Ptuj, 31. avgusta 2000, letnik LIH, št. 35 - CENA 130 SIT GORNJA RADGONA / OD SOBOTE DO NEDELJE Sejem vabi v soboto, 26. avgusta, je bila na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni slovesnost ob otvoritvi 38. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Mesto ob Muri je bilo ta dan Evropa v malem, saj seje slovesne otvoritve udeležilo veliko število kmetijskih ministrov, diplomatskih in drugih pred- stavnikov vseh sosednjih, pa tudi drugih evropskih držav. Že to je dokaz, da je sejem s svojo tradicijo in mednarodno udeležbo že zdavnaj prerasel okvire slovenskega in sosed- skega kmetijskega dogajanja ter postal evropsko ali celo svetovno pomembna sejemska prireditev. i Letos razstavlja 1500 razsta- vljavcev iz 26 držav in to na 22.500 kvadratnih metrih pokri- tih površin, 21.350 kvadratnih metrih zunanjih razstavnih pro- storov, 2.550 kvadratnih metrov je hlevov za živali in 4000 kvad- ratnih metrov vzorčnih nasadov. Vrata sejma se vsak dan odpirajo ob deveti, zapirajo pa ob 19. uri in tako bo še do vključno nedelje. Organizatorji in razstavljavci pri- čakujejo okoli 200 tisoč obisko- valcev in dober odmev številnih vzporednih strokovnih razprav, predavanj, predstavitev ... Sobotna otvoritev je bila po tra- diciji slovesna in množično obi- skana, z edino napako, da sejem običajnega dežja ali vsaj njegove zanesljive napovedi ni prinesel. Tako se je tudi slavnostni govor- nik, predsednik države Milan Kučan, dotaknil tudi problema suše in med drugim dejal: "V Slo- veniji se vsako leto srečujemo s problemi premajhnih ali preveli- kih padavin, letos izrazito s posle- dicami suše, s problemi odkupnih cen, premajhnega ali prevelikega pridelka, uvoza in izvoza, zaščit- nih cen, tako imenovanih kvot ter z neustrezno strukturo kmetijskih zemljišč in z njo pogojeno pre- majhno gospodarsko učinkovitos- tjo kmetijstva. Nekje vmes je moč umestiti še živahne polemike o različnih programih (namakanja in zaščite proti toči). Več je pri tem žal poudarka na kratkoročnih ukrepih, s katerimi naj bi se omi- lile posledice in poplačevale škode ponavljajočih se ujm v kmetijstvu, kot pa na snovanju in udejanjanju projektov, s katerimi bi bilo moč odvisnost kmetijstva od naravnih nesreč bistveno zmanjšati. Tako je žal tudi letos. Naravi njenih početij ni mogoče prepovedati, je pa mogoče biti nanje pripravljen. Graditev namakalnih sistemov je morada manj všečno, kot je vsa- kokratno prinašanje denarja za poplačilo škod, ki povrhu vsega nikogar ne zadovolji, ker je denarja premalo in ker ga je težko pravi- čno porazdeliti, čeprav je morda za prinašanje političnih točk stran- kam privlačno, dolgoročno pa je za kmeta in pogoje kmetovanja veliko bolj koristno. Tudi med kri- teriji Združenih narodov, s kate- rimi merijo gospodarsko razvitost oziroma nerazvitost posameznih dežel, je pomemben kriterij prav tisti, ki pokaže, koliko je kmetijs- tvo odvisno oziroma neodvisno od naravnih danosti oziroma narav- nih nesreč. ISladaljevanje na str. 3 Sejem Je odprl predsednik države Milan Kučan Pisana ponudba in številni obiskovalci so značilnosti tudi 38. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Kadgoni od 26.. avgusta, do.;3. sept.ennbra. Foto: Jože Brade 2 AKTUALNO Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK KONKURENCA IN DRŽAVNA POMOČ Državne pomoii v Sloveniji (Nadaljevanje) Politika notranjega trga v EU teži k vzpostavitvi konkurence s čim manj državnega intervenci- onizma in kot takšna sledi tudi opredelitvam Svetovne trgovin- ske organizacije (WTO). Pravi- la, kdaj in pod kakšnimi pogoji države članice smejo uporabljati državno pomoč, so določena in pregledno klasificirana. Državna pomoč pa je tista pomoč gospo- darskim subjektom, ki jim zma- njšuje stroške poslovanja ter s tem vpliva na tržni položaj. Dr- žava jo da posredno ali neposred- no, zanjo pa predstavlja strošek. Slovenija k ureditvi državnih pomoči pristopa šele v zadnjem obdobju. Za zdaj še nima usklaje- ne politike dodeljevanja teh po- moči v skladu s shemami pomoči v EU. Osrednja pravna podlaga za dodeljevanje državnih pomoči je 65. člen pridružitvenega spora- zuma, ki Slovenijo obvezuje, da upošteva 92. in 93. člen Rimske pogodbe, ki določata dopustne, pogojno dopustne ter prepoveda- ne oblike državnih pomoči. Po ocenah znašajo državne pomoči v Sloveniji med 4% in 5% BDF, kar je približno tri do štirikrat več kot v manj razvitih državah EU. Državne pomoči, ki so zaže- lene, so v Sloveniji zastopane predvsem na področju prestruk- turiranja podjetij in zaposlovan- ja, premalo pa je horizontalnih pomoči, ki jih Slovenija še ni iz- koristila. Predvsem sektorske po- moči so v Sloveniji zastopane v velikem obsegu na področju de- lovno intenzivnih industrijskih panog in jeklarstva. Povečujejo se tudi državne pomoči v kmetij- stvu in transportu, pomoči pre- mogovništvu pa so sorazmerno omejene. Vse to pomeni, da ima Slove- nija še vedno določen obseg dr- žavnih pomoči za namene, ki v EU niso dovoljeni ali pa so zelo omejevani. Sorazmerno slabo so razvite pomoči, ki so v EU naj- bolj zaželene, in sicer raziskovan- je in razvoj (t.i. razvojne pomoči), okoljevarstvene pomoči (npr. vla- ganja v racionalno rabo energije), regionalne pomoči (za nerazvita območja), pomoči malim in sre- dnje velikim podjetjem. Veliko državnih pomoči je bilo doslej namenjenih za reševanje dolo- čenih akutnih, predvsem social- nih problemov v gospodarstvu. Dajanje pomoči je treba nujno povezati s pripravo in spreje- mom različnih sektorskih razvoj- nih dokumentov, kot so strategije in nacionalni programi, ter zako- nov, na podlagi katerih naj bi se zagotavljala sredstva za uresniče- vanje določenih projektov. Ureditev področja po Evrop- skih pravilih je nujna Slovenija je z uveljavitvijo pri- družitvenega sporazuma prevze- la obveznost, da se v prvih štirih letih po začetku veljavnosti spo- razuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeljuje Slovenija, ocenjuje po enakih kriterijih, kot veljajo v EU. V tem času naj bi Sloveni- ja tudi zagotovila preglednost na področju državnih pomoči, med drugim tako, da naj bi EU letno poročala o skupnem znesku in delitvi sredstev pomoči ter pred- ložila podatke o sistemu pomoči in posameznih primerih. Kljub še nekaterim drugim obvezam se Slovenija, ki je sicer v zahtev- nem procesur prehoda v razvito tržno gospodarstvo, urejanja tega področja še ni lotila dovolj akti- vno. Sistematično bo evidentira- la vse dosedanje oblike državnih pomoči, nove pa bo dodeljevala v skladu z urejenostjo in usmeri- tvami EU na tem področju. V pogajalskih izhodiščih za po- dročje Konkurenca in državne pomoči se je Slovenija obvezala, da bo ustanovljena komisija za nadzor državnih pomoči izdela- la poročilo o državnih pomočeh, do konca istega leta pa vzposta- vila tudi evidenco teh pomoči. Slovenija se je zavezala, da bo v obdobju pred vstopom v EU na področju konkurence in držav- nih pomoči aktivno sodelovala s pristojnimi organi EU, pri čemer bo vse oblike državnih pomoči v najkrajšem možnem času uskla- dila s shemami državnih pomoči po oblikah in namenih, ki veljajo vEU. Slovenija pripravlja načrte pre- strukturiranja za dejavnosti tek- stilne in obutvene industrije ter jeklarstva. Merljivi in pregledni načrti bodo izdelani tudi s te- hnično pomočjo EU, tako da bo mogoče spremljati in nadzorova- ti učinke danih državnih pomo- či po horizontalnih in sektorskih namenih. Slovenija pripravlja program prilagoditve obstoječih državnih pomoči evropskim kri- terijem. Če se bodo začele razme- re izrazito slabšati še na katerem drugem področju, ki bo potrebo- valo državno podporo, pa Slove- nija obljublja, da bo pripravila program prestrukturiranja in po- moči na način, ki je v EU dovol- jen. Procesi prestrukturiranja do predvidenega vstopa Slovenije v EU najverjetneje ne bodo konča- ni, zato Slovenija pričakuje, da se bo za reševanje opisanih pro- blemov lahko vključila tudi v veljavne mehanizme strukturne politike. Tudi po vstopu naj bi ji bilo omogočeno dodeljevanje dr- žavnih pomoči, in sicer po nače- lih in kriterijih EU. Slovenija še opozarja, da je z vidika EU manj razvita država in zato pričakuje za prevzem, iz- vajanje in uveljavitev pravnega reda EU na področju konkuren- ce in državnih pomoči tehnično pomoč, in sicer iz programov Taiex in Phare ter programov po- moči posameznih držav članic EU. Vir: UVI, Tematsko informati- vna zgibanka NOVI JAVNI RAZPISI Naziv: Javni razpis z zbiran- jem predlogov uradnih znakov za kakovost kmetijskih pridel- kov in živil Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no Rok prijave: Do 24. 9. 2000 Predmet: Izdelava predlogov uradnih znakov za kakovost kme- tijskih pridelkov in živil v skladu z zakonom o kmetijstvu (ULRS št. 54/00) Višina sredstev: 1.800.000 SIT Vir: ULRS št. 76-77/2000 z dne 25.8.2000; Stran 6984; Št. 324-08-1/00; Ob-34245 Razpisno dokumentacijo lah- ko kandidati dvignejo na MKGP, Dunajska 56-58,1000 Ljubljani soba 601. ^ ] Naziv: Javni razpis za dodel| tev prostega radiodifuznega kj] nala Razpisnik: Ministrstvo za pro met in zveze in Uprava RS a telekomunikacije \ Rok prijave: Do 15. 10. 2000 Predmet: 1. prosti radiofuzj kanali za televizijsko radijsko po stajo 2. prosti radiofuzni kanal a zvokovno difuzijsko radijsko po stajo Vir: ULRS št. 73/2000 z dni 19.8.2000; Stran 6678; Š{ 740-007/00-002; Ob-33644 ' Razpisno dokumentacijo lahki kandidati dvignejo v sprejemn pisarni Uprave RS za telekomii nikacije, Kotnikova 19/A, 100( Ljubljana. I Naziv: Javni razpis za izbiri najugodnejših kupcev za nakuj blaga iz državnih blagovnih re zerv Razpisnik: Zavod RS za hli govne rezerve \ Rok prijave: Do 11. 9. 2000 ■ Predmet: Predmet razpisa jj prodaja živilskega in neživilskd ga blaga, katerega vrsta, količini in lokacija je sestavni del razpi sne dokumentacije Vir: ULRS št. 73/2000 z dn 19.8.2000; Stran 6679; Ob-3408 Razpisna dokumentacija je q razpolago od 14.8.2000 d 4.9.2000 na Zavodu RS za blago vne rezerve. Dunajska 106, 100 Ljubljana. Naziv: Javni razpis za subver cioniranje iz naslova odpiranj novih delovnih mest, na katei se bodo prezaposlili presežni de- lavci Rudnika svinca in cinkj Mežica v zapiranju, d.o.o. Razpisnik: Rudnik svinca ir. cinka Mežica v zapiranju, d.o.o. Rok prijave: Do 4.9.2000 Predmet: Predmet razpisa z navedbo osnovnih pogoje in me- ril, po katerih se izberejo prejem- niki subvencije: Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju, d.o.o., bo subvencioniral inves- ticije gospodarskim družbam ali samostojnim podjetnikom na os- novi katerih bodo le-ti za nedolo- čen čas zaposlili presežne delavce Rudnika svinca in cinka Mežica v zapiranju, d.o.o. do konca leta 2000. Višina sredstev: 39.500.000 SIT Vir: ULRS št. 73/2000 z dne 19.8.2000; Stran 6681; Ob-33944 PTUJ / NA OBISKU MINISTER ZA ZDRAVSTVO ANDREJ BRACUN Pohvalno o phi\ski bolnišnici Minister za zdravstvo spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med., je v okviru napovedanih dvodnevniti obiskov v zdravs- tvenih ustanovah v severovzhodnem delu Slovenije prejšnji teden obiskal tudi ptujsko bolnišnico. Skupaj z državnim sekretarjem prim. Janezom Zajcem, dr. med., državnim sekretarjem Francetom Cukjatijem, dr. med, in svetoval- cem za odnose z javnostmi Francem Stanonikom se je srečal z vodstvom ptujske bolnišnice, liirektorji zdravstve- nih domov Ptuj in Ormož, predstavniki ormoške psihia- trične bolnišnice, ptujskim županom Miroslavom Lucijem in župani nekaterih občin s Ptujskega. Ugotovitve krajšega delovnega obiska so predstavili tudi na tiskovni konferenci v bolnišnici. "Ptujska bolnišnica je dobro or- ganizirana in edina splošna bol- nišnica v Sloveniji, ki ne posluje z izgubo. Predstavlja se s prijaz- nim zdravstvom za bolnike, kar je izrednega pomena in česar ni moč ugotoviti povsod. Predsta- vljene so nam bile tudi proble- matične razmere na dializi, kjer so prostorski problemi precej te- žki in jih bolnišnica trenutno že rešuje skupaj z mestno občino Ptuj," je uvodoma povedal mini- ster Andrej Bručan, ob tem pa omenil tudi nekatere organizacij- ske težave na področju povezave med predbolnišničnim in bol- nišničnim zdravljenjem. Morda so na nekaterih točkah te težave bolj izrazite, je poudaril minister Bručan, to velja predvsem urgen- tno medicino, kjer bo po nje- govih besedah treba v kratkem nekaj spremeniti. Dobro je pod- preti ideje, da se primarno zdrav- stvo čim bolj približa bolnikom, kolikor je to tudi finančno mo- goče, je še dejal minister. Težav s ptujsko bolnišnico tre- nutno ni, je zagotovil tudi drža- vni sekretar Janez Zajec, ob tem pa dejal, da so po dolgih letih skupaj z MO Ptuj uspeli razde- liti zemljišče med bolnišnico in zdravstvenim domom. "Zelo so okrepili sodelovanje z maribor- sko bolnišnico in mnogi maribor- ski zdravniki bodo v prihodnosti še v večjem številu prihajali na Ptuj. Posebnost ptujske bolnišni- ce je izredno majhen odliv. Čez ptujsko bolnišnico nimam nobe- nih pritožb, prepričan pa sem, da bodo tudi v bodoče med zasebni- mi specialisti in bolnišnico dob- ri odnosi." Glavna investicija v ormoški psihiatrični bolnici je končana, je še dodal Zajec, tudi z "injek- cijo" ministrstva za zdravstvo na podlagi zakona o investicijah v zdravstvu, ki pa ne bo zadosto- vala za dokončno ureditev bolni- šnice (manjka še oprema). TREND ZASEBNIŠTVA SE NADALJUJE Slišati je bilo, da bo treba v osnovnem zdravstvu še marsikaj doreči, na kar je opozoril tudi državni sekretar France Cukjati. Poudaril je, da je problematika na tem področju zelo pestra, več- krat težko razumljiva za paciente in izvira iz nove lokalne samo- uprave. Preseneča pa odnos do zdravstva v nekaterih občinah, kjer dvigujejo standard zdravs- tvenih uslug za "svoje" občane. Ministra za zdravstvo na Ptuj ni pripeljala neka posebna prob- lematika v bolnišnici, morda le osnovno zdravstvo, je ugotavljal ptujski župan Miroslav Luci. Za- dovoljen je bil z obiskom predsta- vnikov ministrstva v bolnišnici. "Bolnišnica dobro in strokovno dela, izredno smo veseli, da je tudi finančno ves čas likvidna. Se pomembnejše pa je, da ima spo- soben kader, veliko štipendistov, veliko specializantov, kar je tudi zagotovilo za njeno perspektivo. V ospredju je kategorizacija bol- nišnic, ob tem pa je strokovnost pomembna, kar bo ptujski bolni- šnici pripomoglo, da si bo prido- bila naziv regijske. Vlada velika vnema županov in občinskih sve- tov, da bi pridobili ambulante v svoje občine, kar je na nek način pripeljalo do težav, a jih rešuje- mo z dogovori." Trend zasebništva v zdravstvu je bil v zadnjih letih na Ptujskem izredno močan; župan Luci pra- vi, da je zadovoljstvo ljudi ob tem veliko, vendar se bojijo tehno- loških presežkov v zdravstvenih domovih. Zdravstveni svet občin na Ptujskem bo kmalu sprejel posebno zdravstveno strategijo, že za prihodnje leto pa je obljubil večje možnosti privatizacije. Ja- vni zdravstveni dom seveda os- taja, je dodal Luci, za vse nujne primere, ki so znani. ZA NOVO DIALIZO V BOLNIŠNICI POLOVICO SREDSTEV Lojze Arko, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Ptuj, je do- mačo bolnišnico, ki nikakor ni najmanjša v Sloveniji, predstavil kot ustanovo, ki na leto sprejme na ležalni del okrog 10.000 paci- entov, v ambulantah pregledajo okrog 70.000 bolnikov, v bolniš- nici pa razpolagajo z 260 poste- ljami. Težave so, ena od teh je nesrečna kategorizacija, ki mor- da ni toliko vezana na regijo, temveč je bolj statusna. "Tisto, kar delamo v ptujski bolnišnici, delamo zelo kvalitetno, na viso- ko ravni. Prizadevamo si, da bi bil poudarjen osebni kontakt s pacientom, da bi ptujska bolniš- nica resnično slovela kot dobra. Odpiramo vrata tujim strokov- njakom." Beseda je tekla tudi o inves- ticijah; pretežno je ta zadevala ptujski dializni oddelek, kjer se trenutno zdravi 52 pacientov. Kot je med drugim dejal Lojze Arko, je naloga bolnišnice, da poskrbi za nove prostore, prip- ravljeni pa so celo polovico od skupaj 300 milijonov tolarjev po- trebnih sredstev zagotoviti sami. Na vprašanje, kako daleč je s kategorizacijo bolnišnic, pa je Ja- nez Zajec dejal, da manjka le še razvrstitev bolnišnic glede na pravilnik; ta bo pripravljen do konca leta. Vse to naj bi bilo potrebno za prenovljen način fi- nanciranja, po besedah Zajca pa kategorizacija zanima tudi Evro- po. Ta(jana Mohorko Minister za zdravstvo Andrej Bručan z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom. Foto: TM VOLITVE 2000 Sporoiilo uredništev Tednika in Radia Ptuj pred volitvami v Državni zbor IS. olitobra2000 v skladu z določili Zakona o volilni kampanji, po katerem morajo javna glasila najkasneje 45 dni pred datumom volitev določiti in objaviti pravila za predstavitev kandidatov, uredništvi Tednika in Radia Ptuj sporočata, da bosta ob letošnjih državnozborskih volitvah zagotavljali enakopravno predstavitev vseh kandidatov ob doslednem spoštovanju raznovrstnosti idej, pogledov in nazorov. O vsebini, načinu in dolžini pisanja o kandidatih in njihovi volilni dejavnosti na našem območju odločata uredništvi samostojno in vedno v interesu bralcev in poslušalcev ter v skladu s svojo avtonomno uredniško politiko. O predvolilnem in volilnem dogajanju bodo poročali samo novinarji, nenaročenih prispevkov v zvezi s poslanskimi kandidati, strankarskih izjav in drugih tekstov v podporo temu ali onemu kandidatu ne bomo objavljali. Objava plačanih oglasov je možna in zanjo veljajo običajni cenik in plačilni pogoji (plačilo ob naročilu) ter določila Zakona o volilni kampanji in Zakona o javnih glasilih. Uredništvi ne bosta dopustili, da bi ta - četudi plačana - sporočila kršila občeveljavne civilizacijske norme medčloveških odnosov in dobrega okusa. Odg. urednik Tednika Ptuj: Jože Šmigoc Odg. urednik Radia Ptuj: Ludvik Kotar tesnik je naslednik Rujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovit Okrajni odbor OF Pluj teta 1948. Izdaja RADIO-TEONIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože MohoriC (grafično-telinični uredrjik). Naslov: RADIO-TEONIK, p.p. 95, P.aičeva 6, 2250 Rui; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vraču- nan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na internebi: www.radio-tednJk.si. E-p<^: tednik@3m)s.net ndbirdlruK^rdd)o*lsdnik.si............ ...... f EPNIK ' Četrtek, 31. avgust 2000 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 GORNJA RADGONA / OD SOBOTE DO NEDELJE KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Sejem valfi f^adaljevanje s 1. strani Včasih se zdi, kot da se vr- timo v začaranem krogu med državno upravo, civilnimi insti- tucijami, evropskimi predpisi, kmetijskimi pridelovalci in pre- delovalci in seveda politiko. Ta postaja čedalje bolj vsiljiva in na slab način domačijska. Svo- je prste vtika vsepovsod, tudi tam, kjer praviloma ne bi sme- la imeti vstopa: v privatiziranih podjetjih, v javnih službah, v podjetjih z lastniškim deležem države in v državni upravi, kjer v zadnjem času visoki državni uradniki posredno ali neposred- no delajo celo volilno kampanjo za svoje predstojnike. Vsaka po- litika države postane v takšnih okoliščinah prej ali slej prireje- na interesom političnih strank. Za polja, za travnike in njive, za živino in kmetije pa ni prav nič pomembno, kakšne politi- čne barve je njihov gospodar. Pomembno je, da umno gospo- dari. Slovenskega kmeta so zgo- dovinske izkušnje naučile, da je boljši vrabec v roki kol golob na strehi, zato je pri opredeljevan- ju do volilnih obljub previden. Je tudi ozaveščen in razgledan in ve, da razvoj in prihodnost slovenskega kmetijstva nista in ne moreta biti samo stvar slo- venskih kmetov, enega mini- strstva in še manj ene same politične stranke. Tesno je pove- zana s celostnim razvojem Slo- venije, ki ga je moč urejati samo na nacionalni ravni." J. Bračič Po otvoritvi si je predsednik države Milan Kučan ogledal rad- gonski sejem GOVORI SE... ... DA je predsednik države okrcal politike, da se preveč vmešavajo v kmetijstvo. Pri tem seveda ni mislil zgolj na to, da imajo radi mleko, zrezke in krompir. ... DA pa enega ekstremno de- snih politikov resno skrbi barva slovenskega kmetijstva. Doka- zano je namreč, da kmetje vse bolj pogosto sadijo rdeč krompir. ... DA je težava taistih poli- tikov tudi v tem, da je ta rdeči bistveno bolj zdrav, daljšega tra- janja in lažje prebavljiv. ... DA se slovenskemu par- lamentu izteka mandat. Škoda, menijo nekateri njegovi člani. ''saj smo se samo nekajkrat kre- gali in samo enkrat tepli. ... DA si je tudi destmiški župan in poslanec obril brke. Za vsak primer, če bi se na zadnjih sejah parlamenta poslanci med- sebojno zlasali in povlekli za mustače. ... DA bo največji slovenski dnevnik za zadnji parlamentar- ni obračun priložnostno izdal časopis, ki se bo dal zrolati v hladno orožje: kij ali bat. ... DA lahko v času volilne kampanje pričakujemo podraži- tve medu in sladkorja, ob me- denih in sladkih obljubah pa tudi povečanje števila sladkor- nih bolnikov. ... DA je sreča v nesreči, da imamo volitve tik pred zimo, saj so poslanci hitro pokvarljiva roba. VIDI SE... ... DA se je dal direktor ptuj- skega gledališča nedavno tega krstiti. Menda bo dal tudi za mašo, da bi mestni gospodje us- lišali njegove gledališkorazvoj- ne želje. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - VINARJEM Trgatev se (fucff uradno) priienia v letošnjem letu, ko smo priča sušnemu in izredno vroče- mu poletju, saj so bile temperature na nekaterih vinogradni- ških legah tudi čez 40°C, je tudi dozorevanje grozdja glede na lansko leto za dober mesec dni hitrejše. Kmetijska sveto- valna služba v sodelovanju KZ Maribor vsako letu spremlja dozorevanje grozdja in tako so že dani roki trgatev za rane in srednje pozne sorte, v katerih v letošnjem letu ni razlik. DOVOLJENJE ZA PRIČETEK TRGATEV RANIH IN SREDNJE POZNIH SORT Vinorodni okoliš Haloze: od 29. 8. dalje: ranina, rizvanec, muškat olonel, portugalka, beli pinot, chardonnay, sivi pi- not, zeleni silvanec, sauvignon, traminec, rumeni muškat, kerner, žlahtnina, kraljevina, modri pinot, modra frankinja, šentlovrenka, zweigelt, gamay. Vinorodni okoliš Ptuj - Srednje Slovenske gorice od 2. sep- tembra dalje: ranina, rizvanec, muškat otonel, portugalka, beli pinot, chardonnay, sivi pinot, zeleni silvanec, sauvignon, traminec, rumeni muškat, kerner, žlahtnina, kraljevina, mo- dri pinot, modra frankinja, šentlovrenka, zvveigelt, gamay. Če je nasad prizadela suša in je potrebna predčasna trgatev,, morajo vinogradniki to prijaviti pri KZ Maribor ali pri KSS Ptuj, tel.749-36-29. Prav tako morajo vinogradniki, ki želijo imeti pridelavo vrhunskih vin, po 12. členu zakona o vinu (U.L. 70/97) prijaviti trgatev za grozdje na Kmetijski zavod Maribor s pisno predprijavo najman 8 dni pred predvideno trgatvijo. Grozdje, namenjeno vrhunski predelavi vina, mora ob pregledu dozorelosti grozdja dosegati najmanj 80°Oe, ob trgatvi 83°Oe. Za pozne sorte (laški rizling, renski rizling, šipon) bodo roki predvidoma po 15. septembru. O točnem terminu bomo še poročali. Kmetijska svetovalna služba: Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. ing. MARIBOR / ODPRLI NAJVEČJE NAKUPOVALNO SREDIŠČE V SLOVENIJI Eunpark - doživefie nakupov V sredo, 23. avgusta, so se ob deveti uri v Mariboru na obre- žju Drave ob Pobreški cesti in v neposredni bližini starega mestnega jedra odprla vrata največjega in najsodobnejšega nakupovalnega centra v Sloveniji. Europark se razprostira na 95.000 mS od tega je kar 28.000 m^ namenjeno nakupo- valnim površinam. V njem je kar 700 zaposlenih. Mariborski Europark, ki ga je investiral Spar, d.o.o., Slovenija v sodelovanju s podjetjem Im- morent Leasing nepremičnin iz Ljubljane, je nastal v pičlih 22 mesecih in je po avstrijskem Sal- zburgu in madžarski Budimpeš- ti tretji tovrstni center v Evropi. Kot pravi direktor nakupoval- nega središča Vlado Veldin, v Europarku ne gre zgolj za na- kupovanje, ampak za doživetje nakupov. Ta slogan bo uresniče- val tako z obiskovalcem prijaz- no arhitekturo, prilagojeno tudi invalidom in staršem z vozički, s kakovostno in atraktivno po- nudbo kot tudi z vrsto zabav- nih prireditev in dogodkov, ki se bodo vrstili vse od dne, ko je odprl vrata. Obiskovalci bodo svoje avto- mobile lahko parkirali na 1500 brezplačnih parkirnih mestih in se nato odpravili v notranjost zgradbe, kjer bodo lahko uživa- li in se sprostili v 63 trgovinah, butikih in se nato še okrepčali v katerem od gostinskih lokalov. Najbolj izmučeni si bodo lahko privoščili tudi kaj za pod zob v največji panoramski samopo- strežni restavraciji Interspar s kar 400 sedeži in z izjemnim razgledom na Dravo, slikoviti Lent in staro mestno središče. Otroci se lahko zabavajo v otro- škem parku (prostor z igrali v treh nivojih, otroške delavnice in kino soba). Poleg tega Euro- park ponuja tudi sobo za do- jenje in previjanje najmlajših, banko, lekarno, optiko, turisti- čno agencijo in frizerja. Največja trgovina v središču Maribora je najsodobnejši me- gamarket Interspar, katerega velikost lahko najverjetneje po- nazori podatek, da ima kar 28 blagajn. Cilji trgovin v verigi Spar so čim bolj pestra in kako- vostna ponudba, najboljši in naj- bolj prijazni ponudniki živil s posebnim poudarkom na vedno svežih živilih in drugi obisko- valcu prijazni nakupni pogoji. Svoja vrata pa je odprla tudi že šesta prodajalna Hervis v Slove- niji. V Europraku ima čez 2000 m^ površin, na katerih bo obi- skovalcem nudila eno največjih in najbolj kakovostnih ponudb športnih oblačil in opreme v Sloveniji. Hervis bo za svoje ku- pce dvakrat mesečno pripravil ugodno ponudbo izdelkov priz- nanih blagovnih znamk, ki jih oglašuje v svojih letakih. Končno so na svoj račun pri- šli tudi ljubitelji izdelkov Fis- hbone. V Europarku je namreč odprla svoja vrata tudi prva tr- govina New Yorker v Sloveniji, katere ciljna skupina so osebe od 14 do 29 let. Njihovo raz- nolikost zastopajo priznane la- stne blagovne znamke, kot so npr. Fishbone, Icono, Ragazza in druge. Vodja varnostne službe v podjetju New Yorker Wilfried Horn opozarja javnost, da se ori- ginalni izdelki Fishbone lahko dobijo sam v teh trgovinah, pov- sod drugje so ponaredki. V Slo- veniji je bilo 70 poslovalnic, ki so prodajale ponaredke Fishbo- ne; danes je ostala le ena ... New Vorker je dal licenco za prodajo obutve Fishbone maloprodajni mreži Peko, ki bo začel to obu- tev prodajati od 1. septembra. Tudi za varnost je v Euro- parku dobro poskrbljeno. Po- licija bo imela znotraj zgradbe svojo pisarno, tehnično je ob- jekt zelo dobro varovan, vsak dan pa bo tudi fizično varovan- je vseh strank. Europark bo živel z Maribo- rom. Za dobro sodelovanje je Spar Slovenija že pred časom namenil milijon tolarjev za vo- domet ob starem mariborskem mostu ob 100-letnici maribor- skega vodovoda, ob otvoritvi pa je Europark podaril milijon to- larjev za krizni center za mlade v Trubarjevi ulici v Mariboru. Oven Blanuša NewYorker - "prestolnica" mode za mlade Europark - nakupovalno središče superlativov 4 KULTURA. IZOBRAZEVANSE Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIH PTUJ / RAZSTAVA V MIHELICEVI GALERIJI Bogdan Grom: ptujska in amerišlia delm V sredo, 6. septembra, bo ob 18. uri v Miheličevi galeriji otvoritev razstave Bogdana Groma z naslovom Bogdan Grom: Ameriška dela'. Pripravila jo je dr. Irene Mislej iz Pilonove galerije v Ajdovščini, ki bo na otvoritveni slove- snosti avtorja tudi predstavila. Razstavo bo odprl župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Z glasbo nas bo v ameri- ški svet pospremil saksofonist in klarinetist