„St2Jerc"   izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
prihodnje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :
Za celo leto .K 10'— ■ pol leta . « 5 — <   četrt leta . «    2'50
Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto .K 11'— .  pol leta    . «    5-50 Naročnino    je    plačati naprej. Posamezne številke se  prodajajo po 20 v.
Uredništvo in upravni-šlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje št. 3
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za »A   strani K 160 —
h	C	k	80'—
L	C	*	40 —
'/.	C	4	20--
'A.	<	t	10 —
'/»	€	*	5 —
/..	<	<	2 —
Pri večkratnem oznanilo se cena primemo zniža.
Stev. 33.
V Ptuju, v nedeljo dne 18. avgusta 1918.
XIX. letnik,
Dne 17. avgusta obhaja naš presvitli cesar Karli, v sredi velikanske orožne in politične borbe svoj slavni rojstni dan. Največje veselje, katero mu moramo v znak udanosti pripraviti, je, da se v tem dnevu dejanski spominja-mo ranjenih vojakov, ki vsled zadobljenih ran in bolečin v bolnišnicah stokajo in tarnajo ter trpijo pomanjkanje na tem in onem. Spomnimo se jih torej, saj so tudi oni žrtvovali svojo vročo kri za nas in naših potomcev srečno bodočnost. Spomnimo se na tem cesarjevem dnevu tudi dejanski ubogih vdov in sirot naših za domovino padlih junakov, ki so pustili najdragocenejši zaklad, življenje, na oltarju avstrijske domovine. Da dostojanstveno obhajamo rojstni dan našega presvitlega cesarja Karla /., darujmo in žrtvujmo tudi mi na tem dnevu, da olajšamo bolečine ranjencem in trpljenje vdovam in sirotam.
I Zgradba sirotišnice in vzgo- i
jevališča.               j
■..................................................■■■■.....i
Nobeno zlato sveta ne poplača činov, ki so jih izvršili in dosegli naSi hrabri vojaki na bojišču. Z udano hvaležnostjo se klanjamo žrtvam, ki so v neizprosnem boju za srečo in obstanek Avstrije žrtvovali svojo kri i:i vroča srca na jltarju domovine, zapu-stivši na domači grudi edino le žene in nepreskrbljene sirote, katere so nam poverili in priporočili v oskrbo. Sveta dolžnost nam je torej, jih sprejeti za svoje lastne, jih oskrbeti z vsem potrebnim ter iz njih napraviti vredne člane občinstva, da bodo enkrat iz-prevideli in spoznali, da nam je prelita kri za domovino padlih hrabrih vojnikov in njih očetov segla globoko do srca, ker so se bojevali za na< vse in s tem za blagostan naše slavne Avstrije, na katero prežijo kakor krvoločni tigri sovražniki celega sveta.
Največji zaklad, katerega jim moremo iz hvaležnosti do njih očetov podariti, jo njih lastna oskrba in vzgoja. Dolžni smo jim to storiti, kajti naše srce bije iz hvaležnosti do njih, ki so lastna kri in plemeniti značaji naših, za domovino padlih junakov.
Da se ta plemeniti in za uboge sirote občekoristni človekoljubni patrijotični namen čim bolj hitreje pospešuje, sestavil se je v to svrho že pripravljalni odbor, ki je izdal mestnim in okrajnim krogom prebivalstva sledeči oklic:
,S pripomočjo in podporo glavnega ter stolnega mesta Dunaj pripravlja se v obmest-ju Ptuja zgradba velike sirotišnice in vzgoje-vališča za približno 600 otrok padlih vojnikov iz političnega okraja in mesta Ptuj.
Tozadevna pripravljalna dela za uresničenje te patrijotične in človekoljubne misli pozdravljajo vsi poklicani krogi kar najvese-leje in so podjetju zagotovili največjo naklonjenost.
Za proizvedbo vseh tozadevnih poslov ustanovil se je poseben odbor.
Mesto Ptuj je posebno pripravno za tak zavod, kajti Ptuj ni samo šolsko mesto prve vrste, ampak je tudi z ozirom na klimatične okornosti kar najprikladnejše. K temu. pride še kot posebna prednost v mirovnem času obče znana cena življenska razmera.
Stavbeni stroški za to sirotišnico in vzgo-jevališče proračunih so se z veliko svoto in se bodo potrebni denarji v to svrho po možnosti deloma podarili od mesta samega, kakor tudi od drugih nabranih skladov in od pojedinih višjih krogov; in mest.
Izvanredno pa pospešuje postava z dne 16. februarja 1918, državnega zakonika št. 66, pričakovano požrtvovalnost vsakega po-jedinega, ker oprosti od vojnega davka vse tiste zneske, ki so se dokazano tej vojni oskrbi, posebno pa naši sirotišnici in vzgojevali-šču v prid podali, ako isti v teku leta znesek 500 K prekoračijo in pri skupnem dohodku od več kakor 30.000 K najmanje 5 odstotkov dohodka dosežejo.
Na ta način se nudi vsakemu soustanovitelju prilika, prispevati zneske k zgradbi sirotišnice in vzgojevališča, ki kot neprispe-vani vojnemu davku pripadajo.
Pripravljalni odbor se obrača do Vašega blagorodja s prisrčno prošnjo, prispevati temu plemenitemu patrijotičnemu namenu primeren znesek iz vojnih dobičkov namesto vojno dobičnega davka ; vsi tisti pa, ki nimajo nobenega vojnega dobička, naj darujejo prostovoljne zneske.
Darovani zneski se bodejo izkazali in se ne bo opustilo večja darila podati v Najvišjo priporočbo.
Za pripravljalni odbor, okrajni glavar."
Ker so okolščine mesta in okraja Ptuj kar se tiče življenskih in klimatičnih razmer napram drugim okrajem res mnogo ugodnejše, se je po dolgem pretresovanju prišlo do sklepa, da sta mesto Ptuj in njegov okraj z 80 tisoč prebivalci najbolj pripravna, da se v njiju okrožju zgradi ta z najtoplejšo hvalo pozdravljeni vzgojevališčni dom ubogih sirot naših hrabrih vojnikov, ki so žrtovali svoj najdragocenejši zaklad, življenje, za domovino in cesarja.
Pospešujemo torej po vseh močeh to človekoljubno in patrijotično podjetje, da zamo-remo podati sirotam istih, ki so se za nas tako junaško žrtvovali, dostojno vzgojo in srečno bodočnost, nakar nam hvaležnost domovine in priznanje splošnosti ne bode izostalo.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 8. avgusta. Uradno se danes razglaša:
Na italijanski fronti nobeni večji dogodki
V   Albaniji napadlo je bombno bro
dovje,   sestojoče  iz  zemljskih  in pomorskih
brodovij italijansko letališče vzhodno Valone.
Velik ogenj in dim dokazal je uspeh podjetja.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin,  8. avgusta. Iz glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Obojestransko Lyse odbili smo angleške delne sunke. Severno S o m m e vodil je sovražnik ljute protinapade proti našim novim črtam obojestransko ceste Bray-Corbie; bili so odbiti. Ponoči časoma oživeča se artiljerijska delavnost in poizvedovalni boji. Zapadno Montdidiera izvojeval se je en delni napad Francozov.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. "Med Soissonsom in Reimsom oživel je ognjeni boj le mimogrede. Manjši infanterijski boji ob A i s n e in V e s 1 e in severno R e i m s a.
Armadna skupina vojvode A1-breehta. V Vogezih uspešni sunek v sovražne črte na Schratzmannl-u
Lajtnant baron v. Borigk izjvojeval je svojo 20. zračno zmago.
Prvi generalkvarrirmojster Lu d end or f f.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 9. agusta. Uradno se danes razglaša:
Na italijanski fronti dosegel je artiljerijski boj v prostoru Sedmih občin posebno ljutost.
V Albaniji je bojevna delavnost ponehala.
Šef generalštaba.
Novi težki boji na zapadu.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 9. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Med Yser inAvre živahna ponočna artiljerijska delavnost. Južnozapadno Y p e r n a in južno Lyse sledili so najmočnejšemu ognju sovražni delni napadi, ki so bili zavrnjeni. Ob AncreinAvre napadel je sovražnik včeraj z močnimi silami. Od goste megle podpiran, je vdrl sovražnik s svojimi tanki v naše infanterijske in artiljerijske postojanke. Severno od S o m m e smo vrgli sovražnika s protisunkom iz naših postojank. Med Somme in Avro so ustavili naši protisunku sovražni naval vzhodno od črte Morcourt-Carbonnie-res-Caise-Fresnois-Contiere. Zgubili smo vjet-nike in topove. Od vjetnikov, ki smo jih vjeli, smo zvedeli, da so poleg Angležev napadali tudi avstralski in kanadski pomožni kori ter Francozi.
—    2     —
Nad bojiščem smo sestrelili 30 sovražnih letal. Lajtnant Loewenhardt izbojeval je svojo 49., 50. in 51., lajtnant Udet svojo 45,46. in 47., lajtnant baron v. Richthofen svojo 33., 34. in 35., lajtnant K r o 11 svojo 31. in 32., oberlajtnant Billik svojo 29., lajtnant Kocnnoko svojo 23., 24. in 25., in lajtnant Auffarth svojo 20. zračno zmago.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Na pojedinih oddelkih ob Vesli oživela je artiljerijska delavnost. Uspešni delni boji obojestransko Braisne invChampagni severovzhodno S o u a i n - a.
Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 10. avgusta. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Na bene-čanski gorski fronti prišlo je včeraj do večjih infanterijskih bojev. Med C a n o v e in S c h 1 a, g e n o m šle so v zgodnjih jutranjih urah zvezne čete po ogromnem ognjenem udarcu v gostih valovih k napadu. Sovražne naskočne kolone so bile povsod pod težkimi izgubami vržene. Kjer se jim je nimogredoč posrečilo v naše črte vdreti, vrgli smo jih v protisunku nazaj- Ravnotako so se izjalovili vsi poskusi sovražnika, razširiti se v pokrajini Asolona, na hrabrem odporu naših čet.
Na drugih delih fronte artiljerijski ogenj in praske prednjih straž.
Albanija. Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba.
