PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o Art Abb- postale i gruppo - (.ena 90 lir Leto XXVin. Št. 189 (8282) TRST, petek, 11. avgusta 1972 PRIMORSKI »Hmtmj. , ***£ m.)..IMS, .lep, predhod^ PIIBTIZANSKI DNTOnK p. 28. novembra 1943 v vaM Zajuiž nad Cerknem, n«m»oieo n. olkloetil. Od 5. do 17. .epteobr, IM „ j. tUM T tetami ____________________ Pri GOrenJ1 Trebužl~ 06 18- septembra 1944 d0 L maJa 1945 Pa v 'Ask*™* «SlovenlJa» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOLGOTRAJNIH RAZPRAVAH IH OSTRIH PQI FMIKflH V senatu danes odločilno glasovanje o pokojninah Novi spori med predstavniki večinskih struj krščanske demokracije RIM, 10. — Senat je danes končal splošno razpravo o vladnem jonskem dekretu o pokojninah, jutri bo odgovoril za vlado mini-er za delo Coppo in nato bo sledilo glasovanje. Kljub temu, da ' v senatu vladna večina šibkejša kot je v poslanski zbornici, je .®° verjetno, da bodo senatorji odobrili vladni zakonski dekret fez izprememb in da bodo torej zavrgli popravke, ki so jih sami •Prejeli na prejšnji seji. Računi in prerokovanja o izidu Ulasovanj so težavni. Na papirju r**polaga vlada s šibko večino, ?e 0 težko pa je predvideti, kakšno 0 resnično razmerje sil, ker ni nano, koliko senatorjev in iz ka-•jlh skupin bo upravičeno odsot-Zelo verjetno pa se bo po-n°vil položaj, do katerega je že Prišlo v poslanski zbornici, ko so ** Ponovno pojavili prosti strelci demokristjani in katere so na-“omestili poslanci MSI, ki bi se "^ali uradno pri nekaterih glaso-anjih vzdržati, pri drugih pa gla-0vati proti vladi. . Komunisti Buffalini. Giovanetti in * vigni so danes med splošno raz-Pravo ugotovili, da trditve vlade, /J? n* mogpče sprejeti popravkov, niso utemeljene ter da gre v res- nici za reakcionarni preokret, ko se zapira razgovor s parlamentarno levico. Socialist Ferralasco pa je dejal, da viada obravnava vprašanja socialnega skrbstva z »očetov-skega stališča*, dejansko pa ji gre izključno za gospodarska vprašanja. da bi okrepila notranje povpraševanje. Zaradi tega je tudi utemeljeno stališče PSI, da ne sodeluje v vladi, saj socialisti postavljajo za osnovni pogoj spoštovanje načel socialne solidarnosti. Republikanski poslanci so danes vložili na predsednika vlade in na ministra za pošte in telekomunikacije interpelacijo v zvezi s položajem v RAI-TV. Republikance predvsem zanimajo stvarni podatki o predvidenih finansiranjih ustanove, kako je ustanova opravilila deficit •"Hill: "iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Manevri na Golanu proračuna in na kak način naj bi ta deficit krili. Republikanski poslanci zahtevajo, da se o RAI-TV razpravlja pred parlamentom in zavračajo možnost enostavnih u-pravnih rešitev. V prvih šestih mesecih letošnje ga leta so dosegli dohodki države od davkov in taks 5.948 milijard lir in so bili za 11,48 odst. višji kot v enakem razdobju lanskega leta. V jutrišnjem glasilu KD «11 Po-polo» bo objavljen krajši komentar v zvezi z zadnjim zasedanjem vsedržavnega sveta demokristjanske stranke. «11 Popolo* se razburja zaradi vesti, ki jih je objavil tednik «Espresso» in dnevnik «11 Cor-riere della Sera*. V današnji številki dnevnika «Corriere della Sera* je predsednik senata Fanfani zanikal vest, da bi želel ohraniti enotnost levice, in da je zaradi tega za kulisami deloval, da bi De Mita ne umaknil ostavke na mesto namestnika tajnika KD. Fanfani se tudi izgovarja, da ni res, da je poslal med zasedanjem Forlaniju listič, da ni treba pozitivno oceniti stališč levice v stranki «11 Popolo* skuša sedaj zavračati trditve, da je na zasedanju prišlo do sporov »med prijatelji*, ki so glasovali za zaključno resolucijo. Kurt VValdheim na poti v Peking PARIZ, 10. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim je dopotoval danes iz New Yorka v Pariz, od koder bo še danes zvečer nadaljeval pot v Šanghaj. Tu se bo začel njegov petdnevni uradni obisk na Kitajskem na povabilo pekinške vlade. Poleg pridstavnikov OZN in funkcionarjev francoskega zunanjega ministrstva je Waldheima pričakal na pariškem letališču tudi kitajski veleposlanik v Franciji Huang Čen. Waldheim je v kratki izjavi časnikarjem dejal, da bodo pogovori s kitajskimi voditelji posvečeni mednarodnim vprašanjem in nalogam svetovne organizacije. Poudaril je, da bo njegov obisk prvi uradni o-bisk nekega voditelja OZN na povabilo kitajske vlade. Pred njim je bil v Pekingu že Dag Hammarskjo-eld, ki se je leta 1954 šel pogovarjat s kitajskimi zastopniki o vprašanju osvoboditve ameriških pilotov, ki so bili zajeti med korejsko vojno, vendar je takrat pobudo sprožila sama OZN. Waldheim je poudaril, da bodo potvori zajeli najširšo problematiko ter da bo na prvem mestu položaj na Bližnjem vzhodu. Programa obiska generalnega tajnika OZN v Pekingu še niso objavili. Waldheima bo sprejel ministrski predsednik Ču-enlaj in mogoče tudi sam Maoce-tung. SAJGON, 10. — Bivša cesarska prestolnica Južnega Vietnama Hue se je znašla danes pod silovitim ognjem p>artizanskega topništva. Več izstrelkov je padlo na središče mesta ter povzročilo tri žrtve in enajst ranjenih, predvsem pa ogromno paniko, tudi v vojaških krogih, kjer že nekaj tednov pričakujejo napad osvobodilnih sil. Po včerajšnjih poročilih iz ameriških virov, po katerih partizani zbirajo sveže sile na področju med Quang Trijem in demilitariziranim pasom, se je v Hueju takoj utrdilo prepričanje, da se bo «odločilni» napad na mesto začel že v prihodnjih urah. Panika pa je zajela kolabora-cionistične kroge ne samo v Hueju, ampak tudi v Sajgonu, potem ko so včeraj partizani napadli vladno postojanko samo kakih dvajset kilometrov daleč od glavnega mesta. Poraz, ki so ga tu doživeli Sajgonci, je še večji, kot je kazalo iz včerajšnjih p>oročil: od približno šeststo vojakov, ki je branilo oporišče jih je bilo okrog devetdeset ubitih, več kot ....•••••milil.....................................i.....M*...um........iiimiiimiiiiimi.iimiii..............................iiiihmii.............................. Obup vietnamske matere, ko vojaki odnašajo krsto s truplom sinčka, ki je bil ubit v topniškem spopadu v bližini Hueja. VOJAŠKE IN POUTIČNE TEŽAVE SflJGONSKEGfl REŽIMA Partizani bombardirali Hue Krvava represija v Sajgonu Kolaboracionistično poveljstvo podalo katastrofalni obračun štirih mesecev partizanske ofenzive - Nova seja pariških pogajanj Konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Georgetownu OSEBNA POSLANICA PREDSEDNIKA TITA 0 POMENU NAtEL NEUVRŠČENOSTI ZA MIR Med zasedanjem je Alžirija predlagala ustanovitev zveze med neuvrščenimi državami Sredozemlja (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. - Včeraj je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito naslovil na konferenco ministrov za zunanje zadeve neuvrščenih držav svojo osebno poslanico. Predsednik Tito najprej izraža najboljše želje konferenci ministrov za zunanje zadeve neuvrščenih držav, ki je posvečena uveljavljanju plemenitih načel neuvrščenosti v mednarodnih odnosih. Konferenca predstavlja pozitivni napor in od nje države članice ter svetovna demokratična javnost u-pravičeno pričakujejo pomembne rezultate. S ponosom in zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so o-snovna stališča in načela neuvrščenosti postala last in važen moralno politični potencial ne samo držav, ki pripadajo veliki družini neuvrščenih, temveč širših miroljubnih in naprednih sil na svetu. Neuvrščene države so mnogo prispevale, da je dobršen del človeštva prišel do spoznanja, da se mora prenehati reševanje mednarodnih vprašanj s stališč sile in da se morajo odnosi med državami vzpostaviti na osnovi enakopravnosti, medsebojnega spo- H * Področju Golanskih planot na i* ozem|iu- W *a ie Izrael za- šestdnevno vojno, so v teku jerski manevri, ki se jih udeležu-kl in**re<*vsem posebne čete padalcev, b “Porabljajo v bojih proti pale-lft skim gverilcem. Na tem področju ij Pogosti incidenti med koman-*® izraelskimi vojaki. Na sliki: šaiifj a Padalca se pripravljata na Pad na »utrjeni objekt*. Sirija ne bo ukazala umika sovjetskih svetovalcev Jonova poslanica Goldi Meir b^^RUT, 10. — V intervjuju li-rmonskemu dnevniku «A1 Anvar* predsednik Hafez El Asad du-jv*1’ da Sirija ne bo zahtevala ž&l‘Ka sovjetskih svetovalcev iz de-sip,/' Dejal je, da je v interesu naroda, da se nadaljuje 0jai (0Vanje s sovjetskimi strokov-niu1' Sklep egiptovskega predsed-ij p, Sadata o odpoklicu Sovjetov 'Pta pa ie Asad označil kot 8° notranje-politično vprašanje* ^ativr^k’ ^ "Al Ahbar* danes neha ^ komentira vesti iz Londo-biesf/ katerih naj bi prihodnji g«C obnovili v New Yorku po-Sljž .e med štirimi velesilami o fišlJem vzhodu. List trdi, da ame-da u- P°dpora Izraelu onemogoča, ' tovrstna posvetovanja med kKrJavniki velesil privedla do ka-^*e8akoli rezultata. vep^es je dospel v Tel Aviv gu-bvžave New York Nelson . ■ ki prinaša Nixonovo po- biči p 'Zfaelski ministrski predseduj ,t~'°mi Meir. Vsebina poslanice taseK«na' Rockefellerjev obisk je ne8a značaja. F« DESETURNIH NEPRETRGANIH POGAJANJIH Podpisana nova vsedržavna pogodba za 1.700.000 kmetijskih delavcev Prekinjena pogajanja o kolektivni delovni pogodbi pilotov civilnega letalstva RIM, 10. — Preteklo noč so po deseturnih nepretrganih pogajanjih podpisali nov vsedržavni pakt o delovnih pogojih kmetijskih delavcev. Sindikalni spor med predstavniki kmetijskih delavcev in Confagricol-turo je trajal šest mesecev in zanima milijon 700 tisoč kmetijskih delavcev. Spor se je zaostril 6. aprila, ko so predstavniki veleposestnikov zavrnili posredovanje ministrstva za delo, na katero so pristali predstavniki Coldiretti in Kmečke zveze, že prej je prišlo do stavk, kasneje pa se je stavkovno gibanje še zaostrilo, tako da so kmetijski delavci stavkali skupno 17 dni. Podpisani sporazum predvideva uveljavitev delovnega odnosa za nedoločen čas, tako da bodo stalno zaposleni v nekem podjetju vsi tisti, ki dosežejo letno 180 delovnih dni. Dogovorili^ so se za okvirno plačo v vsedržavnem okviru, za možnost delovanja sindikatov v kmetijskih podjetjih, za starostne doklade, za poseben prispevek za u-sposobljenost, priznanje kvalifikacij, ureditev delovnega urnika in za zvišanje plač. Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, so ugotovili velik pomen nove delovne pogodbe, ki dokazuje, kako šibke so bile utemeljitve Confagricolture, da ni mogoče pristati na zahteve zaposlenih, češ da niso v skladu z gospodarskim razvojem. Izkazalo se je, da so stvari prav obratne in da nova delovna pogodba ustvarja drugačno ozračje, stalnost dela in s tem tudi možnost krepitve kmetijstva. To je bila sedaj prisiljena priznati tudi sindikalna organizacija veleposestnikov, ki prav tako ugotavlja, da gre za sporazum, ki izboljšuje delovne pogoje in s tem omogoča boljše izkoriščanje obstoječih naprav. Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij Federtoraccianti . CGIL, FISBA - CISL, UISBA - UIL ugotavljajo, da je doseženi sporazum pozitiven in da predvideva važne izboljšave za kategorijo. Poprečno bodo zaposleni prejeli 7 odst. več, njihov delovni umik pa se bo znižal za 4,7 odst. Danes dopoldne ob 10. uri so se na ministrstvu za delo pričela pogajanja o novi delovni, pogodbi njlo-tov civilnega letalstva, ki so nepre krnjeno trajala do poznih večernih ur, ko so jih prekinili in se bodo nadaljevala jutri zjutraj. Sindikalna organizacija pilotov pravi v svo- jem poročilu, da gre za predhodna pogajanja o obnovitvi kolektivne delovne pogodbe, ki zanima preko 1400 pilotov in ki je zapadla pred sedmimi meseci. Sindikalna organizacija pilotov obtožuje Intersind, da ni pristala na upravičene zahteve, zaradi česar so se morali po-služiti stavke, ki povzroča resne težave potnikom. štovanja, neodvisnosti in suverenosti. Na tretji konferenci v Lusaki je bila ugotovljena nujnost za še bolj dinamično, neposredno in stvarno akcijo neuvrščenih držav, da bi v interesu človeštva in v skladu s sodobnimi gibanji ustvarili njihovo večjo prisotnost ter vpliv na mednarodno življenje. Te ugotovitve potrjujejo in spodbujajo znaki popuščanja napetosti in razvoj mednarodnih dogodkov, ko se v večji meri uporablja metoda razgovorov. Prav zaradi tega pe je treba še energičneje vztrajati v borbi za nove mednarodne odnose, ki bodo o-svobojeni kolonializma, rasne diskriminacije, vseh oblik neenakopravnosti in podrejenosti. Še posebej se moramo obvezati, da se bomo učinkovito zoperstavili agresijam v vseh krajih sveta, da se do kraja trudimo, da se konča nepravična vojna v Indokini, okupacija arabskega ozemlja, da se preneha s kolonialnimi pritiski in rasno diskriminacijo ' na jugu Afrike, kar vse ogroža svetovni mir in zaradi česar trpe številni narodi. Naš osnovni cilj je. da dosežemo hiter in harmonični gospodarski napredek držav v razvoju, saj je to pogoj za njihovo neodvisnost in pogoj za stabilen mir. Naš ideal in naša stvarea obveza je, da pretvarjamo načela neuvrščenosti — sožitje, enakopravnost in borbo za mir — v aktivno silo in v vsakodnevno prakso, ko se rešujejo ključna vprašanja mednarodnega razvoja, ki zahtevajo budnost in hrabrost. B. RATKOVIC GEORGETOVVN, 10. - Na zase danju zunanjih ministrov neuvrščenih držav v glavnem mestu Gvaja ne Georgetownu je bil danes v srel dišču pozornosti alžirski predlog o ustanovitvi zveze med neuvrščenimi državami Sredozemlja za zagotovitev miru in varnosti in ustavitev oboroževalne tekme na področju Sredozemskega morja. Alžirija je predložila udeležencem konference delovni dokument, tako imenovano »sredozemsko listino*, ki med drugim vsebuje predlog o skli- canju nove konference neuvrščenih držav Sredozemlja. Zveza, ki jo predlaga Alžirija, bi morala omejiti vpliv velesil in združene Evrope na sredozemskem področju ter bd morala temeljiti na medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve. Zveza bi morala tudi odpraviti sedanje vojaške baze ter rešiti spore med sredozemskimi državami. Če bodo na zasedanju v George-townu odobrili alžirski predlog, bi se po mnenju nekaterih delegatov priprave za sredozemsko konferenco začele v roku štirih mesecev. Za sedaj seveda še ni z»ano, kje naj bi konferenca potekala, cilji zasedanja pa bi morali biti, kot predlaga Alžirija, naslednji: 1. Podpis splošne izjave o temeljnih načelih, ki naj urejujejo odnose med sredozemskimi državami. 2. Vzpostavitev pogojev za ohranitev miru in varnosti, tako da bi Sredozemlje ne bilo več vpleteno v influenčne konflikte med tujimi velesilami. 3. Okrepitev solidarnosti med sredozemskimi državami ter odprava napetosti med posameznimi državami. 