Peter Kruder. Razstava bo odprta do 1. oktobra vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Za bolj vedoželjne obiskovalce bo v četr- tek, 21. septembra, ob 18. uri javno vodstvo. Po razstavišču se boste lahko sprehodili z Marjeto Ciglenečki. Bogdan Grom ima tri domo- vine. Rojen je bil leta 1918 v Devinščini pri Trstu, po prid- ružitvi Primorske k Italiji pa se je družina preselila v Jugo- slavijo. Maturiral je v Ljublja- ni, bil leta 1941 aretiran, a je v Italiji zastavil študij slikars- tva, najprej v Perugii, nato pa v Rimu in v Benetkah, kjer je leta 1944 diplomiral. Leta 1945 je poučeval risanje na ptujski gimnaziji, leta 1947 se je pre- selil v Trst, čez deset let pa v ZDA. Že v času bivanja v Trstu je bil uspešen ustvarjalec. Navdi- hoval ga je Kras, še posebej pa se je zanimal za slovensko fol- kloristiko. Najbolj smo si ga zapomnili kot ilustratorja pri- ljubljenih knjig Marka Twaina Pustolovščine Toma Sawyerja in Pustolovščine Huckleberryja Finna, opremil je tudi knjige Jeroma K. Jeroma Trije možje v čolnu in Trije možje se kla- tijo ter Zgodbe barona Miinchhausna. Z duhovito ris- bo je sledil besedilu in v naši zavesti utrdil predstave o slav- nih navihancih. Gromov prihod v ZDA je bil začetek uspešne zgodbe. Nje- gova dela so raztresena po vseh Združenih državah, saj je so- deloval pri opremljanju ve- likih objektov, pretežno tr- govskih centrov, za katere je pripravljal slikarska in kiparska dela monumentalnih dimen- zij, fontane, vitraže in murale. V njegovem likovnem opusu se je ohranjal spomin na kam- niti kraški svet. Iz intenzivne- ga vživetja v naravo je nastala Gromova posebna oblika likov- nega izražanja - izrezanka. Av- tor papir izrezuje in ga zlaga v mnogih plasteh. Barvne površi- ne delujejo izrazito ploskovito, prodor v globino je minimalen in deluje z intenzivnim občut- jem tesnobe. Kasneje je Bogdan Grom podoben način obliko- vanja uporabil še v kovinskih plastikah, steklu in grafiki. Prav posebno poglavje v Gro- movem opusu pa predstavljajo risbe, ki so nastale po avtorje- vem soočenju s pokrajino In- dijancev v okolici Santa Feja. Prevzeli so ga veličastni kanjo- ni, razgibane kamnite stene in indijanske legende. Primerjava s kraškim kamnitim svetom je umestna, le da v prostranstvih Novega sveta vladajo povsem drugačne dimenzije. Bogdan Grom je združil poglede na ve- ličastno pokrajino z domišljijo ljudskega izročila in verovan- ja. Pokrajina je dobila figural- ne oblike in postala pripoved sama. Leta 1998 so Državne galeri- je v New Jerseyu pripravile ve- liko Gromovo retrospektivo in jo posvetile umetnikovi osem- desetletnici. Dve leti pred tem je pri založbi Cromwell Editi- ons v Londonu izšla obsežna monografija, za katero je gla- vnino besedila prispeval John DeFazio, od Slovencev pa sta sodelovala Zoran Kržišnik in Tatjana Pregl Kobe. Bogdan Grom si je iskreno želel, da bi vsaj del retrospektive preselili v Slovenijo, saj je John DeFa- zio svoj pristop k razstavi in pisanju besedila utemeljil prav na dejstvu, da Bogdan Grom nikoli ni pozabil svojih trža- ških korenin in oblik kraške pokrajine. Njegovim željam se je odzvala Pilonova galerija v Ajdovščini. Dr. Irene Mislej je organizirala prenos ožjega izbora del iz ZDA. Julija so razstavo odprli v Ajdovščini, naslednja postaja je mesto Ptuj, v oktobru pa bodo dela predsta- vljena v Murski Soboti. V Pilo- novi galeriji so poskrbeli tudi za katalog, v katerem sta Bog- dana Groma predstavili Marje- ta Ciglenečki in Irene Mislej. Predstavitev v mestu Ptuju je bila izrecna želja Bogdana Gro- ma. Na kratki dve leti bivanja v tem kraju ima prelepe spomi- ne. Priprava razstave v Ajdov- ščini je bila tudi priložnost, da v ptujskem muzeju ugotovimo, kakšna je bila Gromova ptuj- ska doba. V muzeju ne hrani- mo nobenega njegovega dela, tudi med znanimi zasebnimi zbirkami ni evidentiran. Zato pa je avtor sam poslal v Slo- venijo poleg ameriških še pet ptujskih del, štiri akvarele in risbo. Veduta Ptuja, upodobi- tev prvomajske proslave, Šol- ski izlet in Sladoled nas očarajo z barvnim razkošjem in s sve- tovljanstvom ustvarjalca, ki se ni podredil konservativni us- merjenosti v razpoznavno pre- dmetnost, kakršna je vladala v Sloveniji po drugi vojni. Slo- venija je bila v povojnem času zelo zaprta za vplive z zahoda in umetniki slovenskega rodu, ki so živeli v severni Italiji in ki so se lahko sproti seznanjali z novimi tokovi zahodnoevrop- ske umetnosti, so bili za us- tvarjalce v Sloveniji velikega pomena. Že Ivan Sedej je v monografiji o ptujskih slikar- jih XX. stoletja (1987) zapisal, da sta Ptuju kvalitetna merila postavila tujca, Gorenjec Fran- ce Mihelič in Nemec Jan Oel- tjen. Prav Oeltjena je Bogdan Grom zelo občudoval. Leta 1947 je nemškega slikarja upo- dobil v profilu z rahlo karikira- nimi potezami v oglju, kasneje pa je pod risbo pripisal: Jan Oeltjen, friend and mentor / in Ptuj (Vugoslavia), 1945 - 47'. Tudi risba s podobo Jana Oel- tjena je pripotovala iz ZDA in bo predstavljena na razstavi v Miheličevi galeriji. Na otvori- tvi pa pričakujemo tudi umet- nika, ki si je kljub častitljivim letom kupil letalsko vozovnico z željo, da po dolgem času obi- šče mesto Ptuj. Marjeta Ciglenečki Bogdan Grom: Sladoled, 1946/47, akvarel. Foto Matjaž Preše- ren TEDNIKOVA KNJIGARNICA Sola za šalo Kako so se obrnile počitni- ce! Še sreča, da je tudi novo učno leto bolj mirtljivo, kot se zdi prve šolske dni: do pr- vih - krompirjevili - počitnic ni daleč, tudi novoletni pre- dah je z vsakim dnem bliže in zimske počitnice se smehljajo iz prihodnosti. K omenjenim najlepšim dnem v šolskem letu prištejte še sobote in ne- delje in kakšen praznik za po- vrh - in šolsko leto bo minilo. Vmes pa: dobro poslušajte, vestno polnite šolske zvezke, ne zanemarite domačih na- log, skrbite za zdravo prehra- no, oddih in zabavo, krepite telo in prijateljske vezi. In be- rite, ker s knjigami je vse la- žje! Za prijeten začetek šolske- ga teta vam ponujam hu- domušno pesmico avtorja Miroslava Košute iz knjige Na Krasu je krasno. Imenitna pe- sniška zbirka za mlade bral- ce (107 strani) z ilustracijami Milana Bizovičarja je izšla leta 1988 v zbirki Sončnica pri za- ložbi Mladinska knjiga. ŠOLA ZA ŠALO Šel bom v šolo. a samo za šalo, zares pa bom ostal doma; šolal se bom čisto čisto malo, šalil, kolikor se da. V šoli bom za šalo skrbno pisal in za šalo bom brez vseh težav bral, računal, telovadil, risal - a doma se resno bom igral. Šale v šoli nagradi petica, sreča v igri pa moj trud doma. In bo prav: le da šaljiva polovi- ca bo tista, ki vse ve in zna. Ta in še petinštirideset tisoč zanimivih, poučnih, zabavnih, tankih, debelih, velikih, maj- hnih knjig vas pričakuje v mladinskem oddelku knjižni- ce Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33. Vpisni- ne in članarine ni, knjižnica je odprta vsak dan od osmih do devetnajstih, ob sobotah pa do dvanajstih. Vabljeni. Liljana Klemenčič FILMSKI KOTIČEK Shiri Obstajajo ribice, kissinguramiji, ki živijo v paru — po smrti življenjskega partnerja kmalu umre še druga ribica. Shira od lakote ali pa ji odpade- jo luske. Pri ljudeh kaj takega ni mogoče, saj je umreti od lakote pri polnem hladilniku pretežko, lusk pa tako nimamo, da bi nam odpadle. Zato po razpadu ljubezenske veze pač odplavamo na- prej. Ryu je tajni južnokorejski agent, ki se bori pro- ti teroristom iz Severne Koreje. Toda v službi ni vse rožnato: teroristi ukradejo razstrelivo CTX, ki lahko v zrak požene celo mesto. Da bi težave bile še večje, se približuje tudi poročni dan Ryu in njegove izvoljenke Hyun, toda zaradi njegovega dela njuna veza zaide v globoko krizo ... Tudi Shiri je vrsta ribice. Plava v čistih potokih Severne in Južne Koreje, mirno prestopa mejo, ne meneč se za spore med obema državama. Medtem ko kissinguramija simbolizirata ljube- zen med Ryem in Hyun, je Shiri simbol združene Koreje. Filmska vsebina je torej politična, ven- dar prepredena s sapo jemajočo akcijo, ki se od ameriških produkcij razlikuje le v tem, da v oza- dju vedno plavajo ribe. Čeprav celoten film močno spominja na hollywoodske izdelke, ga zaradi tega ne smemo metati v koš. Nasprotno, Korejcem velja za Shiri celo čestitati, kajti šele ko bo kateri naš film, naj bo še tako neizviren, prodrl v azijske, evropske in ameriške kinematografe, se bomo lahko zmr- dovali nad korejsko neoriginalnostjo. Pri ogledu tega filma se boste naučili, da mo- rate pri nakupu ribic biti precej pozorni — pred- vsem kissinguramijev. Saj vendar nočete, da bi se najbolj strastna ljubezen v vaši hiši odvijala v akvariju? IKataša Žuran' PTUJ / SELITEV KNJIŽNICE IVANA POTRČA Pisana keseda ostane "Temeljno znanje je v knjigah, tisto, kar ni zapisano, tiste- ga ni," pravi Lidija Majnik, ravnateljica ptujske knjižnice Ivana Potrča. V vročih poletnih dneh po- teka dolgo načrtovano prese- ljevanje študijske in ljudske knjižnice na Ptuju. Pri tem pomagajo tako zaposleni v knjižnici kot tudi dijaki in štu- dentje. Prva skupina študentov je svoje delo končala 23. julija. Ti so pomagali pri sestavljanju polic za knjige v novi knjižnici v malem gradu. Druga skupi- na pa pomaga pri preseljevanju knjig, in sicer tako da jih v pla- stičnih zabojnikih natovarjajo na tovornjak, nato pa jih izto- vorijo. V enem dnevu preselijo od 15.000 do 20.000 knjig, sku- pno pa jih je potrebno prese- liti 250.000. Vsi, ki kakor koli sodelujejo pri preseljevanju, bi bili zelo veseli tudi brezplačne pomoči. V letu 1999 je ptujska knjiž- nica imela 10.141 aktivnih čla- nov, od tega 3.423 mladih do 15. leta, 1.622 študentov, 2.451 zaposlenih in 405 nezaposle- nih odraslih, 201 upokojenec in 55 drugih (vojaki, gospodi- nje, svobodnjaki), ki so si vsaj enkrat na leto izposodili gradi- vo. Tako je bila v lanskem letu obiskana 147.589 krat in pri tem izdala 550.000 enot gradi- va. Zanimiv je tudi podatek, da se iz leta v leto veča število iz- posojenih knjig. Odprtje nove knjižnice na- črtujejo za 20. september. Do takrat pa prosijo svoje člane, naj potrpijo, saj delajo s polno paro. Ozren Blanuša Knjižničarjem pri preseljevanju pomagajo tudi mladi f EDNIK - Četrtek, 31. avgust 2000 KULTURA, lEOBRAZEVANJE 5 ŠOLSKI CENTER PTUJ / OB PRIČETKU POUKA V ŠOL. LETU 2000/2001 Ha svidenje v ponedeljek! v ponedeljek bodo osmošolci postali srednješolci in s tem naredili velik korak v življenju, korak, ki bo odločal o nji- |]Ovi prihodnosti. "V tem šolskem letu ne pri- čakujemo nobenih večjih spre- memb," je povedal direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, "le v elektro šoli ima- mo en dodatni razred na smeri računalniški tehnik in prip- ravljalnico za mojstrski izpit elektrotehnika; nekaj prenov izobraževalnih programov je v ekonomski šoli v programu eko- nomski tehnik. Prav tako ne pričakujemo povečanja števila učencev, saj imamo v nekaterih šolah kakšen oddelek manj, na drugih več, kar pomeni, da bo število dijakov enako kot v pre- teklem letu. Želimo pa si, da bi se prostorska stiska čimprej končala, saj naj bi se gimnazija kmalu preselila v nove prostore. Sicer pa smo v zgradbi Šolskega centra opravili več vzdrževal- nih del in manjših obnov, tako da bo lahko pouk stekel nemo- teno. Delavci pa se bomo tru- dili na najboljši možen način, da se bodo dijaki počutili dob- ro. Zaradi gradnje je v tem tre- nutku nekoliko manj parkirnih mest, kar se bo zavleklo daleč v september, zato naprošamo di- jake, da uporabljajo za prihod v šolo javni prevoz." GIMNAZIJA V gimnaziji bodo letos izo- braževali v splošnem in špor- tnem programu. V splošnem delu je predmetnik sestavljen iz obveznih in izbirnih predme- tov. V prvem in drugem letniku je enoten, v tretjem in četrtem pa si dijaki v nerazporejene ure uvrščajo predmete po svojem interesu v skladu z bodočim študijem. Dijaki, ki jih zanima- jo naravoslovje, tehnika, medi- cinske vede, informatika, imajo možnost poglobiti svoje znanje pri kemiji, informatiki, fiziki in biologiji; družboslovno, po- djetniško in humanistično us- merjeni razširijo svoje znanje sociologije, psihologije, zgodo- vine, umetnostne zgodovine, geografije; jezikovno nadarjeni pa izpilijo svoje znanje pri nem- škem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku. Športni oddelek je namenjen dijakom, ki so aktivno vklju- čeni v proces treninga oz. so aktivni člani kluba, perspekti- vni športniki in imajo vidne rezultate v državnem merilu. Program športne gimnazije je prilagojen pripravi na maturo, zagotavlja pa tudi vrhunsko gi- balno izobrazbo, ima vlogo do- polnilnega treninga, poudarja kondicijsko komponento in raz- vija teoretično znanje. Ravnateljica gimnazije Meta Puklavec je prepričana , da bo kmali rešena prostorska stiska šole s selitvijo v nove prostore. EKONOMSKA ŠOLA Dijaki se bodo letos izobra- ževali v štirih različnih progra- mih. V ekonomski gimnaziji so predvsem dijaki, ki želijo nada- ljevati študij na fakultetah. V programu ekonomski tehnik so letos uvedene spremembe , tako lahko dijaki v višjem letni- ku izbirajo med tremi smermi in v diferencialnem programu ekonomsko-komercialni tehnik izbirajo med računovodsko, up- ravno in komercialno smerjo. V programu podjetniško poslova- nje (poslovni tajnik in poslovni tehnik) se bodo usposabljali za vse vrste komercialnih, admini- strativnih in računovodskih po- slov, predvsem pa so ob koncu šolanja usposobljeni za vodenje manjših podjetij. V programu trgovca pa dijake pripravijo na delo v prodaji, velik poudarek pa je na komunikaciji in prak- tičnem delu. Vsi odrasli, ki že imajo končano trgovsko šolo, se lahko vpišejo v diferencialni program ekonomsko - komer- cialnega tehnika, opravijo pa lahko tudi prekvalifikacijo. Vsi tisti, ki pa še niso trgovci, pa lahko postanejo tudi to. "V prihajajočem šolskem letu ne pričakujemo večjih spre- memb. Še naprej bomo sode- lovali s podjetji in nadaljevali projekte iz preteklih let. Najve- čji poudarek bomo dali na ob- šolske aktivnosti dijakov, da bo njihovo znanje pridobilo kva- liteto," je povedala ravnateljica Branka R. Kampl. POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA V novem šolskem letu bodo v strojni šoli potekale predvsem prenove izobraževalnih progra- mov. Trenutno delajo največ na programu strojnega tehnika. Te izobražujejo tudi po končani poklicni šoli (bivši diferencial- ni program, sedaj poklicno teh- niško izobraževanje). V srednjem poklicnem izob- raževanju izobražujejo obliko- valce, preoblikovalce in spajalce kovin ter mehanike. V sred- njem poklicnem izobraževanju po dualnem sistemu (del pouka poteka pri obrtnikih oz. podje- tju) izobražujejo avtomehanike, avtokleparje in kleparje-krovce (so edina šola v Sloveniji za ta program), v nižjem po- klicnem izobraževanju pa ob- delovalce kovin. Skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje pripravljajo tudi program za izobraževanje brezposelnih oseb (klepar-krovec, varilec in kon- strukcijski ključavničar). Obr- tnikom ponujajo tudi izobraževanje iz modernih teh- nologij. Največ vlaganj bodo usmerili v posodobitev specializiranih in splošnih učilnic, saj jih bodo op- remili z računalniki in najsodo- bnejšo informacijsko opremo. Skupaj s Centrom za poklicno izobraževanje bodo prenovili nekaj učilnic za praktično uspo- sabljanje (predvsem tehnologi- jo CNC). Pripravljajo se tudi na izdajo videokasete za pouk av- tomehanikov, na zaključne izpi- te v dualnem sistemu, srečanje strojnih šol Slovenije, dneve slo- venskega izobraževanja, na so- delovanje na celjskem obrtnem sejmu in še na mnoge druge dejavnosti, je povedal ravnatelj Milan Cimerman. POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA Letos vpisujejo v prve letnike tri programe, od tega dva tehni- čna, za katera je veliko zanima- nje: elektrotehnik-elektronik in računalniški tehnik, na po- klicnem nivoju pa elektrikar- elektronik. Na področju raču- nalniškega tehnika je zelo malo praktičnega dela, pri elektro- niki pa ravno obratno. Ra- čunalniški tehniki imajo v svojem programu štiri temeljne strokovno-teoretične predmete, s katerimi dobijo dovolj znanja za uspešno delo na svojem po- dročju. Veliko uspeha ptujski šoli prinaša dobro usposobljen kader, predvsem pa vrhunsko opremljene učilnice. Tako so di- plomanti elektrotehniške šole danes veliki strokovnjaki na svojem področju, predvsem tudi v računalništvu. V poklicno tehniško izobra- ževanje (diferencialni program) se lahko vpišejo vsi, ki so lani ali v šolskem letu 1998/99 končali program elektrikar elektronik. "Vabljeni pa so tudi vsi odrasli, ki se želijo izobraževati na po- dročju elektrotehnike - elek- tronike, izpolnili bomo vsako njihovo željo. Predvsem velik poudarek bo na mojstrskih iz- pitih, saj bodo v prihodnje lah- ko obrtniki postali samo tisti, ki bodo imeli opravljen mojstr- ski izpit, in elektro šola Ptuj je edina v Sloveniji, ki ima prip- ravljalnico za mojstrske izpite elektrotehnika. Vabljeni pa so tudi obrtniki, ki lahko svoje znanje razširijo z znanjem naj- novejših tehnologij," je povedal ravnatelj Rajko Fajt. POKLICNA IN TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA Kmetijska šola na Ptuja je ena od osmih klasičnih kmetijskih šol v Sloveniji, kjer dijakom po- nujajo pestre izobraževalne možnosti. Na nižjem poklic- nem nivoju ponujajo poklic pomočnice gospodinje in po- močnika kmetovalca. Na pokli- cnem nivoju imajo programa kmetovalka-gospodinja in poljedelec-živinorejec, ki omo- gočata delo na kmetiji oziroma redno zaposlitev v kmetijski stroki. Imajo pa tudi dva progra- ma pete zahtevnostne stopnje (kmetijski tehnik in nadaljeval- ni program 3 + 2). V izobraževanje je vključeno veliko praktičnega dela, učenci se seznanijo z realnimi delovni- mi razmerami, saj imajo na vo- ljo veliko zemljišč, vinogradov, sadovnjakov in hlevov, kjer skr- bijo za živinorejo. "Naša ambicija je, oblikovati šolo, kakršno si dijaki zaslužijo, s sodobno tehnologijo. Predv- sem si želimo novih izobra- ževalnih programov, ki bodo vzpodbujali izobraževanje kme- tijskih poklicev, saj jih naše oko- lje v prihodnosti potrebuje," je povedal ravnatelj magister Vla- dimir Korošec. Milan Krojne Pavlica Direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer Ravnateljica Gimnazije Meta Puklavec Ravnateljica Ekonomske šole Branka Kanipi Ravnatelj Poklicne in tehniš- ke strojne šole Milan Cimer- man Ravnatelj Poklicne in tehniš- ke elektro šole Rajko Fajt Ravnatelj Poklicne in tehni- ške kmetijske šole Vladimir Korošec. Foto: Nini TRST / PESNIŠKI VEČER Sonja Votolen znova v Trstu Kulturno združenje Altamarea in Skupina 85 sta organizira- la v Trstu pesniški večer. Omenjena organizatorja (pobudnik dogajanja je namreč knjižnica Quarantotti Gambini) pozna- mo kot glavna pobudnika pesniškega natečaja Etnie - poe- sie, in kot je ljubiteljem poezije najbrž še/že znano, so lani izdali v publikacijski obliki najboljše stvaritve natečaja. Tedaj je bila med finaliste uvr- ščena tudi Ptujčanka Sonja Vo- tolen in prav čudno - smešno - zanimivo je, da o tem na Štajer- skem nis(m)o nič vedeli, pisali ali brali. Toda Trst Sonjo Votolen kot pesnico očitno opazi. Po nekaj povabilih, ki jih je bila doslej deležna, da se predstavi tiste- mu koncu (literarnega) sveta, so bile prejšnji četrtek njeni pes- mi predstavlene na pomolu San Carlo, kjer je potekal pesniški večer odvijal. Zopet je šlo za izbor različno uglašenih soodobnih pesniških govoric, v predstavljenem ožjem izboru pa je bila, kot že poveda- no, ptujska avtorica Sonja Vo- tolen; v izboru so bile prebrane še pesmi avtorjev Cristine Ca- rignani, Eugenia Piluttija, Ale- ksija Pregarca, Antonia Tirrija, Bruna Parenzana, Gina Luigija, Štefana Bulfoneje, Sergia Pen- ca, Pierine Galline, Lise Luzzi, Maura Viviana, Sara Marinco- la, Marie Privitero, Marine Mo- retti, Matjaža Pikala in Daniela Tomasinija. Večer je bil dobro obiskan, izvedba - tudi glasbena, značil- no obarvana glede na narodnost avtorjev pa je bila povsem v sozvočju s poezijsko govorico zbranih avtorjev in sugestivnim jezikom prireditvenega prosto- ra. Seveda pa se spet ponuja čude- nje, kako da na obrobnih in neobrobnih predelih naše deže- le nič ne zvemo, kje bero našo Ptujčanko (pa tudi Pikala) in kje jo že drugič zapored uvrščajo v izbor sodobnih avtorjev. Nam bo Trst Sonjo Votolen "ugra- bil"? Marjana Virtnik Sonja Votolen. Foto: Štek ZABOVCI / NOVO PRIZNANJE ZA UUDSKE PEVKE Še »ecfo pefe... Andragoški center Republike Slovenije je v prvi polovici leta objavil razpis priznanj za izjemne dosežke pri učenju odra- slih v Sloveniji za leto 2000, med drugim skupinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Na odboru za dru- žbene dejavnosti občine Markovci so se odločili, da za to priz- nanje predlagajo vokalno skupino ljudskih pevk iz Zabovcev, ki so sekcija folklornega društva Antona - Jožeta Štrafele in so sredi maja izdale kaseto. Vsi člani odbora so ob podpori župana Franca Kekca in mnogih drugih krajanov menili, da so prav te kmečke gospodinje (njihova povprečna starost je nad 70 let) ob tem svojem projektu storile mnogo za obogati- tev lastnega znanja, prav tako pomembno pa je njihovo priza- devanje za ohranitev glasbene dediščine za sedanje in bodoče •nlade rodove. 27. junija je Karolina Pičerko, predsednica odbora za družbene dejavnosti, dobila odgovor An- dragoškega centra RS z razvese- ljivo novico, da prejme skupina pevk iz Zabovcev priznanje za izjemne učne uspehe in boga- titev lastnega znanja (priznanje lahko v enem letu prejme le 5 skupin iz vse Slovenije in ga obenem z zabovskimi pevkami prejme letos ansambel Truta- mora Slovenica iz Ljubljane). Vendar se s tem zgodba še ne konča, saj je kmalu sledilo povabilo Slavice Borka Kucler, da naj bi skupina sodelovala na svečanosti ob podelitvi vseh priznanj, ki bo v Ljubljani 16. oktobra. Pevke naj bi ob ansam- blu Trutamora Slovenica oboga- tile kulturni program. Zato pa je bilo treba o skupini pripravi- ti predstavitveni filmski posne- tek in zapis za posebno prilogo Naše žene. To so storili v petek, 28. julija, ko so se pevke dobile v Zabovcih s Slavico Borka Ku- cler in njenima sodelavcema (snemalcema). Dobre volje je prišlo vseh sedem pevk, pridru- žili pa so se jim: Jerneja Bom- bek Gobec z možem Mitjem Gobcem (vodja in sodelavec pri projektu Pesmi iz lukarskih de- žel), Janez Majer, predsednik Društva upokojencev Markovci in Karolina Pičerko, zastopnica občine Markovci. Potem pa je že spregovorila pesem, prepro- sta, a nadvse lepa, saj je navdu- šila vse tri Ljubljančane; tu in tam so ob kakšni znani priteg- nili še drugi, tudi potem ko so se v prijaznem in gostoljubnem druženju za nekaj popoldanskih uric preselili v gostišče Palaska. Karolina Pičerko ^abovske pevke. Foto: PPS 6 Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK OD TOD IN TAM PTUJ / ZLATI JUBILEJ LOVSKE DRUŽINE JOŽE LACKO Ofrran/of o femeline vrednote lovsfva Prejšnjo nedeljo so proslavili v Lovski družini Jožeta Lacka na Ptuju zlati jubilej. Slovesnost so pripravili pod šotorom pri lovskem domu ob Dornavski cesti, kjer domujejo člani ptujske lovske družine. Jubilej so proslavili v družbi šte- vilnih lovskih prijateljev, za dobro in uspešno dolgoletno delo pa prejeli številne pohvale, priznanja in posebno da- rilo župana MO Ptuj Miroslava Lucija. Ob praznovanju 50-letnice ob- stoja lovske družine je imel glavno besedo starešina Alojz Potrč, ki je takole orisal razvoj in delovanje družine: "LD Jo- žeta Lacka je bila ustanovljena 7. januarja 1950, vanjo pa so se združile tedaj tri samostojne LD: Dornava, Rogoznica in Grajena. Prvi predsednik je bil Alojz Arnuš iz Rogoznice. Ob ustanovitvi je bilo nepopolnih 6000 hektarjev lovišča, danes pa imamo vpisanih 4488 hektarjev lovišča, od tega 2919 ha kmetij- skih površin. Naša LD pa šteje 73 članov in smo združeni v Zvezo LD Ptuj - Ormož. V letu 1984 smo si v Gajkah postavili skromen lovski dom - brunari- co, zgradili skladišče, postavili koruznjake, nekaj spremljajočih prostorov in uredili še strelišče za glinaste golobe. Skrb naše družine je vedno bila ohranjati prosto živečo di- vjad v ekološko primernem šte- vilu, prizadevamo pa si tudi izboljšati varstvene in gojitvene ukrepe. Razvijali smo tudi dru- ge društvene dejavnosti, kot je kinologija, saj menimo, da sta človek in pes prijatelja iz da- vnih dni človekovega razvoja. Naši člani so s svojimi psi dose- gli odlične rezultate, strelci pa so s tekmovanj v streljanju na glinaste golobe prinesli že več kot 100 pokalov. Vseskozi dajemo veliko pou- darka izobraževanju, sodeluje- mo z osnovnimi šolami in radi sodelujemo pri humanitarnih akcijah, naša skrb pa je tudi čista okolica. Za društveno delo in napre- dek so v vseh 50-letih zaslužni mnogi naši člani, ki so prispe- vali veliko brezplačnih ur dela, sedanja generacija lovcev pa bo poskrbela, da bodo imele nove lovske generacije dobre temel- je." O pomenu slovenske lovske organizacije, ki bo kmalu praz- novala 100-letnico, je na sloves- nosti govoril mag. Milan Trafela, predsednik ZLD Ptuj-Ormož, in ob tem poudaril, da Sloven- cem pri tej organiziranosti šte- vilnih zvez in družin zavidajo v zamejstvu. Meni tudi, da so slo- venski lovci premalo prodorni v družbi. "Želimo, da ostane divjad splošno premoženje, kajti spoš- tujemo to lastnino. Lovska or- ganizacija se razvija, doživlja spremembe, a prihodnosti ne bomo imeli dobre, če bo prihaja- lo do razbijanja lovskih domov, podiranja lovskih prež. Ohra- niti hočemo to, kar smo pre- vzeli od svojih prednikov, ki so poznali več strpnosti, prijatelj- stva. Postavimo lovski organiza- ciji dobre temelje za prihodnost, to je ena naših nalog." Med prijatelji narave smo na jubilejni proslavi srečali tudi župana Miroslava Lucija, ki je domačim lovcem čestital za us- pešno delo v prizadevanjih za zaščito in vzgojo divjadi v na- šem okolju. Ob tem je spomnil, da je Slovenija vse bliže vstopu v EU ter da na ohranjanje naci- onalne identitete lahko vplivajo tudi slovenski lovci. Ti po župa- nov beseda že vrsto let skrbijo za ohranjanje lovske kulture, šeg, navad in lovskega prijatelj- stva. Lovce je župan spomnil še na predloge štirih zakon, ki čakajo na parlamentarno obrav- navo , a po županovih besedah niso najbolj ugodni za lovce in divjad, zato v parlamentu čaka- jo na boljši predlog. Zeleni bratovščini je ob zla- tem jubileju čestital tudi pod- župan sosednje občine Dornava Franc Zagoršek, pa tudi stare- šine sosednjih lovskih družin, pevci lovskega okteta LD Le- skovec in rogisti ZLD Ptuj - Ormož pa so z ubrano pesmijo popestrili praznovanje. Za lov- ske zasluge so mnogim lovcem podelili posebna priznanja, naj- zaslužnejši so prejeli lovski znak za lovske zasluge, med dobitni- ki posebnih priznanj pa so bili tudi štirje še živeči ustanovni Starešina Alojz Potrč Je pred stavil 50-letno zgodovino H Jože Lacko. Foto: TM člani LD Jože Lacko: Miha Ko larič, Anton Čuš, Konrad Riž nar in Maks Voda. Tatjana Mohorko Med gosti na slovesnosti sta bila tudi ptujski župan Miroslav Luci in predsednik ZLD Ptuj - Ormož mag. Milan Itafela SPODNJI VELOVLEK/ GASILCI ODPRLI VRATA NOVEGA DOMA MoBno društvo - velika pridbbitm V Sp. Velovleku so ponosni na povsem nov gasilski dom V Spodnjem Velovleku v primestni četrti Rogoznica si bodo letošnji 27. avgust še posebej zapomnili, saj so se na ta dan veselili odprtja novega gasilskega doma in dvorane v sre- dišču vasi. Z veliko ur prostovoljnega dela in ob pomoči mnogih domačih mojstrov so dom zgradili ter opremili v leto in pol, novi pridobitvi pa so nazdravili na gasilskem slavju v družbi prijateljev gasilcev iz sosednjih gasilskih društev in vodilnih