St. BO.
V {Jorici, v soboto dne 23. avgusta 1913.
Tedaj XLIIi.
Ishaja'dfakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne.  Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej, Stanem m* leto „JC J&0*—  ,, V, IctiT~7 7^\^-^ V*    »      .   .    .   » 2*50 Posamične številke stanejo               .8 vin.
Ha naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon št. 83»
>Vse z« narod, svobodo in napredek U Dr. K, Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I, nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi is poslanke se računijo po Petit- vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo <<?sLko odgovornost.
Samostojna narodna stranka.
Mirno in ponižno je stopilo na dan Slovensko politično društvo v Gorici z namenom; razširjati p o 1 i t i č n o i z o b r a z b o m e d slo v e n s k i in 1 j m d s t v o ?n, braniti njega n a-rodne pravice, delo v a t i n a to, da se p o v z d i g n c n j e g a ti a r o d n a zavest in d a se i z-b o i j š a g o s p o d a r s k o stanje v s e h n a r o d o v i h s I o j e v. Kratke besede velikega obsega.
Prišle so volitve. Skromne so bile naše itade ali rastle so, ker se je odkrivalo v ljudstvu široko pripoznanje novega političnega toka na naši strani, in z demokratičnim nastopanjem smo dosegli uspehe. Pretila je velika nevarnost s strani bori-teljev kranjskega klerikalr/ma, pretežen del našega ljudstva je utnel nevarnost in se jej postavil samostojno po robu. Uspeh je sledil uspehu in pokarala se je moč stranke.
VolHni boj je za nami, uspehi so ostali pred nami. Sedaj treba strniti pristaše v stranko in dati izvoljenim poslancem močno ozadje, trdno oporo v skrbno organizirani stranki. Stranko je postavilo že iiudstvo samo, izvolilo jej zastopnike   v I    deželni zbor in sestanek poslancev jej je !    dal ime: Samostojna narodna stranka. (          V Gorici smo   ustanovili   Slovensko
politično društvo. Potom tega društva tre-j    ha organizirati vse naše voiilce v satuo-j    stojni narodni stranki   Ali ne le volišče. ;    tudi druge, zlasti pa naše .mladeniče po deželi. Mladina se veseli zmage samostojnih kandidatov, postavljenih   od ljudstva sitnega, naj se torej tudi z veseljem oprime samostojne   narodne   stranice.   Na sr.-igo d e m o k r a t i č n i podlagi bo stala naša stranka; vsi člani imajo jednake oraviee. jednake dolžnosti.    Vsak    m je dol/an delati v namen, označen v prvem «\lstavku tega članka.
Pristaši naši in vi vsi, ki gorite za blagor slovenskega naroda, pristopajte k Slovenskemu političnemu društvu in pomagajte zgraditi močim narodni) stranko na Goriškem, ki bo mogla dosegati še lepše uspehe nego jih je dosegla pri letošnjih volitvah. Čaka nas obilo dela na deželi in v mestu, treba delavcev, treba dobre opore in podpore, da bomo mogli napredo-\a*.i in slovenskemu narodu pribojevati *>«io /c tolikokrat obljubljeno boljšo bodočnost.
•lasne cilje imamo pred seboj in ne zahimu, da iz malega raste veliko, da sio-/a jači. nosloga tlači!
Mladeniči in možje, oklenite se prapora samostojne narodne stranke; pristopajte v najohilnejšent številu k novi stranki. V vsaki vasi naj ima pretežje, počasi se vspne visoko ter zavlada po celi Goriš-'*>. da se bomo mogli res uspešno boriti za svoj obstanek, za svojo prihodnjost, ob katero nas hočejo spraviti kruti drugored-*•'!• Pod praporom samostojne narodne stranke naj se zbere nepremagljiva armada - potem bo mogoče resnično pravo delovanje v korist vseh slojev našega na-!<>da, potem bo -zavlada! mir in veselje l>o deželi.
ur
L
V »Gimnastiki« v Gorici je bilo veliko, volilno zborovanje pred volitvami v deželni zbor iz skupine mest in trgov. Nabralo se je precej občinstva in temu občinstvu so govorili Bomhig, dr. Cesriutti in dr. Pinausig. Po stari liberalni navadi so povdarjali v glavnem potrebo obrambe italijanstva v Gorici in v Furlaniji    tudi, kajti v zadnjem času se čita po   glasilu italijanske   liberalne stranke  pogonoma, kako grabežni Slovenci stezajo svoje roke tudi že po Furlaniji, dasi si niso osvojili niti še Gorice. Vsi trije govorniki so bili tam pod krovom Ginuastike polni svetega ognja za sveto italijansko .stvar. Ha bi bili nmžje povedali, kaj hočejo storiti v dobro mestom in trgom, kjer hočejo biti izvoljeni, tega ne; o tem niso nič govorili, ker najbrže ne vedo ničesar    povedati.    Ti možje starega liberalnega kova znajo razlagati le narodno obrambo, ki je pa identična z nekvalificirano gonjo proti    Slovencem. Ti stari italijanski liberalci   mislijo, da se Časi nič ne spreminjajo ter da ostanejo Italijani v Gorici vedno jednako preveii narodnega sovraštva   do Slovencev, od katerega le živela italijanska liberalna stranka toliko časa in tako dobro. Ali nam se zdi. »da italijanska mladina ne mara več s tako imamo za ono gonjo, ki jo je stavila med cestne razbojnike, nam se zdi, da ima ta mladina nekaj drugega v srcu. kar se bistveno razlikuje od nadzorov starih    liberalnih   voditeljev.    Dr. Pinausig čuti nekaj takega,   zato   pa je vskliknil na onem zborovanju, da je njegov program: itai;anira e democrazia!
Demekratstvo! Kakor hitro prodere med Italijane prava demokratična misel, mora nehati tisto ostudno narodno sovraštvo, katero so znali vcepiti Italijanom v Gorici njihovi liberalni voditelji. Italijanom.....to se pravi v glavnem janičar-
iem, potujeeneem. Marsikak pravi Italiian te že kedai obsojal ono gonjo, ki ic za ita-liiansfvo Gorice največji madež in največja škoda. Demokratizem more odgnati narodno sovraštvo: toda ali je kdo, ki sodi. da mislijo ti ljudje pošteno .s proglašenim deniokratsfvom? Mislimo, da ni nobenega, ker je nemogoče, da se bo star liberalec Bombig-Češčuti-Pinavsigevc vrste Čez noč spreobrnil v demokrata. Ali nekaj drugega je in sicer to: da hočejo demotoratstvo, ki prevzema ljudstvo, porabiti lepo v svoje namene, da se še vzdržijo na površju. Demokratstvo jim ni resnično demokratstvo. marveč le sredstvo, ki naj bi jim držalo po Tconci stare težnje, ki ne tičejo vse v današnje čase.
Dr. Pinausig je poirumen gospod, ki se zavzema za demokratstvo ter je bil pred časom tudi že prav energično nastopil proti avtokratstvn, ki ie tako lepo cvetelo v italijanski 'liberalni 'Stranki, dokler ic živel *dr. Pajer. Po smrti dr. Pajerja ie bilo v trgovsko-obrtni zbornici zborovanje radi železnice Gorica-Červinjan. Tam je bil nastopil d.r. Pettarin z duhom rnnjkcga Pajerja ter zahteval, naj ostane v tem vprašanju ori vsem onem, kaknr te to želel Pajer. Tu je bil zaropotal dr. •Pinausig, udaril s pestio po mizi in rekel, da je čas, da se neba enkrat z   avtokrat-
stvoim___   7 avtokrati proč. sedaj   smo
demokratje! Tako doni iz Pinausiigevih «st. AH kakšni so ti demokratje v praksi, to so nam pokazali že na lep način z načrtom novega mestnega statuta. Italijan-stvo in demcfcratstvo Piuavsigeve We se zrcali v nJem.
slci na delu za šolstvo in uciisljstvo gariške okolice.
Lansko leto so prišli klerikalci v okrajni šolski svet, letos pa skoraj v vse krajne šolske svete. Škodljive posledice so se takoj pokazale. Odkar so oni nastopili, ostajajo postavne 'določbe na 'papirju. Ti ljudje imajo vedno in povsod pred -očmi samo duhovniške stanovske interese; za drugo jim ni mar. Občine prosijo za razširjenje šol, opiraje se na dejanske potrebe in postavne določbe; klerikalci se za take prošnje ne brigajo in jih zavračajo, Razpisali so službo knjigovodje pri okrajnem šolskem svetu, a potem takoj pustili, da je vsa zadeva obtičala. Okrajni šolski nadzornik se potaplja v delu, ki ne ispada v njegovo ipodročje in ne more nadzorovati Šol. da bi se prepričal, kako se n. pr. na krščansko katoliški podlagi izbijc otroku v šoli zob iz ust. kako se šikanira cA rok v šoli, kar je oče socijalni demokrat, itd.
Radi vedno večje draginje so določili drugi okraji svojemu ueiteijstvu 20% dra-giulsko doklado: klerikalci goriške okolice so še tiste malenkostne dokladc odvzeli. ki jfh ie ttčiteljstvo prej imelo. Mesto teh so dali po simpatiji i.n na podlagi strankarskih sklopov na slepo nekaj beraških j podpor.