Bitka na zapadu se nadaljuje.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 10. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zap a dno b o j išče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta. Vrla delavnost sovražnika med Yser in A vre. Na mnogih mestih te fronte vodil je sovražnik .sunke in delne napade, ki so bili pred našimi črtami in v bližinskem boju zavrnjeni. Angleži in Francozi nadeljevali so včeraj pod vporabo močnih rezerv svoje napade na celej bojnej fronti med Ancre in Avre. Obojestransko S o m m e in okobalo ceste F o u-caucourt - Vi llers -Bretouneux vrgli smo sovražnika s protisunkom nazaj. Doživel je težke izgube. V sredini bojišča zadobil je sovražnik čez Rozieres in Heingeist na ozemlju. Naši protinapadi vstavili so ga severno od L i h o n s a in vzhodno od črte Rozieres-Orvillers. V noči vzeli smo ob AvreinnaDon-Bachn boreče se čete v zadajšnje črte od M o n t-diediera nazaj. Južnovzhodno nd Mont-didiera odbili smo močen delni napad Francozov v naših postojankah.
Nad bojiščem sestrelili smo včeraj 32 sovražnih letal. Lajtnant Loewenhardt izvojeval je svojo 52. in 53., lajtnant Udet svojo 46., 47. in 48., hauptman B e r t h o 1 d svojo 41. in 42., lajtnant baron v. Richthofen svojo 36. in 37., lajtnant Billik svojo 30. in 31., lajtnant B o 11 e svojo 29., lajtnant Koenneke svojo 26., 27. in 28., lajtnant Neumann svojo 20. zračno zmago.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Časovno oživeči ognjeni boj ob Aisne in Vesli.
Prvi generalkvartirniojster Ludendorff.
Izjalovljeni napadi.
Avstrijsko    uradno   poročilo   od nedelj e.
K.-B. Dunaj, 11. avgusta. Uradno se danes razgaša:
Na visoki planoti Sedmih občin ponovile se ententne čete včeraj zjutraj so udarcu podobne napade.    Bojišče razširilo se
je od Canove do prostora Col del Rosso. Sovražnik bil je po bridki borbi povsod nazaj vržen in si je stekel zelo težke izgube. Vjelo se je Angleže, Francoze in Italijane. Med hrabrimi branitelji imajo posebni delež na tem uspehu ogrski regimenti 82, 101 in 138.
Drugače   ni bilo na  italijanski fronti in v Albaniji nobenih pomembnih dogodkov. Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 11. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Med Yser in Ancre pojemala je včeraj povišana bojevna delavnost; proti večeru oživela je zopet večkrat. Močnejši sunki sovražnika so bili obojestranski Lyse zavrnjeni.
Na bojni fronti je sovražnik svoje napade do O i s e razširil. Med Ancro in Sommo so se pred našimi črtami zlomili. Do južno Somme ostala je sovražna infanterija po svojih neuspehih od dne 9. avgusta nedelavna. Močni delni napadi nasprotnika pri Raine-courtu in proti Lihonsu izjalovili so se v našem ognju in v protisunku. Glavna sila včerajšnjih napadov obrnjena je bila proti naši fronti med Lihonsom in Avri. Vzhodno od Rogieresa in obojestrantko ceste Amiens R o y odbili smo večkrat ponovljene sovražne napade. V premikajočem boju proti sovražni premoči in proti pritegnitvi mnogoštevilnih oklopnih vozov je prišla tudi tukaj zopet neomahljivanapadalna moč naše infanterije popolnoma do veljave. Večkrat se je zlomil napad sovražnika že v ognju naše infanterije. Pred enim oddelkom divizije leži več kakor 40 sestreljenih oklopnih vozov.
Med Avre in Oise zapričel je sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi močne napade proti naši stari postojanki od Montdidiera do Autheuila. Včeraj od nas poročanih novih bojnih črt vzhodno o d Montdidiera ni zamo-gel doseči. Naše zadnje čete sprejele so sovražnika v naših starih pozicijah z močnim ognjem in so se umaknile nato boreč se čez crteLaboissiere-Hainvillers-Riquebourg-Marest.
Zelo vrla letalna delavnost nad bojiščem. Sestrelili smo zopet 23 sovražnih letal in en pritrjen balon. Lajtnant K r o 11 izvojeval je svojo 33., lajtnant Veltiens svojo 24. in 25., lajtnant Laumann svojo 21., 22. in 23., lajtnant Auffahrt svojo 21. zračno zmago.
t Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Ob Vesli so bili napadi sovražnika med Fismes in Cour-1 a u d o n zavrnjeni.
VChampagni zapadno ceste Sommo-Py-Sonain delni boji, v katerih smo napravili vjete.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Italijani mečejo bombe na bolnišnice.
Avstrijsko uradno   poročilo  od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 12. avgusta. Uradno se danes razglaša:
Italijansko b oj išče. Na italijanski fronti izostala so včeraj večja infanterijska podjetja. Tem živahnejši je bil na večih mestih artiljerijski boj in letalna delavnost. Italijansko brodovje napadlo je pri svojem poletu čez Feltre in Sedmih občin iz nizke višine daleč vidno zaznamovane poljske bolnišnice, pri čemur so bile bolne in za strežno službo nameščene osebe ubite.
Albanija. Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba.
Nemški uspeh pri Amiensu.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B.    Berlin, 6. avgusta.  (W.-B.) :ega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Med Yser in Ancre izjalovili so se večkratni delni sunki sovražnika. Severno Lyse odbili smo močen angleški napad.
Na bojni fronti vodil je sovražnik v ranem  jutru   ljute   napade severno Somme in med   Sommo in Lihonsom. Bili so de- | loma   s   protisunkom zavrnjeni. Pri bojih za j Lihons vrinil je sovražnik čez kraj proti vzhodu. Naš   protinapad  vrgel ga je do severne črte in   vzhodnega  roba  vasi   zopet nazaj. Ljuti | delni   napadi   med   Lihonsom   in  Avro.   — Južnozapadno    od    Chaulnesa    napadli smo sovražnika in smo vzeli H a 11 u. Obo- ' jestransko    ceste    Amiens-Roy  zavrnili smo    sovražne   napade.   Med   Avre   in   Oise trajali so  do teme mečni napadi sovražnika; izjalovili so se popolnoma. Posebno težke izgube doživel je  Francoz pri T i 1 o 11 o y. | Skozi v bližini pritegnjeno   artiljerijo,   kateri so sledili oklopni vozovi, poskušal je sovražnik I tukaj predor napraviti. Infanterija in artilje- j j rija jih je sestrelila pred našimi črtami.
Včeraj zjutraj je bilo 17 sovražnih letal 1 in 4 pritrjeni baloni sestreljeni. Lajtnant | Udet izvojeval je svojo 49., 50. in 51., I lajtnant baron v. Richthofen svojo 38., J lajtnant Veltiens svojo 26., 27. in 28. i zračno zmago.
V juliju je bilo na celej fronti 518 j sovražnih letal, 69 skozi naše odporne kano-ne in 36 pritrjenih balonov sestreljenih. Od teh je 239 letal v naši lasti. Ostali so padli onkraj nasprotnih črt vidno na zemljo. Mi smo izgubili v boju 129 letal in 63 pritrjenih balonov.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 13. avgusta. Uradno se • danes razglaša:
Na tirolski   gorski   fronti izvršile so na-■ skočne patrulje strelskega polka št. 37 posrečeni,   za   nasprotnika izgubonosni   n a-; pad   na   sovražne   postojanke  na  Monte C o r n u.
Trajajoči sovražni letalni napadi na Feltre zahtevajo med italijanskim prebivalstvom številne žrtve na mrtvih.
Na albanskem bojišču nič pomembnega.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 13. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Južno-zapadno Yperna zgodaj zjutraj ljuti artiljerijski boj. Sovražni napadi v našem ognju niso prišli do razvitka. Južno od Mer-risa se je večkrat angleške delne napade zavrnilo.
Južno Somme napadel je sovražnik popoldne na obeh straneh Rimske ceste Fon-cancourt-Villers-Bretonneux ; bil je zavrnjen. Severno ceste Amiens-Roy odbili smo proti večeru močne sovražne napade. Med Avre in Oise po dnevu ljuti boj z francoskimi divizijami. Močne sile napadle so v jutranji megli južno Avre, kakor med Tilloloy in severno od Elincourta. Zlomili so se pred našimi črtami. Na edinih mestih vrgli smo jih v protisunku nazaj. Med Tilloloy in Conny, zapadno in južnozapadno od Lassignv ponavljal je sovražnik svoje napade do večera. Iz Matz-doline prodirale so slabejše sile. Sovražnika smo odbili. Večkrat zadušili so se njegovi napadi že v našem skupnem artilerijskem ognju.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Severno in vzhodno Fismesa imela so krajevna podjetja uspeh in so prinesla vjete.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
—   3   —
Angleško-francoski poraz v Macedoniji.
K.-B. Sofia, 9. avgusta. General-štabno poročilo od 8. avgusta: Vzhodno od Pre-s p a-jezera so vdrle naše napadalne čete kljub ljutemu sovražnemu protiodporu v francoskej ark e južno od Peristera in pri C e r v i n a - S t e n i, kjer so napravile vjete Francoze. Vzhodno od Vardarja poskusili so močni angleški oddelki dvakrat, dvigniti naše straže pri kraju Mačokovo. Sovražni monitorji obstreljevali so od O r-phano zaliva brezuspešno naše pozicije ob izlivu Strume.
Laški letalci nad Dunajem.
K.-B. Dunaj, 9. avgusta. Danes opoldne med 9. in 10. uro je priletela od juga skupina italijanskih letalcev, kakih 7 ali 8 nad Dunaj. Krožili so v silni visočini nad južnimi predmestji. Metali so listke veleizda-jalske vsebine. Prebivalstvo ostalo je popolnoma mirno. Za obrambo ukrenilo se je vse potrebno.
K.-B. Dunaj, 9. avgusta. Na posameznih delih mesta so metali sovražni letalci letake veleizdajalske vsebine. Za listke so se Dunajčani kar pretepali, pozneje so jih prodajali po 2 kroni komad in nazadje celo po 40 kron.
Besedilo enega teh listkov, ki so jih moteli italijanski letalci na Dunaj, se glasi:
„Spoznavajte Italijane! Ce bi hoteli, bi lahko spustili na Vas neštevilno bomb, toda mi Vam prinašamo le pozdrave laške tro-bojnice.