4. Umik tujih mornaric in odprava tujih vojaških baz s področja Sredozemlja. Na zasedanju konference za zaprtimi vrati so danes rešili nekatera vprašanja glede statusa delegacij, ki so prišle v Georgetown. Odposlanstvu južnovietnamske za časne revolucionarne vlade so priznali status člana, kar je vzbudilo reakcijo predstavnikov Indonezije, Malezije in Laosa. Zunanji ministri teh treh držav so v znamenje protesta zapustili zasedanje. Poudarili pa so, da njihov umik s konference ne pomeni tudi umika iz skupnosti neuvrščenih držav. Na plenarnem delu zasedanja, na katerem se ukvarjajo z važnimi mednarodnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu, so danes govorili zunanji ministri Jamajke, Kube, Burme, Gane, Indonezije in Alžirije. Thomaz ponovno predsednik Portugalske LIZBONA, 10. — Admiral Ame-rico Thompz je danes ponovno prisegel kot predsednik portugalske republike. To je že njegov tretji sedemletni mandat. Admiral je med drugim izjavil, dla je prevzel »breme*, ker je treba »braniti integriteto portugai. ozemlja*, kar pome-™ ..d? h° Portugalska še nadalje pošiljala vojake, da se bore proti odporniškemu gibanju v portugalskih kolonijah. Včeraj zjutraj so na daljnovodih in transformatorskih postajah v bližini Lizbone eksplodirali di-namitni naboji zaradi česar je bilo mesto dve uri v temi. Opazovalci menijo, da gre za akcijo demokratične opozicije, ki je skušala preprečiti neposredni televizijski prenos svečanosti ob prisegi admirala. petdeset pa ranjenih. Partizar* nameravajo sedaj — kot trdijo v Sajgonu — prodreti proti jugu ter presekati državno cesto štev. 15, ki povezuje glavno mesto Južnega Vietnama z obalnim mestom Ving Tauom. To bi skoraj povsem izoliralo prestolnico od ostalega dela države, saj partizani že sedaj nadzorujejo dolge dele cest, ki peljejo h kamboški meji proti zahodu in v An Loc v smeri proti severozahodu. Sajgonsko vojaško poveljstvo je objavilo danes obračun človeških izgub odkar se je začela partizanska ofenziva v Južnem Vietnamu. Ti podatki, so sicer skrajno nezanesljivi, vendar je zanimivo, da priznavajo da je bilo v tem obdobju ubitih 16.166 sajgonskih vojakov, 45.804 pa je bilo ranjenih. Če upoštevamo, da obračun ne omenja ujetih, pogrešanih in vseh onih (ki jih ni maio), ki so se med samimi boji pridružili partizanom, je razvidno, da je bila zadnja ofenziva za vladne čete zares katastrofalna. Vzporedno z vojaškim pa se slabi tudi politični položaj za saj-gonski režim, ki je med prebivalstvom vedno bolj zasovražen. Predsednik Van Thieu se skuša s silo obdržati na oblasti ter je izvedel v državi krvavo represijo, potem ko je v preteklih dneh o-nemogočil izhajanje vseh opozicijskih dnevnikov. Pri represiji ima glavno besedo policija, ki je v preteklem tednu — kot poroča u-radna južnovietnamska agencija — izvedla obširno racijo. Obračun te racije je: 40 »komunistov* ubitih (tu ne gre za borce, ampak za zgolj politično delovanje) in 211 aretiranih poleg tega pa so še zaprlj 216 oseb, za katere samo »sumijo*, da so delovale za »komuniste*. V takem položaju ni nič čudnega, č« so pariška štiristranska pogajanja postala pravi dialog med gluhimi, ki se nikamor ne premakne, časnikarji so lahko zabeležili samo »duhovito* izjavo a-meriškega delegata Porterja, ki jih je pomilovalno nagovoril, češ. da so že toliko let prisiljeni poslušati »komunistično propagando*. Sovjetsko-kitajski spor MOSKVA, 10. — Sovjetsko -kitajski spor se zaostruje. Dnevnik »Izvestja* citira članek poljske revije »Ideologija in politika*, ki pravi, da kljub številnim pobudam sovjetske delegacije, ni uspeio doseči napredka med sovjetsko - kitajskimi pogajanji o mejah. Ista revija nadaljuje, da pogajanja trajajo že tri leta. Gre za običajno obliko sovjetsko-kitajske polemike, ko se SZ poslužuje pisanja tiska držav sovjetskega bloka za to, da napada Kitajsko. Dnevnik »Izvestja* je v ponedeljek ostro napadel nov kitajski atlas, ki navaja zahtevo, da Sovjetska zveza »vme* milijon in pol kv. metrov kitajskega o-zemlja. Opazovalci se sprašujejo, če ne gre za prekinitev pogajanj in pravijo, da so jih po vsej verjetnosti odložili. TOKIO, 10. — Predsednik japonske vlade Kakuei Tanaka je danes potrdil. da bo septembra uradno obiskal Kitajsko, kar naj predstavlja prvi korak k normalizaciji kitajsko - Japonskih odnosov. Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito je naslovil udeležencem konference neuvrščenih v Georgetovvnu osebno poslanico, v kateri ugotavlja, da so osnovna načela neuvrščenosti že prešla v zavest ne samo široke družine prizadetih držav, temveč tudi vedno širše mednarodne demokratične javnosti. Tito pravi, da je treba važna načela reševanja sporov s pogajanji in ne s silo, nevmešavanja v notranje zadeve, spoštovanja neddvisnosti in harmoničnega gospodarskega razvoja sveta sedaj še z večjim pogumom in z večjo zavzetost- jo pretvoriti v vsakodnevno po* litično prakso. Alžirska delegacija na zasedanju v Georgetovvnu je predlagala, naj bi sklicali konferenco neuvrščenih držav Sredozemlja za zagotovitev miru in varnosti na tem področju. Med cilji, ki naj bi si jih konferenca zastavila, je tudi umik tujih mornaric in odprava vojaških oporišč na Sredozemlju. 1 Danes bo senat dokončno od-' ločal o vladnem zakonskem dekretu o pokojninah. Izida glasovanja ni mogoče predvideti, zelo verjetno pa je, da bo zmagala vladna večina. (levo) in finska delegacija med včerajšnjim srečanjem v Helsinkih. V PRETEKLEM JULIJU NA TRŽAŠKEM Cez mejne prehode je potovalo 6.500.000 domačinov in tujcev Kako je s poletnim urnikom prehodov II. kategorije - Lipico hi bilo treba usposobiti za mednarodni osebni promet poletno uro. tako da pomeni 6. ura zjutraj sedanjo »legalno* sedmo u-ro. 21. ura zvečer pa sedanjo legalno 22. uro. Izjemo predstavljajo prehod pri Lipici, za katerega velja ob sobotah, nedeljah in praz nikih umik od 6. do 22. ure (23 po poletnem času) in prehoda pri Korošcih in Cerejih, ko je za časa poletne ure možen prehod že od 5. ure (6. poletne ure) dalje in to dnevno, ne glede na praznik ali delavnik. Čeprav velja za prehod pri Lipici že navedena olajšava, se vendarle čedal.je bolj aktualno postavlja nujnost, da hi ga pristojne oblasti obakraj meje usposobile za mednarodni osebni promet. Ne glede na nujno potrebo, da bd čez ta prehod preusmerili tudj del to- Osebni promet na italijansko-jugo-slovanski meji .je v juliju ponovno narastel. in sicer tako glede števila potnikov z mednarodnim potnim listom, kakor tudi glede prometa z obmejno prepustnico. Rekordnega prometa iz lanskega julija pa vendarle nismo dosegli. Mejna policija je zbrala podatke o prometu na mejnem odseku tržaške pokrajine in ugotovila, da je v preteklem mesecu prekoračilo mejo s potnim listom 3,722.857 ljudi, od tega 1,658.800 italijanskih državljanov ip 2,064.057 tujcev. Za primerjavo naj navedemo, da .je v istem mesecu lani stopilo čez mejo skupno 4,645.191 l.judi. od tega. 2,108.125 italijanskih državljanov in 2,537.066 tu.joev. Kar zadeva tujce, so bili tudi v letošnjem .juliju najbolj številni jugoslovanski državljani, katerih so mejni organi našteli skupno 1,102.773. Mnogo je bilo tudi Nemcev (234.441). Avstrijcev (157.954) in Francozov (107.125), z manjšim številom prehodov pa so bili nadalje prisotni Angleži (74.742). Švicarji (64 048). Američani (27.819), Grki (14.270). itd. V maiooomejnem prometu so v juliju našteli skupno 2,802 319 prehodov (lani 2,962.168), od tega 1,995.825 italijanskih državljanov (lani 2,175.903) in 806.494 Jugoslovan skih državlianov (lani v istem mesecu 786.265). Posamezne mejne prehode je v juliju prešlo naslednje število potnikov: Škofije 669 671. Fernetiči 481.797, Lazaret 490.559, Piavje 289.757. Lipica 193.849. Pesek 241.541. Repentabor 137.148 in Opčine (železniška postaja) 4.314 potnikov. V teh pasjih dneh. ko se »tradicionalnim* potnikom na meji pridružujejo čedalje večje trume tujih turistov, se marsikateri doma čin preusmerja na mejne prehode druge kategorije, čeprav bi tnu bili bolj pri roki mednarodni pre hodi kot so zlasti prehodi pri Fernetičih, pri Pesku in pri Škofijah. Prehodi druge kategorije pa, kakor znano, niso odprti neprekinjeno, temveč poslujejo po določenem urniku Da bd olajšali izbiro prehoda domačim turistom in obiskovalcem sosednega področja, smo se pozanimali o poletnem umiku posameznih drugorazrednih prehodov na našem področju pri tržaškem poveljstvu mejne policije, ki nam je dalo naslednje podatke: v avgustu in septembru so prehodi pri Prečniku. Repentabru. Lipici, Socerbu. Mačkoljah, Plavjah, Korošci (Kaštel.jeru) in Čamporah odprti od 6. ure zjutraj do 21. ure. prehoda pri Gropadi in Cerejih pa od 6. ure do 19.30. Pripominjamo, da veljajo navedeni podatki za sončno in ne morda za iiiriinmwrinnmMnniiiiimimrr*TiTr‘f“—‘‘**‘*'*****"""”**iilliniimi,IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIM>MIIIIIMI> V PRISOTNOSTI ODBORNIKA VARISCA Jutri v Celovcu slovesno odprtje XXI. lesnega sejma Naša dežela ponovno uradno prisotna - V ponedeljek dan Furlanije-Julijske krajine vornega prometa, ki gravitira na prehode prvega razreda in zlasti na Fernetiče, kjer je cesta čedal.je bolj zatrpana z osebnimi in tovornimi vozili, bd pomenila usposobitev lipiškega prehoda za mednarodni osebni promet veliko razbremenitev drugih prehodov, zlasti pa Fernetičev in Peska. Ta prehod nudi turistom dobro zvezo tako proti Ljubljani kakor tudi proti Kopru, saj se ustrezna cesta — ki bi bila vsekakor potrebna popravila — pri Divači vtsče v glavno prometno žilo Ljubljana Koper Mnenja smo, da adaptacija tega prehoda za mednarodni osebni promet ne bi predstavljala nevzdržnega finančnega bremena niti za italijanske. niti za jugoslovanske or gane. pristojne za to vprašanje. Jutri na Opčinah otvoritev Kmečkega tabora Jutri bodo ob 18. uri odprli že tradiconalni kmečki tabor na Opčinah, ki ga bosta priredila Kmetijska zadruga in opensko prosvet- redu dokaj obširen program. Vsak večer bo ob 20, uri ples. Po navadi bo igral ansambel Janeza Jeršinoviča in Planšarjev, v pe- no društvo Tabor. Poleg razstave tleljo pa bo nastopil orkester ljud-kmetijskih strojev in upodobitev *- — tržaških narodnih noš, bo na spo- ske milice iz Ljubljane. V nedeljo popoldne bo nastop folklorne skupine DPD Svoboda iz Gorij. Kot vsako leto, bodo tudi letos kmetje točili svojo pristno kapljico, delovale bodo stojnice z jedačo. Na sliki folklorna skupina »Svoboda* iz Gorij. Iiiiiitlliiiiiilllll Iti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lili iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiii iii iiii 11111111.11111111111111,11, „n, ...........................................................................................................................................................................im im iiiiiiii im ZA BOLJŠI PROMET NA NAŠIH CESTAH Izvidnice prometne policije in karabinjerjev bodo nadzorovale najbolj prometne ceste Po naših cestah bosta krožila dva gasilska džipa z orodjem za manjša popravila in z rezervo bencina za pozabljive avtomobiliste Promet na naših cestah je že več dni zelo intenziven. Tržačani se odpravljajo na počitnice, tuji turisti pa se peljejo proti Jugoslaviji. Promet se odvija zlasti po državni cesti 202. Po več letih prisilnega preusmerjevanja kolon avtomobilov z obalne ceste na trbisko, so agenti prometne poli-tje končno dosegli svoj cilj Po zadnjih podatkih kaže, da se pri-bi.zrK polovica avtomobilistov spontano odloči a državno cesto 202 in ne sili na cesto 14. Kot smo že včeraj ooročali, so pristojni organ- sprejeli posebne ukrepe da »i ne bilo prevelikih zastojev v prometu za veiiki šmaren. Poveljstvo prometne policije je mobiliziralo vse svoje agente in isto so storila poveljstva karabinjerjev, občinskih stražnikov, gasilcev in uprava Rdečega križa. Na državnih in pokrajinskih, cestah bo imela glavno besedo prometna policija. Motorizirane izvidnice bodo krožile po vseh najbolj prometnih cestah, na strateških križiščih pa bodo namestili tudi agente javne varnosti, ki jih je dala na razpolago kvestura. Na prošnjo kvesture bo Rdeči križ poslal rešilni avtomobil v nedeljo, ponedeljek in torek od 16. V Celovcu bodo lutri dopoldne odprli XXI. avstrijski lesni sejem, ki zavzema letos 120.000 kvadratnih metrov razstavne površine in na katerem nastopa 1 592 podjetij, od tega 804 iz Avstrije in 788 iz 27 tujih držav Med tujimi deželami je najboli številno zastopana Za hodna Nemčija, in sicer z 297 raz-stavljalci, na druge.u mestu je Italija z 79 podjetji, na tretjem Švica s 50 in na četrtem Jugoslavija s 34 razstavljalci. Na sejmišču je letos 24 posebnih paviljonov, ki so jih postavile Italija, Jugoslavija, Zah. Nemčija. Poljska. Češkoslovaška. Madžarska. Albanija in mala republika San Marino Dežela Furlanija-Julijska krajma se bo tudi letos uradno udeležila celovškega sejma, in sicer v okviru stalnega paviljona »prijateljstva*. ki so ga postavili pred leti. Letošnji prikaz deželne proizvodnje zavzema specializirano področje pomožnih izdelkov za lesno industrijo. Slovensnemu odprtju razstave. itn bo ob 10. uri. bo prisostvovalo tudi odposlanstvo iz Furlanije Julijske Krajine, ki ga bo vodil odbornik Salvatore Varisco in v katerem bodo številni zastopniki deželnega odbarndštva za industrijo in trgovino - odborništvo je pripravilo letošnjo razstavo v paviljonu prijateljstva — ter zastopniki deželnega urada za načrtovanje. V ponedeljek bo na sejmu dan Furlanije Julijske krajine. Odbornik Varisco bo ob tej priliki na posebni tiskovni konferenci orisal letošnjo uradno udeležbo Furlanije - Julijske krajine na prireditvi in dosedanji razvoi prometnega in trgovinskega sodelovanja med našo deželo in Koroško. Na sporedu je tudi nastop folklorne skupine »Chei di Guart* iz Ovara ter sprejem na čast gospodarskih in političnih predstavništev in časnikarjev. Celovški sejem se bo zaključil 20. avgusta. Stavka pilotov na ronskem letališču Stavka pilotov italijanskih pol-državnih prog Alitalia ATI in San js prizadela tudi letališče v Ron- kah. Zaradi razčlenjene stavke so včeraj dopoldne odpovedali vse polete. Odpadli so Doleti v Milan, Genovo, Rim, Bologno in Firence. Prvo letalo je vzletelo proti Milanu kmalu po poldnevu z dveur-no zamudo. Popoldne in zvečer pa so redno devale vse proge. Predlogi vodstva Acegata CGIL in UIL za sprejem ponudb, CISL pa proti Sindikalni predstavniki ACEGAT so se včeraj sestali s člani tajništev CGIL in CCdL - UIL, da bi skupno proučili rezultate, ki izhajajo iz sestanka, ki so ga imeli v sredo s podžupanom Lonr zo. Izrekli so v glavnem pozitivno mnenje o sporazumu z vodstvom ACEGAT. še zlasti, ker gre za začasni dogovor, ki nikakor ne vpliva na končni sporazum, ki ga bodo dosegli s podpisom vsedržavne in notranje dopolnilne pogodbe. Izrekli so pozitivno mnenje tudi glede obvez, ki jih je prevzela občinska uprava, da ne bodo prejemki uslužbencev