Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
v>ak Četrtek popoldne; t «luCa|u praa* dan poprej — Urednlltvo: L|ubl)ans, Start 1(1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemalo
Posamezna itevllka Dtn 1*40 — Cena: h t mesec Din »•-, u Četrt leta Din 15--, m pol leta Dtn 30'-; ta Inosemstvo Dtn 7*- (meseCno) — Oplaši po dogovora,
Oglasi, reklamacije ln naroCntna na uprav* Jugoslovanske tiskarne. Kol po naftni oddelek, Pollanskl nasip M. 2 - Rokopisi se ne vraCaJ*
mm w ■ w
Trzic.
Načelstvo »Strokovne zveze tovarniškega delavstva« je torej sporazumno s svojo tržiško skupino sklenilo, da organizira za 16. in 17. oktober 1926 v Tržiču na Gorenjskem >Prvi strokovni kongres tovarniškega delavstva«. Poseben petčlanski kongresni odbor v Ljubljani je prevzel aalogo, da ta kongres tehnično vsestransko kar najbolj strumno orga-aizira. Načelstvo S. Z. T. D., pomno ženo s strokovnjaki, že izdeluje kongresu dnevni red tako za konferenco delegatov v soboto dne 16., kakor tudi za splošno zborovanje dne 17. oktobra. Tržiška skupina pa je rade volje prevzela skrb, da kongres lokalno kar Dajbolje pripravi.
Važni vzroki in razlogi so pripeljali načelstvo S. Z. T. D. do pred-Bietnega sklepa: Ko je zboroval lanskega leta v Ljubljani »Prvi kongres krščanskih socialistov« in položil na-celnjo-smemične temelje	našemu
delu v teh letih groze in strahote za slovensko delavstvo, nam je postalo ™koj jasno, da bodo potrebni za posamezne široke in panoge kršč. so-. ^lisUčnega delavskega	gibanja
P^ebni kongresi, ki naj zgrabijo obstoječa delavska vprašanja čisto konkretno in kar moč podrobno. Le na t? način je namreč mogoče zopet zbrati razbito in demoralizirano1 slo-\ vensko delavsko armado v močnih Organizacijah, ki bi delavstvo zopet lahko zaščitile pred izmozgavanjem debro organiziranega velekapitala. Zato je bU »Prvi kongres krščanske socialistične delavske mladine«, ki ga je organizirala »Krekova mladina« *a 12. in 13. junij 1926 v Celju, in •^rvi kongres kršč. socialistič. rudarskega delavstva«, ki ga je lorganizi-rala »Jugoslovanska strokovna zveza Odarjev« za dne 11. julija v Zagorju, Umerjen uprav po naših željah in srcu; kajti potrebna sta bila la dva kongresa prav tako kot je pcftreben Poseben kongres tovarniškega delav-kot je nujno potreben kongres viničarjev, ki bo zboroval dne 7. in decembra 1926 v Ljutomeru. — brezverski materialistični socialisti j11 komunisti, ki so imeli 8 povojnih domala monopol na slovensko delavstvo, so popolnoma odrekli. Ne da z delavsko armado niso dose-nikakih uspehov, marveč njihovi generali in strategi so razumeli stro-^°vn0 politiko tako dobro* dav (Jei S^nes slovensko delavstvo prepu-speno na milost in nemilost kapita-‘stičnemu delodajavstvu, organizi-,aJiemu v »Zvezi industrijcev«. Ko so ?‘0s združeni komunisti in socialni 6ttiokratje z največjimi sleparijami ^šepavo večino prišli v »Delavsko ^rnico«, smo menili, da se bo precenilo kaj na bolje. A zastonj! Njl-£va generaliteta je absolutno ne-^ežna. Za slovensko delavstvo je sama rešitev: naše fabrike morajo naši zaup-***> naše plačilnice, naše skupine, IrSJ. strokovni sindikati, naši vodi-j‘1* in pokretaši ter naše neodvisno •avsko glasilo — »Pravica«! s. * vso energijo hočemo prevzeti •{Vensko delavsko gibanje v svoje H« * Nc bojimo se ne dela, ne truda, žrtev in ne — odgovornosti. jaR -no 80110 povedali to, zakaj rvn11* je naše spoznanje in skrajno
°dločna volja naša -.
^ irzič! Najstarejše industrijsko {J, ‘O;. Tržič! Sedež najrazličnejše na^trije: usnjarske, tekstilne, kovici?'ke, lesne itd. Tržič! Sredi indu-j£Jal!zira«e Gorenjske. Krog njega; k ®nice> Javornik, Lesce, Kropa-na gorica, Kranj, Škofja Loka in
naši papimičarji v Goričanah in Medvodah. Tržič! Krek je zbral tam prve svoje ljudi. Tako je stara naša organizacija tam kot gibanje naše. Tržič! Lepo število glasov nam je dal ob zadnjih volitvah v »Delavsko zbornico?, kri naših delavk pa še danes upije do neba, kako razumejo »bratstvo, svobodo in enakost« so-drugi komunisti in socialni demo-kratje. Tržič! Naj postane naš kongresni kraj, naj se iz njega ven 'organizira nov val delavskega gibanja in naj zajame celo Slovenijo. Zakaj: Tovarniško delavstvo je bilo, je in bo jedro vsake delavske armade.
Mobilizirajmo in pokrenimo ga na pohod!
Dva svetova.
V svojem programu, nazvanem »Panevropa«, podaja plemenit in človekoljuben avstr, grof jasna načela, po katerih naj bi se rešila narodna in gospodarska vprašanja, katera so vzrok vojsk in ognjišče imperijalizma ter njegovega najintimnejšega zaveznika nacijonalizma. Ko bi bil nemški narod že ozdravljen od svojih imperialističnih teženj, v 'katerih ga je vzgojila Prusija, bi lahko postal apostol in nositelj demokracije v Evropi. Toda, dokler bo sam delal rane, nima pravice in moralne opore, da bi mogel na svetovnem torišču braniti svoje sorojake v južni Italiji. Kako se rešujejo taka vprašanja, bi mogel pokazati v dejanju. V mislih imam razmere na Koroškem. Brez vsakega obotavljanja in pridržka naj bi dovolil popolno svobodo našim bratom ter kulturno zvezo z nami, istotako tudi drugim narodnostim, pa bi Nemca vsak občudoval in vsak iskal njegovega prijateljstva. Tudi za njegove rojake bi morale veljati vse zapreke, ki se jim stavijo v njihovem (kulturnem udejstvovanju. Kako velik je pa še šovinizem v gotovih krogih nemškega naroda, označuje zelo nazorno poročilo znanega demokrata in vse-učiliščnega profesorja Foersterja. V časopisu »Weltbiihne« je priobčil apel na Nemce ter opozarja, kako nevarno je, da zavojuje miselnost nemške mase klika, katera vidi edino rešitev Nemčije v moči pesti, v klanju in moritvi. Foerster navaja med drugim, da je napravila tvrdka Focker pogodbo z vojnim ministrstvom, da nabavi v slučaju potrebe dnevno 20 do 30 aeroplanov.
Profesor Wasch je izumil po naročilu gotovih podjetij strupen plin, ki je v učinku skoraj popolnoma enak topovskemu izstrelku. Ker je pa gotovo, da se ne bo vodila bodoča vojna toliko na frontah, kakor pa s plini potom zračnih napadov na industrijske centre in mesta, je imela nedavno komisija, sestavljena iz vojaških in civilnih strokovnjakov, konferenco, na kateri naj se ugotovi način, po katerem bi mogla biti Nemčija pripravljena predvsem z zračnim brodovjem.
Da bi pa mogla biti Nemčija v slučaju vojne preskrbljena v najkrajšem času z orožjem in strelivom, je ustanovila v obmejnih državah tovarne z nemškim kapitalom. Stalne vojske sicer nima. Toda nobena država v Evropi nima toliko in na tako cenen način izvežbanega vojaštva. Kajti razna domoljubna društva vodijo vojaško izobrazbo. ,Da bi se pa mogle množice v slučaju napada hitro prepeljati, se snujejo cele avtomobilne kolone. Avtomobili so pa konstruirani na čisto svojevrsten način in so prvovrstni.