V začetku junija t. I. je bilo razpisanih okoli 40 služb ,na šolah goriške okolice. Klerikalni agitatorji iti affitatosrice so takoj nastopili svoje romanje po farovžih in okoli udov krainih in okrajnega šolskega sveta. Krajin" šolski sveti so imeli svofe seie. Napravili so svoje temoioredloge, iz katerih okrajni šolski svet lahko napravi Vn/r cel vence imen strankarskih pocra-"iatVv. Kai spričevalo, kaj zaslužno delo-vaoic. kaj službena leta. kal trajne, osebne in družinske rar/imore! Na razpisana mersta hočeto privleči svoie oolitiške pristaše in pristašinie. smovc in bcere domačih družin pa spraviti daleč nreč od sebe ali tudi na ces*o. Ti in na hčere ubo-r''h udov. ki s težava iiroskrnuiejo več r frok. na i čakalo, da si nrej naberejo za-«'usr za klerikalno politiko stranko. Naši Vb»rika1ci so že nnnravHi svok) razdelitev služb, firedno ie ime! okraini šoliski svet svojo tozadevno seio in z crotovostjo pri-čakuiHo. <d«» monW niih hlapci v okrai-nem šolskem svetit izvršiti storjene skle-no. A vedite. trO^nodk*. da nastane vmaT, ki p^^isti pokvarjeno nolitiško klerikalno ozračje!
51 o v e n s k i b udeležencev,' dokaz resnice.
Inkriminirajo se giasom obtožnice naslednje besede:
»Mera dolgoletnih krivic, zapostavi Janja naših interesov ter brezsrčnega 'zati-rar.ja našiih zavarovancev, ki jih zadene težka peza nezgode pri delu, je polna 'do vrha ter glasno kliče po odpomoči brez
daljnega odlašanja.........da se naSisn
»ponesrečencem dele pičle podpore in da se jim pritrgiuje, ko so prišli v nesrečo, s trdo brezsrčnostjo pripadajoče jim potd-pore.........Pri upravi ni potrebne pozornosti in štedljivosti, kadar gre za režijske izdatke. Denatr se razsiplje za nepotrebne stvari. Postopa se z vso obzirnostjo in radodarnostjo napram laškim interesentom, zlasti onim h Italije. Tako pa prihaja, da ima zavod navzlic trajno rastočim prispevkom, ki žalijo in garajo ipiri-zadetc gospodarje in njih uslužbence, leto
za letom velikanske primanjkljaje.......
Ubogim ponesrečencem in njih sirotam se odteguje pod različnimi pretvezami na vnebovpijoč način celo one skromne pcid-pore, ki jim gredo po izakonu. Položaj je v resnici nevzdržljiv in kliče glasno po odpomoči........   ilindusltrijalci in obrtniki
v deželi Kranjski imajo vitalen interes na tem, da pride pri upravi delavskega 'zavarovanja zoper nezgode ipo tolikjb letih krivice in izapostavljanja do rednih razmer, vrednih urejene in pravne države.«
Tako se glasi besddilo obtožnice. To besedilo ni točno. Govor, ki Iga je imel-g. Fr. Ks. Stare je besedno pravilno natisnjen v brošurici, ki jo je izdala deželna zveza kranjskih 'otjrtniih zadrug o slavnostnem zborovanju, a vsebina je deloma identična z govorom g. Stareta.
Ker nastopi g. Fr. iK«s. Stare dok-«r'. resnice za svoje trditve, prosimo vse interesente, sosebno one iz delavskih -;n podjetniških krogov, da sporočijo konkretne slučaje, s katerimi se da govor g. Fr, Ks. Stareta utemeljevati — z navedbo datuma zadeve in imena ter slučaja samega na naslov zagovornika g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani.
Javen poziv!
Na dncvnoin redu so pritožbe zoper •postopanje delavske 'zavarovalnice proti nezgodam v Trsti. Naša zakonito utemeljena želja je, da se ustanovi podružnica tega zavarovalnega zavoda v Ljubljani.
V tem smislu se ie .sprejela tudi na shodu deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug zadevna resolucija. Referent na tem shodu g. Fr. Ks. Stare, sobni slikar v Ljubljani, je ta predlog utemeljeval.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu se čuti vsled tega utemeljevanja v živo zadeta. Naperila je proti g. Fr. Ks. Staretu sama, dalje njen ravnatelj g. Karol Colenc in predstojnik g. Henrik vitez Zahony radi njegovega govora^ tožbo radi prestopka zoper varnost časti. O tej tožbi se vrše obravnave v Ljubljani.
G. Fr. Ks. Stare nastopi za svoje (trditve, ki jih je izgovoril v interesu .vseh
Kongres slovenskih
strokovnih organizacij.
Kakor anano, se je vršil v Ljubljani kongres slov. strokovnih organizacij ob udeležbi iz vseh slov. pokrajin.
Delegate je pozdravil državni poslanec dr. Ravnih ar, povdarjaje: da namen kongresu je ta: da -zgradi dosedarije organizacije do skrajnih mej, pritegniti v organizacijo sloje in stanove po strokah, ki še niso organizirani na tej podlagi, končno pa, ako mogoče, »ustvariti temelj za zvezo vseh strokovnih organizacij na narodni podlagi. Kaidar ibddo najširše naše vrste, »lasti vsa naša inteligenca; prešin-jena zavesti, da v socljalnem in gospodarskem delu tiči jedro vse politike, potem bo labko mogoče, to politiko staviti na drugačne temelje, kakor je pa danes. Problem malega naroda ie ravno v ume-vanju njega socijalnega razvoja. Hočemo svejemu narodu v vseh njegovih slojih i« stanovih blagostanja, omike, napredka; le tako ljudstvo bo zmožno, da v celoti izkoristi bogastvo -domače zemlje »ter zastavi pot tujemu kapitalu. Na čelo vsej /prireditvi smo zapisali, 'da je nestrankarska. To je gola resnica, ker je niti ne prireja kaka stranka, niti nima služiti kaki stranki. Služi samo eni stranki: slovenskemu narodu.
Izvolilo «e je nato predsedstvo. Predsednik gbsp, dr. V. Ravhihar; podpredsedniki gg.: L. Jelene, I. Škcrjanc, I. Kej-žar in dr. Breziigar; ^apisnikatji gg.: Jn-van* De Arecona, Vodeb i« Prešeren.
Govorili soma to dr. Mandič iz Trsita, LeSnlČar iz Celja, Mrak h Trsta. Popoldne so pričeli .referati. Gospa M. Gov e-k a r j e v a je referiraila o slovenskem žejistvii,. Ko m a n o v a je spodbujala žen-stvo h krepki oirganizaciji. Sledil je govor dr. MandiČa o položaju delavstva in uslužbencev vseh strok na Slovenskem.
jRaztnotrival je strukturo slovenskega naroda, ki je malo agraren v svoji ogromni večini. 'Mad dvetretjini slovenskega naroda, 87f>.000, živi posredno ali neposredno od poljedelstva, agrikultura ,pa, ki nosi na Slovenskem vsp znake male posesti, ne more preživljati tisočev in tršočev. Od tod 'priseljevanje v jridoisrrijska središča, ' Trst, Gorica, Ljulbljana, oid tdd izseljevanje v Nemčijo in Ameriko. Novi priseljenci nimajo sferokovme predizofcrazibe in zato se množe vrste težakov <in dninarjev. Naloga ddbro uimenovane .socijalne politike je, da povzdiguje te šifoke eksistence ter jih stori v večji meri deležne sadov onega blagostanja, ki izvira iz industrializiranja našega ozemlja. Sreča in bodočnost naroda je v industriji.
Klici: Narodnjaki, le ustanavljajte banke, pivovarne, paroplovne družbe itd., dokazuje le netimevanje blagodejne funkcije, ki jo ima koncentrirani kapital tudi (za delavstvo. Položaj našega delavstva je žalosten. iRaztrgamost slovenskega ozemlja, zastrupljenost našega javnega političnega življenja, poaninjkanje višje strokovne izobrazbe tlači slovensko delavstvo v vrste težakov in dninarjev. K itemu prihaja pa tudi v poštev politični moment. Pripadnost k temu ali onemu* narodu je pri nas v Avstriji vprašanje lažjega ali težjega pridobivanja kruha. Govornik je tudi navedel nekatere kričeče slučaje v dokaz, kako daleč sega nestrpnost tujega kapitala v boju proti našim delavcem. T« ne pomaga vzdihova-nje, temveč je treba smotrenoga in sistematičnega dela. Poročilo razmotriva končno tri skupine delavskih organizacij na Slovencem in .navaja razne panoge socrjatae politike, ki naj bi se izvedle.
D r. R a v n i <h a r je referiral o splošnem položaju na Slovenskem ter o kulturnem in gospodarskem razvoju slov. naroda, rekoč, da Slovenci so v svoji socijalni sestavi v pretežni večini mali kmetje. Obrt in trgovina je pri nas še jako malenkostna, večinoma je še razven na Kranjskem v nemških ali laških rokah. Posebno slalbo je z našo industrijo. Domače industrije je malo, celo na Kranjskem so vsa večja podjetja v nemških rokah kakor fužine Kranjske industrijske družbe, papirnice družbe Leyka«m-JosefstaS. Tuj denar, tuj kapital nas zasužnjuje, odvisni smo gos.poda.rsko, 7-ato tudi narodno. To resnico si je treba vedno ponavljati, da se zavemo, kje se je treba lotiti dela, ako hočemo na§ narodni boj izbojevati z -zmago. Lega našega ozemlja, njega kakovost nam pravi, da se -moramo lotiti tudi trgovino, da staišaino ustanavljati z domačim kapitalom slovenska itfdustrijat-na podjetja. Ko foo domače industrije dovolj, ne /bomo trpeli toliko na izseljevanju v Ameriko in na VVestfalsko. ki nam jemlje naše najboljše ljudi. V dokafc navedemo samo par številk. Iz slovenskega dela Štajerske se je od leta 1880 do 1910 izselilo 104.173 duš in od teh jih pride na zadnjih 10 let 48.131. Kako te iljudi, ki se izseljujejo v najlepših letih, pridržati doma? Dati Jim je trefoa dela i n* z d e J o m z ad o s t n e g a k ir u h a in tujina ne /bo več ona privlačna slia za naše mlade ljudi. To se pa zgodi He na ta način, da vporalbimo slovenski denar v povzdigo obrti, trgovine, v ustanavljanje potrebnih industrijskih (podjetij.
