130. štrolltaL
V Lluftljant, i ietitek, 10. jonija 1915
XLUIII. IbIo.

.Slovenski Narod*  velja v Linbllanl
na  dom  dostavljen:                              r upravniStvu prcjcman:
«•10 leto naprej   .   #   .   .    K 24-—      cel© leto naprej   .   .   .   .    K  22 —
F°; »«*......12--      pol leti        „       .....  11-
č*trt leta      „        .....6"_      čctrt 1«U      .       #   .   m   .          550
m mestc     .       *   ....    2-—      nt me^e     .       .   •   •   .    .    1-fO
Dopisi naj tt frankirajo. Rokopltl le nt vriPiJo. CrtOnUtroi Eaaflota ollca it 9 (v priUičju levoj ttitfmi N. 94,
IiMaJ* ?itk du ***ć*r tsvimftl aftdelf« la prtralk«.
Inserati veljajo:  pett-mstopna  petit  vrsta  za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat
p9 14 vinM za tnkrat ali   večkrat   po 12 vin.   Partc in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri v«čjih insercijah po dogovoru.
Uptavnifitvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati Lld, to je administrativne stvari
———   Poumtui fttovllka v«M* 10 vinari««.   —
Nfl ptontoa naročUa brez istodobne vpoilitve narofnine 9t nt oziri. „naratat Utkana" toleloa tu aa.
.Slovenski Narod" TOlJa po polite za Avstro-Ogrsko:                                         zt Ncmfljo:
ćelo leto skupaj naprej     .   K 25*—     ćelo leto mprtj        .   .   .   KM*-
na mes«e    „         „      ,   .     .    230     ćelo Uto nipraf    .    .   .    .    K aV»»
VpraSanjem glede tnseratov se naj pnloll za odgovor dpptonioa att zjMunfejL, UpravulAtvo (spodaj, dvoriSče levo), Snaftova mll«a «4. 5, t»l«to» bL £&»
Zma do vita ofenziva v iuiimMni Gali.
7MAGOVITO PRODIRANJE NAŠIH CET SEVERNO OD KOLOME-JE.   —    STANISLAVOV   ZAVZET.
Dunaj,    9. junija opoldne.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko   bojišče.
Južno od Dnjestra so izgubili Rusi zopet prostora. Pod mnogobrojnim! zasledovalnimi boji zmago-vito prodirajoč so zavezniki včeraj dosegli crto Ku1aczkowce - Kor-szow, severno od Kolomejc, zavzeli vrh Ottvni'o. vzele zvečer Stanisla-vov fn prodrle naprej proti Haliczu. Dan Je pnnesel 5570 vjetnikov. Na ostali fronti v Galiciji in na Poii-skem se ni pripetilo nič bistvenega.
Namestnik  načelnika   generalnega štaba pi. H 6 f e r , fml.
USTAVLJEN     RUSKI     PROTINA-PAD.
Berclin. 9. junija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo.
Severo - vzhodno od Zurawna so ustavile čete generala v. Lmsing-na ruski protinapad. Boli proti jugu se vrše se boji za vrhove zapadno od Halicsa in zapadno od Jezopula. Stanislavov je v naših rokah.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
NAPREDOVANJE   NTMŠKIH   CET V  KURLANDIJL
Berolin, 9. iunija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo.
Na vzhodnjem bojišču smo zavzeli Kubvli na vzhodnjem bregu \Vindave. Od |ugo - zapada se hliža-jo naše napadajoče čete Savlim. Ob Dubissi smo pognaH sovražno severno krilo z obiemnim napadom v jugo - vzhodnjo smer. Naše sprednje čete so dosegle cesto Betvgela - II-gia. Južno od Njemna so se pričeli Rusi po trdovratnih ho«ih »jmikati na Kovno. Vplenili smo 300 vjetnikov in 2 strojni puški. Pri nadaliniem zasle-dovanju smo dospeli z zavarova-njem proti Kovnu do ceste Mariam-pol - Kovno.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKA   URADNA   POROČILA.