Dve ideji bijeta boj z|R premoč med nemškim narodom: duh spravljivosti in duh demokratizma ter duh
maščevalnosti. Jasno je, da bi pomenila zmaga zadnje ideje uničenje nemškega naroda in cele Evrope. Interes narodov je, da se spravijo, da postavijo mesto ideje topov idejo pravičnosti, mesto ideje strupenih plinov pa medsebojno spoštovanje. Za propagatorje vojnih idej in militarizma pa bi bilo edino mesto v norišnici.
Mednarodna izseljeniška konferenca.
V Londonu se je vršila od 22. do 24. junija t. 1. mednarodna konferenca, ki se je bavila s perečim mednarodnim izseljeniškim vprašanjem. V naslednjem hočemo podati kratko poročilo >o poteku in rezultatu konference.
Konferenca je bila zelo dobro obiskana. Prisostvovalo je 123 delegatov, ki so zastopali sledeče države: Avstrijo, Belgijo, Angleško, Indijo, Kanado, Cehoslovaško, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Georgijo, Holandsko, Anglijo, Madjarsko, Italijo, Meksiko, Novo Zelandijo, Poljsko, Palestino, Rusijo, Špansko, Južno Afriko, Jugoslavijo in Švedsko. Zastopane so bile torej tudi prekomorske države. Na podlagi podatkov, ki jih je zbral mednarodni urad dela (MUD) in delavske strokovne organizacije, je bilo izdelano obširno do-kumentalno poročilo o zgodovinskem razvoju in sedanjem stanju izseljevanja. To poročilo kaže izredno veliko potrebo Evrope, da zaposli v prekomorskih deželah nekaj svojega delavstva. Poročilo omenja silne težko* če pri izvedbi te potrebe.
Pred svetovno vojno je bila Evropa gospodarsko, kulturno in fi-naČno središče sveta in evropski kapitalizem je bil najmočnejši na svetu. Vendar so se Evropejci stalno izseljevali. Izseljenci niso izvirali samo iz velikih industrijskih zapadno^ evropskih držav, temveč so se redno rekrutirali tudi iz industrijsko slabše razvitih dežel, predvsem iz Italije, Poljske in Balkana. Vzporedno s tem procesom se je razvijala industrija in poljedelstvo v Sev. Ameriki, ki je tako velika po obsegu kot Evropa in ki ima vse potrebne surovine za razvoj moderne produkcije in tehnike. Tako je izseljevanje evropske delovne sile in evropskega kapitala povzdignilo ta novi del sveta.
Tekom svetovne vojne je severnoameriški kapitalizem prekosil Evropo v tehničnem, organizacijskem in finančnem oziru. Istočasno je mogel ameriški kapitalizem dvigniti plače ameriških delavcev nad povprečno mezdo evropskih delavcev. To je mo« gel storiti radi hitro in ogromno raz» vite tehnike in koncentriranosti produkcije. To dvoje in zvišanje plač je dvignilo produktivnost vsakega posameznega ameriškega delavca. Istočasno z razvojem industrije v mestih se je industrializiralo poljedelstvo, s čimer se je doseglo to, da so Ameri-kanci kultivirali lahko vso plodovito zemljo in preprečili nadaljnje naseljevanje na pusti in neobdelani zemlji. Amerika je radi tega svojega napredka postala sposobna za sprejemanje novih vseljencev, ki bi v njej ustvarili nove delovne oblike in kategorije. Ameriški kapitalizem je videl svoj interes v tem, da se z zaščitno carino zavaruje pred evropskim blagom, izdelanim na tehnično -nepo-polen način pri nizki delovni mezdi. Tamošnji delavci so odobrili to ipoli-tiko in jo združili s politiko zapiranja severnoameriških mej pred novimi evropskimi priseljenci, da jim ne bi
ti znižali plač in poslabšali doseženega življenskega pogoja.
Velika severnoameriška kolonija Kanada preživlja danes isti proces, kakor so ga pred vojno preživele Združ. Sev.-ameriške države (USA). Kanada se hitro industrializira in razširja svoje poljedelstvo. Zato je po zaprtju mej USA lahko sprejela po vojni veliko število vseljencev, v prvi vrsti Angleže in za temi tudi izseljence drugih držav. Kolosalno se razvijajo tudi južne ameriške države zlasti v poljedelstvu. Toda tamkajšnje podnebne razmere so zelo neugodne za večino Evropejcev. Žal se je poslalo poljedelske delavce z Balkana predvsem v južne ameriške države, kjer delajo na velikih plan* tažah in se težko povzpno do lastnega gospodarstva.
Na daljnem vzhodu se je med vojno in po vojni bliskovito hitro razvil kapitalistični način proizvajanja v Japonski, ki je razširila svoj gospodarski vpliv na Kitajsko, rusko Sibirijo in na vse otoke tihega Oceana do Avstralije.
V sami Aziji se precej hitro razvija kapitalizem po kitajskih mestih. Posledice tega procesa se kažejo v velikem nacionalnem gibanju po osvobojenju izpod kolonialnega zatiranja s strani evropskega kapitalizma. Posebno važno za nadaljnji raz-* voj je dejstvo, da na velikem indijskem polotoku s 360 milijoni (delavcev) prebivalcev močno pospešuje kapitalizem tudi domač kapitalistični razred in ne več samo angleški ka-> pital.
V daljni angleški koloniji Avstraliji, ki je po površini zelo velika, toda ima samo eno tretjino plodovite zemlje, se je tudi hitro razvijalo moderno življenje in gospodarstvo evropskega tipa. Kakor Kanada tako -tudi Avstralija sprejme nove naseljence na svojo nekultivirano zemljo. Angleška vlada tudi skuša pri velikih naporih izvesti naseljevanje svojih poljedelskih delavcev.
Znaten je razvoj južnoafriških kolonij, kjer so ugodne podnebne razmere za evropske izseljence. Ali kakor se steka v prostrano Sibirijo žolta kitajsko-japonska rasa, tako se na afriškem jugu vedno bolj naseljujejo Zamorci iz Centralne Afrike. Ta trajna preseljevanja mnogo globlje iz-preminjajo značaj poedinih dežel, kakor morejo to napraviti največje vojne.
Rezultat tega celokupnega razvoja je znatna povzdiga modeme industrijske produkcije v nekdaj zaostalih zemljah, ki so kupovale evropsko tovarniško blago in oddajale surovine za evropsko industrijo. Evropa je industrializirana, novih odje-malnih trgov ni, temveč še mnogo prejšnjih je izgubljenih. Tako prihaja svetovno kapitalistično gospodarstvo v težko krizo. Izhod bi bil v tem, da Evropa posnema ameriški vzgled in da torej razširi notranji konsumni trg v vsaki državi, da da širokim delovnim množicam možnost, da si ure-de boljša stanovanja, da se bolje oblačijo, hranijo in da bplj zadovoljuje svoje kulturne potrebe. Toda evrop' ski kapitalizem noče tega, temveč išče zase izhod v tem, da omejuje produkcijo in da še poosfruje izkoriščanje delovne sile. Tako je ustvaril brezposelno armado 6 milijonov delovnih rok, zapira tovarne ,in splošno krizo še poslabšuje.
To dejstvo postavlja evropske kapitalistične države pred resno vvprašanje emigracije (izseljevanja) i.n-d.u str i j s k e g a (delavstva, dočiip morejo prekomorske dežele zaposliti le nove poljedelske delavce. (Dalje.)
Jugoslovanska strokovna zveza.
Zveza tovarn,škega delavstva.
