o slovenska stran 17. juli 1978 - Naše Novinej-9. PIŠETA IN UREJUJETA: LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN KAR PO DOMAČE Danes se bomo spet tako ijačnosti in intrigah, ki se po domače menili, da bo ga svetohlinsko poslužujejo "kar smrdelo", kot je pred pri širjenju zastupljevanja nedavnim zapisal slovenski svojih, ravno tako hinavs- strahopetnik pod imenom kih ovčic v volčji dlaki, s "en, en" /N.N. kakor ga je političnimi sovraštvom, da priobčil urednik nam pozn- vsakogar, ki ne misli kot bi anega, " ne zgolj verskega" to želela peščica slovenskih lista, po izjavi samega ur- političnih rušiteljev naše sk- ednika, ki se je v svoji upnosti, nazivajo brezbožn-zvijačnosti na ta način hotel ikom. zaščititi, ker ve, da je ta list Bore se za "svobodo" Sine zgolj verski ampak ver- ovenije pod pretvezo, da v sko političen list, ki širi Jugoslaviji oziroma Sloven-med nami Slovenci iz dneva i j i ni verske svobode. V v dan večji razkol in sov- resnici povedano, bore se za raštvo. cerkveno premoč nad ljud- Spet je neki slovenski iz-> stvom, ki se jim je izma- rod napisal pismo brez potf knila ob koncu fevdalne pisa in to tako vsebine, da dobe. Če bi njihova vera v bo to pismo pretehtalo do- Bogu bila močna, bi se ti bra dela pisca, če jih je duhovni in versko-politični sploh kdaj kaj storil. Pismo zmedenci potrudili, da bi napada osebo, ki je dolgo nas povezali v ljubezni o " in težko bolehala. Osebo, ki kateri je govoril Kristus, ko rje dala vse od sebe za delo je rekel, da naj med člo- slovenske verske skupnosti v veštvom vlada bratstvo in Merrylandsu, osebo, ki živi mir na zemlji. Iz cerkve, ki v srečnem zakonu, v tem jo je Kristus ustanovil, so pismu ta podčloveček skuša nasledniki apostoljev, polni postaviti pred zid in ji človeških slabosti kakor mi, skuša onemogočiti ne samo zgradili imperialistično "bo- njeno javno življenje, amp- žje" telo, ki se je v svojem ak tudi srečen zakon. To pohlepu zapletlo po svojih mu ni in ne bo uspelo. posvetno mislečih služabni- Gnoj s kakršnim je to kih/ ,v P°litično borbo za pismo pisano, je pisala na- ™dvlast na svetu- Hlmjeno puhnjena in okužena kršcanstvo teh kl so postali "duša" izroda, ki je posle- or?dj,e naš,h /'poklicnih" dica cerkvenoga mešanja v P°lltlkov. n> toliko vredno, politiko, bolj natančno po- da bl ga ČIovek obesi1 Psu vedano, vmešavanja sloven- zarep; , , . skih duhovnikov v Avstraliji Na ža,ost g,avni urednik v zdomsko politiko. To so naše®a ,ista ne dovoli ob- tisti duhovni gobavci, ki so ->avlJanJa nepotpisanih pis- se uprli Kristusivi zapovedi: em" Imam biografsko kop- "Cesarju kar je cesarjevega, ,J0 0"gmala> n katerega je Bogu kar je božjega" Uprli razvidn0> da Je g™s izpod so se tudi zapoveti in želji peresa osebe' kl zahaJa v Pavla VI, ki moli za in versko sredlšce Merrylands. zagovarja, mirno sožitje na- Plsan°Je v imenu nekaterih rodov brez obira na razne oseb' ,kl lJa zahaJaJ°- Tam politične ideologije. Sirijo se tudl Opijajo. Za to ovraštvo z večjo nemo kot p,smo „n® lknvim na™v™st "ristosovo besedo. Ti ljudje naše so službeniki hudiča in tako vneto mu služijo, da bi 'duhovno vodstvo' so pa deloma krivi, ker s političnim