Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. I/. — sekcije ¡za dravsko banovino v Cfublfani
Mesečna priloga »"Prosveta«
VrmdntHpm ta mprmvm i LjmkljmJM, Frmn¿iikwnMkm milem »ll. Kmkmplmmt> mm mrmimmm Nmfrmnkirmnlh pitam ne •prtjmmmmo. Ithmjm mi ietrlmk. Naroinina letno 60 din M hnnutM «0 4ta. Čtait« .«fcci/. 7- V U. plmUim /ta» • ilmmmrUm Oflm.1 pm mmnlkm ta éotovmrn, rfo^e* pm.mhe. Pmlt. i.k. rml. 11.1S3. Tele/en 4S-S*
Za večjo aktivnost članstva
Nešteto je problemov, od katerih pravilne in pravične rešitve je odvisen tudi naš gmotni in pravni položaj. In prav zaradi tega vsi zelo težko prenašamo pezo nerešenih vprašanj. Na zborovanjih sreskih učiteljskih društev se od časa do časa primeri, da se nekateri sprostijo vseh predsodkov in opišejo to pezo, ki nas tišči prav vse, opišejo in osvetlijo jo z vseh vidikov. In vsi prisotni se čutijo olajšane, kajti govorjeno jim je bilo, kot bi prihajale misli iz njihovega srca. V sprejetju predlogov, ki je ob takih prilikah vedno soglasno, prihajajo do izraza želje in težnje organiziranega učiteljstva. Vse take predloge dobijo na banovinski-skupščini posamezni odseki — in sklepi banovinske skupščine predstavljajo sukus vseh predlogov sreskih društev.
Toda vprašanja, ki nas zelo zanimajo in za katerih rešitev se zavzemamo, s tem še niso rešena. Ločena so v organizačna in upravna. Rešitev prvih je odvisna od naše lastne organizacije, torej od nas samih, a rešitev onih drugih more omogočiti edino državna zakonodajna oblast. Ako se naše zahteve do državne oblasti zberejo in utemeljene dostavljajo na odločujoča mesta, ostane še vedno odprto vprašanje obveščanja javnosti o naših težnjah, potrebah in zahtevah po javnem ti sku. Vse tisto, o čemer se je načelno razpravljalo na zborovanjih, bi moralo najti svoj odmev v našem stanovskem glasilu. Ni dovolj, da se pošiljajo uredništvu poročila in še ta često z zamudo, marveč bi moralo člamstvo samo skrbeti tudi za načelne članke, ki bi jim osnovo dajale prav razprave in sklepi sreskih društev. In ravno to je delokrog, v katerem naj bi se odražal dobršen del aktivnega delovanja organiziranega učiteljstva.
Med sprejetimi predlogi letošnje banovinske skupščine je tudi sklep o aktivizaciji članstva. Ta sklep je internega organizačnega značaja, toda prav popolna izvedba tega skle-na lahko vpliva na realizacijo ostalih sklepov, ki je odvisna od raznih činiteliev. Aktivizaci-ja članstva je izvedljiva na več načinov. In aktivno sodelovanje pri lastnem stanovskem tisku predstavlja eno najvažnejših področij.
Učiteljstvo se z vso upravičenostjo prišteva med inteligenčne sloje in po svoji vsestranski izobrazbi celo prednjači vsem ostalim inteligentom s srednjošolsko izobrazbo. Iz tega razloga ni nikaka pretirana zahteva, gledati aktivizacijo združenega učiteljstva v rednem dopisovanju v stanovske liste. Sebe in stan podcenjuje vsak učitelj — učiteljica, ki ob takih zahtevah zamahne z roko in resigni-rano prepušča to delo ostalim — to je peščici rednih dopisnikov. Posledica tega je le enostransko utemeljevanje raznih predlogov in zahtev, načelna vprašanja pa se obravnavajo samo z ozkega vidika pretesnega kroga stalnih dopisnikov.
Sklepi banovinskih skupščin in predlogi za finančni zakon naj tvorijo glavno osnovo vprašanjem, s katerimi se morajo baviti načelni članki v učiteljskem glasilu. To se je doslej tudi vedno vršilo. Toda na konkretnem primeru lahko osvetlimo zadevo s povsem drugačnega vidika:
Velika draginja! — prav vsi občutimo njene težke posledice. Vsi se zavedamo, da nas je dviganje cen privedlo do popolne pro-letarizacije, čutimo neznosno stanje, v katerega smo zašli, čutimo pa tudi potrebo, dati javnega poudarka tem težkim nadlogam, ki nas tarejo. In ves gnev, vsa bol' in vsa teža našega življenja so strnjeni v enem samem sklepu sreskega društva. Kako drugačen bi bil poudarek našega nad vse težkega položaja, če bi uredništvo prejemalo na desetine člankov, kajti cene niso povsod enake in kmetje tudi niso povsod einako reagirali na splošni porast cen. Vse to bi se moralo osvetliti v člankih, ki bi prihajali z vseh strani Slovenije. Naslovi: Draginja na Gorenjskem — Kakšno je življenje na Dolenjskem — Učiteljeve težave v Prekmurju — Težko je življenje ob naši severni meji itd. bi morali pokazati, da vse, prav vse učiteljstvo trpi zaradi neznosnih razmer, ki so posledica neurejenega našega gmotnega vprašanja. In na isti način bi se morala obravnavati vsa naša načelna vprašanja, Ali ne čutimo prav vsi potrebe po stalnosti? Ali je morda kje poročena učiteljica, ki bi odklanjala polne prejemke? Ali ni mar ves učiteljski stan soglasen v zahtevi po ločitvi šolstva od politične uprave? Ali je morda kje učitelj, ki bi si želel v razredu 10() učencev? Takih vprašanj bi stavili lahko zelo mnogo, kajti vse nas tarejo iste skrbi in iste težave — in ker je tudi naša izobrazba ista, moramo čutiti isto potrebo po aktivnem sodelovanju pri reševanju vseh teh perečih vprašanj. In prav zato se mora akti-vizacija članstva še prav posebno odražati v intenzivnejšem in stalnem dopisovanju v stanovske liste.
Težnja društev in posameznih članov naj gre v bodoče za tem, da z rednim dopisovanjem omogočijo boljšo izbiro gradiva uredni-
Komunike s seje upravnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
Upravni odbor JUU, v katerem so tudi predsedniki vseh banovinskih sekcij, je imel 8. marca t. 1. svojo sejo v Učiteljskem domu v Beogradu. Na tej seji se je razpravljalo o aktualnih vprašanjih prosvete, šolstva, učiteljstva in učiteljske organizacije. Sprejeti so bili sledeči sklepi:
1.	Bolj kakor kdaj koli eloslej se vsiljuje potreba, da se učiteljstvo čimbolj briga za zaščito dece. Zaščita se najučinkoviteje izvaja z ustanovitvijo šokkih kuhinj, kjer jih še ni, in « skrbjo za izboljševanje socialnega in zdravstvenega stanja šolske mladine, s skrbjo za pomoč siromašni mladini ob sodelovanju šole i'ni dobrodelnih društev ter ob sodelovanju učiteljstva pri delu za zaščito mater in otrok.
2.	Ljudska šola še vedno ni zadostno preskrbljena, da bi mogla v polni meri izvrševati svoje naloge in da bi nemoteno služila pouku in napredku mladine. Še vedno so prazne šole, posamezni razredi so brez učiteljev. Uredba o vzdrževanju ljutlskih šol je pokazala nekatere pomanjkljivosti, zato jo bo treba revidirati, da se popolnoma zagotovijo učila in neovirano administrativno poslovanje.
3.	Nenavadno težaven je položaj učiteljstva v splošnem, še posebno pa tistega na vasi. Zapostavljeno je v tretjem draginjskem razredu, pomanjkanje življenjskih potrebščin pa je danes v krajih, ki so daleč od prometa, občutnejše kakor drugod. Družine poročenih državnih uradnic dandanes mnogo teže prenašajo žrtve kakor prejšn je čase, saj so žene v državni službi zapostavljene in prikrajšane za draginjsko doklado. Zaslužni prosvetni delavci, ki se jim že izteka službena doba, hudo občutijo omejitve pravic do V. skupine, s čimer je učiteljski stan močno zapostavljen nasproti ostalemu uradništvu. Ko pa stopijo v pokoj, otežkoča upravni postopek z ureditvijo pokojnine njihovo stanje, ker je treba na pokojnino čakati po več mescev. Mladi učitelji pa občutijo grenkobo svojega poklica pri vstopu v službo, ko morajo po več mescev čakati na svoje prejemke in še morajo prvo plačo pokloniti pokojninskemu skladu, medtem ko celotni prejemki daleč zaostajajo za naj-skromnejšimi potrebami siromašnega človeka, ki stopa v javnost. Iz tega razloga naj se tretji in drugi draginjski razred izenačita s prvim: dohodki poročenih učiteljic naj se izenačijo z ostalimi; učiteljstvo naj brez omejitve napreduje v V. skupino; uvede naj se avtomatično izplačevanje pokojnine, učiteljem začetnikom pa naj se pri nastopu službe zagotovijo redni prejemki; to so bistvene zahteve učiteljstva, ki predstavljajo predvsem moralne pravice učiteljskega stanu, ki jim je treba ugoditi. Dalje je treba popraviti krivice, storjene učiteljstvu v zadnjih letih z odpusti iz službe, s premeščanjem, z izmenjavo upraviteljev in z upokojitvijo. Predvsem pa naj se ukine uredba o dodelejevanju učiteljstva brez pravice na povračilo stroškov, kar se danes izvaja na škodo učiteljstva in šole. Krivice iz preteklosti, storjene pri napredovanju, je treba popraviti s prevedbo v ustrezajoče skupine.