Ljubljana. V Pollakovi tovarni zadnje čase prav pridno odpuščajo delavstvo. Dosedaj je bilo že skoraj dve tretjini zaposlenega delavstva odpuščenega. Odpusti se še vedno nadaljujejo. Delavstvo je v silnih skrbeh, kje bo dobilo delo in zaslužek, kajti jesen in za njo zima se hitro približujeta. Nihče od delavstva ne ve pravega vzroka velikanski redukciji. Slišijo se različna mnenja, toda pravega nihče drugi ne ve, kot gospodje sami, ki tirajo delavstvo na cesto v bedo in pomanjkanje. Lahko je mogoče, da tovarna nima dela, mogoče pa je tudi, da za tem čepi drug zajec, ker ni izključeno, da se bo hotelo gospodom znižati delavstvu plače, če ne drugače, pa na ta način, da bodo pri zopetnem polnem obratovanju jemali v delo nove delavce, ki bodo gotovo cenejši. To vse stopa delavstvu pred oči, ko zapušča tovarno, dobro se zavedajoč, da ono ni krivo, če tovarna nima dela. Gospodje bi morali odpuščenim delavcem že bolj natanko pojasniti, zakaj se odpuščajo. Delavstvo naj pa zahteva, da se od strani merodajnih faktorjev preiščejo vzroki odpusta. Ne smemo pozabiti tudi to, da se je v tej tovarni večkrat delalo čez osemumik in to celo v pozno noč. Delavstvo ima sedaj jasno sliko, kaj pomeni kršitev osemurnega delavnika. Sedaj, ko je zmanjkalo dela, kakor pravijo gospodje, pa hajdi na cesto. Pri tem pa prav nič ne pomislijo na čase, ko so delavstvo prisilili delati pozno v noč brez vsakega zakonitega nadplačila. Mi pravimo: Gorje nezavednemu in malomarnemu delavstvu, ako ga delodajalec najde nepripravljenega.
Trži?. V papirnici na Slapu se je zopet dogodil pretekli teden slučaj, da je bil delavec kaznovan zato, ker je prišel 10 minut prepozno na delo in sicer z odtegnitvijo celodnevnega zaslužka in z odtegljajem treh dinarjev dnevno skozi tri mesece, ako pa ni zadovoljen pa z odpustom. Delavec se je opravičil, da zamude ni napravil namenoma in naj se mu prizanese s tako trdo kaznijo. Opravičba in prošnja ni nič pomagala. Tolikega poniževanja delavec ni mogel prenesti in si je izvolil poslednje, t. j. odpust, na kar je dobil knjižico. To pa ni prvi slučaj v tej tovarni, kar znaČi, da se tisti, ki kazni odmerja, sam sebe žigosa pred delavstvom in javnostjo kot človek, ki nima nobenega sočutja z delavstvom.
Strokovna zveza rudarjev.
Centrala rudarjev. Skupine, ki so dobile pole za pobiranje prispevkov za stavkujoče angleške rudarje, pro-
simo, naj res kaj nabirajo. Pomagajmo vsakemu, ki je v nevarnosti!
Političen pregled.
Doma.
Razvoj političnih dogodkov je pri nas zaenkrat zastal. Ministri so na počitnicah, parlament ne dela več, tako da so vsa pereča vprašanja, ki bi drugače gotovo odmevala v javnem življenju, zaenkrat popolnoma potisnjena v stran. Z zanimanjem se pričakuje predvsem izida srbskih občinskih volitev. Teror vladnih strank in vladnih organov je ponekod nepopisen. Kandidati opozicionalnih list niso več vami življenja! Izmed parlamentarnih odborov ima seje le anketni odbor za preiskavanje korupcijskih afer. Sedaj preiskujejo bencinsko afero, pri kateri je država vsled krivde njenih organov oškodovana za 10 miljonov dinarjev. — V Karlovih varih je umrl v torek pravosodni minister« Marko Gjuričic. Prepeljejo ga v Belgrad in pokopljejo na državne stroške. — Tekom počitnic samo Radič ne miruje, vedno prireja shode in daje izjave. Mudi se mu, da bi popravil slabo mnenje o njegovi politiki med ljudstvom, ki ga v mnogih krajih zapušča.
Na zagrebški kliniki je umrl voditelj Hrvatske pučke stanke v Dalmaciji fra. Mijo Kotaraš. Pokojni je bil eden najdelavnejših katoliških delavcev v Dalmaciji. Njegovo poslednje največje delo je hrvatski katoliški dom v Sinju. Že kaki dve leti je bolehal na obistih in tej bolezni je sedaj podlegel.
Drugod.
POLOŽAJ KATOLIŠKE CERKVE V MEHIKI.
Zadnje čase se je začela odkrita borba med Cerkvijo in državo v Mehiki. Ta vojna, ki ima desetorice mrtvih, se je začela v svojih koreninah že med svetovno vojno. Katoliška cerkev je bila do polovice preteklega stoletja neomejena gospodarica Mehike. Druga vera sploh ni bila dopuščena. Vsled te netolerantnosti je prišlo do nasprotnega pokreta, ki je 1. 1910. zmagal. Med svetovno vojno se je izvedla ločitev Cerkve od države.
Borba je zelo ostra, kot so sploh ostri verski boji. Vodilni cerkveni krogi v Mehiki so sklenili, zapreti vse cerkve, dokler ne bo dovoljnih jamstev za svobodo veroizpovedi. Katoličani so sklenili gospodarski bojkot. Obrnili so se na katoličane v Zedinjenih državah in na Anglijo za pomoč. Anglija bo gotovo podpirala vsak diplomatski korak, ki ga bo Va-
tikan podvzel proti zaplembi cerkvenega imetja.
Mehikansko cerkveno imetje je precej veliko in je preje znašalo dve tretjini vsega narodnega premoženja. Na 13 miljonov prebivalcev je prišlo 1073 župnij in 22.300 duhovnikov. Vsega redovništva, moški in ženski redovi, je bilo skupaj okrog 150.000. Vse šole so bile cerkvene.
POSOJILO BOLGARSKI.
Društvo narodov je na letošnjem junijskem zasedanju dovolilo Bolgarski posojilo za naselitev beguncev, katerih je 52.000 družin in ki štejejo okrog 220.000 članov. Od teh je 116 tisoč sposobnih za delo. Posojilo znaša 630 miljonov Din. Da se je Bolgariji dovolila tako velika vsota, se to pač ni zgodilo samo iz človekoljubnih ozirov, nego hoče Angleška, ki je predlagala višino posojila, da bi se Bolgarija okrepila in oboroževala. Angleška bi si na ta način pridobila na Balkanu dobrega zaveznika. Države male antante čutijo ozadje angle* ških namer, zato Romunija in Jugoslavija nista edini glede kontrole nad uporabo tega posojila. Angliji pa se pri njenih načrtih mudi in je Bolgariji že dala predujem v višini šestine celotnega posojila. Razen tega bo Bolgarija najbrže dobila od Anglije še drugo, investicijsko posojilo, katerega bi lahko uporabila tudi za oboroževanje.
Francija je še vedno energično na delu, da reši frank pred popolnim polomom. Zaveda se dobro, da je popolnoma odvisna od pomoči inozemstva. Zato hiti sklepati pogodbe za inozemska posojila in skuša urediti stare dolgove z drugimi državami.
V angleški politiki malokrat slišimo o aferah. Sedaj vzbuja veliko senzacijo vest, da je pri neki prodaji 100.000 pušk, katere je neka angleška firma prodala Turčiji, udeležena tudi angleška vlada. Vlada je za to kupčijo vedela in jo odobrila. Jasno je, da takih činov ne more zabrisati noben govor Chamberlaina ali Bald-wina o pacifistični misli Društva na' rodov.
Stvarni odgovor „Napreju“.
»Naprej« od 31. julija 1926 št. 31 se med raznimi vestmi pod naslovom »kapitalisti in kapitalistično sorodstvo« obregne tudi ob krščansko socialistično delegacijo v »Delavski zbornici za Slovenijo«, odnosno v delegacijo v njenem upravnem odboru. Pravi, da je naše pisanje zoper Kri-stanovce in zoper njihova sleparstva prazen humbuk, ker da sedimo z njimi v »Delavski zbornici« pri eni in isti mizi in pomagamo zapeljevati
nezavedno delavstvo. Ne bomo rekli* kako naj označimo to »Naprejevo« pisanje, pač pa moramo ugotoviti nesporna dejstva.
Upravni odbor »Delavske zbornice« šteje 12 članov. Kristanovci imajo v njem sedem delegatov in z njimi torej večino ter absolutno moč. Opozicija je lahko vsak hip preglasovana. Ce »Naprej« misli, da bi bilo za stvar boljše, da se naša delega* cija iz upravnega odbora sploh ab-sentira, naj blagovoli najpoprej odpoklicati iz njega svoja dva eksponenta, ki tudi sedita pri sejah upravnega odbora »s Kristanovci pri eni in isti mizi«.