G. J. D i trmi k je poročal o slovenskem in strokovnem Šolstvu; .dokaza! je, kako zatirano je v Avstriji jugosfovansko posebno slov. šolstivo. Drag. Ž i »rok je poročali o mladinskih organizacijah.
D r. B r e z i g a .r iz Gorice je poročal o s 1 o v e n s k i trgovini! n i n-d u s t r i j i. Poročevalec je predlagal končno sledečo resolucijo:
V spoznanju, da je naša industrijska, trgovska in plačidna bilanca pasivna, v spoznanju, da je naša brazprimerno pasivna industrijallna bilanca glavna povzročiteljica iza slovenski narod usodepolnega izseljevanja, v spoznanju, da se more zajeziti izseljevanje edino le potom indu-strijalizacije naše domovine in nacijonali-ziranja naše trgovine, v spoznanju, da nimamo velike resenve. dravskih moči ter ga omogočuje toliko geografična lega, kakor prirodne dobrine naše domovine ustanovitev narodne trgovine in industrij1, v spoznanju, da je razmeroma uboga naša domovina na kapitalistih, v spoznanju, da se izseljujejo vsakoletni prihranki našega naroda v tujino in sicer a) potom kupovanja industrijskih proizvodov v tujini, b) potom tuje trgovine, c) potom zavarovalnic in č) politične 'zveze iz Nemci in Italijani, v spoznanju, da nam ni mogoče ustvariti velike železne in tekstilne industrije, v spoznanju, da nimamo izobraženega trgovskega naraščaja, v teh spoznanjih apelira kongres strokovnih organizacij v Ljubljani na slovenski narod in posebno na naše denarne izavode ter na premožne privatnike. Trgovina v Tmtu, Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu in Beljaku naj se nacionalizira, ves narodni kapital naj se naloži -v industrijama in trgovska podjetia na Slovenskem; naši denarni zavodi in premožni Slovenci, naj ustanavljajo na Slovenskem ona industrijska podjetja, ki rabijo mnogo delavskih moči in raizmero-ma malo kapitala; zastavi naj se pot onim kapitalom, ki se izseljuj»'o v tujino poltc-i zavarovalnic in politične koustelacij'", podpira naj se trgovski naraščaj.
O zadružništvu in samopomoči je poročal Š t i b l e r iz Celja. Slovenci kot mali narod moramo biti že iz tega vizroka naklonjeni zadružnemu gospodarstvu. Posameznik pri nas v gmotnem oziru ne zmore dosti, toda posamezniki združeni v zadružno organizacijo se lahko lotijo velikih podjetij. Pasehno brezposelni de-Javski stan nahaja v zadružnih konsurnih važne saimopomočne naprave, ki so dosti prispevale k izboljšanju položaja novodobnega proietarea. Kakšna sila je v trh delavskih konsurnih, lahko vidimo pri ?••?-cijalnih demokratih na Dunaju ali v Pra^i, sploh v vseh večjih industrijskih središčih.
Slednjič se je sklenilo, da ostane pripravljalni odlbor s poslancem   Ravnihar-
Jem na čelu do prihodnjega shoda, ki se ima vršiti ob času vsesokoskega izleta drugo leto in da ta odbor stori vse posebno, da se na drugem kongresu centralizacija narodnih strokovnih organizacij udejstvi. In s tem se je po izaključnih besedah predsednika dr. VI. Ravniharja končal dvadnevni shod.
V nedeljo 17. t. m. je bilo veliko »ma-nifestacijsko ziborovanje, na katero so došli T.ržačani s posebnim vlakom. Govorili so dr. Ravniihar, dr. Ntendič, dr. Triller, dr. Novak, povdarjaje v glavnem, da naša preteklost ni bila sijajna, da pa nas vse preveva zavest, da si ustvarimo boljšo bodočnost.
Sprejeta je bila dolga vrsta r e s o 1 u-cij, povdarjaje najprvo nujno potrebo organizacij stanov po p o ki i c u in strokah. Posebno važne so resolucije, tičoče se kmečkega sitanu, tako glede potrebne strokovne organizacije, poljedelske industrije in nacijonalne uporabe kmetijskih produktov, obveznega zavarovanje, ureditve hipotekamega in oseibnega kredita; zahteva se v posebni resoluciji povsodi po krajih po Slovencih
' naseljenih   popolna  enakopravnost
| Slovencev v šoli, v uradu, v vsem javnem
, življenju. 15. resolucija glasi:
i Uvažuje, da ima vsak narod pravico do obstoja in raz vitka, obsojamo nasilnosti naroda proti narodu kot protikulhirno in zahtevamo zategadcl popolno narod-notmo avtonomijo za vsako i?med narodnosti v Avstro-Ogrski ter z A r u ž i t e v narodov jug o s 1 o v a n s k e g a p i c-m e n a t e m o n a r h i j e v eno avl o-n o m n o t e 1 o.
Obilo dobrega je bilo povedano na tem zborovanhi in pok a zaiti a praktična pot za uresničenje naših teženj po boljši bodočnosti slov. naroda.
Pisatelj Cankar obsolen«.
V četrtek dne 21. avgusta t. I. popoldne ob 4. se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani razprava proti pisatelju Ivanu Cankarju zaradi pregreška 'zoper javni mir in red, ker je dne 12. aprila t. 1. v svojem predavanju o »Slovencih in Jugoslovanih«, kakor .izvaja obtožnica, izrekel 'besede: »Mi, kar nas je, mi vsi srni o te misli, da je naš edini ci 1 j, da dosežemo jugoslovansko, republiko«, pozneje pa: »p ti s t i m o A v s t r i j o v n j e-n e m lastnem d rek u, ib od i m n k a k o r M a z ž i n i v 11 a l i j I«. Razprava se je vršila na predlog državnega prjivdništva ob izključenju javnosti in je bil Cankar ofb s o j e n n a teden dni zapora v smislu § 305. k. z., češ da sicer ni izpodoitjal v svojem predavanju h kakim določenim dejanjem in torej ni zagrešil hudodelstva veleizdaje, pač pa da je izpodbadal v splošnem k dejanjem, ki so umerjena na republikanski cilj in ki so torej po zakonih prepovedana in tudi ne« nravna. Cankar je odločno zanikal, da bi fbil omenil »Mazzinija. Trdil pa je to vladni komisar Gogola.
Bramtclj Cankarjev je bil goriški odvetnik dr. Dermota.
Moll-ov Seidlitz-nrašek
je sa -'a želodcu trpeCe neprekosljlvo sredstvo
katero ima pradnoRt pred   vsemi dragimi dra
•tiCnimi Čistil, kroglicami in erenPicami.
Cena orig. Skatlje K2*-
Ponarejanje ae sodnljsko »asletorje.
Mollo-vo Franc, ž^anjs In sol
za ribanje iivota. — Bolečine olajšujoče in o'«.repCo|oCe sta-romano sredstvo proti trganja in prehlajenjn vsako vnte. Orlp. steklenica K 2*-
Na prodaj po roeh lekarnah ; in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9.
Zaloga t Gorici t lekarni:  A. Gironcoli, G. Griatofoletti.
MzwmMMzm\zmm\\
|V\-.*A^TiO<^Vp...irt-'*At.oqAW ¦¦¦¦ 'I
im^IBdRIC eORfCA ozn a uticA/ril
I
ir «mrn
Manofakrama trgovina HedŽet & Koritnik na Jos.  Verdijevem tekili^u in v Šolski ulici v GORICI naznanja, da je za časa prairedbe trgovine uhOd J6 i» ŠOJSk® milCC.
:-:   Zaradi  preuredbe   trgovine   in   pomanjkanja   prostorov   so   cene   blagii~x
znatno znižane In stalne.
Nov dobrotnik družbe sv. Cirila in Metoda.
Včeraj zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrl v Ljubljani gospod Fran Babic-, trgovec iia Dolenjski cesti. Pokojnik je bi! rojen leta T-^8. v Kranju.
Za glavnega dediča je postavil pokojnik »Družbo-js^Ciriht^n .Metoda.^ ter jj.L *.. med drugimi namcnH"svdVffi3o'?tf&19oiwr**p;'' ski cesti št. 44. vredno nad 100.000 K. — Pokojnik dobrotnik družbe želi, da obdrži družba bi€o kolikor mogoče dolgo kot temeljno premoženje in da -mu »napravi na
hiši primeren "napis. Strankam je izgovori! eno leto ibrezplačno stanovanje, svojim poslom" Je voli! skupaj 1000 K, po 1000 K «*obi tudi nekaj njegovih prijateljev. Izmed ostalih volil je omeniti, da dobi »Sokol II« 500 K, ».Glasbena Matica« 500 K, trgovsko društvo »Merkur« 500 K,, Salezijanei 500 K. Njegov poslovodja Klemene dobi hršo z nalogo na Dolenjski cesti št. 9, kjer je imel tudi trgovino. Ostalo njegovo premoženje je razdeljeno med sorodnike.
V oporoki je tudi določeno, da naj > Draržba sv. Cirila in Metoda« vsa volila izpbča z denarjem, naloženim na hranilne knjižice, kar izpričuje, da je .pokojnik zapustil tudi lepo imetje v gotovem denarju.
Plemeniti -pokojnik je pustil s takim volilom za seiboj najlepši spomin!
dnevom, kil jih mislijo od letos naprej prirejati, in upamo, da Ibo narod razumel klic goriških visoko&olcev po gmotni podpori.
Sokolska župa
A kad, društvo »Adrija« v Gorici.
Balkan.
7. it 8. cvetlična dneva pG teli
giriški deželi gorižkega sokolstva
in akademikov.
