glasilo delovne organizacije i LJUBLJANA. JANUAR 1983 LETO XXII. ST. 1-116 i- S V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: NA STR. 2 — zapis o tem kaj mislijo člani našega Odbora za obveščanje o našem glasilu. V Ljubljani, v DSSS, pride včasih do pripomb na račun glasila, pa je zato dobro, da je pristojno telo spregovorilo o njem. Še vi, bralci, kaj recite in napišite o glasilu. Saj ni nevarnosti, da bi ga prenehali izdajati, toda če bi v uredništvu imeli občutek, da ga cenite, bi z večjim veseljem urednikovali. NA STR. 3 — program dela konference sindikata za to leto. Obširen je kot še nikoli, na vsebini pa se pozna, da ga je sestavljal nekdo, ki mu družbenopolitične zadeve niso španska vas. Opozarjamo pa vas, dragi bralci, na predvideni dnevni red letošnje prve sindikalne konference, ki bo čez 2 meseca. Glejte, da boste svoje delegate dobro oborožili za zavzemanje stališč do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu. Zato le preberite prispevek ZANIMIVO IN KONKRETNO. NA STR. 4 — strokovno študijo o zajemanju lahkih jeklenih odpadkov, katerih struktura se je v zadnjih 25 letih zelo spremenila. Avtor te študije, Vladimir Kralj, tudi opisuje, kakšne akcije je potrebno organizirati za zbiranje lahkih jeklenih odpadkov in kakšen naj bi bil konkreten program takšnih akcij. NA STR. 7 — da je referendum, ki je bil v Dinosu 28. decembra 1982, uspel, saj so delavci z veliko večino izglasovali vse predloge, ki jih je referendum zajel. Rezultate referenduma nam je daI Tone Plešec. S4- \\ č ■?/ w v O 2. SEJI ODBORA ZA OBVEŠČANJE UREDNIŠTVO POHVALJENO Prav ob koncu preteklega leta je bila v Ljubljani druga seja odbora za obveščanje, ki je organ konference sindikata DO DINOS. Mogoče sta prav čas in hitrost sklica botrovala temu, da so bili manjkajoči člani odbora v večini, vendar so vsi, ki so na sejo prišli, prepričani, da bodo zapisnik o seji podpisali vsi člani odbora s tem potrdili, kar je je sprejela in sklenila manjšina. V razpravi na podlagi gradiva o delu uredništva glasila oziroma o vsebini in stroških našega glasila v preteklih dveh letih, ki je bilo objavljeno v decemberski številki, so ugotovili: — da je vsebina objavljenih prispevkov s političnega vidika primerna potrebam irl zahtevam sedanjega časa — da se stroški za glasilo gibljejo v okviru stroškov, kakršne imajo z glasili tudi druge delovne organizacije — da glasilo nikakor ne kaže krčiti, ker je za mnoge delavce edini vir tako ime- novanih časopisnih informacij. Zanimiv je sklep, ki člane odbora obvezuje, da bodo v leto 1983 napisali za glasilo vsaj en prispevek in da bodo storili vse za razvoj obveščanja. To je dobro, zelo dobro, še bolje pa bi bilo, če bi se obvezali, da bodo storili vse za razširitev mreže dopisnikov. Da bi na primer vsaka poslovalnica imela vsaj enega stalnega dopisnika, ki bi vsak mesec poslal uredništvu vsaj eno vest o dogajanjih v poslovalnici. Mislim, da je to tako pomembno, da bi moralo biti zapisano celo v programu dela konference sindikata DO za leto 1983. Ko so na seji obravnavali vsebino prispevkov, objavljenih v našem glasilu, so se razgovorili o tem, ali naj glasilo sporoča, kakšne sklepe so sprejeli delavski sveti. Eni so bili mnenja, da so vsi sklepi delavskih svetov dosegljivi delavcem, da je ponavljanje v glasilu prepusto in prepozno in zato neaktualno. Na kraju je obveljala misel, da so sklepi zanimivi, če so poljudno napisani in komentirani. Tako naj bi se delalo v bodoče, s tem, da se izbere takšne sklepe, ki so pomembni za razvoj delovne organizacije. Mislim, da to velja tudi za sklepe, ki so pomembni za razvoj temeljne organizacije. To je dobra rešitev, vendar sem še vedno prepričan, da je politično nevzdržno, če se potolažimo z ugotovitvijo, da so sklepi delavskih svetov dostopni vsem delavcem, da pa nas nič ne zanima, ali se z njimi seznanjajo ali ne. Na seji so obravnavali tudi enoletni in večletni program dela odbora za obveščanje, ki sta bila sprejeta na prvi seji odbora v začetku leta 1981. Enoletni ni bil v celoti izvršen, za kar so našli opravičljive vzroke tudi v zvezi s stroški. Povsem pa so se strinjali, da je večletni program še vedno in v celoti aktualen, zato so sklenili, da ga je potrebno uresničevati z večjo zavzetostjo. Pohvalili so tudi tehnično-operativno delo v zvezi z izdajanjem glasila in izrekli priznanje meni in celotnemu uredništvu. Te pohvale sem vesel še zlasti, če se bodo vsi člani odbora strinjali z ugotovitvami, zapisanimi v zapisniku. Na kraju seje pa je tekla razprava, kdo naj bo član odbora za obveščanje v prihodnje, ker je sedanjim članom potekel mandat. Konferenci sindikata so predlagali, da sprejme naslednji sklep: Po enega delegata naj v odbor za obveščanje imenujejo: — konferenca sindikata TOZD POS — sindikalni organizaciji TOZD RET — sindikalna organizacija DSSS — konferenca sindikata DO in — osnovna organizacija ZSMS v Ljubljani. Stane Koman NA NASLOVNI STRANI Naši jubilanti: Anton Sotelšek, Djuro Vojin, Janez Lotrič in Milan Bogo Žalec Iz novoletnega srečanja delavcev in delavk DSSS in vodstva TOZD POS. Vsi za eno mizo. ZANIMIVO IN KONKRETNO Kmalu po vstopu v novo leto se je izvršni odbor konference sindikata DO DINOS sestal na prvi seji in sprejel program dela konference za leto 1983, ki ga je pripravil novi predsednik konferenc?, Ivan Peternel. Člani izvršnega odbora so menili, da je program obširen, vendar uresničljiv, če bodo uspeli vzpodbuditi delavce, da bodo zavzeto uresničevali svoje naloge. Da bi to dosegli, bodo morale biti osnovne organizacije sindikata politični mobili-zator delavcev, usmerjen v premagovanje težav, ki zavirajo nadaljnji razvoj našega gospodarstva in s tem tudi naše delovne organizacije. Izvršni odbor je sprejel tudi sklep, da bo prva konferenca sindikata DO sredi meseca marca, na njej pa bi obravnavali: — zaključni račun Dinosa za leto 1982, — vprašanje ponovne oživitve sindikalnih skupin v delovnih enotah, — vprašanje pravilnega vrednotenja količin in kakovosti dela, — vprašanje najboljše organizacije dela in produktivnosti, — analizo uspešnosti vodilnih in vodstvenih delavcev, — medsebojne odnose v in med poslovnimi enotami, — posebne probleme dela in poslovanja v posameznih delovnih enotah. V času do prve konference naj bi o teh vprašanjih razpravljali v vseh naših osnovnih organizacijah sindikata in tako temeljito oborožili svojega delegata za razpravo in zavzemanje stališč na konferenci. V drugi točki dnevnega re- da je izvršni odbor podprl združitev ljubljanske UNIJE - PAPIRSERVISA z DINOSOM. -eska- PROGRAM DELA ZA L. 1983 Konferenca sindikata delovne organizacije je sestavljena po delegatskem principu, tako da jo sestavljajo delegati 'vseh osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji. V tej obliki organiziranosti bomo težili k uresničevanju določenih skupnih interesov,,predvsem pa k naslednjem: — prispevali k uresničevanju dogovorov o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, o politiki socialne in gmotne varnosti delavcev, o oblikah višjih oblik povezovanja združenega dela, — zagotavljali usklajevanje interesov delavcev delovne organizacije ali skupnosti in pomagali temeljnim organizacijam združenega dela pri reševanju morebitnih sporov, če jih same ne morejo rešiti. ZAGREB, 16. januarja (Tanjug) — Z jugoslovanskega političnega prizorišča je odšla še ena bleščeča, nepozabna in velika osebnost. Danes ob 4.12 je na družinskem domu v Jurjevski ulici v Zagrebu umrl podpredsednik predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ, narodni heroj, ju-nah socialističnega dela, marksist in državnik, re volucionar, akademik, komunist in humanist, ki je vse svoje življenje posvetil napredni revolucionarni misli in delavskemu gibanju, najbližji sodelavec in soborec to- — usklajevali delovanje osnovnih organizacij sindikata pri volitvah organov upravljanja delovne organizacije in delegirali člana v razpisno komisijo za izvolitev individualnega poslovodnega organa ali kolegijski poslovodni organ delovne organizacije, — sodelovali bomo v procesu samoupravnega sporazumevanja o urejanju medsebojnih razmerij TOZD in DSSS v delovni organizaciji — opravljali druge skupne naloge po tem delovnem planu, predlogih izvršnega odbora in po sklepih osnovnih organizacij sindikata v DO. Akcijske naloge v okviru sprejetega programa ekonomske stabilizacije: — zagotoviti je potrebno tako politično klimo, da bodo naši delavci razumeli, da to ni kampanjska naloga, temveč trajnejši sistem ukrepov in načrtnega delovanja vseh družbenih dejavnikov, da bi odpravili nesmotrnost in neskladnost v gospodarjenju povsod in na vseh ravneh, — poglavitno merilo za uspešnost nam bo: koliko so v akcijo neposredno vključeni delavci, koliko ti v njej ustvarjalno sodelujejo in v kolikšni meri je v praksi njihov položaj dejansko odvisen od uspešnosti lastnega gospodarjenja in od resničnih rezultatov njihovega dela, — aktivnost moramo v okviru skupnih družbenih prizadevanj za stabilizacijo osredotočiti predvsem na celotno področje ustvarjanja in samoupravnega razporejanja celotnega dohodka, — osnovni cilj je zviševanje družbene produktivnosti dela z: — zniževanjem vseh vrst stroškov v prodajni ceni končnim po-trošni kom, — smotrnim zaposlovanjem, — boljšo izrabo delavčevega znanja in sposobnosti, — spodbujanjem inovacijske dejavnosti ter — optimalno organizacijo dela. Dvakrat letno moramo dobiti od poslovodnega vodstva in strokovnih služb objektivno in kritično poročilo o tem: — kako se uresničujejo ukrepi iz programa ekonomske stabilizacije DO, kakšni so rezultati, kaj je bilo ukrenjenega in kaj še bo, kdo posamezne naloge ni opravil tako, kot bi jo moral, — kako uresničuje DO obveznosti, ki smo jih sprejeli z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, — kakšno je izpolnjevanje planskih obveznosti, (nadaljevanje na str. 4) *sm- variša Tita. Dr. Vladimir Bakarič je umrl komaj 51 dni pred svojim 71. rojstnim dnem. — ali je politika cen v OZD v vseh primerih skladna s planskimi predvidevanji in z drugimi družbenimi ukrepi in politiko, — kako