Mi Italijani se ne vojskujemo z meščani, z ženami, starci in otroci. Mi se vojskujemo le z Vašo vlado, ki je sovražnica svobode, z Vašo vlado, ki Vam ne more dati ne kruha, ne miru.
Dunajčanje! Pravijo, da ste inteligentni ljudje, toda odkar ste oblekli prusko obleko, ste postali pruski suroveži. Ali hočete vojsko nadaljevati ? Z odločilno zmago je tako kakor z ukrajinskim kruhom: Pričakujete je, a umirate, predno^ pride ! Premislite, meščani, kaj Vas čaka. Živela, svoboda, živela Italija, živela ententa!"
K.-B. Dunaj, 9. avgusta. Laški letalci so se vračali iz nad Dunaja v smeri proti Wiener-Neustadtu. Nad Steinfeldom je eno laško letalo padlo na tla in popolnoma zgorelo. Letalec-pilot je vjet.
Iz Verona na Dunaj v 2'.■'•.• urah. .
K.-B. Dunaj, 9. avgusta. Načrti, da se napade Dunaj z letali, so že precej stari. Eden izmed povzročiteljev takega načrta je zloglasni italijanski vojni hujskač pesnik Gabriel D'A n n u n z i o, ki je izvedel že 4. septembra 1917 polet 9'/4 ur nad 1000 km ob velikih atmosferičnih ovirah. Polet je imel dokazati, da je mogoče Dunaj z letalom doseči in napasti. Tehnična možnost za podjetje na Dunaj je postala zadnji čas ugodnejša, ker se je Italijanom posrečilo konstruirati posebno naglo letalo, ki more že v povprečni hitrosti 200 km na uro premagati črto Verono-Dunaj v 27s urah. Ker so namesto bomb vzeli zadosti bencina seboj, je bil mogoč večini teh letal tudi povratek. Ni izključeno, da bi se sovražni letalci ne poja-viii zopet nad Dunajem.
Dunajčani imeli so torej nenavaden obisk, ki ni stremi 1 za drugim kakor za tem, da bi se jih z veleizdajalskimi lističi laških letalcev nahujskalo proti naši zvesti zaveznici Nemčiji in proti lastni vladi. Ali varali so se pošteno. Zvestoba Avstrijcev in Dunaj-čanov do njih zaveznice Nemčije je prevelika, da bi se pustili od laškega enjaltskega izdajalca zapeljati in da bi mu šl; na limanice. Skupno z Nemčijo, ki nam je na vseh bojiščih priskočila zmagonosno na pomoč, hočemo izvojevati časten in trajen mir in končati to strašno svetovno vojno, ki so jo povzročili požrešni naši sovražniki, ki ne opustijo nobenega sredstva, bodisi isto še tako nizko in podlo, da bi zamogli zabiti zagozdo razdelji-
vosti med obe državi, ki sta za njiju obstanek zvezani, kakor ena, bodisi v veselih ali viharnih urah. Prebivalstvo monarhije je imelo sicer dovolj časa, da spozna fraze laškega časopisja. Tisti Lahi, ki so že s početka vojne metali bombe na otroke, žene in starčke v Gorici, Trstu, Ljubljani in drugod, hočejo sedaj tem prizanašati!? Vsi narodi monarhije poznajo izdajalske Italijane, ki sesedaj navalju-jejo nad nje z moralno ofenzivo. A doživeli bodo grozno razočaranje. Tudi propaganda, nas od naših zaveznikov oddrojiti, se jim nikdar ne bode posrečila. Italijani se poscne-hujejo brest-litovskem miru. Kaj pa naj po-rečemo mi k miru, ki nam ga obeta Italija z lepimi besedami in ki nam hoče vzeti Trst in krasne južne pokrajine ter nas odriniti od Adrije ? Dunajčani in vsi meščani bodo prenesli bombe in ravno tako junaško kakor prebivalstvo v mestih našega zaveznika Nemčije, ki tudi trpi pred letalci. Podli laški izdajalci nas vprašujejo, če hočemo vojsko nadaljevati ? Odgovorili smo jim že davno : Mi se samo branimo in odložili bomo orožje z Nemčijo vred šele takrat, ko nam bodo priznali pravico do obstoja in neoviranega kulturelnega raz-vitka.
Podli napad na avstrijsko bolniško ladjo.
Nečuvena  kršitev   mednarodnega prava.
K.-B. D u n a j, 8. avgusta. (Uradno). Ces. in kr. vojno ministerstvo mornarični oddolek poroča: Dne 6. avgusta predpoldan so napadli letalci z bombami bolniško ladjo „Baron Call", kije križarila zunaj pristanišča D u r a z z a. Od 16. bomb je padlo 13 v neposredno bližino ladjo, toda k sreči je niso zadele. Istega dne popoldne pa je napadel bolniško ladjo s skoro 1000 bolniki na krovu med vožnjo proti severu na višini D u 1 c i g n o neki sovražni podmorski čoln s tremi torpedi. En torpedo je zadel ladjo, ne da bi eksplodiral, druga dva sta letala mimo.
Ces. in kr. vojno ministerstvo, mornarični oddelek, je  ukrenil   potrebne   korake,   da
protestira proti tej  nečuveni   kršitvi  mednarodnega prava.
Nemški   podmorski   čolni  potopili 3 velike par-nike.
K.-B. Berlin, 8. avgusta. Uradno. Poveljnik nekega našega podmorskega čolna, kapitan-oberlajtaant v. S c h r a d e r, je poškodoval ob severni obali Irske močno zavarovani parnik „Ju8titia" (32.000 brutto-register ton) z večimi torpedi ter je ladjo ostro zadel, da jo je končno naslednjega dne lahho potopil drugi podmorski čoln pod poveljstvom oberlajtnanta v. Euchteschell, dasi je krilo „Justitio" 18 raSilcev in 17 ribiških parnikov. Radi slične konstrukcije smo mislili, da je to bivši nemški parnik „Vater-land." Podmorski čoln je razstrelil na z a-padni obali Anglije poleg tega še dva večja parnika (eden je bil tipa ,,Fran-c o n i a", 18.000 ton) iz srede močno zavarovanega spremstva, skupno okroglo 57.000 ton.
Šef admiralnega  štaba mornarice.
Novi plen podmorskih čolnov.
K.-B. Berlin, 9. avgusta. W.-B. V za-tvornem okolišu okoli Azoren in zapadno od Gibraltarja je bilo vnovič pet večjih parnikov in ena jadernica z okroglo 25.000 brutto-re-gister-tonami potopljenih. Z enim parnikom se je poleg 370 ton drugega tovora tudi k o-vano zlato angleške vlade v vrednosti pol milijona markov potopilo. ' Šef admiralnega štaba mornarice.
3'A milijona funtov šterlingov izgubljenih.
Amsterdam, 12. avgusta. Parobrod-sko društvo C u n a r d javlja, da je v teku leta 1917 zgubilo skozi nemške podmorske čolne ladje v vrednosti 3'A miljonov funtov šterlingov. S tem je ena tretina njegovega ladjinega parka uničenega.
17.000 brutto-register-ton. K.-B.   Berlin,   12.   avgusta. 'Uradno). Novi uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju.   Štirje  oboroženi  parniki z skupno 17.000 tonami.
Šef admiralnega štaba mornarice.
i
Vojna je v gospodarskem ozira vse raz-| mere spremenila. To se občuti posebno tudi ■ v ptujskem okraju. Medtem, ko se poklicani j slovenski poslanci in ljudski voditelji v teh i težavnih časih raje brigajo za ,.jugoslovan-stvo" ter za druge ednake politične sanjar-ske cilje brezplodne izvršbe, je naš napredni okrajni odbor s svojim neumorno delavnim načelnikom gosp. Jožefom O r n i g z vsemi močmi deloval nato, da prekorači vse zapreke tega težkega gospodarskega časa in da pomaga kmetskemu ljudstvu ter mu pridobi vse tisto, kar je za naš gospodarski razvitek potrebno. — Res, velike so bile zapreke, katere so se morale v tem ozira prekoračiti in težko je bilo delo, zadostiti v teh časih najhujše vojne vsem strokam umnega in plodonosnega gospodarstva. Vstrajati se je tudi moralo v gospodarskem boju okraja napram kompetentnim vladinim krogom, ki večkrat niso hoteli spoznati, v kakšni meri in kako daleč se lahko okraj izkorišča. Jemali so in jemali ali za nadomestilo se ni več mislilo. V tem oziru je moral zopet vzorni okrajni odbor ptujski priskočiti, da zabra-ni in zamaši zredčine, ki so večkrat nastale vsled neopravičnega postopanja vojaških in vladinih krogih. Tako gospodarsko delo je v današnjih vojnih časih jako težavno in zasluži vsled tega tem večjo zahvalo in priznanje.
Zborovanje okrajnega odbora dne 9. avg. 1918.
Navzoči: Predsednik okrajni načelnik in župan mesta Ptuj, gosp. Jos.   O r n i g in
sledeči gospodje člani okrajnega zastopa ptujskega in sicer: Anton Merkusch, Jakob Schampa, Franz S c h o s t e-r i t s c h, Maks baron v. K u b e c £, Franz v. H e 1 1 i n, dr. Sikstus vitez v. Fichte-n a u, Otto Schwarschnigg, Johann K a s p e r, Kari S i m a, Andreas Win-d i s c h, Josef S a w e t z, Leopold S1 a-w i t s c h, Johann S t e u d t e, Simon M1 a k e r,. Franz Hiltscher, Jos. Topo-1 o v e t z, Michael B r e n č i č, Filipp M a u-č i č, Johan Turkusch, Johan G r a h a r, Johann V e r š i č in zastopnik vlade c. kr. okrajni komisar dr. Alfons W e s s e 1 i.
Predsednik : okrajni načelnik in župan Josef Ornig otvori sejo, pozdravi navzoče člane okrajnega zastopa kakor tudi zastopnika c. kr. okrajnega glavarstva Ptuj g. dr. Wesseli in potrdi sklepčnost zborovanja ter izraža ganljive besede zahvale in priznanja žalibog prezgodaj umrlemu članu okrajnega odbora gos. Maksu Straschill, opisuje v kratkih besedah njegovo neumorno delovanje in zasluge, ki si jih stekel skozi 18 let kot član za ptujski okraj, kakor tudi blagovito 251etno delavnost kot  občinski  zastopnik  na Bregu pri Ptuju.