ACEGAT manjši od poprečnih prejemkov uslužbencev na področju prevozništva v drugih glavnih mestih italijanskih dežel. Zaradi teh ugotovitev menita sindikalni organizaciji CGIL in CC dL UIL, da je začasna ponudba ravnateljstva ACEGAT, ki ponuja 8000 lir predujma meseč no, popolnoma sprejemljiva. Ta odločitev nikakor ni korporativna, ugotavljata nadalje organizaciji CGIL in UIL temveč sodi v širši okvir interesov delavskega razreda, ki je do sedaj prenašal vsa neugodja, ki izhajajo iz slabega obratovanja občinskega prevoznega podjetja. Z druge strani pa ugotavlja tajništvo CISL, da se ne strinja s ponudbo ravnateljstva ACEGAT, ter zato sklicuje za danes, 11. avgusta ob 10. urj javno skupščino delavcev, da se izrazijo o tem vprašanju. • Finančno ministrstvo je na predlog vsedržavne zveze izterjelvalcev davkov dovolilo, da lahko vse izterje- do 21. ure na križišče v Sesljan. Bolničarji bodo stalno radijsko povezani s patruljami prometne policije in bodo pripravljeni da po potrebi intervenirajo. Motorizirane izvidnice bodo nadzorovale tudi prometne vpadnice proti mejnim prehodom, kjer bo promet predvidoma zelo intenziven. Tudi karabinjerji so pripravili načrt za posege v tem izrednem stanju. Dva avtomobila, ki jih ima na razpolago tržaško poveljstvo, bosta stalno krožila po mestu in okolici, motociklistična izvidnica pa bo kot običajno nadzorovala obalno cesto. Poleg tega pa bodo o-rožniki opravljali tudi druge pomembne naloge, predvsem seveda nadzorstvo nad praznimi stanovanji. V dobi, ko si ljudje privoščijo zaslužen oddih, tudi žeparji in tatovi mobilizirajo vse svoje sile. Prazna stanovanja so prava »poslastica* za izurjene malopridneže. Zato verjetno ne bo odveč nasvet vsem tistim, ki se odpravljajo na počitnice naj skrbno zaklepajo stanovanja, da bi jih ob povratku ne dbletelo neprijetno presenečenje. Pred nekaj meseci so na obalni cesti namestili stebra SOS. Gre praktično za dva radiotelefona. Ko kdo dvigne slušalko je neposredno povezan z najbližjo telefonsko centralo Rdečega križa Napravi sta nameščeni pri naravnem predoru in pri tovarni Cica cole. Tudi gasilci so skupaj s kvesturo pripravili načrt za nadzorstvo prometa. Po naših cestah bosta stalno krožila dva džipa s potrebnim orodjem za manjša popravila, z rezervoarjem bencina za avtomobiliste, ki bi po naključju ostali brez goriva, z nekaj škatlami olja in s posodami s protipožarno peno. Eno vozilo bo krožilo po progi A in sicer Ulica Flavia, Milje, čampore, Lazaret, Škofije, Mačkovlje, Dolina, Bolju-nec, Boršt, Pesek, Bazovica, ovinek Facanoni, Trg Nicolini, drugo vozilo pa obkrožilo sledeče kraje (proga B): državna cesta 14, Sesljan, Trbiška cesta Opčine, Fernetiči, Bani, Padriče, državna cesta 58, Obelisk, Ulica Commer-dale in Trg Niccolini. Gasile bodo seveda skrbeli tudi za hitre posege v primeru požarov. Poleg teh dveh izvidnic kaže, da bodo postavili še druge zasilne izvidnice. Na strateških točkah bodo namestli stolpe iz cevi dalmine. Na teh postojankah pa bodo stražili skavti, civilna zaščita, člani alpinističnega kluba c/a. Oblasti pa niso mislile le za varnost na cestah. Ob velikem šmarnu bodo ljudje, ki ne bodo mogli iz mesta, navalili na bar-kovljansko obalo in tudi pomorski promet bo zelo intenziven. Zato bodo obalo stalno nadzorovali iz-vidniški čodni karabinjerjev, luškega poveljstva in finančnih stražnikov, da pomagajo morebitnim »nedeljskim* jadralcem, ki bi se znašli v kočljivem položaju. Dejavnost obmejnih veterinarskih uradov Obmejni veterinarski uradi, ki so odvisni od ministrstva za zdravstvo, so v marcu odklonili velike količine živali, namenjeni zakolu, mesa, rib, mehkužcev, mleka in sira ter krme. Pošiljke so bile namenjene v Italijo iz 20 tujih držav. Izvide je opravilo 12 obmejnih uradov. Podobne operacije so izvedli omenjeni uradi tudi v aprilu, tokrat pa je bilo prizadetih sedem držav izvoznic. V vseh primerih so prehrambne proizvode odklonili na meji, ker niso odgovarjali italijanskim zakonskim normam. POZIV MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA Avtomobilisti, vozite previdno! Zgovorni) statistični podatki o uspe. hu kampanje za varnost na cestah Ministrstvo za javna dela je tudi letos, kot ie v prejšnjih letih, začelo veliko propagandno kampanjo za varnost na cestah, Propaganda daje zelo velik poudarek na težak krmi davek (340 tisoč nesreč, 220 tisoč ranjenih, 10 tisoč mrtvih), ki ga terja motorizacija, predvsem zaradi neprevidne vožnje in nespoštovanja prometnih predpisov. Z večletno intenzivno propagando so ministrstvo za delo in ostale pristojne ustanove dosegle vsaj delen uspeh. Kljub temu, da se je v zadnjem desetletju občutno povečalo število vozil, se število prometnih nesreč ni zvišalo. Statistike so v tem smislu dovolj zgovorne, saj je na primer leta 1963 krožilo v Italiji 4.521.566 vozil, leta 1968 se je število vozil podvojilo (9.077.082) leta 1970 pa je bilo v državi že več kot 11 milijonov vozil. Če preučimo podatke o prometnih nesrečah opazimo, da se število nesreč ni povečalo, na isti ravni kot leta 1963 je tudi število ranjenih in število mrtvih, Ti statistični podatki ponazarjajo uspeh, ki ga je dosegla kampanja za varnost na cestah, obenem pa spodbujajo k nadaljnjemu delu. Treba je nadaljevati s kampanjo in obenem širiti navodila o vedenju na cestah med tistimi vozniki, ki grešijo zaradi neznanja ali nepripravljenosti. Znanstvena raziskovanja o prometnih nesrečah so namreč dokazala, da je skoraj v vseh primerih človek zakrivil prometno nesrečo zaradi kršenja predpisov cestnega zakonika. niiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiii|||||iiiiiiiiii|||||l|n„|„|ln,im„,M„UU||lll|||l||||| S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Izdelali bodo nove načrte za šole v Rocolu-Melari Podžupan Lonza poslal brzojavko povelj, niku tržaških gasilcev ing. Casablanci Na zadnji seji občinskega odbora, ki jo je vodil podžupan Lonza, je bil govor o novih šolskih razredih, ki naj bi jih preskrbeli za osnovni šoli «De Amiicis* v Ulici Dona doni ter za srednjo šolo v Ul. Puccini. Vse te razrede bi mo rali pridobiti s preureditvijo nekdanje tobačne tovarne. Odbor je sprejel tudi sklep, ki zadeva pooblastitev za pripravo načrta za zgradnjo otroškega vrtca. osnovne in srednje šole na področju Rocola Melare. Ti šolski objekti so bili že predvideni v prvotnem načrtu LAGP, niso pa odgovarjali arhitektonskim značilnostim ostalih poslopij. Zato je občina poverila skupini šestih arhitektov nalogo, da izdelajo načrt, ki bi bil v skladu z okolico. Določili so tudi višino honorarjev inženirjem ............................... DELO DEŽELNEGA ODBORA ZEMLJIŠKE KNJIGE ODSLEJ V PRISTOJNOSTI DEŽELNE UPRAVE Za enkrat ustrezni uradi samo na področju naše dežele, ki je bilo svoj čas pod Avstro-Ogrsko valnice zaprejo urad« v ponedeljek, zemljiški uradi, ki že poslujejo v 14. avgusta. 1 Furlaniji - Julijski krajini, to se Deželni odbor je pred kratkim sprejel zakonski osnutek, ki urejuje poslovanje upravnih uradov, katerim bo v Furlaniji Julijski krajini zaupano vodenje zemljiških knjig. Predsednik republike le namreč z odlokom štev. 234 z dne 24. februarja 1971 prenesel ustrezno pristojnost na deželno upravo, pod pogojem, da slednja poskrbi za izdajo zakona, po katerem bo urejeno vprašanje osebja zemljiških uradov. Zakon, ki ga je pravkar sprejel deželni odbor, se nanaša prav na zemljiške urade in na ustrezno osebie, vendar pa ne raz teza na celotno deželno ozemlje pri stojnosti zemljiških uradov ter bo dežela o tem izdala drug zakon v bližnji prihodnosti. Zaenkrat bodo po vsem tem nadaljevali z delom, v okviru deželnih pristojnosti le pravi uradi obstoječi pri sodiščih v Trstu. Gorici. Cervignanu. Krmi-nu, Gradišču ob Soči. Tržiču in Pontabl.ju. Zemljiške knjige je svoj čas uvedla že Avstro Ogrska, po mnenju strokovnjakov pa ie ta način vpisovanja in ugotavljanja lastninskih pravic nad nepremičninami neprimerno boljši kakor način ki velja še danes v ostali Italiji to je na podlagi tako imenovanih ne premičninskih registrov. Važno za obrtnik Tržaško pokrajinsko združenje Trtnikov s sedežem v Ul. Artisti štev 2 obvešča vse obrtnike in občinstvo, da bodo njegovi uradi in uradi patronata EP ASA zaprti zaradi poletnih počitnic od 12. do vključno 16. avgusta. in arhitektom za njihovo delo. Podžupan Lonza .ie v imenu občinskega odbora poslal brzojavko poveljniku tržaških gasilcev ing. Casablanci, ki je še v bolnišnici. V brzojavki izraža priznanje občinskega odbora za požrtvovalno delo vseh gasilskih enot ob požaru v naftovodu pri Dolini. V zaključku brzojavke želi vsem ranjenim gasilcem skorajšnje okrevanje. Lonza je poslal brzojavko tudi uslužbencem mestne čistoče, ki so se pridružili nevarnemu delu gasilcev in pripomogli k pogasitvi požara. Prav tako je občinski odbor pohvalil mestne redarje, ki so omogočili nadzorstvo nad kritičnim položajem ter so s svojim radijskim centrom pripomogli k vzdrževanju zvez med prefektom in občinskimi oblastmi. Zadnje priznanje je občinski odbor izrekel X. oddelku — ekono-matu, ki je dal na razpolago ljudi in vozila, ki bi bili potrebni v primeru evakuacije hiš v nevarnosti pred ognjem. Ustanovljen konzorcij za laboratorij morske biologije Na _ rektoratu tržaške univerze so včeraj predstavniki občine, pokrajine in tržaške univerze oodpi-sali konvencijo za ustanovitev konzorcija. ki bo vodil in upravljal laboratorij za morsko biologijo To bo že četrti tovrstni laboratorij. ki ga namestijo na italijanski jadranski obali Sedež laboratorija bo v poslopju, kjer so nameščeni filtri našega vodovoda pod Nabrežino. Tu sta univerzitetna zavoda za zoologijo in botaniko začela že pred dvema letoma raziskovalno in pripravljalno delo. Namestili so tudi bogato knjižnico, ki je bila včasih last nemško - italijanskega zavoda v Rovinju. Novi laboratorij bo pripomogel v državnem in merin^i idnem merilu k razvoju študija o .porski biologiji, ki postaja iz dneva v dan važnejši. Velika večina voznikov je nepripravljena, ker jim manjka intelektualni odnos z vozilom. Šofer se večkrat ne zaveda kaj tvega med vsakodnevno vožnjo, zlasti pa ne ve kako bo vozilo «odgovorilo» v sili. Vsi ne poznajo razdalje, ki je potrebna za zaviranje in tudi ne skrbijo dovolj. da avto deluje brezhibno. Vsi tudi niso prepričani, da mora biti šofer v primernem psihičnem in fizičnem stanju, ker se v nasprotnem primeru poveča možnost prometne nesreče. Ministrstvo za javna dela poziva tudi vse motocikliste nai bodo skrajno pazljivi, ker njihovi motoma kolesa v primeru nesreče ne nudijo nobene obrambe. V tej zvezi tudi opozarjajo, naj se poslužujejo čelade, ki je zelo dragocen obrambni pripomoček. • V soboto, 12. in v nedeljo, 13. avgusta bo v Naselju s. Sergio praznik komunističnega tiska. Za zabavo bodo vsak večer poskrbeli ansambli Crasy International, Laughter in K 4, za pijačo in prigrizek pa bodo skrbeli dobro založeni kioski. BREZUSPEŠNA PREISKAVA Nobenega dokaza proti libanonskim delavcem Včeraj dopoldne so se zadnji gasilci umaknili iz področja rezervoarjev pri Dolini. Nadaljuje pa se delo preiskovalnih organov za odkritje krivcev zločinskega atentata. Čeprav nam niso potrdili vesti, kaže, da so začeli s svojo preis kavo trije minerski izvedenci iz Mester ,ki jih je imenoval namestnik državnega pravilnika dr. Ales-sandro Brenči. Prav pod vodstvom dr. Brenci-ja so se včeraj popoldne sestali vsi preiskovalni organi, ki se ba-vijo z zagonetnim vprašanjem odkritja atentatorjev. Sestanka so se udeležili kvestor D’Anchise, pod-kvestor in načelnik političnega oddelka Zappone in poveljnik karabinjerske legije iz Vidma polk. Mingarelli. Izmenjali so si dosedanja odkritja, če je sploh mogoče govoriti o odkritjih, in se dogovorili za sodelovanje z vsedržavnimi policijskimi organi, Interpolom in varnostno službo SID. Povsem odpovedale pa so sumničenja na račun 15 libanonskih delavcev, ki so delali pri ureditvi temeljev novih rezervoarjev. E-dino, kar so odkrili, je, da niso imeli dovoljenja za delo: na njihovih potnih listih je pisalo, da so turisti ali študentje. O tej zadevi sedaj preiskujejo organi finančne straže. se je ri Sv. Trojno trčenje pri Sv. Andreju V prometni nesreči, ki pripetila včeraj popoldne j Andreju, so se laže ranile tri o sebe, prav toliko vozil pa je bilo resneje poškodovanih. Približno ob 17. uri se je 61-letni Eugenio Amoroso iz Ul. Cia-mician 20 pripeljal s svojo vespo iz tovarne strojev pri Sv. Andreju in tako presekal pot motornemu vozu, ki ga je peljal 52-letni Um-berto Giona iz Ul Baiaimonti 35. Ta je sioer pravočasno pritisnil na zavore in se v zadnjem hipu izognil trčenju z vespo. Ni pa utegnil povsem preprečiti nesreče. Za motornim vozom je namreč vozil avto taunus koprske registracije, ki ga je peljal 21-letni Ezio Viller iz Kopra, sopotnica pa mu je bila njegova mati, 44-letna Palma Derossa por. Viller, prav tako iz Kopra. Mladi voznik se je skušal izogniti trčenju v zadnji del motornega voza in zato naglo zao-krenil vozilo na levo, pri čemer pa je silovito treščil v vespo. Močan sunek je odbil dvokolesno vozilo skoraj trinajst metrov naprej, kjer se je vespa prevrnila popolnoma uničena na asfalt, voznik Amoroso pa jo je na srečo skupil z lažjimi poškodbami po obrazu in obeh kolenih. Na kirurškem oddelku bolnišnice se bo namreč moral zdraviti le 10 dni. Ostalima amjencema, potnikoma v koprskem avtomobilu, so v bolnišnici le razkužili rane po desni roki in ju poslali domov s prognozo okre vanja v nekaj Z UDELEŽBO M. MARTINO Uspela prireditev v tržaški umobolnici Na vrtu pokrajinske umobolnice je bil sinoči ob otvoritvi novega notranjega bara ljudski praznik. Pobuda sodi v vrsto novih prijemov, ki jih je uvedla skupina, ki jo vodi novi ravnatelj bolnišnice prof. Basaglia. Želja prirediteljev je, da bi bolniki bili čim bolj v stiku z zunanjim svetom. Ob otvoritvi novega bara so pripravili tudi krajši spored, na katerem je največ pozornosti pritegnila znana pevka lahke glasbe ter operet Miranda Martino, ki se je rade volje odzvala pozivu ravnateljstva in skupno z igralcem Mas-siminijem odpela dueta iz operet in «Piccadily». Nastop Martinove je prisotne navdušil. Po cenitvah ravnate!stva je bilo prisotnih šest- do sedemsto oseb, od katerih je bila približno polovica bolnikov, polovica pa zunanjih gostov. Kot je poudaril prof. Basaglia. ni šlo za eno navadnih veselic za umsko bolne, temveč za prisrčen stik med Tržačani in pa ljudmi ki so zelo potrebni človeških stikov, topline, ljubezni. Sandro Massimini je prebral nekaj pisem, ki so jih pisali ljudje časopisom. Gre za pisma, ki so objavljena v znani knigi časnikarja Battaglie. Massimini je požel velik uspeh, še večjega pa je imela Martinova. ki je poleg obeh duetov