Pernice 200ХИ0 cm velike K 13 —, 15-—,18-—, 20-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 8 —, 5-50. Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje 180X116 cm velike K 13-— in 15'—, razpoSi-ja od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. 1*7/4 Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primesite, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3-50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri
K. TiSler, Schonield pri BeCovii (Češko).
(Г

Stanje vlog čez 22 milijonov kt*on.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta stev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč =====
чввј
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
He
4%%
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, grašCak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. O ribo rnik i: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik rn trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak mL, tovarnar. Karol Pollak, tovarnar
in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
J]