Vse te ganjive besede poslušali so navzoči v znak žalosti in globokega spoštovanja stoje.
Nato je podal predsednik kratko poročilo o delovanju okrajnega odbora v preteklem letu, v katerem se je na okrajnih cestah okrog 15 lesenih mostov popravilo ter uporabilo tupatam čez 423 cementnih cevi in odstranilo zdrčnino in posip na bregu Vareja.
062106
94
67
Kar se tiče novih zgradb, izgradilo se je okroglo 3 km podvinske ceste in poudarja predsednik, kako postrežljivo se je izkazalo tamošnje prebivalsto, ki je proti plačilu dostavilo delavcem živila. Izgradilo se je tudi 3 km ceste Hintze-Sv. Martin, katera se je skoraj izgotovila.
Regulirala se je Pesnica v že dolgosti 2 kilometrov, katero delo se je radi odtegnitve vojnovjetih Rusov žalibog moralo vstaviti.
Nadalje je poročal predsednik o ugodnem rinancijelnem položaju in je izražal upanje, da se z dosedaj doseženimi prihranki cestam, ki so vsled vojne in pomanjkanja delavcev hudo trpele, obrača večja pozornost.
Aktivno premoženje okraja je znašalo koncem leta K 79 36766 in jo do konca leta 1917 na K 197.18707 narastlo.
Skupni zbor je vzel ta poročila s potrje-njem na znanje.
Predsednik je poročal, da kljub največjemu trudu okrajnega odbora ni bilo mogoče priskrbeti umetnih gnojil za tukajšnje posestnike, ker se sme po sedanjih predpisih dobavljati umetna gnojila edino le poljedelskim društvam in tozadevnim korporacijam.
Član okrajnega zastopa gosp. oskrbnik Hiltscher kot načelnik ptujske podružnice c. kr. poljedelskega društva poročal je o nezadostni dobavi umetnih gnojil, ter da so •bila naročila za ista že 10. julija 1918 za-Tdjučena.
Predsednik je poročal, da je okrajni odbor v zvezi z društvi okrajnih zvez in zadrug in z državnim poslancem A. Einspinner prosil za oprostitev od vojaške službe za 40 tolarjev in kovačev iz okraja. En del rekla-miranih je bil oproščen.
Ces. in kr. saperski bataljon Ptuj II je prosil za dovoljenje razstreljevalnih vaj v kamnolomu Golivrh. Okrajni odbor je tej prošnji ugodil, ker se zadobi pri razstrelbi gramoz, kigapre vzame okrajni odbor proti ceni K 2 —- za m loniljenega kamena in K 5- za m zdrobljenega gramoza.
Del ceste Hintze-Sv. Martin zgradil se je s pomočjo vojaštva, kateremu se je kot plačilo podarilo živež v vrednosti K 8'— za vsakega vojaka.
Okrajni načelnik gosp. Josef O r n i g poroča nadalje, da je obrnil okrajni odbor na ces. kr. namestništvo in na centralo vnov-čevalnice živine v Gradcu ostre vloge, zadevajoče pritegnitev vinogradov v poljedelsko-koristne plošče in pustitev živine ter klaje kakor takojšnjo vstavljenje rekvizicije. Ker se razmere dosedaj še niso izboljšale, prosi predsednik člana okrajnega zastopa gosp. poslanca Brenčiča, naj zastopa to pravično zahtevo na merodajnem kraju. Brenčič izjavlja, da so se v parlamentu radi te zadeve vršila že pogajanja, ki pa še niso dovedla do zaključka.
Ko se je vse navedeno hvaležno na znanje vzelo, zaključi predsednik svojo poročilo in se preide na druge   razpravne  točke.
Clan okrajnega zastopa gosp. dr. Sikstus vitez v. Fichtenau poroča, da je okrajni odbor nakupil gramozno njivo v Strasgonjcih za 1000 kron. Ker pa jama ne daje več nobenega dobička, ker je izčrpana, se jo proda za ponujani znesek 2930 K. Poročevalec predlaga skupnemu zboru, naj to kupno pogodbo odobruje. Sprejeto.
Poročevalec, član okr. odbora gosp. Joh. Steudteje predlagal o raznih občinskih dokladah v sodnem okraju Ptuj. Njegov predlog se je enoglasno sprejel.
Nato vršila se je dopolnilna volitev za umrlega člana okrajnega odbora gosp. Maksa Straschill. Izvoljen je bil enoglasno gosp. Franz Schosteritsch ia Sv. Vida pri Ptuju.
Član okrajnega zastopa gosp. direktor H. K a s p e r opisal je v daljšem razmotriva-nju gospodarski položaj okraja in je prečital računske zaključke obeh let ter proračun za leto 1918, ki se premika približno v okvirju proračuna lanskega leta, ter da se previdi tudi za leto 1918 50"/o okrajna doklada. Po daljšem razgovoru večih članov okrajnega zastopa stavi poročevalec predlog, naj se odobrita računska zaključka za leto 1916 in 1917
_   4   _
kakor tudi proračun za leto 1918 in naj se podeli okrajnemu odboru kot računodajniku olajšilo. Za ta predlog se glasuje in se ga enoglasno sprejme.
Poročevalec okrajni načelnik gosp. Josef 0 r n i g je stavil predlog o sestavi varstvenega cestnega sklada, katerega sestavo pozdravlja okrajni odbor kar najtopljeje, ker uvidi v njem nujno potrebo uredbe sedanjega cestnega zistema za vedno večji automobilski promet.
Da je mogoče ustreči vsem zahtevam modernega prometa, moralo bi se v prvi vrsti popraviti   mostova   čez  Dravinjo in Pesnico.
Ker pa okraj sam ne poseduje tako visokih sredstev, da bi zamogel odgovoriti zahtevam moderne zgradbe cest, morala bi se zagotoviti izdatna pomoč od strani države in dežele. Predlog se je enoglasno sprejel.
Slučajnosti.
Član okrajnega zastopa gosp. Franz Schosteritsch se pritožuje o brezmejnih rekvizicijah živine v okraju in prosi, naj okrajni odbor deluje z vsemi mu na razpolago stoječimi sredstvi na to, da se vendar enkrat v enaki meri tudi v drugih delih monarhije nastopa, kakor na Zgornjem Štajerskem, Češkem, Nižjeavstrijskem itd.
Član okrajnega zastopa gosp. Leopold Slawitsch prosi, da se deluje na to, da se v celi kronovini enakomerno nastopa, ker vendar ne gre, da se en del dežele popolnoma izsesa in se ga uniči, medtem ko se je na primer na Zgornjem štajerskem 1000 in v Srednjem Štajerju 1500 glav živine manje rekviriralo, kakor se je to predpisalo.
Predsednik pretresuje, nujno potrebo vzdrževanja stanja živine in uvažuje nemo-gočnost izvrševanja poljskih del pri popolnem uničenju živinskega stanja. Izražal je tudi, naj se poprimejo spodnještajerski poslanci raje za boljši razvitek gospodarstva, kakor da gonijo brezplodno .politiko v parlamentu. Ko je zastopnik vlade dr. Alfons V e s s e 1 i razjasnil zadnja pogajanja v oddaji živine, obljubil je predsednik vse storiti, da se obvaruje okraj v prihodnje pred nadaljnimi gospodarskimi škodami.
Nato je govorilo več članov deželnega odbora in zastopa o poslabšanem stanju cest v raznih krajih okraja, nakar jim je razto-mačil in predočil predsednik, okrajni načelnik gosp. Ornig neizmerne težkoče, na katere zadene okraj vsled pomanjkanja voznikov in vprežne živine pri dovozu gramoza.
Član okrajnega zastopa državni poslanec Brenčič poročal je o postopanju vladnega komisarja gosp. dr. Egona v. Schrey, ki je v okrajnem zastopu ormoškem razpisal ro-boto, po kateri so bili tamošnji posestniki primorani, voziti gramoz na ceste. Rekel je tudi, da so po postavi posestniki celo primorani vsak v svojem okrožju okrajnemu zastopstvu na pomoč hiteti in pri zgradbah cest pomagati ter dovažati na iste gramoz.
Predsednik se mu je zahvalil za to iz-podbudo in je obljubil, da hoče pospešiti tozadevne korake.
Mnenja smo, da se bodo torej posestniki neobotavljaje odzvali predlogu njih poslanca Brenčiča in bodo radovoljno žrtvovali svoje delavske moči v dosego lepih cest v okraju, saj jih njih poslanec Brenčič vspodbuja k roboti . . . (Op. ur.)
Član okrajnega zastopa gosp. Leopold Slawitsch predlaga, naj deluje okrajni odbor pri prebivalstvu okraja na to, da se isto bavi bolj marljivo z sejanjem konoplje in lanu ter prosi okrajni odbor, naj pri mero-dajnih mestih pospeši korake, da se ljudstvu pravočasno nakaže obleka in obuvalo, ker so tozadevne razmere postale že neznosne.
Nadalje je gosp. Leopold Slawitsch vložil zopet prošnjo, naj okrajni odbor pospeši korake za prosto in neovirano sajenje tobaka, da se tozadevne dosežene ugodnosti še bolj razširi.
Nato je stavil še predlog, naj se lastnike svinj prisili do cepljenja istih, da se jih obvaruje pred tako gosto nastopivšimi kužnimi bolezni.
Predsednik obljubil je odpomoč.
Član okr. zastopa Leop. Slawitsch stavi končno še predlog, naj okrajni odbor predoči kmetom neugodnosti in zgube, ki jih imajo pri nepraktičnem obdelovanju njiv z ozkimi ogoni in naj deluje nato, da se ta v obče napačni sistem odpravi.
Član okrajnega odbora Maks baron v. Kubeck se je pritožil o življenju nevarnem stanju občinske ceste v Gorenjskem vrhu in naproša okrajni odbor, naj da popraviti ta del ceste na stroške občine. Sprejeto.
Nato se je govorilo o škodah, ki jih povžročujejo vrane in drugi škodljivi ptiči na setvah in se je pretresovalo, na kak najložji način se te škodljivce uniči. Končno je poslanec Brenčič še predlagal, naj se sadi ob okrajnih cestah le močna in zdrava sadna drevesa.