4.	Pri polni uvidevnosti težavnega položaja države je treba posvetiti pozornost posebno težavnemu stanju, v katerem so se znašli poleg ostalih uradniških vrst učitelji ljudskih šol. Neobhodno potrebna je nagla pomoč vsem državnim uslužbencem. Njihova oskrba z življenjskimi potrebščinami preko nabavljalnih zadrug je samo eden izmed ukrepov za izboljšanje njihovega stanja. To pa še ni rešitev vprašanja preskrbe državnih uslužbencev. Delovanje v tej smeri je treba nadaljevati. Dohodki naj se uravnovesijo' z naraščanjem draginje; pravilno naj se uredi oskrbovanje državnih uslužbencev; pomaga naj se pri razdolžitvi državnih uslužbencev in popravita naj se moralni in pravni položaj državnih uslužbencev z revizijo uradniškega zakona. Stremeti je treba za tem, da se okrog Centralnega odbora organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev zbero tudi tiste organizacije, ki zdaj še ne sodelujejo; tako naj se čimprej ustvari skupna Zveza državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev kraljevine Jugoslavije.
5.	Na seji upravnega odbora so razpravljali o skupnem nastopu prosvetnih stanovskih organizacij, da se določijo pogledi na današnji narodni položaj im na dolžnosti, ki jih takšno stanje zahteva od vzgojiteljev in rodoljubov, predvsem pa od njihovih organizacij. Iz tega izhaja neodložljiva potreba po-
štvu, da z lastno aktivnostjo sodelujejo pri reševanju vseh perečih problemov in da s tem omogočijo sebi ustvariti najobjektivnej-šo osnovo za konstruktivno kritiko lastnega stanovskopolitičnega glasila.
veezanosti in ustanovitve Zveze stanovskih prosvetnih organizacij kraljevine Jugoslavije.
6. Upravni odbor je sklenil, da skliče v aprilu 1941 sejo glavnega odbora, na kateri se bo poleg drugega sklepalo o sklicanju glavne skupščine JUU. Ob tej priliki se je posebno naglasila potreba, da se učitelji zbe-
ro okrog svoje organizacije in da sreska društva pridobijo nove člane, ker bodo le vsi učitelji složno čimveč doprinesli k ugodni rešitvi važnih vprašanj prosvete, šole, učiteljstva in stanovske organizacije. Današnje stanje odločno zahteva zbiranje vseh narodnih sil. Ta duh mora prevevati ves učiteljski stan in njegovo organizacijo. Izražati se mora v vseh njegovih edinicah, na vseh učiteljskih zborovanjih. V to smer naj uravnajo svoje delo vsi odbori sreskih društev JUU, ki se morajo truditi, da se bo na zborovanjih manifestirala učiteljska sloga.
Predsednik JUU:	Tajnik:
Ivan Dimnik s. r.	Milinko Lazič s. r.
Zvišanje cen prepovedano
Ministrski svet je na predlog ministra za prehrano predpisal uredbo o cenah in sicer:
§ 1. Od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo, pa do 1. avgusta 1941 je prepovedano vsako povišanje cen blaga kakor tudi cen za prevoz potnikov in blaga v notranjem prometu. Kolikor so za posamezne vrste blaga z elnem, ko je stopila ta uredba v veljavo, veljale najvišje cene, predpisane z zakonskimi predpisi ali določene od strani pristojnih oblasti, cene takega blaga ne smejo biti višje od najvišjih cen.
§ 2. Minister za prehrano lahko za posamezne vrste blaga s svojo naredbo določi najvišje cene, ki so lahko tudi nižje od teh, ki so bile v veljavi, ko je dobila ta uredba veljavo. — Prav tako lahko prehranjevalni minister določi najvišji bruto zaslužek za posamezne vrste blaga oziroma pooblasti svoje podrejene organe in splošne upravne oblasti, da določijo najvišje cene za posamezne vrste blaga, kakor tudi da določijo najvišji bruto zaslužek. Višjo ceno predmetom iz § 1. te uredbe lahko prehranjevalni minister določi samo, če se bo na podlagi stvarnih dokazov ugotovila njena upravičenost.
Uredba, ki sestoji iz 13 članov je poleg citiranih dveh članov zanimiva še tudi v 4. čl., ki pravi:
Za čas, določen v čl. 1. te uredbe, se ne ibodo povišale cene monopolskim proizvo-elom, ki služijo za prehrano, cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državna in samoupravna trošarina za predpise za prehrano in kurjavo.
Nadaljnji členi te uredbe dajejo prehranjevalnemu ministru še pravice za zvišanje ali znižanje cen nekim predmetom, ko bi morali porasti ali pasti v ceni zaradi posebnih okolnosti, ki pa bi morale biti dokazane. Istočasno pa govori uredba o izvrševanju te uredbe ter o sankcijah, ki bi nastopile proti osebam, ki bi te uredbe ne spoštovale.
Tako smo dobili končno le nekako uredbo, ki bo skušala tudi v naši državi zaustaviti katastrofalno višanje cen zlasti onim predmetom, ki so neobhodno potrebni za živ-
vljenje. Mislimo, da to uredbo z največjim zadoščenjem lahko pozdravijo ravno državni uslužbenci. Čeprav ima le kratko veljavnost-no dobo, je vendar nekak prvi resni poizkus, zajeziti poplavo v naraščanju cen. Res je, da uredba navzlic temu še dopušča v prav izrednih primerih pristojnemu ministru zvišanje cen, je pa vendar v čl. 4. podana garancija, da bo ravno državna uprava v zgledu prednja-čila, ker se obvezuje, da v dobi veljavnosti te uredbe ne bo zvišala cen monopolskim predmetom, ki služijo za prehrano, ter tudi ne cen državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državnih in samoupravnih trošarin za predpise za prehrano in kurjavo.
Ta uredba je postavila osnovo stabiliziranim cenarh, katerih višini bi se naj sedaj prilagodili in zato primerno zvišali tudi prejemki državnih uslužbencev. Saj si ustavljenih cen ne more nihče bolj želeti kot državni uslužbenec, ki je navzlic velikemu porastu cen ostal skoraj pri istih prejemkih, ki jih je imel 1. septembra leta 1939., to je pred pričetkom vojne.
Po buletinu Društva narodov posnemamo, da so se povečale cene v Jugoslaviji samo lani za 46 %. Letos je ta številka z naraščanjem cen že gotovo daleč večja, zlasti če še prištejemo povišanje v letu 1939. in sicer od 1. septembra dalje, bomo kaj lahko ugotovili v povišanju cen do danes precej visok splošen porast, ki se bo že pričel približevati 80 %.
Zato je korak za stabilizacijo cen v naši državi prav toplo pozdraviti. Treba je samo želeti, da bi se uredba čim vestneje izvajala ter da bi tej uredbi sledila tudi uredba o zvišanju prejemkov državnim uslužbencem v istem razmerju kot so porasle cene živil in ostalih predmetov.
Treba pa je tudi, da se zakonska moč uredbe podaljša vse dotlej, dokler se razmere zopet ne normalizirajo. Če pa to ni mogoče, naj se uredba o zvišanju prejemkov državnim uslužbencem tako pripravi, da bo mogoče z zopetnim zvišanjem cen tudi avtomatično zvišate prejeipke državnim uslužbencem.
Naše šolstvo in prosveta
Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Sušnika na zasedanju banskega sveta
(Nadaljevanje)
Zidanje in prezidavanje šolskih poslopij.
V	času od 1. novembra 1939 do 31. oktobra 1940 so bila dograjena 4 šolska poslopja in sicer: v Karlovici, okraj Kočevje (2 učilnici), v Senožetih, okraj Ljubljana-okolica (1 učilnica), na Skopicah, okraj Krško (2 učilnici), pri Sv. Treh kraljih, okraj Dravograd (1 učilnica).
Ta šolska poslopja, ki imajo skupaj 6 učilnic in 6 učiteljskih stanovanj, so stala 370.000 din + 220.000 din + 280.000 din + 240.000 din, skupno 1,110.000 din. K tem stroškom so do sedaj prispevali: država-s podporo 96.000 din, banovina s podporo 130.000 din, banovina z brezobrestnim posojilom 105.000 din; skupaj 331.000 din.
Izvršilo pa se je tudi 6 prezidav in dozidav šolskih poslopij, od katerih so 3 dozidave tako obsežne, da je prezidani del -obsežnejši od prvotnega poslopja (Turje—Laško, An-drejci—Murska Sobota, Gabrje—Novo mesto).
Gradi pa se po stanju 1. novembra 1940 še 18 novih šolskih poslopij in sicer: v Koroški Beli (Radovljica), v Logu-Zaplani (Ljub-ljana-okolica), v Šmarju (Ljubljana-okolica), v Javoru (Ljubljana-okolica), v Kompoljah (Kočevje), v Motniku (Kamnik), v Lokavcu (Laško), v Selnici (Maribor - levi breg), v Zabrdu (Škofja Loka), v Kamniku (Kamnik), v Dragom!ju (Ljubljana-okolica), v Sušju (Kočevje), v Temenici (Litija), v Globodolu (Novo mesto), v Sv. Planini (Laško), v Hodošu (Murska Sobota), v Markovcih (Murska Sobota), v Murski Soboti (Murska Sobota).