(ionski Slovenci, opozarjamo Vas na cvetlična dneva, ki se bosta vršila dne 7. in H. septembra po celi goriški deželi in sicer v krajih: Ajdovščina, Standrež, Bilje. Bovec. Breginj, Bre.stovica, Brie, Cerkno, Čepovan, Cezsoča, CrniČe. Devin, Doberdob, Domhcrg, Dutovljc. Šcntferjan, Gn-hroviea, Oojače, šentviška gora, Oorjau-sko, Grahovo. Orgar. Idersko. Kanal. Kobarid, Kobljaglava. Kojsko, Komen, Kopriva, l.okavee. Sv. Lucija, Miren. Nabre-žina, Divača, Opatjeseio, Šempeter. Podpora, Prvačina. Renče, Rihemberk. Suvana, Solkan, Sovodnie. Srncnica, Šempas, Skrbina, Štanjel. Štor je, Tolmin. Toma}, Vogrsko. Vrtojba. Velike Zabije. V občinah, kjer so sokolska društva, poskrbi za vreditev in sestavo komiteja za cvetlična dneva sokolsko društvo v Gorici, kjer pa teh ni. mora društvo Adrija. Zato se je zadnje obrnilo do 'znanih rodoljubov in narodnih žen tta (ionskem, da bi isti prevzeli vodstvo in zbrali mladino dotične občine, sestavili komite ter vodili cvetlična dneva. Opozarjamo, da hotno v prihodnji, trrkovi »Soči« naznanili natančna navodila, da ne bomo tratili denarja s pošiljanjem litografiranifi navodil posameznikom! 7,u enkrat je nujno, da nam hitro naznanijo osebe, na katere smo se obrnili, ali prevzamejo pos.cl zaupnika in voditelja v -d;>rični občini, da poskrbimo v nasprotnih slučajih «a druge osebe.
Goriški Slovenci! Ni, da bi na široko razkladali, kako temelji ravno v življenjih pogojih in potrebah slovenskega, torej tndl goriškega naroda, telesno ozdravljenje in kulturno oduševijenje mladega slovenstva, za katerimi cilji stremi po eni strani sokolska misel, po drugi strani pa naša akaderntčna društva in akademični naraščaj. Kakor pa je akademično dljaštvo drugih slovenskih pokrajin preskrbljeno z raznovrstnimi podoornimi zavodi, so bili goriški vseučiliščni dijaki od nekdaj prepuščeni samim sebi. Goriški akademik nima, kamor bi se zatekel v velikih gmotnih ?ti$kan, ki so združene na sploh s socialnim položajem slovenskega visokošolca, v mr-zlo-tujih visokošolskih inestih. Zato s<> se odlogi «eri^;   akademiki k cvettfinim
^hYJMzKwbe~Y drugi-vojili. — Ruski listi poročaj:), da so imeli Srbi v drugi vojni 9000.mrtvili in 27.000 ranjenih (ušteti so tudi oni, ki so umrli za kolero).
Bolgarsko-turška kriza pri koncu. — Rusija je zahtevala v Carigradu odločno, da Turčija nemudoma ustavi prodiranje svojih čet na desni brej* Marice in jih od-n.\k!iče za Marico. Z oziram na ta pritisk Rusije pač ni več pričakovati, da bi se" turška vlada še resno upirala in ne sklenila v kratkem miru. Turške čete so z e dobile od vlade u k a z, d a s e umaknejo zdesneiga brega Marice v V iz h o d n o T r a c i j o.
Nevarna je v tem vprašanju le še ena stvar, da b\ si namreč mladoturški častniki, ki so v Drinopolju, etablirah" nekako samostojno vlado, kakor so jo svoj čas v Solunu, upira je se povelju iz Carigrada. Če bi se zgodilo to, bi kriza stopila v nov stadij in to tembolj, ker je šla ruska vlada s svojimi zahtevami tako daleč, d a n e more ve č n a z a j.
Reuterjev biro demontira vest, d a b i se velesile že /: j e d i n i 1 c o c n o t-n e m p c s t o p a n j u glede d r i n o-P o l j s k e g a v p r a š a n i a. Tozadevna pogajanja se že nadaljujejo.
Železniški promet med Srbiio in Bul-garsko. — Začel se je zopet direkten železniški promet med Srbijo in Bulgarsko.
Rusfla zahteva od velevlasti cnergi-čene korake proti Turčiji. Kgelskn obal hiia ostati Bulgariii. - Srbske čete. ki so so bile polastile Malisije, zapustijo te dni Albanijo.
Politični prealeri.
Komisar Skcrlecz je še vedno v bolnišnici. Temperatura se mu je zvišala in nastalo je imetje rane. Izvršena je bila na njeni potrebna operacija.
Skerlecz o atentatu.          Rekel    ie-
noičič in jaz sva prišla na Hrvaško /. isto nalogo, namreč odpraviti komisarijat.<
Atentator Do'čič ie izvršil svoj zločin, kakor vse kaže. -brez vsake zveze s hrvaškimi deiavskmii organizacijami v Ameriki. NaJbrže s-i upiivalc nam anarhistične ideie in se je zgledoval zlasti nad Jukičem. Razprava proii Dojčičn se bo vršila uaibržc že prihodnji mesec.
Pasič in Berchtold. — Paši«! pride te dni v Marijine vari zdravit se na 3 tedne. Ko se bo vračal, se ustavi na Dunaju, kjer bo konferiral z Berchtoidom.
Proti slovenski zastavi. - Danes so otvorili v Mariboru most čez Dravo v navzočnosti nadvojvode Friderika. Slovenci so hoteli prisostvovati otvoritvi in razobesiti slov. zastave, ali 'župan je za-brani! razobešenje slov. zastav in Avstrija ie zopet enkrat rešena!
Darovi.
V proslavo in v spomin rojstnega dne Nj. Veličanstva je zložilo istega dne starešinstvo v Vrtojbi v krčmi g. R. Bati-stiča 13 K za družbo sv. Cirila in Metoda.
Napredni slov. abiturijenti v Mariboru so poslali družbi sv. Cirila in Metoda no tovarišu g. Fr. Robidi dar K 100. Že kot srednješolci so nrkhio delovali za našo prekoristno družbo in preverjeni smo, da jej ostanejo zvesti kot akademiki in v svojem poznejšem življenju. Zahvaljujoč se jim za lep" dar stavimo jih njihovim tovarišem in naslednikom v posnemovalcu vzgled.
Domače vesti.
t Helena iVtedvešček roj, Samotorcan,
soproga g. dr. P. Medveščeka, odv. kand, v Gorici, je izd-ilmila svr.,o blago dušo včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni. Pok. je bila pridna in skrbna mati ter je živela edino le svoji družini, Ranjka je bolehala več časa ter je iskala zdravila tudi v sa-natoriju Grimmenstein pri Dunaju, toda bolezen je bila že preglalbeto-vkoreninje-na in vsa zdravniška veda in skrb je bilo zaman. Neusmiljena smrt je pobrala "dobro mamico 4 nedolžnim otročičem, koji najstarši ima šele nad 4 leta. Pogreb dra-,ge pokojnice se vrši jutri ob 11. uri >pred-pcldne iz zavoda sester Rdečega križa na Korzu Franca Jožefa št." 53 in od tam na domače pokopališče. Razžaloščeiiemu g. soprogu izrekamo naše najiskrenejše so-žal je.
Premeščen Je iz Tolmina v Gorico names'ttnštveni koncipišt B. Berbuč.
Učiteljske vesti s Tolminskega. — Nanovo se nastavijo naslednji učit. kandidati: Bevk v Orchek, Belin v Sočo in ^ a v it ar v Logje. Kot suplentinja se nastavi učit. kandidatinja Slejko. Premestijo se naslednje uč. osebe: Milena Stres v 'Kal, Ljudmila Iv a me l'č v Breginj, Aiojzija Rti ta r v OtaleŽ, Marija Či-č i g o j v Staroselo, B o g o t a j Stanko na Pečine, Franc M u 3 n i k v Trento in B r a d a š k i j a na Police-Viih. «G r u n-t a r Anton dobi II. petletnino.
Učiteljske vesti iz sežanskega okraja. V seji ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta v Sežani dine 11. aivg. 1913 so bila določena ita preme&Čenja gg. učiteljev in učiteljic: R a vb ar iz Zgonika v Re-pcutabor, T o m s i č v Skopem nastopi začasni pokoj in na njegovo mesto pride (j rahli iz Štanjela, v Štanjel R o j i c iz Velikega Dola, Toroš v Veliki Dol. H e n k o iz Stfcvka v Štomaiž. Čopi č v Ltiak. I' a k i n Vinko v Barko, R u s t j a v Pranico, S a r d o č v Škofije, S k o m i n a uč. kaud. v Komen, V i ž in uč. kand. v Kazlje. F a j g c I j v Misliče, V i č i č v Tomaj: Učiteljica Orel iz Zgonika v Štanjel, Kiinrg iz Štanjela v Zgonik in kan* didatinja B r um en začasno v Gorjansko.
Deželna zakonodaja. — Predloži se deželnemu zboru v razpravljanje in sklepanje zakonski načrt zadevajoč uvedbo novega občinskega reda in novega občinskega volilnika, kakor tudi razni zakonski načrti glede sprememb pisarne/mili delov sedanjega občinskega reda.
Odlikovanje. — Zlati zaslužni križec iS krono je dobil mornariški komisar prvega razreda naš goriški rojak g. Fran U r š i č v Pulju. — Izdanih je bilo povodom cesarjevega rojstnega dne več odlikovanj v mornariški službi.
Slovenec zmagovalec v skakanju pri plavalni tekmi na Bledu. - Dne 15. t. m. so je vršila plavalna tekma na Bledu. Pri skakanju je dobil Slovenec Riba r d Šap! a prvo darilo, Obstoječe v zlati ¦medalji in častno darilo palico iz maha-gonskega lesa. okovano s srebrom. R. Šapla je dijak sedmega razreda tukajšnje realke, doma je iz Šturji pri Ajdovščini. Povabili so ga na imednarodtio plavalno tekmo v Samobor. Vabilu se je odzval.