Ne bomo dopuščali slepomišenj v delavskih vprašanjih, zato naj danes prejme tudi »Naprej«, kar zasluži: Odgovornost za delo v »Delavski zbornici« nosijo Kristanovci, ki imajo večino tako v plenumu kakor tudi v upravnem odboru. Naglasiti pa moramo, da je »Naprejeva« struja ali Bernotova skupina takoj za Kristanovci v prvi vrsti odgovorna za sedanji režim v »Delavski zbornici«. Ta odgovornost Bemotove skupine sledi iz sledečega dejstva: Volitve v »Delavsko zbornico« so se vršile po čistem proporcu. Enako bi se bile imele vršiti tudi volitve v upravni odbor DZ po istem proporcu. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bili Kristanova v upravnem odboru DZ dobili v najboljšem slučaju 6 delegatov, opozicija pa tudi 6 delegatov. Na ta način bi bila opozicija prišla do polne veljave in bi se bila morala v »Delavski zbornici« stvoriti delovna večina i* vseh skupin. Kristanovci pa so na vsak način hoteli imeti absolutno oblast v »Delavski zbornici«. Zato so šli in predlagali, da se upravni odbor voli po d’ Hontovem sistemu. Ta predlog je šel tudi! na glasovanje. Proti so glasovali krščanski socialisti* narodni socialisti in delegacija od »Unije«. Za predlog Kristanovcev pa je glasovalo 29 delegatov od »Združenih« iz Šelenburgove ulice, Gogala od privatnih nameščencev ter oba delegata »Naprejeve«, odnosno Bemotove skupine, sodruga Pevec in Leskovšek. Ravno ta dva glasova pa sta zadostovala, da so Kristanovci dobili po krivici v upravni odbor 7 dele^ gatov, mesto 6, kateri jim po moči in po čistem proporcu tudi gredo. Oba delegata od Bemotove skupine sta namreč glasovala tudi za listo Kristanovcev, na kateri je kandidiral seveda tudi sodrug Pevec.
Tako stoje stvari. »Naprej«, ki se hoče delati resnicoljubnega, naj raje pove ta dejstva. Njegova dva delegata sta dejansko podprla predlog Kristanovcev, sta dejansko glasovala za listo Kristanovcev in zato poleg njih nosite tudi dejansko odgovornost za sedanji režim v »Delavski zbornici«.
France žužek:
Med viničarji.
(Vtisi z letošnjih majskih zborovanj.)
(Nadaljevanje.)
Sv. Miklavž pri Ormožu je precejšnja fara. Upravljajo jo čč. oo. od Kri-žanskega reda. Sedaj župnikuje tam preč. g. župnik Polak. Ko sem se prvič mudil pri sv. Miklavžu, sem bil njegov gost, kar mi je bilo v veliko veselje. Med razgovorom sem mu pripomnil, da je Kranjec, ker ga jezik izdaja. A se je samo mimo nasmehnil, češ, da je Ceh. Pač pa je bil dalje časa v Semiču na Dolenjskem in se je vob-če več mudil med Kranjci. Je zelo umirjene narave, silno previden ter preudaren na vse strani. Človek čuti v njem dobrega taktika in diplomatski talent. Iz reda v njegovi pisarni, iz župniškega inventarja in iz nekaterih drugih momentov sklepaš na izbornega gospodarja.
Križanski red poseduje v teh krajih zelo velik kompleks vinorodnih posestev. Enako Štift Admond in še nekatere druge ustanove. Zato je čisto samo po sebi umevno, da tudi cerkveni krogi z velikim zanimanjem, odnosno s posebno pozornostjo motre viničarski pokret. Jasno je namreč, da bo temeljito reševanje viničar-
skega vprašanja na en ali na drug način prizadelo tudi cerkvena posestva. Zato bi bilo napačno, prezirati pojasnila, nasvete in želje teh vele-važnih činiteljev, ki bodo pri reševanju viničarskega vprašanja imeli itak važno besedo, kadarkoli razglabljamo viničarske probleme. Za svojo malenkost sem trdno prepričan, da se bo dala dobiti taka ali taka skupna delovna forma. Bolje je namreč, da se viničarski spori iz mezdnih razmerij preneso na dobro organiziran kršč. soc. viničarski sindikat kakor pa da bi se bile posamezne bitke med viničarji in njihovimi delodajavci. Seveda bo moral biti tudi vsak viničarski organizator smotreno umerjen; nemški izraz »zuruckgezogen« (neusi-ljiv?) bi morda bolj zadel to lastnost.
Dasi je viničarsko gibanje danes v precejšnjem zanosnem poletu,^ se vendarle nahaja še v začetnem stadiju. Jasno je, da je viničarsko vprašanje tu. Jasno je, da je med viničarji splošno hotenje po izboljšanju njihovega položaja. Jasno je, da imajo viničarji svojo strokovno organizacijo s smotrom, da si po njej pridobe ali pribore svoje pravice. Jasno je, da je ta organizacija krščansko-sociali-stična. Jasno je torej dalje, da bo ta organizacija terjala pristanek na načela kršč. socializma vse prizadete
činitelje, ko se bo viničarsko vprašanje začelo reševati. — To vse stoji eksaktno. Drugo je danes šele ob-jasnjevanje, utemeljevanje, obramba in priprava na strel na sovražne postojanke.
Celotnega programa še nismo izdelali. Morda bo kongres storil to. Zato je razumljivo, da na važnih mestih danes še nisem naletel na viničarskega programatičnega nasprotnika. Kar se navaja, je bolj subaltemo, dasi seveda upoštevanja na vsak način vredno.
Iz dušno-pastirskih ozirov je razumljiva, deloma tudi utemeljena sledeča bojazen duhovniških krogov: Viničarsko gibanje bo uničilo duševno harmonijo, duhovno občestvo vasi, občine, fare, okraja. Vzbuja namreč odpor kmetov, posestnikov vinogradov in drugih. Zoper to deloma resnično, deloma navidezno nevarnost moremo uporabiti dvoje zdravih sredstev. Prvič: viničarji naj bodo v svojem gibanju smotreno-umerjeni; previdnost je namreč mati modrosti. Svoje zahteve naj postavijo tam, kjer so stvarno na mestu in pa stvarno pravične. V takih slučajih so lahko neizprosni; zakaj pravica mora biti pred krivico. To je zapoved kršč. socializma v celokupnem gospodarskem življenju in ne velja samo za viničarje, marveč prav tako tudi za kmete,
posestnike vinogradov, za vse poeditt' ce kot za celokupno človeško družbo! Drugič: Ako kmet ali posestnik vinograda utrpi gmotno »škodo« zato, ket je prišel viničar do svoje stvarno utemeljene in dognane pravice, mu j® treba dopovedati, da je pač izgubil nekaj, kar je imel po krivici preveč, a viničar pridobil nekaj, kar je p° krivici premalo imel. To je pač iZ' guba v trgovsko-poslovnem, torej v kapitalističnem smislu, stvarno pa n®' Le s takimi »izgubami« se bodo re* gulirale socialne razlike, kar pa j® nujno potrebno in socialno dobro te* prav. Prav bo za celoto, po nji pa tudi za posameznika.
Ob tej priliki si ne morem kaj, d® ne bi skočil za hip na stranpot. Zdi se mi, da je to, kar bom povedal, * ostalim v vzročni zvezi in važno 2* razumevanje našega predmeta. Že čf’ Krek je dejal, da je v našem kmetu vse polno liberalnega duha. Zato sefl* že v »Zori« leta 1920 v člank^ »Kmetsko-delavsko vprašanje« zapJ' sal, da bomo ob reševanju kmetski delavskih vprašanj trčili ob trd men in da se bo baš ob teh prilika*1 pokazalo, koliko je v najjačjem stani* slovenskega naroda, v kmetu, deja#' skega krščanstva. V kultumo-p^lj tičnem razvoju zadnjih 35 let je bl kmet tudi zares najbolj podpira11’ dvignjen in gospodarsko osamosvoji'
Delavstvo naj iz tega razvidi, da mu socialni demokrati vseh struj lažejo in servirajo potvarjena dejstva. »Naprej« naj ne misli, da je njemu dovoljeno zavijati in lagati. Odgovoren je za režim v »Delavski zbornici« in naj gleda, da bo to odgovornost kar najbolj dobro zagovarjal, ako se sploh zagovarjati da.