udejstvovanjem samemu hudiču rešili življ-' P°dP'hujejo borbo, ki so je enje, da bi obdržali svoje med nami zanet,h zaSnžem službe pod pretvezo, da služijo Bogu. Tako je bilo za časa križarskih vonj, za časa španskih inkviziciji in za časa druge svetovne vojne, ko se celo Pij XII ni upal javno zaniti protiv Hitlerju; in seveda za časa civilne vojne v naši domovini. Ni se torej čuditi, da krščanstvo, tako kot so ga pohabili versko-politično zmedeni "dušni pastirji" izgublja ugled, saj posredno in neposredno vzgajajo podljudi, ker jim cepijo srca in duh-sovraštvo namesto usmiljenja. Kristos je učil, da je krščanstvo ponižnost in usmiljenje. Zdaj so mu "gospodje", bodimo pošteni -ne vsi, prekrojili njegov nauk o miru, v nauk o zv- zagovorniki "zasužnjene" Slovenije. Katolicizem je šele po vojni uvidel, da je rasizem največji sovražnik človeštva. Zagovorniki rasizma so bili in so še nacisti. S takimi se družijo naši nekateri "gospodje" in brez moralnih principov se medsebojno izrabljajo v svrho sovraštva, ker enim in drugim primanjkuje vere v Boga. Nekateri ob njih so celo brezbožci. Ko bo ta verskp-politično zmedena peščica na dan praznovanja Zaslužjenih narodov, na katerega spisku Slovenije . ni korakala po sydneyskih ulicah, naj spusti zastavo na pol droga, ker Sloveniji želi raztelesa-nje, slovenskemu narodu pa dugovno smrt. Pavla Gruden PO SIOVENIJI PO SIOVENIJI USPEŠNA DIPLOMATA NEW YORK - Stalni predstavnik Jugoslavije v Združenih narodih, veleposlanik Jakša Petric, je bil na poslovilnem obisku pri generalnem sekretarju OZN Kurtu Waltheimu. Ob tej priložnosti je Waldheim predal Petriču medaljo Združenih narodov s svojim podpisom, s čimer je veleposlaniku izrazil priznanje za izredno aktivnost v Združenih narodih in za sodelovanje z generalnim sekretarjem. Jakša Petric je štiri leta predstavljal Jugoslavijo v Združenih narodih. Generalni sekretar Kurti Waldheim pa je imenoval Rudija Štajduharja, ki je bil tri leta njegov osebni predstavnik za tisk, za direktorja urada za tisk OZN. Rudi je funkcioner Združenih narodov že 12 let. Poleg drugega je bil direktor informacijskega centra ZN v New Delhiju in predstavnik za tisk ZN na Bližnjem vshodu in na Cipru. Bil je po vojni 20 let novinar, nekaj let pa glavni urednik Tanjuga. AMERIČANI V "SAVI" KRANJ LJUBLJANA - Povpraševanje po radialnih avtomobilskih gumah vedno hitreje narašča. V ZRN je bilo leta 1976 94 odstotkov osebnih vozil in 82 odstotkov tovornjakov opremljenih z radialnimi gumami. Jugoslove-nski proizvodalci računajo z da bo leta 1982 že 82 odstotkov domačih osebnih avtomobilov in skoraj polovica tovarnih vozil vozilo z radialkami. Takim tokom predvidevanj sledi tudi kranjska ro-varna avtomobilskih gum Sava-Semperit, kjer so podpisali pogodbo o skupnih vlaganjih za povečanje proizvodnje avtomobilskih pl-aščev z International Finance Corporation iz ZDA. Nova naložba, ki bo veljala 730 milijonov dinarjev, bo Kranjčanom omogočila letno izdelati 400 tisoč radialnih pnevmatik za osebne avtomobile več kot doslej ter 60 tisoč več radialnih gum za tovornjake. Poleg tega pa bodo lahko uvedli tudi proizvodnjo radialnih plaščev za poltovorna vozila, ki