Za Narodni muzej so darovali: 1. g. Karel Filipič, učitelj v Kal«, 48 novcev, 2. g. Damir Fajgelj v Gorici 4 novce, 3. g. Leban, pismonoša, 1 novec. 4. g. Valentin Rogač iz Gorenje vasi 1 srebrn novec, 5. g. Jakob Golob, dijak iz Podmelca, 1 novec. 6. g. Iv. Laharnar, skladatelj na Lt. Viški gori. 1 slovensko in l nemško knjigo in nekaj starih utežev, /'. g. Albert Raier, učitelj v Tevčdii. "25 novcev. Odbor.
»Goriška Slovenska Mladina« naznanja svojim društvenim članom, da se bo vršil izredni občni zbor jutri, v nedeljo dne 24. avgus-a ob 9. uri zjutraj in ne kakor napovedano-ob lOV/.j, to pa vsled pogreba   gospe dr.   MedveŠčekove.   Vsled
važnosti dnevnega reda: »Sprememba-društvenih pravil« je dolžnost članov, dai se izrednega občnega zbora gotovo- udeleže, Odbor.
Prednaznanilo, — Zabavni večer z bogatim vsporedoim priredi »GoriSka Slo-i venska Mladina« v prostorih hotela »Zlati Jelen« 21. septembra t. 1. Obširneje v prihodnjih številkah lisita. Odbor.
Ogrski inženir v Ogleju. — Dnuižba za osuševanje močvirja okoli Ogleja je najela nekega inženirja za potrebna dela. Ta inženir je doma i Ogrskega. Vzeli pa so ga v službo, ne da bi se poprej prepričali, ali je mož res inženir. Moško se Je obnašal in delal škodo, kakor trdi sedaj neki italijanski list. Njegova dela so taka, da kažejo, da mož ne'.more biti inženir. Kon-sartisti si belijo glave sedaj, kako so mogli biti tako nespametni, da so ma1ell"fca inženirska dela 'človeka, ki ni inženir. Dela za osuševanje močvirja bodo stala milijone — pa tak pričetek z oerskfm »inženirjem«! Ali je prizadet tukaj tuldi deželni odbor? — Kaj je vse mogoče v naši ljubi Oorrško-Gradiščanski. Še vedno je dežela neverjetnosti!
Umrlo je v Gorici v času od 3. do 9. t.im. 12 oseb; rodil se ni v tem času nihče.
Nova vojaška bolnišnica v Gorici, katero je zgradila dežela* stane 380.000 K. Vojaška uprava plačuje deželi na leto 20.500 K najemščine za. uporabo tega poslopja.
Zaplenjeno grozdje. — Tržni komisar v Gorici je zaplenil okoli 30 kg grozdja, češ, da ni zrelo.
Pozor! — Neki G. A. .Mami v Parizu objavila v različnih časnikih reklame na ime »Institut Mann« glede zdravljenja Ibo-leznij različne narave. Oblastvene uradne potevedfec so dognale, da ima omenjeni 7,a"vod namen, ljudstvo slepiti. Bolniki, kateri se obračajo na navedeni zavod, vdobc ¦proti plačilu neprimerno- visokih zneskov brošure bretz vsake vrednosti.
Otroci, ki so bili v morskem hosplcu v Oradežu od 1. julija do 20. avgusta, so se v sredo zvečer vrnili domov. Na južnem kolodvoru v Gorici .«o pričakovale cvtwke matere in sestrice in bratci; V morskem hospicu ie ozdravel že marsi-k:*teri otrok.
Iz Gorice bežijo. — Dr. Virgilij Vinci, sin znanega odvetnika v Gorici, je otvoril svojo odvetniško p;sarno v -Krmim:: Tako so sedaj tam že trije italijanski odvetniki. Slovenci jim dajo dosti zaslužka.
Med dvema tvrdkama. ~ Tvrdka Mihael Feigenbaum v Gradišču ob Soči izdeluje kapice za puške. Tvrdka Herman \Veissenbach na Dunaju je videla te kapice'in zatrdila, da so preveč pofcHhne njenim izdelkom, da so torej imitacija. Prišlo je do tožbe med tvrdkama. Pri razpravi pa sta se tvrdki poravn-.li.
Ciganka iz Soluna. — Neka ciganka Saba Petrovič se je ciganila okoli Oorrce. Prijeli so jo in jej dali zapora 24 <ur; *po-tem so jo izpustili, in sedaj počne, kar 'je počela poprej.
Central-Bio. — V kraitkem času se bodo predstavljale v Central-Bio znamenite slike romana »promessi sposi« slav; ital. pisatelja A. Manami. Vodstvo je v l)ogajanjih a pridobitev slovečega filma »Tisoč in ena noč«.
S trebuhom za kruhom je šel iz Nemčije v Italijo 45 letni Aleksander ©re?tncr.' Plizu Gorice je padel ter se nevarno poškodoval posebno na eni roki. Nahaja se v bolnišnici usmiljenih bratov v   Gorici.
Zdravnik
Dr. Just Bačar
ordinira v ulici Tre Fe štev. 9.
Meščani okoličani
:-   pofiiitite trumonta v BIG   ¦: dne 23., 24., 30. in 31. avgusta.
Videli bodete zrakoplovno tekmo v navzočnosti cesarja,     '¦¦;/;:> zmagovalno bitko Srbov nad Bolgari y Bregalnict padlo 30.000 mož.
Ker se le vrnHa v Godco; odkoder je izgnana, je obsojena 57 letna Marija Silič, pristojna v Vrtojbo, na 14 dni zapora.
Otroka je pustila samega pri ognjišču. 39 letna Mari'ja Kramar iz Poljubim*. Otnpk, star 3Va leta, je lezel k ognju in postal žrtev ognja. Mater so klicali pred sednijo v Gorico ter jo obsodili na 5 dni zapora. Polno takih nesreč je na kmetih! Včasih je kriva malomarnost, včasih prevelika ža-poslemost kmečki!i mater.
Iz vlaka ie skoSU blizu Podmelca neki 32 letni Ivan Porjanič-iz Malega. Lošinja ter se nevarno poškodoval na glav«, na kolenih in rokah. Nahaja se v tukajšnji bolnišnici. Tega človeka je aretirala žen-darmer-Ha 'V Grahovem radi javnega nasit-stva in ga hotela prepeljati v Gorico v zapore. AH zapor ni nič -prav dišal možu iz Malega Lošinja, zato je sklenil v vlaku skočiti skozi okno pa naj se izgodi kar hoče. Skočil je in se pobil. Mogoče je pa ta človek slaboumen. Namesto v zaporu se nahaja sedaj na. bolniški postelji.
Premetenega tatu so prijeli v Gorici v osebi Alojzija Kolariča, rojenega leta 1875.« v Ljutomeru na Štajerskem. Tam okoli Soškega mosta je izginila sedaj -iz jedne sedaj iz druge hige katera reč: kaka srajca, nogavice, hlače, fcgsinil je revolver itd. Šlednjlič so zasledili <tatu Alojzija Kolariča »ter ga .spravili v zapore.
Nadzorstvo nad prodajalnami iestvin, nad pekarnami, tvornicatni, klavnico, zalogami, gostilnami itd. v Gorici izvršuje mesitni protofizik v družbi s tržnim komisarjem in občinskim živinczdravnikoiin. Zdravstveno poročilo, ki ga je izdal goriški magistrat, poroča o tem nadzorstvu, kako da se je vršilo točno povsodi, rudi glede trgov v Gorici in glede pregledova-nia mleka. Vse prav in lepo, če gospodje vršilo svojo dolžnost: dolžni so skrbeti, da dobivajo meščani zdravo hrano iz prodajaln, mesnic, s trga in da pijejo neskvar-jeno mleko: iza .to dolžnost so tudi dobro plačani. Ali dede tržnih komisarjev in pregledovalcev mleka ne moremo dosti priporočati lepše ravnanje z našimi okoličani. Prlitožb je vedno toliko, da je to pravi škandal za one, ki še vladajo v Gorici. Pri nadzorovanju na sploh priporočamo, umevno, strogo neprislranost. Ako se pride m sled kaki pristranosti, naj se jo objavi!
Nogo so odrezali v bolnišnici v Gorici onemu, 26 letnemu železničarju Andreju Mifciču. ki je pred par dnevi ponesrečil na državnem kolodvoru.
Neko štajersko ounico, po imenu Te-reza "Valašek, so bil« aretirali v .Gorici, češ, da se klati okoli brez dela. Po zaslišanju pa so jo pustili na svobodo.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Kišrner. V teti dveh lekarnah bo-tudi poučena služba V času od 24. do 31. t. m.
Zgubljena denarnica. — V četrtek zjutraj ob 5. uri je zgubil nekdo denaimico s približno 38 K, in sicer na poti s Koma do državnega kolodvora. Pošten najditelj naj jo prinese v naše upravništvo.
Domača politika.
Slov. pol. društvo v Gorici naznanja svojim gg. poverjenikom, da vdobijo v kratkem pravila društva v razdelitev med posamezne člane. Prosimo ponovno gg. poverjenike, da nam v najkrajšem času vpošljejo -sezname članov in podpisane pristopnice.
Strah na soriškem magistratu. — V
sredo proti poldnevu se je pojavil na goriškem magistratu namestništveni svetnik Kebek. Prišel je v posete h gospodu županu. Župana ni bilo. Iskali so ga uradniki in sluge in končno našli. Ali preduo ga je posetil Rebek, je izvedel župan, da ima namestništveni svetnik v žepu najbrže dekret s katerim se razpušča goriški mestni zastop. Tisti čas, ko sta bila v sobi, so trepetali višji in nižji uslužbenci in ugibali), kaj bo, ali bilo ni topot še nič hudega. Ko je odšel namestništveni svetnik, se je prkazal med njimi župan veselega lica in trepetajočim uradnikom je odleglo. Odšel je Rebek in odšel je od uradnikov strah v obliki dekreta, z razpustom občinskega zastopa, kateri dekret so hoteli videli že kar skozi ofbleko v fcpu muii. svetnika.
