I*» pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ Četrt , , 6 , 50 „ mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt •aesec 6 » ~ » 1,70, 7m pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, riefrankovaua pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 226. V Ljubljani, v sredo 3. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Davčni vijak v postojinskem okraju. (Izv. dopis.) Veliko se je že pisalo in tožilo, kako že uprav neznosno postopajo cenilne komisije za osebno dohodnino po celem Kranjskem. Da je vsak in se tako opravičen davek nerazsodnemu človeku zopern, je umevno, ker naravno. Mi nismo izmed tistih, ki napadajo vsak tudi pravični davek; nasprotno mi zagovarjamo ta v Avstriji doslej, rekel bi, pravični davek, osebno dohodnino. Vedeli smo tudi že naprej, da se bodo od strank davki prikrivali, zamolčevali, kar obsojamo. Pa smo tudi vedeli, da bodo imele davčne oblasti veliko dela in sitnosti, da bodo vkljub pošteni volji sem in tje davčni vijak posameznim strankam preveč navijale. Kar pa postojinska cenilna komisija počenja že ves čas od početka pa do danes, to presega že vse meje. In zato pišemo te vrstice na naslov višjih oblastev. Smatramo namreč to pot za sedaj, ko nimamo poslancev, za edino umestno in potrebno, da se ustavi nasilno postopanje prej nego s pri živi. Stvar ni le provincijalnega, okrajnega pomena, ampak pomena, ki zadeva javne interese vseh oblastev, pomena, da ugled teh ne pade celo pri onih faktorjih, strankah in uradih, ki bi sicer prav radi pospeševali ugled in spoštovanje do vseh javnih oblastev. Evo nepobitne dokaze ! Za 1. 1898 in 1899 je bila cenilna komisija cerkvam naložila rentnino, in to celo onim, ki so v smislu § 125 alinea 7 zakona z dne 25. okt. 1896 drž. zak. 220 rentnine proste, ker njihovi rentnini podvrženi prejemki ne presegajo niti sami za se, niti v zvezi z drugimi dohodki znesek 1200 kron. Za 1. 1898 so bili župni uradi tako naivni ali bolje nepodučeni, da so rentnino bona fide plačali. L. 1899 pa so ti uradi po čudnem naključju zvedeli za gorenji paragraf in so vložili prizive. Te prizive so v Ljubljani, kakor umevno, ugodno rešili. In naša cenilna komisija je rešitve rednim potom sama vročevala župnim uradom, je torej zvedela za paragraf in alineo. Mislili smo, da bomo odslej imeli mir. Kako smo se varali! Pred dobrim tednom je cenilna komisija zopet naložila rentnino in sicer istim cerkvam v istih ali vsaj v zakonu neutemeljeno izpremenjenih financijelnih razmerah. Naložilo se je torej vse tri krati rentnine vedoma v opreki z jasnim zakonom, torej krivično; zakaj o komisijah, katerim c. kr. vlada določi predsednika, ne moremo soditi, da ne poznajo zakona, in če je tudi nova; sicer druzega ne zaslužijo, nego da se jih ne le nemilostno odslovi, ampak posadi na zatožno klop radi javne krivice. To zahteva ne le naša opravičena nevolja in ogorčenost ampak, še v veliko višji meri, javna blaginja, zaupanje v pravičnost državnih organov. Tako se prizadevajo cerkvam in strankam nepotrebni, krivični troški za priporočene pošiljatve ugovorov, prizivov i. dr. Toliko o rentnini naših cerkva. Kar se tiče osebne dohodnine, naše pritožbe niso manje. Ta dohodnina zadeva naše osebe, zato govorimo malo, da se ne reče, češ, govorimo »pro domo sua«, nismo objektivni. Tukaj se iščejo dohodki tam, kjer jih ni, in davčni nadzornik jih celo najde take, kakoršnih nimamo. Srednji župniji, ki ima znabiti letnih 1200 gld. dohodkov, so nabije v nasprotju s prešnjim letom kar čez noč po 600—1000 gold. več dohodkov. Javnost naj sodi, jeli to sploh mogoče in pa pravično? Mi odobravamo, da imajo zastopniki ljudstva tudi glas v teh komisijah, ker to odgovarja našim demokratičnim načelom, toda če bodo odločevala pri tem domača občinska in deželna politično-stran-karska nasprotja, ne pa pravica in poštenost, potem moramo le opravičeno apelo-vati na naše c. kr. okrajne glavarje, naj visoki vladi ne priporočajo v ta namen oseb, ki se jim h linijo kot poštenjaki, ampak može, katere v svoji vesti poznajo kot pravične, objektivne poznavalce naših razmer. Sicer bo na nedogleden način padal ugled državnih oblastev v škodo javne morale in pravice, ki je in mora biti »fundamentum regnorum«. Slovenščina pri koroških sodiščih. Na cesarski palači na Dunaju blesti napis : »Justitia fundamentum regnorum«, ali po naše : »Pravica je temelj kraljestvom«. Ta temelj položen je v naše postave, ki morajo biti svete vsakemu državljanu ; svete pa najbolj onim, kojih dolžnost je čuvati nad izpolnjevanjem postav. Ta dolžnost zadene v najvišji meri sodnije, katerih namen in poklic je deliti pravico. Kam pridemo, ako pogine zaupanje ljudstva do sod-nij ! Od sodnika se pričakuje, da ga v vsa kem obziru pri njegovem poslovanju vodi edino le postava. Zatajiti mora svoje politične kakor narodne nazore. V obče moramo pripoznati, da so tudi med nami sodniki po vsem svesti si visoke svoje naloge in ž njo zvezane odgovornosti. A vendar z žalostjo opazujemo, da ne najdemo odločne postavnosti vsi k dar tedaj, ko se gre za pravice našega materinega jezika. Tu vlada velika popustljivost na škodo pravosodju in ugledu sodnih uradov. Gotovo bi bilo odveč, ako bi hoteli sedaj na dolgo in široko razlagati, kako 1 važno in odločilno je to, da se sodnijski uradniki vedo popolnoma in natačno sporazumeti z ljudstvom. Zdrav razum vsakomur pravi, da je slaba sodba, če je njena podlaga slaba. In podlago da neposredno občevanje sodnikovo s strankami. Koliko pa imamo ^sodnikov, da bi z našimi ljudmi mogli lahko m zastopno občevati ? — Toda ta še ni edini nedostatek pri naših sodnijah. Še hujši je ta, da se je pri nekaterih, vzlasti mlajših, sodnikih ukoreninil in udomačil nam Slovencem nasproti nemško nacijonalni duh v toli meri, da ga ne morejo ukrotiti celo tedaj, ko izvršujejo svoj sodnijski posel. Evo dokaza! Komaj je minulo leto dnij, kar je najvišja sodnija spoznala, da mora s)dnija v Beljaku sprejeti zavrnjeno slovensko tožbo, kajti taka zavrnitev nasprotuje obstoječim zakonom. In pred kratkim časom je ista beljaška sodnija zavrnila slovenski priziv, ki ga je vložil pri njej naš slovenski odvetnik gosp. dr. K r a u t v Celovcu kot zastopnik Miklavža Pasterka v njegovi pravdi z Rozo Martinčičevo. Sodnik se torej ni oziral na lansko razsodbo najvišje sodnije in ni mu bil mar osnovni zakon, ki daje vsem narodom avstrijskim in njih jezikom pri uradih enako veljavo. Seve je tudi vedoma prezrl vse ministersko naredbe, katerim je ravnanje njegovo udarec v lice. In komu