je z likvidnostjo, ali OZD redno poravnava svoje obveznosti in ali učinkovito ukrepa, če kupci neredno plačujejo blago, — ali se osebni dohodki gibljejo v skladu z vnovčenim dohodkom po merilih samoupravnega sporazuma in v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju, — kaj je storjenega za povečanje izvoza, — ali investicijska politika v ničemer ne odstopa od razvojnih programov in dejanskih finančnih možnosti, — kako je glede drugih bistvenih elementov dela, varčevanja, gospodarjenja z dohodkom, samoupravljanja in poslovanja, — ali so poslovodna vodstva oziroma strokovne službe zagotovile, da so o navedenih vprašanjih obveščeni na razumljiv način prav vsi delavci. Naše naloge in ravnanje pri izvajanju samoupravne poslovne politike Samoupravna poslovna politika mora glede na gospodarske tokove vsebovati zlasti naslednje: — usmerjeno razporejanje dohodka, — usklajen razvoj vseh faktorjev, — nenehno razvijanje in dograjevanje sistema nagrajevanja po delu, — spoštovanje družbeno dogovorjene kadrovske politike, — nenehno posodabljanje tehnologije in organizacije dela, — povezovanje med TOZD na temelju spoznanih družbenoekonomskih interesov, — varčevanje povsod, kjer se odloča o stroških in o vseh oblikah porabe družbenega dohodka, — zagotavljanje samoupravnega vpliva na obračanje denarja, — razvijanje ustvarjalne kritike sistemskih rešitev, ki vplivajo na delavčev odnos do gospodarjenja. — razvijanje vseh oblik povečanja produktivnosti osebnega in celotnega družbenega dela, ker je to edina resnična podlaga za povečanje dohodka, — odpravljanje ostankov miselnosti, da je mogoče zagotoviti gmotno in socialno varnost delavcev z instrumenti ekonomskega sistema ali s samoupravnimi odločitvami o taki ali drugačni delitvi dohodka mimo nenehnih prizadevanj za večjo' produktivnosti in povečanje odgovornosti za boljše gospodarjenje, — spremljati učinkovitost delitve sredstev za OD, njen vpliv n» produktivnost dela in opozarjati na slabosti ter predlagati spremembe, — dajati pobude za take sistemske rešitve delitve osebnih dohodkov, ki bodo spodbujali interes delavca za vse oblike varčevanja od drobnih prihrankov pri meterialu, orodju in času do tistih oblik varčevanja, ki se izražajo v investicijskih, tehnoloških in drugih rešitvah, — biti zlasti pozoren na oblike in metode odtujevanja, ki temeljijo na provizijski, rrfaržni in drugi tehniki in ne na dejanskih rezultatih dela, torej iskati trajne rešitve v uresničevanju ustavnih določil o združevanju dela in sredstev, — zahtevati in preverjati moramo, da se poslovanje DO odvija po gospodarskih načrtih, s katerimi so opredeljeni družbenoekonomski cilji, — politično je treba reagirati povsod tam, kjer bi ekonomski načrti odsevali ozke podjetniške interese. V tem letu naj bi se konferenca sestala trikrat, tako da bi tudi z zmanjševanjem stroškov, ki spremljajo zasedanje konference, pripomogli k stabilizaciji gospodarstva. Zato bomo nanizane naloge združili v tri večje problemske skupine, in sicer: — družbenoekonomski odnosi v DO, — gospodarjenje in uresničevanje stabilizacijskega programa DO, — vpliv sindikata na samoupravno odločanje v DO. Vse tekoče operativne naloge bo urejal izvršni odbor skladno s sklepi konference. STALNA AKCIJA ZAJEMANJA LAHKIH JEKLENIH ODPADKOV I. JEKLENI ODPADKI Gospodarski in družbeni razvoj na različnih področjih življenja in dela iz leta v leto povečuje porabo vseh vrst surovin. S povečevanjem proizvodnje in zaradi vse večje porabe raznih dobrin, nastajajo vedno večje količine odpadkov. Ti so lahko za predelavo v sekundarne surovine še primerni ali pa ta predelava ni možna. Danes vse večje napore usmerjamo v zbiranje in ponovno izkoriščanje „še uporabnih" odpadkov predvsem iz dveh vzrokov: — ker je iz njih možno pridobivati sekundarne surovine za proizvodnjo novih dobrin ter s tem privarčevati primarne surovine in energijo, — da bi zaščitili človekovo okolje. Pridobivanje sekundarnih surovin je danes povsod po svetu pa tudi pri nas zelo pomembna gospodarska panoga. Z uporabo sekundarnih surovin čuvamo naravna bogastva pred nesmotrnim izkoriščanjem, saj je sekundarne surovine možno uporabljati v skoraj vseh proizvodnih procesih v industriji. Z njihovo uporabo zmanjšujemo tudi porabo primarne energije, saj je v teh odpadkih nakopičena vsa energija, ki je bila potrebna, da se tak material izdela iz primarnih surovin. Tudi obseg onesnaževanja okolja je že takšen, da lahko pride do težkih posledic, če ne bomo posvetili posebno skrb odstranjevanju in izkoriščanju še uporabnih odpadkov. S tem tudi zmanjšujemo količino odpadkov, ki jo je potrebno odlagati na komunalnih odlagališčih. Vse bolj se kaže potreba, da je zaradi smotrnega izkoriščanja surovin in zaradi čuvanja okolja iskati izhod v takšnih tehničnih rešitvah, ki omogočajo čim večjo ponovno uporabo nastalih odpadkov. Statistični kazalci različnih nacionalnih gospodarstev kažejo, da med vsemi vrstami tako primarnih kot tudi r1 6 . ( t-cvuvt , I$m>v pni. u /aa. olu,^ |2 j> ^jo&fnjbi juu> /HLcv^Sl JuvU O2-T06c^A )M) t ti/iVjUA pjuSpt pj^sht^ )^L 11 jldt,!- S-t /U-cu ip'1 i /w^-<-' I So>*Avb CA jisb ^ sU JM' >(AX pn_rO~ Jlx^6f pxit ru-^s & zaHč 7ooj(L Sj?Ab /Au. AAjža /M' j \L;w ti fa-d JLČ&jLfjl Gdj^P H j» XJL- ^VU Co/4-tX , J)x -SAla-o- 'V~i-t- /tc&c kxCy cLojAJt-V ij^s ^ V->L d-^^cui JJaJX La)Aaa2*&*XX Lsd. a>,m, LtAt^.ČLZ ,{>6 ^'v( a'm- |Ar>j £ Kaa~/l CJLsIajulJU^ cUt**M*M*~ i Hc/n^- zx£x6 «as W°LtT° \UJLl!t> v*' s* veo-ZiroA' v-j*^ - ir7^ sekundarnih surovin zavzemajo v industrijski proizvodnji zelo pomembno vlogo odpadki železa in jekla. Jeklo uporabljamo skorja v vsaki dejavnosti gospodarstva, ima osnovni delež v vseh oblikah proizvodnje sredstev za delo in potroš-nih dobrinah. Upravičeno lahko trdimo, da zavzema kot reprodukcijski material eno od osnovnih mest potrebnih za razvoj vsakega gospodarstva. V razvoju novih tehnoloških postopkov in proizvodov nastajajo nove vrste jekla in železnih litin ter s tem tudi nove vrste in oblike odpadkov. Sodobni načini mehanske obdelave imajo tudi svoj vpliv na obliko nastalih odpadkov. Zato nastajajo tudi vedno novi postopki za vračanje teh odpadkov industriji. Z naraščanjem življenjskega standarda raste tudi potrošnja dobrin, kot so: hladilniki, štedilniki, bojlerji, razni ostali gospodinjski aparati, osebni avtomobili, itd. Vzporedno s povečano potrošnjo narašča tudi količina odpadkov teh izdelkov. Uporaba teh odpadkov oziroma njihova predelava v sekundarne surovine pa zaradi prisotnosti raznih škodljivih materialov (baker, kositer, emajli itd.) zahteva nove prijeme in postopke tako v procesu zbiranja kot tudi v pripravi in predelavi teh odpadkov. Da bi lahko koristno uporabili vse večje količine tovrstnih odpadkov se moramo pravočasno primerno opremiti in usposobiti. Možnost organiziranja zbiranja jeklenih odpadkov mora biti preverjena z ekonomskega in tehnološkega stališča. V zadnjih petindvajsetih letih se je zelo spremenila struktura jeklenih odpadkov, ki pridejo v poštev za zbiranje in ponovno uporabo. Predvsem je naraščala količina jeklenih odpadkov, kot so: betonsko jeklo in podobne armature, vendar se ti odpadki le težko vračajo v proizvodni proces. Zmanjševala pa se je količina traverz, tračnic in drugega odpadnega jekla, ki se lažje zbira in predeluje v metalurški vložek. Na drugi strani pa se je povečala količina jeklenih odpadkov od opuščenih vozil in opreme bele tehnike. Jeklene odpadke lahko razvrščamo v: — težke jeklene odpadke: betonsko jeklo, jeklene armature, konstrukcije in — lahke jeklene odpadke: izrabljena vozila in odpadki opreme bele tehnike. Lahki jekleni odpadki končajo v glavnem na komunalnih odlagališčih in predstavljajo nevarnost onesnaževanja okolja. Zaradi vedno večjih potreb za jeklenimi odpadki postajajo tudi lahki jekleni odpadki pomembna sekundarna surovina za proizvodnjo jekla. Tehnološko so potrebni pri konverterskem postopku za redukcijo talilne temperature, pri ostalih postopkih pa za zvišanje proizvodnosti peči in znižanje stroškov taljenja. Sodobni elektro postopki uporabljajo izključno le kombinirani metalurški vložek iz težkih in lahkih jeklenih odpadkov. Kemična in fizikalna sestava jeklenih odpadkov mora ustrezati zahtevam kakovosti proizvoda in tehnološkemu postopku pridobivanja jekla. Predvsem mora biti natančno določena dopustna prisotnost bakra. Za še boljše in uspešnejše zajemanje lahkih jeklenih odpadkov, ki nastajajo izven proizvodnih procesov predelovalne industrije, bi bilo potrebno sprejeti tudi občinske odloke, ki bi opredeljevali obvezno oddajo amortiziranih avtomobilov in, ki bi tudi predpi šali pogoje, kako lahko specializirane organizacije za predelavo uporabnih surovin v sekundarne surovine odpeljejo take avtomobile v predelavo, če so odloženi na javnih površinah in onesnažujejo človekovo okolje. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o uvedbi posebne takse, plačljive ob registraciji oziroma nakupu osebnih avtomobilov oziroma nakupu izdelkov bele tehnike kot je to uvedeno v nekaterih industrijsko razvitih deželah. S tako zbranimi sredstvi bi lahko pokrivali stroške obveznega odstranjevanja te vrste navlake iz okolja. Ostali jekleni odpadki, to je najrazličnejše oblike embalaže, ki- odpadajo v gospodinjstvih (konzerve) so v sedanjem sistemu reciklaže, dokler še nimamo primernih naprav za odstranjevanje teh odpadkov iz komunalnih odpadkov in naprav za njihovo predelavo (odstranjevanje kositra) še vedno primerni le za odlaganje na komunalnih odlagališčih. Količina jeklenih odpadkov, ki sta jih zbrali v letu 1981 Dinos in Surovina na področju SR Slovenije je znašala 219.714 ton. Količina zbranih odpadkov dosega 31 % porabljenega jekla, kar ocenjujemo kot uspešno organiziranje zbiranja te vrste uporabnih odpadkov. II. AKCIJA ZBIRANJA Slovenske železarne in delovni organizaciji Dinos in Surovina ter odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije (nadaljevanje na str. 6) so se odločili, da bodo letos začeli s posebno trajno akcijo zajemanja odpadkov izdelkov bele tehnike in amortiziranih avtomobilskih školjk v vsej Sloveniji. Zbiralna mesta bodo na vseh odjemnih mestih organizacijske mreže obeh slovenskih organizacij, ki se ukvarjata z dejavnostjo sekundarnih surovin. Obe delovni organizaciji tovrstne lahke jeklene odpadke odkupujejo in zbirajo z namenom, da jih sortirajo in tako odstranijo baker in druge primesi ter pripravijo za stiskanje v pakete, ki predstavljajo metalurški vložek. Na dosedanji stopnji razvoja in količinskega nastajanja tovrstnih uporabnih odpadkov se celotno delo opravlja predvsem ročno in le delno mehansko. Ta vrsta odpadkov predstavlja v skupni količini vseh uporabljenih jeklenih odpadkov v Slovenskih železarnah le nekaj odstotkov, vendai iz leta v leto količina počasi narašča. Cena oddanih jeklenih odpadkov franko skladišča Dinosa in Surovine je 3,00 din za kg, ker bo pa akcija potekala tudi po krajevnih skupnostih in v dogovoru z mladinskimi in drugimi organizacijami pa bo cena na mestu nastajanja tovrstnih odpadkov oziroma izven odjemnih mest Dinosa in Surovine 2,00 din za kg, ker moramo upoštevati transportne stroške za do- voz na enote obeh omenjenih organizacij kjer se izvaja predelava v metalurški vložek. Odjemna mesta za odkup jeklenih odpadkov so skladišča Dinosa oziroma Surovine v posamezni občini. Za občine Cerknica, Grosuplje, Logatec in Vrhnika je Dinos Ljubljana — za Krško, Dinos ali Surovina Brežice, za Mozirje Surovina Žalec, za Šentjur pri Celju ter Šmarje pri Jelšah pa Surovina ali Dinos Celje. Letos prvič uvajamo posebno akcijo, ki naj v bodoče pomeni redno oddajo tovrstnih odpadkov v predelovalni proces sekundarnih surovin, saj tako prispevamo delež za neposredno izboljšanje gospodarskih učinkov naše družbe in neposredni ekološki učinek ter delež vsesplošnim stabilizacijskim prizadevanjem naše družbe. III. PROGRAM DELA Zbiranje jeklenih odpadkov ni mogoče organizirati s pionirji, oziroma enako kot papir temveč lahko to izvedejo le krajevne skupnosti skupaj s člani družbenopolitičnih organizacij in društev kot so ZSMS, RK, Društva za varstvo okolja, gasilska društva, lovska društva itd. Način zbiranja je možen: 1. z občasnimi očiščevalnimi akcijami, ko predstavniki KS obvestijo občane o možnem odlaganju jeklenih odpadkov na dogovorjenem mestu v KS. Istočasno predstavniki društev, ki poznajo svojo KS evidentirajo zavržene jeklene odpadke na zelenicah, dvoriščih, travnikih in gozdovih in jih, če so v manjših količinah, prepeljejo z vozili (ročni vozički, gasilska vozila) na zbirališča. Če pa so to večje količine, pa sporočijo preko KS zbiralni organizaciji, da jih odpelje. 2. V KS, kjer je možno v dogovoru z ustreznimi organi urediti z zakonskimi predpisi dovoljeno stalno odlagališče, opozoriti občane na stalno možnost odlaganja jeklenih odpadkov. V tem primeru je seveda potrebno določiti odgovorno osebo, ki skrbi na odlagališču za potreben red in higieno. Pobudniki in koordinatorji akcij so SZDL, Skupnost slovenskih občin. Ljubljanska banka. Dinos in Surovina se obvezujeta za prevzem, odkup in plačilo dogovorjenih količin zbranih jeklenih odpadkov. Po občinah je potrebno v okviru občinskih organizacij SZDL določiti mentorje za izvedbo akcij po KS, ki bodo s predstavniki DO Dinos in Surovino Orgahizirali akcije zbiranja. Splošno informiranje občanov poteka preko vseh javnih občil TV, radia, časopisi (dnevniki, tedniki, lokalna glasila) z dogovorom SZDL in javnih občil o brezplačnem informiranju. Obvestila o konkretnih akcijah v KS izdelajo, primerno lokalnim pogojem KS same. Če se pobudniki dogovorijo za enoten način obveščanja (upoštevati pa je pri tem potrebno raznolikost načinov zbiranja, ki se bo pojavila v krajevni skupnosti) pa iz združenih sredstev pobudnikov, občinskih virov sredstev in sredstev, ki jih bodo za odkup jeklenih odpadkov dobile KS oziroma organizacije ali društva, ki bodo te akcije vodila. Zaporedje del za izvajanje programa: 1. Dogovor SZDL z javnimi občili o periodičnem brezplačnem obveščanju občanov o trajni akciji zbiranja lastnih jeklenih odpadkov. 2. Dogovor pobudnikov ter občinskih organizacij SZDL o drugih načinih obveščanja občanom o trajni akciji in financiranje obveščanja. 3. Obveščanje KS o pomenu in načinu organiziranja akcije. 4. Sklic odgovornih občinskih mentorjev za izvajanje akcij. 5. Obvestilo zbiralnim organizacijam o pripravljenosti krajevnih skupnosti za akcije. 6. Analiza posameznih izvedenih akcij in predlogi za nove aktivnosti zbiranja. Vladimir Kralj Iz novoletnega srečanja delavk in delavcev DSSS in vodstva TOZD ROS. Nada, boš prišla še kaj nazaj.. . DVE NOVI DISCIPLINSKI KOMISIJI NOVA ODBORA DELAVSKE KONTROLE Dne 28. decembra 1982 so bile tudi redne volitve članov odbora samoupravne delavske kontrole v delovni skupnosti skupnih služb in temeljni organizaciji Priprava odpadnih surovin. V TOZD Priprava odpadnih surovin šo bili izvoljeni: 1. Milan BOGOŽALEC, voznik na poslovalnici Trbovlje 2. Adolf CIRKULAN, voznik na poslovalnici Celje 3. Josip ČAVLEK, strojnik na poslovalnici Ljubljana 4. Anton HERČEK, voznik na poslovalnici Celje 5. Anton LEBER, voznik na poslovalnici Maribor 6. Erika MILITAROV, komercialni tehnik v skladišču v Šentvidu, 7. Djuro VOJIN, voznik na poslovalnici Ljubljana. Na prvi seji bodo izvolili predsednika. V delovni skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: 1. Jolanda LEBEN, blagovna knjigovodkinja, 2. Cveta MEDEN, administratorka, 3. Marina PEROVŠEK, materialna knjigovodkinja, 4. Tone PLEŠEC, vodja kadrovske službe, 5. Mira ŠUŠTERŠIČ, vodja finančnega knjigovodstva. Ker je dosedanjim disciplinskim komisijam potekel mandat, so bile za nove komisije razpisane redne volitve, ki so bile 28. decembra 1983. V delovni skupnosti skupnih služb je bila izvoljena disciplinska komisija v sestavi: 1. Olga HAFNER, tajnica samoupravnih organov — predsednica, 2. Klara HVALE, saldakon-tistka — član, 3. Jelka OBLAK, referentka za obračun osebnih dohodkov — član, 4. Sonja RAHNE, finančna knjigovodkinja — član, 5. Dragica ŽONTAR, diplomirani sociolog, tajnica šole Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani — zunanji član z liste zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. V temeljni organizaciji Priprava odpadnih surovin pa so bili izvoljeni: Delavski svet je na 16. seji 6. decembra 1982 sprejel sklep o razpisu referenduma. Ta je bil 28. decembra 1982. Delavci so glasovali o desetih predlogih, ki so bili sprejeti na omenjeni seji. Glasovanje je bilo na 8 voliščih. Glasovalo je 319 vo-lilcev od 376, to je 84,8 %. Najboljša udeležba je bila v Novi Gorici, 95,2 %. Posamezni predlogi pa so bili sprejeti takole: 1. Stanko REBRAČA, vodja komercialnih poslov v Ljubljani — predsednik, 2. Bela BEZNEC, voznik na skladišču v Murski Soboti — član, 3. Marija HUMAR, pomočnica materialne knjigo-vodkinje v Ljubljani — član, 4. Ivan KRAMPERŠEK, odkupovalec in voznik v Celju — član, 5. Janez LOTRIČ, avtomehanik — skladiščnik v Kranju — član, 6. Stevo STUPAR, voznik v poslovalnici Ljubljana — član, 7. Andrej VIRŠČEK, komercialist v Ljubljani — član, 8. Rajko ZADRAVEC, komercialist v poslovalnici Celje — član, 9. Leon BAJC, konstruktor v Tovarni kovinske galanterije Ljubljana — zunanji član z liste zbora združenega dela, 10. Janez KRIŠTOFELC, vodilni monter v DO PRO-MONT TOZD Ljubljana -zunanji član z liste zbora združenega dela. 1. Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo DINOS Ljubljana. Za je glasovalo 285 volilcev, to je 75,8 %. 2. Statut delovne organizacije DINOS, n.sol.o., Ljubljana. Zanj je glasovalo 280 volilcev, to je 74,4 %. 3. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela Priprava odpadnih surovin. Zanj je glasovalo 281 volilcev, to je 74,4 %. 4. Statut temeljne organizacije Priprava odpadnih surovin. Zanj je glasovalo 282 volilcev, to je 74,4 %. 5. Pravilnik o stanovanjskih razmerjih. Zanj je glasovalo 282 volilcev, toje 74,4 %. 6. O odpovedi pravic do povrnitve združenih sredstev in nadomestilo za gospodarjenje z njimi, samoupravnih interesnih skupnosti elektrogospodarstva SRS, železniški promet SRS, Luški promet SRS, cestni promet SRS, letališki promet SRS, gradnjo cest v Ljubljani, naftnoplinskega gospodarstva SRS, območne PTT promet v SRS v skupnem znesku 76.976.450,95. din do leta 1982 in za čas do leta 1985, po že sklenjenih samoupravnih sporazumih. Za je glasovalo 264 volilcev, to je 70,2 %. 7. Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD javna higiena Ljubljana za din 300.000,00 za sofinanciranje projektne naloge — ravnanje s komunalnimi odpadki z vidika varstva okolja in njihovega izkoriščanja Za je glasovalo 250 volilcev, to je 66,5 %. 8. Samoupravna interesna skupnost Kranj din (nadaljevanje na str. 81 referendum 10 PREDLOGOV TOZD ROS 822.904,40 din za sofinanciranje rekonstrukcije ceste Planika—Drulovka v Kranju. Za je glasovalo 252 volilcev, to je 67 %. 9. Delovna organizacija za Delavski svet DINOS LJUBLJANA — TOZD Regeneracija tekstila je na seji 2. decembra 1982 sprejel sklep, da se razpiše referendum. Sprejel je tudi 7 predlogov, o katerih se bo glasovalo. Glasovanje je bilo 22. decembra 1982. Na podlagi izida glasovanja je rezultat referenduma naslednji: Glasovalo je 57 volilcev od 62, kolikor je vpisanih v volilni seznam, torej, 91,9%. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb DINOS Ljubljana je na 21. seji 3. decembra 1982 razpisal referendum o 4 predlogih. Ta je bil 28. decembra 1982. Na podlagi izida glasovanja Aktivnosti sindikatov za nadaljnje delo organizacij in organov sindikatov na področju družbeno organizirane prehrane delavcev med delom so tekle že od aprila 1982. dalje. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji 2. decembra 1982 sprejel kot usmeritev za nadaljnje delo naslednje sklepe: 1. Vztrajati je treba na doslednem uresničevanju usmeri- PTT promet Murska Sobota 65.000,00 din. Sofinanciranje nabave in monta;e telefonskega kabla 'vzdolž Lendavske ulice v Murski Soboti. Za je glasovalo 232 volilcev, to je 6I,7 %. Posamezni predlogi pa so bili sprejeti takole: 1. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo DINOS Ljubljana. Za je glasovalo 53 volilcev, to je 85,4 %. 2. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD Regeneracija tekstila Ljubljana. Za je glasovalo 53 volilcev, to je 85,4 %. je ugotovljen naslednji rezultat: Glasovalo je 50 volilcev od 55, to je 91 %, 5 je bilo opravičeno odsotnih. Posamezni predlogi pa so bili sprejeti takole: tev in kriterijev za regresiranje prehrane med delom, ki jih je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov sprejelo 29. aprila 1982. Osnovni namen akcije za ukinitev vrednostnih bonov je v tem, da bo večji del delavcev imel ustrezno družbeno organiziran obrok med delom, kar je potreba za uspešnejše delo. Regres ni avtomatična pravica delavcev, ampak je — kot izhaja iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za 10., Pristop h konstituiranju poslovne skupnosti za iz gradnjo industrijske cone „LIJAK" v Novi Gorici in pristop k samoupravnemu sporazumu. Za je glasovalo 238 volilcev, to je 63,2% 3. Predlog Statuta delovne organizacije DINOS, n.sol o.z Ljubljana, Za je glasovjT 53 volilcev, to je 85,4 .V 4. Predlog Statuta TOZD Regeneracija tekstila, n. sol.o., Ljubljana. Za je glasovalo 51 volilcev, to je 82,2 %. 5. Predlog pravilnika o stanovanjskih razmerjih. Za je glasovalo 52 volilcev, to je 83,8 %. 6. Predlog o odpovedi pravic do povrnitve združenih 1. Za predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno skupnost skupnih služb Ljubljana je glasovalo 46 volilcev, to je 84 %. 2. Za predlog Statuta delovne organizacije DINOS, n.sol.o., Ljubljana je glasovalo 47 volilcev, to je 85 %. 3. Za predlog Statuta de- oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo in iz dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1982 — regres za organiziran obrok med delom. 2. V samoupravnih sporazumih dejavnosti naj se konkretneje opredelijo primeri, ko je izplačilo regresa v gotovini opravičljivo. 3. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije daje po- Na podlagi podatkov je razvidno, da so bili vsi predlogi sprejeti, ker so dobili absolutno večino glasov. sredstev samoupravnih interesnih skupnosti v skupnem znesku 4.860.186,04 din do leta 1982 in za čas do leta 1985 po že sklenjenih samoupravnih sporazumih. Za je glasovalo 53 volilcev, to je 85,4 %. 7. Predlog o odpovedi za 217.418,75 din v korist Mariborskemu vodovodu — Komunalno podjetje Maribor (obnova vodovoda na Bohovi). Za je glasovalo 52 volilcev, to je 83,8 %. lovne skupnosti skupnih služb Ljubljana je glasovalo 46 volilcev, to je 84 %. 4. Za predlog Pravilnika o stanovanjskih razmerjih je glasovalo 44 volilcev — to je 80 %. Ker so bili vsi predlogi sprejeti z absolutno večino, so vsi sprejeti. budo Zvezi sindikatov Jugoslavije, da prouči dosedanje učinke financiranja regresa za prehrano med delom iz dveh virov. Pri tem republiški svet Zveze sindikatov Slovenije izhaja iz osnovnega namena prehrane med delom, ki naj delavcu nadomesti med delom porabljeno energijo in je torej nujen pogoj za normalno odvijanje proizvodnje. 4. Da bi se kakovost obrokov med delom čimbolj približala priporočilom iz strokovne podlage za sestavo obroka med delom, ki smo 7 PREDLOGOV TOZD RET V DSSS 91% UDELEŽBA PREHRADA MED DELOM jo sindikati izdelali na osnovi zadolžitve iz družbenega dogovora, o skupnih osnovah za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, se bomo sindikati na vseh ravneh, zlasti pa v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov Slovenije zavzeli za njeno čimprejšnjo uveljavitev v praksi. V ta namen bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije izdal posebno brošuro, v kateri bo poleg strokovne podalge objavil tudi druge pomembne družbene dokumente, ki usmerjajo organiziranje in regresiranje prehrane med delom. 5. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da zaradi zamika delovnega časa niso potrebne spremembe v usmeritvah za re- gresiranje prehrane med delom, ker se količina porabljene energije med delom ne spremeni. Zaradi zamika delovnega časa strokovnjaki priporočajo močnejši obrok med delom, ki ga jim ni mogoč* financirati iz sredstev regresa, ampak s povečanim prispevkom delavcev k ceni takega obroka, če se delavci zanj odločijo. KAKO URESNIČUJEMO TE USMERITVE V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Naša prizadevanja so bila že do sedaj takšna, da bi bila prehrana med delom organizirana. Ker gre za manjše število delavcev na posamezni lokaciji, smo imeli večidel sklenjene pogodbe z gostinskimi obrati ali pa s sosednjimi delovnimi orga- nizacijami. Kjer je bilo to urejeno tako, da so imeli organizirano prehrano med delom, se torej ne bo nič spremenilo, razen kjer bo posamezni obrok po ceni višji kot pa bo regres in bo moral posameznik to doplačati. V tistih enotah, kjer so imeli do sedaj vrednostne bone, pa bodo morali preiti na organizirano prehrano. To pomeni, da bo treba skleniti dogovor z delovno organizacijo, ki lahko nudi organiziran topel obrok med delom. Res je, da je vsaka sprememba od dosedanjih ustaljenih navad težka toda, če se stvari spreminjajo, bo na vsak način treba star način menjati. Dolžnost vseh, v prvi vrsti pa sindikalnih organizacij, bi bila, da bi že prej morali več delati na taki organi- zaciji, katero hočemo sedaj. Načela se namreč niso v ničemer menjala, le da se je z leta v leto odlašalo z doslednim uresničevanjem načel za organizirano prehrano med delom. REGRES NE PRIPADA ZA VSE DNEVE Do regresa smo upravičeni samo za dneve, ko je posameznik na delu. Tako določila so bila že sedaj in se ne spreminjajo. Do regresa nismo upravičeni za dneve, ko nismo na delu, to je za čas rednega dopusta, bolniškega dopusta, praznične dni in druge odsotnosti, kot tudi za dan, ko je nekdo na službenem potovanju, ko mu je priznana dnevnica. S.U.-T.P. Kontejner za razbito steklenino za Emonino samopostrežno trgovino v Ljubljani, Hubadova ul. 18. Pokukali smo tudi v odprtino. Med nekaj steklenicami je bila tudi avtomobilska guma, skrivljen odbijač avtomobila, nekaj papirja in smeti AVTOBUSNA PRI TO BOHOVI Odkar obstaja tekstilni obrat Bohova, je bila želja delavcev, da bi bila pri obratu avtobusna postaja lokalnega prometa. Večkrat je vodstvo obrata dalo vlogo na občino za to postajo, vendar vselej zaman. Delavci iz TO Bohova prebivajo v večini v oddaljenih krajih, predvsem na Pohorju in že zgodaj zjutraj, ko gredo od doma, imajo daleč do avto- POSTAJA bušne postaje in potem zopet od avtobusne postaje do obrata. Ta del poti pa je zlasti nevaren za pešačenje. Odkar se je Jeklotehna p"re-selila v Bohovo, se je število interesentov za avtobusno postajo v bližini našega obrata povečalo, vendar Komite za promet in zveze občine Maribor še ni hotel nič slišati o tem. Za pomoč se je vodstvo obrata obrnilo na Mestni sindikalni svet in ta je naše zahteve takoj podprl. Zdaj so izdana že vsa dovoljenja za lokalno avtobusno postajo v bližini našega obrata in Jeklotehne, vendar je treba napraviti še manjše gradbene posege, ki jih bomo opravili skupaj z Jeklotehno. Tako se bo uresničila naša želja, ki obstaja tako dolgo kot TO Bohova. Zaposleni komaj pričakujejo, da bo postajališče pri TO Bohova postalo resničnost. A. Založnik Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana. Titova 118. v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo. prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana INTERVJU Z RAFAELOM KRAVCARJEM Na zadnji seji DS TOZD POS je bila sprejeta informacija, da je odklonjen načrt izgradnje nove ljubljanske poslovalnice na Črnučah (v zazidalnem območju z imenom BP—8). Ta vest predstavlja presenečenje za DINOS, ki že nekaj let pripravlja načrte za to investicijo. Kakšno presenečenje je ta vest za vas? Kakšne posledice je mogoče predvideti zaradi te odklonitve? Na 16. seji DS TOZD POS je bila podana informacija o mnenju Inštituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki o investicijski zasnovi izgradnje predelovalnega centra uporabnih odpadkov v industrijski coni BP—8 Ljubljana, torej za preselitev in modernizacijo skladišča s Kurilniške. Mnenje je podano samo z ekonomskega vidika i je negativno do te investicije. Da bo informacija popolna, je potrebno omeniti tudi, da smo na 18. seji delavskega sveta sprejeli dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981-1985 in s tem prevzeli nalogo, da kot organizacija, katere dejavnost je posebnega pomena v ljubljanskem in širšem slovenskem ■prostoru, izgradimo predelovalni center in zagotovimo kvalitetno predelavo sekundarnih surovin. Resnično se v DO DINOS že več let pripravljajo načrti za gradnjo v coni BP—8, vendar je TOZD POS postal investitor šele v februarju 1982, sama dela na dokumentaciji za TOZD POS pa so se pričela nekaj mesecev pred tem. V prvotni zasnovi je bil nosilec investicije v I. fazi TOZD RET. Zaradi nameravanega povezovanja z DO Tekstilka in pomanjkanja investicijskih sredstev pa se je TOZD RET tej investiciji odpovedal, nosilec je tako postal TOZD POS. Mnenje Inštituta je pomemben akt, vendar ni odločjjoč za nameravano investicijo. Preselitev skladišča s Kurilniške je potrebno gledati širše, zaradi nemogočih delovnih pogojev, utesnjenosti, ki ne omogoča ureditev notranjega transporta, dotrajanosti zgradb in oddaljenosti od nakladalne postaje. Dolgoročno gledano sedanja lokacija ni perspektivna, ker je namenjena za druge dejavnosti. Očitno smo premalo poudarjali tudi ta del osnove in smo se prehitro zadovoljili z vlogo na Inštitut, zaradi česar je naša aktivnost zamrla. Streznilo nas je šele pridobljeno negativno mnenje. Če nas jel? Aktivnosti potekajo preveč enostransko z namenom potrditve predhodnih korakov. Premalo iščemo izhod v alternativah, recimo etapni izgradnji preko regionalne komisije, zlasti ker vrednost zbranih sredstev pada, na kredite pa ne moremo računati, menim, da je možno pričeti z izgradnjo, še v tem poslovnem letu, vendar z večjo aktivnostjo imenovane komisije in timskim delom. V tozdu pa je že v izgradnji ali dograjevanju še nekaj skladišč. Ali se tam izgradnja odvija po