Že sedaj tak strah, kaj pa bo, ko res pride tak dekret na magistrat?! Par njih pade najmanj v omedlcvico....
Odmevi izza deželnozborskih volitev. — Preklic. — Za časa volilne .borbe so bili nekateri gospodje svečeniki po deželi Jako hudi agitatorji za novostrujarje. V Krc-du blizu Kobarida je gospod vikar Fon v cerkvi razžali! kot kandidata sedanja poslanca gg. Mikuža in Miklaviča. Gospoda poslanca sta Fona tožila, ker ne moreta dopustiti, da bi ju kdo zmerjal z lumpi in sleparji, kakor je to storil v cerkvi vikar Fon. Danes bi se bila morala vršiti obravnava. Vikar Fon se je 'zibal in poslal posredovalca, da je pripravljen, popraviti storjeno, krivico.
Naša dva poslanca sta sprejela poravnavo in pokazala s tem, da so vendar oni, katerim se je prej očitalo, da so broz-božneži, brezverci itd. bolj krščanski ¦kot marsikedo drugi, ker odpuščata svojim sovražnikom. Vikar Fon plača vse stroške, 50 kron revežem v vasi, 50 kron Ciril-Metodovi družbi in prekliče v cerkvi vse ono, kar je govoril.
Narodna obramba.
Jubilejna slavnost Briške podružnice družbe sv. C. in M. v Biljani se bo vršila dne 31. t. m., to je v spomin 25-letnice obstanka te podružnice. iNa vsporedu bo slavnostni govor, petje, godba, deklarna-cija, šaljivo srečkanje, šaljiva pošta. Sodelujejo razna pevska društva. Pričetek ob 4. pop.
Za šolstvo na Goriškem je v proračunu družbe sv. C. m M. za leto 1914: za otroški vrtec v-Pevrni 1.400 K, za šolstvo v K r minu 6.200 K, za 'Šolstvo v Gorici 6.000 K.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja
Slučaj izredne surovosti nam je poda' v Tolminu neki stotnik domobrancev, mož, ki si morda domišlja, da služi s čem spoštovanje za sebe in ostalo vojaštvo. Daleč na okrog po svoji komaj meter visoki postavi znani, 70 letni, slaboumni pastir Gašpercek je pasel na Tolminskih pašnikih krave. Gospodu stotniku, ki je tam okoli jahal, ni bilo kaj prav in se je čutil po kravjem pastirju vpričo tolikih krav žaljenega, prijana bliže in potre z dvemi ostrimi udarci črez glavo 70 letnega kretena. Mož ima dve globoki rani na glavi; obvezali so ga, in ker je Gašpercek pastiir, oni gospod pa oficir, se trudijo sedaj vsi kompetentni faktorj'. da bi stvar pomečkali. Ker se tem gospodom vse posreči, ne.bo tudi radi Gašperčka nesreče, toda domači si to zapomnijo, kakor so si zapomnili že marsikaj.
Sv. Lucija. — Letošnjo pomlad je cestna uprava razširila državno cesto v sredi vasi ter s tem olepšala našo vas. Zato smo jej pač vsi hvaležni. Ne moremo jej biti hvaležni tudi za to, ker je vsled pomanjkljivega dela nastala v sredi vasi Ob državni cesti lokev, kjer nastane krhko žabji dom in smradMiva kloaka. Majhen vodotok in vse bi bilo v redu. Bomo videli...!
Sveta Lucija. (Gad pičil otroka.) — Gad je pičit 4 letnega otroka neke družine, ki se nahaja pri nas na letovišču. Poklicali so na pomoč iz Gorice dr. V. Pavla, ki je prišel in odredil, da so otroka prepeljali v sanatorij v Gorico. Baje bo otrok rešen.
Iz goriške okolice.
Bralno in pevsko društvo »Zora« v Bukovici priredi 24. t. m. javni ples na vrtu g. Kebra.
Gospodarske vesti.
Letošnji vinski pridelek. — Prof. Ka-rol Portele, generalni .ravnatelj vinorej-stva v ministerstvu, objavlja od časa do časa po dobljenih podatkih številke, ki kažejo, kak bo letošnji vinski pridelek. Zadnje objavljene številke se nanašajo na stanje vinogradov koncem meseca julija. V Is tir i je kazal vinski pridele'; v *¦- m času na okoli 460.420 hI, na Tržaš-k e m na 10.300 lil, na G oris k o - G r a -d i š Č a n s k e m na 600.000 hI, Dal iti a -cija na 1,200,000 hI, na Tirolskem
1,100.000 hI, na S p o d n j, e A v s t r i \ s -k e mi na 737.000 hI, na Štajerskem na 478.000 hI, na Koroškem na 70 lil, na Kranjskem 160.000 hI, na Pre-darelskem 500, na Češkem 8000, na M o r a v s k e m 74.000. Skupno torej okoli 4,778.000 lil, lani je bilo vinskega pridelka v teh deželah 3,969.873 hI; torej letos za 800.000 hI več od lani. Kakor ire-čeno. tako je kaizalo koncem .meseca julija. Tačas pa je prišla že toča ter napravila škodo. Vsekakor pa bo letošnji vinski pridelek mnogo izdatnejši od lanskega.
Trg sv. Jerneja v Gorici se bo vršil Irfcrc v ponedeljek 25, t. m., ker pade dan
24.  avgusta (na kateri je določen trg) na nedeljo. Trg traje 15 dni.
Važen sklep. — Deželni odbor je sklenil napraviti vse potrebne korake, da se ustanovi tudi v naši deželi gozdarsko-teh-nični urad za uravnavo hudournikov.
V mestni klavnici v Gorici je ibilo zaklanih itekom lanskega leta: 1674 volov, 31 bikov, 142 krav, 516 juncev, 897 telet; 1644 prešiČev, 59 ko&tr-unov, 159 jagnjet in 18 koz. — Izmed velikih volov jih je bilo z nižine dežele 2239, iz goratega dela 124. Izmed zaklane živine je bilo 2154 komadov popolnoma zdravih, 208 pa jih je imelo bolan kak organ. Iz drugih občin se je pripeljalo v Gorico- zaklane živine 1193.63 kvintalov svežega mesa, 31.63 prepariranega, 3306 telet, 369 prašičev, 1040 jagnjet in 298 koštrunov. — Jetiko se je konštatiralo med živino v 18 slučajih. Od bolnih živali meso se umevno ni pripustilo v predajo.
Potreba nove klavnice v Gorici je živa, ker stara nikakor ne odgovarja hi-gijeničnim predpisom in je bila »svoj čas označena za pravi Škandal goriškega mesta!
Konjsko meso v Gorici. — V mestni klavnici v Gorici je ibilo ubitih lani 58 konj; meso dveh ni bilo pr-iipuščeiio v prodajo.
Piva se je popilo v Gorici v mesecu juniju 2507 lil in 45 1.
Na trge v Gorici je* bilo prineseno lani raznih pridelkov 197.646 kvintalov; od tega je bilo zaplenjenih po tržnih ko.mi-sarjin 3060 kg. — G o b je ibilo lani na pokritem trgu 8213 kg, od teh strupenih 33 kg, nerabnih 520 kg.
Nov poštni urad v Gradežu. — Dne
25.  avgusta t i. se otvor.i v Gradežu (na obrežju) nov poštni urad (Grade/. 2) z vsakoletno poslovno dobo od 1. maja do 30. septembra.
Sokolski vestnik.
Sokol na Brjah priredi v nedeljo 24. t. m. veliko poletno veselico z obširnim vsporedom v prostorih g. Trpina v Kasov-Hah. Za to prireditev vlada med ljudstvom veliko zanimanje, zato pričakujemo polne udeležbe. >Na vsporedu, objavljenem v torkovi št. »Soče«, je petje in sicer moški *bor in samospevi s sprem, klavirja, igra in kupleti. Za smeh in zabavo je v veliki meri preskrbljeno. Za sodelovanje pri veselici smo pridobili nekoga, ki bo skrbel, da se bo ljudstvo pri veselici najbolje zabavalo. Toraj nihče naj ne zamudi ter naj še pravočasno pribiti v Kasovlje. Pričetek veselice ob 4. uri točno. Iz oddaljenih krajev pride cenjeno občinstvo lahko z vlakom, ki pride na postajo-Kamnje ob 3 uri 44 min,, od koder odkorakamo s Sokolsko godbo na čelu na veselični prostor. — V nedeljo na svidenje vsi v Kasovljah. — Ravnokar mam sporočajo, da pripelje par-nik »Titanik« po reki Vipavi iz Vel. Ža-belj večje število udeležencev.
Sokol v Solkanu priredi 31. t. m. svoj javni nastop na dvorišču g. Mozetiča. Na vsporedu so: ljubljanske proste vaje članov, naraščaja, orodna telovadba, ples, prosta zabava. Začetek ob 4. pop. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja.
Tekma I. okrožja Gš. S. Ž. v Ajdovščini, — Dne 8. septembra t. 1. priredi i. okrožje Gš. S. Ž. svojo prvo tekmo v Ajdovščini. Ista se bode pričela zjutraj ob 8. uri in je obvezna za vsa okrožmi društva in odseke. Popoldne se vrši vsakoletna veselica .z javno telovadbo ajdov-sSkega* Sokola s sodehvanjem okrožnih društev. — Na zdar!
Heil VitZKiM, dir!