zapela nekaj narodnih pesmi in znano partizansko v°dni ,lzdelana in priča o visoki ladniiu U *,uri starih Rimljanov. V ^tank <^ne^ 80 na8b tudi precej dobe 2^ antične posode iz bronaste Vti K8r je nov dokaz, da je bila de pred tri tisoč in več leti *dbin° utrdba, ampak tudi na- «na. V t *** Pril ^aprskl galeriji Loža so od-stičn^atavo dunajske šole fanta- Sa £« realizma. Tega pomembneži ji ,neSa dogodka so se udele-'iovenJ;viln| ljubitelji umetnosti s *tov obale in več uglednih go žttoul d njimi avstrijski generalni Hiesenf 7, Ljubljani dr. Heinrich Žalni Predstavnik avstrijske Pr^Jr ,y Zagrebu Teo Tabak, pod-•>^/'3Qnik koprske občinske skup- •“ritno rski dnevnik v SLOVENIJI v S1 vsak°Hen'ji Je Hrimorski dnevnik krajih- 0 °a prociai v naslednjil) Ajdovščina Anhovo Bled Bohinjska Bistrica Bohinj ■ Jezero Bohinj Ukanc Bovec Celje Divača Izola Idrija Jesenice Kobarid Komen Koper Kanal Kozina Križ Ljubljana Maribor Nova Gorica Piran Portorož Lucija Postojna Pivka Rogaška Slatina g. Sežana mPeter pn Novi Gorici škofije Tolmin na HRVATSKEM Novigrad Poreč Umag ^ Zagreb ščine Mitja Logar in drugi. Razstavo je odprl avstrijski generalni konzul z besedami: «V posebno veselje mi je, da lahko kot uradni predstavnik republike Avstrije v Sloveniji otvarjam pričujočo razstavo prav tu v Kopru. Kajti v sedmih letih mojega uradnega delovanja v Sloveniji imam danes prvič priložnost, da se udeležim manifestacije avstrijskega likovnega ustvarjanja v Slovenskem primorju, medtem ko se mi v drugih predelih Slovenije — bližnjim Avstriji — večkrat nudi takšna priložnost .Prav zato še posebej pozdravljam to prireditev, saj jo lahko ocenjujemo kot odraz želje tukajšnjih likovno zainteresiranih krogov, da bi z mojo domovino gojili tesnejše kulturne stike in da bj se pobliže seznanili z njenimi dosežki na tem območju*. Avstrijski predstavnik je govoril v slovenščini in je bil zato deležen še posebno toplih ovacij, Nato sta govorila še v imenu občinske skupščine Koper Mitja Logar in pred stavnik koprskega muzeja Janez Mikuž. Na razstavi predstavlja svoja dela 12 umetnikov. Tematski krog je zelo širok, saj zajem•; najrazličnejše teme kot vojna in mir, posameznik in družba, civilizacija in narava. Dunajsko šolo fantastičnega realizma odlikujeta vsebinska zavzetost in izvirnost izražanja. Kjerkoli so se doslei predstavili, so bili avstrijski urcetrrki sprejeti pozorno in vzbudili velik vtis * * * Tovarna Tomos v Kopru je finansirala zanimivo potovanje s čolnom iz Ljubljane na Dunaj. Potnika sta znani slovenski novinar Tone Fornezzi (TOF) in televizijski snemalec Rudi Klarič. Potnika bosta potovala s čolnom, kj ga bo poganjal Tomosov motor, naprej po Ljubljanici in Savi do Beograda, od tam na po Donavi na Dunaj. Potovanje bo trajalo mesec dni. novinarja pa bosta seveda svoja doživetja obelodanila v časopisih in na televizijskih ekranih. Od 30. 9. do 3. 10. 1972 Izlet v Rim Tržaška sekcija združenja bivših političnih internirancev ANED organizira štiridnevni avtobusni izlet tod 30. septembra do 3. oktobra) v Rim in Marzabotto. Glavni cilj izleta so Fosse Ardeatint>. v predmestju Rima, kjer bodo izletniki počastili spomin žrtev, ki so jih tam umorili nacisti. V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto, 30. septembra, ob 6. uri s Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Marzabotto ter počastili spomin tamkajšnjih številnih žrtev načističnega terorja in padlih talcev. Fosse Ardeatine bodo obiskali v '-'Ijo dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah. Prijave sprejemajo na potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL — Ul. Pondares 8 — tel. 750-431, od 1. septembra naprej, pa tudi na sedežu združen ia ANED, Ul Crispi 3 Stroški za potovanje (vožnja, prenočišče in hranal so 40.000 lir Ob vpisu je treba plačati na račun 10 000 lir GORIŠKI DNEVNIK PREŽIVLJAMO AVGUSTOVE POČITNIŠKE DNEVE 11. avgusta l»/z Ne podajaj se na pot sredi avgusta, ko je vročina in preveč promp*a' Pridi raje na KMEČKI TABOR na Opčine, kjer se boš v senci in domačem razpoloženju dovolj pozabaval! Otvoritev v soboto, 12. avgusta ob 18. uri. Na kolektivnih poletnih počitnicah je trenutno od 4 do 5 tisoč delavcev Na tritedenskem počitku so delavci tekstilnega, slaščičarskega, lesnega in kovinarskega sektorja * Tudi trgovine imajo spuščene navojnke Vzdigalo mu je zmečkalo nogo Včeraj popoldne, okrog 15. ure, je 48-letni Greste Crevatin iz Milj, Ul. Crevatini 93 delal v ladjedelnici Sv. Marka za podjetje «Tom-masini*. pri katerem je uslužben. Orodjaril je z vzdigalom, ko mu je spodrsnilo in je teko prišel z levo nogo pod težak stroj. Zaradi hudih poškodb se bo na ortopedskem od delku bolnišnice moral zdraviti približno 40 dni. IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA VLOMIL JE V AVTO LE DA BI SPAL... Ko so ga agenti prebudili jih je pričel žaliti Ponod 20. maja letosi 40-letni, oprostitev z utemeljitvijo, da Sola- Milan Solaja iz Beograda ni mogel zatisniti očesa. Zato se je šel sprehajat po mestu, ki se rrju je tisti večer zdelo še posebno lepo. Skoraj pri vsaki vinski «kapelici» je srečaval prijatelje in znance in se z njimi zadržal tja čez polnoč, ko so se mu veke pričele zapirati. Kar ;e bil v bližini železniške postaje, je najprej hotel iti na postajo, da si tam našel primerno ležišče. A kaj, ko so klopi tako trde, on pa tudi ni bil več tako mlad, da bi lahko tvegal revmatizem ali kaj podobnega. No, pa se mu je ponudila priložnost. Ne ravno najidealnejša, vendar za prvo salo še kar zadovoljiva. Vzdolž Silosa je bila parkirana tržaška lancia appia, last 23-letnega Vincenza Palmierija iz Ul. Massari 31. Pogledal je na desno in na levo in ker ni bilo nikogar, ki bi mu lahko preprečil vstop v »hotel*, je s silo odprl vrata avtomobila in zlezel vanj. Še danes ni jasno, če mu je uspela zaspati. Dejstvo je, da .je prav ob tistem času pripeljala mimo avtomobilska izvidnica agentov letečega oddelka kvesture. Podčastnik javne varnosti Tudor, ki je poveljeval izvidnici, je dal'ustaviti avto, kajti v parkirani lanci appii je zagledal sumljivo senco, ki se je — tako se mu je zdelo — hlinila, da spi. Podčastnik se je približal avtu, naglo odprl vrata in povabil Solaja, naj stopi ven. Moškega je policistov poseg sila razburil, saj ga je prebudil prav v trenutku, ko je. . . najintenzivneje sanjal. Zato se je zadrl nanj, naj ga ne moti in ga pričel psovati, ven pa ni hotel priti. Podčastniku Tudorju je šele s pomočjo treh agentov uspelo izvleči iz avtomobila zaspanega Šolajo in ga odpeljati na kvesturo. Pred tržaškim kazenskim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Corsd se je Solaja moral zagovarjati zaradi poskusa tatvine in žalitve javnega funkcionarja. Sodnikom je dejal, da je iskal v avtu le prenočišče in nič drugega. To pa zato, ker je bilo tisti večer vreme precej kislo in se je zbal dežja. Javni tožilec dr. D’Onofrio je predlagal za obtožbo žalitve 9 mesecev, za obtožbo poskusa tatvine pa ja ni zakrivil kaznivega dejanja. U-radni branilec Strudthoff se je potegoval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so delno upoštevali tožilčev predlog, saj so obsodili moškega samo zaradi žalitve javnega funkcionarja na 4 mesece zapora, z utemeljitvijo, da dejanje ni_ kaznivo, pa so ga oprostili obtožbe poskusa tatvine. Namesto piva je bila v steklenici — varekina Včeraj popoldne, okrog 16. ure, je 41-letni Marziano Ruzzai iz Milj, Ul. Raffineria 10 delal na dvorišču svoje hiše. Ker mu je bilo vroče in je bil žejen, je prosil svojega sinčka, 4-letnega Aldovina, naj mu gre v klet po steklenico piva. Mali Al-dovino mu je res prinesel steklenico. Namesto piva pa je bila v njej varekina, ki jo je nekdo po pomoti vlil v steklenico. Ruzzai je v dušku izpil nekaj požirkov z razumljivi posledicami. Na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice, kamor ga je pripeljal sosed, se bo zaradi zaužitja «nedoločene količine varekine* moral zdraviti približno 5 dni. Trije ranjeni v trčenju dveh fiatov 500 Včeraj zgodaj zjutraj, malo po 6. uri, so pripeljali v bolnišnico tri osebe, ki so se nekaj minut prej ponesrečile v prometni nesreči v Ul. D’Alviano. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko se je 18-letni Fulvio Pisani iz Ul. D’Alviano 31/1 pripeljal s svojim fiatom 500 novejše tržaške regi-stracijje do križišča Ul. D’Alviano z Ul. I Svevo in treščil v nasproti prihajajoči fiat 500. Vozila ga je 33-letna Aurelia Bonin por. Babici iz Milj, Ul. delle Nogheire 4, sopotnica pa ji je bila tašča, 59-lctna buigia Massetich por. Babici iz iste ulice. Pisani se bo zaradi odrgnin po desni nogi in levem kolenu moral zdraviti v bolnišnici približno 10 dni, obe ženski pa bosta okrevali doma v nekaj dneh. Mesec avgust je za industrijski sektor čas kolektivnih počitnic. V skladu z delovnimi pogodbami i-majo vse kategorije delavcev po tri tedne kolektivnega poletnega dopusta, ki ga opravijo hkrati, da je mogoče podjetje za ta čas zapreti in proizvodnjo po navadi, povsem ukiniti. Prejšnja leta so imeli delavci po dva tedna kolektivnih počitnic, v programu sindikalnih organizacij pa je podaljšanje na štiri tedne, da bi tudi delavci imeli enako dolge počitnice kot uradniki. Seveda so trije tedni počitnic najmanj, kar predvideva delovna pogodba. V skladu s številom službenih let imajo delavci poleg 18 dni kolektivnih počitnic tudi dodatne proste dneve, ki jih izkoristijo med letom. Po večini imajo več kot dvajset prostih dni. Trenutno je na Goriškem na počitnicah od 4 do 5.000 delavcev tekstilnega, slaščičarskega in lasnega sektorja. Tekstilne tovarne Podgori, Sovodnjah, Zdravščini, oddelek »fiocco* ter tovarne oblačilne industrije, ki zaposlujejo o-koli 3.000 oseb, so zaprte od 7. avgusta dalje, slaščičarska industrija (La Giulia, Delicia, Morgan-), ki zaposluje okoli 700 oseb, ■ začela počitnice 31. julija, ko-v narji Italcantieri v Tržiču gre-i.o na počitnice po skupinah, medlem ko so na kolektivnem dopustu kovinarji San Giorgio, Adanj in Tom iz Gorice. Delavci lesnih o-Jratov so na počitnicah po večini qd 7. avgusta, dalje. Počitniško mrzlico je moč vsak Jan sproti spremljati tudi v mesto. Korzo in druge glavne poti se vedno bolj praznijo, vedno več trgovin je spustilo na vojnice, nanje pa so lastniki prilepili napis, vedno pogosteje v dveh jezikih, da je lokal zaprt do... Politično življenje je povsem zamrlo, občinski in pokrajinski svet se ne sestaja več, stranke so prenesle razpravo o aktualnih vprašanjih na prikladne jši čas, edinole socialdemokrati so prejšnji dan imeli sestanek in se je veliko govorilo o njih v zvezi z domnevnimi disciplinskimi ukrepi, ki jih po izjavah njihovih voditeljev ni bilo. To pa je tudi vse, kar lahko važnega zabeležimo iz sedanjih vedno bolj razbeljenih avgustovih dni. tesne stike med pokrajinskim in deželnim vodstvom, nakazujejo pa tudi možnost srečanja s predsednikom deželnega odbora Alfredom Berzantijem. V sredo zvečer se je na dvorišču gostilne Gahro v Štandrežu zbralo ne samo veliko domačinov ampak tudi mnogo ljudi, ki so prišli iz okoliških vasi. Tu je namreč društvo «0. Župančič* predvajalo partizanski film «V mreži*. Predvajanje spada v teden filma v Štandrežu. Kot že omenjeno je bil včeraj na programu film iz serije «VOS», ki jih je lani predvajala tudi jugoslovanska televizija. Na dvorišču gostilne se je zbralo predvsem precej mladine, in vsi igralci štan-dreške dramske družine, ki so v filmu hoteli videti igralca in svojega režiserja Iztoka Jereba, člana Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. l■lllllllllllll•l■lltllllll mi 111111111111 iiiiliiiiinmiiiiiiiiiiiin mi m n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMHiiiiitiiMiiiiiin 1111111111111111,1111111111111,11111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinim Ob jezeru se nocoj prične športno praznovanje Danes večer se bo ob Doberdob-skem jezeru pričelo petdnevno praznovanje v organizaciji šp»rt-nega združenja «Mladost». Za to priložnost so športniki iz Doberdoba uredili vse potrebno, tako da se bodo gostje in obiskovalci pra znovanja najboljše počutili. Tekmovanje v briškoli postaja med našimi domačini zelo priljubljeno in zato so jim Doberdobci skušali tudi ugoditi. Briškolo bodo namreč zaigrali kar dvakrat, nocoj in v ponedeljek. Za zmagovalce so seveda pripravili lepe dobitke. Za plesno zabavo bo danes poskrbel ansambel «Kraški odmevi*, ki je sestavljen iz samih mladih Doberdobcev. Jutri pa bo igral ansambel «Marchio depositato*. Na sporedu bo tudi tekmovanje v tangu. TEDEN FILMA V ŠTANDREŽU Predvajanje filmov dopolnjujejo z drugimi točkai.ii Danes je na sporedu recital «Naša Brda» ZAHTEVE SO USKLAOIU NA SESTANKIH DELAVCEV Kovinarji sestavili paket predlogov za obnovo vsedržavne delovne pogodbe Poleg mezdnih itn normativnih izboljšav hočejo tudi družbene reforme Izenačenje med delavci in uradniki, 40- urni teden v petih dneh, zaposlitev, olajšave za dijake ter brez plačni prevozi za delavce Čeprav so delavci na počitnicah, , ljalo tudi za naprej. Fiksni prejem pa sindikaine centrale ne miru- j ki naj bi se izplačevali, vsak me Sestanek PSDI med Lodattijem in Lonzo Pokrajinsko tajništvo goriške federacije PSDI, ki ga sestavljata pokrajinski tajnik ing. Egone Lodat-ti ter raig. Agostino Candussi, se je včeraj sestalo z deželnim tajnikom stranke prof. Lueiom Lonzo, da bi se pogovorili o gospodarskem razvoju Posočja, ki je v tesni povezavi z deželnim tovrstnim vprašanjem. Na sestanku so se dogovorili za jejo. Pri tem ne mislimo toliko na osrednja vodstva, ki so se združila v federacijo, ampak na pokrajinska vodstva, kd morajo pripraviti materiale za obnovo delovnih pogodb, ki zapadejo v prihodnji jeseni. Tako ie vsa v vrenju kategorija kovinarjev, ki je med najbolj aktivnimi in tudi najbolj daleč v snovanju enotne sindikalne organizacije. Kovinarji, ki jim letos zapade delovna pogodba, so že izdelali svoj paket zahtev, ki so sad sestankov, pogovorov in preučevanj na delavskih skupščinah. Vsebino tega paketa so ravno te dni uradno objavili. To nalogo so opravila pokrajinska tajništva treh sindikalnih strok FIOM. FILM in UILM Pomembna novost tega dokumenta je v tem. da vsebuje poleg mezdnih in normativnih določil tudi zahteve po družjbenih reformah. Če sedaj pogledamo nekoliko pobliže mezdni in normativni del, bomo ugotovili, da v svojem programu kovinal-ji zahtevajo enotno obravnavanje delavcev in uradnikov. ki naj bi jih vključili v pet kategorij: zahtevajo spremembo strukture sedanjih prejemkov ter možnost prehajanja iz kategorije v kategorijo na podlagi strokovnih sposobnosti. Za delavce pa še posebej zahtevajo. d)a jim s primer nirni pobudami omogočijo strokovno spopolnjevanje. Kar zadeva gmotne prejemke