V	istem razdobju so dobile šolske občine za zidanje podpore od države (26 šol) 500.000 din, od banovine (57 šol) 530.965 din, od ba-
novine brezobrestno posojilo (5 šol) 360.000 dinarjev, skupaj 1,390.965 din.
Celotni sklad za brezobrestna posojila po stanju 31. oktobra 1940 v znesku 2,762.212 din je bil razdeljen do ostanka 76.610 din šolskim in upravnimi občinam.
Šolski okoliši.
Kraljevska bainska uprava je tudi v tej dobi stremela za tem, da preobsežne šolske okoliše razdeli in ustanovi več manjših šol, da bi mogli otroci vsak dan obiskovati šolo. Po tem načelu je bilo razdeljenih nekaj raz-sežnih šolskih okolišev; odcepi se navadno manjši hribovski del, kateremu je treba zgraditi šolo. Pripravljeno je vse, da bodo v zgodnji spomladi začeli graditi 3 t. zv. »gorske šole«, ki bodo nadomestile ,na naših šolah znane oddelke za oddaljene.
Vsebina:
Za večjo aktivnost članstva.
Komunike s seje upravnega odbora JUU.
Zvišanje cen prepovedano.
Naše šolstvo in prosveta.
S seje upravnega in nadzornega odbora sekcije.
Kritika za vsako ceno.
Soglasni sklepi sreskega učiteljskega društva v Dol. Lendavi in »Naš rod«.
Letna skupščina zadruge »Učiteljska samopomoč« v Ljubljani.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Iz listov. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
Šolska imovina.
Posestno stanje šolskih občin je .razen v nekaj primerih v murskosoboškem okraju urejeno, če ne štejemo med neurejene primerov, ko se imovina zaradi odklonilnega stališča upravnih občin ne more prenesti na šolske občine. Šolsko premoženje raste iz leta v leto, vrste se primeri, ko šole na premoženju pridobivajo z nakupom, le redko pa se šolska imovina odsvoji, a še takrat le iz tehtnih razlogov in tako, da celotno gospodarstvo šole ni prizadeto. V preteklem letu smo tudi izdali več razpisov, ki urejejo do sedaj še nerešena gospodarska vprašanja naših ljudskih šol.
Šolski vrtovi.
V	banovini je 783 šolskih vrtov. 92 ljudskih šol pa šolskega vrta nima. Te šole so ali v krajih, kjer ni mogoče dobiti primernega zemljišča za vrtove, ali pa v krajih, kjer so šolska poslopja zasebna last.
V	splošnem so vrtovi dobro oskrbovani. Ugotoviti pa moramo tudi letos, da imajo šolski vrtovi vedno manj spretnih vrtnarjev, ker posebno mlajše učiteljstvo nima pravega smisla za vrtnarstvo. To stanje bo trajalo vse dotlej, ko bodo učiteljiščniki dobili v šoli vso učitelju potrebno izobrazbo.
(Se nadaljuje.)
Soglasni sklepi sreskega učiteljskega društva v Dol. Lendavi in „Naš rod"
S seje upravnega in nadzornega odbora sekcije
Popravek
V 27. štev. Učit. tovariša z dne 13. marca 1941 je bilo pod gornjim naslovom objavljeno kratko poročilo o poteku zadnje seje upravnega in nadzornega odbora sekcije. Ker sprejeti sklepi po vrstnem redu, deloma pa tudi po vsebini niso bili pravilno reproducirani, popravljamo napako s tem, da jih še enkrat objavljamo. Pravilno ti sklepi glasijo:
1. Kolikor bi bilo iz naslova članka »Naša delegacija« in njegove vsebine po situaciji, ki je vladala na skupščini do predlogov nekaterih društev in v zvezi s člankom »Po skupščini« možno najti neko zvezo in prvi članek tolmačiti tako, da so bila v njem mišljena nekatera društva oziroma njih delegati, toliko
ožje vodstvo korigira in dopolnjuje svojo prvotno izjavo v »Učiteljskem tovarišu«.
2.	Popravki v zvezi s člankoma »Naša delgacija« in »Po skupščini« se ne objavijo.
3.	Tudi v bodoče ne bomo objavili ničesar, kar bi zahtevalo objavo proračuna in njegovo tolmačenje.
4.	Vsa sreska društva so imela možnost, da sprejmejo svoje stališče glede objave zgoraj navedenih člankov zato smatramo zadevo za likvidirano.
JUU, sekcija za drav. banovino v Ljubljani.
Predsednik: Metod Kumelj s. r.
Tajnik: Drago Supančič s. r.
Kritika za vsako ceno
V prejšnji številki Učiteljskega tovariša je priobčeno poročilo o zborovanju sreskega društva v Dolnji Lendavi. V poročilu je med drugim tudi sledeče:
»Ker nismo zadovoljni z vsebino Učiteljskega tovariša, smo izvolili tov. Žvana za tiskovnega referenta. Skušal bo zbuditi med tovariši zanimanje za dopisovanje v Učiteljski tovariš. Uredništvo Učiteljskega tovariša pa bomo prosili za smernice in delovni načrt, t. j. vsaj seznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tem šolskem letu. Če list ne more biti naše borbeno glasilo, pa naj zavzame kulturnopedagoško smer. Nikakor nismo zadovoljni s podlistki, ki so brez vsake literarne vsebinske vrednosti. Uredništvo naj jih nadomesti s kulturnimi pregledi ali kritikami pedagoških, mladinskih, v našo stroko spada-jočih del, ki izhajajo pri nas ali drugje.«
Objektivno presojanje teh ugotovitev (morda sklepov) mora vsakogar dovesti do prepričanja, da je to »kritika za vsako ceno!« Zbrani člani niso zadovoljni z vsebino, to se pravi, list ni pravilno usmerjen, ni pravilno urejevan. Kdor koli postavi to trditev in mu je do tega, da prinaša list drugačno vsebino in zavzame s tem drugačno smer ali da se tehnično drugače urejuje, mora istočasno staviti tudi konkreten predlog, katera vsebina odnosno katera smer bi bila prikladnejša. Novo izvoljenemu referentu bi se morali dati določni napotki, naj pri svojem poskusu zainteresirati tovariše za dopisovanje, upošteva ta konkretna vnrašanja in obravnava one pereče probleme. Namesto tega pa je prišlo v Dol. Lendavi zbrano učiteljstvo do zaključka: Isto uredništvo, ki z urejevanjem lista po svojem dosedanjem delovnem načrtu in po obstoječih smernicah ni moglo zadovoljiti članov tega društva, naj sedaj daje smernice novo izvoljenemu tiskovnemu referentu, ki mu naj dostavi tudi »delovni načrt, t. j. vsaj seznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tem šolskem letu.« Priznati je treba, da ie v tem sklepu zelo malo logike. V Učiteljskem tovarišu so bili že večkrat pozivi za organizacijo dopisništva pri društvih in tudi sekcija je v svojih okrožnicah pozivala članstvo k aktivnejšemu sodelovanju pri lastnem glasilu. Toda takrat predlagatelji (gornjega sklepa niso čutili potrebe po izvolitvi tiskovnega referenta.
Nepremišljenost se zrcali tudi v nadaljnji zahtevi, naj bi list zavzel kulturnopedagoško smer. Sekcija JUU v Ljubljani ima svoje stanovsko politično glasilo Učiteljski tovariš in pedagoško glasilo Popotnik. Čemu bi nam bila dva pedagoška lista, ko bi na ta način morali ostati brez stanovskopolitičnega glasila? — Seveda predlagatelj in tudi oni, ki so o predlogu sklepali, niso mislili, kaj se iz analize tega predloga pokaže.
Glede borbenosti lista pa so pojmi silno deljeni. Ni borbenost samo v bombastičnih naslovih in v poudarjanju zahtev z vsemogočimi superlativi in v tedencioznem pisanju, marveč je borbenost lista tudi v konsekvent-nem zastopanju interesov stanu, ki mu glasilo služi. Motijo se oni, ki mislijo, da bi bilo v čast učiteljskemu stanu, če bi bilo njegovo glasilo urejevano v stilu revolverskega lista. In slabo uslugo bi naredili našemu stanu tisti, ki bi z zahtevo po takem urejevanju lista ho-tem potem postaviti Učiteljski tovariš na tako nizko raven.
Kaj je mišljeno z »literarno vsebinsko vrednostjo« listkov, mi ni povsem jasno. To je povsem svojstveno vrednotenje teh prispevkov. Zato naj navedem sledečo ugotovi-
tev: V poročilo o seji upravnega in nadzornega odbora, priobčenem v 27. štev. Učiteljskega tovariša, čitamo: »Ravno podlistki so ono mesto, kjer najlaže iznašamo najbolj težke zadeve.« Komur je dano stvarno oceniti to ugotovitev, ne bo več ocenjeval stanovskopolitičnega glasila z vidika leposlovne revije.
Čeprav je prinašal Učiteljski tovariš vedno daljša poročila o vseh novih pedagoških knjigah, ki so izšla pri nas, tako o izdajah »Pedagoškega tiska« kakor tudi o edicijah »Slovenske šolske matice«, saj je tudi v isti številki, v kateri je izšlo poročilo lendavskega društva, priobčen sličen listek, so smatrali predlagatelji za potrebno, iznesti ta predlog v obliki, kot da bi taka poročila v Učiteljskem tovarišu nikoli ne izšla. Smatrati moram, da predlagatelji sploh ne čitajo Učiteljskega tovariša. Zahteva o poročanju o tujih pedagoških delih, pa je združena s stroški. Pri današnji draginji in ob dejstvu, da so nekatera društva predlagala celo znižanje članarine, je nemogoče misliti na povečanje izdatkov, ki bi nastali z nakupovanjem vseh novih kniig in s honoriranjem ocen. Isto velja za kulturne preglede. S takimi sredstvi pa ne raznolagata ne list ne sekcija. Rade volje pa uredništvo ustreže tej zahtevi, če mu predlagatelji zagotovijo potrebna sredstva.
