Gospodar in gospodinja LETO 1935 27 NOVEMBRA ŠTEV 48. Bolezni sadjevca V zadnjem članku je bil govor o na- je kot pijača zdravju škodljivo in se da pakah. ki se pojavljajo v. sadjevcu nn- uporabiti samo kot ocet. vadno zaradi nepravilne sestave soka Kdor je te vrste prebral pazljivo in (n. pr. pomanjkanje kisline, čreslovine). s potrebnim umevanjem, tisti že ve. kako zaradi površnega ali zanikarnega ravna- mu je ravnati, da se zanesljivo izogne tej uja pri izdelavi, ali pa zaradi slabo bolezni. Treba je'samo skrbno gledati, da posode. se ocetne bakterije v vino ne z a t r o- Orugačna pa je zadeva pri, bole z- sij o, torej zavarovati vino pred z r a- nih sadjevca. Te pu povzročajo razne kom in drugimi prilikami za okužbo, glivice in bakterije, ki izdelek bolj ali (snažnost orodja in posodja, kipelne vehe, manj neugodno spremene in večkrat po- polni in dobro zaprti sodi), polnoma pokvarijo, ako tega pravočasno Skisano vino se ne da pozdraviti, ker ne preprečimo. Tudi bolezni navadno za- je nemogoče, da bi se ocetna kislina pre- krivi sadjar sam. ker z nepravilnim rav- tvorila zopet nazaj v alkohol; pa se ta nanjem zatrosi v sadjevec te nevidne kislina tudi ne da iz vina izločiti ali od- povzročitelje bolezni in na razne načine praviti. Kisanje je mogoče za nekaj časa celo pospešuje njihovo pogubonosno de- ustaviti, ako tako vino, ki je šele začelo lovanje — seveda nevede in nehote. cikati, pretočimo v zdrav sod, ki ga prej Kakor pri vseh boleznih sploh, tako močno zažveplamo. Vsekakor pa je treba velja tudi tukaj znano pravilo, da je tak sadjevec, če je še užiten, čimprej mnogo laže bolezen preprečiti nego porabiti. Ako pa je cik že močno napre- jo ozdraviti. Lahko rečemo, da je bolezni doval, je najoolje. da tak sadjevec obrne- sadjevca prav lahko preprečiti, toda jako lII0 2a kis. (tkanje se prične na površju težko, nekatere celo nemogoče ozdraviti. villa! kjer je v Vednem stiku i zrakom. [zmed mnogoštevilnih bolezni se po- Od vrha se potem širi počasi do dna. Ako javljajo največkrat tele: cik (kisanje), to dosti zgodaj zapazimo, lahko nekaj birsa (kan), »nlečno kisanje in vina rešimo popolnomu zdravega, ako ga vleči j i vos t (sluzavost). od spodaj odtočimo. Med odtakanjem ga 1. Cik ali ocetno kisanje je najbolj večkrat pokusimo in takoj prenehamo, ko navadna, pa tudi najbolj nevarna vinska začutimo, da je začelo teči nakislo vino. bolezen, (pojavlja se na vseh šibkejših Sodi, v katerih je bilo «ki>ano vino. vinih, ne samo na sadjevcu), ki se da raz- :i'so PreJ za rabo, preden jih temeljito ne meroma lahko preprečiti, nikdar pa ne usnažimo z vročim lugom ali ne prepari- ozdraviti. To bolezen povzročajo o c e t n e 1110 vfftčo paro Nazadnje jih «e z.ažvep- ba k te rije. ki so nevarne zlasti sad- lamo. nolkom). Mlečnokisel sadjevec se skoro ne da popraviti. Takoj, ko se bolezen pojavi, (spozna se po deročem, kislem okusu in po posebnem duhu), sadjevec pretočimo v zelo zažveplan rod in spravimo na hladen prostor. Popravi se toliko, da je za silo užiten. H. Prednosti jesenskega oranja Pridelki njiv so v največji meri odvisni od obdelovanja zemlje, zlasti pa od oranja. Pravilno oranje omogoča pripravo zadostne hrane v tleh in nemoten razvoj korenin v njej in s tem seveda tudi bujno rast rastlin. Ne smemo se torej čuditi, če polaga kmetijska veda v zvezi s prasko tako važnost obdelovanju