pa kovinarji v svojem dokumentu zahtevajo zvišanje minimalnega zagotovljenega prejemka za vse delavce ter jamstvo, da bo to obve- sec. Ena izmed poglavitnih zahtev v novi delovni pogodbi nai bi bil 40-urni teden, ki bi ga delavci o-pravili v petih dneh. Vzporedno z uvajanjem kratkega tedna naj se s pogodbo določi, izredno delo. da bi omogočili delavcem večjo storilnost in zagotovili nova delovna mesta. Normativni del osnutka delovne pogodbe predvideva izenačenje dolžine kolektivnih počitnic z uradniki; izenačenje z uradniki zahtevajo tudi glede premestitev in dozo revan.ja starostne dobe. Posebno poglavje obravnava delovno mesto z zdravstvenega stališča. Uvedli naj bi osebno knjižico za vsakega delavca, v katero bi vpisovali opis delavčevega »iravstvenega stanja, tveganost njegovega delovnega mesta in podobno, v obrate pa naj namestijo aparature, ki bodo zabeležile, kakšne razmere vladajo v njih. Kovinarji zahteva in prepoved dražb, če gre za tipizirano delo ali za vzdrževanje medtem ko bi morali delavce , podjetij kj so prevzela dela na dražbi, postopo ma vključiti, v stalež kovinarskega podjetja. Paket zahtev kovinarjev za obnovo vsedržavne delovne pogodbe vsebuje, in to je menda prvič, tudi zahtevo po družbenih reformah. Zahtevajo zvišanje zaposlenosti zaustavitev draginje, revalvacijo pokojnin. Otroci delavcev ki študirajo, naj ne plačujejo taks, ne kupujejo knjig in se vozijo brezplačno, med tem ko bi morali na temelju deželnega zakona Furlanije - Julijske krajine odpreti otroške jasli in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milil iii iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii um ii ii m mn! m a m m milni mi mn ii iiili,iilliiiiiiili,iiliiiai,iiiliii„illiil||ilil||||||a||il|||||ml||ai|||||||i|^|i|||l VČERAJ POPOLDNE V TRŽIČU Upokojenec iz ljubosumnosti ubil dvajset let mlajšo ženo Prepričan, da ga vara, je ženi dvakrat zasadil kuhinjski nož v prša • Poročena sta bila komaj poldrugo leto TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA V*S vabi, na obisku v Sloveniji obiščete tudi laše moderne blagovnice * samoizbiro blaga široke potrošnje - v LJUBLJANI: - VELEBLAGOVNICA PRI POSTI, Tomšičeva 2 - KONFEKCIJA ELITA, Čopova 7 - BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, W olfova 1 ,n BLAGOVNICE V KOČEVJU, ŠKOFJI LOKI ter v VELENJU. V vseh blagovnicah Je na voljo menjalnica za tujo valute. Pri nakupu > konvertibilnimi valutami dobravamo 10% popusta. Da bi kdo umoril zaradi ljubosumnosti se večkrat slišj vendar je tak dogodek za naše kraje precej nenavadna stvar. Zgodilo se je včeraj popoldne nekaj po 16. uri. Upokojenec, 72-letni Gaetano Della ValLe, je z nožem ubil svojo 52-letno ženo Michelino Giordano. Z veliko rano na prsih, iz katere je tekla kri, je opotekajoča se Michelina potrkala na vrata sosede, 61-letne Marie Sussi por. Nisi. Ta je vrata odprla, posedla ranjenko na stol in takoj poklicala rešilni avto. Della Valle P3 ni bil še sit krvi in je potihoma spet prišel v stanovanje sosede ter zasadil v prsi svoje žene drug nož z belim ročajem. Pri tem je kričal nerazumljive liese-de in med drugim: »Dvakrat me je prevarala, šla je z drugim moškim! Umreti mora!* Drugi ubod-1 jaj je bil za ženo usoden, tako da je, še preden je prišla pomoč, umrla. Kot si do sedaj preiskovalci razlagajo, je mož s kuhinjskim nožem najprej zabodel ženo v svojem stanovanju v Ul. Carducci štev. 1, vendar rana ni bila globoka. Žena je zbrala vse svoje moči in skušala zbežati, kar ji je tudi uspelo. V hiši sosede so jo posedli na stol na hodniku, vendar jo je 4 minute kasneje mož našel ter ji zadal smrtni udarec. Della Valle in Michelina Giordano sta se poročila januarja lani. Oba sta bila vdovca. On je bil upokojenec im je prej služboval kot brigadir pri finančnih stražnikih. Doma je iz Caserte. Njegova žena, upokojenka, bi kmalu, 16. avgusta, praznovala svoj 52. rojstni dan; tudi ona je bila doma iz iužn« Italije, i2 Valle della Lu cania pri Salernu. Truplo Micheline Giordano, še z nožem v prsih, so odpeljali v mrtvašnico tržiškega pokopališča. Na kraj zločina je prišel tudi pretor Flori Inazzer, ki je odredil sodno obdukcijo. Morilca so agenti aretirali in ga odpeljali v goriške zapore, kjer bo čakal na sodno obravnavo. mesti uradnika. Interesenti morajo oddati prošnje najkasneje do 4. septembra. Vsa podrobnejša pojasnila daje tajništvo trgovinske zbornice v Ulici Orispi. • Pokojnine INPS za ta mesec bodo na poštnem uradu v Pevmi izplačevali jutri, v soboto, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. avgusta. Se pred tem je predsednik društva Danilo Nanut prikazal in komentiral prisotnim lansko in predlansko avtomobilsko ocenjevalno vožnjo. Posebno je poudaril značilnosti raznih slovenskih vasi, skozi katere je potekala avtotekma in se pri tem zlasti ustavil pri spomenikih padlim, ki so postavljeni v naših vaseh. Ob zaključku se je med prisotnimi opazilo splošno odobravanje, kar je jamstvo, da bodo predvajanja naslednjih dni prav gotovo dobro obiskovana in s tem bo društvo »O. Župančič* prejelo tudi priznanje za svojo hvalevredno pobudo. Včeraj so vrteli komični film »Nočni koncert*, danes je na sporedu recital »Nr.ša Brda* in predvajanje filmov «Daytona 3» in »Safari*. Poučni izlet obrtnikov-kamnarjev Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA priredi ob priliki mednarodne razstave marmorja in in-dustrriskih strojev, ki bo od 9. do 17. septembra, izlet v Valpolicello, za tiste obtmike, ki se bavijo z obdelavo marmorja. Na poučni izlet bodo odpotovali v soboto, 16. septembra in se bodo istega dne vrnili tudi nazaj. EISA bo udeležencem izleta priskočila na pomoč, tako da bo sama delno krila stroške potovanja. Za vsa ostala pojasnila se obrtniki lahko obrnejo na sedež ustanove, v Vidmu. Viale Venezia 100, Prispevki vrtce. Prevoz delavcev na delo mora postati brezplačen, to storitev pa naj zaupajo konzorciju med ob-činanrri tržiškega območja. Ker po izračunih sindikatov primanjkuje v naši pokrajini okoli 2.000 delavskih stanovanj, naj bi hiše gradili na podlagi lanskega zakona Končno je v osnutku zahtev tudi ustanovitev krajevne zdravstvene enote, kot jo predvideva zakon o preventivni delovni medicini. ...............imuni.. NA POBUDO GORIŠKE OBČINE Ob obletnici smrti Oskarja Viž.n-tina, darujeta Vilma in Miran Vižintin 10.000 lir za prosvetni dom v Sovodnjah. Pripravili bodo brošuro o septembrskih prireditvah Folklora, zborovsko tekmovanje «Seghizzi» in srednjeevropsko srečanje so stebri prireditev v septembru Goriški župan De Simone je pred kratkim sklical posebno sejo, katere so se udeležili odbornik Moi-se, predstavnika »Seghizzi* Antiči in Petroni, pokrajinski odbornik Corbatto, ravnatelj državne knjižnice dr. Manzini, odbornik Ciuffa-rin kot predstavnik odbora za mdtteleuropska srečanja, dr. Pellis za goriško Pvo Loco ter Del Ben in Spangher za goriško turistično ustanovo. Na sestanku so razpravljala brošuri, ki jo bo občina v kratkem izdala in v kateri bodo navedene in obrazložene vse kul turne, folklorne in druge karakteristične manifestacije na Goriškem v septembru. De Simone je nalašč povabil predsatvnike kulturnih, turističnih in drugih ustanov, da bi se medsebojno sporazumeli in določili datume raznih manifestacij, tako da bi se ena z drugo ne križale. Folklora zborovsko tekmovanje «Se-ghizzi* in mitteleuropsko srečanje posvečeno gledališču, bodo trije glavni stebri vseh septembrskih manifestacij. Zaradi tega se predvideva, da bo v Gorico prišlo veliko obiskovalcev iz bližnjih pokrajin in tudi iz drugih držav in se skuša naredita vse, da bi ti obiskovalci odnesli iz Gorice najlepši vtis. Vesti iz Doberdoba V predsobi zdravniške ambulante v Doberdobu bodo jutri, 12. avgu sta pobirali davke. Interesenti se labko zglasijo na tem uradu od 8. ure do 11.30. • Trgovinska zbornica v Gorici je razpisala natečaj z izpiti za dve gusta. Starši iz doberdobske občine, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■miiiiii milili m Himni ■„„„ Goriška avgustovska turistična privlačnost. Predaja štafetne palice, tako bi lahko imenovali srečanje med Ni-nijem in Maligojem, ki ga drugače kličejo tudi «Rosso», v sredo zvečer na pevmskem mostu. Nini se je s svojimi 40 leti poslovil od skakalnega športa (vsako leto, že kakšnih sedem let, skače s pevmskega mosta ter je s skokom z višine 33 metrov v Devinu svojevrsten goriški rekorder), njegov naslednik pa utegne biti 22-letni Maligoj iz Ascolijeve ulice, ki je z dvema skokoma pokazal, da je po slogu skorajda nenadkriljiv. Njuno srečanje na mostu po skoku so posneli na film (na levi), «Rosso» pa je po prvem sko- ku opravil še drugega (desno). Pripravljen je bil še na tretjega, vendar vse kaže, da je policija priporočila, naj neha kar je bilo teatra (in sicer na velikem odru) za tokrat že kar dovolj. (Na lavi sliki Nini Orzan, ki objema Giu-seppa Maligoja, na desni sliki pa Maligojev skok). imajo otroke v koloniji v Ovaru, jih bodo lahko v nedeljo, 13. avgusta obiskali. Iz Trsta bo namreč odpotoval avtobus. Avtobus se bo ustavil v Jamljaih, pred gostilno Soban približno ob 7.10, v Gorico bo pa prispel ob 7.30. Izleti DRUŽINSKI IZLET z avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v nedeljo. 27. avgusta. Ogledali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore. Gozd Martuljk, Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler je še kaj prostora v avtobusu. Kino Gorica VERDI: 17.00-22.00 «Made in Italy». A. Sordi e N. Manfredi. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO: ob 17.00-22.00: »Shaft, il de-tectiv*. R. Reundtree in M. Gm»; film je v barvah. MODERNISS1MO: ob 17.15-22.00 «Veo-ditore di morte*. G. Garko in K. Kinski; kinemaskopski film v barvah. CENTRALE: ob 17.00-21.30 cLe plato, lere*. C. Cardinale in B. Bardot. Barvni film. r VITTORIA: ob 17.30-22.00 da so igralci koncentrira- valrVsem V °^r'anabi, kjer je zelo hi.* Ta vaiu^ ne hhoremo soditi jugoslo-,tanmer: Kapičič je bi' ' v Polčasu gotovo najboljši mcž ^“i postavi. V drugem polčasu tla lf6.01 hotel poskusiti Šolmana itrtlu, ki pa se je tudi dobro ltty M- Menjaval sem dvojico be- ,mi Tvrdič - Plečaš in Čermak ^‘•teiovič v predvidevanju na mož 1^ jtesprotnike, ki jih bomo imeli Igrali smo tudi brez cen Izidi tekem 1. dan: Jugoslavija — Švedska 98:58 Gillette — Spltigen Brau 107:88 2. dan: Jugoslavija — Spliigen Brau 97:65 Gillette — Italsider 106:66 3. dan: Jugoslavija — Gillette 76:72 Spltigen Brau — Italsider 81:68 Končna lestvica: 1. Jugoslavija, 2. Gillette, 3. Spltt. gen Brau Gorica, 4. Italsider. b. 1. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca z Žeravico in Novoselom, pred tekmo z ameriškim Gillettom SPET PREGLAVICE Z AMERIŠKIM ASOM? Za kulisami organizacije turnirja za pokal «Grinta» mi/, OLIMPIJSKE IGRE , . munchen/2 ŠE 15 DNI teizem miinchenskem listu so telsv drugimi tudi sledeči ' ^Olimpijski tekmovalec išče To ZUnaj olimpijskega naselja.* tev j. Presenetil o nemških izveden-tesL. 80 potrdili, da je med atleti 4i SJ hegodovanja predvsem žara it) < r°ge razdelitve med moškima ^hskami. • • • %fgj_ treningom ameriške Help.e . reprezentance v Oslu so »lejj hudo nesrečo: eden iz-metalcev kopja je aTnet bi zadel v trebuh ne 'teej ■ Tnačepa uslužbenca, ki je °e at}Cer nalogo, da odstrani dru-Ifa z nevarnega dela igri- * * • ^ op*13 olimpijska zveza in nem-tei^jjJtehizatorji so prišli do spo-%e g'ede nastopa rodezijske tod '-.“tednja bo morala tekmovati tepre!rriljem in zastavo angleške s nce' S to rešitvijo je so-tedi Brundage, predsednik CIO in glavni zaveznik rodezijske ga moštva. * * # Miinchenska policija ie v 24 urah izpraznila vse trgovine, ki so ime le v prodaji kak pornografski material. To akcijo so označili z ge slom «vse čisto za olimpijske igro/ * * • Allanu Jayu ne bo uspel svojevrsten rekord: šesti nastop na limpdadi. Angleški sabljač je bil namreč prepričan, da bo šel Miinchen prav zaradi svoje večkratne prisotnosti v britanski re prezentand. Toda angleški olimpijski komite ie odločil drugače slavni sabljač bo moral ostati ma. • • • Willy Daume, predsednik prire-diteljskega odbora za olimpijske i-gre v Miinchnu je izjavil, da bodo odpravili vse pomanjkljivosti na športnih napravah do 26. avgusta, ko bo uradna otvoritev olimpijskih iger. i fftf H Jv FAVORITI NA 01 POD MIKROSKOPOM Faina Melnik že letos preko 70 metrov? Četudi bi ji ta podvig v Miinchnu ne uspel, je za njene nasprotnice zelo malo upanja Sicer umirjeni sovjetski novinarji i formo prav med olimpijskimi igra so pred letošnjo sezono zapisali, mi. Svetovno rekorderko imajo na da bo Faina Melnik kot prva žen- vadno avtomatično za prvo favori-ska pognala disk preko 70 metrov, tinjo, osebno pa mislim, da je zrna »Verjetno se bo to zgodilo v Mttn- go na olimpijskih igrah bolj od-chnu!» je še dodal nekdo. la ob trenutnega razpoloženja in «Zelo bi bila seveda zadovoljna, ko nimam zato neomejene gotovosti. Če bi uresničila ta predvidevanja*, je I bom dosegla tudi zmago bom sr-č vest komentirala sama Faina. »Le- na in v športu dosegla vse tisto, ta 1970 sem res napredovala za 8 o čemer sem sanjala.