vse to na ljubo ? Nemško-nacijonalni zastopnik lloze Mar-tinčičeve je sodniku povedal, da priziva v slovenskem jeziku ne sprejme, ker tega jezika ne razume, in zadosti je bilo to sodniku, da jc preko zakonov, višjih razsodb in ministerski h sodb vrgel gosp. dr. K r a u t u slovenski priziv nazaj. Pritožbo zoper to ravnanje pa je kratkomalo kot nedopustno odbil. In zopet so morali predsedništvo celovške deželne sodnije, in ta sodnija sama, kakor konečno tudi najvišja sodnija belja-škega sodnika poučiti, da je znova prekoračil postavno dovoljene meje. Kolikokrat pa se bo še to brez strahu na škodo strank ponavljati smelo ? Vnovič je najvišja sodnija potrdila veljavo našega materinega jezika pred sodnijami, pa vkljub temu je pričakovati, da te veljave naši nemški nacijonalci na sodnijskih sedežih ne bodo pripoznavali. In sodnije naj bodejo vzor pravičnosti ? Da bi vendar varovali ugled sodnij v to poklicani faktorji 1 Mučno je za stranke, ako morajo v vsakem posameznem slučaju nasproti sodnikom, čuvarjem pravice, čuvati — postave. Ne zadostuje, kakor vsakdanja, skušnja kaž« če se na pritožbe da od višjih mest zagotovilo, da se jo vse potrebno ukrenilo, ampak treba je tudi poskrbeti, da bodo vzroki takim pritožbam za vsikdar ponehali. Konečno je še omeniti, da se je v prej navedenem slučaju nemško-nacijonalni zastopnik Roze Martinčič silno osmešil s tem, da je slovenskemu jeziku na Koroškem in Štajerskem odrekal vse pravice, češ, da se v teh deželah govori — le »bindiš«. S takšno budalostjo si upa nemški odvetnik priti celo pred najvišjo sodnijo, ki je seve odgovorila, da je naš jezik slovenski. Ali bo ta izrek pri nemških zagrizencih kaj pomagal? Dvomimo, kajti »gegen die Dumm-heit kiimpfen selbst die Gotter vergebens«. LISTE Na božjo pot in razstavo. (Konec.) ,xv. Ljubljana, 27. avg. Domov. Skoro bi bil pozabil povedati, da smo se v Parizu sešli z dvema doktorjema iz Ljubljane. V Luvru pa sem naletel na prijatelja iz Maribora. Pa sva se kmalu zgrešila. A glej! V železnici proti Oberamergavu se spet najdeva. In tako smo potovali od tod trije do slovenske meje. Tudi dva ljublj. bo-goslovca sta ravno došla v Oberamergau, ko smo mi odhajali. Poslovimo se drugi dan tudi od prijaznega Monakovega ter se odpeljemo proti Solnogradu. Gorat, a lep kraj ! Na postaji so nam spet pogledali v kovčke, mi pa smo zame-nili z avstrijskim denarjem nemške marke, kar nam jih je ostalo. In tako smo spet na avstrijski zemlji. Hvala Bogu! smo vzdih-nili. Mesto Solnograd ima lepo lego ob bregovih reke Salice, med tremi mikavimi gorami. Prebivalcev ima 28.000, 24 cerkva, 8 samostanov, dve gimnaziji in mnogo starih in novih umetnostij. Zdrav kraj je tu in zato ljudje tu najdlje žive v celi Evropi. Tovariše je takoj mikalo »hribolaziti« na bližnji »Geis-berg«, ki se ponaša s posebno lepim razgledom. Brž se zmenimo z izvoščkoin in hajdi na kolodvor železnice spenjače. Zastonj smo šli tja — noben vlak ni šel več tisti dan na Geisberg. Za peš-hojo bi bilo prepozno — torej se vrnemo v mesto. Solnograd je staro mesto s slavno preteklostjo. Že Kelti so sezidali tu mesto Ju-vavo, Rimljani Juvavum. Že koncem petega stoletja je bilo tu krščanstvo razširjeno in so imeli svojo cerkev. Tudi Slovenci smo dobili kršč. vero od Solnograda. Ob ljudskem preseljevanju so Ileruli mesto razdrli (477), duhovnik M a k s i m in 50 tovarišev so prejeli mučeniško krono. Luta 582 pa je bavarski vojvoda Teoclo III. poslal škofa Ru-p c r t a v Solnograd in mu podaril mesto. Ta je sezidal cerkev sv. Petra in samostan. Deloval je blagonosno štirideset let. Pokopan je v cerkvi sv. Petra, ki ima znamenit romanski portal, lepe slike Kr. Schmida, dva bronasta kandelabra in več starih grobnikov. Znamenito je pokopališče okrog cerkve s spomeniki starih Solnogradčanov, in raznimi kapelami. V sredi je kapela sv. Marjete (1483), malo naprej kapela sv. Vida, pod bregom kapela sv. Katarine, v kateri je grob sv. Vitala, pod vznožjem Monchsberga kapela sv. Križa (iz 11. stoletja), zraven je v skalo zidana Egidijeva kapela, nad njo sv. Jederti kapelica (lesena) in v sredi pečevja puščava sv. Maksima, skalna votlina, raz katero so Ilcrulci menda pahnili mučenca in njegovih 50 tovarišev. Veličastna je stolna cerkev, podobna cerkvi sv. Petra v Rimu, sezidana 1614 do 1628. Tudi zdaj jo popravljajo. Po stropu in stenah so dragocene slike, iz brona vlit krstni kamen iz 1. 1321 pri velikih vratih in veličastne orgije, menda največe v Avstriji. Tu je pokopan tudi nekdanji ljubljanski škof Avguštin Gruber. Popeljemo se šo po spenjači na grad in trdnjavo Ilohensalzburg, od koder jo lep razgled, ter se vrnemo pod visokim zidom trdnjave v Petrovo klet, koder točijo izvrstna vina. Zvečer pa nas železni stroj popelje na zeleno Štajersko. Ob 7. uri zjutraj se vzbudimo v nemškem Gradcu. Na kolodvoru obiščem znanca, potem sedemo na električno železnico in v tričetrt ure smo pri božjepotni cerkvi »Maria-Trost«. Pomolimo in se vrnemo v mesto. Skoro sama slovenska imena sem čital na hišah in vender je nemški Gradec. Pogledamo še krasno gotično cerkev Srca Jezusovega, njeno divno fasado, njeno impozantno notranjost in skrivnostno kripto z grobom nadškofa Z\vergerja. Električni tramvaj nas spet iztrese pred kolodvorom. Navživši so pri znancu slovenske gostoljubnosti v nemško-napihnenem Gradcu, odrinemo proti jugu. Pri Špilleldu stopimo na sedanjo slovensko zemljo. V Mariboru naš tretji sopotnik izstopi, midva pa dirjava s hrepenečo dušo proti beli Ljubljani. In zdaj smo tu. »Aussteigen !« P. B, Politični pregled. V Ljubljani, 3. oktobra. Ministerska posvetovanja bo se vršila včeraj dopoldne ob 10. uri v zunanjem ministerstvu pod predsedstvom grofa Golu-hovskega. Posvetovanja so se udeležili državni finančni minister Kallav, ministerska predsednika Koerber in Szell, finančna ministra Bohm Ba\verk in Lukacs, trgovinska ministra Call in Hegediis, železniški minister \Vittek, načelnik generalnega štaba Beck in namestnik vojnega ministra sekcijski načelnik Schonaich. Razgovor je bil, kakor je razvidno iz sostave konference in doseda njih priprav, o novih železniških vprašanjih, ki so v tesni zvezi z vojaško upravo. Po završenem posvetovanju je bil ogerski ministerski predsednik Szell vsprejet pri cesarju v posebni avdijenci, ki je pri tej priliki dobil potrebno dovoljenje za predloge, kakoršne namerava predložiti ogrskemu državnemu zboru. Vlada o južno-tirolskem vprašanju. Načelnik bivšega italijanskega kluba v drž. zboru baron Malfatti je prejel od ministerskega