Poudariti moram, da je »kritika za vsako ceno« silno škodljiva. Komur je interes organizacije pri srcu, ta se bo v primeru lotrebe posluževal konkretne kritike, kajti le s tako zboljšamo to, kar je zboljšanja potrebno. In prav iz tega razloga je kljub vsemu navedenemu uredništvo poslalo društvu »delavni načrt odnosno seznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tem šolskem letu.« Prepričan sem, da bodo predlagatelji sedaj z delom pokazali, kako je po njih mišljenju treba pisati članke, ki bodo zadovoljili vse članstvo.
Še nekaj! Kako nepremišljeni in zato neizvedljivi so nekateri predlogi društev, nam kaže sklep društva Maribor levi brc <Doro-čilo priobčeno v Učiteljskem tovarišu št. 24.): »Društvo zahteva, r^ij v bodoče taki. v načelne zadeve prehajajoči članki, imajo predhodno odobritev društev, ki v glavnem sestavljajo sekcijo in sploh našo celotno stanovsko organizacijo.« V tem predlogu se zopet ¡zrcali pomanjkanje predlagateljevega kriterija. Ker je hotel1 na vsak način izreči kritiko, ki je morala po njegovem mišljenju dobiti ^oseben poudarek v soglasnem sklepu društva, ni pomislil, da je »Učiteljski tovariš« tednik, ki ima v vsaki številki najmanj uvodnik, ki je »v načelne zadeve prehajajoči članek«. Društva zborujejo komaj 5 do 8 krat letno. V Učiteljskem tovarišu pa izide v vsaki številki, torej letno kakih 40 uvodnikov in še precejšnje število drugih načelnih člankov. Kako bi se moralo torej postopati, da bi se ustreglo takemu sklepu. Kdor to zmore, bo res idealen urednik Učiteljskega tovariša.
Vekoslav Mlekuž.
Plašči,
kostumi, obleke,
za dame
Na februarskem zborovanju je učiteljstvo društva v Dol. Lendavi soglasno izreklo svojo sodbo o letošnjem »Našem rodu«. (Glej Učit. tov.« št. 27.) Ta sodba je sicer pavšalna in ne konkretizira postavljenih trditev tako, da bi si mogel urednik napraviti jasno in za bodoče urejevanje potrebno sliko o pravem okusu mladine (ali učiteljstva?) dolnjelendavske-ga okraja, vendar pa vsebuje ta sodba nekaj trditev, ki zahtevajo javne razprave in mojega odgovora.
Troje je ugotovitev imenovanega društva glede N. r., ki si jih moramo pobliže ogledati:
1.	Letos je »Naš rod« pretežek.
»Naš rod« se mora urejevati tako, da koristi naši deci vseh ljudskošolskih letnikov. Na žalost še ne moremo misliti na to, da bi se izdajala vsaj dva mladinska lista: eden za nižjo, drugi za višjo starostno skupino otrok. Sodba o tem, ali je N. r. res pretežek, se tedaj mora in sme gibati le okrog vprašanja: ali je ali ni N. r. urejevan tako, da ima tudi nižja skupina čitateljev razmeroma dovolj primerne množine čtiva.
Seveda, če postavljamo zahtevo iz stališča, da bodi ves N. r. pisan tako, da ne bo treba ne učiteljstvu ne staršem nikoli ničesar otrokom pojasnjevati, nikoli otroke na posebno važna mesta opozarjati, potem je res pretežek, pa ne le za nižje, temveč za vse mlade čitalje. Tako stališče pa je napačno in je pri ijas zaradi takega stališča že marsikateri list moral umreti. Mislim, da se je N. r. prav zaradi tega tako razširil med našim narodom, ker se je uredništvo v vseh letih trudilo hoditi temu stališču povsem nasprotno pot. (Resnici na ljubo bodi povedano, da okraj Dol. Lendava ne spada v ta kulturni okvir. Kajti od 37 šol je tam 17 šol s ca. 50 učitelji, ki niso naročeni letos niti na en izvod N. r., ga torej sploh ne poznajo. Ostale šole prejemajo skupaj 97 izvodov, od katerih 23 brezplačno. Upam, da so se udeležili soglasnega glasovanja le tisti člani, ki res poznajo »Naš rod«, ne pa tudi člani iz 17 šol, ki ga letos še niso videli.)
Manj splošna in torej bolj določna je naslednja ugotovitev:
2.	Pisatelji zavzemajo preveč lista.
Res je: povprečno tri strani so v vsaki številki polne življenjepisa mladinskega pisatelja, ki mu je številka posvečena. Ali v teh življenjepisih je toliko zaokroženih in kot celote zase sestavljenih opisov dogodkov, ki zanimajo tudi otroka iz nižje skupine, da se ostala, za del mladine morda res nezanimiva snov skrči na eno ali poldrugo stran. Zlasti
mrgoli take snovi pri tistih pisateljih, ki so vedeli, komu so namenjeni iztervjuji. Ali tudi ostali, recimo manj zanimivi del, se da s pridom uporabiti, kakor nam je pokazala učna slika, objavljena v predzadnji številki »Popotnika«. Ko se je uredništvo odločilo objaviti življenjepise naših najboljših živečih mladinskih pisateljev starejše generacije, je pač računalo s spretnostjo učiteljstva, ki uporablja N. r. pri pouku
3. Pravljice iz fevdalnih časov niso primerne, ker oživljajo dobo, ki j0 še danes občutimo — se moramo proti njej boriti.
Ta zahteva pa me je zares osupnila, zlasti zaradi tega, ker je bila na zborovanju sprejeta soglasno, kar pomeni, da so vsi navzoči društveni člani solidarno enako napačno mislili. Katere pravljice iz fevdalne dobe pa je prinašal N. r.? Najbrž so mišljene po narodnih pesmih obdelane pravljice Kristine Brenkove!
Povsem prav: te pravljice ne glede na Obdelano snov oživljajo dobo, ki je doba trpljenja našega naroda, doba suženjstva, hlapčevstva in ponižanja. Ni prijeten spomin na to dobo. In je potrebno, da se proti' njej še dandanes borimo zato, da se več ne povrne. Ali, tovarišice in tovariši iz Dolnje Lendave: kako si predstavljate borbo proti dobi, ki je ne poznamo ali ki nočemo na njo obujati niti spomina več? Prav nič bi se ne začudil, če bi isto društvo iz enakih razlogov solidarno nastopilo n. pr. proti uprizarjanju in čitanju »Hlapca Jerneja«, ki tudi prikazuje dejstva, proti katerim se moramo boriti. Je pač tako: dobri verniki se ne vzgajajo le z obljubo nebes, ampak tudi z opisom pekla, ki grozi mlačnežem! In čim konkretnejšo obliko imajo opisi pekla, tem večja bo vera vernikov. Naj-konkretnejšo obliko pekla pa nam daje zgodovina. Pravljice pa so izraz dobe, v kateri so nastale. To dobo izluščimo iz teh pravljic, pa bo vse prav!
Ali ste že kdaj pomislili, zakaj še in še obujajo Srbi spomin na Kosovo polje?
Obujanje spominov na grozote dob, ki so za nami, je po mojem mnenju potrebno prav v sedanjih časih in posebno iz razloga — ker se moramo proti njim boriti!
K sklepu še to: lepo in razveseljivo je, če vlada v kakem društvu tako razmerje med člani, da se sprejmejo vsi sklepi solidarno, kot da bi društvo mislilo z enimi samimi možgani. Ah ako se v društvu sprejme na isti način tudi kak sklep, ki šepa, ko si ga pobliže ogledamo, potem to dejstvo — ni razveseljivo!	Josip Ribičič.
Letna skupščina zadruge Učiteljska samopomoč v Ljubljani
(Poročilo za 6. april 1941 v Celju.)
pri LUKIČU
LJubljana, Stritarjeva ulica
I. Statistični podatki.
Leto 1940. je izkazalo v članstvu nekaj manj izprememb kakor leto 1939. V člansko knjigo je vpisala zadružna uprava 28 novih zadružnikov, črtala pa 29 zadružnikov in sicer 24 umrlih in 4 izstopivše. Konec leta 1940. je imela zadruga 2613 zadružnikov, to je prav toliko kot konec leta 1939.
V	zadnjih 5 letih je umrlo: v 1. 1936 — 32, v 1. 1937 — 41, v 1. 1938 — 35, v 1.1939 —. 43 in v 1. 1940 — 24 zadružnikov. Na leto je bilo povprečno 35 smrtnih primerov. Umrljivost v odstotkih je za leto 1940 — 0,92 %, za zadnjih 5 let — 1,35 %. Najvišja umrljivost je bila v letu 1907 — 3,12 %, najnižja (0 %) v letih 1898. in 1902., ko ni bilo nobenega smrtnega primera.
Od leta 1898. pa do 31. dec. 1940 je umrlo 542 članov. Za te so prejeli dediči na posmrt-ninah znesek din 5,451.216,50. Ravno v tej dobi je iz Učit. samopomoči izstopilo 162, bilo od odbora izključenih 242, skupaj 404 člani; od teh je 65 članov vnovič vstopilo v zadrugo.