* metrov, lani pa že samo za tri. Toliko o sebi Faina Melnik, sve-Letos bo morda šlo le za centi-1 {ovna rekorderka v metu diska in metre. Čim boljši je rekord, tem te- najbolj simpatična predstavnica si-že ga je popraviti. Moj prvi cilj j cer resne sovjetske ženske vrste, je za sedaj met nad 65 metrov. Ne Melnikova je doma iz jerevana, upam si pa reci, da_mi bo to u*1 spelo v Miinchnu. Košarkarski turnir za pokal «Grinta» se je bolj ali manj srečno končal, in tudi občinstvo je bilo bolj ali manj zadovoljno. To pa ne moremo reči za gostujoče moštvo, ki je v največji meri prispevalo, da nismo bili deležni pravcate polomije. Mislimo seveda na olimpijsko reprezentanco Jugoslavije, ki se je vrnila v domovino z dokaj mešanimi občutki, da ne uporabimo drugega izraza. Pa preidimo k dejstvom. Predsednik Košarkarske zveze Jugoslavije šaper je ob koncu tekme med moštvoma «Gillette» in peterko Jugoslavije izjavil vodnarjem: «Storil bom vse. kar je v moji moči, da bo McGregor-ju in njegovim ekipam onemogočen kakršenkoli nastop v Jugoslaviji! » Izjava seveda nima nobene zveze s tekmo, ki se je tedaj odvijala na igrišču stadiona «Gre-zar». Vzroke za tako ostro obsodbo je treba iskati v pogojih, ki jih je hotel McGregor vsiliti jugoslovanskim košarkarjem ob njihovem gostovanju v Trstu. Povedati je treba, da je tržaška federacija F1P, ki je turnir organizirala, prepustila dogovore in podpise pogodb McGregorju, ki je tako postal generalni «.ma-nager* turnirja za pokal «Grin-ta» baje tudi s podporo «Gillette». In prav z imenom McGregor se začenjajo vse zakulisne spletke, ki so postavile v slabo luč. ne toliko McGregorja/ za katerega sedaj vsi pravijo,,.ds, ga «dobro poznajo» temveč, dejanske organizatorje turnirja. Dejstva so naslednja: Najprej je bilo rečeno, da bodo na turnirju igrale Italija, Kanada, Jugoslavija in Gillette. Potem je odpadla Italija, potem še Kanada, nato je vskočila švedska in ko se je še ta pobrala, so na hitrico poklicali moštvo ki nastopa v italijanski C ligi! Vprašamo se, kdo je temu kriv? Tik pred začetkom moškega dela turnirja v Trstu, je McGregor prišel k predsedniku jugo-slomnske federacije Šaperju in mu pomolil v podpis izjavo, s katero se Jugoslavija odpoveduje sodelovanju na turnirju v Trstu, »češ da je igrišče spolzko» in se na njem ne da igrati. Ju goslovcinski predstavnik je podpis odklonil. Vprašamo se: zakaj je McGregor hotel preprečiti sodelovanje Jugoslavije na turnirju? In naprej: Predsednik Šaper pripoveduje: rNajprej so nas hoteli namestiti v hotelu lil. kategorije. Ko smo odklonili, so nam obljubili hotel II. kategorije in sobe s prho. Ko smo prišli v Trst, smo dobili 4 sobe s prho, 4 pa brez! Vsak kulturen človek si na potovanju želi vode. Toliko bolj športniki in zakaj, je menda vsakomur razumljivo! Potem so nam hoteli vsiliti bone za hrano! — je nadaljeval predsednik — ki ni mogel skriti svojega nezadovoljstva. Prinesli so nam jih in na njih je pisalo da lahko kosimo ali večerjamo v vrednosti bona, to je za 1.700 lir, v kar je vključena tudi pijača! Morda bo tako kosilo zadostno za turista, ki potuje skozi Trst, nikakor pa ne za 2 metra visokega športnika! Mi smo seveda te bone odklonili in dejali, da bodo fantje pojedli toliko, da bodo siti!* Predsednik jugoslovanske federacije je navedel še več takih podrobnosti in zaključil tako: «Skozi ves čas našega bivanja v Trstu se je kot mračna senca vleklo ime McGregorja. če bi ne bila v ozadju tržaška federacija, bi se že davno pobrali iz Trsta!* Novinarje je seveda zanimalo če je tej «gostoljubnosti» botrovala tudi tržaška federacija F 1P. Predsednik Šaper je odgovoril ,da vladajo med jugoslovansko in italijansko federacijo najboljši odnosi, ki jih tudi «pri-mer McGregor» ne bo skalil. Zgodilo se je pač, da je dobil podrobno organizacijo turnirja v roke človek ki gleda na vse, le na šport ne! Tako predsednik jugoslovanske košarkarske zveze Toda nam se le vsiljujejo nekatera vprašanja, na katera bi radi dobili odgovor: Kakšna ja npr. stališče tržaške federacije da. McGregprja? Mi., ni tudi tržaška federacija kriva, ko je poverila McGregorju organizacijo turnirja, čeprav so VEDELI, kdo in kakšen je McGregor? In končno, kaj pravi k temu firma «Gillette*? Če je res, da je dala podporo turnirju, ali je že tako na psu, da mora gledati, če športnik po ie kosilo za 1.700 ali pa za 2.000 lir?! Naj bo kakorkoli, jugoslovansko olimpijsko ekipo najbrže ne bo nihče več prepričal, da je Trst gostoljubno mesto. Mita o tržaški gostoljubnosti ni več. Toda ne po krivdi Tržačanov, temveč po zaslugi ameriškega dgna-ca» McGregorja! obrambo. Primer dopinga pred 20 leti? Fischer znova polemičen: zdaj so gledalci prehrupni Kljub grožnjam, (la se znova ne bo predstavil, pa je Američan le začel 13. partijo s Spasskim REYKJAVIK, 10. — Šahista tokrat nista imela niti en dan počitka. Potem ko je namreč Fischer že pred začetkom dvoboja zahteval, da mu dovolijo praznovati židovski «sabath», je spored proti koncu tedna zelo gost: ena partija v torek, druga pa že v četrtek. Spasski in Fischer sta se tako danes znova srečala, čeprav še niso utihnile vse debate o včerajšnji tekmi, v kateri sta oba zaigrala s presenetljivo naglico in kljub obojestranskemu poizkusu forsiranja prišla do tiste razdelitve točk, ki si jo je vsakdo pričakoval. Fischer je torej znova zamudil sestanek z zmago, to pa mu je očitno vrnilo nagnjenje k polemikam. Tako je po daljšem zatišju znova stopil k sodniku in postavil nove zahteve. Njegova tarča so tokrat gledalci, ki so prehrupni in motijo njegovo premišljanje. Sicer se s tem strinjajo tudi ostali izvedenci in sam sodnik Schmidt, ki je sicer zelo miren človek, je bil precej razburjen zaradi dela in preglavic, ki so mu jih povzročali predvsem mlajši gledalci. Na vsak način pa je Fischerjeva zahteva, da odstranijo pryih sedem vrst sedežev, naletela na hud od]x>r s strani organizatorjev, ki so odgovorili, da so zaradi muh ameriškega šahista izgubili že preveč denarja in so bili tokrat složni v odločitvi, da mu odrečejo nadaljnje usluge. Čeprav je Fischer v začetku grozil, da se ob istem številu sedežev sploh ne predstavi pri 13. partiji, pa je danes popoldne vseeno prišel, seveda s tradicionalno zamudo 6 minut. takoj vidi po črnih laseh in bolj «južnjaških* potezah. Visoka je 172 cm, težka pa 80 kg. Je nedvomno krepke postave, ne spada pa v kategorijo «pancerjev*. Odlikuje se z izredno brzino pri izmetu. Letošnja tekmovanja so dokazala, da je bila rekorderka pri svojih izjavah nekoliko preskromna Rekord 64.88 iz konca lanske sezone (predolimpijske tekme v Miinchnu) je letos popravila že tri krat do 65.42, 64.48 in končno do 66.76. Pred tem je enkrat dosegla tudi 64.64. Navadno na velikih tekmah nikoli ne zataji in pri sotnost nevarnih metalk jo še vzpodbudi do rekordnih dosežkov. Spasski je partijo začel s kralje I Pri vsem tem je Sovjetina letos vim kmetom, katerega je premak- vendarle dobila nevarno nasprot-nil za dve polji, Fischer pa je kot nico m proti njej doživelatudi en odgovor tokrat izbral Aljehinovo | ^ ne^aj ur ^ morda tudi brez svetovnega rekorda. V Izmirju (Turčija) je namreč isti dan Romunka Argentina Meniš dosegla 66.58 in za dobra dva me tra popravila osebni rekord 64.24 iz začetka sezone. Romunka je o-pravila nekaj manj napornih tek movanj in njena zanesljivost ni točno preverjena. Ima komaj 22 let, že lani pa se je uvrstila na četrto mesto na evropskem prvenstvu v Helsinkih. Romunske metalke so po tradiciji zelo nevarne odločilnih trenutkih. Vsekakor je premoč Melnikove in Menisove izrazita. Vzhodne Nemke, so vsaj na podlagi do sedaj znanih rezultatov, odločno v zaključnem delu parabole, bivša svetovna rekorderka Liesel Wester-mann iz Zah. Nemčije je sicer dokaj stalna okoli 62 metrov, dlje pa ne more, bolj psihološko nevarnost pa predstavlja Romunka Lia Manoliu, ki je že v Mehiki zmagala presenetljivo kot prava veteranka. Sovjeti razpolagajo še z Danilovo in Maravjevo, ki pa sta nekoliko zaostali. Navajamo rezultate zadnjih olimpijskih iger in evropskega prvenstva 1971: 1968 1. Manoliu (Romunija) 58.28 2. VVestermann (Zah. Nemčija) 57.76 3. Kleiber (Madžarska) 54.90 1971 1. Melnik (SZ) 64.22 (svetovni rekord) 2. Westermann (Zah. Nemčija) 61.68 3. Maravjeva (SZ) 59.48 4. Meniš (Romunija) 59.04 Z izjemo Melnikove v Helsinkih so rezultati odločno slabši od »preč j a dobe v katerih so bili loseženi. Ta pojav je značilen za koraj vse metalce, ki potrebuje-o za vrhunske rezultate mimo o-i olje. Zanesljivost Melnikove na važnih nastopih je zato lahko odločilen element v njeno korist. KB Kot mnogi nogometaši, ki so se I v Italiji prerili do precejšnje blaginje, nato pa polagoma propadli, je tudi bivši nogometaš Sampdoriel in nato trener Lazia Carlos Loren-1 zo, ob povratku v Argentino poskrbel za škandal. Južnoameriški re-| viji »Goles* je namreč izjavil, da| se je v letih od 1949 do 1952 večkrat posluževal raznovrstnih in šte-1 vilnih poživil s katerimi je lahko I dosegel vrhunske uspehe. V vrstah nogometnega kluba iz Genove je seveda zavrelo. Takratni trener in njegovi sodelavci so takoj zanikali vse, kar je Lorenzo izjavil, današ-1 nji tajnik kluba pa je omenil možnost, da bo Sampdoria svojega nek-1 danjega igralca celo tožila. -iO*J i\X4*i Včeraj se je V' Gradežu nadaljeval mednarodni teniški turnir, ha katerem tekmuje nad 80 igralcev iz dvaindvajsetih držav. V drugem kolu sta Italijana Mulligan in Di Matteo z lahkoto premagala Brazilca Tavaresa, oz. Avstralca Per-I kinsa. Tretji italijanski predstavniki Castigliano pa je odpravil Avstralca Balla z 2:1. Danes atletski miting v Viareggiu Danes zvečer bo v Viareggiu še en mednarodni atletski miting, na katerem se bodo srečali številni atleti, ki na olimpijskih igrah računajo s kolajno. Italijanska reprezentanca bo na primer skoraj popolna. Manjkala bosta le Gentile in morda Fiasconaro, ki ima še vedno nekaj težav z nogo. V dvomu je tudi nastop Diondsija. Kljub temu pa bo prireditev gotovo zanimiva, saj so med drugimi najavljeni tudi Hairt, Silvester, Quarrie in Seagren. Miting bodo prenašali po televiziji po 22.30. Sovjetinja Faina Melnik, glavni favorit v metu diska, ima vse možnosti, da postane prva ženska, ki s tem orodjem preseže 70 metrov uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiHiiniiiiiiiuiiuuniiinaiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiuiuuiiiiniiiiM NA TISKOVNI KONFERENCI V RIMU Objavljen spored TV za olimpijske igre Vsak dan bo najmanj 10 ur programa Ameriška ekipa Gillette: marsikdo trdi, da bi i boljšim tehničnim vodstvom lahko resno ogrožala zmago Jugoslavije RIM. 10. — Odgovorni urednik j novinarskih oddaj po RAI TV, Nino Greco, je danes na posebni tiskovni konferenci seznanil novi narje s sporedom, ki si ga ie italijanska televizija zagotovila iz Miin-chna v času olimpijskih iger Ker je ta spored skupen za vse države in bo torej obsegal pregled vseh panog, ne glede na nastopajoče, bo | RAI naknadno pripravila še poseb-, ne oddaje, ki bodo spored dopolnje-I vale, tako da bi ugodili zanimanju italijanskega občinstva. Za ta posebni spored pridejo torej v poštev panoge, v katerih bodo imeli ita | lijansld atleti več možnosti za uspeh. Program bo na vsak način kril dobrih deset ur televizijskega spo ' reda. V popoldanskih urah se bo odvijal po prvem kanalu (približno od 14. ure do 20. ure) zvečer pa se bo po 21.20 preselil na drugi kanal. ki bo torej od 26. avgusta izključno v funkciji olimpijskih i-ger. V soboto, 26. avgusta bo na vsak način samo tri ure sporeda, med katerimi bomo lahko sledili celi otvoritveni svečanosti. Že v naslednjem dnevu bo ob 14. uri kratek pregled prvih kvalifikacijskih tekem v košarki, in italijanska televizija se trudi, da bi poskrbela za neposreden prenos tekme Itali ja -Jugoslavija, ki bi morala biti za obe ekipi odločilna celo za kolajno. Celoten spored bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili drugič. , Mladostni dnevnik ^SIMONA RUTARJA Jalto ždv korzo. Udeležilo se je vediiko ljudi, šeme so te . Ve&del brez okusa in torej neumno opravljene, dastravno v sedanjem času ne manjka smešnih podob in člove-tew,slab°stih, ktere bd se lahko za predmet ostre satire po-^ ku ^»jPmijka se oseb, ktere se na različne načine smešijo, 16 bi se lahko persifliratd dale. Mardj. ' tlbungsmarsch čez Zavije od Reke [Glinščice]. \- Oberlt. fOberleitenantl kteri je bil uže celi teden ne siten in hud, izpodi me od preskušaj e za desetništvo ^■tejhnega nasmeha, mej tem, ko me je prašal. ^fUi ^ljemo telegram goriškim dijakom za njih besedo: 390) vi ^ bratje, mlade moča za slovanstvo svobodno. Uma lte meč, jeklom podpremo vas mi! ^ (Resman) iR' Mebungsmarsch v Bazovico. tftri ’ Bil Lavrič v Trstu: Vedno «starl fant«, vedno vesel hUadtno. • Sveti Jožef — Zvedel sem, da me naša instrukoijons-fte 7ia39D nie icaj rada ne vidita, ker sem Slovenec. In Lr^alo je vse da me nekoliko prezirata. Od Potta me je "C^lj osupnilo, ker ga spoštujem za poštenega (koikor je ^ bn11 moS°če) moža in pravega vojaka. Vendar me je tu-i« hatuže večkrat z Rusi podražil, kako pojdemo nad-nje in schmutru se ne čudimo toliko, ker je otrodj ra,Vn° ima tudi on po drugi strani veliko dobrih lastno- stij). Rekel mi je tudi uže, da bi bilo bolje, ko bi bral znanstvene (se ve, da nemške) časopise, nego pa take, «welche eine Natdon gegen die andere aufhetzen» 392) in naj bi bil denar, kd ga dajem za take liste raje za bali [=plesi obrnil. Kako skrbi po očetovski za me! 23. Streljali smo v bosco famedo393) (dasiravno je bila nedelja). Zadel sem 30 enojk na 300 korakov. 25. Praznik, 394) a mi smo imeli šolo, kakor po navadi. Po poludne dobim listič od svetogorskega strijca. Res, nesem se nadejal tacega. Mislil sem, da bode vsaj nekaj ostrih besed v njem, a bilo nij niti ene. 27. Bližali so se prvi avancementi 395) v oddelku prostovoljcev. Bil sem v čudnem položaji. Dvom, strah, upanje, to se je vrstilo v meni. Skušal sem svoj egoizem se zdravo pa-metijo prepričati, da ne bodem avansiral, a vendar nij šlo, ker po drugej strani mi nij vest ničesa očitala, nego sem bdi gotov, da sem vse storil, kar je bila moja dolžnost, in če sem morda v praktiki manj «flink», 396) pokazal sem pa v šoli, da znam vsaj toliko, kot kak drugi, ki bode avansiral. Nesem si mogel misliti, kako bi me mogli prezreti. In vendar je bilo tako kajti 29. [marca! imeli smo majhno praktično preskušnjo pred oberstlajtenamtom 397) in po poludne so a-vansdrali: Miklaučič, F6rg, Zemitz, Milella, Schvredger in Ro-senberg. Samo prvi je popolnoma zaslužil svojo saržo. Lajte-nant398) ml je rekel, da sem bil tudi jaz med tistimi, ki so bili priporočeni, a da sem bdi izbrisan iz nekterih uzrokov. — Drugi dan me je prašal, ali vem, zakaj nesem avansiral. Rekel sem, da ne. «Ne?» se je čudil. Potem ml je omenil, da sem se pred oberltom [oberlaitenantoml smijal, potem da moja prva autobiografija je bila slaba. 399) Pravi uzrok pa je, ker sem se jim zdel premalo važen, in ker so mislili, da uže lahko še nekoliko časa počakam, kajti veliko jih neso hoteli avansirati za prvikrat. April. 5. Nenadoma naredi oberstlajtenant vse prostovoljce, ki še neso bili avansirali za «gelreite». 400> Nenavadno, čudno zdelo se mi je eno zvezdo nositi in sram me je bilo, a moral sem jo. Anton Primožič 401) je bil v Trstu. 6. Bil je krst Ernesta, Eugenija, Petra Rutterja. Izvrstno kosilo in pokosalndk, a kljubu petim navzočim gospodičinam se nesem nič kaj zabavljal. 8. Obišče me Grgolet. 402) Bil sem ves popoludne ž njim. Zvečer sem ga spremil na železnico. 10. Začeli so naši velikonočni prazniki. Glowaoki se je preselil v Exgemdarmerie Kaserm. Veseli me jako, da sva zdaj tako blizu vkup. 13. Sel sem v Dutovlje k svojemu sošolcu Stoku. Dutovlje so prijazna vas z ostankom prestare trdnjave skoro v sredi Krasa. Kraj in okolica sta lepa, morda naj lepša na goriškem Krasu. Na ta kraj se pač ne morejo nanašati popisovanja, ktera beremo po navadi o pustem, skalnatem Krasu. Se ve, da so tako pisali le oni tujci, ki so Kras videli le iz železnice, ki teče po naj pustejše j strani. Dutovljci napredujejo v vsakem obziru, v narodno političnem in narodno - gospodarskem. Med drugim imajo tudi lep sadni vrt. Le šola je zdaj malo nazaj. Za ta napredek pa gre skoro edina zahvala vrle mu g. županu Andreju Stoku, očetu mojega sošolca. Pri njem smo mi dijaki prvi sprožili misel, naj se tudi v Dutovljah pobira o priložnostih «sold za šolo». 