V začetku, julija t. 1. ,se je vršil v tipskem XII. shod. :tunperjqir iz Nemčije   in
Avstrije. Sešlo se jih je okrog 100 tisoS. Stadion je imel prostora za 17.000 telovadcev. Cc primerjamo lanski sokolski zlet s turnersklm, moramo reči, da jt nemška turnerska organizacija razmeroma (po štcvjilu narodnosti) mnogo sla • bša od avstrijske-slovauske (češko-polj-sko-jugos.lovanske). Da je slabša tudi k v a 1 i t a t i v n o, se je pokazalo na tem tnrncrskcm zidu, kakor na vseh drugih dosedanjih. Med Nemci je sedaj mnogo vika in prepira ter medsebojnih očitanj radi nerodnosti in 'Škandalov, ki so se dogajali na tem zletu; bil je to obenem zlet raznih babnic, in prav zadovoljni so bili tudi pivovarnarji. Turnerji šo izpili o-gromne množine sreibrnopenega oiii. Krono je pa posadila na tur-narske glave slavnostna knjiga, ki kaže načelnika avstrijske turnerske župe (Gau) Rudolfa Vitzgalla, kako moKko stoji v •turneskem kroju, v ozadju pa izvaja sna lepem telovadišču velikanska množica v vzornem redu prosite vaje pred tisočero množico na okrašenih tribunah. In če pogledaš natančneje to sliko, spoznaš proste vaje in tribune: To je lanski impozatttrii praški zlet, na katerega se s ponosom in •navdušenjem spominja vsak Sokol, zlasti še vsak slovenski Sokol, ki se obenem spomni ina slovensko zmago. In ta zlet isluži sedaj za ozadje na sliki turnerskega načelnika. Smeji se vsa Češka in ves slovanski svet, mati Gennanija pa zdihujc nad bkmiiranim sinčkom in celim »Gau-om«. Heil dir, Rudolf Vitzgall, edler Teu-tonensohn!
Kolesarska zveza.
Kolesarsko    društvo    »Danica«     v
Gorici priredi v nedeljo dne 7. septembra t. 1. na obširnem prostoru »Batjel« Tržaška ulica veselico. Ob 3 in pol popoldne sevprižori igro »Srčna dama« in »Popolna žena« v enem dejanju, pri kateri bo sodeloval pevski odsek »Sokola« iz Podgo-re. Med igro bo svirala stfkolska godba iz Prvačine. Vstopnina k veselici 40 v, Sedeži 60 v in 30 v. Po igri se vrši javni ples, 6 listkov I K, posamezni listki 20 v.
Razne vesli.
Rezervisti se vračajo z južne meje. Povsodi na postajah, kjer se ustavijo, jim pridejo naproti, kjer so, vojaki, vojaška godba, drugodi veterani, povsodi je polno občinstva, zadovoljnega, da je konec trpljenja vojakov Ob meji.
Tuji podaniki italijanske narodnosti morajo zapustiti svoje službe pri tržaškem magistratu. -- Namestništvo je do-poslalo magistratnemu predsedništvu dekret, ki ukazuje, da mora magistrat odpustit vse uradnike in druge uslužbence, ki niso avstrijski podaniki. Uradnike, ki so bili sprejeti v službo proti pogodbi, je glasom dekreta odpustiti po preseku pogodbe; druge uslužbence pa v smislu določeh trgovskega zakona, to je proti šestteden-ski odpovedi pred potekom četrtletja.
Poneverjenje na okrajni sodniji v Bu-zetu. — Voditelj okr. sodnije v Btizetu dr. Milic je prišel na sled poneverjenju na tej nodniji. Zaprli so Jednega kancelista, dva sta suspendirana in v preiskavi,
Aviatika. — Mornariški poročnik Vo-sečeV, ki je prestal skušnjo za pilota za navadne acroplanc, je napravil sedaj izpit tudi za pile... za vodne zrakoplove. Kot komisar je fungiral pri izpitu mornariški poročnik Klobučar. To je bil prvi izpit te vrste v Avstriji.
Trije ribiči z dinamitom. — Blizu Rovinja je vjela žandarmeirija 2 ribiča, ki sta lovila ribe z dinamitom. Kden je ušel. Prva dva. neki P. Pastrravichk> in neki A. Gentilini sta pod ključem. Dinamit sta ukradla iz dinamitnega skladišča v Rn-vinju.
Kedaj bo konec, sveta? — Konec sveta je bil že večkrat napovedan, toda svet še vedno trdno stoii. Sedaj je pa .neki učenjak pogruntal. da bo na vsak -način konec sveta v letu 1972. Do tega prepričanja je prišel profesor Noblc na vseučilišču v • Filadclfiji. Leta 1972. porušijo Evropo vulkamčni izbruhi. Katastrofa se baje že proravlja. Spremljala jo bo velikanska prvodenj. Zapadna Evropa izgine' poprtl-n<-;ina 'v morju, od Evrope ostane le košček Ru»ije. ~ Ta učenjak v Filadeifiii moira> imeti malo posla, da mu taka foii-fastična, prerokovanja brenčijo po glavi.
Strašni nesreči v
O   nesreči   se   -joro&a:    »Pri  pre-
¦kuSavanfu nekega 30'5 cm topa se je
Četrtek ob 9 dop. vsled prezgodnje ek-
,jozJje naboja smodnika zgodila   velika
Isreča, pri kateri so bili trije vojaki ubi«
trije težko ranjen*. Vrhu tega sta bili
tovizoričnemu' povejuijsu^-yoLJLga.Prirj., .____
Ltišča, podadmirahi grofu Karolu i.aiP*}^*' •"*»¦ jsii pl. VVellenburgu obe nogi pod kole-|m popolnoma /zdrobljeni.
Tako je glasilo včeraj na kratko po U|d iz Pulja, Podrobneje tse poroča:«  -*J
Prvi strei je 'bil izstreljen brez vsake ¦zgode.in je »bil iuorrnalno nabit. Nato bi jorali izstreliti drogi strel, nafcasali so normalno. Tedaj pa se je iz zdaj še Pojasnjenega vzroka dogodila grozna splozija. Detonacija je bila mnogo straS-fša nego pri navadnem strelu. Zaktopni i, ki tehta tisoč kilogramov, je eksplo-•al. Takoj po eksploziji se je videl na tlišeu žalosten prizor. Trije mornarji so [žali mri vi na tleh, razmesarjeni, zmeč-ni in raztrgan}, da jih nt bilo poznati. |etnu sta bila glava in leva roka popoldni zmečkana. Neki drugi mornar je bil |di »a najgrozovitejši način razmesarjen. ;i njegovega trupla so bili vsled hude ;i!o/,ije pritisnjeni proti lafeti in proti u Drugi kosi so daleč proe odleteli. t> vsein strelišču so ležali kosi človeških, bel daleč tja do >neke barake, ki se 113-(;i na strelišču in ki jo rabijo kot delav-:o. Pri tej baraki je ravno stal podadmi-jjrof Lanjus, naslonjen na vogal bara-•!(»go na stol, ko se je dogodila eksplo-. Zadet je bil od več kosor eksplodira zaklopnega dola t. veliko močjo na [ah. čeprav je bil skoraj 150 ni oddaljen topa. Kosi zaklopnega dela so odleteli '(» daleč. (1 lav ni vijak je odlete! najmanj |ii do 400 metrov daleč. 1'odaiimirala grofa l.anjusa, ki je lc-v veliki luži krvi. so vc.diguili ue/.a-|v,neg;» ter ga položili na iiosilnico. ki ko ;»otem kolikor mogoče previdno UaTi na |:ott».obil, ki se je z največjo hitrostjo od-
;i! proti mornariški bolnici.   Noge   so | Je :i;i najgrozovitejši način razdrobljene, [enesu pa je izgubil y.e1o mnogo krvi.
Trupla treh na tako tragičen način liir^esiih 'mornarjev so dopoldne ob 11. j§LT't'!ia!i v mrtvašnico mornariške holni-Bl!i so to pravzaprav le kosi teh ubo-itfsrnarjev. Te tri žrtve so mornariški f»ičar Štefan S t ure iz Spljeta. Toni > v k o. tudi iz Spljeta in pa mornar ¦;ird S k o r n j a k s Hrvatskega, ki je 'e pred par dnevi prišel k vojakom. Težko ranjeni so: Mihael firegorič iz ¦'a. arčilerist Fortunat Hinuirčič in in-ir Skodovu tovarne Schiel. Včeraj /.večer ob 73) je podadmtru! uos umrl.
pndadmtral L.anjus-Wclle?ibiirg umrl. rikseelenca.    general kaValerije grof *". ie poslal v imenu cesarja pristanišču admiralu v Puli sledečo brzojavko: jp«l"v<> Veličanstvo, ki je vsled včeraj-lesrečnc katastrofe v Puli jako po-["''. zagotavlja vojno mornarico globoke-socutja in je odredilo, naj se glede sta-Pmladmirala Lanjusa in ostalih ranjen-' 'o s;>čiitje še posebej naglasi. 1'odadmiral    Karol      Laujus-\Ve!len-K izvira iz stare   nemške   patricijske |')vinc. ki je bila leta  1757. dvignjena ffrofovski stan. Pokojni je bil sin grofa a Henrika Lanjusa, ki je bil poročen |vano Finardi. Stariši so umrli v Go-i. kjer se je rodil grof Karol    Lan ju s-JHenburg leta 1S50. Leta IN74. je stopil (nornariško službo.
Pogreb bo jtrtri v nedeljo. Pogreb po-nesrečeniii mornarjev je danes popoldne ob 5. uri. Pogrebi se vršijo z največjo slo-vestnostjo.
Odgovorni urednik In hdajMelJ I vrni Ktvtli v Oorfd.
TMm: »OoriMc« TMe«ms«« A. 0»brWek (odgov. J. P »bil«).,
Zalaga: Dralbt n redajtnte Kitov »Šota« In »Primorec«.