predsednika Koerberja na znane zahteve tirolskih italijanskih poslancev daljši odgovor, s katerim odklanja zahteve. Iz vladnega odgovora povzamemo naslednje misli: Stremljenja po posebni avtonomiji italijanskega dela južne Tirolske so se dosedaj pojavila v dveh načrtih. Po prvem projektu se namerava vriniti mej dež. zbor in občine še nek posebni okrožni zastop, drugi pa meri na ustanovitev posebnih kurij iz zastopnikov posamnih delov dežele v deželnem zboru ter razdelitev dež. odbora v dva oddelka. Ta predloga sta prej ko slej nevsprejemljiva. Tirolski deželni zbor bi postal potem deželno zastopstvo le po imenu. Ravno tako ne more vlada pritrditi poznej šim nasvetom, ki vsi merijo na razdelitev dežele. Tudi za slučaj, da bi se iz teh nasvetov pokazala res kaka korist, mora vlada vztrajati pri zahtevi, da se ohrani stoletna jedinost Tirolske. Pač pa je vlada voljna sicer ustreči italijanskim poslancem in poskrbeti jim posebne pravice v narodnostnem oziru, kar ne bo kalilo jedinosti v deželi. Z vladnim odgovorom Lahi ne bodo zadovoljni. Slovanski Buri v Evropi in Mažari. Pod tem naslovom prijavlja »Novoje Vremja« daljši članek profesorja Kulakov-skija, v katerem se peča z žalostno usodo ogerskih Slovakov in v ginljivih potezah slika njih res mučeniško stanje. Konečno pa polaga mažarskim patriotom sledeče besede na srce : V Evropi so minuli časi, ko je mogel jeden rod mirno pogoltniti drugega, ker danes so se ojačili že vsi slovanski narodi. Kako usodo pa si pripravljajo Mažari, ko se do cela poživi slovanski rod, ki je v vsakem oziru mnogo močneji kot mažarski narod? O tem naj jamejo že sedaj premišljati mažarski patrioti. Mi Rusi pa moramo pomisliti, da nam je dal slovaški narod Ša-faiika in Palackega, Stura in Kollarja. — S temi besedami je mnogo povedano. Nemčija za izvolitev Mac Kinleija. »Beri. Tagblatt« poroča iz Novijorka, da so imeli ameriški Nemci minulo soboto zvečer posvetovanje, pri katerem je bil razgovor o bližnji volitvi predsednika zveznih držav. Na tem shodu se je prebralo pismo poslanika, v katerem jih poziva, naj podpirajo kandidaturo Mac Kinleva, pod čegar vlado je pokazala Amerika mnogo naklonjenosti napram Nemčiji. Pred vsem treba omeniti ugodno rešitev v samoaškem vprašanju in mnogih drugih za Nemčijo ugodno izpalih zadev v interesu svetovne trgovine. Ker pripadajo Nemci v Ameriki večinoma vsi republikanski stranki, je dokaj verjetno, da bodo ti pomogli Mac Kinlevu do zmage. General Waldersee je po najnovejših poročilih došel v Tientsin in v kratkem prevzame vrhovno poveljstvo mejnarodnih čet na kitajskih tleh. Nevarnost, da Walder-see ne bo imel ob svojem dohodu nikakega opravila več, je že odstranjena, kajti položaj se je v zadnjih dneh znatno izpremenil, odkar so prevzeli vodivne uloge princa Čing in Tuan ter Li-Hung-Čang. Po zatrdilu ruskih listov še ne bo kmalu zaželjenega miru in bu vojska baje neizogibna. »Rossija« piše, da i.ieri vse sedanje delovanje Li-Hung- Canga jedino na to, da se čim prej dožene pogodba s kako velesilo, s katero bi potem Kitajci paralizovali napade ostalih velesil. Bržkone bo dotična velesila severna Amerika, ker se Mac Kinley resno trudi, čim prej dognati sporazumljenje mej Kino in Ameriko. Pa tudi ostali del nemškega načrta ne bo tako naglo rešen, kakor se je sprva ra čunalo. Kitajskemu dvoru Nemčija skoro ne more do živega, ker se nahaja v kraju, kamor si nihče ne upa, na to pa tudi ni misliti, da bi vlada brez silnega pritiska izročila provzročitelje upora. VValderseejeva naloga torej nikakor ne bo lahka, ako Nemčija ne odneha v svojih zahtevah. Po besedah zgoraj imenovanega lista se bomo nahajali kmalu na meji dolgotrajnega miru ali pa grozovite vojske. Kujige iu časopisi. »Dom in Svet« št. 19 prinaša sledečo vsebino: -j- Kanonik dr. Frančišek Lampe. — Valentin Mandelc. (Spisal Božidar Fle-gerič) — Koprnenje. (Zložil Leo Levič.) — Spominom. (Zložil Leo Levič.) — O ta te stament! (Novela — Spisal Podgoričan.) [Dalje.] — Novo življenje. (Povest iz našega trga. — Spisal I. Kremen.) [Dalje.J — Gospa Marija. (Z naših gora. — Spisal Fr. Ko-čan.) [Dalje.| — V logu. II. (Zložila Ljudmila.) — Modroslovec dekadentizma. (Spisal dr. E. L) — Književnost — Hrvaška književnost. Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1900. Bare Poparič. O pomorskoj sili Hrvata za dobe narodnih vladara. — Ptice. — Staroslovenska književnost. Nova izdaja »Reimskega Evangelija«. — Umetnost. — Prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani. — Stolna crkva u Djakovu. — Na platnicah : Predragim sotrudnikom in naroč nikom »Dom in Sveta«. — Nekaj pesmij Jurija Vodovnika. 13. Pokopač. — Slike: Valentin Mandelc. — Stari trg pri Ložu (Notranjsko). — Srečanje. (Slikal G\vaiz.) — Cesta v Pekingu. — Katoliška stolnica v Tientsinu. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 2. okt. Župan Hribar otvori sejo ob 5. uri. Spomin na dr. Fr. Lampeta. V predsedstvenih naznanilih spominjal se je župan kanonika dr. Fr. Lampeta. Dejal je župan, da je dr. Lampe umrl v najboljši svoji moški dobi, ko bi bil mogel še veliko koristiti človeštvu in Ljubljani kot načelnik »Marijanišča«, pa tudi svojemu narodu. V dr. Lampetu smo čislali čist značaj, kakorš-nih je v stanu, kateremu je on pripadal, v deželi izredno malo, moža izredne tolerance. Obljuba novega meščana. Ko je naznanil župan, da je umrli ces. svetnik Mahr zapustil mestnim ubogim 200 K, sto ril je obljubo novovsprejeti meščan Alojzij L e n č e k. Nedostajanje prostora na ljubljanskih gimnazijah. S tem perečim vprašanjem se je bavil nujni predlog svetnika Plantana. Letos je v I. b. razredu na prvi gimnaziji 87 učencev. Zakon veleva, da mora biti v jednem razredu samo 46 učencev, ker so sicer vsi učni vspehi izključeni, in da se mora, ako je v razredu nad 50 učencev, otvoriti paralelka. A to se v Ljubljani ne zgodi, dasi se je na to točko oziralo v Kranju in Novem mestu in so se vsporednice otvorile v zasebnih hišah. Položaj je v Ljubljani tak, kakor bi država več skrbela za jetnike, kakor za slovensko učečo se mladino. Govornik je predlagal, naj se občinski svet brzojavno obrne do naučnega ministra s prošnjo, da se takoj ukrene vse potrebno glede zadostnih prostorov. Občinski svetnik Žužek je dostavil, da je centralna vlada črtala načrt za zgradbo nove gimnazije. Tako so nastali nedostatki. Na to je treba opozarjati, ker se sedaj izdelujejo načrti za drugo gimnazijo in lice-alno knjižnico, da se zopet ne črtajo načrti. Predlog obč. svetnika Plantana je bil soglasno sprejet. Podraženje