Težka je bila torej naloga okrajnega odbora in na mnoge zapreke in ovire se je bilo zadelo posebno v tem težkem vojnem času, preko katerih se ni moglo kar gladko preiti, marveč moralo se jih je prej izravnali. da se je ohranila pot do gospodarskega razvitka okraja gladka. Trdovratno oporo je imel okrajni odbor posebno pri oblastvih, ki so ga na nepravilni način označile kot paradiž Štajerske in so ga zategadelj gospo-darski popolnoma izkoristile in i z s e s a 1 e ; zlasti vsled brezprimerne-ga rekviriranja trpel je okraj največje gospodarske škode. Ali svojo nalogo je kljub vsem zaprekam in oviram gladko in obče zadovoljivo izvršil. In zakaj ? Zato, ker ni gledal ne na desno, ne na levo, ampak je neumorno deloval edinole za procvit in dvigo gospodarstva v okraju. In to ga ojačuje in dela ponosnega za bodočnost. Sam in na nikogar opiran, je izvrševal okrajni odbor svojo nalogo vestno in vzorno. Medtem, ko so podpirani v drugih krajih in deželah okrajni odbori od svojih državnih poslancev, stal je in stoji ptujski okrajni zastop popolnoma sam na svoje lastne moči navezan, ker se brigajo njegovi poslanci raje za politiko, ki bi nas naj spravila pod srbski ali jugoslovanski jarem. Naše ljudstvo pa se prav nič ne zanima za take politične fantazije, marveč hoče le gospodarsko delo, kakor ga izvršuje ravno delavni ptujski okraj pod vzornim vodstvom njegovega velezasluženega načelnika in župana gosp. Jožefa Ornig.
.•■..................•""...................................i
Politični utrinki.
i..........................................................:
Naš cesar v nemškem glavnem stanu.
Posvetovanja    v   nemškem   glavnem stanu.
K.-B. Dunaj, 13. avgusta. Cesar Kari podal se je danes zjutraj v nemški glavni stan. V spremstvu vladarja se nahaja med drugimi najvišji dvorni mojster grof H u n -y a d y, minister zunanjih zadev grof Burian in šef generalštaba, generalni oberst baron v. Ar z.
Tudi bulgarski prestolonaslednik Boris je posetil včeraj cesarja Viljema v velikem glavnem stanu s svojim obiskom.
Po vašem petju se vas spozna in po vaših delih se vas ocenjuje.
„Slovenski Gospodar", glasilo umazane veleizdajalske politike, se zaganja v zadnjem uvodnem članku ves razkačen v „Štajerca" in druge slovenske avstrijsko-misleče liste, ker se je v njih svoječasno škofe, ki so se izrazili za jugoslovansko deklaracijo in so na. ta način sfrfotali s svojimi idejami kakor beli golobčeki z umazanimi zločinskimi srci v tabor sovražnikov, na pošteni način opominjalo in jim njihove pregrehe očitalo. Ker se zavzemamo vedno za pravo avstrijsko misel in odločno in očitno branimo temelje naše mile domovine proti veleizdajalskim elementom, bodisi, da se nahajajo isti v škofovskem ali kakoršnem koli si stanu, imenuje nas   „Slov.
Gospodar" zato podavače-prostozidarje ? Kdo je torej večji zločinec ? Škofje in njim podrejeni farški hujskači, ki se zaganjajo in dedujejo z vso vnemo proti Avstriji in cesarski dinastiji ter razširjajo po cerkvah in prižni-•cah propagando veleizdajstva ali mi, ki se pošteno in odkrito branimo in borimo za obstanek Avstrije in nerazdeljivost njenih kro-novia ? Sodba je logična. Naš boj proti vam pa je pošten in pravičen. Ugonobiti in razrušiti se morajo vaši načrti in fantastične sanjarije o Jugoslaviji in njenih devetih nebesih. Prezv. knezoškofa mariborskega pa poživljamo, naj vendar enkrat tudi on izrazi svoje mnenje, če je za ali proti ? Če se izrazi proti strupeni gonji, ga vprašamo : Kaj namerava prevzv. knez in škof storiti, da se v njegovi škofiji zaduši kalveleizdajalskegaproti-avstrijskega duha nekaterih njemu podrejenih duhovnikov in da se zopet uvede krščanski mir in ljubezen do bližnjega ? Ker še stojimo hvala Bogu vedno na rodni avstrijski zemlji, in ščitimo stebre habsburške dinastije, se nadejamo, da nam naše vprašanje ne ostane neodgovorjeno, da se znamo v prihodnje po tem ravnati, in da jih zamoremo po njin petju spoznavati in po njih delih ceniti.
Veleizdajalec mladočeh lajtnant Stiny.
Naša zadnja ponesrečena ofenziva proti Italiji temelji na podlagi veleizdajalstva. O tem smo sicer že zadnjič jasno poročali. Kakor se je iz c. in kr. vojnega stana in drugih zanesljivih virov ter od italijanskega armad-nega poveljstva izvedelo, odlikoval se je pri tem izdajstvu med drugimi prav posebno tudi fanatičen in silno navdušen mladočeh lajtnant Stiny, katerega se „Slov. Gospodar" sedaj sramuje in hoče njegovo češko narodnostna druge zvaliti, češ, daje zahajal vedno le v nemške šole. A kaj to - za nas je in ostane le podli veleizdajalec Stiny, češke narodnosti. Zakaj se ga vendar sramujete, saj prihaja iz vašega vzgojevališča in vaše šole ter je in ostane za večne čase vaš vredni veleiz-dajalski tovariš . . . Prav čudno, tovariš se tovariša sramuje in obadva izvršujeta eno in isto „plemenito" delo.
Le voditelji-zapeljivci  slovenskega  ljudstva   so veleizdajalci.
V zadnji številki stavi „Slovenski Gospodar" glasilo najpodlejših hujskarij proti Avstriji in njenim zvestim zaveznikom, vprašanje: „ Ali smo Slovenci veleizdajalci" ? Evo, tukaj v odgovor : „Opetovano se je občudovalo in se občuduje še danes vedno patrijo-tične in nad vse hrabre čine slovenskih vojakov na bojiščih ter požrtvovalni duh slovenskega ljudstva v zaledju. Brezprimerni čini slovenskih vojakov na vseh bojiščih in njih neomahljiva zvestoba do cesarja in domovine, zapisani bodo z zlatimi črkami v analih naše vojne zgodovine. Enakomerno se jim pridružuje požrtvovanje slovenskega ljudstva v zaledju. Žene, starčki in otroci vzeli 80 v odsotnosti njih možev in sinov molče vse težkoče težkega gospodarskega in poljedelskega dela na sebe in so v potu svojega obraza od rane zore do poznega mraka vstrajali vsak na svojem mestu, da preskrbijo našo milo domovino, ki je bila od celega sveta sovražnikov ogrožena in obkoljena, z potrebnimi življenskimi sredstvi. In to nalogo bo v ljubezni do lastne svoje grude slavno izvržili. Slovensko ljudstvo torej, ki je jasno dokazalo za kogar njegovo srce čuti in bije, ni izdajalsko, ker njegov značaj ni kalil nikdar strupa veleizdajstva. Veleizdajalski so le voditelji, Ukoevani zapcljivci slovenskega ljudstva, ki bi ga radi odtujili od Avstrije in njegovega presvitlega cesarja in ki bi ga z laskavimi besedami radi pognali v splošno brezdno njih peklenskega načrta. Veleizdajalci so le tvoji voditelji, o zapeljano ljudstvo, ki so se zedinili z našimi sovražniki in rujejo med slovenskim vojaštvom na bojišču, hoteS ga prisiliti do zločina prisegolome do svojega cesarja in domovine. Veleizdajalci so edino le oni, ki hujskajo v zaledju, željno pričakujoč trenutka poraza  Avstrije,   za  ka-
tero smo vsi toliko na krvi in blagu žrtvovali, da bi si na njenih še kadečih se razvalinah ustanovili jugoslovansko državo in porušili njih starozgodovinske temelje. Peklenski je ta veleizdajalski načrt. Zakaj je sicer „Slovenski Gospodar" in več drugih slovenskih listov deloma vstavljenih in deloma za fronto strogo prepovedanih ? Zato, ker so pisani od voditeljev veleizdajalcev Avstrije, kojih nevarna gonja je strupena za fronto in zaledje. Vedite torej, o cesarju in domovini zvesti slovenski vojaki in ljudstvo, kdo je veleizdajalec v Avstriji ? Tisti, ki se izdajajo za vaše voditelje in vam obljubujejo boljšo bodočnost v ustanovi jugoslovanske države, so tebi o ljudstvo, cesarski dinastiji in državi nevarni izdajalci.....
Zvišana krušna cena.
L..........................................................i
Kakor se nam vsaj obeta, bodemo v malo dneh plačevali znatno dražje svoj vsakdanji kruh, kakor,doslej. Vlada pravi, da bi morala vsled zvišanja žitne cene doplačati nad eno milijardo kron iz lastnega, če bi hotela oddajati moko in kruh po prejšnjih cenah. To je edini argument, ki vsaj nekaj velja . . .
Velja pa le na videz. Recimo, da vlada plača res en" milijardo kron. To milijardo bi morala vlada dobiti nazaj od davkoplačevalcev, kakor mora (ali bi vsaj morala) in kri-vati tudi vse druge izdatke iz davkov. Davkoplačevalcev je danes dovolj, in sicer vojnih liferantov, ki so si nakopičili cele grmade denarja. Zakaj država ne pritegne teh, zakaj jih vendar ne obremeni kakor to zaslužijo in kakor to ti vojnodobičkarski žepi prav lahko prenesejo ?
Namesto edinega pravega in umestnega pota obdačenja premožnih vojnih liferantov in židovskih navijalcev cen, ter drugih vojno-dobičkarskih slojev, stopila je vlada na pot, ki se ga izogiblje danes vsa moderna finančna politika.' Ta zvišana krušna cena podobna je davku, naloženemu na vsako glavo (Kopfsteuer) in ta davščina stoji danes pri tej neizmernej sliki slojev v ravno kričečem nasprotju z modernimi socijalnimi načeli, ki zahtevajo, da naj država ne varuje bogatinov — kapitalistov ampak slabotne, v gospodarskem oziru itak dovolj obremenjene in izsesane sloje.