jih 'doslej v Jugoslaviji še nihče ne izdeluje. International Finance Corporation bo v razširitev tovarne vložila dva milijona dinarjev in dala 7,3 milijone dolarjev kredita z odplačilno dobo desetih let. OBISK AVSTRALSKIH LABURISTOV BEOGRAD - V Beograd je dopotovala na večdnevni obisk delegacija laburistične stranke Avstralije,' ki jo vodi nacionalni sekretar organizacije David Combe. JUGOSLOVENSKI FESTIVAL OTROKA ZAGREB - Letošnji 18. jugoslovanski festival- otrokov ki bo od 18. julija do 6. avgusta v Šibeniku, bo posvečen temi "Svet umetnosti in otrokov". Tudi tokrat bodo na festivalu sodelovali posamezniki in ansambli iz Jugoslavije in tujine, kjer se za to otroško manifestacijo, ki je na svetu nekaj svojstvenega, vse bolj zanimajo. Ves Šibenik se bo v tem času spremenil v prizorišče, na katerem bodo izvajali lutkovne, dramske, filmske in televizijske predstave za otroke, vse to pa bodo dopolnili še z nočnimi programi. Posebno novost bodo letos uvedli v glasbenom delu, v katerem bodo nastopali mali solisti. V Šibenik bo prišlo veliko število kulturnih delavcev z vsega sveta. MEDNARODNI SIMPOZIJ O ŽUPANČIČU Ena najpomembnejših prireditev, ki spada v okvir počastitve oziroma spominjanja na stoletnico rojstva slovenskega pesnika Otona Župančiča, je tridnevni simpozij, ki se ga ubeležuje več deset strokovnjakov in poznavalcev dela Otona Župančiča. Za simpozij v Ljubljani se je prijavilo več kot 40 referentov, izvedencev za slovensko književnost. Med njimi je 9 predavateljev in književnih ustr-varjalcev iz drugih jugoslovanskih republik in 11 iz tujine. IGNAC GOLOB POMOČNIK ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA ZUNANJE ZADEVE BEOGRAD - Zvezni izvršni svet /jugoslovenska vlada/ je imenoval dosedanjega veleposlanika v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Ignanca Goloba za pomočnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve. NOVI REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE JE DR. SLAVKO HODŽAR LJUBLJANA - Univerzitetni svet ljubljanske univerze je imenoval dr. Slavka Ho-džerja - rednega profesorja fakultete za elektrotehniko -za novega rektorja univerze. SLOVENIJA JE (TUDI) POMORSKA DEŽELA KAJ SE DOGAJA NA SLOVENSKI OBALI? Ko bi 35 kilometrov slovenske morske obale enakomerno razdelili med vse Slovence, bi na vsakega prišla po dva centimetra. A živimo ob morju, imamo obalo, tega dejstva se poprečni Slovenec morda še niti dovolj ne zaveda — težko, da se že čuti kot pripadnik pomorskega naroda. In ko bi hoteli na kar najbolj kratek in jedrnat način odgovoriti, kaj se sedaj dogaja na slovenski obali, tedaj bi morali zapisati, da prebiva tamkaj 65.000 ljudi in da je to število iz leta v leto večje, ter da izgradnja nekdaj zelo zaostalega območja hitro napreduje. Seveda ta napredek ne prihaja sam od sebe, ampak ga ustvarijo ljudje s premišljenim in napornim delom, premagujoč pri tem občasne zastoje in težave ter s solidarnostnim usklajevanjem mnenj in iskanjem najbolj smotrnih rešitev, kadar se mnenja razhajajo in je mogoče probleme reševati na različne načine. In kakor je slovenska obala kratka, tako bi hoteli imeti na njej vse: luko, industrijo, turizem