premoga. Občinski svetnik Prosenc je nujno predlagal, naj se z ozirom na podraženje premoga prosi uprava železnic za dovoljenje refakcij, vlada pa, da naj odpiše za premog užitninski davek in da prevzame premogokope v svojo upravo. — Soglasno sprejeto. Led na »Kernu«. Posestniki v bližini »Kerna«, na katerem se dobiva po zimi led za mestne ledenice, so prosili, naj se za dobivanje ledu preskrbi drug prostor, ter utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da voda stopa često do hiš in napravlja veliko vlažnost. Dr. Hudnik je v imenu pravnega odseka predlagal, naj se prošnja kar odkloni. Občinski svetnik Tosti je bil mnenja, naj se vsaj o razmerah pouči, ter je v tem smislu stavil predlog. Občinski svetnik dr. vitez Bleivveis se je čudil, da se ondi dobiva led sto let, a doslej še ni bilo slišati pritožb. Ko je občinski svetnik Predovič ponovil, kar si je od govornikov zapomnil, je bil vsprejet predlog občinskega svetnika Tostija._(Konec prih.) Dopisi. Vrhnika, 1. oktobra. Glede na dopis, ki ga je prinesel »Sl. Narod« v svoji sobotni številki pod naslovom »Vrhnika in nje dekan«, smo prisiljeni poslati sledeče stvarno pojasnilo. Dne 9. septembra je imelo biti v Verdu, pri tukajšnji podružnici, običajno cerkveno žegnanje. Glede na znani odlok preč. kne-zoškolijstva bi se bili morali prvi možje te vasi oglasiti pri gosp. dekanu ter zagotoviti, da se ta dan v Verdu ne bo plesalo. Tega niso storili. Z ozirom na to in pa še posebno zato, ker se je zopet in zopet zatrjevalo posebno od 2 gostilničarjev te vasi, da se bo prav ta dan gotovo plesalo, se duhovno opravilo v Verdu ni oznanilo prejšnjo nedeljo. V petek pred dnevom žegnanja pride e n mož iz Verda k g. dekanu s prošnjo, naj bode sv. maša v Verdu. G. dekan mu pokaže določbo knezoškofijstva z opazko, da imajo lahko mašo, če dajo zagotovilo, da se ne bo plesalo. Tega zagotovila mož ni dal, ker je — kakor se je sam drugje izjavil — bil sam prepričan, da se bo plesalo. Samo umevno v nedeljo potem v Verdu ni bilo sv. maše, a bil je, kakor »Narod« sam pove, — ples! Nekaterim to nikakor ni šlo v glavo, kako je bilo mogoče, da v Verdu maša izpade. Govorilo in ugibalo se je vse mogoče. Na vseh straneh se je ljudstvo begalo, češ, da je le g. dekan uzrok, da ni maše, da je on sam to kar na svojo roko napravil. Ker je bilo take in še hujše govorice mnogo tiste dni med ljudmi, pojasnil je prihodnjo nedeljo g. dekan vso zadevo na priž-nici. Se enkrat je prebral dotični školov od lok in temu odloku je pridal par krepkih opazk, ostrih sicer, a resničnih. Župnik vender ne le sme, marveč ceio mora očitno po hujšanje v fari — in to je vender bil ves ta dogodek v Verdu ! — tudi očitno posvariti. V pojasnilo, da se Verjani kot laki v obče niso udeležili plesa, je omenil tudi izrek nekega vrhniškega farana, ki je rekel, da so plesali samo »nekateri vrhniški škrici in pa tiste podfutrane dekle«. A g. dekan, ki je izrecno povdarjal, da to niso njegove besede, marveč nekega druzega, na prižnici ni izgovoril — kakor »Narod« neresnično poroča! — besede »škrici«, marveč je rabil besedo »gospodje«, pristavil pa je, da je do-tičnik rabil drugo besedo, ki se pričenja s »šk«. Tudi beseda »babe« na pr.žnici ni bila izgovorjena! Besede so seveda zbodle. In kaj se je zgodilo ? Minoli torek je bila občinska seja, pri kateri se je prebrala mogočno doneča interpelacija zoper gospoda dekana in njegov dotični govor na prižnici. Podpisana je bila vsa tista garda občinskih odbornikov, ki so se ali po besedah gospoda dekana ali pa po naredbi knezoškofijstva kako prizadeti čutili. Dekan je bil kot občinski odbornik navzoč. Seja je bila v resnici, kot »Narod« pravi, prav burna. Tudi svoje posledice je že imela. Kar je samoumevno, se je zgodilo : dekan je izstopil drugi dan iz občinskega odbora. Saj, kar se mu je zgodilo ta dan, zgodi se mu kot duhovniku lahko še večkrat. V količkaj napetih razmerah dobe posamezni odborniki lahko še večkrat priliko, da gospoda dekana zaradi besedi, govorjenih na prižnici, kot občinskega odbornika pred občinskim odborom postavijo na zatožno klop! To pa je pač prizor za »Slovenski Narod« in njegove pristaše, a za resnega župnika, voditelja obširne in težke fare ne ! Drugje na Kranjskem bi tudi kaj tacega ne bilo mogoče. A na Vrhniki so čudne razmere. Tu ima duhovnik lahko stališče samo toliko časa, dokler je on nekaterim mogotcem po volji. Pa o tem raje molčim! Ob sklepu tega pojasnila naj cenjenim bravcem »Slovenca« povem le še pravi uzrok, zakaj so sedaj nekateri gospodje tako razburjeni na Vrhniki. Naj ga svet izve, da po njem tem lažje sodi veliko ljubezen teh nekaternikov nasproti ljudstvu ! Uzrok je_ nova posojilnica po Rajfoiznovem zistemu, ki se je ob zadnjem pripravljavnem shodu ustanovila tudi na Vrhniki. Da je bila taka posojilnica za kraj 6am živa potreba, ve vsakdo, komur bo razmere znane. Da pa bi bila ona v najkrajšem času tudi brez du-hovskega sodelovanja ustanovljena, to vemo mi! A sedaj je ustanovljena, odtod vrišč! In gosp. dekan je nje načelnik, odtod zaga-njanje v njegovo osebo 1 A vse to nič ne pomaga! Z odlokom slavne c. kr. dež. kot trgov, sodišča v Ljubljani z dne 24. sept. 1900 št. 271 so potrjena pravila te posojilnice, ki navzlic vsemu nasprotnemu pišu in vrišču začne poslovati gotovo vsaj s 1. nov. t. 1. Dovolj ! Ker je stvar po »Slov. Narodu« postala očitna, javna, bili smo tudi mi pri siljeni podati — sine ira et studio ! — to pojasnilo, da svet zve čisto resnico. Sklepamo pa ta dopis z besedami: Pozitivno delo za ljudsko korist tako v dušnem kakor tudi v telesnem oziru, z vrlim g. dekanom L. Gantarjem na čelu, bo najboljši odgovor na vse še morebitne napade »Sl. Naroda« ! F. B. iz Zagreba, 20. sept. Slavnostni dnevi v Djakovu so minuli. Celokupno Slavjanstvo, a posebej še Hrvati in Slovenci so storili svojo dožnost, poklonivši se tudi pri tej priložnosti prezaslužnemu cerkvenemu dostojanstveniku in narodnemu dobrotniku škoiu Strossmayerju. Vsi slovanski časopisi, celo liberalni so slavili neprecenljive zasluge, ki si jih je stekel veliki škof za cerkev in narod, le uradni časopisi hrvatski so molčali o tem velikem narodnem prazniku ter proglasili to znamenito svečanost za demonstracijo »Obzoraševih« privržencev, dočim so se Frankovci pridružili najhujim klevet-nikom odličnega jubilarca ter so v svojem »Hrvatskem Pravu« nagromadili ravno pri-godom te svečanosti toliko nedostojnih napadov na ve'ikega škofa, da se mora gnu-siti vsakemu olikanemu človeku tako podlo berilo. Napali so