Obilni zbor I. delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani.
I. redni občni zbor »Prve delavske hranilnice in posojilnice«, r. z. z o. z. v Ljubljani, se je vršil dne 31. julija 1926 ob 7 zvečer v uradnih prostorih na Starem trgu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1925; 3. volitev dveh članov načelstva;
4.	volitev nadzorstva in 5. slučajnosti.
Načelnik tovariš Jože! Gostinčar, je otvoril ob 7 zvečer občni zbor, ugotovil sklepčnost ter konstatiral, da je bil občni zbor pravilno sklican v smislu § 26 zadružnih pravil in sicer v »Narodnem Gospodarju« z dne 15. julija 1926. Zapisnikarjem je imenoval predsednik članico gdč. Kokalj Anico, overovateljem zapisnika pa člana tov. Rutar Jožefa in Lombardo Petra ter prešel nato na dnevni red.
Imenom načelstva je poročal predsednik tov. Jožef Gostinčar o pomenu ustanovitve in razvoja zadruge. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
Član načelstva g. Karel Krištofič je pojasnil ter podal izčrpno poročilo o računskem zaključku za I. upravno 1. 1925, na kar se je računski zaključek soglasno odobril.
Predsednik je naznanil izstop 2 Članov načelstva in sicer tov. ilng. žumer Alojzija ter dr. Aleša Stanovnik, katerima je načelstvene funkcije vsled stalnega odhoda iz Ljubljane nemogoče vršiti. Namesto njih sta se ^volila članom načelstva tov. Srečko Žumer, stavec v Ljubljani in tov. Prane Kordln, železničar v Ljubljani. Imenovana sta izvolitev sprejela.
V nadzorstvo zadruge so bili soglasno izvoljeni: tov. Jože Rutar, tl-ekarniški uslužbenec v Ljubljani, tov. Peter Lombardo, strokovni tajnik, Glince in tov. Gajšek Ivan, glavni tajnik J. S. Z. v Ljubljani.
Pri slučajnostih se je izrekla iskrena zahvala za požrtvovalno ter nesebično delo tov. odborniku Karolu Krištofiču ter obema izstopivsima čla-. noma načelstva tov. ing. Žumru in dr. Alešu Stanovniku, nakar je predsednik zaključil obč. zbor ob 8 zvečer.
Inserirajte v „Pravici"l
Tedenske novice.
Na Kumu. V nedeljo, dne 1. avg. se je vršil izlet Strokovne zveze rudarjev in članov Krekove mladine na Kum. Vsi udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni ter so se izrazile želje, da bi bili taki skupni izleti v bodoče še potrebni. Na potu na Kum so se naši izletniki udeležili slovesne sv. maše na Dobovcu, nakar so se podali na vrh gore, kjer nam je po potrebnem okrepčilu in počitku tov. dr. Andrej Gosar podal jasno sliko, kako potreben je poleg vsega drugega tudi izlet v naravo, od koder najlažje občudujemo neprecenljivo stvarstvo božje, ki je zlasti za delavski stan v današnjem času velepomemben. Pri sklepu njegovih izvajanj, se mu je tov. Burkeljc primemo zahvalil s pripombo, da je Bog ustvaril svet za vse ljudi, zato imamo dolžnosti do Boga ter pravice do zemeljskih dobrin vsi enake. Ker se je bilo bati, da nas vrh gore zaloti nevihta, se je iskren razgovor zaključil ter smo se podali na pot proti domu z željo, da se vršijo večkrat in še v večjem številu taki izleti na Kum.
Delavski tabor na Prtovžu. Za naš tabor na Prtovču, ki se bo vršil 15. t. m., vlada v okolici Ratitovca veliko zanimanje. Delavstvo komaj čaka, da se bo sešlo s svojimi tovariši in preživelo skupno par veselih uric. Ljubljančani bodo odšli v soboto 14. t. m. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.45.
Himen. V sredo se je poročil na Brezjah tov. Ivan Gajšek, glavni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze, z gdč. Kristinko Umberger iz Ljubljane. Obilo sreče!
Poroka. V nedeljo, dne 1. avgusta se je poročil v šentjakobski cerkvi v Ljubljani g. Franc Pavlin, trgovec, z gdčno. Ivico Novakovo pl. Giftberg. Bilo srečno!
Delavski jubilej. Skupnega izleta Strokovne zveze rudarjev ter članov Krekove mladine na Kum se je udeležil tudi dolgoletni in zavedni član krščanskih. delavskih organizacij tov. Jožef Keršič, uslužben v kurilnici drž. žel. v Ljubljani. Mož in krščanski delavec, ki naj bi bil vsem za zgled, je obhajal 25. januarja letos 601etnico rojstva ter v nedeljo dne 1. avgusta 351etnico službovanja v kurilnici Ljubljana gl. kolodvor. Kot star Krekovec in vnet pristaš krščanskega socializma ni iskal hrupnih veselic, da praznuje 351etnico svojega trdega in grenkega službovanja, temveč je proslavil svoj delavski jubilej med nami in nij se ustrašil slabega vremena in težke poti, ki je bila za njegovo utrujeno telo velika žrtev, da je praznoval 351etni jubilej na Kumu, med delavstvom. Zato mu kličemo: Bog ga živi še mnoga leta!
Prireditev Krekove mladine v Železnikih. Krekova mladina Ljubljana gostuje 14. in 15. avgusta ob prilikt delavskega tabora na Prtovču v Železnikih. 14. t. m. ob % 8. zV. se uprizori »Babilon«, burka v 5 dej., v nedeljo ob 3 popoldne pa žaloigra v 3 dejanjih »Mrak«. Ker nastopi Krekova mladina prvič v Železnikih, vabimo tem potom vse delavski mladini naklonjeno občinstvo.
Nečloveško postopanje z rejenko. V okolici Vojnika je živela pri nekem očmu in teti 4 letna sirota-rejenka. Oba roditelja sta jo pretepala in jo nazadnje tako pretepla, da je revica izkrvavela in umrla. Zasluženo kazen dobita suroveža pri sodišču.
Smrtna nesreča. V Trbovljah je pri napeljavanju vodovoda ubil električni tok 241etnega kovaškega mojstra Ivana Orešnika. Pokojnik je bil med prebivalstvom zelo priljubljen.
Nove vojašnice. Razven v Škofji Loki se zgradita vojašnici tudi v Kranju in Zireh.
Od živali obžrt. V Mataruški banji pri Kraljevu so pretekli teden našli obešenega na hrastu 14 dni pogrešanega 15 letnega Djurdja Samar-džiča. Bil je od psov in gozdnih živali ves obžrt, tako da mu je manjkal ves spiodnji del telesa do prsnega koša. Ni znano, ali se je fant sam obesil ali pa se je izvršil zločin.
Za kruhom. Zadnje dni je odpotovalo 34 Dalmatincev v Avstralijo. Nato je odpotovala iz Splita ladja z Dalmatinci v Južno Ameriko.
Hišni posestniki posnemajte. V bližini Newyorka je postavil Ameri-kanec Caharija Huntley novo hišo z desetimi družinskimi stanovanji. Razglasil je, da odda stanovanje le družinam, ki imajo najmanj pet otrok. Rekel je: »Večkrat ceni kdo bolj pse kot otroke. Jaz pa psov ne trpim v svoji hiši, toliko rajši pa vidim vesele otroke. Kolikorkrat dobi kaka družitna v moji hiši novega otroka, tolikokrat se ji zmanjša najemnina.« V naših časopisih pa neredkokrat beremo, da pride pri oddaji stanovanja v poštev le družina brez otrok. Torej pse v stanovanja, otroke pod kostanje.