II. Zadružno poslovanje.
Zadružna uprava je vršila vse Posle v zadrugi kakor v prejšnjih letih, to je v skladu z odobrenimi pravili, s pravomočnimi sklepi upravnega odbora in letnih skupščin.
Upravni odbor je imel 12 sej, 2 skupno z nadzornim odborom, nadzorni odbor 3 seje, odsek za pravila 1 sejo, vršili sta se tudi 1 redna in 1 izredna skupščina. Nadzorni odbor je pregledal zadružno poslovanje 19. februarja in 29. oktobra 1940. Temeljito revizijo zadružnega poslovanja v letih 1939. in 1940. je izvršil 4. in 5. julija 1940 g. Ivan Nemec, revizor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. O ti reviziji je prejela zadruga revizijsko poročilo z dne 13. julija 1940, ki bo pre-čitano na skupščini.
Poštna uprava je s 15. majem 1940 zvišala razne pristojbine za poštnino, n. pr. za tiskovine od 25 na 50 par (100%), za poslovne papirje od-din 1,— na din 1,50 (50%) in dr. Povišek pri poslovnih papirjih in drugod bo poravnala zadružna uprava iz dohodkov redne poštnine, za mesečne pošiljatve (tiskovine) boste razliko din 3,—• plačali zadružniki na ta način, da se vam bo trikrat v letu zaračunala poštnina po din 2,—. To smo konec maja 1940 sporočili vsem zadružnikom.
V	letu 1940. je upravni odbor US zvišal zadružne udeležbe za din 1000,— v Učiteljskem domu v Ljubljani in za din 10.000,— v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Obe ustanovi sta izključna last učiteljstva v dravski banovini. Upravni odbor US je storil le svojo sta-
novsko dolžnost, ko se je odločil za nove udeležbe.
Učit. samopomoč je poslovala do 1. januarja 1932 kot društvo in imela za člansko dokazilo sprejemni list. Od tega dne dalje je US zadruga, članska izkaznica je zadružna knjižica. Zadružna uprava je v februarju 1932 razposlala zadružne knjižice (z napisom Pravila US) vsem zadružnikom, vplačala zanje zadružni delež po din 10,— in jih vpisala v knjigo zadružnikov. Od 1. novembra 1940 izdaja zadružna uprava novim zadružnikom nove zadružne knjižice. O vsem tem smo pisali v »Učit. tovarišu«, poročali na letnih skupščinah in obvestili zadružnike s tiskanimi listki.
Za izplačilo članske posmrtnine mora dedič poslati zadružni upravi: 1. mrtvaški list a}i izpisek mrtvaške knjige; 2. zadružno knjižico fn 3. dokazilo, da je predlagatelj res in edini dedič za posmrtnino. Kdor nima zadružne knjižice, naj prosi za prepis o pravem času. Pošljite zadružni upravi pismeno izjavo, da je zadr. knjižica izgubljena in da jo proglašate za neveljavno, če se ta nahaja v kaki nepoklicani roki. Za prepis pošljite din 10,— v znamkah.
V	letu 1940 je okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani vpisalo v zadružni register zadružnico Josipino MiheHč in zadružnika Josipa Ambrožiča v upravni odbor, zadružnika Jakoba Novaka pa kot upravičenca za so-pedpisovanje uradnih pisem, listin in vredno-tic (čekov).
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je oprostila zadrugo plačevanja družbenega davka in samoupravnih doklad za leto 1940. (Odlok z dne 28. marca 1940, št. 1454/1-III.)
III. Pravilnik za človekoljubne ustanove.
V	novembru 1938 so pokrenili zastopniki raznih stanovskih človekoljubnih ustanov obsežno akcijo za sprejemljiv pravilnik. Na dnevnem redu so bili sestanki in javni shodi, spomenice, ekspozeji, obiski pri predstavnikih uradov in strank, osnovanje akcijskih odborov v večjih mestih, deputacije v Beograd in še marsikaj drugega. Vedno in povsod smo naglašati svoje zahteve: stanovske človekoljubne ustanove niso zavarovalnice, ne vrše trgovine, izpustijo naj se iz nameravanega pravilnika ali pa naj se izda za nje poseben pravilnik, po bistvu in svojem delu spadajo v področje ministrstva za socialno skrbstvo in narodno zdravje, ne pa v področje ministrstva za trgovino in industrijo.
V	letu 1940. sta bili dve večji deputaciji v Beogradu. Akcijski odbor v Ljubljani je izdelal in poslal ministrstvu za trgovino in in-
UČITELJSKA TISKARNA D. D., LJUBLJANA
Vabilo na
II. GLAVNI OBČNI ZBOR
UČITELJSKE TISKARNE, D. D. V LJUBLJANI, KI SE BO VRŠIL V PROSTORIH UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6, DNE 27. APRILA
1941 OB 10. URI DOPOLDNE
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika Ustanovne skupščine ter ugotovitev ustanovnih stroškov.
2.	Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1940. m predložitev bilance ter računa zgube in dobička.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Odobritev bilance ter računa zgube in dobička in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Ako ta skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se vrši ponovna skupščina dne 11. maja 1941 ob 10. uri dopoldne na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu določil1 § 12., odst. 5., veljavno sklepala brez ozira na zastopano delniško glavnico.
Izvleček iz pravil (§ 11.): Vsak delničar ima na skupščini za vse lastne delnice le en glas; sme pa zastopati druge delničarje s pooblastili z glasovalno pravico, a ne več kot štiri.
V Ljubljani dne 16. marca 1941.
UPRAVNI SVET
Splošne vesti
—	Obvestilo in opozorilo stanovskim človekoljubnim ustanovam. Akcijski odbor stanovskih človekoljubnih ustanov je na seji 10. t. m. ugotovil, da je dovršil svojo nalogo, ker je obvaroval vse prizadete ustanove in jim omogočil, da lahko nemoteno izvajajo dalje svoje hvale vredne namene. Spričo tega je akcijski odbor sklenil, da se razide. Ponovno bo začel s polno voljo delovati le, če bi se obstoj stanovskih človekoljubnih ustanov vnovič ogrožal, česar pa ni pričakovati. V zvezi s tem opozarjamo tudi vse stanovske človekoljubne ustanove, da naj se ne dadc begati po pismih, ki jih nekatere zavarovalnice pošiljajo in v katerih napačno trdijo, da se morajo tudi stanovske človekoljubne ustanove prilagoditi pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in ki je bil objavljen v »Službenih novinah« 24. januarja t. 1. Ponovno poudarjamo, da se stanovskih človekoljubnih ustanov, ki odločajo o svojih prispevkih in podporah na občnih izborih, predmetni pravilnik ne tiče, To jasno in nedvomno pove pravilnik sam v čl. 1„ odstavku 3., v katerem določa, da stanovske človekoljubne ustanove, ki odrejajo podpore in prispevke na občnih zborih, ne spadajo v okvir pravilnika. Spričo tega so pozivi zavarovalnic le običajna agitacija, ki nima nobenega drugačnega pomena. Ko se akcijski odbor razhaja, se zahvaljuje vsem pristojnim činiteljem, ki so pokazali za vso zadevo polno razumevanje in akcijo podpirali, da je bil končno dosežen uspeh.
Akcijski odbor.
—	»Razkol« v Savezu nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. V dnevnem časopisju
so se pojavile razne vesti, ki pripovedujejo o nekem razkolu v Savezu nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Zaradi jasnosti in obvestila zadružnikov, javnih uslužbencev in delavcev v državnih gospodarskih podjetjih, ter ostale javnosti, izjavljajo uprava Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev in zastopniki njegovih članic zadrug s področja banovine Hrvatske sledeče: »V naših zadružnih vrstah ni nikoli obstajala niti misel o kakem razkolu ali razdvojenosti. Delalo se je in dela se edino na reorganizaciji 'Saveza samega z ozirom na potrebe zadružnega pokreta javnih uslužbencev in delavcev in še posebej z ozirom na potrebe nabavljalnih zadrug. Vse to pa z namenom, da bo poslovanje Saveza samega in njegovih zadrug čim učinkovitejše. Zaradi tega so bili snrejeti v polni soglasnosti potrebni sklepi za notranjo poslovno reorganizacijo Saveza in so se pri tem upoštevale posebne potrebe naših zadrug v banovini Hrvatski. V smislu teh sklepov se v Zagrebu osnuje poslovni savez za področje banovine Hrvatske, ki bo ostal član Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu in bo kot njegov poslovni organ delal skupno in sporazumno za dosego smotrov zadružnega pokreta državnih uslužbencev.«
— Proslava materinskega dne povzroča marsikateremu "evovodji mladinskega pevskega zbora pri sestavi pevskega programa mnogo skrbi. Vse te odpadejo, ako si naroče glasbeni priročnik »Materinski dan«, ki ga je izdal Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1., za ceno 20 din. Naročite takoj!
Is listov
dustrijo obsežno pojasnilo s spreminjeval-nii-mi predlogi za novi pravilnik. Referentu v ministrstvu za soc. politiko in narodno zdravje smo predložili zadostno gradivo za pojasnje-nje vseh dvomljivih vprašanj. V tem delu so nas podpirali razni visoki predstavniki (minister dr. S. Budisavljevič, dr. Ant. Korošec in drugi) in posebno dobro banska uprava dravske banovine v Ljubljani, ki je vse naše vloge predložila z utemeljenimi priporočili ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu. To ministrstvo se je v poletju 1940 konično odločilo in izdalo pravilnik za vsesplošne človekoljubne ustanove (izšel 18. januarja 1941 v Služb, novinah z dne 24. jan. 1941), stanovske človekoljubne ustanove so iz tega pravilnika izpuščene (gl. čl. 1., odst. 3.), ministrstvo za socialno politko in narodno zdravje pa se poveri, da izdela in predpiše — če bo sploh ,potrebno — pravilnik za stanovske človekoljubne ustanove.