jubilarca seveda tudi mažarski listi ter ga imenovali celo upornika proti mažarskej državnej ideji, ali podlosti mu ni nobeden očita), te je bilo sojeno le hrvatskemu časopisu, da se za vselej osramoti s tako pisavo modernega barbarizma. Mažarski časopisi so oponesli pri tej priložnosti Stross-mayerju njegovo požrtovalnost in radodar-nost le zato, ker jo je izkazal hrvatskemu narodu, katerega oni ne trpe, ker ga smatrajo svojim tekmecem na iztoku. V Stross-mayerju vidijo nositelja prave ideje hrvatske, namreč zedinjenja vseh Hrvatov tudi v političnem pogledu, kakor so že zedinjeni večidel Strossmayerjevim delovanjem na prosvetnem polju. Zato Mažari upotrebljujejo vsa sredstva, da zatro Strossmayerjev vpliv na hrvatski narod, toda dozdaj jim je ostal ves trud jalov, a nadjamo se čvrsto, da ostane tako tudi za naprej. Dvomimo, da je kdaj v tako malo mesto, kakor je Djakovo, prispelo toliko pozdravov pismenih in brzojavnih pa tudi ustmenih, kakor se je to zgodilo 8. septembra. Na tisoče jih je bilo. Spomnili so se jubilarca njegovi pristni prijatelji, njegovi štovatelji iz vseh slovanskih krajev in tudi tujih dežel, spomnili so se ga siromašni in bogati, učeni in priprosti, velikaši in celo en član cesarske rodovine, spomnili so se ga razni zbori, učena društva, nižje, srednjo in visoke šole, župani in mestna zastopstva, uredništva vseh domoljubnih časopisov. Spomnili so se ga tudi sv. oče Leon XIII. s krasno čestitko. In kaj bi še dalje naštevali, kar je bilo ta dan zbranega ali v duhu prisotnega v Djakovu, povejmo zdaj, kar ni storilo ta dan svoje dolžnosti: niti je sprejel Strossmayer čestitke od deželne vlade hrvatske niti od župana glavnega mesta Hrvatske. In ravno ti dve oblasti sto bili pred vsemi drugimi obvezani, da se spomnite ta dan zaslužnega škofa. Kaj ni Strossmayer žrtvoval na stotisoče denarja za mnoge znanstvene zavode, za katere bi se bila morala deželna vlada sama poskrbeli ? In niso li ti zavodi osnovani ravno v Zagrebu ? Akademična palača je jedna najlepših v Zagrebu, a še lepše je, kar je v njej, namreč galerija slik, in to je dar Strossmayerjev. In bi li imel že Zagreb vseučilišče, da ni Strossmayer toliko zanj žrtvoval in se toliko trudil, da je bilo osnovano ? Vse to in še marsikaj drugega je zasnoval hrvatski mecenat v Zagrebu, kar je vsemu meščanstvu dobro poznato, le mest nemu županu ne, kajti mi dvomimo, da bi bil mogel sicer pozabiti pozdraviti tako odličnega narodnega dobrotnika pri tako redkem jubileju. Toda tudi taka nevednost ne more izpričati župana glavnega mesta Hrvatske, da ne pozdravi tako odličnega juhi larja, to zahteva že bolja društvena naobrazba. V tem slučaju ni bilo umestno, da je odločevala mažaronska politika, kajti s tem se je hudo osramotila, pokazavši se na ta način za privrženico modernega barbarizma, če so velikemu školu čestitali možje, ki niso nikdar bili prijatelji njegove politike in tudi taki, ki se sploh s politiko niso ukvarjali, potem je to mogel storiti tudi zagrebški župan. Tukaj je moral pokazali, da je neodvisen in da zna zastopati glavno mesto. To bi bil moral storiti tudi v onem slučaju, ko bi bila zares ta svečanost le »obzoraška«, kar je seveda čisto izmišljena trditev hrvatskega uradnega lista. Zagrebški župan ni storil svoje dolžnosti, a zagrebškim meščanom bo dana še priložnost, da se radi tega porazgovore s svojim županom. Dnevne novice. v Ljubljani, 3. oktobra. Cesarjev imendan. Jutri ob 10. uri bode povodom cesarjevega godu v tukajšnji stolnici pontifikalna sveta maša, katero bode daroval presvetli knez in škof. — Vojaška posadka se ob isti uri udeleži božje službe v cerkvi sv. Petra. Konkurznega izpita se udeležujejo te dni sledeči čč. gg. Čik Karol, kapelan v Višnji Gori; Erker Ferdinand, kapelan v Št. Vidu nad Ljubljano; Gnjezda Janez, župni upravitelj na Vojskem; Jereb Janez, kapelan v Žužemberku; Medved Anton, eks-pozit v Košici; Povše Henrik, kapelan v Žužemberku; liihar Matej, kapelan v Polju; Rožnik Tomaž, kapelan na Jesenicah; Za-•vodnik Feliks, nunski spovednik v Škofji Loki; Žagar Josip, kapelan v Dobrepoljah. Pozor! Iz raznih krajev smo prejeli obvestila, da so mnogokje po deželi volivski imeniki zastareli in pomanjkljivi. Opozarjamo torej svoje zaupnike in somišljenike naj o pravem času — v osmih dneh od dno razglasa na občinski deski — reklamujejo ustno ali pismeno pri županstvu, da se imeniki popravijo in spopolnijo. Pravico rekla-imovati ima vsak volivec v isti kuriji in v istem volivnem okraju. V kmečki kuriji imajo volivno pravico tudi tisti občani, ki plačujejo najmanj 4 gld. ali 8 kron direktnega državnega davka. V peti ali splošni kuriji imajo volivno pravico tudi hlapci in dninarji, ki so spolnili 24. leto in v isti občine stalno bivajo vsaj šest mesecev. Izključene pa so od volivne pravice osebe, ki so pod varuštvom ali kuratelo in v konkurzu, ubogi, ki dobivajo podporo iz javnih ali občinskih sredstev, in sploh osebe, ki so izključene od občinske volivne pravice zaradi storjenih hudodelstev. Iz Celja se nam o zaupnem shodu še sledeče poroča: Vseh zaupnih mož se je se-šlo 68. Zastran kandidata za peto volilno skupino se je naštelo 21 glasov za gospoda Žičkarja, 28 glasov za gospoda Hribarja. Predsednik gospod dr. Sernec je torej izjavil, da ni nobeden izmed nasvetovanih kandidatov dobil absolutne večine 35 glasov; nobeden ni torej proglašen za kandidata. G. Žičkar je na to nasvetoval, naj se prepusti konečna rešitev volilnim možem, kakor se je to zgodilo pred tremi leti. Nihče ni temu predlogu ugovarjal. Kako je neki mogla »Domovina« v današnji številki pisati, daje shod po veliki večini proglasil za kandidata gospoda Hribarja? Predsednik zborovanja izjavlja : Shod ni nobenega proglasil za kandidata, — »Domovina« pa se predrzne celo stvar popolnoma neresnično popisati! Je-li to pošteno? O tem shodu »zaupnih« mož zdaj molčimo. Velika večina volilnih okrajev ni bila zastopana, in ti bodo slednjič menda tudi imeli odločilno besedo. Bili so pa navzoči, ki ne spadajo ne v četrto ne v peto volilno skupino celjskega okraja in ti so odločevali. Dr. Tavčar, fiefredakter »Slov. Naroda" ni lagal, ko je v včerajšnjem listu poročal, da se je vršila dne 29- sept. t. 1. pri žužemberškem sodišču obravnava proti g. Vencajzu zaradi razžaljenja časti, in da je bila jako zanimiva. Znana nam je marsikatera kazenska obravnava, a take še nismo videli. Bila je zanimiva glede tvarine in glade nastopajočih oseb, tako da smo se čudili, da je takih še najti. Toda stvar danes še ni končana, a poročali bomo o vsem natančno, kadar bo vse končano, kajti govoriti ima še drugi sodnik. •Narod« in resnica. Včerajšnji »Narod« prinaša sledečo notico: »Najnovejši klerikalni agitator je znani oča Zdešar. Nekemu volilcu, ki stanuje v njegovi hiši, je kategorično zaukazal: „Tu podpišite, da boste Kreka volili, drugače ne boste volilne pravice imeli.