predvidevanjih in načrtih oziroma ali so tam tudi kakšni problemi? Trenutno je v tozdu še nekaj skladišč, ki so v izgradnji. Zadovoljivo poteka gradnja v Mariboru, Sevnici in Lendavi, zataknilo pa se je v Novem mestu in Trbovljah. V Novem mestu zavira gradnjo dolgoročni načrt ŽG — Novo mesto, ki ima v planu izgradnjo tira preko našega skladišča. ŽG ima nalogo s strani IS SOb Novo mesto, da organizira sestanek vseh prizadetih, na katerem bi skušali najti skupne rešitve, saj je nameravana gradnja (asfaltiranje dvorišča, postavitev mostne tehtnice in razširitev garderob) umestna, če z gradnjo tira ne bi pričeli pred letom 1995. V Trbovljah pa ne moremo nadaljevati z izgradnjo nadstrešnice, dokler se ne dogovorimo z izvajalcem dosedanjh gradbenih dela za obračunsko situacijo in s tem za končanje del z njegove strani. Sporna so vprašanja izvedenih dodatnih del in večja vrednost opravljenih del po osnovni pogodbi za ključ. Pri izkopu podpornega zidu je bil sam izkop premalo vrednoten. DS bo moral povečati prvotni znesek, namenjen za celotno izgradnjo (po razjasnitvi spornih zadev), ker bo šele nato možno pridobiti gradbeno dovoljenje tudi za nadstrešnico. Reševanje nastalega problema poteka že več kot 7 mesecev in ni poti brez kompromisne rešitve. Med ukrepi v okviru stabilizacije našega gospodarstva je bilo treba spremeniti tudi delovni čas. Delavski svet vašega tozda je sprejel sklep, da se delovni čas v tozdu po novem zapne ob 7. uri zjutraj. Nekatere poslovalnice se tega sklepa ne drže. Kaj nam lahko rečete v zvezi s to problematiko? Sprememba pričetka delovnega časa v našem tozdu je posledica gibanj v naši družbi s ciljem boljše izrabe delovnega časa in prilagoditve evropskemu delovnemu času, saj smo samo še mi vztrajali s pričetkom delovnega dne v zgodnjih jutranjih urah. Pri prehodu pa smo naleteli na objektivne in subjektivne težave. Ker zajemamo uporabne odpadke v industriji in obrti, se srečujemo z organizacijami, ki pričenjajo z delom ob 6., 7. uri in celo kasneje. Vse organizacije, ki imajo izmenski delovni čas, vztrajajo na pričetku ob 6. uri, po 14. uri namreč zaradi neorganiziranosti skladiščnih služb v večini primerov ni možno prevzemati materiala. Velik problem je tudi možnost prihoda na delo delavcem, ki se vozijo na delo z avtobusi. Vozni redi v veliki meri še niso prilagojeni našim razmeram, tako da morajo delavci po uro in več čakati na postajah. Vsa omenjena problematika je po zatrjevanju pristojnih prehodnega značaja, ki se mora urediti do maja meseca, ko bomo tudi v Jugoslaviji prešli na evropski poletni čas in premaknili uro za eno uro rlaprej. Subjektivne težave, s katerimi se srečujemo v tem trenutku, pa tudi niso majhne. S prehodom na kasnejši začetek delovnega dne zmanjšujemo možnosti popoldan- skega dela izven delovne organizacije. Seveda se tu srečujemo s pritiski, ki pa jih moramo zlomiti, saj je vendar cilj boljše delo in boljša izraba časa v organizaciji. Delavcem, ki imajo dokazano nepremostljive težave s prihodom na delo in z dela po novem urniku, pa začasno delni zbor lahko odobri drugačen delovni čas. Imamo tudi nekaj primerov, da se nekatere poslovalnice ne zmenijo za sklep DS in pričenjajo z delom po starem. Take odločitve so nedopustne. Edina možna pot je, z obširnim pojasnilom in vlogo na DS TOZD ROS pridobiti začasno prestavitev na prvotni ali drugi pričetek delovnega dne. Plan za leto 1983 je zbor delavcev vodstva vašega tozda že obravnaval in sprejel, razen točke 11, ki obravnava osebne dohodke. Kaj je problematičnega v določilih te točke oziroma zakaj te točke delavci vodstva tozda niso sprejeli? Informacija, da delavci v vodstvu TOZD ROS niso sprejeli poglavja 11 v Planu 1983, ni točna. Plan 1983 je bil v celoti sprejet, v poglavju 11 smo se opredelili za drugo varianto. Poglavje 11, v Planu 1983, je bilo izločeno na DS TOZD POS, ker še ni poznan Družbeni dogovor o delitvi dohodka in OD in s tem osnova za planiranje OD v letu 1983. Začasno določamo akontacije OD na osnovi Družbenega dogovora iz leta 1982. V lanski decemberski številki našega glasila smo objavili vaš prispevek o reševanju problematike nagrajevanja po delu. Že dlje časa se pojavljajo prevelike razlike med osebnimi dohodki delavcev posameznih poslovalnic. V razpravi je bil tudi predlog, kako naj bi se usklajevale te razlike, vendar kakor je slišati, ga delavci niso sprejeli. Kaj menite, zakaj ne? Težko je povedati, zakaj delavci na delnih zborih in DS niso sprejeli predlog dopolnitve sistema izračunavanja mase OD poslovalnic, čeprav je več predhodnih sklepov delav- skega sveta zadolževalo vse prizadete, da se aktivno vključijo v spremembe. Menim, da smo padli na izpitu, ki ga imenujemo samoupravno dogovarjanje. Maksimalno so izstopile mikro zahteve posameznih poslovalnic. Komisija, ki jo je imenoval DS za pripravo osnutka predloga, je po mojem mnenju dobro opravila nalogo in ponudila predlog, ki bi rešil dva problema. Prvi je izračunavanje 75 % masa na osnovi rezultatov TOZD, ki ga bi dopolnili s sklepom, da ta del mase pridobimo na osnovi planiranega števila delavcev, ne pa na osnovi delavcev, prisotnih na delu. S tem bi vzpodbujali fizično produktivnost. Tudi manjše število delavcev od planiranih pridobi planirano maso OD, (ki je odvisna od dohodka TOZD) in s tem večji povprečni OD oziroma večje osebne dohodke. Drugi del sprememb in dopolnitev se je nanašal na razmerja med povprečnimi osebnimi dohodki v poslovalnicah. To razmerje med najnižjim in najvišjim OD poslovalnice se je v letih 1980 in 1981 gibal okoli 1 : 1,35. To se pravi, da je bil najvišji povprečni OD poslovalnice za tretjino višji od najnižjega povprečnega OD poslovalnice. V letu 1982 seje to razmerje zaradi različno težke gospodarske situacije v gospodarstvu posameznih področij, na katerem delujejo naše poslovalnice, dvignilo na 1 : 1,54, tako da je bil najvišji povprečni OD poslovalnic za več kot polovico višji od najnižjega povprečnega OD poslovalnice. Pri tem vse poslovalnice dosegajo količine predhodnih let, vendar več na račun slabših kvalitet odpadka, ki je dohodkovno siromašnejši. Samo dohodek poslovalnice torej ne more biti osnova za delitev znotraj tozda, kakor tudi ne samo zbrane količine. Ker je pred nami zaključni račun, in zdaj nimamo ustreznega akta, ki bi urejal delitev mase OD, mora komisija nadaljevati z delom. Obvezujoče, a še vedno neizvršene sklepe DS moramo realizirati, da bo možna delitev z Družbenim dogovorom dovoljene mase OD vsaj ob zaključnem računu. Akcija dopolnitve metod izračunavanja mase OD poslovalnic pa mora biti opredeljena tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Prav takšne aktivnosti v dosedaj vodenem postopku skoraj ni bilo. Intervjuval Stane Koman NOVI ZAKON - NOVI PREDPISI Dne 31. decembra 1982 je Zvezna skupščina sprejela spremembo zakona o uporabi družbenih sredstev za nakup diesel goriva in motornega bencina. V Uradnem listu SFRJ, št. 77/82 z dne 31. 12. 1982 priše, da se podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem in odkupom odpadnih surovin uvrščajo v grupo posebne družbene koristi. Tako za nakup diesel goriva in motornega bencina nimamo več 20% omejitve, kakor je to veljalo za IV. trimesečje v letu 1982. Vendar zdaj le ne smemo prekoračiti količine, porabljene v letu 1982. Drugače pa je z motornim bencinom za službena osebna vozila. Porabo je treba zmanjšati za 40 % glede na lansko povprečje v prvem trimesečju. Iz izračuna je razvidno, de enemu službenemu vozilu pripada povprečno 35 I mesečno. Nič boljša pa ni situacija za službena potovanja z lastnimi vozili. Izdatki za kilometrino se morajo zmanjšati za 40 % glede na lansko porabo v I. trimesečju 1982. Ukinjeni so denarni boni za nakup goriva in se ne smejo več uporabljati. Izdani pa so količinski bo- ni, ki smo jih po izračunih tudi posredovali enotam. Na enoto pride povprečno mesečno cca 105 I motornega bencina. Za delovne stroje pa prvot na omejitev ostane. Lanskoletna poraba se mora zmanjšati za 10%. Iz vsega tega je razvidno, da nas je energetska kriza vse prisilila k varčevanju. Ne glede na manjšo omejitev nakupa diessel goriva pa je potrebno voznike stalno opozarjati, naj varčujejo z energijo, kolikor je to največ mogoče. Kontrolo nad porabo goriva se bo interno kontroliralo v strojni službi, in v finančnem knjigovodstvu DSSS. Zunanja kontrola pa je republiška, občinske inšpekcije in SDK Priporočamo vsem odgovornim osebam, da vodijo strogo evidenco o porabi goriva. Kazni niso majhne, saj so do 1.000.000,00 din za delovno organizacijo in do 2.000,00 za odgovorno osebo. Imejte pred očmi višino kazni, da boste lažje izpolnjevali navodila o porabi in o evidenci. Golja ing. Anton. miniintervju Dne 27. decembra 1982 so se vsi delavci tekstilnega obrata v Ljubljani udeležili poskusnega zagona nove proizvodne linije za čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov. V napravah te linije je 1/3 domače oprpme in njeno delovanje se dobro vključuje v delovanje strojev zahodnonemškega proizvajalca takšnih linij z imenom TEMAFA. Tri delavce tekstilnega obrata v Ljubljani smo vprašali kaj menijo o tem novem proizvodnem programu in kaj to pomeni za njihov kolektiv. Z ZALKO HANDŽiU (Pomočnica obratovodje — referentka prodaje in odpreme. Pri Dinosu od 18. 2. 