Iz zadnjih poizvedb v Beogradu (v decembru 1940 in februarju 1941) je spoznal akcijski odbor v Ljubljani, da posebnega pravilnika za stanovske človekoljubne ustanove še dolgo ne bo, če bo sploh kdaj izšel. Zato se je v marcu 1941 akcijski odbor razšel, znova se bo setal, če bo treba braniti naše pravice.
Uspeh več kot dveletnega dela akcijskega odbora je: 1. dokazal je ministrstvu za trgovino in industrijo, da stanovske človekoljubne ustanove niso zavarovalnice; 2. te ustanove ne vrše nikake trgovine; 3. za uspešno in pošteno poslovanje ne potrebujejo matematičnih rezerv in raznih omejitev, ki so predpisane za zavarovalne družbe, vsesplošne človekoljubne ustanove itd.; 40-, 50-, 70- in večletno poslovanje to dokazuje; 4. za stanovske človekoljubne ustanove ne more veljati pravilnik, kakršnega bo izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo; 5. delo stanovskih človekoljubnih ustanov je socialno, dobrodelno in brez dobička za ustanovo ali posameznika; 6. ministrstvo za trgovino in industrijo naj izda pravilnik za vsesplošne človekoljubne ustanove, izpusti pa stanovske človekoljubne ustanove; 7. za te ustanove naj izedela in izda pravilnik — če bo kdaj potrebno — ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
IV. Zadružna pravila.
Novi zakon o gospodarskih zadrugah iz leta 1937. zahteva, da morajo vse zadruge preurediti svoja pravila do septembra 1940. Naša zadruga je že 10. aprila 1938 sestavila odsek 5 zadružnikov in 2 članov iz uprave, ki naj popravi zadružna pravila tako, kakor zahteva omenjeni zakon. Odsek'je na 6 sejah v letih 1938, 1939 in 1940 izvršil prevzeto nalogo. Osnutek novih pravil je priobčil na posebni prilogi »Učit. tovariš« v 4. številki z dne 5. -sept. 1940. Izredna skupščina v Ljubljani z dne 8. septembra 1940 je sprejela preurejena pravila, okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani jih je potrdilo in 17. sept. 1940 pod Zadr. IV. 18/15 vpisalo v zadružni register.
Preurejena pravila nimajo nič novega, zadružniku niso vzela ni ene dobrine ali prej pridobljene pravice, prav tako pa mu ne nalagajo kakih novih bremen. Novo je le to, da so pravila ločena od poslovnika. Pravila bodo ostala lahko v ti obliki za daljšo dobo, določbe v poslovniku izpreminja lahko vsaka članska skupščina.
Nova pravila in poslovnik nam je natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani v 3600 izvodih. Vsak zadružnik je prejel v novembru 1940 po 1 izvod pravil in poslovnika.
V. Zadružni skladi.
Zadruga ima 4 sklade: rezervni, posmrt-ninski, socialni in starostni sklad.
Stanje rezervnega sklada z dne 1. jan. 1941 (s čistim dobičkom za leto 1940) je 32.811 din 68 par, stanje posmrtninskega sklada 100.096 dinarjev 63 par. Prvi sklad predpisuje zakon o gospodarskih zadrugah za poravnavo morebitnih bilančnih z gub, drugega uporablja zadružna uprava za izplačila posmrtnin vse dotlej, da naknadno poravnajo zadružniki članski prispevek za smrtne primere.
Delo v socialnem skladu nam pokažejo
naslednji podatki za leto 1940.:	din 1. jan. 1940 je imelo 110 zadružnikov (gl. bilanco za 1. 1939) brezobrestnih posojil......151.167,7 5
v letu 1940. je prejelo 94 novih
prosilcev..........208.700.--
skupaj . . .	359.867,75 V letu 1940. so dolžniki zadružniki vrnili posojil za ... . .	202.179,75
31. dec. 1940 je ostalo pri 122 zadružnikih brezobrestnih posojil	157.688,—
kar je izkazano v bilanci za 1. 1940.
din
Stanje tega sklada z dne 1. januarja 1940 izkazuje imovino . .	189.090,75 sklad se je v letu 1940. povečal:
1 %\ od izplačanih posmrtnin .	2.963,50
28 novih zadružnikov po 60 din	1.690,—
povrnjeni stroški v poslovanju .	4.183,75
razni prejemki ..........292,—
skupaj .■ . .	198.210,— Obremenitev v letu 1940. (uprav-nina, kolki, poštnina itd.) je znašala ......................2.152 50
Stanje socialnega sklada dne 31. decembra 1940 (gl. bilanco za leto 1940)......... 196.057,50
Socialni sklad izkazuje v letu 1940. prirastka......... 6.966,75
Denar tega sklada vedno kroži od blagajne do prosilcev in obratno, zato ne izkazuje obresti.
Letna skupščina v Novem mestu 10. marca 1940 je sprejela nov pravilnik za socialni
sklad. V ta pravilnik smo vstavili razne določbe, ki so nam jih narekovale naše večletne izkušnje v zadružni upravi in pa vtisi upravnega ter nadzornega odbora.
V aprilu 1940 smo razposlali tiskani pravilnik vsem zadružnikom. Vljudno prosimo vse tiste zadružnike in zadružnice, ki se bodo oglasili za brezobrestno posojilo, naj še enkrat pozorno prečitajo poslovnik za socialni sklad. Koliko nepotrebnega pisanja, tiskovin, znamk za poštnine itd. gre v izgubo, ker se prosilci ne ravnajo po določbah veljavnega pravilnika!
Na zahtevajte tiskovin brez znamk za din 10,— (točka 4.), zadružna uprava vam ne more povedati, kdaj in koliko posojila boste prejeli (9), prosilec s polno obremenjeno plačo (pokojnino) ne more dobiti posojila (2), ko ste vrnili eno posojilo, počakajte na drugo za predpisano dobo (točka 15 A in B), pomislite, če je vaša socialna potreba res tako velika, da vam mora pomagati ravno socialni sklad US, ne smatrajte tega sklada za posojilnico' (17), me zlorabljajte teh posojil z izpuščanjem ali s samovoljnim zniževanjem mesečnih odplačil (12 in 13), ker s temi škodujete prosilcem, ki pridejo za vami! Marsikaj bi še lahko napisal o grožnjah z razkrinkanjem v javnosti, na skupščini, z očitki pristranosti itd., ki jih prejemamo od zavrnjenih prosilcev in so naperjene ponajvečkrat na osebo zadružnega upravnika, dasiravno deli brezobrestna posojila upravni odbor in ne upravnik, pa se nadejam, da bodo v bodoče odpadle vse te nevšečnosti in da bo poslovanje socialnega sklada prav tako uspešno in tovariška kot vse drugo v zadrugi.
Važen za vse zadružnike je starostni sklad. Imovina tega sklada se povečava vsako leto z 1 % odbitka od izplačanih posmrtnin, z odbitkom po čl. 9. zadružnega poslovnika in s 5 % obresti od končnega stanja. V letu 1940. se je sklad povečal za din 9.015,50.
Do zdaj je bilo vseh članskih prispevkov oproščenih 20 zadružnikov; od teh so 4 umrli, ostane 16 oproščencev. Ker je povprečna umrljivost iz zadnjih petih let 35 smrtnih primerov na leto, potrebuje zadružna uprava za to po priliki din 3000, — letno, kar ustreza v letošnji bilanci izkazanemu znesku za obresti din 3088,—.
Prispevki v starostni sklad, zlasti tisti po čl. 9. zadr. pravilnika, bodo vsako leto višji, sklad sam bo dajal večje obresti, zato bo vsako leto več oproščencev. Starostni sklad ima še lepo bodočnost!
VI. Sklep.
Kakor v vseh prejšnjih letih tako so nam v tem letu ostali zvesti vsi naši prijatelji in pospeševalci, stanovska organizacija in njen tisk. Naši zadružniki so v redu in o pravem času nakazovali članske prispevke. Zadružna uprava ni bila za izplačila pripadajočih posmrtnin nikdar v zadregi. Hvala in čast zavednim zadružnikom in zadružnicam! Vaša zasluga je, da smo dobro uspevali in uspešno zaključili poslovno leto 1940.
Zadružna uprava vam vsem priporoča, da se spomnite naše največje stanovske človekoljubne ustanove ob vsaki ugodni priliki in da skušate privesti v njo kot zadružnike vse tovariše in tovarišice, ki do danes še niso naši člani. Ko bomo izvedli še to, bo Učiteljska samopomoč res močna opora ob smrti, v raznih nezgodah in socialnih potrebah vsemu svojemu članstvu in bo lahko v ponos vsem pripadnikom učiteljskega stanu dravske banovine.	Iv. Kocijančič.
Osebne: ¿zadeve
—i V 5. skupino je napredovala: Antonija Terpin, Dolnja Lendava.