« Konstatujemo, da gospod Zdešar tega ni nikomur rekel in je torej navadna »Narodova« neresnica. Voli-Iec, ki stanuje v njegovi hiši, je krščanski socijalec in je le nagovarjal ljudi, naj se oglase pri županu kot volilci, sicer ne bodo mogli voliti. Toliko resnici na ljubo in pa »Narodu« po lažnjivem jeziku. Kandidata soc.-dem. V peti kuriji na Kranjskem nameravajo soc.-dem. postaviti kandidatom Etbina Kristana, za mestno skupino Ljubljana pa Fran Železni kar j a. »Narodu« toni nič kaj po volji. Navadil se je tako podpore soc. dem. pri volitvah, da mu ne gre v glavo, da bi soc.-dem. samostojno nastopila, ko so vender proti razširjenju volilne pravice gospodje na magistratu storili vse, kar je bilo mogoče. Pojasnilo. V predzadnji številki smo objavili brzojavko iz Celja, v kateri dopo-šiljatelj imenuje g. Ivana Dolinarja soc.-dem. Danes nam je gosp. Ivan Dolinar poslal popravek, dani soc. dem. in ni bil nikdar pristaš soc.-dem., kar nas veseli. Musica saera. V četrtek dne 4. oktobra v proslavo godu Njega Veličanstva cesarja bo pontilikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Instrumentalno mašo v čast svetemu Frančišku Serafinu in graduale zložil Anton Foerster, oflertorium dr. Frančišek Witt. Slovensko gledališče binoči so prvikrat na slovenskem odru uprizorili hrvatsko opero »Nikola-Šubič Zrinjski«. Opera je lepo vspela, gledališče je bilo razprodano. Obširnejšo oceno objavimo jutri. Monaignor Jožef Miiller f. Iz Celovca dne 30. septembra: V petek dne 28. septembra zvečer je tukaj umrl č. gospod monsignor Jožef M ii 11 e r, prof. vero-nauka na c. kr. učiteljišču. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug zlasti za razna društva. Bil je dolga leta predsednik društva rokodelskih pomočnikov, predsednik Vincen-cijeve družbe, vodja društva »adoratorum« itd. Porodil se je dne 19. oktobra 1845 v St. Petru v Kačtalu, v mašnika posvečen 24. julija 1871. Leta 1896 je dobil naslov papeževega častnega komornika. Pogreb se je danes vršil ob uprav velikanski udeležbi. Kazal je, kako spoštovan je bil pokojnik. Od rokodelskega doma do stolnice je vodil sprevod mil. gospod stolni prošt L Einspie-ler, v stolnici je blagoslovil truplo mil. go spod knezoškof, nj. ekscelenca dr. J. Kahn. — Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Občni zbor kat. polit, društva za Dolenjsko v Novem mestu bode 15. t. m. t. j. v ponedeljek in ne v četrtek, kakor je bilo v »Dolenjskih Novicah« št. 19. po pomoti naznanjeno. Iz Kokre se nam piše : Dne 2. t. m. je tu umcL g. Martin K u č i č , c. kr. mitn., bivši poštar, upokojeni c. kr. telegrafist, imejitelj srebrnega križca za zasluge, star 72 let. ljubljanske novice. — Tretja mestna deška ljudskašolase bodo otvorila prihodnje leto v prostorih, kjer je bila nekaj let mestna dekliška osemrazred-nica. — Ušel je iz Gorice Franc Skočic, trgovski pomočnik, ter je odnesel 550 K de-darja. Policija ga zasleduje. — Nesreča na kolodvoru. Na kolodvoru južne železnice je pri premikanju vozov prišel mej dva vozov.«. 24 letni samec Anton Hriber-n i k. Zmečkalo ga je na tako grozovit način, da je bil v petih minutah mrtev. — Franc Jožefov most. Pri Škrjančevi, Malijevi in Mabrovi hiši se zgrade oporni zidovi, da tako ne bo treba zasuti pri teh hišah spodnjih prostorov. Obrežni zidovi pri mostu se ne zgrade. — Na B 1 e i w e i s o v i cesti so odstranijo telegrafski drogi, ki so sedaj sredi trotoarja. — Povožena je bila na Poljanski cesti devetletna deklica Sirk. Povozil jo je Leopold Čerin iz Štepanje vasi. — Ljubljanica je narasla za 20 cm. čez normal. — S p 1 a š i I se je včeraj zvečer konj posestnika Jurija J a n k o v i č a. Zaletel se je v južni kolodvor ter se zgrudil. Iz Gradca se nam piše: Rumunski dvorni atelje je poslal krasen epitof na pariško razstavo, ki je bil odlikovan z zlato svetinjo. Predlogo za delo je narisel italijanski umetnik Umberto Marcheti, vezenje je nadzorovala in izvrševala naša mlada umetnica gospica M. Knez. Na epitefu je v vezenju vpodobljen »Jezus v grob položen«. V tem mojsterskem delu so bile vse tehnike vezenja uporabljene. V tem slučaju je gdč M. Knez res pokazala talent; žal, da se trudi le tujcem v prid in slavo. Slovenske predstave v Celju se prično 7. t. m. Igrali bodo igro »Brat Martin«. Pri predstavi sodeluje ves pevski zbor s spremljevanjem celjske narodne godbe. Štajerske novice. V Vojniku je nova župna cerkev dogotovljena. — G. I. Bizjak, učitelj na slovenski šoli v Vojniku, je prestopil k vojaškemu stanu in napravil v Ljubljani častniško skušnjo. — V Lučah se je vršila zlata poroka dveh bratov. Skupna starost vseh štirih zlatoporočencev znaša 301 leto. — b strehe je padel in se ubil zidar Simon Potisek v Poljčanah. — Kolodvor v Iločah pri Mariboru se razširi. Iz Celovca dne 1. t. m. Koroški tiskarji so s posebno vlogo prosili celovški mestni zbor, naj kak trg ali ulico imenuje po izumitelju tiskarstva, Janezu Guten-b e r g u. — Celovško mesto je imelo 1899. leta 523.507 gld. dohodkov in 456.201 gld. stroškov. Mestna naklada na pivo je nesla mestu 39.836 gld., na žganje 9337 gld., na zasebno vino 6571 gld. Skupni čisti dohodek te naklade je bil 49.831 gld. — Pretepi so sedaj tu na dnevnem redu. Minulo noč so zaprli kar 7 oseb radi tega. Prejšnjo noč sta bili pri nekem pretepu dve osebi ranjeni tako hudo. da je ena kmalu umrla. Tretji brzovlak na progi Dunaj-Trst se uvede v kratkem. Iz Ljubljane bo odhajal na Dunaj ob 9-52 po noči, v Trst pa ob 3-58 zjutraj, prihajal bo pa v Ljubljano z Dunaja ob 3 50 zjutraj, iz Trsta pa ob 9'44 po noči. Električni tramvaj v Trstu se je slovesno otvoril včeraj zvečer. Učiteljska služba je razpisana do 14. t. m. v Skocijanu. Prošnje je doposlati okr. šol. svetu za ljubljansko okolico. Žrebanje. Izžrebani sta številki serij 424 in 441 štiriodstotnih prior. zadolžnic kamniške železnice, vsaka pet komadov a 200 gld. Izplačevalo se bode od 2. jan. 1901 pri c. kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju. Društva. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu septembru 1900 je 154 strank vložilo 49.884 K 53 v., 134 strank vzdignilo 46.2 lb K 57 v., torej več vložilo 3667 K 96 v., 11 strankam se je izplačalo posojil 15.700 K — v. Stanje vlog 1,479.231 K 16 v. Denarni promet 193.841 K 28 v. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 3. oktobra. Včeraj so bila ministerska posvetovanja, ki pa se bodo nadaljevala še 7. t. ni. Predmet posvetovanjem so tudi železniški tarifi, jj1 Dunaj, 3. oktobra. Včeraj popoldne se je vršil pri grofu Thunu zaupni shod liberalnega veleposestva, katerega so se udeležili: Auersperg, Trauttmannsdorff, Baernreither, Dubsky, Chluraecky, Col-loredo. Atteras, Kottulinskj, Stiirkgh, Terlago in Grabmayer. Razgovor je bil o politiškem položaju in volitvah sploh. Dunaj, 3. oktobra. V peti kuriji v Pr«gi bode proti Breznovskemu kandidiral dr. Podlipnv. V mestni skupini Plzen ustane Schwarz, v skupini Mlada Boleslava dr. Herold, v kmečkih občinah pa bodo agrarci proti Teklemu kandidirali dež. poslanca Prazeka. Trst, 3. oktobra. Italijanska derno-kraška stranka je sklenila glasovati za soc. demokraškega kandidata, ako ta obljubi, da ne bode nasprotoval italijanskim narodnim zahtevam. Dunajsko Novomesto, 3. okt. Bivši poslanec 5. skupine Wedrai vztraja pri svoji kandidaturi za ta okraj. Lino, 3. oktobra. Deželni glavar dr. Ebenhoch je oficijelno naznanil svojo kandidaturo za mestni okraj Wels-Gmtm-den-Vocklabruck. Lvov, 3. oktobra. Poljska ljudska stranka je postavila sledeče kandidate: Winkowski, Frankiewicz (nov), Stapin-ski, VVojoik (nov), Boiko, Stolarski (nov), Krempa in Ciepielowski (nov). Lvov, 3. oktobra. Iz Varšave pregnani Poljaki so člani tajne družbe, ki je v Carskem selu z dinamitoin skušala katedralo razrušiti. Več oseb je obsojenih v dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo. Budimpedta, 3. oktobra. V vasi Korniareva, v okraju Krasso - Szoreny, je pri razdelitvi občinskih pašnikov prišlo do krvavega boja. Prišlo je na pomoč orožništvo, ki je moralo rabiti orožje. Dve osebi sta ubiti. Rim, 3. oktobra. „Tribuna" objavlja neko Crispijevo izjavo, glasom katere mora biti Italija pripravljena tia 17. maj 1903, ko poteče doba trozveze. Londozi, 3. oktobra. Unionisti so zmagali skoraj v vseh večjih trgovinskih mestih. Liberalci so v Londonu upali zmagati, a se jim ni posrečilo. London, 3. okt. Cela gardebrigada je ostavila Komatiport in se vrne v Anglijo. — Iz Laurenco - Marqueza poročajo, da odpelje lloydov parnik „Sty-ria" 400 begunov iz Transvala v Evropo. London, 3. oktobra. (C. B.) ..Standard" poroča iz Durbana: 1. t. m. so Buri napadli vrsto voz pri Dejagers-driftu, ki jo je spremljal oddelek natal-skih prostovoljcev. Buri so ranili jednega častnika in štiri može, več so jih vjeli. Vojska na Kitajskem. Berolin, 3. oktobra. Iz Taku se' poroča: Kitajski cesar in cesarica sta v Tathungu. Cesar hoče baje mir, cesarica pa podpira boj proti tujcem. London, 3. oktobra. (C. B.) Reuterjev urad poroča iz Pekina 26. septembra : General Hopfner je z 2000 možmi zažgal več vasij severno od Pekina ter razkropil čete bokserjev. * Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) On bi bil najsrečnejši človek na svetu, če bi imel nekoliko več soli v glavi! On je bogat, mlad, spoštujejo ga in cenijo. A nemara svojo srečo in sebe in svoje bližnjike spravlja v nesrečo. On bi lahko živel kot v raji. A ne! Vedno nadleguje ženske, kar je največja bedastoča, neumnost in maloprid-nost na svetu. V vozu bi se lahko peljal v raj, a hoče šepati naravnost v peklo. In ta ...! Tedaj ga pogleda, kakor bi se bal, da bi ne uganil njegovih mislij. Preje je cel svet prekucnil s svojimi hudobijami, sedaj je pa zopet vse narobe, ker se je spreobrnil ... če je res. In jaz moram povsod zraven biti! Je že tako; če imajo prirojeno besnost, vedno jo morajo nad kom izpustiti. Kaj pomaga, če kdo pošteno živi kakor jaz? Ne, gospodine! Dandanes sc mora vse razbiti na drobne kose, pobijati ljudi in ... o jaz ubožec . .. potem pa tako zmešnjavo narediti, čc sc začne kesati. Ce sc kdo res hoče kesati, naj to naredi doma mirno, brez priprav in naj nc nadleguje mirnih ljudij. In Njegova prevzvišenost mu takoj z od- ! prtimi rokami teče nasproti: dragi prijatelj! Posluša ga, če ga vodi za nos s svojimi čenčami, kakor bi ga videl čudeže delati. Precej kaj tak6 bedastega si izmisliti! Z glavo tišči v zid in hoče vse narobe postaviti. To je po mojih nazorih naglica, ki ni nikdar prida. Brez najmanjše zastave mu izroči na milost in nemilost ubozega župnika. To se pravi igrati se s človekom na slepo srečo. Tak svetnik kakor je on, moral bi svoje župnike varovati kot punčico svojega očesa. Nekoliko previdnosti, pameti in usmiljenja bi tudi ne bilo odveč za svetnike ... Če ni vse le na videz! Kdo more poznati vse človeške nakane? Posebno pa njegove? Če pomislim, da moram ž njim, pod njegovo streho! Bog ve, kakšen vrag je tam skrit! O jaz ubožec! Bolje je, da ne mislim na to. In ta Lucia? Ali je bila dogovorjena z donom Rodrigo? Lepa reč! Če bi mi bilo vsaj jasno! Kako jo je dobil v kremplje? Kdo ve? Vse je dogovorjeno s kardinalom. Meni nihče ne pove, čeprav so me zamotali v te homatije. Jaz se ne brigam za tuje zadeve. Če pa moram radi njih svojo kožo ncsti na prodaj, moram tudi vedeti, kam pes taco moli. Če bi bilo samo treba iti po ono deklino . . . prava reč! Saj bi jo lahko sam pripeljal! Če se je spreobrnil v svetnika, čemu mene treba? O zmešnjave! Da bi le bilo tako! Potem je vse samo nadležna sitnost! Ra-dostil se bodem z Lucijo, ki je najbrže ušla pravemu vragu. Bog ve, koliko je pretrpela! Smili se mi, a rojena je v mojo pogubo... Če bi le-temu le mogel pogledati v srce, kaj misli! Kdo ga pozna? Sedaj se drži kakor sveti Anton v puščavi, sedaj zopet kot pravi pravcati Holofernes. O jaz ubožec! Bog me mora podpirati, ker se nisem samovoljno mešal v te zadeve. Res, čez obraz neznančev so hitele misli, kakor ob nevihti oblaki hite mimo solnca, tak6, da sedaj zasveti žarka luč, sedaj zopet postane tužna tema. Duša njegova se še topi v blagih besedah kardinalovih; pomlajen in poživljen pomiluje samega sebe, odpusti si in si laska, potem pa se zopet spomni grozne prošlosti. Plašno premišljuje, katere hudobije more še popraviti, kaj še lahko prepreči, kako in s katerimi sredstvi naj reši toliko vozljev in toliko homatij. Ves zmeden premišljuje to. Nepotrpežljivo in bojazljivo čaka prvega tako lahkega podjetja, ki bode kmalu dovršeno. Premišljuje, koliko je ubožica pretrpela in da je vzrok njenega trpljenja oni, ki jo hoče sedaj rešiti. Na razpotjih se vodnik vselej obrne, da bi izvedel, kam iti. Neznanec mu s prstom pokaže in namigne, da naj hiti. Že so v dolini. Donu