Iz Petrograda poročaio dne 6. junija: Veliki generalni štab poroča: V srednjem Vzhodnem morju smo opazili močne nemške pomorske sile. Naše ladje so v blizini Riškega zaliva izmenjale nekaj strelov z nemškimi ladjami.
Na obeh bregovih Njemna, na fronti Nareva in na levem bregu Visle ni bistvene izpremembe položaja.
Naša ofenziva na dolenjem Sa-nu se je 3. in 4. junija uspešno razvi-Ja.     """                                           ki
je bil prejšnje dni na fronti Podwoli-na - Stroža poražen, se je umaknil v utrjene pozicije med Legom (rečico, ki se izliva pod Sandomierzom v Visio) in Sanom na fronto vaši Sta-ry Jasa in Letovina. Boj za posest teh pozicij traja. Tekom 4. junija smo v tej pokrajini vjeli nad 1000 mož. Pri protisunku so od nas ogrožani Avstrijci in močne nemške rezerve, ki so jih zbrali na levem bregu Lega, v noči na 4. juni pričele napad ter izvršile na fronti Krawce - Burdze tri močne šunke, ki smo jih zavrnili.
Na desnem bregu Sana med re-kama Lubaczowka in Szklo se je po-lastila naša infanterija dne 4. junija v okolici vaši Korzenice več nemškiji i
strelskih jarkov. Dne X junija se je sovražniku posrećilo polastiti se vaši Starza\ve na levem bregu \Visz-nije.
Naš protinapad ga je vrgel iz vaši. vendar se je držal na sosednih vrhovih. Sovražnik je napadel v uoči na 4. juni naše pozicije med vasjo Krukinicc in reko Strvviaz. pognali pa sn'o ga z velikimi izgubami nazaj. Pne 3. juniia je sovražnik naialieval svoie napade na naše mostne utrJ.be ob Hnjestru med Tvsmienico in že-leznico Strvj - Mikolajov. \T poziciji pri Ugartsbergu smo odbili tukom dneva štiri siine napade, pri cemur smo se posluževali bajonetov in roč-nib eranat. Drugi dan opoldne se je pričel sovražnik, ki smo ga potisnili od cele zgoraj imenovane fronre nazaj. zbirati v novi fronti, ki leži iz-ven dosega našega topovskega ognja. Naše čete so pričele z ofenzivo in so prijeie sovražnika pri Krvnizi. Boj se traja.
Iz Petrocrrada poročajo z dne 7. junija: Poročilo velikega generalne-ga štaba: V okolici Rige in ?avlov se ni dogodila nobena važna izpre-memba. Ob fronti ob Narevi je pri-čel sovražnik 5. junija zjutraj od le-vega bre^a Pisze z moćnim artiljerijskim ognjem. Ob Visli je bombardi-ral neki naš letalec uspešno neki tež-ko obloženi transport in je potopil eno Iadjo. Ob Pa\vki je izrabil sovražnik veter, ki je vlekel proti nam ter je po^kušal porabiti 5. junija nanovo diišliive Dline. Za ženi je neko kemično zmes. ki je dala strunen plin. V Galiciji so se polastile naše čete na levem bregu spodniega Snna 4. junija po boju vaši Orohlevv. Severno od Lezaiska so naše čete. ki so prekoračile San kliub sovrnžnim napadom in hudemu ognju, zasedle trdne pozicije. Iz Przemvsla nadalju-je sovražnik svojo ofenzivo v smeri proti Mosciski. 4. junija zvečer je iz-\TŠil sovražnik, ko je velike moči vrgel proti fronti Cziskv - Pakost-Bukovice, ćelo vrsto napadov, ki jih je podpiral z ognjem številnili batc-rij in težkib topov. Sovražniku pa se ni posrećilo približati se našim jarkom, ker je imei v našem ornju težke izgube. Ob Dniestru med Ty-smcenico, S\viko in Svirom se nišo vršili 4. in 5. juniia nobem večji spo-padi. Med Oelatvnom in Kolnmeo so naše čete dospele na desni breg reke Pruth ter so odbile 4. in v noči S. junija ćelo vrsto sovražnih protinapa-dov. ki so jih izvršile močne avstro-ogrske rezerve.