V	6. skupino so napredovali: Hermina Babnik, Lipovci; Nada Jenčič, Stranje; Olga Moder, Trboje; Franjo Ferluga, Marija Snežna; Rudolf Kodrič, Hajdina; Cec. Novak. Vrhnika; Maks Tomažič, Hrušica; Avgusta Stolak, Sv. Lenart; Vili Beloglavec, Gor. Lendava; Angela Bregant, Št. Janž pri Dravogradu; Terezija Zorzut, Sv. Peter v Sav. dolini; Marija Pupis, Nedelica; Ana Tonija, Črnuče; Karel Štokelj, Središče ob Dravi; Marija Bulovec, Srednja vas; Fran Železnik, Banja Loka; Marija Znideršič, Vavta vas; Pavla Obran, Maribor; Izidor Horvat, Sv. Duh; Ivan Zupan Brezovica; Hermina Novak, SI. Konjice; Alojzij Zajec, Sadreže; Olga Berce, Sv. Lenart, Viktorina Siladi, Sv. Rok ob Sotli; Marija Brelih, Hrušica; Feliks Gregi, Dolenja Bistrica; Jagoda Kokalj, Ljubljana; Viktor Stanj -kov, Gederovci; Angela Hauptman, Svečina; Vida Štolfa, Črnuče; Rafaela Štukejj, Sv. Duh na Stari Gori; Ana Hauptman, Zaplaz; Josip Jurančič, Telče; Danica Potokar, Škofja Loka.
V	7. skupino so napredovali: Ana Šercelj, Naklo; Magdalena Kramer, Sv. Jakob v Slov. goricah; Friderika Ravbar, Frankolovo; Janko Benedičič, Loški potok; Stanko Hrovat, Slov. Konjice; Milan Sila, Prevalje; Marija Vozelj, Velika Kostrevnica; Vlado Berce, Trebeljno; Drago Pahor, Trbovlje; Antonija Marolt, Brežice; Vida Vičar, Polenšak.
—i Premeščen je učitelj Kramberger Jožko iz Murske Sobote v Rajhenau.
—i Premeščeni so bili učitelji(ce): Ahačič
Ludovik iiz Črešnjevca v Štrekljevec, »rez Črnomelj; Jan Ljudevit iz Papežev (Čabar) v Podsredo (Brežice); Kramberger Jožko iz M. Sobote v Rajhenau (Kočevje).
—i Upokojeni so učitelj i(ce): Duh Amalija od Sv. Trojice v Slov. gor.; Reja Leopold iz Maribora, Rupnik Albina iz Kamnika, Smerdu Katarina iz Maribora, Rosmann Alma iz Graovega, Završnik Albina iz Ljubljane in Prager Ferdo iz Beltincev.
—1 Resolucija profesorskega društva. Zastopniki slovenskih, hrvatskih in srbskih profesorjev so imeli 8. in 9. marca plenarno sejo glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva, kjer so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo: Tudi profesorji žive kakor vsi državni uradniki v nevzdržnih gospodarskih razmerah. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so napredovanja v prosvetnem ministrstvu sedaj redna in brez zastoja. Upajo, da bo tako tudi v trgovinskem ministrstvu. Glavna uprava naj si še vna;prej prizadeva, da se odpravijo nekatere še vedno nepopravljene krivice (odpusti, premestitve, upokojitve in podobno.) Neobhodno potrebno je zboljšanje gmotnega položaja vseh državnih uradnikov in upokojencev. Skupno z učiteljskim društvom naj se izdela in objavi izjava, ki bi obsegala poglede na naš sedanji narodni položaj in na dolžnosti, ki jih nalaga ta položaj profesorjem kot vzgojiteljem in rodoljubom. — (»Slovenec« 13. marca.)
—1 »Jutro« z dne 15. marca prinaša uvodnik pod naslovom »O reformi naše osnovne šole«, ki razpravlja med drugim tudi sledeče: Ločitev šolske uprave ob obče uprave je zahteva učiteljstva, ki jo ponavlja zaradi težkih razmer, v katerih se nahaja, ker odločajo o njem politični vplivi, ki se pogosto menjavajo. Kar je danes priporočljivo, je jutri lahko kaznivo in učitelj ne ve ne kod ne kam. Šolstvo bi se dejansko moralo depolitizirati in odtegniti kvarnemu vplivu zlasti krajevnih političnih faktorjev. Depolitizacija se pa da izpeljati tudi briz ločitve šolske oblasti od obče uprave. Ločitev bi morda povzročila gotove težave, ki bi ne bile v korist šoli in uei-teljstvu. »O ljudski šoli naj odloča tisti, ki jo plačuje.« To geslo bi se dalo med ljudstvom zagovarjati tudi za druge ustanove, ki jih ljudstvo vzdržuje, pa nima pri njih niti toliko besede kakor danes pri šolski upravi. Pravilno je, da imajo krajni, okrajni in banovinski šolski sveti vpliv na šolsko gospodarstvo. V tem primeru bi se moralo marsikaj prepustiti nižjim instancam, za kar mora danes skrbeti banovina. Nesmiselno je n. pr., da mora šolska občina skrbeti za učiteljska stanovanja, stanarino pa, kjer ni učiteljskih stanovanj, mora plačevati banovina. Prepustiti vso iniciativo in odgovornost za materialne izdatke krajnim in okrajnim šolskim odborom, bi se
pa zopet reklo siromašnim krajem dati šolo, ki bo komaj životarila, ne bo imela nobenih učil in ne bo sposobna nobenega napredka in razvoja. Neka izravnalna višja gospodarska instanca je zato tudi potrebna. Že g. ban je izrazil pomisleke, da bi se personalne zadeve učiteljstva prepustile krajnim in okrajnim šolskim odborom. Kako je bilo v tem pogledu pri nas pred svetovno vojno na podlagi avstrijskega zakona iz leta 1869., bo starejšim generacijam, zlasti pa starejšim učiteljem, še prav dobro v spominu. »Demokratizacije« šolstva v^tem duhu in v tem pravcu nihče ne more želeti, kdor hoče dobro narodu in državi ter njunemu napredku.
—1 Za našo zavestno narodno vzgojo je naslov daljše razprave v »Slovencu« z dne 15. marca, ki pravi med drugim: Ljudske šole store pri nas za narodno vzgojo izredno mnogo in je njihovo delo nad vse obsežno in bogato. Naša šola si je tudi zinala iz Slomškovih časov ohraniti tako lepe tradicije, da bi ji bilo treba le malo dodati kaj takega, kar bi bilo za naše čase sodobnejše. V osnovnošolski vzgoji so sicer v zadnjih letih pristaši skrajne levičarske struje hoteli zanesti nekaj zmede s tem, da so hoteli že pri najnežnejši mladini širiti nazore o svetu tako, kakor da bi bilo vse resnično tako, kakor si to razlaga marksistična šola. Toda ti agitatorji so v svojih spisih bili vendarle preplehki in ohlapni — tako se je njihovo delo lahko hitro zatrlo z boljšo kvaliteto in s poštenim delom, ki je bilo bližje resnici. Nekatere strokovne šolske revije in nekateri mladinski listi še vedno- radi udarijo na levičarsko struno, toda njihov vpliv v zadnjih letih ni več tako pomemben, kakor je bil še v letih pred sedanjo vojno. To pogubno delo na naših ljudskih šolah je bilo lahko zatreti tudi s požrtvovalnim socialnim delom. Razvoj raznih podpornih akcij socialnega značaja je 'blagodejno- pospešil zavest lepe in nujne občestvene povezanosti med pripadniki enega naroda, mladina pa je lahko vse to prav opazila in spoznala.
—1 Za povišanje honorarjev prosi upravičeno učiteljstvo tukajšnje strokovne nadaljevalne šole. Občina naj bi pri sestavljanju proračuna upoštevala težke razmere, v katerih živi učiteljstvo, ter zvišala konorar za po-učavanje na strokovni šoli po vzgledu sosednih občin. Uspehi te šole so pač prav zado-
Stanovska organizacija JUU
voljivi in se najbolje kažejo v visoki sposobnosti tukajšnjih obrtnikov in njihovega osebja. Pritožbe se čujejo glede neprimernih šolskih prostorov, kjer se vrši strokovna nadaljevalna šola. Osnovna šola na Vodah že kot taka kriči po preureditvi. Pri strokovnem pouku pa je baje 200 vajenk in vajencev natlačenih v ozkih klopeh in nehigienskih, slabo prezračenih sobah. Med obrtniki se javlja po-kret, da bi se za strokovno nadaljevalno šolo postavilo posebno zgradbo. Naše veliko industrijsko središče ima kajpada vedno bolj razvito obrt in trgovino, kjer je zaposleno lepo število vajencev in vajenk. Za šolanje tega naraščaja bo vsekakor treba čimprej preskrbeti primerne šolske prostore. To je želja tukajšnjih obrtnikov in trgovcev, brez dvoma pa tudi vajeniških učencev. Položaj vajencev je itak tudi sicer vse prej kot ugoden ter bi bilo prav, da se mu ugodi vsaj glede šolskega pouka. (»Jutro« 13. marca.)
Učiteljski pravnik
—§ S »šolskim stavbenim skladom« sme
in more razpolagati samo šolska dbčina in ne upravna občina. Tako je razsodilo upravno sodišče v Celju v konkretnem primeru z odločbo A 5/41-7 z dne 14. februarja 1941.
Mladinska
matica
RAZPIS LITERARNEGA NATEČAJA MLADINSKE MATICE
Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije nagrade v višini 9000 din in sicer po 3000 din a) za mladinsko povest, b) za spis za najmlajše, c) za spis realne vsebine.