Abbondio je tesno pri srcu. Ta glasovita dolina, o kateri je slišal toliko grozovitih pripovedek; oni gla-soviti ljudje, cvet malopridnežev Italije; ljudi brez strahu in usmiljenja vidi s kostjo in kožo, srečuje po dva, tri, štiri na cesti! Spoštljivo se klanjajo svojemu gospodu. Vsi imajo očrnele obraze, ščetinaste brke in oči, da se je donu Abbondio zdelo, kakor bi hoteli reči: „Ali naj ugonobimo tega čr-nuha?" Sredi neznanskega strahu uide mu misel, da bi se mu ne moglo nič hujšega zgoditi, če bi ju poročil. Družba gre po kameniti stezi ob hudourniku, od koder se vidijo samotne, skalnate razpoke in špilje. Pri pogledu teh ljudij si lahko želimo biti sredi največje puščave. Danteju se ni moglo bolje goditi v Malebolge.1) (Dalje prih.) ') Peklenska jama. ITmrli mo: 30. septembra. Anton Mlakar, krojač, 62 let, Kopitarjeve ulice 2, jetika. — Rudolf Seri. profozov sin, 2 leti, Pred kosamo 4, bronohitis capillaris maras-mus. — Marija Renko, gostija, 80 let, Radeckega cesta 11, ostarelost. 1. oktobra. Jera Ahačič, zasebuica, 79 let, Stari trg 3, oslarelost. V bolnišnici: 27. septembra. Josip Vertačnik, lajnar, 34 let, pa-ralysis cordis. 29. septembra. Fran Kovačič, črevljar, 42 let, peritonitis purulente. Meteorclogično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm « i Cas opa-5 zoranja Stanje barometra t vini. Temperatura l-o Cfluijo i Vetrovi i Nebo J _ A ^ £ - f P g D cu » * 9 ZVec. 738 1 186 si. jzah. jdel oblač. 4-8 J 7. zjutr. 1 2. poj-oi 737 0 736 8 151 202 si. jug 1 dež si. svzh j oblačno Srednja včerajšnja temperatura 18-5 normale: 12 6\ Zahvala. 876 1-1 Povodom smrti svojega ljubljenega soproga, gospoda Leopolda Žnidaršiča posestnika, gostilničarja, mesarja in občinskega svetovalca j izrekam najprisrčntjšo zahvalo vsem, ki so rajnkega v bolezni obiskali in ga spremili k večnemu počitku. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujem prrč. duhovščini, slav. veteranskemu društvu idrijskemu, ki seje s svojo godbo v tako obilnem številu udeležilo sprevoda, gospodom pevcem za ganljive nagrob-niče, gosp. županu Ivanu Kenda in vsem ob-čiuskim odbornikom, gospodom c. kr. uradnikom iz Idrije, vsem darovalcem krasnih vencev Skupno izrekam zahvalo vsem, ki so mi izkazali zadnji trenotek svoje sočutje. V Spodnji Idriji, 1. oktobra 1900. Angela Žnidaršič. za specerijsko trgovino se takoj vsprejme pri Ivan Jelenc-u v Tržiču 874 2-1 krojač v Ljubljani, Sv.Petra cestušt.« se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega ln solidnega blaa-a po nizkih cenah. Opozarja na veliko svejo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 63 Bratje Vrsalovič Novoselo (Selca) Brac, Dalmacija prodajajo po povoljnih cenah * * lastili pridelek Ss ^ v steklenicah in sodih, kakor: ^ ^ izvrstna namizna, bela, rdeč- fTi ^ kasta (kakor cviček), črna, de-»n sertna vina in prošek, vulgava Hs glasovito Bračko vino, in crljenjak Sladka bela in Črna vina od ^ ^ septembra do grudna. 804 10-7 W Kdor želi imeti cenega in pristnega i naj se blagovoli obrniti za ceno in vzorec na podpisanega, kateri bode naročila točno in hitro zvrševal. Z odličnim spoštovanjem 848 5-4 Jakob Eškinja Biograd na mori/, Dalmacija. Luskinasto-oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, slrešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kra-\j ko pri tvrdki brata eberl v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11 — 5 r t J Alojzij Grebene | v Trstu 792 (20-11) T Ulica Turrente St. SO, 32, T pooblaščena javna tehtnloa ln trgovina ^ s prašiči ln domačimi pridelki. V Kdor ima naprodaj deželnih pridelkov kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini. ♦ ♦ 871 3-1 suhe, male krače brez kosti, klgr. 95 krajcarjev; kranjske klobase, velike, po 18 kr. ena, samo prašičevo meso, pošilji proti povzetju Ivan Ev. Siro v Kranju. Higyenični frizirski in brivski salon Otona Fettich - Frankheima v JL/jiiMjaiii -ss Kongresni trg Stev. 17 povečan ter z vsemi zahtevami sedanjega časa primerno opremljen. Popolnoma ločen frizirski salon za u n a j s k a borza. Dnč 3 oktobra. Skopni državni dolg v notah.....96-95 Skupni driavni dolg v »rebiu......96 65 Avstrijska zlata renta 4°/0.......114 80 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 05 Ogerska zlata renta 4°;„........113-75 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-60 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1698-— Kreditne delnice, 160 gld................653 25 Londoa vista ....................242-05 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. veli. 118-30 20 mark........................23-65 20 frankov (napoleondor)..............19-28 Italijanski bankovci............90-40 C. kr. cekini........................H 46 One 2. oktobra. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-i. 250 gld.. . . 170 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 161-— Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........195 75 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 93 35 Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............— Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .... 253 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — > » južne železnice 3°/0 . 317 70 > » južne železnice 5"/„ . 119-50 » > dolenjskih železnic4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............390 - 4°/0 Brečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 340-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega > „ » 5 » . 20-50 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 o0 Rudolfove srečke, 10 gld............_ Salmove srečke, 40 gld........170-— St. Gen6is srečke, 40 gid........195-— VValdsteinove srečke, 20 gld.......— — Ljubljanske srečke..........49 —• Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. , , 272-— Akcije Ferdinandove sev. lelez., 1000 gl. »t. v. . 6020-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........772 — Akcije južna železnice, 200 gld. sr..........107 25 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 144. — Montanska družba avstr. plan............454 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 476 — Papirnih rubljev 100 ..................255-50 1 Nakup ln prodaja ItJO, rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. Munjarnična dalniška družba E K C I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., t* 2. m Pojasnila v vseh gospodarskih in linandnih «tvar«i», potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovania pri popolni varnosti naloženih (f 1 a v u 1 o.