Kakšna bode posledica zvišanja krušnih cen ? Prva bode ta, da bodo delavci rekli: Dobro, če je kruh dražji, zahtevamo tudi toliko več dnevne plače. Delodajalci prevalili bodo stroške te zahteve delavcev zopet na druge sloje in rezultat tega bode nova, še večja draginja od dosedanje, katero bodo trpeli v prvi vrsti javni in zasebni nastavljen-ci, ki se preživljajo od mesečnine. Nastale bodo druge draginjske doklade, ki se bodo zopet iskale v novih davkih in pri tiskarni bankovcev. -Kaj pa pomenja za državo pomnoženo število bankovcev, vemo vsi. In vse to se stori radi tega, da se čuvajo veliki kapitalisti, ki držijo napram vladi svoje polne žepe prav dobro zaprte. Ni jim mar, če tudi država danes ali jutri propade, samo da 3ede oni na svojem zlatu, kajti to je njihov bog in patrijotizem . . .
;.................."..............................■........j
Tedenski pregled.
Štajerske vesti.
Cene brivcev v Ptuju. Radi velike draginje, kakor tudi radi pomanjkanja mila in perila, je deželno društvo brivcev za Štajersko, kakor v vseh drugih mestih zvišalo cene tudi v Ptuju, in sicer za britje K l-—, za striženje las K 1-50.
Iz Meretinec pri Ptuju se nam poroča, da
baje   tam   leži   že  delj   časa požeto žito na
polju  in   nikogar ni, da bi ga spravil. Tam
se nahajajoči židi (begunci), za katere je to ži-
; to, niti mezinca ne ganejo, da bi se to nujno
delo dovršilo. Saj je tudi umevno, so ja vendar židi, kakor oblast sama reče „Handels-volk" in kristjani le zato, da jim grla nasitijo. Pač povsodi „avstrijska bolezen", ki nas dovede še na. . . .
Na   hrvaški meji je strog vojaški kordon,
da   se  blago iz Štajerskega ne vtihotapi čez
: mejo.   Pride   ubog  graničar  in   nese   nekaj
; blaga, kakor je že navajen iz mirovnih časov
J čez  mejo,   se  ga prime in se mu blago od-
| vzeme. Žid Hajder (kot žid seveda steber
j države)  iz Dubrove pri Zavrču pa je te dni
peljal   cel voz vžigalic čez mejo in nikdo se
za   to   ni  zmenil.   Sedaj   pa  prodaja ta žid
škatljico vžigalic po GO vinarjev na Hrvaškem.
Spet naša avstrijska bolezen. Žid in pop !
Kako se nas tira v glad! Kako smo zvedeli iz zanesljivih virov, seje vsa pšenica, ki se je dosedaj od kmetovalcev prostovoljno oddala, tako dobro od tozadevnih oblastev shranila, da je — za nič. Vsak ve, da se mora žito, ako se sveže in mokro spravi, dobro premetavati — a to ne vedo naše oblasti. „Wie losen wir unsere Brotfrage" je napis knjižice, ki se jo toliko hvalisa. Ob času bodemo povedali, kako si to praktično uredi pisatelj knjižice!
Povsod rdečica pri svinjah — a nikjer cepila. Vedno in vedno'oglasijo se kmetje iz okolice, posebno iz obmejskih krajev, pri nas, ter larmajo, da jim je že kuga in rdečica pri svinjah vse ugonobila in nikjer ni najti sredstva, cepila proti tej bolezni. Zivinozdrav-niki so že nekdaj sredstvo naročili, a do danes Še ga niso dobili. Mi druzega ne moremo reči, kakor obrnite se do kmečkih poslancev Korošca, Brenčiča in drugih takih „odrešenikov' kmetov", naj se vendar enkrat za res pobrigajo za kmeta in njegove potrebe, namesto, da se potegujejo za politiko, jugoslovansko homatijo in veleizdajsko hujskanje.
Korošec kot poslanec, vendar dober dušni pastir ! Opazovalec nam piše, da je že često-krat videl Korošca se na železnici peljati na Dunaj „regirat", a vedno bil je v spremstvu ene ali dveh „spokorjenih" punčk! Seveda, čas je denar, in če drugje ni mogoče vplivati duševno in duhovno na spokorjenice, mora se to goditi tudi med vožnjo. Tak politik I pač ne sme nikdar pozabiti tudi svetega svo-j jega poklica.
Ne napadajte rekvizicijskih komisij!   Letos ' spomladi  je   občinski   predstojnik A č k o   v j Oselu pri Slov. Bistrici, kakor  znano,   napa-; del  na   zverinski   način  davčnega  uradnika i Kahlefja,   ki  je   bil  prišel k njemu kot rekvizicijski komisar s par  vojaki.    Poskušal ga je ustreliti,   ali   samokres  se  ni  sprožil; nato ga je hotel napasti s  sekiro,   ali  Kah-ler-ju se je posrečilo,   udarec  še pravočasno odbiti.   Zadobil  je   rane   na   glavi  in rami. Ačko je bil na to s svojim hlapcem,  ki   mu je pri tem pomagal, obsojen in sedaj je   deželno   in  prizivno sodišče v   Gradcu  zvišalo Ačku kazen na 15 mesecev, hlapcu pa na 6 mesecev strogega zapora.
Bivši minister dr. Hochenburger umrl. Dne 1. avgusta je umrl v Gradcu v starosti 61 let bivši justični minister in advokat dr. Hochenburger. Kot justični minister deloval je od leta 1909 do novembra leta 1916. N. p. v m.!
Od Sv. Jurja Ob juž. žel. se nam poroča: Pred nekaj časom mudil se je v Sv. Jurju ob juž. žel. predsednik jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Vojakov, ki so bili slučajno takrat na postaji, polastila se je sveta jeza. Zagnali so krik in vrišč in so začudeno povpraševali : „Kaj, tukaj se sedaj klati ta p o-daljSevalec vojne? Nemir in razburjenje nad njim je naraščalo od trenutka do trenutka. K sreči je pa vojaški vlak kmalu nato odrinil, drugače bi se jugoslovanskemu apo-stelju Korošcu pripetilo, da bi ga bili mazilih še na drugem delu telesa . . .
Vojaki, bodite previdni! Neprevidnost vojakov na vlakih je neverjetna. Včasih niti ne počakajo, da bi se vlak prav vstavil, ga že naskakujejo in silijo na prostoro, kjer morejo celo na strehe zlezejo, z vlakov skačejo; pred-no se vstavijo,   celo   na   prav  nevarnih me-
stih'. Zato je vse polno nesreč. Vojno ministerstvo je zato izdalo stroge odredbe, in kdor ae ne bode ravnal po njih, bode strogo kaznovan. Dvema vojakoma, ki sta se nahajala na strehi, so telefonske žice odrezale glavi, tretji vojak je zadel na strehi vagona, na aid tunela in si jo zlomil tilnik. Take nesreče se dogajajo vsak dan.
Razno.
Nove poštne pristojbine. Od 1. septembra txl. zvišajo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine v glavnem sledeče : Pisma : pismo do 20 gramov 20 v, za vsakih nadaljnih 20 g 5 v več. Dopisnica 10 v. Tiskovina za Nemčijo, Ogrsko, Bosno do 50 g 5 v, za 100 g 11 v, za vsacih nadaljnjih 50 g 3 v več. V inozemskem prometu se ni nič izpremenila. Vrednostna pisma zaprta za vsakih 300 K 10 v. Poštne nakaznice do 50 K 25 v, za vsakih nadaljnih- 50 K 5 v več. Zavoji (se morajo odslej oddajati frankirani) do 5 kg 100 v, do 10 kg 220 v, do 15 kg'320 v, do 20 kg 420 v. Brzovozne dostavitve (odslej ne več za poštni kraj, ampak za brzovozni do-stavitveni okraj): za 1 zavoj 100 v, za drage pošiljatve 60 v. Brzojavne pristojbine: Poleg navadne pristojbine še 20 v za vsako brzojavko. Telefonske pristojbine. Pri glavnih mestih je osem omrežnih skupin; cena za pozamezne priklopitve 160 do 480 K; za polovične priklopitve 100 do 200 kron, za četrtinske pa 120 do 190 kron Zvišajo se tudi različne stranske pristojbino. Za telefoniranje z Ogrsko in Nemčijo se bo pobiral vojni pribitek in sicer za vavadnega pogovora z Ogrsko 20 v, z Nemčijo 40 v. Za nujni razgovor se plača trikratni pribitek. — Skupni povišek  bo  vrgel okroglo 63 milijonov kron.
Stalni dopusti. Vojna uprava je odredila, da se mora vsem pripadnikom rojstnega letnika 1868, ki imajo pravico do poljedelskega dopusta, in dosedaj še niso dobili stalnega dopusta, brez . izjema in takoj dati stalni dopust. •
Vi se peljete na obisk, se podate v kino, gledališče, restavrant in pustite Vaše vrata takorekoč popolnoma odprta. V največ slučajih primitivne ključavnice ne nudijo skoraj nobenega varstva proti vlomu z ponarejenim ključem ali vitrihom. Celo z enim vpognje-nim žebljem se na lahek način večina klju-čalnio odpre. „Viktoria" patentiran varstveni ključ prepreči te nevarnosti popolnoma in zmanjša mogočnost vloma do minima ! Cena za en komad 8 kron z poštno pošiljat-vo 9 kron. Samo zastopstvo za južne dežele in Balkan: Generalno zastopstvo „Viktorijau tvornica varnostnih ključev v Zagrehu in M. Drucker, Biča 39, kakor tudi v večina trgovinah z železom.
Gospodarske stvari.
Previdnosti pri krmljenju svinj.
Pogosto se pojavljajo svinjske bolezni (svinjska kuga, rdečica) pri svinjah, ki se krmijo s pomijami in z odpadki iz klavnic, mesnic, prekajevalnic, pralnic za čreva, milarnic, lovarn za lim i. t. d.
Sicer se je že opetovano opozarjalo na nevarnosti malomarnega krmljenja svinj s takšnimi odpadki. Ker se pa z ene strani baš zdaj pri obstoječi pičlosti krmil morajo kolikor se da izrabljati ti odpadki, z druge strani se pa tudi morajo iz tehtnih razlogov aprovizacije preprečevati izgube svinj vsled bolezni, je poljedelsko ministerstvo naročilo podrejenim oblastvom, da vnovič opozorijo prizadete kroge, da se morajo imenovani odpadki eno uro kuhati, predno se pokrmijo. Na ta način se ugonobijo v odpadkih se nahajajoče kali, ki povzročajo svinjske bolezni.