ornice. Oranje zemlje ima namen uravnavati talno vlago in v nji omogočiti rastlinam izrabo rastlinskih hranil potom korenin. Oranje preobrača zemljo in jo rahlja, omogoča vanjo dostop zraka, svetlobe in vlage, pospešuje v njej razkrajanje humoznih tvarin in zviša s tem njeno rodovitnost. Le dobro obdelana in uzorjena njiva v zvezi z bogatim in pravilnim gnojenjem vrže obilne pridelke, ki poplačajo trud in delo poljedelca. Da dosežemo dobre lastnosti zemlje; jo moramo že jeseni obdelati, kajti spomladi nam za to primanjkuje časa. Večkrat se nam setev zakasni, ker nam je prej deževje ali mokra zemlje preprečuje. Da si pa z oranjem makrih tal spomladi pokvarimo njivo za dolgo, ve dobro vsak kmet. Brazda se tedaj maže in zato zemlja ne more uzoreti. Slabe posledice tega se čutijo potem vse leto. Jesensko oranje pospeši spomladno setev. Jeseni lahko orjemo vsak čas, dokler tla ne zamrznejo ali jih ne pokrije sneg. Niti oranje v mokroti ne škoduje, glavni pogoj pa je, da pustimo brazdo odprto, torej ne poravnano, da sneg isti dež lahko prodreta globoko v notranjost. Tako dobimo v spodnjih plasteh precejšnjo zalogo zimske vlage, ki pozneje dobro služi rastlinam zlasti v sušnih letih brez padavin. Kdor je na pr. v letošnjem suhem poletju opazoval njive, je lahko videl razliko med tistimi, ki so bile jeseni preorane in onimi, ki so morale čakati na spomlad. Razlika je bila vidna ne samo pri jarih žitih, ampak tudi pri okopavinah, morda nekoliko manj na rahlih peščenih zemljah, toliko bolj pa na težkih ilovnatih, ki so se nenavadno hitro osušile. Sicer pa bi moralo bitii vsakemu kmetu merodajno že samo olajšanje bžan;emo ali popa-semo, ampak enako tudi za krm s'; e rastline. Med te spadajo razne detelje: depnača ali Črna, inkamaika, razne krmske mešanice: rž z grašico in podobne. Zato je priporočljivo, da preglednim) sedaj vse njive s krnisko o zimi no in Če se nam zde preveč bujno vzr« sie, jih primerno obžanjemo. Tako do binio, preden zapade sneg, še nekaj tečne zelene krme. Lahko jih pa tudi po-pasemo z živino, ki ji bo taka paša prav dobro zalegla. Paša Je tudi za rastline želo koristna, ker jim prija, če jih živina nekoliko pritisne k zemlji. To stla-čenje dosežemo tudi, če po koSnji povaljamo setev % valjem. Tako oskrbovane krmske rastline ne bodo trpele uiti od teže snega, niti vsled snežne plesni. Če pri obžanjenju dobimo preveč zelene krme, ki je ne moremo vse pekrmiti, jo okisatno v jamah za atisi-iažo Če pa setev poprtsemo, skrajšamo imsko krmljenje. Drugače je postopati pri lucerni. Te ae smemo prenizko obšanjati, ampak nora priti v zimo vsaj ped viseka. Če -mo torej priint,rani jo kositi ali obžeti, storimo to dovolj visrko. da niso stebla preblizu ženil je poškodovana Nato spravimo k< šnjo takoj z njive. Ne smemo kositi ob deževnem vremenu, ampak samo ob suhem, drugače ji stebelca Koruza 2,726.856 23,597.113 8.3 g Avstrijske carine na jugoslovanska jabolka. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike sadja, da velja leto prednostna uvozna carina v Avstrijo od 2 zlatih kron za 100 kg do 30. novembra t. 1. in ne do 15. novembra, kot prejšnja leta. Pozivajo se torej, da izkoristijo to znižano avstrijsko uvozno carino ua jajolka do tega roka, kajti od t. decembra dalje stopi v veljavo povečana uvozna carina v znesku 5 zlatih kron za 100 kg jabolk. Pokrajine z malo kmeti V nekem francoskem časopisu opozarjajo na zanimivo okolščinO, da se v mnogih južnih in srednjih okrajih Francije naleti na številna zapuščena posestva in prazne vasi. Ker nima Francija dovolj kmetov, ki bi zasedli zapuščeno zemljo, je v dotičnem časopisu stavljen predlog, da se te pokrajine pogozde. Pri tem bi dobilo delo in zaslužek mnogo brezposelnih, čez leta bi j>a Francija imela dovolj gozdov, da ji ne bi bilo treba uvoza inozemskega lesa. — Ce na tak način izumirajo kmetije in cele vasi, je mogoče iskati vzrok v dveh okolščinah: pomanjkanje otrok med kmeti (bela kuga), kar se žalibog opaža tudi že v nekaterih predelih naše države, ter beg iz kmetov v mesta. Kakšne posledice bo to rodilo! Ker se pa mesta obnavljajo vedno le iz dežele, iz kmetov, bo sčasoma prenehal vsak dotok zdravega kmetskega prebivalstva vanje. Mesta bodo propadala in z njimi ves narod. Grozdje kot gnojilo. Iz Grčije poročajo o naravnost neverjetnem dogodku. Slišali smo sicer, da so vsled nad-produkcije žita istega uporabljali za kurjenje parnih kotlov; kavo mečejo še sedaj vsako leto v morje, da vzdržijo njeno ceno; tudi sladkor so že potapljali, krave klali v velikih množinah, ker niso mogli prodati mleka in njegovih izdelkov, in še marsikaj drugega. Da bi se pa grozdje uporabljalo kot gnojilo, tega mislimo, da še ni bilo nikjer. Letos so se pa vinogradniki grškega polotoka Peleponeza odločili vporabiti svoje grozdje za gnojenje njiv. Dosedaj so namreč grozdje posušili v cibebe, rozine ter ga na ta način vnovčevali. Za napravo vina nimajo potrebnih priprav. Zato niso na nikak način mogli svojega letošnjega pridelka spraviti v prometno obliko, ki bi jim donesla denar za njih trud. Preostalo jim ni drugega, kot da so s tem pridelkom pognojili svoje njive. Kak uspeh bodo s tem dosegli, je pa drugo vprašanje. Kobilje mleko. Znano je, da uporabljajo azijski narodi, zlasti Mongoli, Kirgizi, Tatari in drugi svoje konje ne samo za ježo, vožnjo in tovor, ampak tudi kobile za molznice. Na pr. pravi kefir je napravljen iz kobiljega mleka potom posebnega kipenja. Tudi kumis je pijača iz istega mleka, pokipelega na način kakor vino. Mohamedanci in židje pa odklanjajo kot hrano vse, kar je od kopitarjev, tako tudi kobilje mleko. Tekom zadnje dobe so se pa tudi pri teh verstvih omilili razni verski predsodki in spremenila gornja nazi-ranja glede hrane. Mladoturki v novi Turčiji so celo začeli vpeljavati vpo-rabo kobiljega mleka v vojski in ga priporočajo tudi drugim muslimanskim vernikom. PRAVNI NASVETI Dedovanje mladoletnih otrok. P. V. Oče je umrl brez oporoke in je zapustil sest otrok, od katerih so ti'je polnoletni, drugi irije pa mladoletni. Vprašujete, če imajo starejši otroci pravico do večjega deleža, ker so pri hiši delali, kakor pa mlajši, ki še niso nič koristili posestvu. — Otrokom pripada dediščina po enakih delih, ne glede na starost in spol. Sporna meja stelnika. š. M. J. Ko ste se priženili, vam je tast pokazal tudi mejo v stelniku. ki je bila vidna ne samo po treh mejnikih, ampak tudi po tem, ker je. sosed do meje reso kosil, na vaši strani pa resa že par let ni bila pokošena. Prvo leto ste tudi kosili do te pokazane meje, a sosedu ni bilo prav. Letos je pa sosed prvi kosil in je pokosil preko meje v vašo, Ko ste ga na to opozorili, vas je ozmerjal in vam zagrozil, da bo mi vaše strošk# izpeljal sodnijski ogled Vprašate, če