ter pogoje za delo, zabavo in počitek. Treba se je bilo odločiti za smotrno porazdelitev namembnosti in tako so jo razdelili na severni in južni del z razmejitvijo v Izoli: severni del s središčem v Kopru se razvija v moderen luško-industrijski predel, južni v gostinsko-turističnega. Temu ustreza tudi razdelitev tega območja na troje občin s središči v Piranu, Izoli in Kopru. Nekateri sicer pravijo, da je to glede na majhnost Delavka v tovarni igrač Mehanotehnika v Izoli — foto: Janez Zrnec območja in na število prebivalcev sicer preveč, toda takšna upravno-po-litična razdelitev ima svoje vzroke v dosedanjem in prihodnjem razvoju ter jo upravičujejo interesi republike. Za tistega, ki ima raje številke kot opise, naj navedemo, ,da tri slovenske obalne občine z vsem svojim območjem predstavljajo le 1,7 odstotka celotne Slovenije, odnos prebivalstva pa je natančno še enkrat višji, saj tod živi 3,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Število zaposlenih je še večje, kar 4,4 odstotka od vseh zaposlenih v republiki, ti pa ustvarijo 5 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda. Leta 1975 je bilo na slovenski obali zaposlenih že 30.000 ljudi in skoraj polovica od tega so bile ženske. Ker se te hitreje vključujejo v delo kot moški, bodo, če bo šlo tako naprej, na delovnih mestih v tem delu Slovenije kmalu prevladale. OD ČESA ŽIVE OBMORSKI PREBIVALCI? Čeprav sega tod vpliv Sredozemlja najgloblje v Evropo in zato na slovenski obali uspevajo oljka, smokva, breskve, mandeljni, kakiji in vinska trta, prinaša kmetijstvo le dvajsetino gospodarskega dohodka. Pa še to, če štejemo sem tudi dohodke od gozdarstva. Pri tem je zanimivo, da se gozdovi tod širijo na vse večjo površino, kar pa ni tako razveseljivo, če pri tem navedemo tudi pravi vzrok napredovanja gozda: razrašča se prek nekdanjih kmetijskih, zdaj pa neobdelanih površin. Vsi napori za,prihodnjo usmeritev razvoja gredo za tem, da presekajo takšno stanje. Razvojni načrti v kmetijstvu dajejo največ poudarka zelenja-darstvu, v višjih legah pa živinoreji. Kako pa je z ribištvom, če smo že na morski obali? — Z ribolovom se ukvarjata v glavnem dve podjetji, De-lamaris v Izoli in-Kmetijska zadruga v Luciji. Ulov je nizek, .poprečno 4000 ton na leto, to pa je le tretjina potreb slovenske industrije predelave rib. Napredek na tem področju nameravajo doseči na dva načina: z modernizacijo ribiške flote, tako da bo lahko plula po vsem Jadranu in tudi v Sredozemsko morje, in z umetnim gojenjem rib ,ter školjk. j Veliko močnejša veja gospodarstva , kot »primarne« paaog^ ki smo jih opisali zgoraj, pa je Vdiistrija. V njej je zaposlenih okoli 10.000 delavcev, torej tretjina vseh zaposlenih in skoraj šestina vseh, ki žive in delajo na slovenski obali. /se nadaljuje/ n ENGLISH TUC-MUC ZA ČITAOCE NAŠIH NOVINA bred on d tejbl plams in d PlSE: HAJKO SAVIČ NEDELJA DESET /WEEK TEN/ YOUTH AND AGE /JUT END EJDZ/ - Mladost i Godine od Čarlsa Kingslija Dok je čitav svet mlad, momče i svo drveče zeleno I svaka guska SWAN -SuVON - Labud, momče i Svaka LASS - LAS - Moma QUEEN - KuVIN - Kraljica Onda traži čizmu i konja momče, Pa oko sveta AWAY - Eu-VEJ na put