moč gasilske zveze MO Ptuj, katere člani so tudi gasilci iz Sp. Velovleka. Praznovanje so po stari ga- silski navadi pričeli s parado gasilcev, ki so se zbrali na prire- ditvenem prostoru pred novim domom, kjer je zbranim govo- ril predsednik domačega PGD Franc Benko. Na kratko je ori- sal delovanje društva, edinega v kraju, ter povedal, da so si gasil- ci v zadnjih letih vse bolj želeli razširiti ali vsaj prenoviti svoj dom, da bi bil v ponos kraju in ljudem. Pogovori so se pri- čeli že pred leti, do gradnje so zbrali nekaj sredstev, za denar- no pomoč pa razposlali prošnje na številne naslove. Uspeli so pri domačih obrtnikih in pod- jetnikih, pri gasilski zvezi MO Ptuj, na žalost pa ničesar ni primaknila domača - ptujska - občina, na katero so po tihem najbolj računali. Lani zgodaj spomladi so pri- čeli prva dela, je povedal Franc Benko: staro zgradbo so poruši- li do temeljev in v nekaj dneh postavili novo. Pri vseh delih so veliko pomagali krajani, tudi do 30 se jih je zbralo na kaki de- lovni akciji, in že pred lansko veliko nočjo so opravili večja gradbena dela. Vmes so pobrali še prostovoljne prispevke v vasi, letos pozimi opravili skoraj vsa notranja dela in do letošnjega poletja so domači pleskarji ga- silskemu domu dali še prijazno zunanjo podobo. Odslej ga krasi tudi sv. Florjana, zaščitnik ga- silcev, ki je delo slikarja Grege Samasturja, v novem gasilskem domu pa bodo poslej našli pro- stor prav vsi krajani, saj po be- sedah Benka na tak način želijo ljudi še bolj povezati in poveča- ti število članov v društvu. Tre- nutno je v gasilskih vrstah v Sp. Velovleku 32 članov in 12 mla- dincev, kljub majhnosti pa ima- jo tri dobre tekmovalne ekipe. Tudi poveljnik občinskega po- veljstva Branko Lah in povelj- nik GZ MO Ptuj Janez Liponik sta bila zadovoljna nad oprav- ljenim delom gasilcev m kraja- nov v Sp. Velovleku. Liponik je ob tej priložnosti dejal, da so v ptujski gasilski zvezi izre- dno ponosni na lepo urejene ga- silske domove po vseh krajih, kjer imajo sedež gasilska druš- tva, gasilce in krajane pa pova- bil na veliko gasilsko prireditev, ki bo 9. septembra v mestni ob- čini Ptuj. Takrat bodo namreč proslavili 130-letnico gasilstva na Ptuju; priprave na slavje so v teh dneh v polnem teku. T. Mohorko SPODNJI PARADIŽ / POSTAVITEV KLOPOTCA Ko sosedje stopijo skupaj V torek, 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, so vaščani Spodnjega Paradiža pri Cirkulanah praznik zak- ljučili s postavitvijo vaškega klopotca na domačiji Stanka Vidoviča. Postavljanje klopotca je bil v Halozah že od nekdaj velik praznik, saj je to pomenilo, da se poletje preveša v jesen in s tem se tudi bliža trgatev. Nekdaj je bil klopotec pred- vsem preganjalec ptičev, se- daj pa čedalje bolj prevzema vlogo etnografskega pomnika. Izdelovalci klopotcev pa med seboj tekmujejo, kateri bo na- redil večjega, lepšega in seve- da glasnejšega. Tako so se v ranem popol- dnevu zbrali vaščani Paradiža, da počastijo praznik in nadal- jujejo tradicijo. Klopotec pos- tavljajo že peto leto. Manjkalo ni tudi dobre hrane in pijače, za kar so poskrbele kmečke go- spodinje. Za pečenke iz kotla je bil zadolžen g. Rudi. Kako so bile dobre, pove že to, da jih je proti koncu skoraj zmanjkalo. Na srečo je bilo še dovolj klo- bas in drugih dobrot, tako da ni bil nihče lačen. Klopotec v Paradižu je izdelal priznan mojster Martin Maj- hen (tudi predsednik tamkajš- njega vaškega odbora)": Je pravi lepotec, še lepši pa je njegov glas, ki se sliši daleč naokrog. Da je v resnici kvalitetno izde- lan, pa pove že to, da v petih le- tih na njem še ni bilo popravila (mojster Majhen daje garancijo 100 let). Pod noč so se vaščani počasi razšli in si zaželeli čim boljšo trgatev, čeprav suša tudi njiho- vim krajem ne prizanaša. Slavko Ranfl Še posnetek za spomin na letošnjo postavitev klopotca. Foto: Marjan Petek OD TOD IN TAM 7 f CDNIK - Četrtek, 31. avgust 2000 po več kot leto dni trajajočih obnovitvenih delih je za obi- skovalce ponovno odprta vogalna dvorana v prvem nadstrop- ju ptujskega gradu, nekdanja grofičina spalnica. Štukaturo, 1^ je zaradi dotrajanosti materialov delno odpadla s stropa junija 1998, je obnovil restavrator - specialist Drago Bac, predhodna gradbena dela je opravila ekipa ptujskega podje- tja Gradiš, posege je financiralo (Ministrstvo za kulturo R Slovenije, nadzoroval pa jih je Zavod za varstvo naravne in liulturne dediščine Maribor. 9,65Ptujski grad se ponaša z dokaj bogato stropno štukaturo. Mekaj soban krasi štukaturno okrasje iz časa prve barokizacije gradu, ko je Valter Leslie po na- kupu v letu 1656 renesančno trd- njavo začel spreminjati v baročno rezidenco, Valterjeve načrte pa so v naslednjih desetletjih zao- krožili njegovi nasledniki. V več grajskih prostorih je arhitektura stropa poudarjena s pozlačenimi t.i. 'bisernimi nizi', ki so v se- danji grajski kapeli obogateni še s širokimi profiliranimi trakovi in z vegatibilnim vzorcem, ki ga imenujemo listovnik. Še pred koncem 17. stoletja je verjetno nastala tudi odlična štukatura v stari grajski kapeli, kasneje spre- menjeni v dojiljino sobo. Na ka- setiranem stropu najdemo med bisernimi nizi in mesnatim za- vojčevjem na trakove obešene sa- deže in individualno oblikovane glavice puttov. Še pred koncem 17. stoletja je bila skorajda zane- sljivo s štukaturo okrašena tudi nova slavnostna dvorana v se- verovzhodnem grajskem krilu. Strop te dvorane se je leta 1825 zrušil, skopi opis tega dogodka pa ne omenja, kolikšna umetnostna škoda je bila s tem prizadejana dvorani. V 19. stoletju razkošne štukature niso imele skorajda no- bene cene. V naslednjih desetle- iih, morda celo šele na začetku 20. stoletja, so strop slavnostne dvorane dekorirali s paličastimi profili, ki ne morejo nadomestiti vtisa obilja, kakršnega so nudili s štukaturo okrašeni stropovi mno- gih plemiških rezidenc, ki so na- stali v 17. ali 18. stoletju. Na začetku 18. stoletja so s štukaturo opremili stropove re- prezentačnih prostorov v prvem nadstropju obnovljenega jugovz- hodnega grajskega trakta. Te štu- kature so tudi najbogatejše. V grajski jedilnici se med razkoš- nim vejevjem in vitičjem, ki je na drobno preplello zrcalni strop, razkazujeta grba rodbin Leslie in Liechtenstein. V nek- danji balkonski sobi v zaključku jugovzhodnega trakta so med ve- getabilno okrasje vkomponirane vaze s cvetjem, ki se v razkošnih Ptič, ki se dviga iz ognja, sim- bolizira zimo. Foto: B. Farič. sestavih plastično steza v pros- tor. Najodličnejši v tem delu pa je strop v nekdanji grofovi pi- sarni. Štukater je lesen tramovni strop z masivnim sredinskim tra- mom preoblekel v štuk, dekorati- vne elemente podredil dinamiki podolgovatega prostora, s teh- nično dovršeno izvedbo pa je dosegel, da se je razgibani mav- čni oklep podredil starejši leseni stropni konstrukciji. Stropove v jugovzhodnem grajskem krilu je na začetku devetdesetih let re- stavriral Viktor Gojkovič, res- tavrator specialist mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V zadnji četrtini 18. stoletja pa so Leslieji še enkrat povabili štukaterje na ptujski grad. Naro- čilo je bilo skromnejše kot tisto na začetku stoletja, ob koncu 18. stoletja uveljavljeni klasicizem pa tudi ni več dovoljeval pretira- no razbohotenih oblik. Najboga- tejši med stropovi iz tega časa je v vogalni sobi v prvem grajskem nadstropju, kjer je prvotno ime- la svojo spalnico grofica. Strop obroblja paličast profil, v voga- lih pa se stilizirane vejice, jerme- ni in trakovi draperije oblikujejo v medaljone. V vsakem od me- daljonov je simbol enega od let- nih časov. Vejica cvetja ponazarja pomlad, snop žita poletje, vin- ska trta z grozdjem jesen, zimo pa ogenj, iz katerega se dviga ptič. Tako se na stropu prikazuje zgodba o letnih časih in opozar- ja gledalca na značilno baročno ikonografijo, ki je prisegala na število štiri. V jutranjih urah 5. junija 1998 smo delavci ptujskega muzeja zgroženi obstali v grofičini spal- nici. Sredi prostora so ležali kosi odtrganega ometa, na stropu je zijala odprtina, razstavljeno po- hištvo pa so pokrivali debeli slo- ji prahu. Strokovnjaki so kasneje ugotovili, da je omet že dlje časa polagoma odstopal od podlage, k utrujenosti in preobremenjenos- ti materiala pa so prispevale še dimenzije nesimetrično obliko- vanega prostora. Usodne noči se je odtrgal večji kos ometa iz sre- dine stropa. Na srečo je zrušitev prizadejala le minimalne poško- dbe na razstavljenem pohištvu. V državnem proračunu za popravi- lo stropa žal ni bilo mogoče pri- dobiti sredstev, ki so rezervirana za nepredvidene nesreče. Potres v Posočju je v tem času zahteval vsa tovrstna sredstva. Počakati smo morali na priglasitev akcij za leto 1999, v tem času pa so bili obiskovalci ptujskega muze- ja prikrajšani za ogled dvoran v sredini prvega grajskega nadstro- pja. Zapletene postopke sanacije smo zaupali Dragu Bacu, restav- ratorju specialistu, ki je že v letu 1998/99 saniral štukaturo v dru- gem grajskem nadstropju, edino na ptujskem gradu, za katero je bila ugotovljena polikromacija. Pripravljalna dela pri utrjevanju stropa je opravila ekipa Gradisa, Drago Bac pa je s sodelavci opra- vil vse potrebne analize in sondi- ranja, pritrdil omet na podlago, po predhodnem snemanju rekon- struiral centralno rozeto, odstra- nil stare opleske, saniral razpoke in rekonstruiral poškodovane de- tajle v štukiranih medaljonih. Vogalna dvorana je zablestela v stari podobi. Obnovljena štuka- tura plemeniti prostor v osveženi belini in s prefinjenimi linijami detajlov, ki so jih pred tem zabri- sovale številne plasti starih ople- skov in poškodbe. Na ptujskem gradu je še nekaj štukiranih stropov, ki so potre- bni obnove. Med njimi ima naj- večjo vrednost kasetiran strop v nekdanji grajski kapeli, ki sodi med najstarejše na ptujskem gra- du. Bralce Tednika tako vabimo na ogled ponovno odprtih grajskih soban. Za tiste, ki želijo o štuka- turah na ptujskem gradu izvede- ti kaj več, pa je še vedno na voljo katalog z naslovom Štukatura na ptujskem gradu, ki ga je muzej izdal leta 1997 ob priliki razstave z enakim naslovom. Marjeta Ciglenečki BORL / 4. SREČANJE LJUDSKIH IN ZBOROVSKIH PEVCEV Zapeli pevd in halošlii lilopotii Grad Bori je v zadnjih nekaj letih postal precej odmevno središče kulturnih dogajanj; še največ se jih zvrsti v polet- nem času. Tako je bilo tudi na praznični dan, 15. avgusta, ko seje na Borlu srečalo blizu 250 pevcev na že tradicional- nem srečanju Pesem klopotcev. Organizatorji so bili doma- čini iz občine Gorišnica: KPD Francka Kozela (irkulane. Turistično društvo Cirkulane, Društvo vinogradnikov in sa- djarjev Haloze in komisija za kulturo občine Gorišnica. Praznični dan je v prijetno okolje borlskega gradu zvabil številne pevce iz domačih, sose- dnjih in tudi oddaljenih ljubi- teljskih kulturnih društev. Tanja Maroh, članica pripravljalnega odbora letošnjega srečanja, pod- predsednica KPD Cirkulane, je v pogovoru dejala, da je bilo le- tos zanimanje za pevsko srečanje izredno. Prijavilo se je 30 pev- skih zasedb, od tega 10 zborov, ostalo pa so bili ljudski pevci in vokalne skupine. Prireditev se je med pevci dobro prijela, tako da so se jim letos denimo želeli pri- družiti še muzikanti, vendar so se organizatorji odločili, da bo prireditev ostala izključno pev- ska. Resnično škoda, da je že uvoden pevski pozdrav na dvo- rišču borlskega gradu zmotil dež in prirediteljem povzročil dodat- ne skrbi in delo. Številna pevska družba (z lepim številom obis- kovalcev) se je tako morala pre- seliti v viteško dvorano, kjer pa je pesem, kot so ocenili dobri poznavalci petja, še bolje zvene- la. Na srečanju Pesem klopotcev so se najprej predstavili zbori: ŽPZ GZ Gorišnica, MPZ Jeze- ro, MePZ DU Ivanjkovci, MPZ PGD Hajdoše, MePZ KD Vi- dem pri Ptuju, MePZ DU DPD Svoboda Ptuju, MePZ Komuna- la Ptuj, PZ DU Duplek, MePZ Ruda Sever Gorišnica in MePZ Francka Kozela Cirkulane. S pesmijo so potem razveselje- vali še ljudski pevci in vokalne skupine: Liikarice iz Moškanj- cev, moški nonet KDP Staneta Petroviča Hajdina, ljudske pevke TED Ltikarji iz Dornave, ljud- ski pevci iz Cirkulan, moški ok- tet KUD Maksa Furjana Zavrč, ljudske pevke KDP S. E Hajdi- na, ljudski pevci Koledniki KD Videm pri Ptuju, oktet KD Skor- ba, ljudske pevke DU DPD Svo- boda Ptuj, pevci vasi KD Mala vas, ljudski pevci FD Rožmarin iz Dolene, ljudske pevke FD Lancova vas, pevke Druge pom- ladi DU Kidričevo, ljudske pe- vke KD Skorba, ljudski pevci FD Lancova vas, moški kvintet DU Rogoznica, nonet Certus KD Certus Maribor, Gmajnari- ce KD Valentina Zumra Hajdo- še in Mladi veseljaki KPD E K. Cirkulane. T. Mohorko Zbor iz Ivanjkovcev. Foto: TM ... PA BREZ ZAMERE Slwemo - na pazaUiem sirani Alp Pred približno dvema mesce- ma je naneslo, da sem se imel iz Ljubljane na rodno Štajersko priložnost peljati z znancem, ki je svojčas, v še ne tako oddalje- ni preteklosti, en letnik srednje šole opravil v ZDA. Ker se je pot, ki bi v vsaki drugi, z infra- strukturnega stališča normalno urejeni državi, trajala morda kakšno uro in četrt, kot običaj- no zavlekla krepko proti trem uram, sva si pot krajšala z ne- formalnim pomenkovanjem, ki sem ga izkoristil med drugim tudi za to, da sem ga precej temeljito izprašal o tej njegovi avanturi v čudovitem novem svetu. Kot sem pričakoval, mi je po- trdil moja domnevanja, da devet- indevetdeset odstotkov Američanov nima pojma, kje je Slovenija, če že celo ne vprašajo, kaj za ena zade- va pa sploh je to, Slovenija. Tisti slab odstotek bolj razsvetljenih, če odštejemo naše rojake (za katere se verjetno že spodobi, da vedo, kje in kaj je njihova matična domovina), ki vedo, da je Slovenija država in ne kakšna nova znamka pralnega praška, pa nas geografsko postav- lja tam nekje v bivšo Sovjetsko zve- zo. Če imaš res gromozansko srečo, naletiš na osebo, ki ima geografijo sveta v malem prstu ter tvojo dr- žavico postavi tam nekje pod Kar- pate. Ampak to je res že jackpot. Bliže ne gre. Primer številka dve: pred kak- šnima dvema letoma sem se na vla- ku, tokrat v obratni smeri, torej iz Štajerske v prestolnico, v kupeju peljal skupaj z mladim Američa- nom, ki je svoje počitnice sklenil preživeti v pohajkovanju po Sta- rem kontinentu. Seveda me je takoj zanimalo, kako to, da se je odločil priti tudi v našo deželo. Oh, je v kali zatrl moje neprikrito navdu- šenje ob njegovem očitnem pozna- vanju tega dela sveta, saj se mi do včeraj še sanjalo ni, da je med Madžarsko in Italijo kakšna drža- va, mislil sem, da le-ti mejita ena na drugo, in bil sem nemalo pre- senečen, ko sem na zemljevidu od- kril, da med njima tiči še nekakšna Slovenija. Da pa je sedaj že en dan pri nas in da mu je neznansko všeč, tako da bo ostal Še najmanj dva dni. Priznati moram, da mi je njegovo navdušenje, navkljub dej- stvu, da še pred dvema dnema ni imel pojma, da sploh obstajamo, kar malce godilo, čeprav sem hkra- ti z njegovimi pohvalami opazil tudi, kako njegovo navdušenje ko- pni premo sorazmerno s količinami smeti v rekah, podrtij ter zapušče- ne in propadajoče soc-arhitekture ob progi Maribor-Ljubljana. Ne, z vlakom turista res ne bi poslal z na- šega konca v prestolnico, razen v primeru, če hočeš, da se v Slovenijo ne vrne nikoli več. Ko pa mojemu novemu znancu v Ljubljani v dveh zaporednih bankah niso hoteli iz- plačati potovalnih čekov, saj naj bi bojda bili ponarejeni, za kar seveda uslužbenci niso imeli nobenega do- kaza, pa bi se, medtem ko sem mu moral prevajati obtožbe uslužben- cev (seveda nobeden ni znal popol- noma nič angleščine), najraje vdrl v zemljo. Odveč je pripomniti, da bo moj znanec še krepko premislil, preden se bo spet vrnil v Slovenijo, pa tudi reklame si nam od njega ni ravno obetati. Primer številka tri (zelo na kra- tko, saj vam verjetno že težim in se sprašujete, kaj za vraga hoče ta sploh povedati): k moji babici so vrsto let prihajali na obisk znanci iz Nemčije. Do osamosvojitve. Po- tem ni bilo o njih ne duha ne slu- ha. Prepričani so namreč, da pri nas še dandanes divja vojna oziro- ma da smo nzično območje, polno teroristov in paravojaških skupin. Tako da so jim baje rekli v Nemčiji ...??... Summa summarum. Če v prvih dveh primerih še lahko razumemo, da že tradicionalno vase zagledani Američani nimajo pojma o novo- nastali (desetletje v življenju drža- ve ni prav dosti) državi, ki ima povrhu tega zgolj toliko prebivalcev kot kakšno njihovo srednje veliko mesto, pa je zadnja epizoda ekla- tantni primer katastrofalne pro- mocije Slovenije že v Evropi, obljubljeni deželi, kaj šele izven njenih meja. Če celo v Nemčiji, v zadnjem času tradicionalni zavez- nici Slovenije, ljudje še vedno mi- slijo, da je pri nas izredno stanje, potem se ne smemo čuditi, če je dru- god še huje. Enačba je tukaj pov- sem preprosta: v deželo, za katero se ne ve, ali je vama ali ne, turi- stov ne bo. Če pa ni turistov, ni denarja, brez denarja od tujih go- stov pa turistične zmogljivosti hi- rajo, pa tudi za promocijo države se namenja manj denarja, kar po- tem spet povzroča manjši dotok tu- ristov. Začarani krog je sklenjen. Presekati se ga da edino in samo s tem, da država nameni več sredstev za promocijo Slovenije ter predv- sem s tem, da se le-ta začne izva- jati sistematično in učinkovito, ne pa v obliki različnih šarlatanskih projektov, ki s turizmom in pro- mocijo nimajo kdove koliko skup- nega. Hvalabogu, da imamo vsaj naše športnike, ki bodo po mnenju podpisanega ob prihajajočih olim- pijskih Igrah za promocijo Sloveni- je spet storili nekajkrat več, kot pa se je v slabih desetih letih obstoja države posrečilo za to postavljenim in plačanim "profesionalcem". Srč- no upam, da bo oblast tako na dr- žavni kot na lokalni ravni končno uvidela ključni pomen prepoznav- nosti, turizma in s tem povezanih dejavnosti (v prvi vrsti predvsem kulture ter znanosti) za Slovenijo, tako da mi ne bo treba na kartice , spet pisati kot že nekdaj: SLOVE- NJA, NOT SLOVAKIA. Gregor Alič PTUJ / POTUJOČI LABIRINT 2000 Spoznaimo gledališki jezik obiufkov v okviru sodelovanja neformalne gledališke skupine Senso- rial Theater And Research (STAR), ki ga vodita avtor in reži- ser Gabriel E. Hernandez L. in Barbara Pia Jenič, ter Kluba ptujskih študentov bo 3. septembra okrog 17.00 na želez- niško postajo v Ptuju prisopihala kompozicija muzejskega >laka, ki bo gostila labirint muzejskih in tovornih vagonov, predelanih v odrsko scenografijo, s pomočjo katere bodo gle- dalce popeljali skozi svet tišine in teme, ki omogoči sprosti- tev poti spomina, imaginacijo ter osebno transformacijo. Namen tovrstne prireditve je širjenje meja znanja in kulturne '^menjave, ki prispeva k ukore- 'linjanju skupnih umetniških je- zikov in vrednot. V ta namen Uporabljajo, raziskujejo in razvi- jajo sodelavci STAR-a senzorial- '^i gledališki jezik, ki predstavlja ^'lo izmed najpomembnejših '^'"odij za širitev kulture. Origi- '^alnost predstave je v pristopu ^0 gledalca in obujanju njegove- ga notranjega sveta, v razvijanju in odpiranju perceptorjev, skozi katere dojemamo svet in življen- je in ki vzpodbujajo našo duhov- no rast. Predstava traja približno tri ure, gledalci pa vstopajo posa- mično v razmaku štirih minut. Obenem je namen celotne pri- reditve tudi povezovanje osred- njega dogodka, ki bo med 2. in 17. septembrom obiskal številne kraje po Sloveniji, s kulturnim dogajanjem v lokalnem okolju. V ta namen je Klub ptujskih študen- tov v sodelovanju s študentskim servisom Čebelica, d.o.o., pri- pravil spremljevalni družabno- kulturni program, ki bo poskrbel za primerno vzdušje in dogaja- nje tudi izven labirinta. V okvi- ru tega programa bodo nastopili moški pevski zbor "Ptujski sek- stet", plesna družina GEA, glas- bena skupina Kvint&Ton ter glasbeni povezovalec D.J.Stanč. Na prizorišču bo tudi stojnica Kluba ptujskih študentov, kjer bodo ob.iskovalci lahko pokusili vrhunska vina iz Haloz in Slo- venskih goric. Predvidoma bo na prizorišču stal tudi kamion- ček Perutnine Ptuj in ponujal slastne pečene piščančke. Vsi ljubitelji kulture, vljudno vabljeni. KPŠ PTUJ / OBNOVLJENA ŠTUKATURA V NEKDANJI GROFIČINI SPALNICI Vogalna dvorana blesti v stari lepoti 8 Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK OD rOD IN TAM HAJDOŠE / 8. MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE Nastopile najltoliše slovensiie desetine Prostovoljnemu gasilskemu društvu Hajdoše je GZ Slove- nije tudi letos zaupala pripravo enega od sedmih večjih slovenskih tekmovanj v gasilski ligi, ki štejejo za pokal GZ Slovenije. Tako so minulo soboto na domačem špor- tnem igrišču pripravili že 8. mednarodno gasilsko tekmo- vanje za pokal Hajdoš 2000, ki se ga je udeležilo 28 ekip članov in članic, med temi tudi ekipi iz sosednje Hrvaške, izven konkurence pa je tekmovala poklicna gasilska enota iz Maribora. Zadovoljstvo nad izredno do- bro pripravljenim tekmovanje v Hajdošah je izrazil Vinko Sen- točnik, ki je bil tokrat v vlogi predstavnika GZ Slovenije. Ve- sel je bil tudi dobrih rezultatov slovenskih gasilcev in gasilk, ob tem pa izrazil upanje, da bodo nekateri gasilci v prihod- nje zmogli bolj športno prenesti sodniško odločitev, ki jo je tre- ba navsezadnje spoštovati. Z dobrodošlico in čestitko je gasilce v Hajdošah pozdravil tudi župan domače občine Haj- dina Rado Simonič in ob tem spomnil na uspešno delo in do- kaj dobro razvitost vseh petih PGD v hajdinski občini. Gasilci so tudi tokrat merili moči in znanje v vaji po medna- rodnem programu ter na koncu odtekli še štafetni tek. O zma- govalcih so odločile skupne to- čke in tudi športna sreča. Pri članica so tokrat slavile gasilke PGD Loka, druge so bile doma- činke - članice PGD Hajdoše in tretje gasilke iz PGD Tržeč. V moški konkurenci skupine A je tekmovalo kar 14 ekip, zato je bil boj za najboljša tri mesta kar trd, na koncu pa so 1. mesto osvojili člani PGD Štrekljevec, drugi so bili gasilci PGD Šmar- tno na Pohorju IL in tretji člani PGD Kebelj. V skupini članov B so na koncu zmagali gasilci PGD Šmartno na Pohorju, dru- go mesto so zasedli člani PGD Ravne na Koroškem in tretje člani PGD Vuzenica. Najboljših devet desetin je tudi tokrat prejelo odličja in po- kale, organizatorji tekmovanja pa so ob tej priložnosti podelili še prehodne pokale prvim trem desetinam. Sicer pa je bilo tek- movanje v Hajdošah tretje liga- ško tekmovanje za pokal GZS. Trenutni vrstni red v gasilski ligi je: pri članicah so še zme- raj prepričljivo v vodstvu člani- ce PGD Hajdoše, pri moških pa člani ekipe GD Štrekljevec IL Naslednje, četrto vseslovensko I tekmovanje bo čez tri tedne \ Škofji vasi. j: Mohorko Na tekmovanju so se bolj za šalo kot zares pomerili tudi gasilski sodniki. Foto: TM MALI BREBROVNIK/ DRUGE KONJENIŠKE IGRE PRLEŠKEGA KONJENIŠKEGA DRUŠTVA ffl, lionli€el€ Minulo soboto so člani lani ustanovljenega Prleškega ko- njeniškega društva v Malem Brebrovniku pripravili 2. ko- njeniške igre. Prireditev, na kateri je v treh starostnih kategorijah in igrah z vozovi sodelovalo 32 tekmovalcev, si je ogledalo okoli 200 ljubiteljev konj. Najboljšim so pode- lili pokale, nagrade pa sta prejela tudi najmlajši in najsta- rejši udeleženec tekmovanja. V kategoriji do 16 let je so- delovalo šest jahačev. Najbolj se izkazal Božo Pintarič na kobili Litvi, član Prleškega konjeniš- kega društva. Med nekoliko sta- rejšimi šestnajstimi izkušenimi jahači je bil najboljši Miha Ko- vačič mlajši, ki je jahal kobilo Gojko, član Konjeniškega klu- ba Karlo iz Maribora. Franci Stare, član Društva ljubiteljev narave iz Polenšaka in kobila Brevera sta se najbolj izkazala med petimi veterani. Zadnje so bile na vrsti igre z vozovi. Te- kmovalcev je bilo pet, najbolj spretno pa je voz krmaril med ovirami Jani Ivanuša, član Pr- leškega konjeniškega društva in dobitnik prehodnega pokala. Sodnik Štefan Vrabec iz Kon- jeniškega kluba Karlo iz Mari- bora je poleg tega, da je meril, kdo je najhitrejši, ocenjeval tudi "umetniški vtis", kako spretno so se jahači pomikali med sodi in balami slame, prenesli ste- klenico z vodo, pomembno pa je bilo tudi, da je v "puti" na vozu ostalo čimveč vode. Po njego- vem mnenju so bile igre nekaj posebnega zaradi udeležbe iz- ključno kmečkih delovnih konj, ki so pokazali za to vrsto konj izredno spretnost in dobro dre- suro. Izven uradnega dela tekmo- vanja pa se je šest tekmovalcev pomerilo tudi v preskakovanju ovir. Začeli so z višino 60 cm, Mihi Kovačiču mlajšemu, in- štruktorju jahanja in članu Konjeniškega kluba Karlo iz Maribora, pa je s kobilo Gojko (last družine Kosec) uspelo pre- skočiti 1,10 m, kar je bil najbo- ljši rezultat. Na lanskih septembrskih igrah, ki so jih člani Prleškega konjeniškega društva pripravili prvič, je udeležencem ponaga- jal dež, letos pa prevroče sonce, zato razmišljajo, da bi bile nas- lednje v juniju. Člani Prleškega konjeniškega društva se vsako leto na jurjevo in Štefanovo udeležijo blagoslo- va konj na Svetinjah in pri Sv. Tomažu. Na ta način sodelujejo pri obujanju starih šeg in na- vad, povezanih s konji, ter po- vezavi konjeništva in turizma. Tovrstno sodelovanje je pri nas še premalo razvito. Samo na 27 Jože Kosec je predsednik lani ustanovljenega Prleškega ko- njeniškega društva. Na doma- čiji Koščevih pa so potekale tudi prve in druge konjeniške igre. od 149 registriranih turističnih kmetij v Sloveniji je mogoče jajj hati v naravi ali se popeljati s kočijo s konjsko vprego. Pri družini Kosec (Jože Ko- sec je predsednik Prleškega ko- njeniškega društva), kjer vsako leto potekajo konjeniške igre, imajo v hlevu pet konj, na raz- polago obiskovalcem, ki bi žele- li jezditi po neokrnjeni naravi, starih pešpoteh in kolovozih, ki vodijo skozi gozdove, polja in travnike gričevnate pokrajine. Jože Kosec nam je povedal, da so eni redkih v občini Ormož s tovrstno dejavnostjo, ki pa vsekakor pomembno prispeva k bogatitvi turistične ponudbe. Mttjda Fridl Najboljši med najmlajšimi jahači, ki obetajo lepo prihodnost konjeniškega turizma v občini Ormož. Foto: Majda Fridl 10 četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK OD TOD IN TAM PLANINSKI KOTIČEK V gore nad Leobnom Ptujski planinci vas v soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, vabimo v avstrijske gore oziroma v gore nad Leobnom. Planinski svet, ki je večini neznan, skriva številne skrite gorske kotičke, posejane z gorskim cvetjem in drugimi lepotami. Skupaj se bomo podali skozi gozdove in planine Reichensteina ter se povzpeli na njegov vrh, kjer stoji planinski dom, v katerem bomo prenočili. V nedeljo se bomo po zajtr- ku spustili do Hirnalm, kjer nas bo počakal av- tobus ter nas popeljal do Trofaiacha, od koder se bomo peš povzpeli še na hrib Niederung in s potjo zaključili v železarskem mestu Leoben, ki leži v dolini reke Mure. Opisana pot poteka po avstrijski pešpoti 05 oziroma po evropski pešpoti H6 (A). Skupne dnevne hoje bo okoli 6 ur. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz- pred avtobusne postaje Ptuj. Opremite se pla- ninsko ter vremenski situaciji primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah ob poti. Cena dvodnevnega izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, nočitev v planinskem domu ter organizacijo izleta in znaša za člane PD 4.800 SIT, za mlade planince člane PD 4.500 SIT ter nečlane PD 6.900 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešer- nova 27, do torka, 5. septembra, oziroma do za- sedbe 30 prostih mest. S seboj vzemite nakaj avstrijskih šilingov in potni list! Vodil bo Uroš Vidovič. SLOVENSKA BISTRICA / PRIHODNJI ČETRTEK PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ Obetalo se zanimive predstavitve Organizatorji letošnjih četrtih Podob bistriških domačij - občina Slovenska Bistrica, Kmetijska svetovalna služba, Ljudska univerza in Zavod za kulturo - so letos ob že tradicionalni predstavitvi dediščine prehranjevanja, starih obrti, šeg in navad ob različnih kmečkih opravilih dodali še živinorejsko razstavo. Ta se prične v petek, 8. septembra ob 11. uri za cerkvijo sv. Jerneja. Vse druge prireditve in prika- zi bodo, kot je že tradicija, našli svoj prostor v bistriškem gradu ter zunanjih prostorih. Tako se bosta v prvem salonu predstavi- la sadjarsko društvo Oplotnica ter čebelarska družina Sloven- ska Bistrica, v drugem društvo kmetic Slovenska Bistrica - ozi- roma aktivi kmečkih žena s Črešnjevca, Keblja, Kočnega, Laporja, Ložnice pri Makolah, Slovenske Bistrice, Smartna na Pohorju, Tinja, Venčesla in Vi- deza ter kmetice iz Poljčan ter Oplotnice. Na hodniku pred razstaviščem se bo predstavil aktiv mladih kmetovalcev Po- horja. V projekcijski dvorani gradu se bodo tudi letos pred- stavili vinogradniki društev iz Slovenske Bistrice, Makol, Po- ljčan ter številni uspešni posa- mezniki. V likovni galeriji bodo razstavljali učenci iz osnovnih šol Pohorskega odreda Sloven- ska Bistrica in Antona Ingoliča s Spodnje Polskave ter Ljudska univerza Slovenska Bistrica s predstavitvijo javnih del na temo Pohorje, Haloze, Dravinjske gorice - naš skupni življenjski pro- stor. Letos bodo prav tako kot prejšnja leta razstavljali še člani Društva zeliščarjev in gobarjev Slovenska Bistrica. Ti bodo svo- je izdelke razstavili na hodniku pred galerijo. V zunanjih in drugih prostorih gradu se bodo predstavila še društvo rejcev drobnice ter številna turistična društva občine Slovenska Bi- strica, ljudski pevci, godci in folkloristi, Konjerejsko društvo Slovenska Bistrica, številni ro- kodelci, sejmarji in turistične kmetije. Na živinorejski razstavi bodo sodelovali Kmetijsko društvo Slovenska Bistrica, Govedorej- sko društvo Slovenska Bistrica, Govedorejsko društvo Oplot- nica, Konjerejsko društvo Slo- venska Bistrica, Društvo rejcev drobnice, Kinološko društvo Slovenska Bistrica, rejci Pohor- je beef, Strojni krožek Sloven- ska Bistrica, turistične kmetije ter Veterinarska postaja Sloven- ska Bistrica. Uradno odprtje Podob bistri- ških domačij, brez dvoma ene odmevnejših tovrstnih predsta- vitev kmetijstva in tradicije v našem prostoru, bo prihodnji četrtek, 7. septembra, ob 11. uri na dvorišču gradu Slovenska Bi- strica. Vida Topolovec ORMOŽ / OBČINSKI ODBOR SKD RAZPUŠČEN Ormoški kršianski demokrati so se pridružili Bajuku Volitve poslancev v državni zbor se približujejo in tudi v Ormožu so se člani občinskega odbora krščanskih demo- kratov odločali, kako in s kom naprej. V ponedeljek zvečer se se jih je okoli 80 zbralo v župnijski dvorani v Ormožu na izrednem letnem občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi Jože Zupančič, tajnik SLS -i- SKD Slovenske ljudske stranke, ter Marko Štraus tajnik stranke Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka, ki sta predstavila svoji stran- ki. Izrednega občnega zbora pa se je udeležil tudi župan občine Majšperk Franc Bezjak, član izvršilnega odbora stranke Nova Slovenija. Poročilom o delovanju in po- slovanju občinskega odbora in Kluba svetnikov stranke krš- čanskih demokratov v lanskem letu je sledila osrednja točka dnevnega reda - odločitev čla- nov o združitvi s Slovensko ljudsko stranko na krajevni rav- ni ali ne. Po predstavitvi strank, ki sta ju predstavila tajnika obeh potencialnih bodočih partneric (strank), so se člani OO SKD Ormož na javnem glasovanju soglasno odločili proti združit- vi. Kljub pripombi Jožeta Zu- pančiča, da občni zbor o tem ne more odločati, so sprejeli sklep o razpustitvi lokalnega odbora SKD, iniciativni odbor pa je dal pobudo o ustanovitvi orm«> škega Občinskega odbora stran^ ke Nova Slovenija - Krščanski ljudska stranka, ki je štel že nai slednji dan 101 člana - tolik( jih je podpisalo pristopne izja ve. S tem se je končala deset letna zgodovina obstoja SKD \ Ormožu, ki je štela okoli SQi članov, vendar jih je po beseda| predsednika Alojza Soka akti\^ no delovalo samo okoli 100. Nlj novo ustanovljen občinski od bor stranke Nova Slovenija pa j^ ostal brez premoženja, kajti pi združitvi v SLS + SKD Slovea ska ljudska stranka je slednjj pravni naslednik premoženj^ razpuščenega 00 SKD Ormožj V ponedeljek pa bo upravni odbor odločal o kandidatih zj volitve poslancev v državni zbor. I Majda Fridl \ Albinu Drevenšku v slovo v sredo, 16. avgusta, je bilo na hajdinskem pokopališču poslednje slovo od Albina Drevenška, upoko- jenega višjega bančnega uslužben- ca Iz Linhartove 3 v Ptuju. Opis njegove življenjske poti je hkrati opis pomembnega dela novejše slo- venske zgodovine na našem obmo- čju. Naj to strnem v nekaj stavkih. Rojen je bil 22. februarja 1924 v kmečki družini na Rodnem Vrtiu. Šest let mu je bilo, ko je umrl oče. Ostal je z materjo, babico In dvema sestrama na skromni kmetiji. Ob trdem delu in odrekanju so se nekako prebili sko- zi težka leta gospodarske krize. Oku- šal je trdo življenje revnega človeka v Halozah, spoznal bedo viničarja in aroganco zemljiške gosposke. Matije upala, da bo nekoč prevzel kmetijo, potem je prišla vojna in z njo nemška okupacija. Nacistična Nemčija je tudi pri nas enako kot prej v drugih oku- piranih deželah prisilno mobilizirala fante in može v svojo vojsko. Kot na tisoče drugih je tudi Albin moral že leta 1942 zapustiti dom. Spomladi 1944 je na osrednjem delu vzhodne fronte prešel na rusko stran. Kot za- veden slovenski fant je želel sodelo- vati pri osvoboditvi svoje domovine, prijavil se je in iz vojnega ujetnika je postal vojak jugoslovanske brigade, formirane v Sovjetski zvezi. Po nekaj mesecih je bil premeščen v II. tan- kovsko brigado, z njo pa ga je bojna pot vodila čez Romunijo do Beogra- da. Sodeloval je v krvavih bojih pri preboju sremske fronte in potem v zmagovitem pohodu mimo Zagreba do Trsta. Bil je odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zasluge za narod, v jugoslovanski armadi pa je moral ostati še do avgusta 1947. Vsi njego- vi mladostni načrti so se sesuli, v voj- ni je ostalo šest let njegove mladosti. Po vrnitvi domov ni bilo časa za kmetovanje, pa tudi ne za oddih in po- čitek Osnove knjigovodstva sije pri- dobil že med služenjem v vojski, zato se je začel izpopolnjevati v knjigovod- stvu razvijajočega se kmetijskega za- družništva. Vmes je bilo nešteto ur udarniškega dela. Delal je v Ptuju, r\/lariboru in Slovenj Gradcu. Potem se je spet vrnil na Ptuj, bil šest let raču- novodja v Republiški kobilarni Turni- šče, potem v Zadružni hranilnici Ptuj, Kreditni banki Ptuj itd Ob delu se je stalno strokovno izpopolnjeval in cfoi segel višjo stopnjo izobrazbe. Opra- vljal je dolžnosti vodje oddelkov Za družbeno evidenco, investicije v kme- tijstvu, za dinarsko in devizno pos- lovanje in nazadnje za poslovanje i občani, ko je iz zdravstvenih razlogom nastopil invalidsko upokojitev Poleg svojega strokovnega dela in izjemne skrbi za dom in družino, i ženo Savko sta si zgradila lasten dom in vzgojila sinova, ki sta med drugim tudi veterana vojne za samostojno Slovenijo, je ustvarjalno sodeloval tudi v društvenem življenju, predvsem \/ občinski ZZB NOV Ptuj in pododboru brigad, ustanovljenih v Sovjetski zve- zi, nadalje v sindikatu, v avto-moto društvu, društvu finančnih in računo- vodskih delavcev, v pevskem zboru Breg in na mnogo drugih področjih, kjer so bile potrebne njegove izkuš- nje in strokovno znanje. V zadnjem desetletju ga je pri društvenem de- lovanju močno ovirala bolezen, zato pa se je toliko bolj posvečal družin- skemu življenju - ženi, sinovoma in njunim družinam, posebej pa so ga osrečevali trije vnuki. Srečen je ugo- tavljal, da njegovo življenje ni bilo zaman, da je njegovo delo rodilo sadove, vredne vojnega veterana in žrtev vojnega nasilja obenem. Slava njegovemu spominu! Franc Fideršek SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Koga liioff Avnol Vsekakor je skrajno nenava- dno, da nnora predsednik re- publike Milan Kučan spraševati premiera dr. Andreja Bajuka, kakšno je stališče slovenske vla- de do pomena Avnoja in nje- ,-govih odločitev za slovensko državnost. Kučanovo spraševa- nje ni zgolj naključno. HAIDERJEVA OPOZORILA v Avstriji se Haiderjev krog spet poudarjeno oglaša z opo- zorili, da Slovenija ni "zrela" za sprejem v Evropsko unijo, vse dokler se ne bo odrekla posa- meznim avnojskim sklepom, ki so sankcionirali avstrijske drža- vljane kot pripadnike nacističnih okupatorskih sil na slovenskih tleh, ker naj bi bilo avnojevsko zasedanje sporno z vidika seda- njih civilizacijskih in demokratič- nih norm v Evropi. Pod krinko zaščite (lastninskih in drugih pravic) avstrijskih državljanov se poskuša s strani ekstremističnih desničarskih sil v Avstriji v bistvu problematizirati in diskvalificirati celotno obdobje slovenskega in jugoslovanskega osvobodilne- ga boja in sklepe najvišjega te- danjega narodnoosvobodilnega predstavništva, ki so pomenili tudi vzpostavljanje slovenske dr- žavnosti in priključitev sloven- skega Primerja in slovenske Istre Sloveniji. Pred nekaj dnevi je vodja av- strijskih svobodnjakov Haider obisk blejskega golfa grobo iz- rabil za poučevanje slovencev, kaj jim je storiti in čemu vse iz svoje novejše zgodovine se morajo odreči, da bodo lahko postali "pravi" Evropejci in člani velike evropske družine. O ev- ropskih kvalitetah nam torej pri- diga človek, ki gaje pretežni del demokratične Evrope izločil in označil za nevaren tujek v njenih demokratičnih težnjah in demo- kratični praksi. Zaradi Haiderja trpi avstrijski ugled in zaradi nje- ga je Avstrija še vedno deležna sankcij s strani Evropske unije. Do takšnega Haiderja pa se se- danja vlada - enako kot prejšnja - obnaša skrajno orokavičeno, lahko bi rekli preplašeno. Seve- da je Slovenija še posebej za- interesirana za dobre odnose s sosednjo Avstrijo in njej najbližjo Koroško. Toda takšen je verjet- no tudi interes druge strani. To pa pomeni, da nima nihče pravi- ce, da bi kakorkoli enostransko zapovedoval življenje drugemu ali samovoljno zahteval spre- minjanje mednarodnih dogovo- rov in mednarodnih obveznosti. Prav to pa Haider in še nekateri v Avstriji kar naprej poskušajo. Bilo bi povsem normalno in nuj- no, da bi slovenska vlada na dovolj razviden način in takoj ustrezno reagirala na Haiderje- ve blejske izjave in zahteve. Tudi krog, ki je Haiderja povabil na golf na Bled, bi mu lahko vlju- dno, vendar nedvoumno spo- ročil, da golfa in prijateljstva ni mogoče na tak način mešati s politiko. Namesto tega nas slo- venska vlada spet prepričuje, da Haiderjevo govorjenje ni uradno avstrijsko stališče - kot da bi bil Haider nekakšen zakotni zaseb- nik v Avstriji, ne pa koroški de- želni glavar... Medtem se je oglasil tudi av- strijski obrambni minister (torej član vlade) Herbert Scheibner, ki je poudaril, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v Ev- ropsko unijo, dokler ne bosta odpravili avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Avstrija naj bi obema državama preprečila vstop v Evropsko unijo, dokler se bosta istovetili s predpisi, ki so bili podlaga "za izgon in po- bijanje več sto tisoč ljudi". Po mnenju avstrijskega obrambne- ga ministra, sicer pripadnika Ha- iderjeve stranke, takšni predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnosti humanistič- nih, demokratičnih držav. Avstrij- ski obrambni minister govori o "humanističnih" načelih, pri tem pa pozablja, da se je pred pol stoletja zmagovita protifašistična in protinacistična koalicija, zno- traj katere je bila tudi Slovenija, odločala za sankcije (odvzem državljanstva, izgon, odvzem la- stnine, smrtne obsodbe itd.) pro- ti ljudem, ki so bili sestavni in aktivni del tistih, ki so začeli dru- go svetovno vojno in povzročili nepojmljiva vojna hudodelstva in ogromno vojno škodo. ZMEDENA POLITIKA Zmedenost dela slovenske politike in aktualne slovenske deplomacije ob haiderjevih in podobnih zahtevah po reviziji Avnoja ali kakšnih drugih med- narodnih pogodb je treba pri- pisati tudi temu, da je taista politika zaradi svojih domačih potreb in trdne odločenosti po rehabilizaciji domobranstva do- dobra tudi sama popačila po- gled na narodnoosvobodilni boj in njegove dosežke. S takšnim nepremišljenim "popravljanjem" zgodovine in zlasti z dopo- vedovanjem, da je bil odpor nepotreben in zgolj v funkciji ko- munistične revolucije, jem kot vidimo, zdaj direktno ogrozila vi- talne nacionalne interese. Mar- sikateri "argumenti", s katerimi želijo razni skrajneži v sosed- njih državah nekakšna povrači- la od Slovenije, so namreč zelo podobni "utemeljitvam" domačih podcenjevalcev pomena narod- noosvobodilnega boja in vzpo- stavljanja slovenske državnosti med njim. Tako smo lahko še pred kratkim poslušali, ko je biv- ši domobranec ob navzočnosti najvišjih predstavnikov vlade za- ničevalno govoril o sklepih Av- noja in smešil tiste, ki govorijo, da so korenine slovenske deža- vnosti nastajale tudi v NOB. Upoštevaje takšne (domače) razmere ni čudno, če predsed- nik republike Milan Kučan "pro- si" predsednika vlade za stališče vlade o pomenu Avnoja, čeprav bi bilo sicer prav, da bi bila ce- lovita in nedvoumna ocena tega stalnic v delu vseh vlad in vseh političnih dejavnikov v Sloveniji. Tisti hip, ko se je Slovenija - ob razdruževanju iz jugoslovanske federacije - upravičeno proklami- rala kot ena izmed naslednic ne- kdanje Jugoslavije in se odločila za kontinuiteto njenih mednaro- dnih obveznosti, bi se morala ja- sno zavedati svojih prednosti in prevzetih obveznosti. Namesto tega pa so vse vlade doslej pre- več lahkotno pristajale na različ- ne pritiske s strani drugih držav tudi tedaj, ko bi se dalo formal- no pravno (tudi mednarodno) temu parirati. ZAGOŽNOV ZGLED S tega vidika se zdi izjava pr- vaka Slovenske ljudske stranke - Slovenskih krščanskih demo- kratov dr. Franca Zagožna ob najnovejših zapletih Slovenije z Avstrijo še posebej pomenljiva in primer, kako bi morala Slove- nija ob podobnih pritiskih tudi sicer reagirati. Dr Zagožen je dejal, da je treba vsak pogovor s komerkoli na temo revizije avnoj- skih sklepov oziroma mednarod- nih obveznosti zavrniti. Avnojski sklepi oziroma Beneševi dekreti na Češkem so po njegovem mnenju zajeti v mirovnih po- godbah po vojni. "Zavezniki, ki so mirovne pogodbe določili in podpisali, so zelo dobro vedeli tako za-avnojske sklepe kot za Beneševe dekrete. Zato so vse tri države, ki so okupirale nek- danjo Jugoslavijo, po vojni v mi- rovnih pogodbah sprejele tudi člen - v avstrijski državni pogo- dbi 27. člen, domala enak je v nemški in italijanski - s katerim so se zavezale, da bodo svojim državljanom, ki so izgubili pre- moženje v drugih državah, dale odškodnino. Avstrija je to pogo- dbo podpisala leta 1955. Zato smo na pobudo Slovenske ljud- ske stranke v slovenski zakon o denacionalizaciji vnesli določ- bo, da tisti, ki so dobili oziroma imeli možnost dobiti odškodni- no od druge države, niso de- nacionalizacijski upravičenci Dr. Zagožen misli, da "Avstrija z odpiranjem tega vprašanja za- čenja revizijo mirovnih pogodb, s tem pa ruši temelj svoje držav- nosti, ker postavlja pod vprašaj mirovno pogodbo, na podlagi katere je ta država nastala". Jak Koprive f EDNIK - Četrtek, 31. avgust 2000 11 PO NAŠIH KRAJIH pOLENCI / KDO JE OPUSTOŠIL LOVSKO KOČO Polomili in umiili tudi lovske trofeie v Lovski družini Bresnica-Podgorci so ogorčeni nad deja- njem, ki se je pripetilo v noči s sobote, 19., na nedeljo, 20. avgusta, ko so za sedaj še neznanci vlomili v njihov lov- sko kočo v Polencih, razbili vse ključavnice, uničili šest pernatih in 25 rogatih lovskih trofej, polomili vse, kar je bilo v kuhinji steklenega, polomili ali delno poškodovali inventar, elektro in vodovodno instalacijo, za nameček pa še okna. Skoda je velika in zaradi uničenih lovskih trofej neprecenljiva; pa ne samo materialna, predvsem tudi mo- ralna. Sicer pa zadevo raziskuje policija, zato so v lovski družini Bresnica- Podgorci prepričani, da bodo storilce odkrili in jih tudi ustrezno kaznovali. Razdejanje v koči na Polen- cih je prvi opazil lovec Janko Zamuda, ki se je v nedeljo zju- traj pripeljal na obronke polen- skega gozda: "Ko sem prišel do doma, sem slišal, da znotraj teče voda, pa tudi vrata so bila videti odprta, zato sem bil prepričan, da je nekdo že notri. Na glas sem zaklical Zdravo, vendar od- govora ni bilo. Ko sem vstopil, me je oblilo: po tleh poplava, vse polno vode, vse razmetano, ključavnica na vratih razbita, po tleh razmetane polomljene lovske trofeje, rogovje srnjakov, pernate trofeje, ruševec, ki je tako redek in dragocen, pa pet- elin, fazani, kragulj, vse je bilo polomljeno in zmetano po tleh. Lasje so se mi zježili in brž sem odhitel do najbližjega lo- vca Viktorja Stebiha, od koder sva obvestila policijo in stareši- na družine." Tudi starešina Lovske druži- ne Tomaž Lah in gospodar Ivan Golob sta bila vsa iz sebe, ko sta nemo opazovala razdejanje po domu. Starešina Tomaž Lah je skimaval z glavo: "Le kdo bi to storil? Kaj smo mu storili, da je uničil naš ponos, naše trofeje, naš prostor, kjer smo se sestaja- li in kovali lovske načrte, kjer smo se toliko preveselili? Skoda je neprecenljiva, saj so nekatere trofeje, kot je recimo ruševec, neponovljive, saj je zaradi pre- velike ogroženosti zaščiten. Po- lomili so ključavnice in vseh pet vrat, tudi na drvarnici, polom- ljena so štiri okna iz spodnje strani doma, potrgana in poško- dovana je električna napeljava, stikala, del vodovodne napelja- ve, v kuhinji so vsi predali ra- zmetani po tleh, polomljeno je vse, kar je steklenega ali lesene- ga. Groza me ima ob pogledu na polomljene in uničene lov- ske trofeje, šest nagačenih per- natih živali in 25 prepariranih srnjakovih rogovij, gamsa, vse je polomljeno in uničeno. Ne- katere trofeje so bile ocenjene zelo visoko, zato je škoda nepre- cenljiva." 52 lovcev iz Lovske družina Bresnica-Podgorci, ki z lovsko- gojitveno dejavnostjo pokrivajo 4.200 hektarov velik teren od Drave prek Podgorc do Polen- šaka, je ogorčenih, saj se jim v 54-letni zgodovini kaj takega še ni pripetilo. Ogorčeni so, saj se zadnje čase na njihovih revirjih dogajajo "čudne", za sedaj še ne- pojasnjene reči, čeprav vse sku- paj močno zaudarja po lovskem maščevanju zelene bratovščine. Le kdo jim je letos uničil že se- dem lovskih prež, kdo jim ves čas nagaja po telefonu, jim gro- zi, jih ogovarja? Ostaja jim za- upanje v policijo in trdno so prepričani, da bodo storilcu ali storilcem tokrat stopili na prste. M. Ozmec Ogorčeni lovci z uničenimi trofejami; z leve starešina Tomaž Lah, gospodar Lovske družine Ivan Golob, lovec Viktor Štebih in Janko Zamuda V lovski kuhinji so bili razmetani vsi predali in polomljeno vse, kar se je polomiti dalo. Foto: M. Ozmec SVETINJE / ZAKLJUČEK POLETNIH TABOROV Evropa v malem Na Svetinjah se je 10. avgusta končal zadnji izmed treh tradicionalnih poletnih taborov. 18 mladih iz cele Evrope je deset dni, od 1. avgusta dalje, renoviralo staro šolo. Ob- novili so stavbno pohištvo ter uredili okolico. Štirim Slo- vencem so se pridružili tudi Francozi, Španci, Italijani, Švicarji, Madžari, Finci in Srbi. Ogledali so si tudi bližnje kraje - Ptuj, Ptujsko goro, Veržej ter se spustili s čolni po Muri, ob tem pa spoznali tudi Babičev ter mlin na Muri v Ižakovcih. Na Svetinjah se že od 1991 leta srečujejo na taborih mladi iz vse Evrope. Takrat je skupina zanesenjakov, zbrana v iniciati- vi Mikrokozmos, v sodelovanju z občino Ormož prevzela v upra- vljanje zapuščeno osnovno šolo na Svetinjah ter ji dala nove vse- bine. Idejni vodja in organizator dejavnosti Svetinjskega poletja je Goran Soster. Pred udeleženci zadnjega po- letnega tabora so se na Svetinjah že četrtič zbrali mladi glasbe- niki, udeleženci tradicionalnega glasbenega tabora. Od 16. do 29. julija je 15 mladih glasbenikov iz različnih koncev Evrope spo- znavalo ljudsko glasbo različnih evropskih držav. Učili so se drug od drugega. Rezultat letošnjega 14-dnevnega druženja mladih glasbenikov bo tokrat že četrta zgoščenka, ki so jo posneli v stu- diu na Svetinjah in bo izšla na- slednje leto. Mlade glasbenike smo zmotili pri njihovem muziciranju v sen- ci ob stari šoli. Povprašali smo jih o vtisih in razlogih za udele- žbo. Helene Brunet iz Francije se je s svojo kitaro glasbenega ta- bora udeležila že tretjič, predv- sem zaradi prijatelja, s katerim se sreča vsako leto na Svetinjah. Tabor doživlja predvsem kot za- bavno in prijetno druženje ob glasbi. Igor Vincetič iz Beograda je eden najmlajših udeležencev. Igra kitaro in ustno harmoniko. Eeva Sippola prihaja iz Fin- ske. Njo navdušuje osnovna ide- ja tabora - druženje ljudi ob glasbi, izmenjava izkušenj in bo- Eeva Sippola gastva ljudske glasbe pripadni- kov drugih narodov. Tabora se je udeležila kot pevka ljudske glas- be. Sergia Neda Feijda iz špan- skega Madrida navdušuje folklo- ra, pesmi in glasba. Udeleženci tabora se učijo drug od drugega. Zanj je tak način izmenjave izkušenj, ustvarjanja in skup- nega bivanja glasbenikov pri- jetna izkušnja. Poudaril pa je, da mu veliko pomeni izdaja zgo- ščenke kot lep, §pomin na skup- Sergia Neda Feijda no ustvarjanje. Seveda pa ga je navdušilo tudi dobro vino, ki ga znajo pridelati v teh krajih. Iz Grčije pa prihaja Adara Na- tassa, ki se je tabora udeležila z željo spoznati glasbenike in kul- turo iz različnih koncev sveta. Ob dobrem sodelovanju in v pri- jetnem vzdušju je spoznala veli- ko različnih melodij, navdušena pa je tudi nad lepoto slovenske pokrajine. Pravi, da je Slovenija krasna dežela. RAZSTAVA V GALE- RUI STARE ŠOLE Goran Soster nam je povedal, da kot zaključek svetinjskega po- letja pripravljajo tudi letos jese- ni razstavo diplomantov likovne akademije iz Ljubljane. Datum- sko se bodo uskladili s priredi- tvami Praznika trgatve, ki jih v septembru organizirajo člani Turističnega društva Ivanjkov- ci. Program bodočega dogajanja v stari šoli na Svetinjah pa še nastaja. Možnosti je veliko, vse- Adara Natassa kakor pa bo potrebno v bodoče vložiti v temeljito obnovo šole večja finančna sredstva, kar bo omogočilo izvajanje zahtevnej- ših projektov. Tekst in foto: Mtyda Fridl. LENART / IZŠEL BO DRUGI LENARŠKI ZBORNIK Slovesna predstavitev za letošnji obiinski praznik V občini Lenart, ki združuje krajevne skupnosti Voliči- na, Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, se že dalj časa pripravljajo na izdajo drugega občinskega zbornika. Zupan Ivan Vogrin je namreč imenoval posebno delovno sku- pino za pripravo sprememb in dopolnitev zbornika iz leta 1996, ki pa je predlagala povsem novo izdajo publikacije. Predlog de- lovne skupine je bil sprejet in tako se v teh dneh stopnjujejo or- ganizacijske in vsebinske priprave na izdajo zbornika. Z njim se bo občina Lenart pridružila tistim lokalnim skupnostim, ki ob- časno izdajajo tematske in zaključene občinske zbornike. Člani delovne skupine so predlagali zanimive teme o polpretekli zgo- dovini, o nekaterih prostorskih spremembah, posestni struk- turi, turistični ponudbi in turističnih perspektivah osrednjih Slovenskih goric, objavili pa bodo tudi nekaj spominskih zapi- sov o zanimivejših dogodkih v Lenartu in okoliških krajih. Drugi lenarški zbornik naj bi izšel v začetku oktobra, slove- sno pa naj bi ga predstavili ob letošnjem občinskem prazniku. Obogatili ga bodo z izbranim dokumentarnim gradivom, zem- ljevidi in fotografijami. Izšel naj bi v nakladi 1000 izvodov in bo namenjen tudi za turistično promocijo. M. Toš Helene Brunet Igor Vincetič 12 Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / POGOVOR S KONRADOM ŠMIGOCEM, USPEŠNIM PTUJSKIM OBRTNIKOM Kf er je kviditeta, I e uspeh Konrad Šmigoc je uspešen ptujski obrtnik. Sodobno ureje- no obratovalnico moškega in ženskega modnega krojaštva ima v Spuhlji 86 a. Lani je njegova obratovalnica prazno- vala 30-letnico uspešnega poslovanja. Ob tej priložnosti je prejel zlato priznanje Območne obrtne zbornice Ptuj. Letos ga je za njegovo dosedanje uspešno delo in promoci- jo Ptuja nagradil ptujski župan Miroslav Luci: ob prazniku mestne občine Ptuj, ko ta nagrajuje še posebej požrtvoval- ne in uspešne ljudi ter podjetja, ga je nagradil s prizna- njem - pečatom mesta z likom sv. Jurija. Priznanja je bil K. Šmigoc zelo vesel, skupaj z njim pa ves kolektiv, ki šteje osem zaposlenih; med njimi je tudi sin Andrej, ki počasi že prevzema vajeti obrti v svoje roke, za dejavnost pa se zani- ma tudi že vnuk, tako da se Konradu ni bati za nasledstvo. Najdaljši staž ima v obratoval- nici ob nosilcu obrti Franc Ke- kec, ki je pri njih zaposlen že 27 let. Krojaštvo Šmigoc je prava družinska obratovalnica, saj se v njeno delo vključuje tudi žena, ki je do upokojitve vodila kuhi- njo ptujskega vrtca. Da bo krojač, je Konrad Šmi- goc, ki se je rodil v Novi vasi pri Markovcih v družini osmih otrok, vedel že pri desetih letih. In če bi izbiral še enkrat, bi bil ponovno krojač, s ponosom pou- darja. Začetki moškega in ženskega modnega krojaštva Konrada Šmi- goca segajo v čas pred 31 leti. Prvi izdelki so nastali v otroški sobici velikosti 3 krat 3 metre. Pred tem je delal v krojaškem podjetju Moda Ptuj, kjer je skrbel za vajence; vedno jih je bilo med 15 in 20. V glavnem so šivali za individualne naročnike. Mojstr- ski izpit je naredil po enem naj- krajših pomočniških stažev, po šestih letih in treh mesecih dela v Modi pa je začel na svojem. Tudi začetki moškega in žen- skega modnega krojaštva Kon- rada Šmigoca so bili v glavnem vezani na individualne stranke. Pred približno 15 leti pa se je specializiral za izdelavo najraz- ličnejših uniform - gasilskih, za varnostnike, lovskih oblačil, ja- halnih oblačil, za godbe na pi- hala, pevske zbore. "Skoraj ni uniforme, ki je ne bi že delali v naši obratovalnici. Nikoli pa ni- smo izdelovali navadnih delav- skih oblek. Za naše izdelke se zanimajo tudi velike konfekcij- ske tovarne, vendar se za zdaj, ker imamo drugega dela preveč, še nismo odločili, da bi delali z njimi. Že od vsega začetka pa v naši obratovalnici šivamo oble- ke tudi za narodnozabavne an- samble in druga svečana oblačila. Delamo po meri in s pomerjan- jem. V naši obratovalnici imajo vsi zaposleni srednjo izobrazbo. Vsak naš delavec obvlada svoje delo do potankosti, mora obvla- dati vse delo, ki ga opravlja šivilj- ska delavnica. Najbolj sem zadovoljen, če so stranke zadovoljne. Ko jih pri- dobimo, jih tudi obdržimo. Vsak obrtnik je zadovoljen, če ima ve- liko dela, mene osebno delo ni- koli ne utrudi. Delo je tudi moj hobi. Delam z ljubeznijo. Ko sem začel delati na svojem, nisem razmišljal o zaslužku, am- pak le o tem, da delo osvojim, kajti samo če delo obvladaš, se lahko nadejaš uspehu. Lahko re- čem, da svoje delo obvladam: obleko lahko sešijem tudi brez stroja. V naši obratovalnici uporab- ljamo sodobne stroje, ki jih ku- pujemo doma. Težave so edino z materiali - z nabavo kvalitetnih materialov. Potreben material za uniforme kupujemo doma, in da ga v tovarnah izdelajo, ga mo- ramo naročiti tri mesece prej. Z domačimi tovarnami sodelujemo tudi zato, ker nam zagotavljajo oskrbo potrebnega identičnega materiala tudi še dve leti po tem, ko smo neke uniforme že izdela- li. Vesel sem, ker imam tudi že naslednika. Ko bom izpregel, me bo nadomestil sin Andrej, ki v obratovalnici dela že 13 let. Moje delo zelo spoštuje, vesel je, da sem še vedno aktiven, pogosto mi pove, da mu tega, kar mu lah- ko jaz povem, ne more