14. Obhodil sem bližnje kraje: Tomaj, Kranja [=Krajna! vas, Skopo in Kopriva, kjer sem se seznanil z vrlim narodnjakom Zego.404) 15. Obiskal sem Širco 405) v Pliskovici. Peljal me Je v pliskovško jamo za ktero se je nekdaj nad 3000 fl.iorintovl izdalo, ktera pa zdaj podrta in zapuščena stoji. Po opolzllh in trhlenih stopnicah, ali prav za prav ostankih stopnic smo se splezali do konca jame, ki nij obširna (kajti je zasuta s kamenjem). Kapniki neso posebno lepi v njej. 29. šli smo ekseroitirat ob 2 popoludne «mit Sack und Pack in Marschadjustirung«. 406) Cez eno uro nam bere obertl (ober-lajtenant 1 povelje, s kterlm sem bil imenovan za Cestnega korporala in z menoj še 11 drugih prostovoljoeiv. 30. Zjutraj smo se šli predstavit obrstu.406a) Po poludne gremo z lajtenantloml Schmutzom na Hundsberg, češ, da bi si ondašnje šance ogledali. A mesto tega šli smo k Ferdinan-deju, 407) kjer smo ga prav po božje vlekli, nazadnje tudi vino in še celo šampanjca. Bili smo vsi Židane volje z lajte-nantom vred. 390) Napoved besede v »Soči* (št. 10, 1873), poročilo v »Soči* (št. 11. 1873) omenja tudi telegram, ki so ga poslali »slovenski vojaci iz Trsta*. 391) Instruktionsoffizierja (nem.)= oficirja inštruktorja. 392) (Nem.)= »kateri en narod proti drugemu ščuvajo.* 393) Bosco Fameto (Boschetto) je bil gozd s sprehajališči na vzpetini pn Kjadinu. Mestu ga je podaril cesar Ferdinand; tam je bilo strelišče, gostilne in orožniška hiša. 394) Cerkveni praznik Marijinega oznanjenja. 395) Avancement (fr., nem.)= napredovanje. 396) (Nem.)= uren, hiter. 397) Oberstlieutenant (nem.)= podpolkovnik. 398) Lieutenant (nem.)= poročnik. 399) Rutar je napisal kot je iz dnevnika razvidno dve avtobiografiji. Ker s prvo poročnik Schmutz ni bil zadovoljen, je napisal drugo »z rožami posuto*. Prva je ohranjena (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, rokopisni oddelek. Ms 706/3) ter je objavljena v prevodu kot dodatek k dnevniku (I.). 400) Gefredter (nem.)= raz vodnik. 401) Glej op. 99. 402) Verjetno Anton Gergolet iz Doberdoba, ki je 1871-2 obiskoval sedmi razred goriške gimnazije. 404) V. Zega župan iz Koprive je bil vnet pristaš politike društva »Soča* na Krasu. 405) Anton Širca iz Pliskovice je obiskoval 1872-3 sedmi razred go-riske gimnazije. 406) (Nem.)= »z vsem premoženjem (fraza; op. BM) v nprc^i za pohod.* 406a) Oberst (nem.)= polkovnik. 407) Hudsberg (Boschetto, Bajta) ime gostilne v gozdu Fameto, Ferdinande) je bilo gostišče (okrevališče) v istem gozdu. (Nadaljevanje »Udi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic« GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 LIprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letne naročnine za inozemstvo 17.000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 4“' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mali ogl«5 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo_ P' oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italijo pri 5 Stran 6 11. avgusta 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT PO KRVAVEM DOGODKU V SANTIflŠKEM PREDMESTJU NA DVOJNI FRONTI BOJ PREDSEDNIKA ALLENDEJA Finančne težave vlade leve koalicije zaradi gospodarskega in finančnega pritiska ZDA SANTIAGO DE CHILE, 10. - Brez dvoma čilski predsednik Allende in sploh vsa njegova levičarska koalicija, preživlja v teh dneh resno krizo, ki ogroža pridobitve in sadove večletnega boja čilskih delavcev za svoje pravice in za korenito spremembo socialnih in političnih razmer v tej južnoameriški republiki. Najtežje vprašanje predstavljajo v tem trenutku na političnem področju nekatere ekstremistične organizacije, med katerimi je najpomembnejša tako imenovana MIR — levičarsko revolucionarno gibanje. Prav tej organizaciji je treba pripisati zadnje krvave dogodke v Santiagu, ko je policija v nekem predmestju, kjer sto- IZNAJDBA Gavino Agostnone je star 64 let in živi v Pescari. Delal je v tovarni testenin, pred kratkim pa so ga upokojili. Vendar si Gavino ni dal miru. Testenine so mu ostale v možganih in ni se mogel ločiti od rt ih. Z njimi pa je dosti dela. Treba jih je zamesiti, skuhati, očediti, naribati parmezan, pripraviti obelo. obeliti in postreči. Bistroumnemu Gavinu pa tega ne bo treba več delati. Iznašel je namreč stroj, ki vse to sam naredi in ti nato postreže s krožnikom toplih špagetov. Stroj lahko pripravi 200 porcij na uro. Iznajdba pa ima *majhno» napako. Lahkp pripravi najmanj 40 poraij. Kdor si torej zaželi krožnik špagetov, si mora poiskati še 39 sodelavcev, ali pa kar sam po esti vseh 40 porcij. SMOLA Ste že kdaj imeli smolo? Če ste jo. verjetno niste prekosili gospe Eileen Piper iz Mur-voillumbaha v Avstra'iji. Gospo Piper je mož odpeljal zjutraj v službo. Pripetila se je nesreča, a Eileen ni zado-bila niti praske. Prosila je voznika nekega tovornjaka, naj jo zapelje domov. Zaradi okvare na zavorah pa je tovornjak trčil v h šo Piperove in porušil vogal. Da bi Eileen pozabila. kaj se ji je pripetilo, se je lotila pospravljanja. Med čiščenjem plinskega štedilnika, e jeklenka eksplod rala. Eileen pa na srečo ni bila ranjena. Kot da bi to ne zadostovalo, si je njen sinček še zlomil nogo. Pri vsem tem pa je Pipero-va imela srečo. Njen delodajalec je namreč dejal da ji bo. kljub odsotnosti, izplačal dnevnico. ROP Kdor želi izvest: rop mora biti oborožen. Tako je menil tudi milanski tat. ki je hotel postati ropar. Ker ni imel o-rož d. je vdrl v neko stanovanje in ukradel puško. Nato pa je z naperjeno puško oropal lastnika sosednjega stanovanja. šel med dvema ognjema: na eni strani demokristjanska in konservativna opozija, na drugi strani pa nestrpna revolucionarnost nekaterih »sopotnikov* čilske demokratične preobrazbe države in družbe. Obstajata pa še druga dva sovražnika s katerima se bo moral Allende v bližnji prihodnosti krepko spoprijeti: na eni strani je rastoča kriza v oskrbi prebivalstva celo z osnovnimi živili in potrebščinami, na drugi pa težak finančni položaj. Te težave pa je treba pripisati v veliki meri gospodarski in finančni politiki ZDA, ki so sklenile, da bodo nadaljevale pogajanja z Allendejevo vlado glede čilskega javnega dolga (ki znaša baje okoli 3 milijarde dolarjev), šele tedaj, ko bo Čile plačal odškodnino trem velikim ameriškim podjetjem, katerih lastnina je bila nacionalizirana. Ameriške oblasti vjo-dijo tako politiko prav gotovo sporazumno s čilsko opozicijo. Gre torej za pravcat poskus, da bi s pomanjkanjem in lakoto spravili Allendeja na kolena, ker bi mu sicer grozila ljudska revolta. V teh razmerah je čilska vlada prisiljena, da sprejme stroge ukrepe, ki so večkrat hudo nepopularni. Predvsem se je vlada zanimala za posojila socialističnih dežel. Čile je že prejel od Sovjetske zveze več kot dvesto milijonov dolarjev posojila pod zelo ugodnimi obrestnimi merami: 2,5 odst. (posojila medameriške banke prizadevajo čilsko gospodarstvo z najmanj 6 odst.). Nadaljnjih 50 milijonov dolarjev je Čile prejel od drugih socialističnih dežel. Vendar pa je vse to le kapljica v morje velikih potreb. Zato je vlada trdno odločena, da bo zahtevala od čilskega ljudstva, naj skrči potrošnjo, jo omeji na najnujnejše ter da krepko zaviha rokave, če bodo stranke leve koalicije politično prevzgojile delavske množice, bo uspeh tega načrta zagotovljen. STAVKA PRISTANlSČNIKOV V VELIKI BRITANIJI Tudi včeraj je britanska politija večkrat napadla stavkajoče delavce Delavci so stražili pred vhodom v pristanišče - Danes sestanek komisije Aldington-Jones - Tudi gradbeni delavci napovedali stavko LONDON, 10. — Danes so se nadaljevali spopadi med policijo in pristaniščniki v Keadbyju v Lin-colnshiru. Do spopadov je prišlo iz istega razloga kot včeraj; stavkajoči delavci so namreč stražili pred vhodom v pristanišče, kjer so u-službenoi nekega zasebnega podjetja raztovarjali les z nemške ladje in ga natovarjali na tovornjake. Delavci so zabarikadirali vhod in tovornjaki niso mogli dalje. Približno 500 policajev se je spopadlo s stavkajočimi, ker se slednji kljub večkratnim pozivom niso hoteli oddaljiti. Nekaj demonstrantov je bilo ranjenih, policija pa danes ni aretirala nikogar. Vozniki tovornjakov so na današnji skupščini protestirali proti stavka, ker so ostali nezaposleni. Sklenili so, da ustanovijo združenje, ki NIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||NIIIIII||||||||M||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||„n OB PRVI OBLETNICI INTERNACIJSKIH UKREPOV NA MEJI GVERILE ODPOR ULSTRSKIH KATOLIČANOV Enotnost prebivalstva v odporu proti angleški vojski • Protestni pohodi in bombni atentati jijo barake in kolibe najrevnejših, ubila nekega moškega več drugih pa ranila. Vlada je sprejela razmeroma zelo stroge ukrepe ter je začasno odstavila dva višja policijska častnika, ki sta oba komunista. Sam predsednik Allende se je podal v četrt, kjer se je hotel osebno prepričati, kaj pravzaprav želijo ljudje. Čilska komunistična partija obsoja pobude organizacije MIR, za katere meni, da so izzivalne in da spravljajo v nevarnost čilsko revolucijo. Levičarji odgovarjajo, da gre za gnil parlamentarizem, za izdajo velikih idealov revolucije in podobno. Vladno koalicijo trdno podpirata socialistična in komunistična stranka. Radikalci pa so se že pred časom razcepili in en del je prešel v popolno opozicijo ter se združil s čilskimi demokristjani in drugimi konservativnimi silami. Ob zadnjih dogodkih je opozicija zavzela razmeroma zmerno stališče, ker je prav gotovo upala, da bodo dogodki v predmestju prestolnice močno vplivali na proces razkrojevanja enotnosti levičarskih sil na oblasti. Pozneje pa so se napadi na Allendejevo vlado stopnjevali ter so dosegli že tako raven, da nasprotniki režima javno govore, da je Allendejeva vlada poteptala ustavne pravice. V okvir teh napadov in protinapadov sodijo tudi vesti, da tako ena kot druga stranka pripravljata oborožene skupine, ki naj bi odločilno vplivale za dokončen razplet položaja. Opozicija je vedno dolžila vlado, da je bila prizanesljiva z vsemi levičarskimi gibanji, ki so baje razpolagali z oboroženimi enotami. Čilska vojska stoji še vedno, kar je v njeni stoletni tradiciji (Čile je edina južnoameriška država, kjer niso zabeležili niti enega vojaškega pnča), ob strani. Kam se bo nagnila, je za sedaj precejšnja uganka. Politični boj v Čilu se zaostruje, ker so tako rekoč pred durmi politične volitve v marcu prihodnjega leta. Opozicija upa. da se bo do takrat ljudska fronta razbila v tolikšni meri, da bo na volitvah zmagala. V teh razmerah se je Allende zna- Ob 1. obletnici uvedbe izrednih ukrepov je prišlo v Ulstru do spopadov med katoličani in protestanti. Na sliki vidimo ograjo, ki loči dve četrti Belfasta, katero so protestanti zazgali. BELFAST. 10. - Položaj v_ Ulstru je vedno boli napet. Včeraj so ulstrski katoličani (ta naziv naj ne navaja bralca v zmoto, da je v teku v Severni Irski nekakšen verski boj med katoliško in protestantsko skupnostjo, saj gre v resnici za globok socialna odpor najbolj izkoriščanega dela ulstrskega prebivalstva, ki je zaradi zgodovinskih razmer ostalo zvesto Rimu in privilegiranimi razredi, ki so se že v preteklih stoletjih opredelili za protestantstvo) priredili številne manifestacije. Te manifestacije so sovpadale s prvo obletnico izvajanja zakona o upravni internaciji vseh sumljivih ljudi, to je oseb. za katere so oblasti sumile, da so povezane z dejavnostjo gverilske organizacije IRA. Nobenega dvoma ni. da je celotno katoliško prebivalstvo v Ulstru odločno protestiralo proti angleški politiki v tem delu združenega kraljestva. Povsod je prišlo do spopadov med prebivalstvom in britansko vojsko. Vse prebivalstvo v okrajih, ki so bili še do včeraj tako imenovane »No go Areas* in ki so jih angleške čete zavzele v zadnjih dneh. je enotno nastopilo na raznih pohodih proti ukrepom angleških oblasti. To se je dogajalo v četrtih Springfield Roada, v Andersonstovvnu. v katoliški četrti Ardoyna. Včeraj ponoči so močne skupine dečkov korakale po bel faških ulicah ter vpile: »Vrnite nam našo domovino*. Povsod vlada velika napetost, sovražno razpoloženje proti britanskim okupacijskim oblastem se stopnjuje iz dneva v dan. Možje, ženske, otroci so korakali povsod, kričali protibritanska gesla ter prižigali grmade sredi mesta. Ženske so u-darjale s palicami po zbiralnikih smeta ter pregluševale ves drugi ropot. V Andersonstovvnu se je 1.500 ka toličanov spopadlo z vojaki, ki so jih razpršili. Množica je korakala okoli mestnega stadiona, a pozneje je prišio do ponovnih spopadov, potem ko se je razširila vest, da so aretirali prvaka gverilske organizacije Martina Meehana. Meehanova aretacija .je potekla zelo burno, ker so gverilci IRA streljali na angleške vojake. Oblasti so imele vtis. da se lahko trenutni položaj bliskovito spremeni in da bi utegnilo priti vsak čas do mestne gverile. Vprašanje žrtev je poglavje zase: v sredo sta dva moška izgubila življenje, neki drugi pa je bil ranjen. V Newryju .je izgubil življenje en moški, trije drugi pa so bili ranjeni. Ulstrski protestanti niso ostali križem rok. V sredo zvečer so priredili manifestacijo pod pokroviteljstvom organizacije UDA. Kot navadno, so bili mnogi demonstranti zakrinkani ter oboroženi s palicami. Angleški vojaki so .jim dovolili. da so šli skozi ulične bloke, kjer pa so morali pustiti palice. Manifestacija se je zaključila pred mestnimi zapori, kjer je priprtih nekaj članov organizacije UDA. Na kraju je treba se omeniti, da je prejšnjo noč prišlo do dveh hudih eksplozij v središču mesteca Armagh. Angleška vojska je sporočila. da bo 8.000 mož tako imenovane pomožne policije «Ulster De-fence Regiment* ostalo v službi do nedelje zvečer. Izredni ukrepi za veliki šmaren RIM, 10. — Na Veliki šmaren bo lepo vreme, nekaj dni prej pa bodo rahle pooblačitve. To je vremen- ska napoved za bližnji praznik, ko se bo večina Italijanov odpravila na počitnice ali vsaj na daljši izlet. Ob tej priliki so varnostni organi napovedali izredne ukrepe. Karabinjerji bodo poslali na ceste nad 15.000 ljudi in 4.000 vozil, predvsem avtomobilov in motorjev. Nad avtocestami bo patruljiralo tudi več helikopterjev. Vse enote bodo povezane med seboj z radijskimi oddajniki in delovalo bo 500 operativnih central. Letos bo turistom na razpolago tudi pomorska služba, ki bo patruljirala ob obali, policijski čolni pa bodo pluli tudi po večjih jezerih. Operativni centri bodo povezani z bolnišnicami, in z enotami cestne "omoči italijanskega av- >kluba ACI. Tahia Naser v Benetkah BENETKE, 10. - Vdova po egiptovskem predsedniku Tahia Naser je sinoči prispela v Benetke. Danes si je