Okrajne babice in njihove plače. Izmed mnogih napornih poklicev, ki zahtevajo od izvrševalcev neprestane pripravljenosti, je gotovo poklic babic poleg zdravniškega najtežavnejši, ker zahteva največjo pozornost babice ponoči in podnevi in večno požrtvovalnost, da pohiti na prvi klic na pomoč trpeči materi. Toda kako se izvrševanje njenih težkih odgovornih dolžnosti honorira? Pričakovali bi, da država skrbi vsaj za eksistenčni minimum onih babic, ki v svojem okraju vsled revnosti prebivalstva in vsled malo porodov s honorarji za posamezne slučaje ne morejo izhajati. Njihova dolžnost je vedno enaka —
V. Pitako:
Janez Krek.
(Hermann W e n d e 1: Aus dem siid-slawischen Risorgimento.)
(Nadaljevanje.)
Vedno gibčen razum ni njegovemu spoznavalnemu nagonu nikoli po-tezal kakih meja in je kot nikoli polsen mož šel vsaki stvari vseskozi do ^a, tako da ni bilo v njegovih možganih nobenih zapahnjenih duri. Poleg ®vcje navadne stroke, je bil tudi v mugih znanostih skoraj kot domač, in malo duhov med velikimi misleci in jfrešniki človeštva je bilo, katerih ne m poznal. On ni potreboval prevoda,
ne bi z užitkom vžival Shakespea-rejevih dram, Heinejevih verzov, Bergerjevih kitic in pesmi Ade Negrl; Prevajal je ukrajinske in bolgarske Pesmi; pri zabavi so ga imeli Hrvati za ^Hrvata, Čehi zh Čeha, Poljaki za rojaka, tako gladko je govoril vse te Jezike; med svetovno vojno je govoril z.v Ljubljani nastanjenimi vojnimi Ujetniki iz carske armade v pristni misčini in zagrebškim politikom je ®e«> očital, zakaj ne znajo madjarščine, kakor on.
, Z bridko žalostjo je tedaj gledal, kafeo so zamirala stremljenja »v malenkostnem ozračju naroda, ki nima mkakih šol in bibliotek in ni ničesar
dobil za izobrazbo od te države in storil je, kar je bilo v njegovih močeh, da zavre tok te krute usode. 1894 ustanovljena »Slovenska katoliška delavska družba« je postala klicna celica obsežnega izobraževalnega dela med delavskimi društvi. »Orli«, po vzorcu čeških Sokolov so pričeli s telesno, telovadsko vzgojo mladine. Po njem vpeljani tečaji krščansko-socialne zveze, kjer se je poučevalo v govorništvu, politični vedi in drugih praktičnih stvareh so zrasli v pravo ljudsko vseučilišče. Pa tudi v najoddaljenejše in najneznatnejše gnezdo je zanesel Krek zavest, da je tudi višje življenje dano slovenskemu kmetu in ne samo hoja za plugom ali opravljanje živine. Če ni šlo drugače, je tudi ion vedro in veselo pomagal postaviti kak vaški oder, da vlije s tem kmetskemu ljudstvu razumevanje za duševne vrednote. In povsod je skušal kot največji sovražnik pri Jugoslovanih nevarno razširjenega pijančevanja in kot eden voditeljev avstrijskega treznostnega gibanja, privesti kmeta v njegovih prostih urah iz krčme v izobraževalno društvo. On, ki je videl v ženi junakinjo trpljenja, pred katero mora vsak moški s spoštovanjem kloniti glavo, ni nič manj mislil na izobrazbo ženskega spola; v posebnem oddelku ljubljanskih tečajev so se učila de-
ne morejo nikamor, ker ne vedo ne ure ne dneva, kdaj bo njihova pomoč potrebna. Država pa ji da polletna celih 250 (dvestopetdeset) Din nagrade in to za prečute noči in za veliko skrb in odgovornost. Zadnji čas je, da bi pristojni organi to zadevo uredili in ukrenili potrebno v korist prizadetim.
Društvo diplomiranih babic. (Svarilo.) Z ozirom na pritožbo neke članice iz ljubljanske okolice, da pobira v imenu društva neki Ljubljančan za zagrebško društvo predplačila ^ za zdrav, knjigo, opozarja odbor članice, da imenovani nima pooblastila.
Društvo diplomiranih babic za Slovenijo v Ljubljani ponovno prosi vse članice, sklicujoč se na objavo v »Pravici« št. 29 z dne 22. julija 1926, da kljub temu, da so že vplačale za penzijski fond in članarino, da nemudoma vpošljejo podpisane priglasni-ce, ker jih odbor neobhodno rabi, nakar se takoj vpošljejo položnice ^ za nadaljnja vplačevanja. Nadalje pojasnjuje odbor sledeče: Nekatere članice ne razumejo popolnoma kaj je pododbor, ki je bil sklenjen na občnem zboru. Pododbomica je dolžna vse želje oziroma težkoče svojih tovarišic, katere spadajo pod njeno področje, javiti društvu v Ljubljani, ne pa, kot so nekatere razumele, svoje tovarišice bodisi mlajše ali starejše nadzorovati ali celo zapostavljati. Vse članice od predsednice do najmlajše članice smo si enake ter dolžne medsebojno si pomagati, da si same zboljšamo naše težko stališče. Društvo želi, da bi sprejela pododbor-niško mesto za okraj Tržič gospa Klopčaver Ivana, kot najstarejša tistega okraja, ter prosi, da ista sporoči, da li je voljna sprejeti to mesto. Nadalje se sporoča, da je v »Uradnem listu« št. 496 z dne 19. julija objavljen sledeči dodatek k pravilom za babice: Gosp. minister za narodno zdravje je odredil z odločbo z dne
5.	julija 1926 Z. br. 31.822: V pravilih za babice, ki jih je predpisalo ministrstvo za narodno zdravje z odločbo Z. br. 7455 z dne 27. februarja leta 1924, natisnjeno v »Službenih Novinah« z dne 10. junija leta 1924 št. 130/XXVIII, se dodaja v členu 1, kjer se naštevajo babiške priprave, točka 21. Stekleničico s Čredejevo raztopino predpisano po zdravniku, in cev za kapljanje. V četrtem odstavku člena 11 se stavki do besed: »pristojnemu zdravniku« izpreminja-jo ter se glase: Vsakemu novorojencu brez razlike kane po porodu v vsako oko po navodilih v »Učbeniku« po eno kapljo onega zdravila (Credejeve raztopine), ki ga je predpisal zdravnik. če pa zapazi, da se cedi iz očesa več sluzi ali da so očesna veka otekla in rdeča, opozori, da je ta sluz tudi za druge osebe okužljiva, ter mora gledati na to, da se pokliče zdravnik. Če
kleta kuhati in šivati, pa tudi v pisarniškem delu in trgovskih zadevah.
Najrajši pa je videl okoli sebe jasna načela mladine, na katerih še ni bilo gub nizke častilakomnosti in egoizma. Na Sv. Joštu je zbiral jeseni vsakega leta za nekaj tednov peščico mladih študentov in imel tam nekako politično in socialna akademijo. Če so mu polni njegovega duha in radovednosti obenem viseli na njegovih ustnicah,jih je zavrnil s pretiranim spoštovanjem. Nikakor ne mož samodiapadljivega hvalisanja, razbo-rit in duhovit, je imel dar, da je obrnil vsako stvar tudi na veselo plat in poznal je tudi veliko, morda največjo umetnost, da se je namreč sam sebi smehljal, in če je bilo na tem, tudi smejal. S svetopisemsko besedo jih je nekoč opomnil, ko so mu hoteli vneto izraziti svoje zaupanje, da naj nikoli ne zaupajo nobenemu človeku, tudi njemu ne: Maledictus, qui con-fidit homini, at est ille etiaml dr. Krek! Pred svoje poslušalce ni stopil s presedajočo učiteljsko namišljeno-stjo, da jim vbije v glavo nekaj tujega, ampak po sokratskem načinu je v pogovoru znal izvleči iz mladih duš ono, kar je ležalo v njih, in je imel zato tolažljiv občutek, da je vsakio leto odšla s Sv. Jošta v deželo mala četa navdušenih sejalcev njegovih misli.