dati no- bena šola. Edino bolezen bi me lahko odtrgala od dela, od delav- nice. S svojimi zaposlenimi sem zelo zadovoljen. Zavedam se tudi, da sam ne morem biti pokrit s pet- imi odejami, moji zaposleni pa le z eno," je o svoji obratovalnici in svojem delu povedal Konrad Šmigoc, eden letošnjih prejem- nikov občinskega priznanja. Občinski nagrajenec je tudi za- dovoljen, ker dela z dobrimi po- djetji oziroma naročniki, ki so dobri plačniki. Da bi se svojim kupcem še bolj približal, je izdal ličen in zelo kvaliteten katalog z najpogostejšimi izdelki svoje obratovalnice, ki je požel že veli- ko pohval tudi zato, ker je izšel v dveh jezikih: slovenskem in nemškem. O šušmarjih meni, da tečejo na kratek rok: ker delajo za majhne zaslužke, se hitro ut- rudijo, saj za veliko vloženega dela ne dobijo primernega plači- la. Kar pa zadeva konkurenco, se je ni nikoli bal. Vsak ima svojo pot, po tej moraš iti, je prepričan. Konkurenca je lahko samo spod- buda, da še bolje delaš. Potrebno pa je, da si stalno na tekočem z novostmi v dejavnosti. Svetovni modi moraš slediti, sicer zaosta- neš. Konrad Šmigoc se je nekajkra uspešno predstavil tudi na med narodnem sejmu obrti v Celju, Veliko raje kot v Celju sodeluje na ptujskem sejmu obrti, z veli- kim veseljem pričakuje jubilejno, peto razstavo obrtnikov s Ptuj- skega, ki bo prihodnje leto. Ko g. Konrada ni v obrato- valnici, ga boste našli pri pev- skem zboru v Markovcih, kjer je že dolgo aktiven član - pripel si je že zlato Gallusovo značko. V tem zboru poje tudi njegov sin, ki ima že srebrno Gallusovo znač- ko. Konrad Šmigoc je dolgo časa vodil tudi sekcijo tekstilnih deja- vnosti pri Območni obrtni zbor- nici Ptuj. MG Konrad Šmigoc (v sredini) s svojim kolektivom; ob njem na levi sin Andrej, ki počasi že prevze- ma očetovo obrt. Foto: Črtomir Goznik RAZMIŠLJANJE O ČEBELARJENJU iebelmtstvo - poeztlm kmefllske proizvodnje čebela je prijateljica človeka, vezni člen med živo in čez ra- stlinstvo neživo naravo. Usklajuje, uravnava rast in razvoj med kmetijskimi kulturnimi in nekulturnimi rastlinami. Z opraševanjem rastlin opravlja svoje naravno poslanstvo, kajti če čebela rastline ne opraši, ta propade. Pri opraševa- nju čebela uporabi strup za odprtje pestiča ter s tem vrača naravi nekaj snovi. Opraševanje štejemo za pr- vorazredni agrotehnični ukrep. Brez tega so vsi drugi ukrepi gnojenja z organskimi in anor- ganskimi gnojili ter uporaba zaščitnih sredstev zaman. Z op- raševanjem kmetijskih kulturnih rastlin čebele prispevajo k pove- čanju proizvodnje v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, zele- njadarstvu in vzgoji zdravilnih zeliščih. Čebela poveča pridelek najmanj za 30 odstotkov v po- ljedelstvu, izboljša kalivost se- mena in pri oljnicah odstotek maščobe v zrnu. V sadjarski pa- nogi je možno povečati pridelke z opraševanjem tudi od 300- do 350-odstotno, pri pridelovanju grozdja prav tako najmanj za 30 odstotkov. Od vseh žuželk op- raši čebela 85 odstotkov kmetij- skih rastlin. Omenimo posebej slovensko čebelo kranjsko sivko (Apis maliffica carnica), ki spo- mladi najhitreje doseže množin- ski številčni razvoj, ko cvetijo medovite rastline. Znano je tudi opraševanje z vetrom za rastline vetrocvetke in žužkocvetke. Ven- dar je to zelo vprašljivo; če ni ve- tra, je edini dejavnik, ki to reši, čebela. Uvažamo med vprašljive kakovosti in rešujemo trenutno povpraševnje na trgu, opraševan- ja pa ni mogoče uvoziti. Najpomembneje je, da s čebel- jarjenjem ohranimo ravnovesje v okolju. Najbolj razvite države so to že doumele, na primer Nem- čija, ki ima 100.000 čebelarjev in milijon čebeljih družin. Zato moramo tudi pri nas težili k po- večanju čebeljih družin, za kar pričakujemo tudi pomoč od dr- žave za prosvetljevanje čebelarjev in osveščanje porabnikov čebel- jih pridelkov. Čebelji pridelki, pridelani v najbližji okolici porabnikov, so še posebno poživilo za njihovo zdravje in boljše počutje. Sem prištevamo med, cvetni prah, matični mleček in propolis. Po- udariti moram, da na našem ob- močju, v okolici Ptuja, pridelamo prvovrstne mede. To lahko po- trdimo s priznanji in plaketami, ki so jih prejeli naši čebelarji na razstavi Sadje v Gornji Radgoni pred dvema letoma. Zlate in sre- brne plakete so prejeli za med v Halozah in Slovenskih goricah. Ugotovili smo, da je zadnja leta zaradi bolezni in ekonomskih te- žav stalež čebeljih družin padel. Največ je k temu pripomogla za- jedalska bolezen varoza. Trenut- no je položaj posebno težaven za mala čebelarstva, če niso včlanje- na v čebelarska društva, po drugi strani pa neorganizirano in nee- notno zdravljenje včlanjenih in nevčlanjenih čebelarjev. Iz ekološkega stališča čebele igrajo vlogo pokazatelja zdrave- ga okolja. Človek je s svojim rav- nanjem velikokrat nepremišljeno in brez potrebe prizadel in posla- bšal kakovost svojega okolja. Le počasi prihaja v zavest ljudi spo- znanje, da jim zaradi vedno bolj zastrupljene zemlje, vode in zra- ka grozi katastrofa. Kjer ni čebel in ptičjega petja, tudi človek ne bo dolgo živel. S proučevanjem občutljivosti čebel na strupene kemikalije v naravi je možno ugotoviti stopnjo onesnaženosti okolja. Pri čebeljih družinah so opazili slabši razvoj in večjo ob- čutljivost na bolezni, če so jih namestili v onesnaženo okolje. Čebelnjaki so tudi okras, pose- bnost naše pokrajine in naša de- diščina, zanimiva za domače in tuje turiste. Panjske končnice so naša posebnost in zanimivost, ko so poslikane z junaki iz naše zgo- dovine, lovskega živlenja in raz- nimi šaljivimi dogodivščinami iz kmečkega in družinskega življe- nja. Mala čebelarstva kot dopolnil- na dejavnost na mali kmetiji bi odigrala pomembno vlogo za iz- boljšanje življenjskega standarda in prispevala k višjemu ekonom- skemu učinku. V prihodnosti naj bi čebe- larstvo postala turistična zna- menitost z malimi muzeji, posvečenimi čebelarski tematiki, prikazanimi zanimivimi podoba- mi in predmeti iz čebelarstva, ki bi pritegnili gosta - turista. Pri- kazovala bi se tehnika pridobi- vanja in točenja čebeljega medu ter drugih čebeljih in čebelar- skih izdelkov. Turistične kmeti- je bodo imele priložnost povečati ekonomski učinek s tem, da se oskrbijo tudi s čebelarskimi iz- delki in jih vključijo v svoj asor- timan ter ponudijo turistom. Srečko Rupnik Čebelarsko društvo Ptuj vabi na predavanje za čebe- larje, ki bo v nedeljo, 3. septembra, ob 10. uri na Obdravskem zavodu za ve- terinarstvo in živinorejo Ptuj. STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO Nastavitev elinih Med vrsto ukrepov, ki zmanjšujejo porabo goriva in one- snaževanje okolja, spada tudi nadzor in nastavitev gorilni- kov. Izgube so najbolj odvisne od kakovosti zgorevanja, ki ga v gla- vnem opredeljuje razmerje med gorivom in zrakom. Za popolno stehiometrično zgorevanje je po- trebna določena količina zraka, odvisno od sestave goriva. Če je razmerje zrak/gorivo premaj- hno (premalo zraka), je zgore- vanje nepopolno, zato nastajajo saje, ogljikov monoksid (CO) ter policiklični aromatski oglji- kovodiki (PAH), ki so karcinoge- ni. Preveliko razmerje povzroča nepotrebno segrevanje presežka zraka in s tem večjo porabo gori- va. Tvorijo se tudi dušikovi oksidi (NOx) in SO^, ki so škod- ljivi za okolje ter povzročajo ko- rozijo kurišča kotla. Preveliko in premajhno razmerje zrak/gorivo oziroma premajhen ali prevelik razmernik zraka zvišujeta pora- bo goriva, povečujejo se stroški vzdrževanja kurišča, pojavlja se korozija sten, zlasti pa se onesna- žuje okolje. Namen članka je prikazati, ka- kšen naj bo optimalni razmer- nik zraka na gorilniku, da bi bile izgube zgorevanja minimal- ne. Nastavitev gorilnikov pona- vadi prepuščamo serviserjem in drugim službam, ki nam enkrat letno opravijo meritve emisij, kot to predpisuje zakon. V dobri veri, da imamo gorilnik optimalno na- stavljen, plačamo najprej servi- serja gorilnika, potem plačamo še meritve emisij. Dejansko stanje pa je takšno, da skoraj v 70 % primerih go- rilnikov nimamo optimalno na- stavljenih, čeprav so emisije v predpisanih mejah. Vzrok temu je ponavadi neustrezna oprema serviserja gorilnika, merjenje emisij pa opravljajo različne po- oblaščene firme. Mnogo od teh je lakih, da jim je glavno, da stran- ka plača meritev, ne glede na to, ali je gorilnik optimalno nastav- ljen ali ne. Poznam primer, ko je bilo stranki zagroženo z obiskom sa- nitarnega inšpektorja, če ne bo izvršila meritev in ponovne nas- tavitve gorilnika, čeprav je ime- la gorilnik korektno nastavljen nekaj dni prej. Zanimiv je tudi primer, ko je izvajalec meritev emisij enostavno prepisal meril- ni protokol serviserja gorilnika, seveda pa je bilo potrebno meri- tev emisij klub temu plačati. Kakšne osnove iz stehiometri- je zgorevanja moramo poznati in na kaj moramo biti pozorni pri nastavitvi gorilnika in merjenju emisij v dimnih plinov, bomo spoznali v tem sestavku. 1. TOPLOTNE IZGUBE KOTLA Na kotlu, ki obratuje s slabim izkoristkom, tudi dobro nastav- ljen gorilnik ne pomeni znatne- ga prihranka goriva. Toplotne izgube so zakonsko omejene tako za nove kot za ob- stoječe kurilne naprave. Iz tega sledi, da po izteku sedaj veljav- nega zakona oziroma določenega prehodnega obdobja male kuril- ne naprave ne bi smele več ob- ratovati, če bodo prekoračile v tabeli navedene toplotne izgube v odstotkih. (Glej tabelo!) Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. fEDNIK - Četrtek, 31. avgust 2000 21 NASven Kuharski nasveti Jedi iz lioleraltiie Kolerabico najpogosteje uporabljamo od junija do septem- bra. Njen gomolj je okrogel, bledo zelene barve in različne debeline. Odvisno od sorte je kolerabica lahko po barvi še rumenozelena in modrovijoličasta. Vsi tisti, ki ste jo letos posadili na svoje vrtove, jo lahko ravno v tem času v izobi- lju pobirate, saj raste tudi v najhujših vročinah. Pri kolerabici uporabljamo li- ste, ki jih lahko pripravimo kot špinačo in blitvo, ter gomolj, ki je v primerjavi z listi vsestransko uporaben. Vitaminsko bogatejši so vsekakor zeleni listi kolera- bice. Mlade gomolje kolerabice lahko uživamo tudi surove, s tem da kolerabico predhodno olupimo, narežemo ali nariba- mo, prelijemo s solatnim preli- vom in ponudimo kot solato. Debelejše gomolje kolerabice pogosto kuhamo, lahko nareza- ne v manjši količini slane vode ali v gomolju, ki ga po kuhanju olupimo, pokapljamo z limoni- nim sokom, surovim maslom in peteršiljem in ponudimo kot prilogo ali prelijemo z vinegret- sko omako in ponudimo kot kuhano solato oziroma predjed. Kuhana kolerabica se odlično poda tudi k paradižniku, čebuli, kuhanemu krompirju, kapram, gorčici in prekajenim mesni- nam. Listi in gomolji kolerabice so sestavina zelenjavnih juh in enolončnic, pripravimo si lah- ko tudi narastke, različne pri- kuhe in priloge, liste kolerabice pa lahko uporabimo tudi za na- deve pri mesnih ruladah. Če je imate v večji količini, pa jo lahko tudi narahlo prekuha- te oziroma blanširate, ohladite in shranite v zamrzovalni skrin- ji. Tako shranjeno najpogosteje uporabimo za mešane zelenjav- ne juhe ali kremno juho iz kole- rabice. Ostale jedi, ki jih pri nas po- gosto pripravljamo iz kolerabi- ce, so še dušena kolerabica, ki jo ponudimo kot prilogo zraven pečenega mesa in ji dodatno iz- boljšamo okus s sirom, kole- rabina omaka, ki jo ponudimo zraven zelenjavnih zrezkov ali drugih zrezkov, ocvrta kolera- bica, ki jo pripravimo tako, da jo narežemo na tanke kolobar- je, narahlo solimo in popramo in poljubno panirano ter ocvre- mo; tako pripravljeno ponudi- mo kot prilogo zraven dušenih in kuhanih jedi ali kot toplo predjed skupaj z omako pri raz- širjenih pogrinjkih. Kot predjed si lahko iz ko- lerabice pripravimo tudi ocvrt- ke iz kolerabice in kroglice iz kolerabice. Ocvrtke pripravimo tako, da si pripravimo paljeno ali kuhano testo in mu dodamo kuhano, naribano ali sesekljano kolerabico. Kolerabice dodamo v primerjavi s paljenim testom polovico manj. Začinimo s sol- jo, poprom in parmezanom, ob- likujemo v ocvrtke ali kroglice in ocvremo. Ponudimo jih kot prilogo ali kot toplo uvodno jed. Kot glavno jed si iz kolerabice pripravljamo nadevano in kot musako. Nadevano kolerabico pripravimo tako, da mlade ko- lerabice na tanko olupimo, pre- prežemo na polovico in z žlico izdolbemo sredino. Izdolbeno sredino in mlade liste kolera- bice skuhamo v slanem kropu. Prav tako na hitro prevremo iz- dolbeno kolerabico. Posebej na manjši količini maščobe prep- ražimo fino sesekljano čebulo, ji dodamo sesekljane kuhane li- ste in sredino, dodamo žličko do dve drobtin, solimo in pop- ramo. S pripravljenim nadevom napolnimo na pol kuhane ko- lerabice, po nadevu potresemo nariban sir in postavimo v pe- čico, ki smo jo ogreli na 200°C. Pečemo tako dolgo, da nastane zlatorjava skorja. Nadev si lahko pripravimo tudi z dodatkom mesa, tako da prav tako skuhamo izdolbeno sredino in mlade liste, kuhane odcedimo, ohladimo in sesek- ljamo. Dodamo še mleto meso, kislo smetano, jajce, sol, poper, peteršilj in česen. Sestavine do- bro premešamo in prav tako na- polnimo izdolbeno kolerabice, ki smo jih do polovice skuhali v slanem kropu. Ocvrto kolerabico lahko pri- pravirtio tudi z rdečo papriko in sirom, tako da kolerabico olupi- mo, narežemo na pol centimet- ra debele rezine in jih pet minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, ohladimo, pakap- Ijamo z limoninim sokom in po- tresemo z rdečo papriko. Nato jih paniramo v moki, jajcih in drobtinah. Drobtinam dodamo parmezan. Na hitro ocvremo v vroči maščobi. Zraven ponudi- mo drobnajakovo omako. Manj pogosto si pripravljamo kolerabino omako, ki jo pripra- vimo tako, da na maščobi prep- ražimo drobno zrezano slanino ali svinjino, dodamo sesekljan česen in na rezance naribano olupljeno kolerabico. Narahlo prepražimo in zalijemo z juho ali vodo. Jed dušimo tako dolgo, da se kolerabica zmehča. Nato dodamo nariban surovi krom- pir, zalijemo in dušimo še 20 do 30 minut. Omako začinimo s soljo, poprom, paradižnikovo mezgo in majaronom. Preden jo ponudimo, jo potresemo z nare- zanim drobnjakom. Za vroče poletne dni pa si lah- ko pripravimo solato iz kole- rabice. Kolerabico,olupimo in fino naribamo ali narežemo na tanke rezance ter dodamo na- rezan paradižnik. Paradižnika in kolerabice naj bosta enaki količini. Dodamo še sesekljano čebulo, kapre in začinimo s sol- jo, poprom in gorčico. Tik pred serviranjem dodamo še olje in kis. Vse skupaj na hitro pre- mešamo in ponu- dimo. Nada Pignar, profesorica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE- MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 292. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov Nastanek in razvoj psihosocialnih motenj v otroštvu - 5. nad. Modeli in pristopi medsebojne povezanosti in vpliva predpostavljajo, da jc celotno razvoj- no dogajanje odvisno od vseh udeležencev - od otroka z njegovimi vrojenimi, konstitucional- nimi ali pridobljenimi značilnostmi odzivan- ja, s sposobnostmi in drugimi lastnostmi ter na drugi strani od zanj pomembnih oseb v njego- vem okolju. V prvih letih življenja so to pred- vsem starši in družinski sistem, pozneje tudi druge osebe in drugi sistemi. Otrok sam vpliva na svoje okolje in ga soustvarja. Takšni modeli psihosocialnega razvoja izpo- stavljajo dejavno vlogo otroka v odnosih in do- gajanjih. Otrok s svojimi značilnostmi vselej sooblikuje interakcije med seboj in drugimi. Preprosteje lahko to povemo tako: dva otroka nista enaka in isto okolje, isti vzgojni prijemi ne bodo imeli enakih učinkov pri vseh otro- cih. Vozlišče psihosocialnih motenj lahko posta- nejo predvsem individualne razlike v tempera- mentu in razvoju. Za razumevanje spremembe individualnih različnosti v prispevek k psiho- socialni motnji je potrebno poznavanje kon- teksta otrokovega življenja. Naslednjič pa o temperamentnih značilnos- tih in njihovem vplivu na nastanek, vrsto in vzdrževanje psihosocialnih motenj pri otro- cih. mag. Bojan Sinko PRUilism Pismo županu Mestne občine Ptuj Pišem vam, ker sem ogorče- na, kako ste mogli na občini in Komunalnem podjetju skle- niti predpis o nakupu zemljišča za širjenje pokopališča na račun malih upokojencev. Že itak velikemu računu za grobnino se za zemljišče doda 2500 sit, skupaj pa je to 8.057 grobnine. Ali je pri nas na Ptu- ju res vse mogoče? Nič se ne misli na ljudi z nizkimi dohod- ki. Če bi naša Komunala bolj skromno ravnala z zemljiščem, ga še ne bi bilo treba kupovati. saj so ga porabili za zelenico ob parkirišču čisto po nepotre- bnem, saj se mrtvi gotovo ne sprehajajo in zelenice ne rabijo. Zaradi nepravilnega gospodar- jenja Komunalnega podjetja ni prav, da stroške terjajo od obča- nov. Zanimala sem se drugod po Sloveniji in ugotovila, da niso tako oderuški kot pri nas oz.naša komunala. V Ljubljani je grob- nina 3.500 sit, na tezenski Do- bravi 4.154 sit in tako sem ugotovila, da je pri nas najvišja v Sloveniji. Tistemu, ki je ra- čun za grobnino odobril, bi dala 54.794 dohodka, ker bi potem malo pomislil. Amalija Kerin Zalivala občanom, ki so darovali fi- nančna sredstva za izgrad- njo bolnišnice: 1. Aktiv novinarjev Ptuj in delavci družbe Radio- Tednik Ptuj namesto venca za pokojnega fotografa Stanka Kosija - 22.500,00 SIT 2. stanovalci Vičave od hi- šne štev. 127-131 namesto cvetja na grob pokojne Ani- ce Kvas -10.000,00 SIT Delavci Bolnišnice Ptuj se za prispevana finančna sreds- tva iskreno zahvaljujemo. Krvodajalci 17. avgust: Srečko Kosec. Rimska ploščad 15. Ruj; Branko Kontarček, Hum 21/A; Zdenka Veldin, Obrez 108; Davorin Mendaš, Moškanjci 84/A; Štefka Rep, Tomaž 12/A; Franci Toš, Ul. Jožefe Lackove 8, Ptuj; Aleš Planine, CM014, Ptuj; Bojan Gtmerlajt, Tomaž 16; Janez Tašner, Mestni Vrti 89, Ptuj; Mttica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Jožica Matjašič, Ztatoiičje 72; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Aleksander Vidovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Daniei Belšak, Mati Okič 60; Janez Černivec, Podvinci 119; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/A; Oton Unuk, Ul. 1.^ maja 5, Ruj; Danijel Mikša, Arbajterjeva 3, Ptuj; Janko Arnuš, Bukovci 173; Janez Potočnik, Hrastovec 26; Marija Burjan, Hajdoše 53/A; Leon Hrovat, Dragonja vas 25; Franc Kozel, ZakI 37/A; Ivan Zemijarič, Dornava 141; Rado Sedlarevič, Ljubljanska 104, Maribor; Jože Kotel, Rimska ploščad 10, Ptuj; Martin Polak, Starše 5$fB; Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ruj; Srečko Toplak, Juršinci 69; Friderik Koietnik, Grajenščak 7/A; Vinko Gorjup, Dragonja vas 12; Jure !*Jovak, Cirkovce 22; Atjoša Lovišček, Zg. Duplek 12/A; Danilo Petrijan, Hajdoše 59/B; Dušan Najvirt, Celestrina 11; Peter NajvirL Ložane 6; Dušan Dodlek, Apače 296; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/A, Maribor. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU Vrt dobiva iesensko podobo Le ugibati je mogoče, kakšna bo po zgodnji pomladi in vročem ter sušnem poletju letošnja jesen. Če se po vremenskem prego- voru: "Kakor Jernej (goduje 24. avgusta) in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drži," obeta sušna jesen, bo vrtnarjeva precejšnja skrb, kako še nadalje negovati že močno zaradi suše prizadeto vrtno rastlinje, da bi dobro sklenilo vege- tacijo In se pripravilo na prezimovanje. SADNI VRT je že dobil jesensko podobo. Pozne sadne vrste in sorte so pričele predča- sno zoreti, pri večini vrst je pričelo zoreti in odpadati listje. Posledice dolgotrajne suše in poletne vročine se tako odražajo predvsem na kakovosti letošnjega pridelka ter motene- mu oblikovanju cvetnih brstov za naslednjo rodno letino in v predčasnem zaključevanju vegetacije. Predčasno in prisilno zreli plodovi ter poškodovani od sončnih opeklin ne bodo primerni za daljšo hrambo v svežem stanju, zato jih, preden odpadejo ali bodo pričeli pro- padati, porabimo za predelavo v sokove, raz- ne konzervirane oblike ali posušene v sadne krhlje. Predčasno zorenje in odpadanje listja s sa- dnega drevja, ki je posledica suše oziroma pomanjkanja talne vlage, ni škodljivo za sa- dno drevo, čeprav tudi ni koristno. Drevo na- mreč zaradi pomanjkanja talne vlage, da bi preživelo in ohranilo rastlinske sokove, odvr- že toliko listne površine, da s tem zmanjša iz- hlapevanje vlage na najmanjšo možno mero, seveda pa ob tem trpijo normalno oblikova- nje brstov in zorenje lesa ter druge življenjske funkcije za prezimitev in začetek nove vege- tacije v naslednjem letu. V teh dneh pred iztekom poletja ne prez- rimo poletne zelene rezi aktinidije. Opustitev poletne rezi pri aktinidiji povzroči enako kot pri drugih sadnih vrstah preveliko zgostitev in zasenčitev notranjosti krošnje oziroma brajde in ovira tvorbo rozg s cvetnimi brsti, prevla- dovati pa prično prazne mladike. Ob poletni rezi odstranimo najprej poganjke pri tleh, ki izhajajo iz korenin in koreninskega vratu, porežemo poganjke, zrasle vzdolž debla, in najkrepkejše prazne mladike, tiste pa, ki so namenjene vzgoji in obnovi rodnega lesa, pa skrajšamo, da se bodo do zimske rezi še raz- vile in utrdile. V OKRASNEM VRTU v tem poznem polet- nem času in še v sušnih razmerah povrhu ne gnojimo več okrasnim rastlinam s talnimi ru- dninskimi gnojili, ker bi se zaradi njihovega počasnejšega delovanja vegetacija zavlekla tako pozno v jesen, da novo zrastli poganjki ne bi uspeli dozoreli in bi pozimi zmrzniti. Ra- stlinam, pri katerih menimo, da trpe poma- njkanje rastlinskih hranit, in tistim okrasnim rastlinam, ki se na cvetno obdobje v tem ve- getacijskem letu šele pripravljajo, gnojimo z listnimi gnojili, ki so tako pripravljena, da jih je rastlina sposobna sprejemati neposredno skozi list. Okrasne trave, ločje in šaši v leto- šnjih sušnih razmerah trpe pomanjkanje tal- ne vlage. Če jih nismo zalivati, kažejo zrelo in suho podobo. Da se jim ne bi korenine povsem izčrpate, jim ob tleh požanjemo nad- zemna stebla oziroma latje, s čimer rastline obnovimo, koreninam pa povrnemo moč, da se še v letošnji jeseni prično obnavljati in od- ganjati nove liste, da bo rastlina sposobna prezimitve. Lončnice, ki smo jih spomaldi prenesli na prosto, da so tu vegetirate in nabirate moči za novo sezono cvetenja, postopoma pričnemo pripravljati na ponovno vlončevanje in prila- gajati na zaprte prostore. V ZELENJAVNEM VTU s setvijo jesenskih vrtnin in ozimnih posevkov še počakamo na primerno talno vlažnost, to je do obilnega dežja ali pa da z umetnim dežjem namočimo vrtna tla, v katerih bodo semena sposobna kaliti. To vroče in sušno obdobje izrabimo, da izpraznjene gredice očistimo ostankov tu prej rastočih vrtnin in plevelov, jih odstrani- mo in kompostiramo, pravkar kaleči pleveli in koreninice pa se bodo v tem vročem in su- šnem obdobju dobro presušili in propadli. V deset- do štirinajstdnevnih presledkih se- jemo špinačo, motovileč in zimske sorte so- late. V časovnih presledkih zato, ker ne vemo vnaprej za vremenske in talne razmere v času kalitve in doraščanja posevkov, od tega pa je odvisna njihova prezimitev. Za sajenje zimskega česna je še nekaj časa, tokrat ve- tja priporočiti le to, da če je setveni kolobar s česnom zaradi prepogoste setve že preo- bremenjen, ga iz vrtnih gredic preselimo v sadni ali okrasni vrt. Posadili ga bomo v ko- lobarje pod sadne krošnje ali med vrtnice kot varovalni ukrep proti voluharjem, ki ogrožajo mlade jablane in vrtnice, ter raznim glivičnim boleznim česna, s katerimi je vrtna zemlja okužena. ***** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in sa- diti rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, 25. in 26. avgusta ter 3. in 4. septembra, za- radi plodov 28. 29. in 31. avgusta ter 8. in 9. septembra, zaradi korenike 31. avgusta ter od 1. do 3. septembra ter zaradi lista 26. av- gusta in od 3. do 6. septembra. Miran Glušič, ing. agr. 22 Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK ZANIMIVOSTL REPORTAŽE TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 1 7. V Boliviil s prihodom v Bolivijo smo prišli v nekoliko nižji standard, kar pa hkrati še ni pomenilo znižanja stroškov. Te nižje cene so povzročile evforijo, povezano predvsem z uživan- jem najrazličnejših kulinaričnih dobrot Že s prihodom k jezeru se je vse zdelo nekako drugačno, naj- brž je na ugodno razpoloženje vplivala bližina vode. Sicer pa večina, ki je tam hodila, pove, da jih je tisto okolje kar dvigni- lo. Z vpisom štirih Slovencev v spominsko knjigo neke restav- racije smo zaznamovali pot po Peruju (prvi del). Ob odhodu se nam je pripetil prvi manj pri- jeten dogodek. Namreč prodali so nam že prodane sedeže, kar se sicer kar pogosto dogaja, a se taka neprilika po pravilu zmeraj kompromisno reši. Iz avtobusa, kjer sem se, kolikor se je le dalo, že udobno namestil, smo se pre- maknili v drugo vozilo, pri tem pa časovno skorajda nismo bili oškodovani. Prestop meje med Perujem in Bolivijo je potekal enostavneje, kot sem pričakoval, saj sta drža- vi v prijateljskih odnosih. Takoj po prestopu meje je slabo cesto, ki pa je ob carinski postaji ven- darle asfaltirana, zamenjal kata- strofalen makadam. Da smo v drugi državi, smo videli tudi ta- krat, ko so trije resnejši obrazi tik pred mestecem Copacabano vstopili na avtobus in od potni- kov zahtevali denar. Takšna je po njihovih besedah cena vsto- pa v mesto. Nekatere so uspeli ustrahovati oz. prepričati in so plačali, drugim pa so nam za- grozili s policijo. Ta grožnja je bila le provokacija; te so v Bol- viji kar pravilo. Tudi to kaže, kako hud je boj za preživetje. Prišli smo v mesto. Že na prvi pogled je bilo opaziti večjo turi- stično nerazvitost. Splošni ob- Bolivijska stran jezera Titicaca je precej mirnejša in turistično manj razvita Državna meja med Perujem in Bolivijo čutki so bili ob vstopu v "novo" deželo še celo prijetnejši, ljudje pa so se zdeli še enostavnejši in prijaznejši. Spet smo se znašli na jezeru Titicaca, v čolnu, ki je plul pro- ti njegovemu največjemo otoku, otoku Isla del Sol. Na srečo na tega ni bilo treba po 500 sto- pnicah in je na pogled redkeje poseljen, kot so bili Urusi in Taquila v Peruju. Otok deluje lepše, skoraj sredozemsko, prav gotovo pa ne tako turistično. V ozadju, so bili vidni zasneženi vrhovi Kordiljer: Illampu (6421 m), Huyna Potosi (6094 m) in Ilimani (6462 m), če omenim le večje. Na otoku je tempelj sonca; to je tisti kraj, kjer naj bi se rodil sonce in ljudstvo in predstavlj svetišče. Zaradi njega sta otQ in celotno jezero označeno ko sveto in se mu pripisuje rojstvi civilizacije. Od tam izhaja zgo dba o prvem Incu Mancu C* pacu in njegovi sestri, kasneji^ ženi Mami Huaci. j Tamkajšnji ljudje verjamejo^ izročila in še danes razne mitj obravnavajo kot del resničnost^ Iz templja je po pričujoči legenj di narejen rov do drugega oto- ka Isle dela Luna, kjer je živela Mama Huaca. V ta tunel naj bi Inki skrili zlato in druge dragtjj cenosti tik pred vdorom Špan- cev. Tunela še do danes niso odkopali, saj verjamejo v njego- vo resničnost. Zatrjujejo pa, da so se zato, ker ga bodo v krat- kem raziskali arheologi, začek dogajati nenavadne stvari in da jih je tega strah (tako naj bi neki človek že izginil ipd.). Ob vračanju iz otoka sem iz- vedel tudi, da je najbolj čaščena in najmanjša riba v jezeru ispi, velika le dober centimeter. PTUJ / POGOVOR Z ALENKO KRABONJA Siomatak^in^f ki mda fiofiife že v prejšnji številki smo pisali o enem izmed poletnih kul- turnih večerov, ko je s pomočjo diapozitivov o Indoneziji predavala Alenka Krabonja. Pozneje smo se pogovarjali z njo v njeni ambulanti, saj je po poklicu stomatologinja. Zaupala nam je nekaj stvari, ki jih na predavanju ni pose- bej omenila. tednik: Kako to, da ste se odločili, da boste obiskali rav- no Indonezijo? A. Krabonja: "Že kot študent- ka sem si želela obiskati vse kon- tinente, ki se začnejo na črko A. Tako sem si najprej izbrala Azi- jo, potem pa sva si skupaj s pri- jateljico izbrali Indonezijo." tednik: Kdaj in pa kako dolgo ste bili tam? A. Krabonja: "Tam sem bila leta 1997, in sicer 60 dni v mar- cu in aprilu." tednik: Kakšne so tamkaj- šne razmere? A. Krabonja: "So velike ra- zlike, ljudje tam so dosti bolj prijazni in odprti. Velika mesta se ne razlikujejo od naših, saj vam ponujajo prav vse. Medtem pa so majhni otočki še ohranili svojo naravnost in prvobitnost, saj na njih na primer ni niti elektrike." tednik: Kako ste potovali do Indonezije? A. Krabonja: "Tja sem poto- vala z letalom, po Indonezji pa z avtobusom ali manjšim leta- lom." tednik: Kakšno je pa bilo vreme, glede na to da ste bili tam spomladi? A. Krabonja: "Tam je kon- stantna vročina, je pa tudi veli- ko vlage, ki nekatere zelo moti. Jaz sem počakala in se tja od- pravila po deževni dobi, torej po monsunih." tednik: Kakšni so ukrepi pred odhodom, kako je z vizo in cepljenjem? A. Krabonja: "Pred odhodom je potrebno poskrbeti za vizo, ki jo lahko pridobite v Ljublja- ni. Cepiti se pred odhodom ni potrebno, saj tam ni več malari- je." j tednik: Kako vam je bilo všeč v Indoneziji? A. Krabonja: "Zelo mi je bilo všeč, kar preselila bi se tja. Lju- dje so zelo nasmejani, ne živijo stresno in se veliko smejejo. Ve- liko ljudi misli, da je to nera- zvita država, v resnici pa nas v turizmu kar precej prekašajo, saj znajo izkoristiti popolnoma vsak kotiček." tednik: Je to vaše prvo po- tovanje ali že imate kakšne iz- kušnje s tem? A. Krabonja: "Že prej sem po- tovala, vendar so to bila krajša potovanja po Evropi. V študent- skih letih sem potovala tudi s pomočjo izmenjave študen- tov. Potovanje v Indonezijo je bilo moje prvo daljše potovanje. Lani sem se držala svojega na- črta, da bom obiskala kontinen- te z začetno črko A, zato sem obiskala Avstralijo." tednik: Kam se odpravlja- te v prihodnje? A. Krabonja: "V načrtu imam, da izpolnim svojo obljubo, zato se bom podala najprej v Ameri- ko, kasneje še v Afriko." Nadja Dobrijevič APAČE / PODVIG ROJAKA TONIJA FLAJSA l2iMi kilometrov s slovensko zasfavo Vedno več ljubiteljev rekre- acije se odloča za nove izzive. 