ogledala tamkajšnje zanimivosti, predvsem baziliko sv. Marka in Doževo palačo. Ob 18. uri pa je z letalom odpotovala v Rim, bo skušalo kot subjekt sodelovati pri pogajanjih med sindikati, vlado in vodstvom pristanišč. V Glasgowu na Škotskem je 1.250 pristaniščnikov izjavilo, da so pripravljeni ponovno začeti natovarjati ladje namenjene na otoke ob severni škotski obali, kjer primanjkuje živil in predvsem krme. Tega pa ne bodo storili, če jim sindikat ne zagotovi, da jim ne bo zaradi tega odtrgal nadomestka plače, do katerega imajo pravico vsi britanski stavkajoči delavci. Danes se je sestala vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Heatha in proučila položaj. Po zaključku sestanka niso izdali nobenega poročila. Za jutri pa so napovedali nujen sestanek komisije Al-dington - Jones, ki bo še enkrat skušala rešiti položaj, preden bo vlada prisiljena poslati vojaštvo v pristanišča. Ta komisija se je sestala že včeraj in je ugotovila, da ni še primeren trenutek, da bi delegati pristaniščnikov sklicali skupščino in povabili delavce, naj prekinejo stavko. Včeraj so tudi kmetovalci sporočili ministru za kmetijstvo Prirou, da stanje ni še tako kritično in da vlada lahko še nekaj dni počaka, preden praktično uporabi zakon o izrednem stanju. Medtem ko je položaj stavkajočih pristaniščnikov še vedno nespremenjen, so napovedali stavko tudi gradbeni delavci in kaže, da bo tudi ta stavka vsedržavnega značaja. Do te odločitve so prišli potem ko so se izjalovila pogajanja z delodajalci, ki so trajala že dva tedna. To je seveda hud udarec za britansko gospodarstvo, ki bo verjetno odločilno vplival tudi na nihajoči tečaj funta šterlinga. Vsi ti dogodki pa kažejo, da ima Heat-hova vlada pred seboj iz dneva v dam krajšo pot. V nekaterih dobro obveščenih krogih so namreč že govorili o možnosti, da bi v Veliki Britaniji prišlo do predčasnih volitev že letos jeseni. Genovska policija aretirala 4 narkomane GENOVA, 10. - Policija je danes ponoči aretirala 4 mladeniče, ki so v nekem stanovanju uživali mamila. Gre riiiliiiiililiiliiiiiiiiiiiiitiiiiliiillliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiB LONDON, 10. — Drzni roparji so danes v predmestju Londona rop, katerega plen je bil približno 200 milijonov lir. * # * ALŽIR, 10. - V Alžiriji so zabeležili nekaj primerov kolere. # * * PARIZ, 10. — Vodstvo tovarne letal Aerospatiale je danes sporočilo, da tovarna ne bo več proizvajala letal »Caravelle*. * * * MENTON, 10. — Na italijansko-francoski meji so finančni stražniki odkrili v nekem avtomobilu 500 doz mamila LSD. * # # PARIZ, 10. — Francoska socialistična stranka je danes uradno protestirala proti atomskim po:>u- som na Tihem oceanu. » » * ISTANBUL, 10. — Dva vzhodnonemška študenta sta danes v Turčiji zaprosila za politično zavetišče. * * * NEW YORK, 10. — Orkan Agnes, ki je junija letos prizadel vzhodno obalo ZDA je terjal 118 smrtnih žrtev in povzročil za 3 milijarde dolarjev škode. # # * LONDON, 10. — Fašistični demonstranti so danes prekinili manifestacijo ob odkritju spomenika Leto za 18-letno Omello Bau iz Verone, za 20-Ietno Filomeno Pomponio iz Chieti-ja, za 27-letnega Gianfranca Schintu iz Novi Ligure ter za 18-letno Patri-zio Massa iz Gradeža. Prvi dve dekleti so prepeljali v psihiatrično bolnišnico v Quartu. Ostala dva pa priprli. Vsi so obtoženi, da so bili v posesti mamilnih sredstev in da so jih uporabljali. Policija je zasačila mlade ljudi v nekem stanovanju v Ulici Maddalena. V stanovanje je vdrlo 15 agentov. Mladeniči so se skušali znebiti mamil, toda policisti so našli pozneje zavojčke na ulici in na dvorišču. Policijski organi so že dalj časa nadzorovali razna stanovanja v Ulici Maddalena. Prav tu so pred mesecem dni našli neko drugo zbirališče narko- DESET LET PO AFERI TEDNIKA «DER SPIEGEL» Policijska preiskava v uredništvu Quicka Vzrok zanjo je verjetno pismo, s katerim je minister Schiller spof®' čil Brandtu svoj odstop in ki ga je revija prejšnji mesec objavi1* BONN, 10. — Zahodnonemška policija že drugi dan natančno preiskuje uredništvo tednika «Quick* v Bonnu ter dopisništvi v Hamburgu in Mbnehnu. S preiskavami so začeli včeraj. Baje so iskali dokumente, ki bi pričalli o podkupovanju, zlorabljanju uradnih aktov in davčnih prekrških, v katere naj bi bili zapleteni nekateri uredniki o-menjenega tednika, ki izhaja v milijon 300 tisoč izvodih in ni naklonjen Brandtovi vladi. Vlada je danes odločno zanikala, da bi bila vmešana v zadevo in je zvrnila vso odgovornost na sodno oblast. Sodnik, ki je odredil preiskavo pa je dejal, da je odkril dokumente, ki utegnejo marsikoga spraviti v zadrego. Potrdil je, da se preiskava tiče objave pisma, s katerim je minister Schiller junija letos sporočil Brandtu, da izstopa iiiimiiimiiiiiHmiiimiiiiiiiiiiimmiiiiimiiumniiimniiiiiiiiiiiummHHmmiiiHmmiiimnuinmiiiiim V ZVEZI S PREISKAVO 0 DEJAVNOSTI RDEČIH BRIGAD» Genovski državni pravdnik zaslišuje nove osumljence Ponovno zaporno povelje za odvetnika Lazagno GENOVA, 10. - Afera »rdečih brigad* se je v zadnjih urah ponovno razplamtela, čeprav preiskovalne oblasti niso prišle do pomembnih odkritij. Predvsem je treba omeniti, da je pomočnik državnega pravdnika dr. Sossi u-kazal aretirati 49-letnega arhitekta Arista Ciruzzija, ki so ga že zaslišali, a zasliševanje bodo nadaljevali jutri. Tožilec bo zaslišal v zaporu tudi bivšo ženo Vittoria Togliattija, 37-letno Mariso Cali-modio, ki so jo aretirali skupaj s Ciruzzijem. Pravijo ,da se Vit-torio Togliatti ni nikoli ukvarjal s politično dejavnostjo ter se je zanimal le za »kinematografijo*. V preiskavo o dejavnosti »rdečih brigad* je zapleteno, vsaj tako trdijo preiskovalne oblasti, veliko število ljudi. Pomočnik genovskega državnega pravdnika Sossi je baje prepričan, da obstaja tesna povezava med nekaterimi izvenpar-lamentamimi levičarskimi skupinami, Feltrinellijem, odvetnikom Lazagno in krožkom «22. oktober*. Pri tem je treba omeniti, da je milanski preiskovalni sodnik že hotel spustiti na svobodo odv. Lazagno, toda v zadnjem trenutku je dospelo novo zaporno povelje tožilca Sossija. Ker se je nekaj takega zgodilo že pred časom, je zato čudno, da se je nekaj podobnega ponovilo. Neizpodbitno je le dejstvo, da odv. Lazagna ostaja v zaporu, čeorav so obtožbe pro tj njemu zalo krhke. ZSSR zahteva konvencijo o TV oddajah MOSKVA, 10. — Sovjetska zveza je predlagala danes vsem državam, naj podpišejo mednarodno konvencijo, ki naj bi urejevala uporabljanje satelitov za širjenje televizijskih programov na svetovni ravni. O tej pobudi poroča agencija TASS, ki pravi, da je sovjetski zunanji minister poslal zadevno zahtevo generalnemu sekretarju OZN Kurtu Wald-heimu. Zdi se, da Sovjetska zveza skuša preprečiti predvsem, da bi razne države skušale izkoriščati satelitski sistem širjenja televizijskih oddaj v politične namene. V sovjetskem dokumentu je rečeno med drugim: »Televizijske oddaje, ki so namenjene inozemstvu, morajo služiti izključno interesom miru, napredka, medsebojnega razumevana ter krepitve prijatelj- ...............n........................................................................iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI NARAŠČANJA KRIMINALA V ZDA Zakonski osnutek o prepovedi prodajanja samokresov Gre za žepne samokrese, ki stanejo manj kot 6.000 lir VVASHINGTON. 10. - Senat ZDA je odobril zakon, ki prepoveduje prodajo malih žepnih samokresov, ki stanejo približno 10 dolarjev (manj kot 6 tisoč lir) in ki so krivi smrti več tisoč ljudi letno. Ta samokres izdelujejo v ZDA z nadomestnimi deli, ki jdh uvažajo iz tujine. Po umoru Roberta Kennedyja leta 1968 so namreč odobrili zakon, ki prepoveduje uvoz tega orožja; zato so trgovci začeli uvažati le rezervne dele, samokres pa sestavljajo kar doma. Zakon, katerega bo morala odobriti še poslanska zbornica, je ko-rok dalje h kontroli vsega orožja in njegov namen je, da bi v ZDA ne bilo več toliko kriminalne dejavnosti. Takih samokresov je v tej severnoameriški državi približno dva milijona in pol in predstavljajo le nekaj odstotkov orožja, s katerim razpolagajo ameriški državljani. Po mnenju senatorja Edvarda Kenne-dyja je v ZDA 100 milijonov pušk in 30 milijonov samokresov v rokah zasebnikov. V zadnjem letu je bilo po nesreči ubitih 3.000 ljudi. 7.000 je bilo samomorov, 10.000 pa umorov. Tem podatkom je treba dodati še 20.000 ropov. Orožje v rokah civilistov je terjalo v ZDA več smrtnih žrtev kot vojne od leta 1900 dalje. Pravico do posesti orožja zagotavlja ameriškim državljanom ustava iz 18. stoletja. Večkrat so o-blasti to pravico omejile, običajno po atentatih ali hujših izgredih, šele po umoru Roberta Kennedyja pa j® vlada sestavila pravilnik »Gun Control Aet», ki prepoveduje prodajo orožja po pošti in prodajo osebam, ki ne stanujepo v isti državi ter obvezuje trgovce, da vodijo seznam vseh kupcev. Kampanja za nadzorstvo nad o-rožjem se je še povečala po tentatu na guvernerja Alabame Georgea Wallacea. Edward Kennedy je takrat predložil senatu osnutek zakona, ki predvideva uvedbo orožnega lista. Ta osnutek je senat zavrnil z 78 glasovi proti 11. Proti je glasoval tudi demokratski kandidat za predsednika ZDA George McGovem, ker' se ni hotel zameriti rojakom iz Dakote, ki so večinoma lovci. «New York Times* je seveda izkoristil priliko in Se je zgražal nad vedenjem »tistih liberalnih senatorjev, ki nasprotujejo pokolom v Vietnamu in obenem dopuščajo še krutejše pokole v domovini*. Demokratski senator Birch Bayh je med diskusijo obsodil Nixonovo vlado, češ da je popustila združenju «National Rifle Association*, ki šteje približno milijon članov, večinoma orožarjev, trgovcev z o-rožjem in livcev. To združenje je izkoristilo zaskrbljenost med državljani, da je lahko ostro nastopilo proti osnutku zakona. Vsak državljan, še v' poročilu združenja, mora imeti pravico, da se brani. Zlikovci bodo lahko vseeno kupili o-rožje, tudi če bo to prepovedano, pošteni državljani pa ne». skih vezi med narodi*. Po sovjetskem mnenju pa bi morala konvencija prepovedati televizijske oddaje, ki so v bistvu vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, ki ogrožajo osnovne človeške pravice in dezinformirajo prebivalstvo. Preiskave proti Jane Fondi ne bo NEW YORK, 10. — Parlamentarna komisija za državno varnost je danes zavrnila predlog za začetek formalne preiskave proti filmski igralki Jane Fondi in je le prosila ministrstvo za pravosodje, naj razjasni igralkino delovanje in naj se odloči, ali namerava Fondovo tožiti, ker je po radiu Hanoi izdala poziv ameriškim pilotom, naj ne bombardirajo Severnega Vietnama. Po zavrnitvi predloga je demokratski poslanec Robert Drinan izjavil, da so bili dokazi, ki jih je komisija prejela, nejasni in precej enostranski. Uradno potrjena Limpiaova smrt LIMA, 10. — Kitajski minister za zunanjo trgovino Pai Hsiang je potrdil. da je kitajski bivši minister za narodno obrambo Lin Piao skušal umoriti predsednika Maocetunga in da je kasneje umrl v letalski nesreči v Mongoliji, ko je skušal zbežati iz Kitajske. »Vse kar je bilo objavljeno glede Lin Piaa, je točno* je dejal Pai na tiskovni konferenci v Limi, kamor je prispel s kitajsko trgovsko delegacijo. Minister je dejal, da je bil Lin Piao zarotnik in izdajalec in da so bili dogodki v zvezi z bivšim ministrom za obrambo odsev «boja med dvema smernicama v notranjosti naše stranke*. Kitajski minister je nadaljezjavil, da je Lin Piao vodil dvojno politiko. Na eni strani je sicer podpiral predsednika Maocetunga, tudi za časa kulturne revolucije, toda v resnici se je bil za svojo politično linijo ter je na koncu celo poskušal umoriti predsednika Maocetunga. | s,- iz vlade. V pismu, ki ga je revij objavila, je Schiller kritiziral e* nomsko politiko socialdemokrati* liberalne vladne koalicije. So® je tudi dejal, da je policija nas dokaze, da si je uredništvo tedni*" s podkupovanjem preskrbelo f°*jij pijo pisma. Te dokaze naj bi nri v blagajni uredništa v Bonnu. Pismo, zaradi katerega so v ‘ ku preiskave, je «Quick» objav*. 16. julija letos pod naslovom kument propada Brandtove vla“e/ Schiller in Brandt sta takrat kala, da bi bila izročila komur** fotokopijo pisma in kaže, da P®! pis na objavljenem pismu ni S®* lerjev. » V Bonnu se širijo govorice, preiskavo odredil prof. Horst ke, Brandtova desna roka, ki ,v(r tajno policijo «BND». Prejšnji^ den se je namreč Ehmke P°'r°L s 25-letno Čehinjo Marijo Hlav8^ vo, ki ima sorodnike na Češko®, vaškem. Zaradi tega so neka*® opozicijski poslanci izrazili da bi bil lahko Ehmke pod F,, tiskom tuj'h sil. Po nepotrjen vesteh pa je bila v Quickovi “ , gajni kopija pisma, s katerim * bi Ehmke prosil poveljnika oCV ščevalne službe generala GerhaT^ Wessela, naj pomaga ženini (5® ri, da skrivaj prekorači mejo. kejev pomočnik je dejal, da j® le zelo neokusna šala. V Bonnu K se celo govori, da ima Quick '““j kopijo pisma, s katerim je W®*> obvestil Brandta o Ehmkejevi P1^ nji in mu obenem sporočil. . Ehmkeju ne namerava ustreči. * se ne more spoprijazniti z dejsti® da se nekdo poslužuje varno® . obveščevalne službe za svoje sti. Teh vesti funkcionarji p, niso hoteli komentirati, zanikal L jih je tudi glavni urednik rev' Quick. . j. Združenje zahodnonemških *•[ nikov je danes naslovilo na obla- sti ostro pismo, v katerem ja, da so slednje strogo pr®)jr,a-svobodo tiska, ki je v NemČiJ1 .. jamčena po ustavi. Združenj® kopijo pisma poslalo tudi nnf?» rodni zvezi tiska v ZUrichu, o njem razpravljala na dan0\. izredni seji. Zveza je izrazila “j, damost z nemškimi založniki j obsodila policijsko preiskavo. V zvezi je včlanjenih 1.700 zalo*111 ^ iz 75 držav in njen namen j®> brani svobodo tiska. f To je prva velika preiskav® , uredništvu kakega časopisa P° 1 ji ni aferi tednika «Der Spiege** ja leta 1962, ko je policija are!”' odgovornega urednika K. o^jji Ah^ Aci in glavnega urednika C. pod obtožbo objave tajnih mentov in izdajstva. Ahlers J®.^ daj eden izmed Brandtovih nw nejših sodelavcev. .J «Der Spiegel* je takrat obja natančne podatke o vojaških V". j NATO v Zahodni Nemčiji. PjS je za ves mesec zasedla uredn1 revije. Zadeva je vzbudila vrst®^ lernk in rezultat je bil, da J® $ ral minister Strauss odstopitiO-stopilo pa je tudi vseh pet lllD~I 1 nih ministrov, ki so bili tak® vladni koaliciji z demokristjan val Italijanski turist menja ponarejene dolarje HERCEGNOVI, 10. - Dah®*}) neki Italijan menjal 250 ponairi jjj dolarjev v menjalnici Inkuri, dolarjev v potovalni agenciji j« pas v Hercegnovem, včeraj P" V v Budvi menjal 300 dolarj®^ menjalnici je predstavil potni list na ime Battista BaSj V li. Isto je v zadnjih dneh v Mostarju, Kotoiru in Dubro^^ Jugoslovanska policija ga išče. Policijski agenti preiskujejo uredništvo revije «Quick».