1953) Nisem vajena intervjuvanja. Zmedena sem in ne vem, kaj naj povem. Linija Te-mafa je za naš obrat in rja-šo temeljno organizacijo nedvomno velikega pomena. V našem obratu sicer vse delamo z rokami, edini tehnični napravi pa sta tekoči trak in stiskalnic.a Zdaj imamo prvi proizvodni stroj oziroma linijo in vsi upamo, da bomo z njo uspeli. Uspeli bomo, če bo dovolj materiala za predelavo, če ga bodo naši komercialisti dovolj nakupili. Zaenkrat kaže dobro. S proizvodno linijo bomo predelovali odpadke bombažnih predilnic, tako, imenovani bater. Očistili in zrahljali ga bomo tako, da ga bodo lahko celo predilnice ponovno uporabljale za svojo osnovno dejavnost. Zdaj linijo preizkušamo in že sedaj dobimo iz nje čudovit izdelek. V dveh izmenah bodo zaposleni 4 delavci. V vsaki izmeni bo I strojnik, vzdrževalec linije, strojev in I balirc, ki bo s stiskalnico izdelek baiiral. Z JOŽETOM ŠPORARJEM (Ključavničar, vzdrževalec strojev. Pri Dinosu od 15. septembra 1982) Prvič delam v tekstilni stroki, prej sem v kovinski, zato se še nisem navadil prašnih delcev, ki so v zraku. Sicer pa sem zadovoljen. Če bo vse v redu, bomo uresničili pričakovanja. Vse v redu za mene pomeni, če ne bo okvar na strojih. Qd- z JOŽETOM POTOKARJEM (Skladiščni delavec in voznik viličarja. Pri Dinosu je od 1. aprila 1954) Če bodo vse naprave tekle, če ne bo tehničnih zastojev, bo vse v redu. Zdaj še vse preizkušamo. Na uro bomo izdelali 80 kg čiste bombaževine, toda zdaj jo še ne. S stiskalnico naredim •balo težko okrog 100 kg vsaki 2 uri, če vse naprave v redu funkcionirajo. Res je to nekaj novega za naš padni material, ki ga predelujemo, je kolikor toliko vlažen in če je preveč, odpove TEMAFA stroj. Valji v njem se zamašijo. To se nam dogaja in kadar se to zgodi, popravilo traja več ur, tudi 4 ure. Prvi stroj je nakladalnik. Vanj ročno nakladamo odpadni material. V nakladalniku se material grobo razcefra, potem pa gre po ceveh skozi več filtrov in valjev, kjer se z vrtenjem, cefranjem in s pomočjo zračnih tokov znebi vsega prahu in trdih delcev, dokler ni na kraju linije takšen kot puh ali zrahljana vata, ki jo zopet zbaliramo, in to je n§| ižftelek. obrat. Imamo nov in kvaliteten proizvod, s katerim bomo malo manj v skrbeh za dohodek, toda delo ob teh napravah ni lahko zaradi prašnih delcev, ki se vrtinčijo v delovnem prostoru. Mogoče nam bo praksa pokazala, kako delati in kaj napraviti, da bo prahu manj. Intervju val Stane Koman Vsako hrepenenje, ki ga skušamo zatreti, tli v nas in nas zastruplja. Samo tako se ga lahko-rešimo. da mu podležemo. WiL.DE Del naprav proizvodne linije za čiščenje bombažnih vlaken-skih odpadkov naše odločitve SIRJENJE ZBIRALNE MREŽE V načrtu za leto 1982 je bila predvidena ustanovitev skladišča za zbiranje koristnih odpadkov v LITIJI /Za uresničitev te naloge je bilo predvidenih 3,500.000,00 din. Do konkretnega predloga, kakšno in kje naj bo to skladišče, pa je prišlo šele ob koncu leta 1982. AVTO MOTO društvo Litija je ponudilo v najem več svojih prostorov, ki merijo skupaj 95 m2 in dvorišče, ki je veliko 230 m2. Najemnina bi znašala: prostori po 100 din m2 na mesec in dvorišče po 30 din m2 na mesec. Mesečna najemnina za vse skupaj bi torej bila 16.400.00 din, letna pa 196.800.00 din. Nekaj manj kot 20 starih milijonov. Na 17. seji DS TOZD ROS dne 14. decembra 1982 je bil sprejet sklep, da se skladišče v Litiji ustanovi in da se zanj najame prostore AVTO MOTO društva Litija. Organizacijsko bo skladišče spadalo v PE Trbovlje. Kakšni so prostori AVTO MOTO društva in kakšni so pogoji ter možnosti zbiranja koristnih odpadkov v Litiji, vam bomo sporočili kdaj drugič. Takih podatkov namreč v gradi. 1 za sejo in v zapisniku ni. TEMAFA stroj, ki se v preizkusnem času kdaj pa kdaj zamaši DOBER, A NE V CELOTI Delavski sveti organizacijskih enot naše delovne organizacije so v mesecu de- ggmbru brez sprememb, terja ne tudi brez vprašanj in pgjasnjevanj, sprejeli osnutek plana za lete 1883 in bili enotnega mnenja, da je dober za javno obravnavo na zborih delavcev. O osnutku plana za leto 1983 smo v prejšnji številki našega glasila objavili prispevek Janeza Ramovža. Med razpravami o osnutku se je najpogosteje zatikalo pri poglavju št. 11, ki obravnava delitev osebnih dohodkov. Osnutek se namreč ne opredeljuje za eno rešitev delitve, temveč ponuja različne rešitve. Vsaka nova stvar pa je povsem jasna samo tistemu ali tistim, ki jo predlagajo, vsem drugim pa vzbuja različne pomisleke in celo strah, da bo potem z delitvijo še slabše kot je. In čeprav se že dolgo govori, da ima sedanja deli- tev osebnih dohodkov več napak, ponujene spremembe niso tako privlačne in jasne, de bi jih delavci ne hitre sprejeli. Nekateri veh jetno niše ?a gela izpRpob njen sistem nagrajevanja ali za množico kriterijev.vrednotenja dela. Mogoče so med njimi tudi taki, ki so na tihem sploh proti vsakemu kriteriju. S svojo zgovornostjo, s poveličevanjem svojih zaslug in kdo ve s čim še bi si znali, v sistemu brez kriterijev, zagotoviti najdebelejši kos kruha. Dvomi v nek sistem delitve iz takih ali podobnih stališč pa lahko delavce hitro zmedejo, da ne bodo vedfeli, kako naj se odločijo, zlasti če je njihova sindikalna organizacija neaktivna prav takrat, ko bi morala s politično odgovornostjo zavzeti stališče za povsem določene rešitve in za takšno stališče spodbujati delavce. (nadaljevanje na str. 14) KOČNO TUDI TOZD ROS MLETJE IN BRIKETIRANJE OSTRUŽKOV (nadaljevanje s str. 13) Dne 29. decembra 1982 je DS TOZD POS na svoji 18. seji sprejel tudi PRAVILNIK O IZUMIH, TEH NIČNIH IZBOLJŠAVAH Za 18. sejo DS TOZD POS je bilo pripravljeno tudi pis meno poročilo Golja ing. Antona o njegovem potovanju z direktorjem Kraljem v Avstrijo, k podjetju Arnold, zaradi dogovora o tehničnih vprašanjih pre vzema drobilca litine in posebne stiskalnice za pločevinasta ohišja. Poročilo je DS vzel na znanje. Iz tega poročila povzemamo nekaj zanimivih podatkov. DROBILEC LITIN bomo dobili meseca maja. Letos. Do tedaj moramo zanj izdelati ogromen temelj, velik skoraj 5x5 metrov, in sicer iz armiranega betona in 2 IN KORISfNIH PREDLO GIH TOZD POS. Tako imata zdaj takšen pravilnik oba naša tozda. Zaželimo si, da bi bila večkrat uporabljena, da ne bi „ples-nil" v arhivu. m visok podstavek za komandno kabino. STISKALNICA ZA OHIŠJA je težka 19 ton. K materialu za stiskanje se jo bo prevažalo na posebnem vozilu — prikolici, nosilnosti 22 ton. Takšno prikolico bomo kupili v podjetju Vozila Nova Gorica in jo začasno uvozili v Avstrijo, kjer bodo nanjo montirali stiskalnico. S tem bomo prihranili 10.000 šilingov, kolikor bi stala montaža v Jugoslaviji, piše v poročilu. Prikolico s stiskalnico vleče vozilo z močjo 190 konjskih sil. Kupili ga bomo v mariborski tovarni avtomobilov. Na 18. seji DS TOZD POS, ki je bila ob koncu preteklega leta, so obravnavali tudi posodobitev naprav za pripravo metalurških vložkov. Direktor V. Kralj je povedal, da za takšno posodobitev že 7 let teče skupna poslovna politika Slovenskih Železarn, Surovine in Dinosa, v zadnjem času pa tudi skupna razvojna politika in programska usmeritev priprave jeklenih vložkov. Metalurški vložek za proiz vodnjo jekla predstavljajo tudi kosovni jekleni odpad ki in jekleni ostružki. Se veda je potrebno večino jeklenih odpadkov stisniti v čvrste pakete, podobno pa je z ostružki. Dober izkoristek se z ostružki doseže, če so zmleti in stisnjeni v brikete. Ekonomski center v Mariboru je izdelal tržno raziskavo jeklenih ostružkov in ugotovil, da jih bo v letu 1985 na razpolago 45.000 ton in da takšna količina opravičuje nabavo naprav za predelavo ostružkov v brikete, medtem ko je Inženiring Bled izdelal projektno zasnovo takšnih naprav. Seveda takšne raziskave in zasnove stanejo. Stroške si delijo zainteresirane delovne organizacije, to pa so Slovenske Železarne (Ravne, Jesenice, Štore), Surovina in Dinos. Vsaka eno tretjino. Delavski svet TOZD PCS se je strinjal, da pokrijemo svoj del stroškov, in sicer 70.000,00 din. Mogoče je pri tem katerega delegata zanimalo, kje vse bodo stale takšne naprave, koliko bodo stale, ter kdaj in kdo jih bo imel, železarne, Surovina ali Dinos. Če ga je, je gotovo dobil tudi odgovor. Če zanima tudi vas, dragi bralci, vprašajte svojega delegata, člana delavskega sveta. In če nam boste sporočili, kar boste zvedeli od njega, bomo tisto z velikim veseljem objavili v našem glasilu. IZ POROČILA O SLUŽBENEM POTOVANJU Drobilec litin raznih kovinskih sestavin PROIZVODNJA VLAKNIN IN PAPIRJA V SLOVENIJI CELULOZA LESOVINA 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 V slovenskih papirnicah letno napravijo približno 200 kilogramov papirja na prebivalca, posameznik v naši republiki pa ga porabi okoli 95 kg. DOPISUJTE! SKLEP ST. 395/111 Odslej naj bodo zapisniki posameznih sej DS posredovani delegatom v treh dneh oziroma, če je zapisnik obsežnejši pa v treh dneh samo sklepi, zapisnik pa kasneje, vendar pa v najkrajšem možnem roku. Ta sklep 18. seje DS TOZD POS, ki je bil sprejet 29. 12. 1982, si velja zapomniti . .. KDO ODLOČA SKLEP ŠT. 396/111 (DS TOZD POS, 29.12.1982) Predlagane spremembe in dopolnitve rebalansa plana za leto 1982, poglavje XI, delitev dohodka in čistega dohodka — oblikovanje sredstev za osebne dohodke, se ne sprejme. Soglasno. O predlaganih spremembah so razpravljali delavci na svojih zborih. Za spremembe je bilo manj kot polovica delavcev tozda Priprava odpadnih surovin. Po tej ugotovitvi na delavskem svetu TOZD POS so z dviganjem rok glasovali tudi člani delavskega sveta. Navzočih delavcev — članov DS je bilo 15, manjkalo jih je 6. Za spremembe jih je glasovalo 6, proti pa 9. Nekaj pa pri tem ni povsem jasno. Zakaj pri zgornjem sklepu piše, da je bil sprejet — soglasno! Mogoče se je pri pisanju zapisnika vrinila nehote pomota. Ne more pa biti pomote o tem, kdo je o spremembah odločal. Največ neumnosti na svetu najbrž sliši slika v muzeju. GONCOURT RAZMISLJAflJE KAKO VKLJUČITI PREVOZNO PREDSTISKALNICO ARNOLD V NAŠO TEHNOLOGIJO Ob nakupu nove opreme, novega osnovnega sredstva investitor načrtuje, kako bo le-tega vključil v svojo obstoječo tehnologijo oziroma v obstoječi delovni proces. Ta razmišljanja so toliko potrebnejša, v kolikor gre za stroj, kakršnega še ne pozna in če tega namerava uporabljati samo za en del tehnološkega postopka, samo za eno operacijo v delovnem procesu. Zelo pomembno je ugotoviti vse specifične lastnosti stroja in jih primerjati s tem, kaj smo z nakupom pričakovali. V praksi je majhna verjetnost, da bomo lahko kupili tak stroj, ki se bo s svojimi lastnostmi tako idealno vključeval v obstoječo tehnologijo, da ne bo s svojim delovanjem povzročal dodatnih problemov, zlasti če gre za stroj, ki je serijske proizvodnje, in ni izdelan na osnovi zahtev in potreb investitorja. Takemu serijskemu stroju se mora prilagoditi kupec in ga tako vključiti v svojo