32-letni Toni Flajs, ki se je rodil v Apačah na Dravskem polju in sedaj živi v Nemčiji, se je s svojimi prijatelji odločil, da bo po dolgih letih vožnje v Slove- nijo to storil s kolesom. Toni, Christian, Raphael in Cristopf so 1120 kilometrov dolgo pot iz Ludwigshafna do Apač pre- vozili v tednu dni. Dnevno so prekolesarili več kot 150 kilo- metrov. V Apačah so imeli sve- čan sprejem, kjer so se zbrali sorodniki in prijatelji ter pros- lavili ta nevsakdanji podvig. Na kolesu Tonija Flajsa pa je bila ponosno zataknjena slovenska zastava. Tekst in foto- Danilo Klajnšek ŠTAJERSKA / 12. MEDNARODNI RELI STARODOBNIH MOTORNIH VOZIL Slan hpotii spoinmmK Štajenk^ Bolj ko se jekleni konjički po vsem svetu preoblačijo v nova in nova "oblačila", bolj raste zanimanje za njihove prednike, oldtimerje, ki se nam po kratkih sto letih avto- mobilizma in motorizma zdijo prava čudesa iz nekega dru- gega sveta. Svet se nikoli ni tako hitro spreminjal, kot se spreminja od takrat, ko ga je preplavila "avtomanija". In že dvanajstič so se lahko "čudili" Štajerci, saj je Veteran klub Maribor organiziral 12. mednarodni reli starodobnih mo- tornih vozil Štajerska 2000, ki je bil v soboto, 19. avgusta, njegov namen pa je bil krepitev prijateljskega stika med vozniki in ljubitelji motornih vozil iz različnih dežel, spod- bujanje ohranjanja tehnične kulturne dediščine in poživi- tev turistično ponudbo Slovence. Vozniki so lahko uživali v pre- lepih krajih štajerske dežele in pri tem zaužili obilo domačih dobrot in najboljše vinske ka- pljice štajerskih goric. Ogledali so si farno cerkev v Rušah in Zg. Koreni, spominsko Mais- trovo sobo s stolpom v Zavrhu in največjo vinsko klet pod Ma- riborom. Sto trideset voznikov se je v soboto zjutraj zbralo na Rotov- škem trgu, kjer jih je pozdravil mariborski župan Boris Sovič in predstavnik podjetja Avto Šer- binek. Preden je odprl dirko, so organizatorji voznike okrepčali z zajtrkom, tako da so se lahko točno ob desetih drug za dru- gim (v razmiku ene minute) po- dali na reli, dolg 81 kilometrov, po mariborski okolici. Na voljo Direktor dirke inženir Stanko Kokol. Foto: Simona Krajnc Pavlica so imeli šest ur, da premagajo to razdaljo. Prireditev si je ogle- dalo veliko Štajercev, vsi, ki pa niso uspeli priti ob progo, pa so lahko reli spremljali po radij- skih valovih radia Ptuj in City. Dirka je bila odlično orga- nizirana, saj na progi ni prišlo do nobenih nesreč in poškodb, promet je potekal neovirano, saj so zakoni na cesti popolnoma enaki za vsa vozila, prireditelji so bili zadovoljni z udeležbo, predvsem pa s pohvalami, ki so kar deževala od tekmovalcev in gledalcev. Direktor dirke Stan- ko Kokol je po tekmi dejal, da je zadovoljen, saj je vse minilo z navdušenjem; prepričan je, da bodo v prihodnjem letu v Ma- ribor pripeljali še več oldtimer- jev, vsi tuji tekmovalci pa bodo najbrž čez leto večkrat obiskali Maribor, saj je bila to hkrati od- lična promocija mesta. Milan Krajnc Pavlica Tudi Ptujčani imamo starodobna vozila; na posnetku Je Ciril Božič z mercedesom 170 DS iz leta 1953 f EDNIK - Četrtek, 31. avgust 2000 23! ZA KHATEK CAS Mladi dopisniki »OJPES Dobili smo ga leta 1996. Ime siiio mu dali Capi. Star je tri leta. Je nemški špic. Kot že ime pove, je samec. Velik mi je do ko- len. Dlako ima belo. Ušesa ima pogosto nazaj. Takrat se mi zdi zelo smešen. Ko pa pride kdo na obisk, jih naostri. Takrat se mi zdi zelo hud. Oči ima temno rja- ve. Zobe ima moče in čiste. Čisti si jih namreč takrat, ko gloda ko- sti. To pa je za zobe zelo zdravo. Hranimo ga z mesom, palačin- kami, briketi in hrano od kosila. Vsak dan ga češemo, včasih gre- mo z njim na Bellevue. Najrajši leži v jedilnici pod oknom. Sku- paj se igrava in hodiva na spre- hode. Letos spomladi smo se že ve- selil, da bo naš Capi postal očka. Pripeljali smo mu psičko iste pa- sme. Na žalost pa iz tega ni bilo nič. Capi in psička sta se samo igrala in lovila po celem dvori- šču. Tri dni smo ju vozili enega k drugemu, a o zaljubljenosti ni bilo ne duha in ne sluha. Capi se je raje cartal pri nas. Ati se je jezil in mu grozil, da ga ne sme nikoli več videti na našem mačku. Obljubil mu je tudi učne ure. Temu smo se vsi smejali. Leonida Logar, 3. b, OS Kidričevo DEDKOVA ŽIVUENJSKA ZGODBA Moj dedek je doma v Apačah. Ime mu je Ernest, star pa je 86 let. V življenju se mu je zgodilo marsikaj veselega in žalostnega. Rodil se je v Severni Ameriki v mestu Saint Betlehem v zvezni državi New York. Njegov oče in mati sta se odločila, da bosta za- pustila tujino in se vrnila domov v Prekmurje v vas Dolence. Ta- krat je bil še dojenček. Po pri- hodu domov se je tedaj začela v domovini prva svetovna vojna in dedkovega očeta so poklicali v vojsko. Tako je njegova mama ostala sama, ker je oče v vojni umrl. V starosti sedmih let ga je mama dala k dedku in babici. Tam je živel zelo skromno. Pre- den je zjutraj odšel v šolo, je mo- ral napasti živino. Ko je dopolnil 14 let, si je mo- ral začeti sam služiti kruh. Odšel je na Madžarsko, kjer se je men- da dobro zaslužilo. Tam je delal tri leta, s prihranki pa se je vr- nil domov in pomagal materi pri gradnji hiše. Ob začetku druge svetovne vojne je moral v nem- ško vojsko. Tam se je šele začelo težko življenje. Zajeti so bili pri ruski meji in tam se jih je malo rešilo. Med njimi je bil moj dedek. Večkrat je pripovedoval, kako težko je bilo v taboriščih, kjer je bil zaprt. Najslabše je bilo v taborišču v Franciji. Tam niso imeli ne hrane ne pijače. Njegovo življenje je bilo zelo težko, vendar je vse preživel in še danes se dobro počuti. Zelo ga imam rad. Iztok Strucl, 6. a, OŠ Kidričevo PO DOMOVIH HAŠIH USTVARJALCEV 24. maja smo imeli šolski izlet. Ob 17. uri zjutraj smo se odpe- ljali izpred osnovne šole v Gori- šnici. Vožnja je bila zabavna, zato snio kar hitro prišli do rojstne hiše Josipa Jurčiča, slovenskega pisatelja. Izvedeli smo veliko o njem, o njegovem za tiste čase bogatem domu, ki smo si ga lah- ko tudi natančno ogledali. Z Mu- ljave smo se odpeljali v Rašico, rojstno vas pisca prvih sloven- skih knjig (Abecednika in Kate- kizma) Primoža Trubarja. Tudi o njem smo izvedeli veliko, kako pomemben je za slovensko knji- ževnost in sploh slovenski na- rod. Na njegovi domačiji smo si lahko ogledali tudi mlin njego- vega očeta in izvedeli, kako tak mlin deluje. Izvedeli smo tudi nekaj o nekaterih pomembnih osebnosti v Trubarjevem življe- nju in o sramoti, ki je v času Trubarjevega vstopa med prote- stante doletela Rašico. Iz Rašice smo se odpravili na grad Turjak, pred katerim smo si v času čaka- nja na vodiča natančno ogledali lipo, ki je kot hrast omenjena v Prešernovi pesmi. Naposled je prišel vodič, nam povedal nekaj o grajski kapelici, grajski grobnici na sosednjem hribu, življenju na gradu, o ime- nu gradu, o ječi, ki naj bi bila globoka še dodatnih trideset me- trov, vendar zasipana, in pa o človeku, ki se je v gradu kar lep čas skrival in širil vero. Nazad- nje smo se odpravili še v Čateške toplice, kjer je bilo zelo prijet- no. Dan je hitro minil in odpeljali smo se spet domov. Janez Bezjak, 6. a, OS Gorišnica PIKAPOLONICA Pikapolonica leti po zraku. Pi- kapolonica ima rdeča krila in črne pike. Pikapolonice prinaša- jo srečo. Najdemo jo na travni- ku. Monika Cmenšek, 1. b, OŠ Breg TEKMOVALNE ŠPORTNE IGRE Bili smo na Bistriškem Pohor- ju, natančneje pri Treh kraljih. Tam smo bili od 24. do 26. maja. Športne igre so bile zelo zani- mive. Pri prvi igri smo tekmo- vali v parih. Pri igri je imel par zavezane noge in zraven je moral prenašati skokico. Druga igra je bila malo lažja. Par je moral žogo prenašati med čelom ali ušesom, vendar se žoge ni smel nobeden dotakniti z roko. Mislim, da sva bila jaz in Damjan najhitrejša. Tretja igra je bila skakanje s skokico, v kateri nisem sodelo- val, ker ne učiteljica ni določila. Četrta igra je bila zelo težka, saj si moral z glavo potiskati žogo po tleh. Zadnja igra je bila zelo zabavna, kajti en učenec iz vsa- kega razreda se je postavil na konec tekmovalne poti. Drugi tekmovalci so slekli eno oblači- lo in ga nesli učencu na koncu poti. Ta je moral vsa oblačila ob- leči, kar pa ni bila lahka naloga. Na koncu se je že komaj premi- kal. Zmagali smo pri prvi, drugi igri, tretji in zadnji igri. Na kon- cu smo zmagali s sedemnajstimi točkami. Zmagovalni pozdrav! David Čuš, 3. b, OS Ljudski vrt PLANINSKI IZLET NA KOPITNIK Na planinskem sestanku nam je učiteljica povedala, da bomo šli na izlet na Kopitnik. Pogo- varjali smo se o izletu. Doma sem si en dan pred tem spakiral miuhtaik.__________ _ ___ V soboto zjutraj ob 6.20 uri sem šel od doma do železniške postaje. Zbralo se nas je več, tudi iz drugih šol. Počakali smo, da pripelje vlak. Vlak je pripeljal točno ob 6.30, vstopili smo. V vlaku smo si slekli kombinezo- ne, ker nam je bilo vroče. Potem smo gledali skozi okno in opa- zovali okolico. Ko smo prispeli v Hrastnik, smo začeli hoditi v hrib. Hodili samo približno tri ure. Med potjo smo se trikrat ali štirikrat ustavili. V torbi smo imeli oblačila, sendviče, nekaj pijače, čokolado za energijo, de- narnico, karte in še kaj drugega. Ko smo prišli do koče na Gorah, smo se najedli in napili. Nato smo se šli vozit z lopatko, ki smo jo imeli s seboj. Ko smo se tega naveličali, smo šli v kočo na to- pel čaj. Čas je tekel, zato smo se vrnili nazaj proti vlaku. Navz- dol smo hodili 2h in 30 minut. Vlak je pripeljal in že smo vsto- pili in se odpeljali proti domu. Na Ptuj smo prispeli v temi. Do- mov sem prišel zadovoljen. Bilo mi je všeč. Matjaž Petrovič, 4. b, OŠ Mladika DOBRA ČAROVNICA Nekoč je na vrhu nebotičnika živela dobra čarovnica. S svojim ostrim očesom je opazovala ot- roke po vsem mestu. Vsako jut- ro je gledala Miha, kako je težko vstajal in ni hotel iti v šolo, Kla- ro, ki je vedno godrnjala, da se ne more učiti, in Tončka, ki je vsako jutro govoril mami, kako je neumna. Čarovnica si je izdelala načrt, kako bo te otroke spremenila v dobre. Mihu, ki ni hotel iti v šolo, je zjutraj po margarini na- suJa prašek zbujanja in veselja do šole. Klari je v čaj stisnila li- mono z voljo do učenja. Tončka, ki je vsako jutro govoril, kako je mama neumna, pa je spremeni- la v žabo za tri dni. Ob prvem jutranjem svitu je žaba morala začeti regljati: "Moja mama ni neumna! Moja mama ni neum- na, neumen sem jaz!" Tako je regljala do poznih večernih ur. Čarovnica ga je pustila regljati tri dni. Četrti dan ga je spet spre- menila v Tončka. Zdaj vsako jut- I ro, preden gre v šolo, pove mami, da jo ima rad, jo poljubi in odvi- hra novemu dnevi naproti. Če pa vi, otroci, ne boste pri- dni, bo za vas poskrbela čarovni- ca z vrha nebotičnika. Matej Rodošek, 3. c, OS Ljudski vrt 1. Lucky - BRITNEV SPEARS 2. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING 3. Lets Get Loud - JENNIFER LOPEZ 4. Music - MADONNA 5. Breathless - THE CORRS 6. Around the VVorId - ATC 7. Could I Have this Kiss Forever - WHITNEY HOUSTON & ENRIOUE IGLESIAS 8. We Will Ročk you - FIVE 9. Doesn't Really Matter - JANET JACKSON 10. Say it isn't so - BON JOVI LUJZEK Dober dan vsaki den! Drgoč je nedela. Na srečo malo boj hladna in z meglami prekrita. Temperatura je boj normalna, tak ko se lakše diše, kak bi rekli sosedje iz naše bivše brat- ske republike. Suša pa nas grize dale naprej. Koruza je čista vni- čena, suha in od tistega snet- nega betega napodjena. Mlake so suhe, žabe pa na dopusti. Ribe v potoki so se obrnole na hrbet in plavajo v večne ribnike. Z Mico že zamočema prešo, da bi obrali in rešli letošjo suho vinsko letino. Jaz sem že pred- laga slovenskem! parlamenti, da godovni dan vinskega patruna Martina prestavi z It. novem- bra na II. oktober, saj bo v tistem cajti že most vino grota. Suša je tak hujda, ke ma tudi moja Mica škrge čisto suhe. Pot- rebna je strokovne medicinske obdelave kokšnega vredik doh- tora ali pa našega ta mlodega kaplona, ki je tudi provi speci- alist za ženske zadeve in poleg seveda tudi za dušno pastirstvo ... No ja, ke si nate ob tem kaj pohujšlivega mislili. Skrbeti za dušo in telo je pač dolžnost vsokega človeka. Če to naredi gospod kaplon,je to pač za božji Ion. Pisa mi je Hanzek z glih tak suhega haloškega brega in se tak začne jegovo pismo: "Lujzek, lepo podavljam tebe in tvojo Mico, vinsko pivnico in svinjsko prasico. Tudi v Halozah smo dojposušeni, žejni in brezmejni, saj živimo čista poleg meje s Hrvaško. Po eni stroni nas kon- trolirajo slovenski, po drugi pa hrvaški policisti in drugi organi, tak ke skoro več ne vemo, smo naši alijihovi. Drgačik pa smo si kar dobri susedi, še posebno ob kokšnem frakeljci ali na gemišteki. Lujs, pridi nam kaj v goste, pa še Mico priženi poleg, da bo bolj veselo. Bomo že kak- šnega piceka bujli, da bo kaj za kurji britof djoti..." Hanzek, bog lonaj za tvojo pismo in povabilo. Se boma že kaj z Mico zglosila pri tebi, saj pohanih picek tudi ne sovro- žima. Saj veš, kak pravimo v Halozah in Prlekiji: "Naj bo pujcek, picek, mujcek ali pesek, samo da je mesekf Vsi lepo podavljeni od LUJ- ZEKA INFO - glasbene noviie! info - glasbene novice so že nekaj let vaš glasbeni vo- dnik skozi novo glasbo, ki je tudi primerno ocenjena s šol- skimi ocenami od ena do pet. Avstralska pevka KYLIE MINOGUE še blesti ne lestvicali s hiitom Spinning Around. 32-letna lepotica se vrača na svoja stara pota, saj je komad ON A NIGHT LIKE THIS **** čista limonada ali štanca in bo del njenega novega albuma Ligtit Years. Ta uradno izide 25. septembra in ga bo v Sloveniji za- ložila hiša Dallas Records. Britanska pevka BILLIE PIPER je zaslovela leta 1998 s ko- madom Because we Want to, od takrat pa beleži še tri us- pešnice z naslovi Girifriends, She vvants to in Day & Night. Najstniška zvezda BILLIE tokrat prepeva pesem SOMETHING DEEP INSIDE ***, ki prinaša lagoden pop glasbeni preliv. AARON CARTER je mlajši brat Micka Carterja iz skupine Backstreet Boys. "Smrkavec" je do sedaj bil popularen s ko- madom Crazy Litle Party GirI, sedaj pa se fant vrača z zabav- nim komadom AARON'S PARTY (COME GET IT) ***, ki ga ameriške radijske postaje na veliko predvajajo. Ameriška skupina 98 DEGREES je požela največ pozorno- sti s skladbo True to Your Heart (to so zapeli skupaj s Stevom VVonderjem), medtem ko je skupina požela največ uspeha na lestvicah s skladbo Because of You. Vrhunski vokalni kvartet blesti v skladbi GIVE ME JUST ONE NIGHT (UNA NOCHE) ****, v kateri se prepletajo pop, r&b in soul glasbene prvine. GLAMMA KID je pred časom presenetil s komadom Taboo, ki ga je zapel v duetu s Sholo Amo in je priredba klasike pev- ke Sade. Gospod KID ostaja posebnež tudi v komadu z groz- nim naslovom in besedilom BILLS 2 PAY ***, ki je glasbeno zelo trd regi komad. Nemška skupina SCOOTER nastopa v postavi Rick Jordan, H.P Boxter in Ferris Bueller. Trio tokrat 100% preseneča z me- lodičnim sodobnim komadom SHE'S THE SUN **** z albu- ma Shefieid. Italijanska skupina GALA je pred leti vladala na plesiščih diskotek s štiklom Free From Desire. Studijski mojstri so po- novno v igri s podobnim house beat komadom z naslovom EVERYBOADY HAS INSIDE ***. AURORA je nova britanska skupina, ki je s pomočjo raču- nalnika in sintisajzerja obdelala velik hit ORDINARY VVORLD **** skupine Duran Duran. Pesem je zapela Naimee Cole- man in zveni izredno sveže na sodobni plesni sceni. Britanska skupina Duran Duran je letos izdala singla Someone EIse Not me in album Pop Tresh ter doživela nepričakovan neuspeh. Kanadska skupina THE MOFFATTS naj bi bila konkurenca skupini Hanson, njihov največji hit do sedaj pa nosi naslov ril be There for You. Mladi kvartet v novi pesmi BANG BANG BOOM *** zveni bolj udarno in njihov ročk je postal dosti bolj neposreden. Ameriški band SMASHING PUMPKINS sestavljajo Billy Cor- gan, James Iha, Jimmy Chamberlin in DArcy. Mojstri ročka briljirajo v melodični ročk himni TRY TRY TRY *****, ki ima re- alno, vendar žalostno besedilo; to fantastično pesem najdete na albumu Machina/The Machines of God. Avgust je dopustniški mesec, vendar je vseeno prestregel z nekaterimi dobrimi albumi: Ronan - RONAN KEATING, Hot Shot - SHAGGY Elbovv Beach - LOUlSE, Coyote Ugly - SO- UNDTRACK, Art Official Inteligence - DE LA SOUL. Borm to it - CRAIG DAVID, Litle Kix - MANSUM, Getaway - REER The Eclestic - WYCLEF JEAN, Sing When you're VVinning - Robbie VVilliams ... David Breznik POPULARNIH 10 RADIA PTUJ ROKOMET / RK GORIŠNICA ielim obstanek v pm B ligi §edaj sicer ni čas ligašliega roiiometa, vendar se večina ekip pripravlja na novo prvenstvo, ki se bo letos pričelo ne- koliko kasneje. Razlog za to je nastop slovenske moške ro- kometne reprezentance na letošnjih olimpijskih igrah. Med delavnimi so tudi roko- metaši Gorišnice, ki so priprave pričeli v sredini avgusta in že odigrali prvo srečanje. Kapetan moštva RK Gorišnica Igor Ivan- čič nam je o dosedanjih pripra- vah povedal: "Pripravljati smo se pričeli pet- najstega avgusta in mislim, da potekajo primerno. Ob tem, bi povedal, da je vzdušje v ekipi ostalo enako, čeprav so nekateri igralci odšli, nekateri pa pustili rokomet. Vsi igralci, ki so se pri- družili naši ekipi, so dobrodošli. Treniramo vsak dan, saj se želi- mo čim bolje pripraviti." tednik: Kaj pričakujete od nastopov v prvi B slovenski ro- kometni ligi? "Igranje v višjem rangu tekmo- vanju ne bo lahko, saj mislim, da so v ligi veliko kvalitetnejše eki- pe, kot pa smo jih imeli v 2. SRL — vzhod, kjer smo igrali doslej. Moram reči, da smo s temi eki- pami igrali preveč tekem in smo se preveč dobro poznali, tako da tekme na koncu niso bile lahke. Najvažnejše pa je tako za nas ka- kor tudi za vodstvo kluba, da si izborimo obstanek v ligi. Za na- prej pa bomo še videli." tednik: Gorišnica je maj- hna občina, rokometni klub je novinec v slovenskem rokome- tnem prostoru, kjer se veliko več govori in piše o ligi. Ali je za rokometaša igranje v RK Gorišnica vzpodbuda, je to tis- to, kar si fantje želijo? "To je vsekakor velika stimu- lacija za igralce. Tudi starejši igralci se želijo dokazati, čeprav mislim, da je to za mlajše igral- ce še pomembnejše. Gorišnica je Igor Ivančič, rokometni klub Gorišnica res majhen kraj. Samo z domači- I mi igralci ne moremo igrati in se j tega vsi zavedamo, zato je vsak ! igralec dobrodošel. Na nas igral- cih pa je, da se dokažemo." tednik: Rokometni klub Gorišnica je naredil velik kva- litetni preskok. Sedaj ne boste več igrali le v severovzhodni Sloveniji. To je izziv za vas in upravo. Kako pa bi ocenili so- delovanje med igralci in upra- vo kluba? "Naša uvrstitev naprej bo po- [ menila tudi povečanje stroškov. Napredovanje smo si vsi želeli in izborili in mislim, da je tudi uprava bila na to pripravljena. Nekih težav med nami in upra- vo ni bilo, saj smo mi naredili vse na igrišču, oni pa glede orga- nizacije. Menim pa, da bi se mo- goče upravni odbor moral malo razširiti, saj bo dela za vse do- volj." tednik: Igor, vi ste bili zra- ven od vsega začetka, ko se je rokomet v teh koncih pojavil, igrali ste na zunanjih igriščih, nastopali kot gostitelji v drugih dvoranah. Kako pa sedaj gleda- te na uspešno prehojeno pot? "Težko bi to opisal, saj je od za- četka pa do danes, ko igramo v moderni športni dvorani, šlo vse skupaj izredno hitro in je enos- tavno fenomenalno. Ob tej pri- ložnosti pa si želim, da bi ostali v prvi B ligi, da ostanemo skupaj in da nam naši zvesti navijači, ki so se izkazali že doslej, stojijo ob strani." GORIŠNICA - ARCONT RADGONA 26:18/15:6/ GORIŠNICA: Valenko, Ke- lenc 2, Storman 3, Margušič 2, Kumer 2,1. Ivančič 10, Perčič, Sandor 2, Zuran, Sic, D. Ivan- čič 4, Cvitanič, Firbas 1, Šter- bal, Belšak. Po napornih začetnih pripra- vah, v katerih je bil poudarek na pridobivanju moči in ko so malo delali z žogo, so rokometaši no- vega 1. B Ugaša Gorišnice brez večjih težav premagali drugoli- ^aša Arcont iz Gornje Radgone. Že na začetku so domači prišli do večjega vodstva, to pa je do odhoda na odmor znašalo devet zadetkov. Na začetku drugega dela igre je razlika narasla na 13 zadet- kov, vendar pa je gostujočim ro- kometašem do konca le uspelo nekoliko znižati visoko vodstvo Gorišnice. V domači vrsti se je odlikoval nova okrepitev Stor- man, izkazal pa se je tudi kape- tan Igor Ivančič, ki je dosegel deset zadetkov. Tekst in foto: Danilo Klajnšek SAH / POGOVOR Z ANITO LIČINO "JMoilre premagulem m znonienig ne s sciriif oiti Anita Ličina je znana šahistka, ki je zelo cenjena v sloven- skem šahu, saj je po ratingu na drugem mestu v državi. Je tudi stalna članica slovenske ženske reprezentance. Šah ni enostavna igra, za dose- go dobrih rezultatov je potrebno vložiti veliko truda, predvsem pa skoraj ves svoj prosti čas. tednik: Kdaj ste se pričeli ukvarjati s šahom? "Začetki mojega igranja segajo v Gorišnico. Po dobrih rezultatih so ocenili, da sem perspektivna igralka, in takrat me je prevzel Šahovski klub K Ptuj. Imela sem ponudbo tudi iz Čakovca, ven- dar sem se odločila za Ptuj. De- lati sem pričela z mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem in mislim, da sva naredila kar dobro kariero - iz nič sva nare- dila nekaj. Leta 1991 sem bila mladinska viceprvakinja tedanje Jugoslavije, večkratna prvakinja Slovenije, redna olimpijska rep- rezentantka itd." tednik: Kakšen rating ima- te sedaj? "Trenutno drugega v Sloveni- ji, znaša 2200 točk. Pred mano je Kiti Grosar z 2220 točkami." tednik: Nekaj časa ni bilo zaslediti vaših nastopov na tur- nirjih. Kaj je bil razlog za to? "Nekaj časa nisem bila aktiv- na in sedaj se vse menja. Šahisti smo premalo motivirani za svoje uspehe. Če sam ne najdeš spon- zorja, tako kot sem si ga jaz, eno- stavno sam ne zmoreš tega, saj s štipendijo, ki jo dobiš od šahov- ske zveze, ne moreš uspevati. Sicer pa se sedaj pojavlja odsko- čna deska za najboljše mlade, saj z njimi dobro delajo Mihaljči- šin, Mohr in Polajžer. Možnosti se izboljšujejo in to je dobro za šah." tednik: Ste druga šahistka v Sloveniji. Kaj to pomeni? "Mnenje o ženskem šahu se je krepko popravilo. Veliko igralk je blizu ratinga 2200 točk. Moj cilj je, da bi prišla do 2300 točk, potem pomeni, da si že do- ber ženski velemojster. Tega ne moreš doseči takoj, ampak gre postopoma. V Sloveniji je po zaslugi predsednika Šahovske zveze Milana Kneževiča šahov- sko organizacija precej napredo- vala. Zraven tega bomo gostitelji šahovske olimpiade, ki bo na Bledu leta 2002, kar je absolutna čast za Slovenijo. Moj cilj pa je igranje na prvi deski." tednik: Koliko časa vzame šah drugi igralki Slovenije? "Pri tem moraš biti fanatik in ne smeš biti lakomen na pro- sti čas. Najprej je redna služba in potem razporeditev prostega časa. Lahko imaš počitek, lahko pa delaš. Pri meni je to dve uri dnevno, ko pa se pripravljam na turnirje, potem pa seveda še več. Vse to je sistematično, povezano s teorijo, proučevanjem končnic, literature itd." tednik: Kakšni so vaši cilji v letu 2000? "Na letošnjem državnem pr- venstvu, ki bo v decembru, si želim čim višje, in če bi se le izšlo, potem je to prvo mesto, kljub temu da spoštujem vse na- sprotnice. Obstaja možnost na- stopanja na turnirju v Gradcu, potem sledijo enotedenske prip- rave na Ptuju pod vodstvom Mi- haljčišina, Polajžerja in Mohra. Potem bo konec oktobra in v za- četku novembra šahovska olim- piada v Carigradu." tednik: Veliko je ženskih in moških turnirjev. Katerih se udeležujete in kako gledate na moškega na drugi strani šahov- nice? Ali jih premagujete s šar- mom ali znanjem? "Igram zvečine na moških tur- nirjih, ženske pa vse tiste, ki so obvezni. Letos sem v Ljub- ljani in na Bledu igrala na mo- čnih moških turnirjih, in mi je vedno pripadla prva ženska na- grada. Zraven tega pa je to bolj opazno. Igranje z moškimi me motivira, sicer pa težje prenaša- jo poraze kot me ženske. Je pa moški šah kvalitetnejši in prak- tično ni primerjave. Na zadnji del vprašanje pa bi odgovorila, da jih premagujem z znanjem." Tekst in foto: Danilo Klajnšek SLOVENJA VAS 25 let športnega društva Letos so športniki v Slovenji vasi proslavili visoki jubilej: pred 25 leti je bilo ustanovljeno tamkajšnje športno druš- tvo. Njihova prva dejavnost je nogomet in za to športno pa- nogo je tudi veliko zanimanje. Imajo tri selekcije, ki igrajo v ligah MIVZ Ptuj, aktivna pa je tudi veteranska ekipa. Ob jubileju so organizirali turnir ter s tem proslavili četrt sto- letja športnega dela. Sicer pa si prvo ligo MNZ Ptuj eno- stavno težko zamišljamo brez ekipe Slovenje vasi. Predsednik ŠD Slovenja vas Alojz Podhostnik nam je o zače- tkih dela društva povedal: "Leta 1975 so na pobudo po- kojnega Franca Šeruga in neka- terih zanesenjakov, kot so bili Gojčič, oba Topolovca, ustanovi- li športno društvo. V klub sem prišel leta 1978. Moram reči, da smo gradili kar tri igrišča in kon- čno prišli do današnjega. To lo- kacijo smo kupili. Vse, kar smo naredili, je bilo narejeno predv- sem udarniško, nekaj pa tudi z denarjem vaškega odbora. Ljud- je so se zelo trudili, da bi nogo- metašem ustvarili dobre pogoje za treninge in igranje." Nogomet je glavna dejavnost kluba, želijo pa si tudi druge ak- tivnosti, in ko se bodo pojavile, bodo po vsej verjetnosti delovale v ŠD Slovenja vas. "Trenutno imamo tri selekcije v tekmovanju MNZ Ptuj in letos smo proslavili 25 let delovanja nogometa. Registriranih imamo okrog 80 igralcev. Naše člansko moštvo nastopa v 1. ligi MNZ od leta 1981. Pred tremi leti smo bili po prvem delu tekmovanju drugi, v končnici pa smo zasedli tretje mesto in to sta tudi naj- višji uvrstitvi. V novi sezoni si želimo dobrih nastopov. Cilj bi lahko bila končnica, vse misli o tretji ligi pa odpadejo, ker eno- stavno ni denarja." Sicer pa je nogomet v občini Hajdina zelo razvit, saj imajo dva tretjeligaša. Slovenja vas in Skorba sta člana 1. lige MNZ Ptuj, Hajdoše pa nastopajo v 2. ligi MNZ Ptuj. To je veliko klu- bov na majhnem območju. O so- delovanju med klubi pa je Alojz Podhostnik povedal: "Seveda sodelujemo; ni ravno najodličnejše, ni pa tudi prepi- rov ali nagajanja. Vsekakor pa nam je sedaj, ko smo v občini Hajdina, veliko bolje, kot je to bilo prej, v občini je več poslu- ha za naše delo. Drugače pa se je potrebno boriti za obstoj na vsa- kem koraku." V Slovenji vasi mislijo na igri- šču in ob njem še marsikaj pos- toriti. Alojz Podhostnik, predsednik ŠD Slovenja vas "Letos smo naredili namakal- ni sistem. Igrišče nam je uničila suša in kaže, da ga ne bomo oži- vili, ampak ga bomo morali pre- orati. Zraven tega nas čakajo še dela pri objektu ob igrišču. Eno- stavno nam dela nikoli ne zma- njka, a ne dvomim, da ga ne bi postorili. Če smo doslej naredili toliko, bomo zmogli še vse to," je dejal Alojz Podhostnik. Vrata v ŠD Slovenja vas so vsem odprta, saj je bilo v ta na- men tudi ustanovljeno. V krat- kem bodo podpisali sponzorski pogodbi s podjetji iz Slovenje vasi Veding in Varmont oziro- ma z gospodom Novakom. Tudi to pove, da želijo v Slovenji vasi združiti vse možnosti, da bi nji- hovi športniki, zaenkrat res samo še nogometaši - imeti kar najbo- ljše pogoje za svojo dejavnost. Tekst in foto: Danilo Klajnšek ROKOMET / PRIJATELJSKA MEDNARODNA TEKMA Velika Nedelja - Yellow HVmterfulu-26:21 VELIKA NEDELJA: Podpečan, Belšak 3, Mesarec 1, Trofe- nik 1, Potočnjak 2, Špindler, Bezjak 6, Šoštarič, Planine 9, Belec, Poje 4, Marčen, Okreša, Kumer. Rokometaši Velike Nedelje so odigrali prvo pripravljalno sre- čanje - pomerili so se z več- kratnim prvakom Švice, ekipo Wintertuhr, ki je na pripravah na Rogli; tam so tudi rokometa- ši Velike Nedelje. Ekipi sta odi- grali tri tretjine po petindvajset minut. Že takoj na začetku se je videlo, da sta ekipi zelo dobro telesno pripravljeni, kar je razu- niljivo, saj se v tem delu posveča temu elementu največ pozorno- sti. Domači rokometaši so hitro povedli s tremi zadetki razlike in to prednost obdržali do sre- dine druge tretjine, ko je gos- tom uspelo izenačiti na 12:12. Toda ponovno so rokometaši Ve- like Nedelje povedli in vodstvo do konca srečanja povišali na pet zadetkov. Ljubiteljem rokometa v Veliki Nedelji sta se predstavi- la tudi vratar Štefan Podpečan in igralec Igor Marčen, ki sta priš- la iz Celja in okrepila domačega prvoligaša. Danilo Klajnšek 26 Četrtek. 