Veliko delo gospodarske in duhovne povzdige še ne popolnoma vzbujenega naroda je zahtevalo celo moč celega moža. In z nesebičnostjo in samožrtvovanjem, ki nima primere, je dal Krek, kar je bil in kar je imel. Brez prestanka je pisal član-, ke za liste in razprave za časopise in dolgo vrsto let urejeval 1894 za delavce ustanovljen »Glasnik« ter v »Katoliškem obzorniku« za izobražence svetljeval pereča vprašanja sedanjosti. Izdajal je letake, brošure in knjige, tako da je s svojo publicistično delavnostjo izpolnil cele zvezke, katere bo moral seveda njegov poklicani biograf Ivan Dolenec šele skupaj sestaviti. In vse to še dolgo ni bil najtežji del težkega dela, katerega je podvzel. Kajti sedeti za pisalno mizo pri znanstvenem raziskavanju ali pesniškem upodabljanju se mu je zdelo dosti mikavnejše, kakor pa brezglavo cigansko življenje snovatelja društev in govornika po zborovanjih, ko je bil nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom ob solnčni vročini, v dežju in snegu vedno na poti skozi vse slovenske kraje, z mnogimi izgubljenimi urami v čakalnicah malih kolodvorov in s številnimi prečutimi nočmi v najhujšem mrazu.
čitajte »Pravico«!
se porodnica temu upre, naj naznani babica tak primer pismeno pristojnemu zdravniku. Ostalo besedilo tega odstavka ostane neizpremenjeno.
Neroni.
Pred dnevi je javila Moskva svetu, da je umrl Feliks Džerdzinski, komisar oziroma načelnik komisije za industrijo. Po nekaterih verzijah je bil celo zastrupljen. Ta mož je bil prej načelnik Čeke! Čeka je organizacija, ki ima namen, da zatre v kali vsak pojav revolucije. Kot načelnik čeke je bil sila krut. Po izjavi nekega londonskega profesorja je dal pomoriti čez 1 milijon oseb. Značilno je to, da so mu poverili boljševiki v kritičnih časih najbolj zamotane zadeve. Kajti ta človek je združeval v sebi poleg brezobzirne krutosti tudi izredno energijo. Industrija v Rusiji je sedaj v kritičnem položaju, največ vsled demoralizacije delavstva, katero ne čuti ljubezni do dela in ne odgovornosti do družbe. V ta kaos naj bi posegla močna roka Džerdzinskega. Gotovo bi zopet padale glave. Izvedbo načrtov v industriji mu je preprečila smrt. Med zapuščeno korespondenco so našli veliko pisem, iz katerih je razvidno, da je dobival od raznih indu-strijcev visoke podkupnine in da se je nagibal k sistemu zasebnega gospodarstva.
V Italiji ima istotako vso oblast režim, ki ima na vesti na stotisoče umorov, ki cinično in premišljeno uničuje vse, kar je protivno njegovemu načrtu. V svoji blaznosti hoče spraviti iz sveta cele narode. Je celo tako nesramen, da se s tem ponaša javno pred svetom, če bi kdo menil, da vodi te ljudi pri izvrševanju teh dejanj kak idealizem, bi se zelo motil. Takih dejanj so zmožni te najbolj skvarjeni značaji. Mateotti je hotel dokazati, v kakem blatu se valja fašizem. Moral je izginiti, morilci so ostali pravzaprav nekaznovani.
V Bolgariji so slični elementi pomorili na tisoče kmetov in drugih državljanov; v Turčiji so vešala polna. Kakšno moralno kvaliteto imajo tudi pri nas režimi, dokazujejo razne korupcijske afere ter bivše državnozborske in sedanje občinske volitve v Srbiji, ko uganjajo vladajoči faktorji naravnost bestijalne orgije nad svojimi političnimi nasprotniki. Jih bijejo, brke pulijo in streljajo, kakor da ne bi bili ljudje in njihovi lastni bratje.
Isto sliko nudi Romunija, kjer so inscenirali napad bolgarskih kmetov na orožnike samo iz tega namena, da so mogli izprazniti cele bolgarske va^i in njene prebivalce naravnost poklati.
Svet in družba trpi, ker se je odvrnila od prave demokracije, ki je možna edino v veri, ki daje podlago za pravi odnos do Boga, med dolžnostjo in pravico. Zatirani so poklicani, da dado družbi novo lice; le zatirani lahko povzroče nov, osvežujoči tok v masah vseh držav in vsega sveta. To pa le v tem* slučaju, če bodo sami v svoji notranjosti na jasnem, očiščeni vseh teh napak, katere imajo današnji absolutisti, desni In levi; Taki značaji se pa kujejo le v eni kovačnici — v ljubezni do svojega bližnjega.
Dopisi.
Tržič. Omračil se je um Francu Luskovniku, ki je bil zaposlen kot kovač pri tvrdki Kajetan Ahačič. — V ponedeljek so imeli nabor fantje tržiške občine, kateri so morali letos
iti na nabor v Kranj. Lansko leto se je nabor vršil v Tržiču, pa je Tržič izgubil to ugodnost. — V prodajalno I. del. konsum. društva dobimo namesto gdč. Nežike Nagode novo moč. Pri nas je Nežika bila zelo priljubljena, ker je imela za vsakega prijazno besedo.
Velenje. Na shodu, ki ga bo imel dne 15. t. m. pri nas g. poslanec Pušenjak, bo govoril tudi naš rudarski tajnik iz Zagorja tov. Flisek. Rudarji vsi na ta shod!
Zagorce. Ustarto^ni občni zbor »Stavbne zadruge« se vrši dne 22. t. m. po prvi sveti maši v dvorani Zadružnega doma. Naj pridejo vsi, ki se zanimajo za lastne domove! Opozarjamo, da bodo imeli pravico voliti le tisti, ki so že člani Zadruge. Na obč. zboru se bodo vpisovali tudi novi člani.
Zagorje. Kot smo že poročali bomo končno dobili prepotrebni in zaže-ljeni vodovod. Slišimo pa, da se bo voda po večini le tam napeljala, kjer jim mokrote že itak ne manjka. Tako se bo zgodilo, da v vasi Podstrano, ki je komaj 10 minut od cerkve, ne bodo deležni občani te dobrote, ker so najbrž premalo narodni. Navedena vas šteje kakih 10 slamnatih gospodarskih poslopij. Poleti ni nobene vode ne za živino in ne za ljudi. Če bi se zgodil kakšen požar, se sploh ne bo dalo nič rešiti. Kot slišimo, so vaščani zahtevali odločno, da dobe vodo, ker se tudi pri davkih nanje radi spomnijo. Če bo to pri g. gerentu Korbarju kaj zaleglo, poročamo drugič.
. Hrastnik. Na pritožbo Strokovne zveze rudarjev in pozneje II. skupine je prišel pred kratkim v Hrastnik g, rudarski glavar Strgar. Kako je g. Strgar izvršil svojo nalogo, je že g. Flisek v zadnji »Pravici« popisal. Zapisnik je sestavil obratovodja go--spod Burger, komu v prid si lahko mislimo. Ko je bil zapisnik gotov, ga je ponudil v podpis rudarju Krajšeku. Rudar Krajšek je bil kaznovan z odvzemom dveh šihtov, in naj bi s svojim podpisom potrdil, da je zadovoljen s kaznijo. Ker Krajšek ni mogel take zahteve izpolniti, ga je obratovodja ing. Burger brez vsakega razloga odpustil. Težka roka ing. Burgerja je zadela tudi rudarja Skaza, ki je bil tudi reduciran, dočim vsi pazniki in drugi priznavajo, da je Skaze zelo priden delavec. Očitali so mu pač, da rad hodi na kegljišče, kar je po človeški pameti njegova zadeva. O rudarjih, ki so na ing. Burgerjevem obratu, bi se dala spisati črna knjiga ojstrskih rudarjev.
Krekova mladina.
Iz centrale. Seja načelstva Krekove mladine se vrši 7. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Sta' rem trgu. Dolžnost vseh članov načelstva je, da se seje sigurno udeleže.
Zalog-Spodnji Kašel. Tukajšnja podružnica je imela svoj redni sestanek dne 30. julija v svojih društvenih prostorih v Zalogu. Sestanka se je udeležilo lepo število članov in članic, ki so pazno sledili izvajanjem tov. Franceta Kordina iz Ljubljane, ki je predaval o pomenu Delavske zbornice in njenem ustroju.