Mlada krv mora iči svojim tokom, momče I svako mora imati dan sreče. Kad čitav svet ostari momče I svo drveče braon, I svi sportovi STALE -STEJL - Dosade, momče 1 kad su svi točkovi RUN DOWN - RAN DAUN -polomljeni, CREEP - KRIP - Odmili kuči i zauzmi svoje mesto, .Medu starim i iznu-renim. GOD GRANT - GOD GRANT - daj bože da nadeš jedno lice tamo Koje si vo-leo kad je sve bilo mlado! KAKO SE NA ENGLESKOM UPOTREBLJAVA MALO I MNOGO LITTLE - LITL - malo, ne mnogo A LITTLE - A LITL, nešto, mala količina SOME - SAM, nešto, neo-dredena količina, nekoliko, neodreden broj. A GOOD DEAL OF - A GUD DIL OV, prilična količina PLENTY OF - PLENTI OV, dosta MUCH - MAC, mnogo, velika količina A LOT OF, LOTS OF - A LOT OV, LOTS OV, mnogo, velika količina LOTS OF, A LOT OF -LOTS OV, A LOT OV, mnogo, veliki broj FEW - FJU, mali broj, ne mnogo A FEW - A FJU, nekoliko, mali broj SEVERAL - SEVERAL, pr-iličan broj MANY - MENI, mnogo, veliki broj Primerci: He has LITTLE MONEY and FEW FRIENDS. Hi hez liti mani end fju frends. On ima malo novca i mali broj prijatelja. Give me A LITTLE BREAD and A FEW PLUMS. Giv mi a litl bred end a fju plams. Daj mi malo hleba i nekoliko šljiva. There is SOME BREAD on the table, and there are SOME PLUMS in that basket. Dea iz sam end dea a am baskčt. Ima nešto hleba na stolu, i ima nekoliko šljiva u korpi. I lost ■ a GOOD DEAL OF MONEY; I lost SEVERAL DOLLARS I lost a gud dil ov mani; aj lost several dolars. Ja sam izgubio prilično novca; ja sam izgubio nekoliko dolara You have PLENTY OF TIME; there are PLENTY OF SEATS Ju hev plenti ov tajm; dea a plenti ov sits. Vi imate dosta vremena; ima dosta sedišta. A LOT OF PEOPLE go to the mountains for skiing A" lot ov pipi gou tu d mauntains fo skiing Mnogo ljudi ide u planine na skijanje. PROVERBS Poslovica: WELL BEGUN IS HALF DONE - uVEL BIGAN IZ HAF DAN, dobro početo pola završeno. A bird in the hand is worth two in the bush. A brd in d hend iz uVrt tu in d buš. Ptica u ruci vredi za dve na drvetu. PROVBS, OTKLANJAM STRAH Ako patite od straha, ne?' sanice i drugih tegoba/ob-i ratite se u svako doba sal poverenjem na MARIJU. TEL. 544-1840 Reči iz prošlog broja: Piše se: Približan izgovor: Znači: to fall in love tu fol in lav zaljubiti se great grejt veliki blind blajnd slep darkness daknes mrak lion lajon* lav lioness lajones lavica together tugeda zajedno mad med lud after afta posle eye aj oko answer ansa odgovor moral to the story moral tu d stori naravoučenije to fall pregnant tu fol pregnat zatrudneti to fall ill tu fol il razboleti se big big veliki spoon spun kašika tooth tut zub painter pejnta slikar, farbar statesman stejtsmen državnik proverbs provbs poslovice thing ting stvar beginning bigining početak success sakses uspeh try t raj pokušaj forward fouvard napred behind bihajnd nazad stay stej ostati O H O h H < 0« »J ■ 0« 375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662 ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu. *Ü Boji ili *Cmo bele ZAR NISMO BRACA / JEDNO ISKUSTVO IZ BRIZBANA/ Po onoj našoj narodnoj: "Brat je mio koje vjere bio ... " medu našim živ-Ijem u Australiji izgleda ne važi, i retko se ko od nas stidi pa