31. avgust 2000 - TEDNIK ŠPORT NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET 7. LIGA Rezultati 6. kroga: Mura - Dravograd 1:1, Tabor - Primorje 0:0, Hit Horica - CMC Publikum 0:4, Domžale - Maribor PL 0:2, Korotan - Koper 2:0, Rudar - Olimpija 0:2. 1.0LIMPIJA 6 5 0 1 18:7 15 2. MARIBOR PL 5 4 1 O 12:3 13 3. TABOR 6 3 2 1 10:8 11 4. RUDAR 6 3 2 1 7:6 11 5. DRAVOGRAD 6 2 2 2 10:6 8 6. HIT GORICA 5 2 2 1 6:7 8 7. PRIMORJE 6 2 2 2 6:7 8 8. CMC PUBLIKUM 6 2 1 3 10:13 7 9. KOROTAN 6 2 1 3 6:10 7 10. MURA 6 0 3 3 2:7 3 11. KOPER 6 1 o 5 4:10 3 12. DOMŽALE 6 1 0 5 3:10 3 Pari naslednjega kroga: Olimpija - Hit Gorica, Dravograd -Rudar, Primorje - Mura, Koper - Tabor, Maribor PL - Koro- tan, CMC Publikum - Domžale. 2. UGA Rezultati 4. kroga: Esotech Šmartno - Aluminij 1:2, Beltinci - Dravinja 0:1, Zagorje - Železničar 2:0, Živila Triglav - Viator&Vektor 2:0, Pohorje - Renkovci 2:0, Elan - Ivančna Gorica 3:0, Jadran Šepič - Šentjur 2:0, Nafta - Brda 3:1. 1. ŽIVILA TRIGLAV 4 4 0 O 12:0 12 2. JADRAN ŠEPIČ 4 3 0 1 10:3 9 3. FEROTERM POHOR. 4 3 0 1 6:2 9 4. ELAN 4 2 2 O 9:4 8 5. ALUMINIJ 4 2 2 0 8:5 8 6. ZAGORJE 4 2 11 6:2 7 7. ŠENTJUR 4 2 11 6:5 7 8. DRAVINJA 4 2 11 4:4 7 9. NAFTA 4 2 11 4:4 7 10. IVANČNA GORICA 4 2 0 2 5:6 6 11. RENKOVCI 4 1 0 3 4:10 3 12. ŽELEZNIČAR 4 0 2 2 4:7 2 13. VIATOR&VEKTOR 4 0 2 2 3:8 2 14. ESOTECH ŠMART 4 O 1 3 3:9 1 15. BELTINCI 4 0 1 3 1:7 1 16. BRDA 4 0 0 4 2:11 O Pari naslednjega kroga /2. septem- bra ob 17.00 uri/: Aluminij - Zagorje, Šentjur - Esotech Šmartno, Renkovci - Jadran Šepič, Nafta - Feroterm Pohorje, Ivančna Gorica - Brda, Viator&Vektor - Elan, Dravinja - Živila Triglav, Železničar - Beltinci. ESOTECH ŠMARTNO- ALUMINIJ 1:2/0:1/ STRELCI: 0:1 Majcen /10/, 1:1 Ariič /48/, 1:2 Korez/79/ ALUMINIJ: Dukarič, Franci, Jevd- ženič /Fridauer/, Sambolec, Prapotnik /Kancler/, Vršič, Perkovič, Čeh, Majcen /Korez/, Pucko, Dončec. Aleš Čeh V svojem drugem zaporednem gos- tovanju so nogometaši Aluminija dose- gli pomembno zmago v Šmartnem proti domači ekipi in so lahko z iztržkom štirih točk zadovoljni, saj so bile dosežene na vročih gostovanjih. Trener Aluminija je v Šmartnem malo spremenil ekipo, saj za- radi kazni in poškodb niso nastopili Ko- ren, S. Golob in Emeršič. Toda kakšnih večjih spremb v igri ni bilo. Gostom iz Ki- dričevega je pripadel začetek srečanja, ko so že v 10. minuti dosegli vodeči za- detek. Po tem je bila igra enakovredna. Iz igre je moral zaradi poškodbe strelec vodilnega zadetka Majcen. Kot je že v navadi v Šmartnem, so do- mači na začetku drugega polčasa mo- čno pritisnili ter uspeli izenačiti. Dobrih deset minut je trajalo obleganje gostujo- čih vrat, vendar pa domačinom potem ni več uspelo doseči zadetka. V 79. minuti pa je Matjaž Korez dosegel še drugi za- detek za Kidričane, ki so na koncu osvo- jili pomembne tri točke. 3. LIGA - SSVER Rezultati tekem 3. kroga: Mons CIaudius - Paloma 2:2, Fužinar - Vransko 5:1, Montavar Rogoza - Zreče 1:1, Krško - Ptuj 1:2, Gerečja vas Unuk- šped - Kozjak 1:3, TK&EL Stojnci - Us- njar 2:2, Kovinar Mascom - Hajdina 2:2 I.PTUJ 3 3 O O 8:3 9 2. USNJAR 3 2 10 11:2 7 3. PALOMA 3 2 1 O 7:3 7 4. KOZJAK 3 2 0 1 5:5 6 5. ZREČE 3 1 2 O 6:2 5 6. MONSCLAUDIUS 3 1 2 O 5:4 5 7. TK&EL STOJNCI 3 1 2 O 4:3 5 8. MONTAVAR ROGOZA 3 111 5:5 4 9. FUŽINAR 3 1 O 2 6:7 3 10. HAJDINA 3 0 2 1 5:6 2 11. KOVINAR MASCOM 3 0 2 1 3:5 2 12. G.VASUNUKŠPED 3 O 1 2 3:8 1 13. VRANSKO 3 O O 3 2:9 O 14. KRŠKO 3 0 0 3 2:10 O Razpored tekem 4. kroga: Paloma - Hajdina, Usnjar - Kovinar Mascom, Kozjak - TK&EL Stojnci, Ptuj - Gerečja vas Unukšped, Zreče - Krško, Vransko - Montavar Rogoza, Mons CIaudius - Fu- žinar TK&EL STOJNCI - USNJAR 2:2 /0:1/ STRELCI: 0:1 Suijič /v 23. minuti/, 0:2 Suljič /79. iz 11 m/, 1:2 Klajderič /90/, 2:2 Ljubeč /92/. TK&EL STOJNCI: Milošič, Purgaj, Ze- mljarič /Vilčnik/, Petrovič, Šmigoc, Le- nart, Ljubeč, Štebih, Meznarič, Klajderič, Žuran /Rižner/. V Stojncih so se srečanja z vodečo ekipo Usnjarja iz Šoštanja nekoliko bali, saj domači strateg Dušan Čeh ni mogel računati na kompletno igralsko zased- bo. Zaradi poškodb sta manjkala Filip Žnidarič in Matej Golob. Igraje bila ena- kovredna, prvi pa so povedli gostje, ko je po strelu iz kota pred domačimi vrati bil najspretnejši Huljič. Isti igralec je v 79. minuti povišal vodstvo za goste in kazalo je, da bodo vse tri točke odpo- tovale v Šoštanj. Toda pritisk domačih v zadnjih desetih minutah je le prinesel izenačenje. Zadnje tri minute so bile to- krat srečne za Stojnčane, ki so z zadet- kom Klajderiča in Ljubca uspeli izenačiti ter osvojiti pomembno točko. GEREČJA VAS UNUKŠPED' KOZJAK 1:3/0:2/ STRELCI: 0:1 D. Peruš /v 17. minuti/, 0:2 Sentič /35/, 1:2 Voglar /70. iz 11 m/, 1:3 Sentič /73/ GEREČJA VAS UNUKŠPED: Grabro- vec, Frangeš, Slaček, Kmetec, B. Krajnc /J. Krajnc/, Vidovič, M. Bezjak, Ciglar /Verlak/, Perko, Voglar, Z. Bezjak. Nogometaši iz Gerečje vasi so tokrat zamudili priložnost za prvo prvenstveno zmago v novem prvenstvu. Ostalo pa je le pri željah, saj so na igrišču enos- tavno premalo storili, da bi lahko iztržili kaj več. Igra je bila nepovezana, nare- jenih je bilo preveč napak, da ne bi os- tali nekaznovani. Igrati kar tako in zgolj, da samo oblečeš dres, pa je vsekakor premalo. Gostje iz Radelj, ki so novinci v ligi, so to znali izkoristiti ter se veselili svoje druge zmage v prvenstvu. Nogo- metašem Gerečje vasi pa naj bi bil ta poraz v poduk, da tako ne smejo več igrati, saj se jim potem ne piše nič do- brega. KRŠKO-PTUJ 1:2/1:0/ STRELCI: 1:0 Panič /1/, 1:1 Klinger /79. iz 11 m/, 1:2 Jurlšič /93/ PTUJ: Golob, Šoštarič, D. Krajnc /Toplak/, M. Emeršič, Klinger, U. Krajnc, B. Emeršič, Gojkošek /Sluga/, Jurišič, Vogrinec /Arsič/, Zaje. Ptujčani so v Krškem dosegli tretjo za- poredno zmago, kar pomeni, da so po tem krogu postali vodeče moštvo v 3. SNL - sever z dvema točkama prednos- ti pred zasledovalci. Nogometaši Krške- ga so dosegli zadetek že v prvi minuti srečanja, kar je bil za goste pravi šok. Polagoma so se le pobrali in pričeli igra- ti dobro. Zadnjih enajst minut je bilo za nogometaše Ptuja uspešnih, saj je Bo- ris Klinger najprej s strelom z bele točke izenačil, Tadija Jurišič pa je v zadnjih tre- nutkih srečanja dosegel zmagoviti zade- tek. KOVINAR MASCOM- HAJDINA 2:2/0:1/ STRELCI: 0:1 Gaiser /24/, 0:2 Hotko /51. iz 11 m/, 1:2 Segedi /62. iz 11 m/, 2:2 Toplak /87/. HAJDINA: Brodnjak, VrabI, Mihael Krajnc, Princi, Lončarič /Marcel Krajnc/, Zelko, Bauman /Črnko/, Milošič, R. Krajnc /Vindiš/, Hotko, Gaiser. Nogometaši Hajdine so v tem sreča- nju zamudili priložnost, da bi osvojili vse tri točke. Samo tri minute so jih ločile od zmage, ki so jo praktično imeli v žepu. Zraven dveh doseženih zadetkov so zgrešili strel z enajstih metrov. Gostje so bili boljši, vendar pa jim je ob koncu srečanja tudi sreča obrnila hrbet in so se morali zadovoljiti "samo" s točko. I. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 1. kroga: Boč Anchi- inž. - Pragersko 3:3, Skorba - Markovci 15:1, Gorišnica - Bistrica 1:0, Videm - Holermuos Ormož 2:3, Slovenja vas - Dornava 6:2, Središče - Eltehšop Rogo- znica 3:0 1. SKORBA 110 0 15:1 3 2. SLOVENJA VAS 1 1 O O 6:2 3 3. SREDIŠČE 1 1 O O 3:0 3 4. HOLERMUOS ORM. 1 1 O O 3:2 3 5. GORIŠNICA 1 1 O O 1:0 3 6. BOČ ANCHIINŽENIR. 1 O 1 O 3:3 1 7. PRAGERSKO 1 O 1 O 3:3 1 8. VIDEM 10 0 1 2:3 O 9. BISTRICA 10 0 1 0:1 O 10. ELTEHŠOP ROGOZ 10 0 1 0:3 O 11. DORNAVA 10 0 1 2:6 O 12. MARKOVCI 10 0 1 1:15 O Razpored tekem 2. kroga: sobota ob 17.00 uri: Bistrica - Videm, Boč An- cinženering - Skorba; nedelja ob 17.00 uri: Pragersko - Eltehšop Rogoznica, Dornava - Središče, Holermuos Ormož - Slovenja vas, Markovci - Gorišnica. GORIŠNICA'BISTRICA 1:0 /0:0/ STRELEC: 1:0 Horvat /74/ GORIŠNICA: Herega, Purgaj, Lapor- nik, Alič, Šket, Plohi, Horvat, Bohinc, Nenad, Bohi /Donaj, Tomažič/, Rižner. Trener: Gorazd Šket. BISTRICA: Hvaleč, Jamnikar/Dovnik/, Firer/Tkavc/, Skale, Romih, Fridrih, Hor- vat, Kolar, Regoršek, Papotnik, Zupanič /Žišt/. Trener: Marjan Gojkovič. Pomlajena vrsta Gorišnice je igrala do- bro proti lanskoletnemu tretjeligašu. Go- stje so imeli nekaj priložnosti na začetku, nato pa so polagoma domači prevzema- li pobudo in dobrih petnajst minut pred koncem dosegli zmagovit zadetek. SKORBA-MARKOVC115:1 /4:0/ STRELCI: 1:0 Šijanec /9/, 2:0 J. Šmi- goc /16/, 3:0 Šijanec /33/, 4:0 Mlakar /43/, 5:0 Šijanec /47/, 6:0 J. Šmigoc /48/, 6:1 Rozman /55/, 7:1 S. Mertelj /63/, 8:1 Mlakar/68/, 9:1 Mlakar/70/, 10:1 J. Šmigoc /71/, 11:1 J. Šmigoc /74/, 12:1 Šijanec /78/, 13:1 Kuserbajn /82/, 14:1 Mlakar/86/, 15:1 Mlakar/89/ SKORBA; L. Šmigoc, Klaneček /B. Mertelj/, Janžekovič /Kuserbajn/, Petek, Mohorko, Žitnik, Strgar, Mlakar, J. Šmi- goc, S. Mertelj, Šijanec /Markež/. Tre- ner: Branko Krajnc. MARKOVCI: Forštnarič, Horvat, Samo Kralj, Rozman, Zemljak, Mikša, Štrafela, Korošec /Golob/, Silvo Kralj, Bezjak, Jan- žekovič /Zmazek/. Trener: Stanko Koro- šec. Povratniki v l.ligo MNZ Ptuj, ekipa Skorbe, so zelo dobro startali in raz- veselila svoje zveste pristaše z dobro in učinkovito igro, kar je prineslo veliko število zadetkov v mreži gostov. Omeniti velja, da je bil v 19. minuti izključen go- stujoči vratar in je to samo olajšalo delo nogometašev Skorbe, ki so pred pričet- kom srečanja od vodje tekmovanja pri MNZ Ptuj Srečka Juriča prejeli pokal za osvojeno prvo mesto v 2. ligi MNZ Ptuj. SREDIŠČE - ELTEHŠOP ROGOZNICA 3:0/1:0/ STRELCA: 1:0 Fafulič /27/, 2:0 Kolenc /50/, 3:0 Kolenc /67/ SREDIŠČE: Horvat, Jelovica /Košir/, Kirič /Janežič/, Jurkovič, Darko Ivančič, Žerjav, Kolenc, Vizjak, Darin Ivančič /Gašperlin/, Lesjak, Fafulič. Trener: Franc Rajh. ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Di- zdarevič /Kokol/, Herga /Vorih/, M. Lah, Pihler, Kurbus /Arnuš/, R. Markež, Doki, M. Markež, T. Lah, Mustafi. Trener: Bran- ko Žgeč. Nogometaši Središča so brez večjih težav premagali ekipo Rogoznice. V pr- vem polčasu so dosegli en, v drugem pa dva zadetka, kar je bilo dovolj za za- dovoljstvo po prvih treh točkah. BOČANCHIINŽENIRING- PRAGERSKO 3:3/3:2/ STRELCI: 0:1 Furlan /7/, 1:1 Habjan /12/, 1:2 Breznik /15/, 22 Sagadin /38/, 3:2 Habjan /43/, 3:3 Čelan /77/ BOČ ANCHIINŽENIRING: Kavkler, Hrastnik, Curk, Volavšek, Kralj, Žnuderl, Onič, Sagadin /Dolšak/, Habjan, Habja- nič, Lončarič. Trener: Zoran Lah. PRAGERSKO: Lubej, Kostič /P Piek/, B. Pišek, Debevec, Štiglic, Furlan, Ra- madani /Novak, Reich/, Breznik, Dirn- bek, Lončarič, Čelan. Trener: Zvonko Kacjan. V derbiju ekip iz občine Slovenska Bi- strica so bili še najbolj zadovoljni gledal- ci, saj so lahko videli šest lepih zadetkov. Srečanje je bilo polno preobratov, z de- litvijo točk pa niso bili zadovoljni v obeh taborih. SLOVENJA VAS-DORNAVA 6:2/2:2/ STRELCI: 0:1 Plohi /28/, 0:2 Plohi /30/, 1:3 Gerečnik /33. iz 11 m/, 2:2 A. Panič /38/, 3:2 Gerečnik /54/, 4:2 Huzjak /58/, 5:2 Vrbanec /70/, 6:2 Kotnik /88/ SLOVENJA VAS: Matjašič, Metličar, M. Panič, Vrbanec, Levstik, D. Panič /Ornik/, Gerečnik, Krajnc, Ekart, Huzjak /Sitar/, Mlinaric /Kotnik/. Trener: Stevo Peric. DORNAVA: Kekec, Kokol, Flos, Me- tličar, Viher, Arnuš /Majar, Valenko/, Čeh, Cvetko, Plohi, Serdinšek/Florjanič/, Trunk. Trener: Osman Zenunovič. Nogometaši Dornave so izredno do- bro pričeli srečanje v Slovenji vasi, saj so že po prvih tridesetih minutah vodili z dvema zadetkoma prednosti. Toda do- mačim je do konca polčasa uspelo re- zultat izenačiti. V drugem polčasu pa so se nogometaši Slovenje vasi razigrali in dosegli štiri lepe zadetke, zraven pa za- mudili priložnost za še višjo zmago. VIDEM - HOLERMUOS ORMOŽ 2:3/2:1/ STRELCI: 1:0 Topolovec/6/, 1:1 Hab- janič /10/, 2:1 Topolovec /27/, 2:2 Tobi- jas /64/, 2:3 Jerebic /89/ VIDEM: M. Trafela, Kokol, D. Ostroško /B. Ciglar/, G. Trafela, Bračič, V. Ciglar, Sipek, E. Ostroško, Varnica /Černila/, Fridauer, Topolovec /Gregorec/. Trener: Rudi Štelcer. HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Kuko- vec, Prapotnik, Jambriško /Rajh/, Jan- žekovič, D. Pintarič, Tobijas, Jurčec, B. Pintarič, Habjanič, Jerebic. Trener: Bo- rut Kopše. Tudi srečanje na Vidmu je bilo zanimi- vo in polno rezultatskih preobratov. Do- mači so se dobro upirali favoriziranim gostom iz Ormoža in imeli še minuto pred koncem srečanja točko. V zadnjih trenutkih igre pa je Jerebic dosegel zma- goviti zadetek za Ormožane, ki so se Ve- selili prve prvenstvene zmage. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 1. kroga: Leskovec - Hajdoše 3:2, Grajena - Sp. Polskava 2:2, Bukovci - Lovrenc 2:1, Zavrč - Tržeč 1:0, Podlehnik - Podvinci 2:1, Apače - Zg. Polskava 5:0 I.APAČE 1 1 O O 5:0 3 2. LESKOVEC 1 1 O O 3:2 3 3. BUKOVCI 1 1 O O 2:1 3 4. PODLEHNIK 1 1 O O 2:1 3 5. ZAVRČ 110 0 1:0 3 6. GRAJENA 1 O 1 O 2:2 1 7. SP POLSKAVA 10 11 2:2 1 8. HAJDOŠE 10 0 1 2:3 O 9. PODVINCI 10 0 1 1:2 O 10. LOVRENC 10 0 1 1:2 O 11. TRŽEČ 10 0 1 0:1 O 12. ZG. POLSKAVA 10 0 1 0:5 O Razpored tekem 2. kroga: nedelja ob 10.30 uri: Hajdoše - Zgornja Polska- va, Lovrenc - Zavrč; ob 11.00 uri: Les- kovec - Grajena; ob 17.00 uri: Podvinci - Apače, Tržeč - Podlehnik. 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 3. kroga: Aluminij - Bistrica 6:1, Ptuj - Krško 7:4, Železničar Ligro - Nafta 1:3, TIM Laško - Pohorje 3:5, Šen- tjur Yurij - Beltinci 2:4, Dravinja - Nissan Ferk 1:2; prost Korotan. Vrstni red: Nissan Ferk 9 točk. Alumi- nij, Ptuj, Nafta, Krško in Beltinci 6, Želez- ničar Ligro, Dravinja, Pohorje in Šentjur Yurij 3, Korotan, TIM Laško in Bistrica . 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 3. kroga: Aluminij - Bistrica 13:0, Ptuj - Krško 1:2, Železničar Ligro - Nafta 4:0, TIM Laško - Pohorje 2:7, Šen- tjur Yurij - Beltinci 2:, Dravinja - Nissan Ferk 2:3; prost Korotan. Vrstni red: Aluminij 9, Krško 7. Žele- zničar Ligro, Nafta in Nissan Ferk 6, Beltinci 4. Ptuj, Pohorje in Dravinja 3, Korotan in Šentjur Yurij 1, Bistrica in TIM Laško O točk. Besedilo in posnetki: Danilo Klajnšek Tadija Jurišič, strelec zmagovitega zadetka za Ptuj NAJBOUSI STRELCI 2. SNL: 2. zadetka: Milan Emeršič, Matjaž Korez in Matjaž Majcen, 1 za- detek: Igor Perkovič, Aleš Čeh - vsi Aluminij. 3. SNL • SEVER: 4 zadetki: Tadija Jurišič, Ptuj; 3 zadetki: Danijel Voglar, Gerečja vas Unukšped; 1 zadetek: Srdan Gojkošek, Ruj, Damjan Vogri- nec, Uroš Krajnc, Boris Klinger - vsi Ptuj, Viktor Hotko, Srečko Gaiser, Ro- man Krajnc, Mustafa Buljubašič, An- drej Vindiš - vsi Hajdina, Matej Golob, Matej Meznarič, Miran Klajderič in Mi- ran Ljubeč - vsi TK&EL Stojnci. 1. LIGA MNZ PTUJ: 5 zadetkov: Aleksander Mlakar; 4 zadetki: Jože Šmigoc in Robert Šijanec - vsi Skorba; 2 zadetka: Matjaž Topolovec, Videm, Silvo Plohi, Dornava, Aleš Gerečnik, Slovenja vas, Mitja Habjan, Boč An- chi., Denis Kolenc, Središče; 1 zade- tek: Sandi Mertelj, Dejan Kuserbajn - oba Skorba, Sašo Habjanič, Zdravko Tobijas, Dejan Jerebic - vsi Holermu- os Ormož, Marko Panič, Aleš Huzjak, Vojko Vrbanec, Sebastijan Kotnik - vsi Slovenja vas, Primož Sagadin. Boč Ahchi., Ervin Furlan, Andrej Breznik, Bojan Čelan - vsi Pragersko, Zlatan Fafulič, Središče, in Jernej Horvat, Gorišnica. Kapetan Skorbe Sandi Mertelj prejema pokal za osvojeno prvo mesto v 2. ligi MNZ Ptuj fEPlHK - Četrtek, 31. avgust 2000 27 ŠPORT KAJAK, KANU / KAJAK, KANU Hajvei naslovov na obalo prodarsko društvo Ranča iz Ptuja je izvedlo 8. državno pr- venstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Tekmovalci in tekmovalke, pa tudi organizatorji so imeli srečo z vreme- nom in mirno reko Dravo. Zanimivim bojem na ptujskem jezeru so svoje dodali tudi številni gledalci, ki so se zbrali na bregovih Drave oziroma jezera. Po pričakovanjih so največ us- peha imeli tekmovalci in tekmo- valke iz klubov, ki prihajajo z obale. Prvenstvo je bilo dobro organizirano in je potekalo oba dneva brez kakršnihkoli pritožb oziroma pripomb. Glavna pokro- vitelja prireditve sta bila VGP Drava Ptuj in MO Ptuj. Zadovo- ljni so bili tudi v domačem tabo- ru, saj so njihovi tekmovalci in tekmovalke bili dobitniki srebr- nih in bronastih medalj. Rezultati: - K-11000 metrov: člani: 1. De- jan Marjanovič, Ankaran, 4:06.33, 2. David Kaučič, Žusterna Koper, 4:07.08, 3. Tilen Lovrenčič, An- karan 4:26.49; članice: 1. Majda Jerman, Adria Ankaran, 5:05.77, 2. Špela Ponomarenko, 5:06.74, 3. Alenka Arnik, 5:28.64 - obe Žus- terna Koper; kadeti: 1. Marko Bandel, Žusterna Koper, 5:05.78, 2. Miran Salihovič, Ranča Ptuj, 5:30.21, 3. Matej Urdih, Žusterna Koper, 5:43.44; kadetinje: 1. Ines Brženda, Ankaran, 5:45.00, 2. Suzana Bartolovič, Adria Anka- ran, 5:49.18, 3. Tadeja Kocjančič, Žusterna Koper, 5:56.82; mlajši mladinci: 1. Danijel Marjanovič, Ankaran, 5:12.30, 2. Denis Koro- šec, Ranča Ptuj, 6:19.59; mlajše mladinke: 1. Karmen Gec, An- karan, 5:23,67, 2. Suzana Barto- lovič, Adria Ankaran, 5:49.18, 3. Tadeja Kocjančič, Žusterna Ko- per, 5:56.82; mladinci: 1. Grega Ponomarenko, Žusterna Koper, 4:59.13, 2. Danijel Bošnjak, An- Varan 5:28.38; mladinke: 1. Majda Jerman, Adria Ankaran, 5:35.43, 2. Barbara Šuber, Anka- ran, 5:14.541.41, 3. Barbara Br- ženda, Adria Ankaran, 6:11.12. K-2 1000 metrov: kadeti: 1. Jure Urbane - Mateh Urduh, Žus- terna Koper, 5:20.20,2. Miran Sa- lihovič - Gregor Miložič, Ranča Ptuj,5:49,01; kadetinje: I.Tadeja Kocjančič - Tina Ivetac, Žuster- na Koper, 5:27.26, 2. Božena Živ- kovič - Suzana Bartulovič, Adria Ankaran, 5:42.35, 3. Ana Borota - Ines Brženda, Ankaran, 5:54.31; mlajše mladinke: 1. Ester Urdih - Tadeja Kocjančič, Žusterna Ko- per, 5:29.75, 2. Jana Muršič - Kar- men Gec, Ankaran, 5:34.25, 3. Katja Korošec - Monika Prelog, Ranča Ptuj, 5:44.56; člani: 1. De- jan Marjanovič - Dejan Lovren- čič, Ankaran, 4:06.55, 2. Boris Irt - Matjaž Avšič, RAZ Čatež. - C-1 500 metrov: seniorji: 1. Simon Požek, Ankaran, 2:11.86, 2. Matej Akrapovič, 2:18.09,3. Al- joša Kavčič, 2:52.83 - oba Žuster- na Koper; - K-1 500 m: člani: 1. Dejan Marjanovič, Ankaran, 1: 57.44, 2. David Kaučič, Žusterna Koper, 2:01.25, 3. Tilen Lovrenčič, An- karan, 2:08.43; članice: 1. Špela Ponomarenko, Žusterna Koper, 2:18.80, 2. Majda Jerman, Adria Ankaran, 2:22.16, 3. Alenka Ar- hnik, Žusterna Koper, 2:31.77; mladinci: 1. Grega Ponomarenko, Žusterna Koper, 2:20.59, 2. Dani- jel Bošnjak, Ankaran, 2:32.67, 3. Sebastijan Korošec, Ranča Ptuj, 2:44.52; mladinke: 1. Majda Jer- man, Adria Ankaran, 2:28.27, 2. Barbara Šuber, Ankaran, 2:31.03, 3. Barbara Brženda, Adria An- karan, 2:49.42; mlajši mladinci: 1. Marjan Marjanovič, Ankaran, 2:18.18, 2. Denis Korošec, Ranča Ptuj, 2:41.58, 3. Gregor Miložič, Ranča Ptuj, 3:03.80; mlajše mla- dinke: 1. Karmen Gec, Ankaran, 2:26.39, 2. Ester Urdih, Žusterna Koper, 2:28.54, 3. Katja Korošec, Ranča Ptuj, 2:42.59; kadeti: 1. Marko Bandel, 2:11.07, 2. Matej Urdih, 2:35.50, 3. Jure Urbane, 2:41.30 - vsi Žusterna Koper; ka- detinje: 1. Tina Ivetac, Žusterna Koper, 2:41.94, 2. Suzana Artu- lovič, Adria Ankaran, 2:43.06, 3. Tadeja Kocjančič, Žusterna Ko- per, 2:46.26; K-2 500 m: člani: 1. Dejan Mar- janovič - Dejan Lovrenčič, Anka- ran, 1:48.92, 2. Boris Irt - Matjaž Avšič, Raz Čateč, 1:53.26, 3. Gre- ga Ponomarenko - David Kaučič, Žusterna Koper, 1:55.94; mla- dinci: 1. Grega Ponomarenko - Marko Bandel, Žusterna Koper, 2:07.31,2. Danijel Bošnjak - Dani- jel Marjanovič, Ankaran, 2:18.69; kadeti: 1. Jure Urbane - Matej Urdih, Žusterna Koper, 2:21.12, 2. Miran Salihovič - Gregor Milo- žič, Ranča Ptuj, 2:39.18, 3. Patrik Frbežar - Tadej Hrvatin, Anka- ran, 2:51.49; kadetinje: 1. Tadeja Kocjančič - Tina Ivetac, Žuster- na Koper, 2:32.57, 2. Božena Živ- kovič - Suzana Bartulovič, Adria Ankaran, 2:36.74, 3. Ana Borota - Ines Brždena, Ankaran, 2:43.55; mlajše mladinke: 1. Ester Urdih - Tadeja Kocjančič, Žusterna Ko- per, 2:30.47, 2. Jana Muršič - Kar- men Gec, Ankaran, 2:33.73, 3. Katja Korošec - Monika Prelog, Ranča Ptuj, 2:37.38; K-1 200 metrov: člani: 1. De- jan Marjanovič, Ankaran, 0:43.01, 2. David Kaučič, Žusterna Koper, 0:44.14, 3. Tilen Lovrenčič, An- karan, 0:45.43; članice: 1. Špela Ponomarenko, Žusterna Koper, 51,40,2. Majda Jerman, Adria An- karan, 52,63, 3. Alenka Artnik, Žusterna Koper 57,78; K-2 200 m: člani: 1. Boris Irt - Matjaž Avšič, Raz Čatež, 0:39.67, 2. Dejan Marjanovič - Dejan Lo- vrenčič, Ankaran, 0:40.92,3. Gre- ga Ponomarenko - David Kavčič, Žusterna Koper, 0:44.86; C-1 200 m: člani: 1. Simon Požek, Ankaran, 0:47.98, 2. Ma- tej Akrapovič, 0:51.57, 3. Kristjan Kavčič, 1:05.75 - oba Žusterna Koper. Danilo Klajnšek ŠPORTNE NOVICE PTUi/ Oeveti ptujski maraton Tekaški klub Maraton iz Ptuja prireja v nedeljo, 3. septembra, tradicionalni, deveti ptujski maraton. Start in cilj tekov na 7 in 21,1 km je ob 10. uri pred športno dvorano Mladika. Sledili jim bodo teki predšolskih in šolskih otrok. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja med 7.30 in 9. uro. Vsak tekmovalec prejme spominsko majico, topel obrok ter osvežilni napitek. Občina Videm podeljuje nagrado za prve tri v moški in ženski kategoriji na letečem cilju v Vidmu. PODLOŽE / Otvoritev športnega parka V soboto, 2. septembra, ob 16. uri bodo člani špor- tnega društva Podlože svečano odprli športni park, v katerem so uredili društveni dom, asfaltirano igri- šče, gole, mreže in ograjo ter uredili okolje. Po slove- snosti, na kateri bo govoril majšperški župan Franc Bezjak in ki jo bodo popestrili s kulturnim progra- niom ter na kateri se bosta predstavila tudi nogo- nietaša NK Maribor Pivovarna Laško Nastja Čeh in Gregor Zidan, bo zabava s Slovenskogoriškim kvin- tetom. f^LAVANJE I ^ečo/ xo vaditelje plavanja Plavalna šola Olimpic prireja tečaj za vaditelje pla- ^^nja, ki se bo pričel danes, v četrtek, 31. avgusta v Ptujskih Termah. Dodatne informacije na telefon 77 ^0 64, po 16.00. MALI NOGOMET / Tekmova- nje mladih gasihev V nedeljo, 20. avgusta, pet mladinskih gasilskih ekip iz petih gasilskih društev GZ Ormož pomerilo v malem nogometu. Turnir je organiziralo PGD Bre- snica pod pokrovitelstvom GZ Ormož. Čeprav je bilo zelo vroče, mladi gasilci - nogometaši niso od- nehali. Vrstni red: 1. PGD Trgovišče, 2. PGD Bre- snica, 3. PGD Podgorci, 4. PGD Velika Nedelja. Prve tri ekipe so prejele zelo lične pokale, ki jih je podarila organizatorica turnirja GZ Ormož. Prav tako so vse ekipe prejele spominske diplome. PTUi / Gimnastika vabi Gimnastično društvo Ptuj pričenja letno vadbo športne gimnastike za osnovnošolske otroke, rekre- ativno vadbo za ženske in uvod v gimnastično vadbo za predšolske otroke. Vpisovanje se začne s prvim dnem vadbe, to je ponedeljek, 4. septembra, ob 19. uri v gimnastični dvorani CENTER, Ptuj. Vadba bo potekala: v pone- deljek od 19. do 20.30 ure; v torek od 19. do 20.30 ure, v četrtek od 19. do 20.30 ure; v petek od 19. ure do 20.30 ure. Rekreativna vadba za ženske bo potekala: v pone- deljek od 20.30 do 21.30 ure, v sredo od 20.30 do 21.30 ure in v petek od 20.30 do 21.30 ure. Datum vpisa in začetka vadbe za predšolske otroke bomo sporočili naknadno. Vpisovanje bo potekalo do konca septembra vsak dan ob pričetku vadbe. V oktobru bomo oblikovali skupine. Otroci, pridite in telovadite z nami! Gimnastično društvo Ptuj KOLESARSTVO / KOLESARSTVO Dva državna rekorda Perutnininih kolesarjev Perutninini kolesarji so preteklo soboto in nedeljo odlično končali državno prvenstvo na dirkališču - valedromu v Novem mestu. Med drugim so prikolesarili dva državna rekorda - enega M. Mohorič, drugega pa njegova ekipa. Aldo Ilešič je trilu-atni državni prval^ prikolesaril sije štiri naslove. Ml. mladinci so naprej vozili 2000 m - 8 krogov. Dražavni pr- vak je Aldo liešič, obetaven ptuj- ski sprintar, Anej Jabločnik je bil četrti, Aljoša Belšak pa šesti. Tudi na 500 m je A.Ilešič državni prvak in prav tako na 1200 m. A. Belšak je bil slednjič tretji. V ka- tegoriji olimpijski sprint je Peru- tninina ekipa v sestavi A. Ilešič, A. Belšak in Srečko Ferčič ml. državni prvak. V ekipni vožnji na 3000 m so Ptujčani S. Ferčič, A. Ilešič, A. Jabločnik in A. Belšak za las izgubili zlato in bili drugi. V kategoriji kriterij se je A. Ilešič uvrstil na drugo mesto. Starejši mladinci so največ do- segli v kategoriji olimpijski sprint, kjer so M. Finžgar, A. Omulec in A. Čeh državni prvaki. V ekipni vožnji so bili tretji. Na 1000 m je bil Finžgar drugi, na 3000 m pa A. Omulec drugi, M. Finžgar pa tretji. Člani so postavili dva državna rekorda. Prvega Mitja Mohorič na 4000 m, kjer je postal državni prvak. V zasledovalni vožnji (kro- nometer) je s časom 4:48:31 za slabo sekundo izboljšal rekord ko- lesarja iz Berlina, Gregor Gazvo- da je bil tretji. Na 1000 m je bil Matej Marin drugi. V kategoriji olimpijski sprint je bila ekipa iz Ptuja M. Marin, Miran Kelner in Marjan Kelner druga. Na 4000 m je bilo zopet veliko slavje Perutnininih kolesarjev. V ekipni vožnji so postali M. Mo- horič, G. Gazvoda, Miran Kel- ner in M. Marin državni prvaki z novim državnim rekordom. Trener mladincev Boštjan Arnuš je z zadovoljstvom pohva- lil vse nastopajoče: "Forma je za- dovoljiva. Če bo šlo po sreči, bomo slavili tudi na ptujski dirki v soboto in nedeljo. Veliko treni- ramo. Disciplina je v redu. Re- zultaii kažejo na najboljše." Roman Zavec Ilešič, Omulec in Mohorič (z leve) - veliki upi dirke po Ptuju to soboto in nedeljo 28 Četrtek, 31. avgust 2000 - TEDNIK POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Na osnovi 9. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 26/95) in javnega razpisa z dne 18.5.2000. objavljamo Seznam upraviientev za podelitev neprofitnega stanovania v na/em Zap. št. Upravičenec Število članov Število točk Ime in priimek Naslov 1. Daniel HORVAT Ul. 25. maja 9 3 320 2. Sandra ZADRAVEC CMD 19 2 280 3. Edita BEDRAČ Kraigtierjeva 25 2 280 4. Sabina KAJNIH Anželovaul. 8 3 250 5. Klaudia CVETKO Orešje 122 1 230 6. Jakob ŽIVIČ Ormoška c. 11 3 230 7. Melita VIDOVIČ Trubarjeva ul. 13 2 220 8. Tamara BELŠAK Kicar 12/C 1 220 9. NelkaPIŽMOHT Kajuhova ul. 1 2 190 10. Marija BREC Ormoška c. 4 3 120 11. Andrej MALOVIČ Osojnikova c. 26 3 110 12. Zdravko ŠTRUCL Potrčeva c. 50/A 3 30 Udeleženec razpisa se lahko pisno pritoži v roku 8 (osem) dni po prejemu sklepa o zavrženju ali razvrstitvi na prednostno listo na upravo Podjetja za stanovanjske storitve, d.o.o., Ptuj, Voš- njakova 6. podietje za stanovanjske storitve, d.o.o.. ptui POSEBNO OBVESTILO! Obveščamo, da bo v soboto, dne| 2. 9. 2000, zaradi kolesarske dirke NOČNI KRITERIJ v starem mestnem jedru Ptuja popolna zapora ulic v| času od 14.00 do 24.00 ure, in si- cer: Novi trg, Miklošičeva ulica, Me stni trg, Lackova ulica, Trstenjakoval ulica, Slomškova ulica in Miklošiče- va ulica. Zato vljudno naprošamo udele- žence v prometu, da upoštevajo prometno signalizacijo obvozov m navodila policistov ter rediteljev s| strani organizatorja. KK Perutnina Ptuj POSEBNO OBVESTILO! Obveščamo, da bo v nedeljo, dne 3. 9. 2000, zaradi cestne kolesarske dirke,^ ki šteje za pokal Slovenije, popolna za- pora v času od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 19.30 ure; Ptuj - Potrčeva cesta,; Slomškova ulica, Raičeva ulica, Maistro- i va ulica, štuki, Krčevina, Grajena, Mestni Vrh, Ptuj, Volkmerjeva ulica, Rimska plo- ščad, 5. prekomorska, Župančičeva ulical in Potrčeva cesta. Zato vljudno naprošamo udeležence v| prometu, da upoštevajo prometno signa- lizacijo obvozov ter navodila policistov in rediteljev s strani organizatorja. KK Perutnina Ptu| Občina Gorišnica na podlagi Pravil- nika o dodeljevanju proračunskih sred- stev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) in Pravilnika o dodeljevanju pro- računskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) ob- javlja Razpis za dodeljevanje podpor za razvoj kme- tijstva in malega gospodarstva v višini 11.320.000,00 SIT Prosilci vložijo prošnjo s potrebno do- kumentacijo na občino Gorišnica, Go- rišnica 54, in sicer do 6. 10. 2000. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. I. Vsebina razpisa S tem razpisom se dodeljujejo sreds- tva za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Goriš- nica. II. Namen in pogoji za pridobitev sredstev 1. Podpora ekološkemu kmetovanju Namen ukrepa: Ohraniti kmetijstvo na slovenskem po- deželju v obliki, da omogočimo zdravo preživetje ljudi, obvarovanje narave pred negativnimi vplivi kmetovanja in ohran- janje biološke pestrosti kmetijskega pro- stora. Podpora ekološkemu kmetovanju se financira po ha kmetijskega zemljišča Za uveljavitev podpore je potrebno predložiti - potrdilo, da je kmetija član ekološke- ga združenja - podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek, notarsko overjena najemna pogodba) - certifikat kontrolne službe kmetijske- ga zavoda Maribor o izpolnjevanju po- gojev ekološkega kmetovanja Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predela- vo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Prosilec je upravičen do podpore v pre- hodnem obdobju do 5 let. Višina razpo- ložljivih sredstev je 50.000,00 Sit. Podpora se uveljavlja za obdobje od 01. 01. 2000 do 30. 09. 2000. 2. Podpora integrirani pridelavi in pre- delavi v sadjarstvu, vinogradništvo in zelenjadarstvu Namen ukrepa: Vzpodbujati potencialne onesnaževal- ce kmetijskega prostora k uporabi oko- lju prijaznejših postopkov - integrirane pridelave sadja in vrtnin. Ukrep je v obli- ki finančne podpore na ha kmetijskega zemljišča. Pogoji: - podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek, notarsko overjena najemna pogodba) - certifikat kontrolne službe Kmetijske- ga zavoda Maribor o izpolnjevanju pogo- jev integrirane pridelave sadja in vrtnin Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe(kmetje), občani občine Gorišni- ca, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Prosilec je upravičen do podpo- re v prehodnem obdobju do 5 let. Višina razpoložljivih sredstev 500.000,00 Sit. Podpora se uveljavlja za obdobje od 01. 01. 2000 do 30.09. 2000. 3. Podpora čebelarstvu Namen ukrepa: Ohranjanje biološke pestrosti kmetij- skega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin ter zdravstve- nega varstva čebel. Pogoji: - zahtevke vlagajo čebelarska društva z območja občine Gorišnica s poročilom izvedenih ukrepov Zahtevku je potrebno priložiti ustrezne račune, ki bremenijo program izvedenih ukrepov in seznam koristnikov zdravs- tvene preventive čebel. Višina razpoložljivih sredstev je 250.000 Sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdo- bje od 1.10.1999 do 30.9.2000. 4. Podpora analizi zemlje, krme, listov in plodov Namen ukrepa: - zmanjšati stroške pridelovanja in zma- njšati onesnaževanje kmetijskega pro- stora s pravilno uporabo manjkajočih hranil in pravilna uporaba pesticidov - analiza krme, silaže in krmnih me- šanic kot pomoč za sestavo cenejših krmnih obrokov in racionalno porabo močnih krmil. Stroški analize zemlje, krme, plodov in listov se financirajo v višini do 50%, zahtevku je potrebno priložiti kopijo ra- čuna pooblaščenega zavoda, zahtevke vlagajo lastniki zemljišč - fizične osebe z območja občine Gorišnica, višina raz- položljivih sredstev je 300.000 Sit. Pod- pora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.1.2000 do 30.9.2000. 5. Podpora izobraževanju kmetov, obr- tnikov in podjetnikov Namen ukrepa: Vzpodbujanje dodatnega izobraževan- ja kmetov, gospodinj, obrtnikov in podje- tnikov občine Gorišnica na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah. Pogoji: - za predavanje in tečaje se pokrivajo stroški predavateljev po sprejetem pro- gramu Kmetijske svetovalne službe in društev - za strokovne ekskurzije se po pro- gramu pokrivajo stroški prevoza in stro- kovnega vodenja - zahtevke vlaga organizator s predlo- žitvijo računa in programa ter seznama udeležencev oziroma prejemnikov - za strokovno usposabljanje nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, obrtni- kov in podjetnikov po sprejetem progra- mu se sofinancirajo stroški do 50%. Višina razpoložljivih sredstev je 1.200.000,00 Sit. Podpora se lahko uve- ljavlja za obdobje od 1.10.1999 do 30.9.2000. 5. Podpora trženju — predstavitvi ka- kovostnih kmetijskih proizvodov in živali Namen uporabe: Vzpodbujanje promocije kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali in drugih izdelkov na zahtevnejših trgih in sejmih s ciljem širitve trga in doseganjem večje ekonomičnosti pridelave in izdelave. Pogoji: - pokriva se do 50% stroškov najemni- ne sejemskega prostora - prednost pri dodelitvi sredstev ima skupen nastop proizvajalcev - zahtevku je potrebno priložiti projekt predstavitve in račun za najemnino se- jemskega prostora - zahtevek vlagajo fizične osebe, druš- tva in družbe registrirane s področja kmetijstva ter obrtniki in podjetniki v ob- čini Gorišnica. Višina razpoložljivih sredstev je 1.050.000 Sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.1999 do 30.9.2000. 6. Podpora napravi nasadov v vinogra- dništvu Namen ukrepa: - vzpodbujanje krčenja samorodnice, naprave novih nasadov na absolutnih vi- nogradniških legah in obnove starih na- sadov - vzpodbujanje vertikalne naprave na- sadov in sajenja klonskega brez virusne- ga sadilnega materiala Pogoji: - kopija vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina - podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapna kopija) - račun in deklaracija sadilnega mate- riala dovoljenega za vinorodni okoliš Ha- loz in Slovenskih goric - obrazec "Vloga za dodelitev subven- cije za obnovo nasada- do podpore so upravičene fizične osebe do 20% inves- ticijske vrednosti po 1 ha, ki obnavljajo najmanj 0,10 ha nasada in imajo skup- nih površin 0,40 ha trajnega nasada. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe(kmetje), občani občine Gorišni- ca, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji Višina razpoložljivih sredstev je 450.000,00 Sit. Podpora se lahko uve- ljavlja za obdobje od 1.1.2000 do 30.9.2000. 7. Podpora naprave nasadov v sadjar- stvu Namen ukrepa: Obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih nasadov kar vključuje in- tenzivne in travniške nasade posajene s kakovostnim sadilnim materialom. Pogoji: - podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapna kopija) - račun in deklaracija priporočenega sadilnega materiala - obrazec 'Vloga za dodelitev subven- cije za obnovo nasada" potrjen s strani pooblaščene osebe Kmetijske svetoval- ne službe - do podpore v višini do 20% predra- čunske vrednosti so upravičene osebe, ki imajo skupnih površin 0,60 ha nasa- da jablan, hrušk ali breskev in obnavljajo 0,20 ha novega nasada. Pri ostalih sad- nih vrstah pa imajo skupnih površin 0,20 ha in obnavljajo najmanj 0,10 ha nasa- da. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predela- vo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina razpoložljivih sredstev je 150.000,00 Sit. Podpora se lahko uve- ljavlja za obdobje od 1.1.2000 do 30.9.2000. 8. Podpora zavarovanju kmetijske pri- delave v vinogradništvu, sadjarstvu, po- ljedelstvu, zelenjadarstvu in živinoreji Namen ukrepa: Zagotavljanje dohodka lastnikom kme- tijske pridelave. Pogoji: - sklenjena zavarovalna polica za teko- če leto (za kmetijske pridelke, grozdje, živino ...) - višina podpore znaša do 25% od stroška zavarovalne premije Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predela- vo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina razpoložljivih sredstev je 1.870.000 Sit. Podpora se uveljavlja za sklenjena zavarovanja v obdobju od 01.01.2000 do vključno 30.09.2000. 9. Podpora urejanju kmetijskih zem- ljišč — nižinske melioracije in agromelio- racije Namen ukrepa: Ohranjanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti zemljišč z ukrepi osuševa- nja, čiščenja in košnje melioracijskih jar- kov, ureditvijo zaščitnih pasov in sanacijo plazov, od 0,30 ha do 4 ha. Pogoji: - odločba o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje za predvideni poseg v kmetij- ski prostor - minimalna udeležba lastnikov kmetij- skih zemljišč v višini 40% (tudi v delu in materialu) predračunske vrednosti - prednost pri izvajanju urejanja kme- tijskih zemljišč bodo imeli lastniki kmetij- ski zemljišč z večjo lastno udeležbo na kmetijsko zaokroženem področju - zahtevek pripravi kmetijska svetoval- na služba z opisom del ter vrisom pose- gov v mapno kopijo in program urejanja zemljišča s finančno konstrukcijo - programi se sofinancirajo do 30% vrednosti ureditve zemljišča s predložit- vijo računov za porabljene storitve in ma- terial Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe. Skupen razpoložljiv znesek je 1.200.000 Sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdo- bje od 1.10.1 999 do 30.9.2000 10. Apnjenje tal Namen ukrepa: - izboljšanje rodovitnosti tal z meliora- tivnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil za zvišanje PH vred- nosti do 5,5 Pogoji: - analiza tal od pooblaščenega zavo- da - letno je mogoče apniti največ do 5 ha zemljišč na kmetijo - sofinancira se do 70% cene karbo- natnega mulja ali apnenčeve moke brez prevoza Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe. Skupen razpoložljiv znesek je 1.000.000 Sit. Subvencija se lahko uveljavlja za ob- dobje od 1.1.2000 do 30.9.2000. 11. Pospeševanje zaposlovanja Namen ukrepa: Cilj pospeševanja zaposlovanja je od- piranje novih delovnih mest, pospeševa- nje samo zaposlovanja in zaposlovanja mladih v občini Gorišnica. Sredstva za pospeševanje zaposlova- nja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija). Pogoji: Za sredstva za pospeševanje zaposlo- vanja lahko prosijo: - delodajalci-majhne družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Gorišnica, ki so v obdobju določenim z razpisom: - zaposlili za nedoločen čas osebe, ki je bila na RZZ prijavljena kot brezposel- na oseba, - zaposlili za nedoločen čas osebe, ki ima status presežnega delavca, - zaposlili za določen čas osebe, ki ji je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva). - brezposelne osebe, ki v obdobju od 1.1.2000 do 30.9.2000 uresničijo samozaposlitev Višina pridobljenih točk znaša za: - brezposelno osebo za samozaposli- tev znaša 3000 točk - za delodajalce za zaposlitev zgoraj omenjenih oseb znaša 1500 točk. Pogoj za pridobitev sredstev je, da brezposelna oseba izpolnjuje naslednje pogoje: - je državljan Republike Slovenije, - je bila prijavljena na RZZ najmanj štiri mesece pred dnem zaposlitve. - ima najmanj 6 mesecev pred dnem zaposlitve stalno prebivališče v občini Gorišnica - da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v koledarskem letu, - ima sedež dejavnosti v občini Gori- šnica (velja za samozaposlene). Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: - potrdilo RZZ, da je bila oseba za ka- tero uveljavljajo subvencijo registrirana kot brezposelna oseba oziroma dokazi- lo, da se oseba prvič zaposluje (fotoko- pija delovne knjižice ali overjena izjava prositelja), - potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivali- šču v občini Gorišnica, - dokazilo o zaposlitvi (obrazec Ml). Delodajalci pa še: - odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejav- nosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za op- ravljenje registrirane dejavnosti (za dru- ge gospodarske družbe) in - potrdilo Agencije za plačilni promet o razvrstitvi družbe. Delodajalec oziroma samozaposlena oseba na podlagi odobritve sklene z ob- čino Gorišnica pogodbo o sofinanciran- ju zaposlovanja. Višina razpoložljivih sredstev je 2.400.000 Sit. 12. Pospeševanje poklicnega in stro- kovnega izobraževanja Namen ukrepa: Sredstva za pospeševanje poklicne- ga in strokovnega izobraževanja se na- menijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za bruto nagrade vajencev občanov občine Gorišnica. Pogoj: Za sredstva lahko zaprosijo delodajalci-male družbe in fizične ose- be s sedežem in dejavnostjo v ali izven občine Gorišnica, ki so v obdobju od 1.1.2000 do 30.9.2000 sklenile učno po- godbo za sklenitev vajeniškega razmer- ja občana občine Gorišnica. Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti na- slednja dokazila: - učno pogodbo o sklenitvi vajeniške- ga razmerja z vajencem s stalnim bivali- ščem na območju občine Gorišnica, - potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivali- šču v občini Gorišnica - odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejav- nosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za op- ravljanje registrirane dejavnosti (za dru- ge gospodarske družbe) in - potrdilo Agencije za plačilni promet o razvrstitvi družbe. Delodajalec je upravičen do subvenci- jo bruto nagrade vajenca v višini: - 50 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 1. in 2. letnik vajeni- škega razmerja, - 30 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 3. in 4. letnik vajeni- škega razmerja. Delodajalec na podlagi sklepa o odob- ritvi sklene pogodbo z občino Gorišnico o sofinanciranju poklicnega in strokov- nega izobraževanja. Višina razpoložljivih sredstev je 900.000 Sit lil. Odobritev sredstev V primeru, da zaprošena sredstva pre- koračijo razpisana, lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev oziroma proporcionalno zmanjšanje pri- padajočih sredstev. O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi odloča Občinski urad občine Gorišnica. Svojo odločitev o dodelitvi oz. razpore- ditvi sredstev sporoči prosilcem v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Datum: 16. 08. 2000 Občina Gorišnica DORNAVA / DOMISELNA RAZSTAVA Po domtnfski šegi luk, luk ••• v najstarejši vasi na Ptujsliem polju, Dornavi, središču Liikarije, je bilo v nedeljo /elo živahno. Člani tamkajšnje- ga turistično-etnografskega društva Liikari, ki šteje več kot 400 članov in ga vodi Marija Velikonja, so se pred sedmi- mi leti odločili, da bodo tako kot njihovi predniki ponovno začeli gojiti čebulo - liik in obujati običaje, ki so povezani ^^cyeEyem te kuUure.__ V nedeljo so pripravili osrednjo prireditev Liikarski praznik, ki so ga začeli z do- miselno postavljeno in bogato kulinarično-etnografsko razsta- vo. Domačini so se zbirali ob večerih in se skrbno pripravljali na prireditev ob vodstvu Zvon- ka Mikša, Slavice Bratuše in Verene Mikaša. Razstavili veli- ko peciva, kruhov in lukarskih specialitet, ki so jih pripravile žene in dekleta iz Dornave in Mezgovcev. Na razstavi smo lah- ko doživeli tudi ambient pris- tnega kmečkega okolja: pranje perila na stari način, pletenje čebule v vence in druga opra- vila, povezana s pridelovnjem čebule. Predstavili so nov tu- ristični spominek - dornavsko liikarco, ki je unikat in ročno izdelan. Njeni avtorici sta pro- fesorica Slavica Bratuša in vzgojiteljica Verena Mikša. Tako imajo na njuno pobudo v Dornavi izviren spominek, ki prepoznavno in svojevrstno predstavlja kraj, tamkajšnjo nošo ter del Ptujskega polja - Liikarijo. Župan Franc Šegula, ki je tudi član lukarskega druš- tva, je avtoricama čestital in poudaril, da je tako občina Dor- nava dobila prvi spominek. Kulturni program na priredi- tvi so oblikovali godba na piha- la, moški oktet, ljudske pevke in najmlajši iz osnovne šole. Na zunanji prireditveni pros- tor pa so se tako kot nekoč pri- peljali ltikarji z vozovi s konjsko vprego in ponujali čebulo, sple- teno v vence. Prikazali pa so tudi nekatera nujno potrebna opravila. Prireditev je povezov igralec Lojze Matjašič. Člani društva Lukari so se tudi tokrat izkazali kot prijazni in domiselni gostitelji. Tako kot vsa leta doslej je pri prireditvi sodelovali veliko mladih čla- nom, kar nam da vedeti, da lu- karska tradicija v Dornavi ne bo tonila v pozabo. Gostom od blizu in daleč so pripravil veli- ko domačih specialitet, čebule v vencih, šopke in druge spomin- ke. Zabavali pa so se ob zvokih ansambla Poetovio. Starejši obiskovalci so tako obujali spomine, mlajši pa so lahko videli, kako so živeli nji- hovi dedje in babice. Tekst in foto: Marlia Slodniak Avtorici spominka prof. Slavica Bratuša in Verena Mikša sta za lutko uporabili lukarsko nošo: spodnje belo krilo - unterco, široko vrhnje krilo ali jenko iz druka, črn predpasnik - šurc iz klota in moder predpasnik ali preprogo; bluzi sta dve: bela in pisana; rute so bele z drobnimi karicami in so poštirkane. Dogajanje na avtentičnem kmečkem dvorišču je popestrila tudi perica Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno oblačno. Pa- davine, deloma nevihte, bodo zaje- le zahodno in osrednjo Slovenijo in se zvečer ter v noči na petek razširi- le tudi nad vzhodne kraje. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 18 do 23, ob morju okoli 25 stopinj. Obeti v petek bodo padavine poneha- le in popoldne se bo delno razja- snilo. V soboto bo ob morju delno jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi pa- davinami, deloma nevihtami. Kulturni križemkražem ORMOŽ * Na dvorišču gra- du bo v petek, 1. septembra, ob 20. uri koncert Simone Weis s Terezo Kesovijo in gosti. Zadnja v nizu priredi- tev Ormoškega poletja bo, če bo deževalo, potekala v domu kulture Ormož. LENART * V nedeljo ob 11. uri se bo z lutkovno pred- stavo Obuti maček v izvedbi bolgarskega lutkovnega gle- dališča Slon v Domu kulture pričel letošnji 3. mednarod- ni poletni lutkovni pristan Le- nart 2000. PTUJ * V okviru sodelovanja neformalne gledališke sku- pine Sensorial Theater And Research (STAR), ki ga vo- dita avtor in režiser Gabriel E. Hernandez L. in Barbara Pia Jenič, ter Kluba ptujskih študentov se bo v nedeljo, 3. septembra, okrog 17.00 na že ezniški postaji v Ptuju us- tavila kompozicija muzejske- ga vlaka, ki bo gostila labirint muzejskih in tovornih va- gonov, predelanih v odrsko scenografijo, s pomočjo ka- tere bodo gledalce popeljali skozi svet tišine in teme, ki omogoči sprostitev poti spo- mina, imaginacijo ter oseb- no transformacijo. SVETA TROJICA * V sredo ob 10. uri bo v kulturnem domu Sv. Trojica lutkovna predstava Kakšen čudoviti travnik v izvedbi lutkovne skupine Prijatelji JVIZ OS Le- nart. PTUJ * V sredo, 6. septem- bra, bo ob 18. uri v Miheliče- vi galeriji otvoritev razstave Bogdana Groma z naslo- vom Bogdan Grom: Ameri- ška dela. Pripravila jo je dr. Irene Mislej iz Pilonove ga- lerije v Ajdovščini. Z glasbo nas bo v ameriški svet pos- premil saksofonist in klarine- tist Peter Kruder. KINO PTUJ* Do konca tega tedna bo ob 21. uri na spo- redu Najina zgodba, prihod- nji teden od torka do nedelje ob 18. in 20. uri pa Romeo mora umreti. ČRNA KRONIKA imOlAVHOOO MOPEDISTA V ponedeljek, 21. avgusta, ob 5.30 je voznica osebnega avtonnobila, 35-letna S.Š. iz Zgornjega Porčiča, v križišču glavne ceste s Kidričevo ulico v Lenartu zavijala levo, pri tem zapeljala pred voznika kolesa z motorjenn in s sprednjinn delom avtomobila trčila v levo nogo motorista, 19-letnega S.A. iz Sp. Veličine. Mopedist je pa- del po cestišču in se hudo ranil, odpeljali so ga v mari- borsko bolnišnico. PADLA S TRAKTORJA Po lokalni cesti skozi Čago- no, občina Cerkvenjak, je 59-letni Z.S.iz Čagone v četr- tek, 24. avgusta, okoli 17. ure vozil neregistriran traktor: Ne- nadoma je z desnim kolesom zapeljal na bankino, pri tem je 66-letna F.O. iz Čagone, ki je stala na podestu hidravlike traktorja, izgubila ravnotežje in padla po cestišču ter se huje ranila. PIJAN NAGAJAL POLICISTOM V nedeljo, 20. avgusta, okoli enih zjutraj so policisti iz Pod- lehnika ustavili voznika oseb- nega avtomobila, 38-letnega Z.A. iz Vidma pri Ptuju. Alko- test je pokazal, da ima v krvi kar 1,97 promila alkohola, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Voznik tega ni upoš- teval, nameraval se je odpel- jati, vendar so mu to policisti preprečili. Potem je policistom nagajal tako, da je hodil po sredini ceste in s tem oviral promet, zato so ga policisti od- peljali v "prenočišče" do istrez- nitve. OD ALKOHOLA SPODBUJCM PRETEPAL Prejšnji ponedeljek je 22-letni D.R iz Ptuja v lokalu Štrk nekoliko popil, kar ga je opogumilo, da je pretepel go- sta in natakarico, potem pa odšel iz lokala. Prišli so poli- cisti in ga izsledili v bližini lo- kala, vendar je svoj bes začel stresati tudi nanje in jim hotel pokazati svojo moč, zato so ga odpeljali na iztreznjenje. HLEVV PLAMENIH V ponedeljek, 21. avgusta, okoli 20. ure je nastal požar v hlevu v Lokavcu, občina Sveta Ana. Domači in sosedje so iz hleva še pravočasno rešilimži- vino, zgorelo pa je ostrešje in večja količina sena. Ogenj so pogasili gasilci od Svete Ane, iz Lenarta, od Svetega Jurija in iz Benedikta. Škode je za okoli 2,5 milijona tolarjev. Po- žar naj bi bil nastal zaradi sa- movžiga sena. S PRIKLOPNEGA DROGA POD KOLESA TRAKTORJA V nedeljo, 27. avgusta, okoli 19. ure se je hudo ranil 46-letni B.J. iz Njiverc. Neprevidno je stal na priklopnem drogu med traktorjem in dvosno prikoli- co. Traktor je vozil 61-letni RV. iz Kidričevega, in ko je zape- ljal na neravni del vozišča, je B.J. izgubil ravnotežje in pa- del pod leva kolesa. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišni- co. MOPEDIST UMRL NA KRAJU NESREČE Na cesti med Ormožem in ČRNA KRONIKA Središčem ob Dravi se je v ponedeljek, 28. avgusta, ob 14.30 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl voznik kolesa z motorjem. Preiskava še ni končana, zato tudi iden- titeta obeh udeležencev še ni znana. Znano je le, da je mlajši voznik osebnega avtomobila najverjetneje prehiteval mope- dista in pri tem z avtom od za- daj trčil v moped. Mopedista je vrglo na pokrov avtomobi- la, od tam je padel na cestišče in zaradi hudih poškodb umrl. Mladi voznik je v šoku s kraja nesreče pobegnil, se odpeljal v bližnji gozd in tam skrit čakal v avtomobilu, vendar ga je po- licist opazil. Podrobnosti bodo znane po končani preiskavi. UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO Prav tako je še v teku pre- iskava o nesreči s smrtnim izidom, ki se je zgodila v pone- deljek, 28. avgusta, okoli 17. ure v bližini Negove. Voznik osebnega avtomobila, 23-letni I.R iz Stanetincev, občina Cer- kvenjak, je domnevno zaradi prevelike hitrosti zapeljal na levo stran cestišča in čez ob- cestni jarek ter silovito trčil v drevo. Voznik je ostal ukleš- čen v pločevini, iz katere so ga rešili gasilci iz Gornje Radgo- ne. Zaradi hudih ran je mladi voznik umrl že med prevozom v bolnišnico. DRZNA TATVINA V TERMAH PTUJ V torek, 22. avgusta, popol- dne je na parkirnem prostoru ph Termah Ptuj izginil osebni avto Golf metalno sive barve z registrsko številko MB 79-33M. Njegov lastnik se je pred po- letno vročino zatekel v Terme. Kaže, da ga je zasledoval ne- znanec, odprl njegovo garde- robno omarico, iz žepa vzel denarnico in ključe osebnega avtomobila ter se potem z av- tomobilom odpeljal. VLOM V DOM RIBIŠKE DRUŽINE V noči na sredo, 23. avgus- ta, je neznanec vlomil v dom ribiške družine Ptuj na Cesti 8. avgusta. Ukradel je računal- nik z monitorjem in tipkovnico, blagajno in cigarete različnih vrst. Ff OSEBNA KRONIK RODILE SO: Dušank« Šiško, Vučja vas 48, Kri, ževci - Gajo; Cvetka Hen. zel, Veličane 42, Ormož . Janeza; Anita Ivaniševig Potrčeva 46, Ptuj - Luka; Bredica Miklašič, Koračice 33, Sv. Tomaž - Aljaža; Nina Cerkvenik, Podgorci 85, Ormož - Katerino-Hano; Aleksandra Orlač, Arbajter- jeva 9, Ptuj - Kajo; Marjanj Sirec, Ulica 5. prekomorske 5, Ptuj - dečka. POROKE - PTUJ: Milan Leskovar, Ptuj, Kvedrova ul. 3, in Manuela Zadravec, Ptuj, Kraigherjeva ul. 19; Danijel Toš, Slavšina 9, in Liljana Požar, Hajdoše 52; Florijan Završki, Loka 54, in Natalija Vogrinec, Peti- šovci. Lendavska c. 34. UMRLI SO: Marija Trste- njak, roj. Plaveč, Krčevina 7, roj. 1924, umrla 20. av- gusta 2000; Silva Žampa, roj. Zelenik, Levanjci 10, roj 1965, umrla 15. avgusta 2000; Terezija Vrbnjak, roj. Gerdak, Pruj, Mejna c. 25, roj 1906, umrla 15. avgusta 2000; Marija Domajnko, roj. Ris, Ptuj, Draženska c. 25, roj. 1926, umrla, 17. av- gusta 2000; Marija Šegula Vatovec, roj. Šegula, Ptuj, Volkmerjeva C. 10, roj. 1944, umrla 17. avgusta 2000; Ma- rija Magdalena Meznarič, Lovrenc na Dravskem po- lju 73, roj. 1924, umrla 17. avgusta; Martina Kojc, De- žno pri Podlehniku 1/b, roj. 1939, umrl 20. avgusta 2000; Ivan Hercog, Slatina 45, roj 1920, umrla 22. avgust 2000; Feliks Skrbiš, Hajdoše 9, roj. 1939, umrl 22. avgusta 2000; Vid Petrovič, Sedla- šek 114, roj. 1944, umrl 24. avgusta 2000; Ana Kvas, Ptuj, Vičava 131, roj. 1923, umrla 18. avgusta 2000.