Zalog-Spodnji Kašel. Tudi letos priredi naša podružnica svojo vrtno veselico pri Kozjaku v Zalogu in sicer v nedeljo dne 15. t. m. ob 3 popoldne* Na sporedu je bogat srečolov, šaljiva pošta in drugo. Pri zabavi sodeluje tudi izvežban domač tamburaški zbor. Vabimo vse prijatelje naše delavske mladine.
Trbovlje. Odbor Krekove mladine se najlepše zahvaljuje članu Bregarju Jožetu za njegovo požrtvovalno delo pri prodaji celotnega bloka za naš prapor. Tovariši posnemajmo!
Trbovlje. Naša podružnica Krekove mladine si je osnovala dramat. odsek. Ta odsek ima v načrtu dve igri. Redne vaje se vršijo pod vodstvom režiserja čast. g. Gorogranca. Mladina je potrebna izobrazbe in potom dramatike pridobi mnogo, kar ji je potrebno v družabnem življenju. Ker mi uvidevamo potrebo izobrazbe, se hočemo potruditi, da pridemo do zaželjenega cilja. Priporočamo vsem onim, ki imajo veselje in se hočejo izobraziti, da pristopijo v našo kulturno prosvtetno organizacijo'. Dana jim bo prilika, da bodo dobili pravo delavskb izobrazbo, ki je mogoča le potom kršč. socializma, ki napoveduje boj vsemu, ki upropašča delavski stan. Zato pa tovariši in tovarišice, pristopite h Krekovi mladini, da se skupno borimo za naše pravice!
Razno.
Napredna gospodinja. Na deželi imajo dušni pastirji lepo navado, da prirede po vaseh javno izpraševanje v kršč. nauku, navadno pred velikonočnimi prazniki. Nekateri farani se udeležujejo takih javnih izpraševanj z veliko vnemo, drugi so pa zopet bolj mlačni. Med slednjimi je bila tudi neka mlinarica, ki je imela svoj mlin in domačijo v globokem jarku, daleč od prometne ceste. Navadno je naročila svoji dekli, da ji naj prinese velikonočni listek. Nazadnje se je pa le toliko ojunačila, da je šla osebno k izpraševanju. Ko jo zagleda duhovni pastir, se je zelo razveselil, da je prišla tudi mati mlinarica. Da je ne bi spravil v zadrego, je sklenil, da ji bo dal zelo lahko vprašanje. Proti koncu se je obrnil k mlinarici ter ji rekel: »No, mati, za vas itak vem, da ste dobro podkovani v kršč. nauku. Povejte mi, kedaj je umrl Jezus Kristus.« Mlinarici je sicer dobro dela pohvala župnikova, vendar ni mogla takoj odgovoriti. Premišljuje in premišljuje, nič. Ne more se spomniti, da bi kaj takega slišala. Slednjič ji pomore iz zadrege duhovnik ter ji pove, da na veliki petek ob treh popoldne. Mati mlinarica se je zelo začudila ter rekla: »Torej ob treh po-poldne je umrl naš Gospod. Veste gospod župnik, človek vedno živi v tej nesrečni grapi, pa prav ničesar ne zve!«
Kako je v demokratični državi? V mornariški akademiji Združenih držav so ustanovili med gojenci poseben odsek društva presv. Imena Jezusovega. Vsako nedeljo korakajo katoliški akademiki skupno k sv. maši Veliko jih prejme tudi sv. obhajilo. Tudi na bojnih ladjah prejemajo častniki in mornarji redno sv. zakramente. Pri nas pa si upa trditi zagriz-njeno svobodomiselstvo, da so dijaške Marijine kongregacije proti-državne.
Svetovni kongres treznosjf. V Tartuju na Estonskem se je vršil od 25. do 29. julija svetovni kongres pristašev protialkoholnega gibanja. Kongresa se je udeležilo 153 zastopnikov več držav. Na kongresu so bili zastopani predvsem Estonci, Latiši, Finci, Danci, Švedi, Norvežani in Islandci. Prišlo je tudi veliko Nemcev, Amerikancev in Angležev.
Žrtev morskega volka. V okolici Genove je morski volk popadel nekega kopalca in ga požrl. Kakih 5 m stran od kraja tega dogodka je bil nek drug kopalec, ki je takoj poročal
o tem dogodku. Našli so kopalčevo obleko in v njej še koščke človeškega mesa in kosti.
Prebivalstvo Nemčije. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Nemčiji 62,300.000 prebivalcev.
Štirikotni denar. Na Španskem imajo drobiž iz mešanice bakra in niklja, ki je oblikovan štirikotno.
Redek dogodek. V Linkenpingu na Švedskem so tri sestre trojčke praznovale svojo 701etnico.
Za žene in dekleta.
Kako spoznaš, če je mleko mešano z vodo? 1. Kani kapljico mleka na noht. Če ostane kapljica cela, je mleko pristno, če pa razpade, je mleko mešano. 2. Vtakni v mleko iglo. Če obvisi mleko na igli, ko jo potegneš iz njega, je mešano, če pa ne obvisi na njej nič mleka, je pristno.
Kako moraš ravnati z moko? Pšenična ali ržena moka se ne sme nikdar tlačiti v vreče in ne sme ostati dolgo časa na istem mestu. Kakor se mora žito večkrat premešati, da ss ne pokvari, tako ravnaj tudi z moko. Moktf v vrečah moraš vsak mesec vsaj enkrat dobro premešati. Ako tega ne storiš, postane moka rumenkasta in dobi neprijeten grenak okus, ki se opaža tudi pri pecivu.
Žarko olje je zopet uporabno, če mu priliješ par kapljic solitarne kisline, steklenico pretreseš in jo čez 10 minut postaviš v gorko vodo. Olje pa ne postane žarko, če prideneš včasih nekaj zrn soli.
Za kratek {as.
Izredni mladinoljub. A: »Slišim praviti, da ste zelo vnet mladinoljub. Kaj vam je posebno všeč?« — B: »Pečeni prašički!«
Gost: Natakar, prinesite mi vrček piva in kaj za brati. — Natakar: Želite jedilni list?
V letovišču. Znanec: »Tudi Vi, gospod Klančar, tukaj?« — »Tudi, sem na dopustu zaradi bolezni.« — Znanec: >Kako dolgo?« — »Dokler ne ozdravim. Potem pojdem zaradi bolezni v pokoj!«
Potolažil jih je. A: »Ali je sprejel župan nezaupnico?« — B: »Ni, — ampak sodček piva je plačal!«
Prav res. A: »Gospod nadzornik, ki gre sedaj v pokoj, se hoče na stare dni še oženiti!« — B: »Torej vendar hoče v pokoju živeti!«
Da, toda... Višji svetnik povabi prijatelja na večerno zabavo: »Ob sedmih se prične. Najprej bo moja žena nekaj deklamirala, potem bo hčerka nekaj igrala in pela, ob osmih bo pa večerja. Kajne, da pridete?« — »Da, toda pred osmo uro mi ni mogoče.«
Kralj Jurij I. in gostilničar. Angleški kralj Jurij I. je bil večkrat na Holandskem; ker so mu vselej jako drago računili, je sklenil, da se ne bo ustavil v nobeni gostilni več. Ko se je peljal nekoč skozi mesto Alk-maar in so morali prepreči, je ostal kar pri vratih gostilne pri »Belem ovnu« in si dal prinesti tri sveža jajca. Ko jih je izpil, je vprašal, koliko stanejo. »Dvesto goldinarjev«, odgovori gostilničar. Ves osupel vpraša Jurij: »Kako? Dvesto goldinarjev! Ali so jajca tu tako redka?« »To sicer ne,« se odreče hotelir, »a kralji so redki.«
Za tiskovni sklad »Pravice« Je daroval neimenovan prijatelj našega lista 30 Din. Iskrena hvala!
Čim višja je vsota tvojega zakupila, tem bolj si Vesela. Zakaj? Zato, ker dobiš Vsakega pol leta tem višji 3°|o popust (dividendo).
To pa le, če nabavljaš vse svoie potrebščine v poslovalnicah I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani.
Člani! Članiee! f4e strašite se par korakov oddaljenosti!
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čet.
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.