Mali oglasi.
Rajnujla ¦rlttojbliu sUa« 60 »ia. iko Je oglu obietaelM «6 j-t«nia u. mirt beieta S rte. H»]prlprm«jle lsserlraajB u trgofee In obrtnike.
«<~KoUfco f« manjSlh trgovca* in obrtntkOT » Gori«),
Oeviiarsku dalavnics fi^jSpSSSS
skrbljena se takoj odda. — Kje? povo naše uprav»ištvo.
Cnka s trerai posteljami in s hrano, primerno ulltia za dijake, se odda s 1. sept. pri g. Alojziju Pošnio Via št. Mauro št 37, pri novi postaji državne železnice.
Cnroilfta CO  tokoi  u^onko xn v trgovini in ?"'."„. .     PjL°»roi   P".   Tvrdki   P.   Batjel
ufienko xa Gorica, Stolna ulica fttev. 4,
Sante Busolini
Irgouec  1 jedilnim blagom  u Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil
svojo trgovino iz dosedanjih prostorov
na Kornu št. 13
« ulico su* flnion&št 2
lih trgottine g. Ig. Satinig.
V  uovih prostorih  bo  postregel  slav.
občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi
cenami in dobro postrežbo. — Istolako
tudi v svoji
podružnici u Solkana št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v
Solkanu, Cenj. naročila se sprejema v
trgovini v ulici sv. Antona št. 2 in se
izvršujejo točno.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonentl po dogovoru po zelo nizkih cenah.
IZIDOR NANDT
auforizouana šfaubena tvrdka
«" (gorici-
ulica Adelaide Ristori štev. S
se piiporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
bacile,   proračune  in  kolavdacije   po
najnižjih cenah.
«r^- (»>i- «M^. »>4_ «W~
• ¦•¦•¦•¦•¦•*>•¦•
1
Lekarna Cristofoletti
v GoHci. ŽELODČNE KAPLJICE
z znanko sv. Antena Padovtnikega,
Zdravilna moO teh kapljic jft n»*pn»kosljiva. - rJ> kapljit-P vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan 510 jedi.-o žlifico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, Htore, da sgine
i iVaritven* »iimk«),   yf J^atkem ČtSU OttlO-
tica in životna lenoit unnvo.su. To kapljice tudi $wC\ da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin«
CrislofoletlijBva pijača iz Kine in ži
Ena steklenica stane ! krono 60 vin
v veliki množini
iz slavonskega in domaČega bukovega in hrastovega lesa izdeluje in prodaja sodarska zadruga v Tacna, pošta Št. Vid nad Ljnb-
ljaao, postaja Vižmarje. Sodi so v skladiščih v velikosti  od 60  It.
do 100 bektl. po jako nizkih cenah. Za  vse od  nas poslano blago se jamči.
Dogovori pismeno po našem ceniku.
Letovišče
Bohinjska -Bistrica Bohinjsko-jezero
v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, 1V8 ure oddaljen od Gorice.  Alpska klima,
izboma voda, ugodne zveze za zlete jn gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. —
Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici
najbol|SI    pripomoček    pri *dravl}enju 8 trskinim oljetn.
•n**** <>*•«>© <»¦+>• ¦•¦•¦•¦v?
Anton Potatzky v Borisi
naslednik Jas Terpfn.
Nt sre<H Rtltilja 7.
TRGOVINA NA »ROBNO m DEBELO
Hajccneje  kopo?ahJLe nJroberike^a is  drobnega blaga ter tk&iut prejt Is nitij
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce !n popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje.
Svetttijice.  —  Rožni  venci. -    Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse leinc čase.
F o s c- h si o a t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   m   kramarje,
kroinjarje, prodajalce   pi>   sejmih in irjjih
ter na deželi.
m
- Češko -Budejouickij papfroug prumijsl -
oslinili  Č. Budejouice.
KUPUJTE LE ČIRI L-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI 3V. CIRILA. =====   |N METODA V LJUBLJANI. ===--
=>•
fTlirodilnica, papirnica in  touama šolskih zuerkou
KO^Tllir 8% O " Qorica'tik sadne9a tr9a-
Najcenejši nakupovalni vir.
P- p. > i •i 11.M
Patenlooani sidro-strešniki
{Patent Hnker FaliiifiCfl.)
Noti, viharju in dežja kljnbnjoen kritnu. Ntieteosttvnejie, nif-lužje in ntJcenejSe strelno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati- Eritba ikora) avejnata, valed tega v(ira|e prel mamm k vroeiao. — Sidro ttresniki se pripravljajo iz najboHIfe tvarine sa najnovejših strojih, na aafpopolnej^ način.
Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras:
tvrdka z železnino    Qm   ZtfljLC   -   GllllCalt
OoHposka ulica št. 7., telefon št. 107.
napredek oedef
NajenergifcnejSe- in  gotovo b& zdravi Bi i i lis s  svetovnim sredstvom
¦IDRUBIN GASILE -
Stotine edravniSMb potrdil potrjnje, da se nretralna ssoitenja, prostatitis, nre--tiitis in meh. katarji ko-• renito ozdravijo s
tople« Casile
Koafett Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažnjejo pe&eftjejm pogosto uriniranje; edini korenito ^ ozdravijo urdralna zošenja (prostatitis, nrctritis, cistitis, mehtone katarje, kamen, nesposobnost ?.a za-državanje nrina, slnzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4'—.
Iorabin Casile, najboljSe protitffilitIBno in poživljajoče kricistiluo sredstvo, ki ae aporablja t uspehom proti sifilidi, anemiji, imp&teaci, kostoboli, ishias, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, poluoijam, spermatoroi, stsr-U= teti, nenrasteniji, energiCon razkrojevalec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jornbina Casile K 350.
Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganoa Casile K 3*50. Kdor leli veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Gasile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznan* medicinalni iz3?!ki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
Kemična frorniea Traiskirched pri Dunaja
LIEBL.EIN & C.o
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo
STEARIT   (obl. zavarovano).
Najideaiiiejše sredstvo za osnšenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
Flepremočljinc fasade z apneno malto.
Malta zmešana a Stearitom ima ?>0—100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno).
Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic &  Komp. — Ljubljana.
I I
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoii št. 20.
Priporoča se za Čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. —¦ V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io9--20     Posluži se s proračuni in prospekti.
i i
A. .t Berili1
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga — = oljkinega olja
prve vrste njeiljiia Mk ii Istre, Buta* Malfelfs, iarl it Ste«
8 prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 112
1*20,128, 1-36. H4, f60, i'80. 2-, 240
sa Mi po 72 vin.
——    Ha debelo cene ugodne,     ------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis iti navaden. Zaloga ---------------- mila in we^----------------
Cene zmerne«
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka Sorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
Ljabi   moj   kam greste?
k BATJEL-li
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po novo iJvokolo, Micka po Šivalni stroj, Jožo po gramofon in Tinče po kmet. stroj. Tam Je   velika  zaloga   iii  mehanična   delavnica. Prodaja aa obroke. Ceniki franke.
Zobozdravniki In zobotehniškl atelje
Dr. L Eržen
GORICH
Jns. Uerdi fefealllLe I3eo. 3?,
Umetne zube, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba
vsake vrste.
Ordmira » snofein affelleln
od 9. are dop. do 5. are pop.
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte »e
Prve slovenske brivniee
v Gorici,
Gosposka alica Štev. 1 (nasproti !' ontu).
Postrežba solidna iii snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN HOVAK, brivec in lasniCar.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Drasčik
v Gorici, na Komu v (lasni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, to'te, kolače za birmance ui poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fffna vina lin likor)« na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah *
TRST, ViaS. Mkold štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih f naprav vseh vrst in električne luči i
in moči.                    '   "   -" -_;r-~ ---.. '"
glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej loric Hille v Dresom
Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obretu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf ildinger v Obertttrkheisi pri Sintigartn. Universalni strugalni stroji, okrogle žage; vnalniki in izjedači (Frasmaschinen), ražiii brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franki*.
Sedlarska delavnica liian Krauos - Gorica
na Koran Si ti.
j Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
I kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-g^pgSgv ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se |JfiL|pl                   izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
BS@@@@@es«@s@e@©@@ee@@^                         .
Kupujte samo dvokolesa „fiarice" in „fflfena",
Id so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Ollglfial VlClSfla  so najprak-ticuejši za  vsako  hišo.   Mi  služijo   za  vsako-Trsi no  šivanje  in štikanjo  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po to-f "r   9 T varnišfcf^ni^Brš tvrdfci
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stalnem tras it. 9. CARICA.
m
L              IfCilSitllfiSitte,   za   vsakega   posestnika   senožeti
Si kOSlIilfi Stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske
.»-*      ¦-*. ¦-* ¦-* v^. ¦ m -r ^*           ki    yo    priznano    najboljši,
neutrpljive
.DEERING
44     ki    yo    priznano    najboljši,    dalje:
* »JoSinstan",  Osbarne  „Cor-
»Si micSt^nZmar m
m ©
m m
m
m .
m
m
m
m
m
ta___..........._______
© ter grablfe in ObraCalnike! za seno, čistilne in navadne mlatilnice, Iffl slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje iti sploh vse JSI druge poljedelsker stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih © cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
I   FR. STUPICH V LJUBLJANI   "
%\                         Marije Terezije cesta št. 1.
g; flaineCii zaloga orodja in ieleznlne ter stavbnega materiji.
W Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na
rZA i* <     *    «>,»*>¦*>,                     razpolago,
FW
. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
centrala Ljubljana, podružnice: Lg«e. frglogec, Sarajgpp, Split, Tnt,
Vloge na knjižice po 4\\ v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8.000.000. RezerTni  zakladi E 1,090.000.
&akup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vnt deviz-valut,
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev
Kskont menic,
teltavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Sbfes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.