Navarno je ludi, ako se daje svinjam nekuhana voda, v kateri se je pralo svinjsko meso ako se izliva takšna voda na prostore, po katerih hodijo svinje ali osebe, ki svinjam strežejo. C. kr. poljedelsko ministerstvo.
Loterijske številke.
Gradec, 31, julija 1918: Dunaj, 27. julija 1918: Trst, \. avgusta 1918 : Line, 3. avgusta 1918:
26,  89, 63, 76,    6.
52,  62, 41, 65, 53.
52,   18, 49,  12, 69.
34,  76, 52, 60, 51.
!   Zadnji telegrami,   j
Italijanski napadi v pokrajini Tonale.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče V Ton al e-pokrajini nastopal je sovražnik včeraj k napadom, ki smo jih že delj časa pricako'ali. Uvodil jih je prelpo'dan skozi sunke proti v izvirnih pokrajinah Noče in S a r c a di Genova stoječim stražam. Popoldan sledil je po močni artiljerijski pripravi na naše Tonal e-pozicije. Boji potekli so se za nas ugodno.
Drugače na jugo zapadu nobeni posebni dogodki.
A1 b a n i j a. Vzhodno doline Doveli polastili so se naši bataljoni nekaterih odpornih točk sovražnika.                  Šef generalštaba.
Ponehanje bojev na zapadu.
Nemško   uradno   poročilo   od srede. K.-B. Berlin, 14. avgusta.   (W.-B.)  Iz velikega glavnega stana se   poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Uspešni boji v prednjem polju med Yser in S c a r p e. Južno |M e r r i s a| in južno L y s e izjalovili so se sunki sovražnika.
Armadna skupina generalobersta v. B o e h n. Delni boji obojestransko S o m m e in severno A v r e. Zapadno in južno-zapadno od L a s s i g n y napadel je sovražnik iz nova. Njegov napad se je v našem ognju zlomil. Bolj južno odbili smo sovražnika v protisunku. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Firnežizlanenegaolja
pravo laneno olje in
kopallake
se za lastno rabo kupi in dobro plača.
Ponudbe prosi Albert K5nig,
Ptuj, hotel Osterberger.
V četrtek, dne Z2. avgusta t. L ob 8. uri z]
se vrši pri Maksimilijan-cerkvi v Gaberjah prt' Celju                                4oi
licitacija odbranih konj in žrebet.
Kupovalci se morajo izkazati z legitimacijami: politične oblasti prve instance.
Nadomestni oddelek konj
ozdravljalna    postaja   za gorsko   artiljerijo v Celju.
Ces. kr. okrajno glavarstvo Maribor, 12. avg. 1918
Štev. 565.
Stavbni okraj Slovenjgradec. Dražba sadne žetve.
Razglas.
oni
se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 nogavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavno zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Briider Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske popravljalne delavnice za nogavice in zokne, Waly Omann, Maribor. Burggasse Nr. 15.     %
„V I C T 0 R I A
zak. zavarovana
varstvena zapora.
Vsako vdrtje z nepravim ključem onemogočeno. — Se   da takoj In  lahko  pritrditi   na   vsako ključalnico. — Navodilo k vsakemu ključu   zastonj.   —   Vkljub neprecenljivih prednosti čudovito ceno. Cena vsaki garnituri:     "^(S Za vrala (z dvema ključema) K 8—, s pošlo K 9 — Za vrata (z dvema ključema) ponikljano K 9'—, s pošlo
K 10-Za mitnice itd. svetlo K 8'—, po pošti K 9 — Pazite no znamko tn zavračajte ponaredbe.
Razpošilja se samo proti vpošiljatvi denarja naprej.     {V*   Iščejo se zastopniki 1
Generalno zastopstvo:
»Victoria" Zagreb   št. 26,  Trenkova
ul. 12, (Hrvatsko) Telefon 20—26.—
Mestna prodaja Bazar Konig, llica 20 in M. Drucker,
Ilica 30, kakor tudi v vseh   večjih  trgovinah   z
železom.                                      335
z najmanje 3—4 delavskimi močmi, se sprejme. Vstop s prvim novembrom. Pridnim in poštenim ljudem plačam polovico več kakor so krajevne plače m jih podpiram z življen-skimi sredstvi. Pojasnila daje R. Flick, Fram (Frauheim).                             372
pridna, zvesta in delavna, katera se zastopi na poljskem delu, se sprejme v dobro službo  pri gosp.
Letošnja sadna žetev ob državni cesti Drauwalda se dražbenim potom na sledeči način proda in sicer: dne 22. avgusta 1918 ob 12. uri opoldne pri mostni mitninski hiši v Hohenmauthenu ob cesti km 47 do 55, ob pol 2. uri popoldan pri gostilni Lukas v Mahren-bergu ob cesti km 38 do 47 ob pol 4. uri popoldan pri gostilni Fresen v Fresenu ob cesti Km 13 do 38.
Oddaja sadne žetve vrši se na prošnjo tudi po kilometrih.
Kupne zneske z pristojbino kolekov po skali II. in III. je položiti takoj po podra-ženju.
Cestnemu mojstru in cestarju po razpisu deželne namestnije št.   14 590/2  1908 pristo ječa in od licitacije izključena sadna dreves se   morajo z apnenim obročkom   v  širokosti 10 cm zaznamovati.
Ces. kr. vodja stavbnega okraja :
Ing. Fritz von Frizberg 1. r.
Priporočljivo proti
oidio-u. ^wm
Rudeči kalij (Rotkali)
(Kalium-permanganat) 15 dkg na 100 litrov vode, za dobiti pri Mag. pharm. V. Hayd-a naslednik J. V. Poberay, medicinama drogeri-ja in sanitetna trgovina „k zlatem križu" Ptuj, Bismarckgasse št. 6.
urovi vinski kamen
(Weinstein) kupuje v vsaki množini Mi', pharm V. Hayd a naslednik J. V. Poberay,   medicinal na drogerija in sanitetna trgovina „k zlate križu", Ptuj.
Leop. Slawitsch
trgovec, Ptuj.
380
plačuje po najboljših cenah.   Posoda se pristavi. Agentura Rayer Maribor, Tegetthoffstrasse 57.370
3994
541
415
4
—   7    —
.,
VII 406/18.
Prostovoljna  sodnijska dražba nepremičnin.
Od ces. kr. okrajne sodnije Ptuj se p prošnji dedičev po dne 13. julija 1918 umrli Rozaliji Jurše sledeče parcele nepremičnine E.-Z. 92, kat. obč.. Hajdina v sledečih skupinah javno proda:
1.  skupina: parcela 72, stavbni prostor 26 Spodnja Hajdina, hiša z gospodarskim poslopjem, 14 arov 39 m2; 1070|1 travnik, 40 arov 21 m2; 10T0|2 7rt 20 arov 70 m2; 1071|1 njiva, 29 arov 05 m2; in k temu pripisani deleži vi. št. 162, kat. obč. Hajdina skupaj za izklicno ceno K 6247*95.
2.  skupina: parcela 971 njiva, 63 W 77 m2 za izklicno ceno K 1344*05;
3.  skupina: parcela 996 njiva, 45 arov 68 m2 za izklicno ceno K 1142.
4.  skupina: parcela 1042 travnik, 25 arov 56 m2 za izklicno ceno K 771*20;
5.  skupina: parcela 944 njiva, 37 arov 66 m2 za izklicno ceno K 941*50.
Dražba se vrši v pondeljek dne 2. septembra 1918 ob 9. uri predpoldan na licu mesta v Spodnji Hajdini št. 26.
Pri dražbi nepremičnin znese vadij '|l0 izklicne cene, pod katerim se ponudb ne sprejema.
Na dražbenih posestvih zavarovanim * upnikom ostanejo brez ozira na prodal-no ceno pridržane pravice terjatve.
Prodajalci si pridržijo v odklonitev kupcem 8 dni premisleka po podelitvi pribitka. Dražbeni pogoji so razvidni v ces. kr. notarijatski pisarni Franca Strafella v Ptuju med uradnimi urami. Nepremičninski dražbi sledi prostovoljna javna dražba premičnin in pohištva. Kupna cena za te predmete se mora v gotovini položiti in se mora iste takoj odstraniti. Ces. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. VIL,
dne 15. avgusta 1918.
kateri vodi ob enem električno luč, se takoj sprejme pri Florjan Gajšek-u v Loki pri Žusmu. Starejši imajo prednost. Plača po dogovoru.
387
Ces. kr. okrajno glavarstvo Maribor,
12. avgusta 1918. Štev. 29034/585.
Stavbni okraj Maribor. Dražba sadne žetve.
396
Razglas.
Letošnja sadna žetev ob državni cesti stavbnega okraja Maribor se dražbenim potom na sledeči način proda:
1. Na tržaški cesti dne 23. avgusta 1918 oh pol 11. uri predpol-dan pri cestarski hiši v Slov. Bistrici ob cesti km 85 do 94.
8 vinarjev
<=—f      %^J^
(za eno dopisnico) Vas stane moj katalog, katerega se Vam do-
EoSljc na zahtevo brezplačno. Ces. in kr. dvorni lifcrant !anns Konrad, razpošfljalnlca v BrQxu St. 1786 (Češko.) I-a britev iz srebrnega jekla K 7*—, 9'^, 11'—. — Varnostni brivni aparati, ponikljani K 7'50. Dvorezna rezervna rezila (Re-serveklingen) za fucat K 12'—. Aparati za rezanje lasi in brade K 26 —28. Razpošilja proti povzetju ali naprej-pošiljatvi. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj,                     376
TwHAiifllii   imiAMAM    vešč   slovenskega  in
lllii\KI   UnjUllU!     nemškega   jezika    v, liyUlllllI    "UjLlIGl,   2'A    leta   učenja    v manufakturi, želi še   eno leto   v   trgovino   z mešanom blagom. Več pismeno. Naslov pove upravništvo.                          391
Proti nske steklenice
Ob 2.   uri  popoldan v gostilni
(Gichtfiuid-Flaschen) vsebina 75 cm3 kupujem nazaj in pkičam 10 vin. za kos.        394
Hermann    v    Zgornji    Pulskavi  ob j Rabljene steklenične zamaške (štopelje) plačam Cesti   km  75   do  85 •                                      po dnevnil3 cenah. Ig. Behrbalk, lekarnar, Ptuj.