tehnologijo, da je novo nabavljeno osnovno sredstvo izkoriščeno v največji možni meri in da povzroča čim manj dodatnih problemov, ker mora tehnološki proces teči ne- moteno, brez nepotrebnih zastojev in dodatnih operacij. Ker je prevozna stiskalnica Arnold namenjena stiskanju odsluženih vozil, si oglejmo, katere operacije so potrebne, da iz starega osebnega vozila pripravimo paket — metalurški vložek potrebne kvalitete. ZBIRANJE Odsluženo vozilo je lahko pripeljano na naše skladišče z našimi vozili ali s prevozom, ki ga je organiziral lastnik tega vozila, lahko pa je odvrženo v okolico ali opuščeno na ulici, parkirnem prostoru, dvorišču itd. V glavnem imamo opraviti z večjim številom nahajališč, skoraj s toliko, kolikor je na nekem področju pridobljenih ter odsluženih vozil. To operacijo imenujemo operacijo zajemanja ali zbiranje. SORTIRANJE Zbrana vozila moramo na skladišču ali drugem primernem kraju očistiti delov, ski slabšajo kvaliteto paketa. Tako moramo od- straniti predsvem ves baker in svinec vsebujoče komponente avtomobila (el. kabli, elektromotorji, akumulatorji), plastiko in tekstil (sedeži, razne obloge) ter morebitno prisoten motor in kolesa s plašči. Odstraniti moramo tudi jeklene dele (vzmeti, gredi, nosilce itd.), ki ovirajo paketiranje na stabilnih stiskalnicah in jih lahko poškodujejo, ker povzročajo lomljenje nožev in krivljenje batov. To operacijo imenujemo čiščenje ali tudi sortiranje. RAZREZ Očiščeno avtomobilsko školjko nato, za paketiranje na starejših stiskalnicah malih kapacitet in manjšimi koriti, avtogeno razrežemo na primerno velike kose. Normalen je križni razrez, tako da dobimo nekako štiri ali več manjših kosov. To operacijo imenujemo razrez. PAKETIRANJE Razrezane dele karoserije stiskamo na stiskalnicah v paket, včasih pa tudi take, ne spaketirane, prodamo železarnam. Skladišča, ki so (nadaljevanje na str. 16) opremljena s stiskalnicami velikih zmogljivosti, gornjo operacijo razreza lahko opustijo in očiščeno karoserijo vložijo direktno v stiskalnico, ta pa v operaciji stiskanja karoserijo tudi razreže. To operacijo imenujemo paketiranje. SKLADIŠČENJE Pakete odsluženih vozil nato zbiramo do primerne količine, ki jo naložimo na transportno vozilo in prodamo. To je operacija skladiščenja. STISKANJE Z ARNOL-DOVKO V zadnjem letu, dveh pa imamo vedno več dogovorov med poslovalnicami, da te pošiljajo očiščene karoserije na stiskanje v eno od poslovalnic, ki je opremljena z veliko stabilno stiskalnico Arnold. S tem prihranijo na avtogenem Rezanju, seveda pa transport karoserij zaradi neprimernih oblik in majhne teže (volu-minoznosti) predstavlja znaten strošek. NOVA PREDSTISKAL-NICA Novo nabavljena oprema, prevozna stiskalnica Arnold, imenovana tudi predstiskal-nica, zmanjša volumen karoserije. Namenjena je pred-stiskanju odsluženih vozil brez motorja in koles. Tako stisnjeno karoserijo pa nato na šreder napravi raztrgajo in ločijo, jeklo od barvnih kovin in nečistoč, tekstila, plastike itd. Njen namen je torej zmanjšati transportni strošek. Deluja tako, da v stiskalnico vložimo karoserijo maksimalne dolžine do 5,2 m, katero stisne v pol-paket dolžine 3,6 m, širine 1,8 m in višine 0,4 m. Volumen polpaketa je okoli 2 SHEMATSKI TTIKAZ TEHNOLOGIJE TEE DE L Al/E ODSLUŽENIH VOZIL TO DOSEDANJI SHEMI IN Z VKLJUČEVANJEM TIEVOZNE TUDSTISMALHICZ AHNOLU ZB/ZANJE 30ZTIZANJE KV TD Q ENO UEZANJE I I PAKETIRANJE I I SKLADIŠČENJE m3 in teža približno 500 kg. Dosežena specifična teža je od 0,20 do 0,35 kg/dm3 oziroma desetina potrebne, za še dober metalurški vložek. Kapaciteta stiskalnice je 7 do 10 ton stisnjenih karoserij na uro. Teža s pogonskim motorjem, oljem in priklopnikom je 20 ton, dolžina vlečnega vozila s priklopnikom pa 16 metrov. Delovno ekipo sestavljata dva delavca: strojnik — šofer in strojnik na dvigalu. ŠREDER NAPRAVA Pravi namen bo predstiskal-nica dobila v Dinosu šele z nakupom šreder naprave za trganje osebnih vozil. Dolgoročni plan predvideva nakup te opreme v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju, najverjetneje v letih 88-90. Do nakupa šreder naprave pa bomo morali uporabljati prevozno stiskalnico tako, da bo možno pridobljene polpakete direktno prodajati železarnam ali pa jih na stabilnih stiskalnicah Arnold dokončno stisniti v paket specifične teže 2,5 do 4 kg/dm3. Temu primerno bomo morali karoserijo tudi pripraviti. Ker pa- Zl 8/R,AN;f SORTIRAN JR PREDS TISKANJE IN TRE VOZ PAKETIRANJE SKLADIŠČENJE ZBIRANJE TiEDS TISKANJE IN PREVOZ TRGANJE -SREDER- SORTIRANJE SKLADIŠČENJE ket ne sme vsebovati bakra, svinca, gume itd., bomo morali odsluženemu vozilu odstraniti ne samo kolesa, motor, polgredi, obese in diferencial, temveč tudi električno instalacijo, elektromotorje in akumulator, sedeže in obloge. Šele tako pripravljeno karoserijo bomo lahko predstisnili v polpaket in tega na eni od naših treh stiskalnic Arnold v dokončen paket. To operacijo čiščenja pa seveda ne bomo opravljali po ulicah, parkirnih prostorih in smetiščih. Primerno in varno jo bomo lahko organizirali samo na naših skladiščih. Tam bomo nato očiščene karoserije skladiščili, do prihoda prevozne stiskalnice, ki bo očiščene karoserije predstisnila, jim zmanjšala volumen, da jih bomo nato ceneje transportirali do ene od treh stiskalnic Arnold. R. Kravcar NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 117 Za nagradno križanko št. 117 razpisujemo 5 nagrad po 100,00 din. Rešitve pošljite najkasneje do 15. februarja 1983, vključno. Našemu sestavljalcu križank, Ljubu Bradešku smo naročili, da naj sestavlja lažje križanke in take, ki bodo imele več besed iz naše dejavnosti. Seveda mu moramo pri tem pomagati mi iz uredništva. Zaenkrat je naša pomoč še bolj slaba, kljub temu pa Bradeško že uresničuje našo željo, ki smo jo izrekli izključno zato, da bi križanke lažje reševali delavci in delavke v naših enotah širom Slovenije. Reševalcev križank izven Ljubljane oziroma izven DSSS je namreč odločno premalo. Mi upamo, da jih bo vedno več in da bo med njimi tudi vedno več takih, ki bodo križanke reševali brez napak. teh-ur. PRISRČNO SLOVO Poslavljanje od starega leta so delavci DSSS in vodstva TOZD ROS izkoristili tudi zato, da so se poslovili od dveh dolgoletnih delavcev Dinosa, od NADE URBAN-ČIČEVE iz DSSS in DANILA JANČIČA iz vodstva TOZD POS, ki sta šla v pokoj. V znak priznanja in zahvale za dolgoletno delo v Dinosu je Danilu Jančiču s prisrčnimi besedami in najlepšimi željami izročil spominsko darilo direktor DO Vladimir Kralj. Nadi Urbančičevi pa vodja področja splošnih zadev Silvester Učakar. Danilo Jančič je bil pri nas več kot 34 let, Nada Urbančič pa več kot 33 let. Dan pred tem so se od Danila Jančiča prisrčno poslovili tudi sodelavci iz vodstva TOZD POS, ki so mu v znak zahvale za vzgledno sodelovanje, za tovarištvo in prijateljstvo podarili, s trakovi vseh barv okrašeno, difkalno kolo. Nad tem darilom, pravijo, je bil Danilo Jančič tako vesel, da se je s takim kolesom, kot ga je dobil, torej z vsemi trakovi na njem, odpeljal domov čez dobršen del,mesta Ljubljane. Ob zaključku leta pa sta šli v pokoj tudi Milena Krajšek in Ana Lobenvvein. Milena Krajšek je bila pri Dinosu več kot 31 let, nazadnje je pri nas delala v interni kontroli. Ana Lobenvvein pa je bila pri Dinosu več kot 36 let Kaki dve leti je delala v tekstilnem obratu v Ljubljani, potem pa je vse do upokojitve vodila vložišče na upravi podjetja oziroma DSSS. Od obeh naših tovarišic so se njuni sodelavci poslovili s spominskim darilom. Mama ima novo obleko. Hčerka jo občuduje in jo pohvali: ,,Lepa obleka. Ali ti jo je podaril očka? " „Ne, otrok moj," vzdihne mati, „če bi se morala zadovoljiti s tistim, kar dobim od očeta, niti tebe ne bi imela." HIH Ošabni smo po naravi, skromni po potrebi. MONTHERLANT spomini PETER DRINOVEC KOKRICA, Partizanska 2 64000 KRANJ Ljubljana, 10.1.1983 CENJENO UREDNIŠTVO GLASILA DINOS V L j u b I j a n i Na moč sem vesel, da ste bili z mojim pismom zadovoljni in da ste me celo povabili k sodelovanju. Vendar pa ste moje „literarne sposobnosti" menda kar. malo precenili in me je zdaj strah: ali se bo tudi to pismo posrečilo? In, če vam kdaj še kaj pošljem, ali se bo tudi tisto? Kaj pa, če zabredem v „dedkovo pripovedovanje" o starih časih, ki da so bili v vsakem pogledu boljši: trava je bila bolj zelena, sonce topleje, kobilice so bilj glasno cvrčale, izpod vrat še ni tako pihalo,... in sploh, da ne govorim o dekletih — takih zdaj ni več! Na uredništvu boste pa v zadregi mencali: objaviti je težko, zavrniti vam bo žal, ko ste me pa sami spravili v to! No, saj temu se bom poskušal izognibati, res, ampak, za „literarno vrednost" pa ne jamčim. Ta se posreči, ali pa tudi ne. Saj poznam dosti dei znanih avtorjev, ko ob branju kar naprej hodim gledat naslovno stran: ali je res ta in ta napisal tako klaverno stvar? Ali pa bo le kak soimenjak? Pa ne, on je, kajpada. . . kako da mu ni nerodno? To naj bo nekakšen uvod ali predgovor L, h AwOA/>(MiAAAt*. ^ jLt** AvtiVVviz fvuvv- Anajb aaUaaMA/ itheta* h*x)urV apL/hau/ t Iri ojsj (cin, At**A KoUJuZsr , V iujU A***,' niiJU. L. At*. /1 t&iv Ž'L At, H L nin' Atv 3 , fi.c Le £& oiiXa*v |t*7U* i***j , £tv0* At^g **/> J^AaO A* iv ž/ft* fVL* A**?.