ga lahko tožile za besede in ce boste res morali plačati stroške sodnega ogleda. — Rudi razžalitve lahko seveda tožite tekom treh mesecev, če se vam to zdi vredno, te bo sosed res zaprosil za sodno določitev meje, bosta te stroške plačala skupaj -oba mejaša, če se bo izkazalo, da je bila meja nevidna in ome.jičenje potrebno. Sosed bo pa moral plačati stroške sam, če se bo sodnik prepriča), do je bila od vas zutrjevana meja dovolj vidna in novo zamejičenje sploh nepotrebno. Posojilo kmetu-gostilničarju. D. J. — Pred petimi leti ste posodili denar kmetu, ki je zidal hišo-gostilno. Vprašate če tudi za takega velja zaščita. — Ako bo dolžnik dobil od občine potrdilo. dajo bil ob času zadolžitve kmet iti mu tega i>otrdila ne bo na vašo zahtevo sodišče razveljavilo, velja zanj zaščita. Potrdilo, da je Kmet srne dobiti tisti, ki mu je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki njegovi obdavčeni dohodki potekajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), ki pa njegovo posestvo ne presega površine 75 ha za Obdelovanje sposobne zemlje: Ni torej odvisna zaščita od tega, v kakšen namen je kmet porabil denar Davek očeta z devetimi otroki. P. M. Vaš državni davek znaša 551 Din. Lani ste plačali samo doklade. letos pa terjajo tudi državni daveK. imate devet otrok, od katerih je najmlajši star 12 let. Vprašate, če ste dolžni plačati ves davek iti katerega ste prosti. — Samo oni davčni zavezanci z 9 ali več živimi otroki so prosti, so oproščeni plačevanja neposrednih davkov, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 Din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Iz tega sledi, da nimate pogojev za oprostitev davkov. Dolg iz leta 1930. H. A. — Posodili ste očetu nekaj denarja. Ko je oče izročil posestvo in gostilno — vaši sestri, je prevzela Ona tudi dolgove. Vi zahtevate, da vam plača, ona se pa sklicuje na zaščito kmetov. Vprašate, če je ona zaščitena. — Premalo točno ste opisali sestrine razmere, da bi mogli presoditi, če je zaščitena. Ako bo dobila od občine potrdilo, da je zaščitena, vi lahko pri sodišču zahtevate, da se to potrdilo razveljavi, če ne ustreza stvarnemu stanju. Navesti morate seveda vse okolnosti, iz katerih se bo moglo sodišče prepričati, da sestra iii kmetica in da nima pravice do takega potrdila. Previsok davek. M. L. — Vsled pomanjkanja stalnega čevljarskega dela, ste včasih doma kakšne čevlje zakopali. Davčna uprava vam je pa naložila toliko davka, da ga ne morete plačati in se vam zdi tudi ti o pravičen. Želite navodila. — Pritožite se pravočasno pri davčni upravi, radi previsoko odmerjenega davka. V pritožbi navedite, koliko ste delali in predlagajte kakšne priče, ki bodo mogle vaše navedbe potrditi. Obresti v posojilnici. D. L. P. — Če je posojilnica kmetijska zadruga, velja za njene dolžnike odplačilni načrt, ki je bil objavljen 20. julija 1935. Po tem načrtu smejo take posojilnice računati kmetom-dolžnikom od 1. januarja največ. <5 odstotkov obresti letno za nazaj. Dolžniki kmetje morajo vsako leto najkasneje do konca meseca novembra plačati obresti od dolžne glavnice. Dolžno glavnico pa morajo odplačati v 12 letih. V letu 1935 je treba plačati 1 odstotek. Če dolg ne presega zneska 6000 Din, mora dolžnik odplačevati zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj eno četrtino dolga.in sicer do konca novembra vsakega leta.