2.   Dne 24. avgusta 1918 ob 9. uri predpoldan ob cesti km 57 do 62 v pisarni stavbenega oddelka ces. kr. okrajnega glavarstva, soba št. 20, I. nadstropje.
3.  Drauwaldska cesta: dne 24. avgusta 1918 ob 9. uri predpoldan v pisarni stavbenega oddelka ces. kr. okrožnega glavarstva I. nadstropje, soba štev. 20 za cesto km. 5 do 12.
Oddaja sadne žetve vrši se na prošnjo tudi po kilometrih.
Kupni znesek.a^nistojbino.kolek o v po skali II. in III. je položiti takoj po podraženju.
Cestnemu mojstru in cestarju po razpisu deželne namestnije št. 14 590|2 1908 pristoječa in od licitacije izključena drevesa se morajo zaznamovati z apnenim obročkom v širokosti 10 cm.
Nadaljni pogoji se naznanijo pred začetkom dražbe.
Ces. kr. uradni vodja:
Dr. Krammer L r.
pozor j -qm
i Sveže in suhe gobe,  lisice (Eier-schwamme),  črnice in brusnice, kakor kostanje v vsaki mno-! zini kupuje in plača po najvišjih cenah.
Posoda se pristavi. '- Adolf   Klengt,   Unter-Vogau, pošta Strass.
393
trezen, ki ima do tega veselje, se takoj sprejme pri Hansu de Toma, Bad Neuhaus pri Celju.388
Stallmeister
K našemu iz 30 glav obstoječemu konjskemu stanju se pridnega hlevskega mojstra (Stall-meistra) pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejme. Pogoji: če mogoče vojaščine prost, mora biti izvežban v strežbi konjev, v pokla-danju in vožnji. Prosilci za to službo naj se osebno predstavijo pri tovarni strojiva poleg Ptujska gore pri Ptuju. (O-erbstoff Fabrik Mons-berg nachst Maria-Neustift bei Pettau. 389
V vseh trafikah in zalogah je
„Mbrathon"
za pipo in cigaretni tobak
v predpisano zapečatenih
zavitkih
za dobiti.
„MiJrathon"
izpoznano najboljši in najstarejši, nikotin oslabujoči dodatek tobaka, je bil od ces. kr. finančnega mini-sterstva za razprodajo
dovoljen.
Prodajalci tobaka naj obračajo svoja vprašanja in naročila na
TB.
n-tovarno.odd. B.
GRADEC. Prankeigasse 24.
Mladenič z dobro idočo
Zenitna ponudba.
trgovino v Celju želi znanja z poštenim   dekletom ali mlado vdovo. Pisma sprejme upravništvo   »Štajerca."                    399
s 6 delavskimi močmi za Potschgau  in Wald
berg se na jesen sprejmeta.    Rittmojster von
Fabrici, Potschgau.                      390
za 14 ha obstoječo ekonomijo se išče. Ce mogoče zakonska človeka z znanjem nemškega jezika. Za hrano in stanovanje se skrbi. Pogodbe z zahtevo plače je nasloviti pod „Skorajšnji vstop 2450" (Baldiger Eintritt) na upravo ,.Štajerca."
4—5     delavskimi močmi in     402
se 8prejmeta.Za vprašati :   Leitersberg  pri Mariboru.
70
2
55
1
87
Srbenje
kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače rrazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 5'—.družinska posoda K 9—. Prašek (stupa) i K. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena Škallja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljalvi svote ali povzetju na naslov : Apotheker Ulmer Paratol-Werke in Budapest VII/20., R6zsa utca 21.                           472
listu iinilinliiu
■a
l«
službe, učence, stanovanja in posestva
▼ Ptuju
uvršajo
m> rrote fasredmnja najhitreje. ~W§
VpmfcMJ* m pejaanil« v mistnt stražnici (rotevš).
Vsaka žena čitaj
moje   velezanimivo navodilo
za moderno negovanje
i »rs
Pesje
en
Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, llekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31.                        155
Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs.
Pišite zaupljivo na                                 157
Ida Krause, Preliburg, (OgiSkO). Sdtand&trasse 2, Bili. 109
■V* Ne stane ničesar I "VI                        157
in sadni jesih
kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj.
562
MU
d
zavarovano)
Moj univerzalni ročni mlin je najsposobnejši za mletje maka, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov. pšenice, ■ rži, ovsa, žita, koruze, riža itd. Ta mali ročni mlin se je v bojnem času kot zelo priprava ljen izkazal in se lahko melje n-debelo in lino.          263
Cena za komad k 24-—
Pošilja se, ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopstvu
Maks Btfhnel,
Dunaj,
IV.. MargaistenstraBe 27, Mg. 51.
Ceniki zastonj.
zanesljiv,     z     dovolj     delavskimi      močmi, sprejme  se  pod   zelo dobrimi pogoji. Ponudbe na Richarda Ogriseg,   vinograd Sturmberg, pošta Pbssnitzhofen pri Mariboru.       366
Za gornje Haloze sprejmeta se
5 2 viničarja
ki sta v   vseh   viimgradskih  delih dobro i/.urjena.             371
Vprašanja na upravo tega lista.
11 liiiflin  3—4 osebe, se
lin  sprejmejo. Po. u IJUUjU   nudbe na Rudolfa Blum, pokrivalna in kleparska trgovina v Mariboru, Carneristrasse 22.          347
kopališča t Ptuju.
Čaa «a kaptaj* «k Mm»IMk M M. ;«n it 1   nt ffaMm iM*tw* jt «1
11. tel.«*;
pruatMk
TWTRI
-t  .«*«)»*  ml
SBoST
■70
56
Čez 1,000.000 mojih ročnih šil
v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in
pri povjetju K 5"—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann,   Dunaj IX.  Mosergasse 3, Abt. 113
vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in žensk,     stare   posteljske    odeje,    koene
_.       kosti, konjske repe, svinjsko       _ dlako, kožuhe zajcev in lesic
kupuje po najboljših cenah               51
M. Thorinek & Co., Celje
Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene.
^^   ^w^-w^-» hvaležnih   odjemalcev zamore   potrditi, IOOlOUO da  naš uničevalec   korenin   „Rla-balsam" v treh dneh odstrani kureč-ja   očesa,   bradavice   In   trdlne kože.   Uspeh zajamčen.   Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 11 K.    Zobobol odstrani „Fides", ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnem zobo-bolu, kjer druga sredstva nimajo   nika-kega uspeha. (Je ne pomaga, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna,  ne neprijetnega duha iz ust.   Snežnobele zobe za-dobite   pri   rabi   „Xlris",   zobni   iluid. Učinek takoj. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane in miši
zginejo po rabi podganske smrti (Rattentod.) Če brezuspešno, denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno „Thiera."    Cena 3 K, 3
škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kemenv, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Postfach (poštni predal) 12/C-72.                        279
ku-
Trčan med
puje vsako množino od čebelarjev Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30.
348
z naj manj e 4   delavskimi močmi se takoj ali pozneje sprej-! mejo.    Dobra  plača  z  2  johoma zemljišša. Redi se lahko krava ali pa  se   doda   mleko. i Drva so proste. Gospostvo Pilz, pošta Possnitz pri Mariboru.                         377
„Asanol"§      500kron
ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov,   mravelj itd. 1 zavojček stane l krono.
„Št. Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
"3F TP tPw l5B<g5><3E'eJP'3C'
Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Rla-bal-sam Vaša kurja očesa, bradavice in t'do kožo ne odpravi v 3
dneh brez          ^r -
bolečin. Cena ene   posodice garanci skim   pismom   K 2 7 3 posodice   K 550, 6 posod' K 8'50. Stotero  zahvalnih pisem. Kemenv, Kaschau (Kassa)l postni predal 12/614 (Ogrsko)
Čudežno ročno šilo m
samo K 4*90, šiva kar najhitreje kakor šivalni stroj štep-štihe. Najboljša iznajdba, s katero za-moreš usnje, raztrgane šolnje, konjsko opravo, odeje žaklje, kakor vsakovrstne štoie in obleke sam zakrpati in zašiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Garancija za rabljivost. Cena kompletnega ročnega šila s cvirnom, 4 [različnimi igla-navodilom en kos K 4 90, 3 komadi K 1350. — se po poštnem povzetju po M. Swoboda, Dunaj III 2, Hiessgasse 13.                 272
Vsak svoj lastni reparater!
Moje Lutnax ročno-šivalno Silo Sije Step-Stihe kakor z maSino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane Čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za Šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno *a rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega Sila z cvirnetn, Štirimi različnimi sivankami in navodilom K 4*30. 2 kosa K 750, 3 kosi K 12'—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej poSlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Johanu Jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat.                  32
350
Barve za štofe!
črna,     temnoplava,    temnorujava,
temnorudeea, temnozelena in tem-
nosiva
za samo-barvaiije
platna, volne in žide v zavitkih z porab no   nakaznico a. 50  vinarjev.    Pošiljat ve na   zunaj franko proti naprejpošiljatvi zneska
priporoča
H. Billerbeck, Mm, Hen
Žrebeta
išče v nakup.    Ponudbe  le  od lastnikov
Franza Petz, Brunndorf pri Mariboru.
Podplatne zaščitnike (SohlenSChoner)
iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manj ših čevljev K l-50, za srednje čevlje K 220 za največje čevlje K 3-20. Podjetniki gospe, zajamčeno prve kakovosti z k 1 spadajočimi vijaki 30 mm, za tucat K 12-— 32 mm K 15'— za tucat. Posebno močn: podplatni zaščit iki za 1 kilogram K 40'-srednjevrstno blago K 30 —, bolj tanko blago K 20-—. Razpošilja na drobno in debel proti povzetju ali proti pošiljatvi zneska KLEIN, Gradec, 1., poštni predal 57.    33.
Papirnati prtiči (ser-vijete) ^ 3ii za gostilne in kavarne, samo najboljše blago. Štev. 30 500 komadov 17 K, 1000 kom. 32 K, št. 28, 500 komadov 19 K, 1000 kom. 36 K, razpošilja proti poštnem povzetju ali če se naprej plača B. Klein, Gradec I. (Graz I.) Postfach 57.
Najlepši  spomin! Doprsna slika»naravni ?eH
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25.   120
iii;
5633
15
01