* Ta'/1jtu**vtCmU a3u tv , La. ^ hnttt**^*, -HApUtAr aJLpLa* yvt*iv . V}**^*A, ft /l**A/ M, VlA VVv -tvflttv -i.tV ju/At/tAt-t? ] I/ At* i). ežtttt/ At> dtA, aw MAOvo' Mi tU, vat ftvl^vtVTlliv Iz novoletnega srečanja delav in delavcev DSSS in vodstva TOZD POS. Mancini ni pel. NAŠI 25-LETNIKI Vsako leto meseca decembra naši delavci in delavke, ki v preteklem letu dopolnijo 25 let dela v Dinosu, dobijo ZLATO ZNAČKO in pismeno priznanje. Od lani takšno priznanje ne pripada avtomatično, temveč le na predlog tiste sindikalne organizacije, kjer delavec ali delavka dela. V letu 1982 je 25 let dela pri nas doseglo 5 delavcev, inn sicer: BOGOŽALEC MILAN iz Trbovelj LOTRIČ JANEZ iz Kranja SOTELŠEK ANTON in Brežic STANJKO IVAN iz Bohove in VOJIN D JU RO iz Ljubljane. Jubilant Milan Bogožalec iz Trbovelj Izvršni odbori sindikalnih organizacij so vseh 5 delavcev predlagali, da dobijo ZLATO ZNAČKO, s čimer so posredno povedali, da so si vsi, s svojim delom in obnašanjem v delovni enoti in delovni organizaciji, takšno priznanje zaslužili. Na svečanost podelitve, ki je bila 29. decembra 1982 v Ljubljani, so prišli 4 delavci. Manjkal je le Ivan Stanjko iz Bohove. V odsotnosti predsednika delavskega sveta delovne organizacije, Bojana Zorca, je ZLATE ZNAČKE s priznanji jubilantom podelil direktor DO Vladimir Kralj. Pred podelitvijo je v kratkem in prisrčnem priložnostnem nagovoru omenil razvoj Dinosa, v katerega so vtkane tudi četrtsto-letne izkušnje in delovne zmage, znoj in žulji vseh petih jubilantov. V imenu vseh delavcev in v lastnem imenu se jim je tudi zahvalil za dolgoletno zvestobo Dinosovemu kolektivu. Z željo, da bi še naprej uspešno opravljali svoje delo jim je čestital za ZLATO ZNAČKO ter njim in preko njih zaželel vsem delavcem Dinosa vse najboljše v Novem letu 1983. Jubilantom je čestitale in stisnila roke tudi predsednica DS TQZ0 PQ§, Jelka Repušič, ki ji je Vladimir Kralj za njeno vzgledno delo ob čestitki za Novo leto izročil tudi knjižno darilo. Po končani slovesnosti je direktor Kralj v imenu delovne organizacije vse navzoče povabil na kosilo in družaben pomenek o zanimivih, težkih in lepih trenutkih pri Dinosu, v preteklih 25 letih. - „ Darilo Dedka Mraza za Jelko Repušič, predsednico DS TOZD POS Jubilant Jenez Lotrič iz Kranja Jelka Repušič čestita Djuru Vojinu za „zlato značko" Jubilant Anton Sotolšek iz Brežic novo 0 STANOVANJSKIH POSOJILIH Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, ki je bil sprejet v letu 1981, je prinesel nekaj sprememb na področju pridobivanja stanovanjskih kreditov: — pri nakupu stanovanja lahko dobite največ 80% kredita od pogodbene vrednosti; — pri zadružni stanovanjski graditvi 75 %; — pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 % od predračunske vrednosti, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2- Navedena višina je maksimalna vsota vseh posojil za eno enoto; to pomeni, da se seštevajo vsa posojila, ki jih dobita npr. oba zakonca v delovnih organizacijah, krediti, pridobljeni z lastnim varčevanjem, krediti od samoupravnih stanovanjskih skupnosti in drugo. Za pridobitev kredita v naši DO pa je poleg določil pravilnika o stanovanjskih kreditih obvezno tudi namensko, najmanj 18-mesečno, varčevanje pri LB — Stanovanjsko komunalni banki. Zato naj vsak, ki namerava prositi za stanovanjsko posojilo, obvezno priloži tudi fotokopijo pogodbe, ki jo je sklenil za namensko varčevanje. A.B. kotiček najmlajših VOŽNJA PO MESTU Tudi otroci smo udeleženci v prometu. Da bomo čimbolj pazljivi na cesti in seznanjeni s cestno-pro-metnimi predpisi, so nam na šoli organizirali vožnjo po Ljubljani v spremstvu miličnika. V torek smo se zbrali pred šolo. Tam sta nas čakala dva avtobusa, ki' sta nas odpeljala pred osnovno šolo Vita Kraigherja. Odpeljali smo se proti središču mesta.,Peljali smo se po Titovi cesti, potem smo v križišče VII. korpusa zavili na desno. Pri Figovcu smo šli nazaj na Titovo. Ko smo prišli do konca Titove, smo zavili na levo na Aškerčevo cesto. Peljali smo se pod predorom. Videli smo živilski trg, nato še tisto stavbo, kjer tiskajo Dnevnik,’ Potem smo se peljali čez Zmajski most, mimo avtobusne in železniške postaje. Miličnik nam je med vožnjo povedal veliko zanimivih stvari, največ pa o nesrečah, s katerimi nas je opozoril, da bomo čimbolj previdni. Veseli, ker smo se vozili z avtobusom, namesto da bi bili pri pouku, smo se vrnili v šolo. Sašo Rahne (/lf AAm^Au /wvy\ oJmw ztAi-Vr u/wwu im Ob 1)omXV. Kxww ŽREBANJE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE (Št. 116) Dne 17. januarja 1983 se je pri glavnem in odgovornem uredniku našega glasila sestala 4-članska komisija (Cveta Meden, Alenka Bajželj, Šum Tatjana in Stane Koman) in ugotovila, da je v roku prispelo na uredništvo glasila 22 rešitev novoletne nagradne križanke. Alenka Bajželj je morala iz koška izvleči vseh‘22 rešitev, da je komisija dobila 11 pravilnih, kajti prav toliko je bilo nepravilnih. Če se spominjate, je bilo razpisanih 18 nagrad poo 100,00 din. Križanko so pravilno rešili in dobijo po 100,00 din: ZDENKA LINDIČ - DSSS JURE GRAJZAR - KRANJ SONJA JERAJ - DSSS IRMA NAHTIGAL - KRANJ NADA LOBOREC - DSSS SERAFINA KRASSNIG - DSSS MILOŠ GRAJZAR - KRANJ MARIJA GARIČ - DSSS DARJA ŽABKAR - DSSS MIRA ŠUŠTERŠIČ - DSSS JELKA OBLAK - DSSS ČESTITAMO! Najpogostejše napake so reševalci delali pri besedah: PASEPORT, PASSPORT - pravilno PASA-PORT, ETNOLOG - pravilno ETIOLOG, OSOR-NEK - pravilno OSORNIK, KSILIFON - pravilno KSILOFON. PRAVILNA REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE ŠPAS OPNA APNO BRON BETKA EST ETIOLOG VSEM EPOHA ZAPOSLENIM SER NAUK ME PASAPORT MILJA AR IDOMENEJ OTKA ALI RIBIČ ČEDO ORAČ ATA L AN ERO STOJA NIN KLOŠČEK ROMAN ČVEKA NIL LISKA AN ČRKOVALEC ITAL NOČ LEV ESEJ IUl KSILOFON PT ASKET ATRI ILAVA RAKE RECIKLAŽA SR TIR EDAM AA OSORNIK NT TLAK PUDU SKOBA ETER VAGA TARA aforizmi iz domačega zelnika Videti sam sebe in nikogar drugega, pomeni hoditi v temo. Če v temi padeš, imaš probleme z orientacijo. Ali ni čudno, da se nihče ne vpraša, kaj doživlja trava, ko se tepeta slona. Karierizem je mešanica nizkih intelektualno-filozof-skih spoznanj posameznika z materialno spoznavnimi dobrinami višjih slojev dane družbe. Poslušati nasvete dobrodelnežev pomeni — biti reven. Ravnati se po nasvetih dobrodelnežev pomeni — podrejenost Posnemati nasvete dobrodelnežev pomeni — propad osebnosti. Boriti se proti razmeram, ki porajajo dobrodelneže pomeni — biti svoboden. Suženjstvo je oblika osebne afirmacije tistih, kateri si domišljajo v svoji majhnosti, da so večji v senci velikih. Toda vse jim je zaman, kajti že senca velikih je iluzorna, življenje v njej pa je imaginarno. Politika je imela v Platonovih časih filozofsko obleko, nato so jo v teku stoletij razgalili, danes pa bi jo posamezniki radi oblekli po svoje. Nesreča je le v tem, da se mase ne poenotijo, katera obleka lepotici najbolj pristaja. Ni čudno, da so zaljubljenci v posebnem psihičnem stanju, čudno pa je, da nekatere spravljajo v posebno psihično stanje tisti, ki jih ne ljubijo. Ivan Peternel Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, ampak od tega, kar smo doživeli, je rekel slavni filozov. Jaz pa pravim: doživeli smo že marsikaj.. . Občutek imam, da večkrat raziskujemo že raz-iskano- Janez Ramovš NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 116 ■ -- " OKROGLA CVETUA ČREDA, ROUDO APARAT ZA ADAP-TACITO PREBIVALCI MALAJE POPISUJ V SVOJE GLASILO! GLAS PIŠČALI EMILE ZOLA Nemška, KI Sl SPOSOJA PTICA, KI ŽIVI V TRSTJU PLEMC11A i ROPOVI !hl 5 KALMI GOLOB BIVŠI IAP0U5KI PREMIER ...... TRDUJAVA PRI BAUAT5KI PALAUKI TESTW B Šiiti!® : PESEM HVAUJICA ZPIRATO liAmsmi im HRV. IQRA-LEUAUTDlI ORAČ, ORATAi) KELTSKI LJUDSKI PEVEC ► i i ZUAU5TVEUA VEDA PLESALKA BALETA GRMIČJE V CRETIUI ILOVICA ▼ Z.VOK. QLAS RIBIŠKA MREŽAMA FAUCI SODELAVEC D1U05A, KI ZBIRA 5UR0VIUE STARO MEHI5R0 SESTAVIL LJUBO BRADEŠKO ROMAU ALBREHT ZG. PEL SMUČARSKE smiuicE RISAR TRPIklA 3AUEZ ZEUSKO OKRASJE PRAV05LA JUE VE.R-iKE PODOBE UAi T0-V0RU3AK PRERUCUIK ZDRAVUIR KI ZDRAVI l AL0PATI3O CA VODOPIVCA UUIZLEAR-UA ELEK-TRARHA RIMABOtV UTA JEZE SLIKARJO tcjiORVAT FKTOT ORGAUIZACIM UlbUSTKtt RASTL1UA TOMAŽ-KRAJ5E IME PESUIKA župaučiCa ZAGOZDA PRI ALPINISTIH Z. PEVSKI QLA5 w MARIHC AUDRE3 AMBRMIČ 50D0BLU UADOME-STEK ZA USUJE GL.MESTO OREGOUA V ZDA KMEČKI PRAZUIK KLOBAS PLAPU3I, PODSTAVKI ŽEU.IME (amčra) HEPO- KLICkll ŠPORTUIH NA STR. 8 NA STR. 15 — informacijo o prehrani med delom. Z vrednostnimi boni za prehrano je konec, ker z njimi ni bil dosežen namen, to je: organizirana prehrana med delom. Kako se zdaj mora organizirati prehrano med delom, pišeta tovariša Učakar in Plešec, ki se skrivata 'za kraticami S. V. in T.P. - razmišljanje, kako vključiti prevozno predstiskal-nico podjetja ARNOLD iz Avstrije v našo tehnologijo. V prejšnji številki glasila smo o tem, kako deluje ta stroj, objavili kratko, nestrokovno notico. Morda je prav ta spodbudila R. Kravcarja, da nam je poslal o tem svoje strokovno mnenje. NA STR. 10 — daljši intervju z direktorjem TOZD POS, Rafaelom Kravcarjem. Voditi takšen tozd, ki ima poslovalnice širom Slovenije, ni lahko. Še znotraj ene regije so razmere poslovanja različne in če k tem težavam dodamo še kadrovske, ki krojijo medsebojne odnose, so problemi očitni. Tovarišu Kravcarju smo postavili pet vprašanj o težavah, s katerimi se srečuje. NA STR. 22 — novico za tiste, ki potrebujejo kredit za pridobitev stanovanja. NA STR. 17 — notico o tem, kako so se v Ljubljani — DSSS in vodstvu TOZD POS poslovili od svojih delavcev, ki so šli v pokoj. NA STR. 11 — informacijo o novih predpisih, ki zadevajo gorivo za prevozna sredstva in stroje. Preberite, kakšne so kazni za kršitelje novih predpisov. NA STR. 12 NA STR. 18 — izredno lepo napisano pismo Petra Drinovca o svojih spominih na delo pri Dinosu. S tem odpiramo tudi novo rubriko z naslovom SPOMINI, kakor predlaga tovarišica Prosenc Francka. — da ima TOZD Regeneracija tekstila novo proizvodno linijo, ki pa je še v preizkusnem teku. Tri delavce smo prosili, da nam kaj povedo o najnovejši pridobitvi v okviru naše delovne organizacije. NA STR. 19 — prispevek o Cankarjevem domu, ki smo ga pomagali graditi tudi mi. Stran NA STR. 13-15 NA STR. 21 — komentirane sklepe naših delavskih svetov. Ne bo vam žal, če jih boste pazljivo prebrali. Stran — o naših jubilantih25-letnikih, ki so prejeli zlato značko. — aforizme iz domačega zeijnika. Preizkusite se še vi v tej literarni zvrsti. To „z domačega zeijnika" ne pomeni, da so ga napisali člani našega kolektiva, i . CTD O o temveč predvsem to, da se nanašajo na naše pri- ^ Ol IX. like. Dobro premislite, pa boste mogoče „pogrun- tali", na kaj in na koga se ti „aforizmi" nanašajo. Za vse aforizme vam to verjetno ne bo uspelo, ker se nam zdi, da tega še sami avtorji ne vedo. Stran Iz novoletnega srečanja delavk in delavcev DSSS in vodstva TOZD POS. Potem — en, dva, tri in vse je bilo urejeno ...