Povest naj bi bila zajeta iz naše zgodovine ali iz sodobnega življenja, naj bi imela zdravo, krepko jedro ter naj bi obsegala 5 do 6 tiskovnih pol male osmerke, to je 80 do 96 strani formata naših rednih izdaj.
Spis za najmljaše je lahko beletristično ali slikarsko delo za otroke od šestega do devetega leta. Snov je lahko poljubna, realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, oblikovana v prozi, v verzih ali v risbi. Obseg 4 do 5 pol.
Spis za realno knjižnico obdeluje lahko poljubno snov, razen take, ki je že bila objavljena v realnih knjižicah Mladinske matice. Snov naj bi bila čim bolj beletristično obdelana in primerna za otroke od desetega do štirinajstega leta. Obseg 4 do 5 pol.
Nagrajena bodo samo izvirna dela, ki so zrela in primerna za tisk.
Če med dospelimi rokopisi ne bi bili tudi najboljši vredni razpisanih nagrad, si pridržuje odbor pravico nagrade znižati ali jih celo sploh ne podeliti.
Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. decembra 1941. Rokopisi naj se predložijo pod geslom anonimno, brez imena in naslova avtorjev. Naslove sporočijo tekmovalci šele po presoji, ko bo že objavljen izid natečaja v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju. Zaradi identifikacije naj navedejo tedaj še geslo.
Rokopise sprejema tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, kjer se dobijo tudi vse podrobnejše informacije.
Za odbor Mladinske matice: Ivan Tavčar, preds. Albert Širok, tajnik.
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo. Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da bo prihodnji pevski tečaj 23., 24. i'n 25. marca t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek pevskega tečaja bo 23. t. m. točno ob 10. uri dopoldne. Po prijavah bo udeležba polnoštevilna. Pevke in pevce prosimo, da prineso na pevski tečaj notni material, ki so ga vzeli domov za študij, in podatke o svojih mladinskih zbArih, ki jih bodo potrebovali za izpolnitev posebne pole. Prosimo že sedaj, da si članstvo uredi svoje privatne posle tako, da ne bo izostajalo od pevskih vaj, ki so zaradi predstoječega nastopa tako potrebne in nujne. Odbor.
Šolski radio
—r. Petek, 28. marca 1941, ob 11. uri. Slovenski prirodopisci, II. del, g. Rafael Bačar Dela naših prirodopiscev v novejši dobi. Erjavec — pomen njegovega dela in spisov. Drugi prirodonisci do najnovejšega časa. Ustanovitev univerze. Prirodoznanstvene razprave. »Proteus«. Zaokrožen pregled prirodo-znanskih prizadevanj med Slovenci.
—r. V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri predaval g. Ludvik Puš: Ovire v zadružni organizaciji našega kmeta.
—r Torek, 25. marca, bo predaval g. inž. C. Jeglič: Kako pridelamo zelenjad iza dom.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO PTUJ je
zborovalo v soboto, dne 8. marca t. 1., ob 8. uri v Mladiki v Ptuju. Zborovanja se je udeležilo 97 članov, t. j. 59,5 %.
Po pozdravnih besedah in dobrodošlici novim članom je prešel tov. predsednik na dnevni red.
I.	Predsednik objavi in pojasni članstvu s svojim poročilom: 1. Delo organizacije za članstvo in sicer: a) Izvršni odbor pri ministru prosvete; b) sekcijska predstavnika pri obeh slovenskih ministrih; c) materialna vprašanja uradništVa; č) finančni zakon — predlogi učiteljske organizacije; d) šolski zakon — delo na premembah in idejni načrt za slovensko šolo; e) stanovanjsko vprašanje; f) kurivo; g) zasedanje banskega sveta; h) anketa »Popotnika« o zgodovinskem in zemljepisnem pouku. 2. Delo centralnega odbora za zboljšanje materialnega položaja: a) delo centralnega odbora v Beogradu; b) delo akcijskega odbora v Ljubljani.
Poročilo predsednika je članstvo vzelo z odobrenjem na znanje. Še posebej je pa odobrilo stališče sekcije glede zasedanja banskega sveta, ki je bilo objavljeno v uvodniku »Učit. tov.« z dne 27. februarja t. 1.
II.	Predavanje o lepopisnem pouku, ki ga je namenil imeti tov. Kontler Julij, se ni vršilo, ker predavatelja ni bilo.
III.	Referenta o temi: Šolski in stanovski odnosi učiteljev in upraviteljev, ki sta ju imela za upravitelje tov. Jančač Ivo, za učitelje tov. Bitenc Rudolf, sta iz svojih gledanj podala precej izčrpno sliko teh odnosov. Referat tov. Jančiča je pokazal, kakšen bi naj bil idealni učitelj in idealni šolski upravitelj. Tovariš Bitenc pa je po svojih izkušnjah pokazal na nekatere grehe, ki jih napravljajo upravitelji v svojem službenem položaju. Po referatu se je razvila prav živahna debata, v ka-
tero so posegali mnogi. Debata je dala naslednje zaključke: 1. Namen takih in sličnih referatov z debatami je poleg tega, da razgibamo aktivnost članstva, zbuditi samokritiko v naših odnosih. 2. Položaj »šolski upravitelj« mora obstajati a) zaradi enotnega metodičnega in vzgojnega dela na šoli in b) zaradi izvrševanja zelo obsežnih in odgovornih administrativnih poslov. 3. Zato ¡naj bo upravitelj le bolj izkušen učitelj in tak, katerega osebnost je avtoritativna, da bo lahko ustvarjal harmonijo v didaktičnem pogledu in v medsebojnih odnosih. 4. Položaj upravitelja ni samemu sebi namen, zato naj ne ustvarja prepadov med sodelavci. 5. Položaj šol. upravitelja je višja učiteljska funkcija, ne more pa biti orodje za druge namene. 6. Odnosi učiteljev do upraviteljev in obratno naj bodo taki, da ustvarjajo osnovo za harmonično in enotno didaktično in vzgojno delo. 7. Zato ne smemo imeti predsodkov drug do drugega, treba se je iskati, z dobro voljo izgladiti vsa nasprotstva. saj je vseh edini cilj, vzgojiti našega otroka do čim višje razvojne stopnje. 8. Medsebojni odnosi naj temeljijo na poklicnih in stanovskih osnovah, politična opredeljenost naj jim ne bo ovira. 9. Dolžnosti naj učitelji izvršujejo tako, da ne bo vzroka za kaljenje odnosov. 10. Funkcija šol. upravitelja je vezana le z eno osebo, zato jo naj izvršuje le sam.
IV.	Tov. predsednik je ponovno pozval članstvo, naj pristopa k SŠM. Letos praznuje Matica 40 letnico delovanja in bo izdala za učiteljstvo knjige praktične vsebine ter s tem ustregla večkratnim željam'. Poverjenik :je tov. Bitenc Rudolf, na katerega naj se članstvo obrača. Članarina za Matico se lahko nakazuje z društveno članarino društveni blagajni, mora pa biti na položnici posebej označena.
V.	Prihodnje zborovanje bo 5. aprila ob 8. uri v Mladiki v Ptuju z običajnim dnevnim redom. Objavljena bo samo event. sprememba zborovalnega dne.
Predsednik:	Tajnik:
Zupančič Drago s. r.	Stanič Stane s. r.
Novosti na knjižnem trgu
—k Francoščina brez učitelja. II. del. — Francoski razgovori. Priredil Niko Kuret, profesor na I. ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Založba: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Obseg 307 strani. Cena: broširano 52 din, vezano 62 din. To novo delo je konver-zacijski priročnik pripravne žepne oblike, ki lahko prav dobro služi vsem, ki znajo že nekaj francoščine in se je hočejo posluževati v običajnih vsakdanjih razgovorih v družbi, v trgovini, na pošti, na potovanju itd. Priročnik je zelo dobro urejen, da najdemo v njem nasvet za vsako priliko.
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega In moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna I
AAAAAAAAAAAA,
V vseh knjigarnah Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju in Mariboru nudijo svojo veliko zalogo knjig in pisarniških potrebščin za šolo in dom.
Za zabavo in pouk služijo Kunstovi načrti elektrotehničnih aparatov, ki jih sestavite sami s preprostim orodjem. Zbirka obsega :
1.	Morsejev brzojavni aparat.
2.	Električni zvonec.
3.	Indukcijski aparat.
4.	Telefon.
5.	Mikrofon.
Če boste za praznike obdarili svoje drage, zberite si primerno darilo v knjigarnah Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Za pouk zgodovine in zemljepisja si nabavite zgodovinske in zemljepisne sličice. Serija 30 zgodovinskih ali 30 zemljepisnih slik stane 4 din.
Nazorno učilo za zgodovino je Iva Jančiča: Naša zgodovina v 3 delih. Za 65 din dobite knjigo, ki vam bo služila pri pouku v popolno zadovoljstvo.
Iskreno priporočamo knjižico ing. St. Dimnika: Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi. Cena knjižici 5 din. Pri večjem odjemu 10% popust.
M. Kunčič: Triglavske pravljice. Učiteljska tiskarna je začela izdajati posebno zbirko »Triglavskih pravljic«. V 1. zvezku je izšla Kunčičeva povest za mladino »Dov-ški zmaj«. Knjiga je prav lepo opremljena in jo krasi 22 zelo lepih in nad vse posrečenih ilustracij akad. slikarja Maksima Gasparija. — Cena 28 dinarjev je tako nizka, da bo omogočila vsakomur nakup te knjige, ki bo najlepše darilo naši mladini.