Velika  enotna  bitka  v  Galiciji.
»Fremdenblatt < piše: Veliki boji, ki izhajajo iz kota Sana in segajo do crte ob Prutu, so se v svojem razvoju strnili v veliko enotno bitko. Izid zadnjih 24 ur, odgovarja popol-noma onim pričakovaniem, ki jih je bilo mogoče gojiti z ozirom na do se-daj znane faze velike borbe. Ofenziva armade Mackensen in z njo nasto-pajočih av^tro - ogrskih čet, ki gre od zopetne osvojitve Przemvsla naprej severno Mosciske, se zmagovi-to nadaljuje.
Boj za Lvov.
»Daily Cxpress« poroča iz Petrograda: Ne da se tajiti, da stoje ruskim uspehom ob dolnjem Sanu za sedaj nasproti se nadaljnji uspehi Nemcev in Avstrijcev. Przemysl je sedaj oporišče kakih 180.000 mož. Nasprotniške sile, kakih 20.000 mož pod vodstvom pionirjev in artiljerijskih častnikov, popravljajo   utrdbe.
Nemške in avstro - ogrske čete pa prodirajo med tem naprej proti Lvo-vu. Konjeniške patruljt so videli že JU km pred Lvovom. dojim je so-\ razna glavna sila nddaljcna od me-sta 40 km. Vslcd prahu, ki se v veliki vročini pri knrakanju dviga, je prav laliko konstatirati prihajajoča nova ojačenia. Sedai jih pošiljajo na več strani, zlasti proti Crnovicam. Mosciski in na ]ug Lvova ter proti Crti ob Sanu. Na drugi strani zbirajo Rusi toliko čet, kaker iini je mogoče, da drže Lvov, kateresra posest je za rje kot središče ilragccenili eališkili rctrnlejskili pokrajin zc'o vnžna. V ncmško - avstro - ogrski ofenzivi je slej kot prej rrnogo sile.
Evskuaciia Lvova.
»Birževija Vjedomosti■■< z dne 2. iunija poročajo prvfič o pričetku evakuiran ja Lvova. Ora^ocenosti iz mu-zeia so v 40 ziibcjih prepcljali v Kijev.
VESTI   IZ   RUSIJE.
Vsled prepovedi alkohola se raz-Širja iz Sibirije kadenic epija. Oblasti nasforrro stroeo proti tci novi raz-vndi, Ainngo oseb je bilo že aretira-nih. — Med Pnliaki v Oubernijah Lu-blin. Rodom, Sierllcz in Vilna je opaziti močnn rrotiru^ko gibanje.
2id?e ?n inozemci.
»Russkoje Slovom poroča: Mini-strski svet je sklenil, izključiti iz vseh dclniškili družb, ki naj se ustanove v bocioče razen sovražnih inozemcev tuđi ^idc.
Ru?ko netranje rosoiilo.
Petro^r^d, 7. juniia. (Kor. urad.) »Rieč" poroča, da je dalo rusko no-trnnic posoiilo rri državnih uradni-kih samo 40 miliionov rubliev. lTspe-hi privatnih bank še nišo znani.
BALKANSKO BOJIŠČE.
MANJŠF PRASKE OB   SRPSKI IN CRNOGORSKI ME.H.
Dunaj. 9. junija opoldne. (Kor. urad.)
Uradno se razglaša:      • Balkansko bojišče:
Ob srbski meii so se vršile tu in tam praske in tuđi artiljerijski boji brez pomena. Pri Koritu smo razpr-šili neko crnogorsko četo v avstro-OErskih uniformah. Namestnik  načelnika  generalnega
štaha ni. Hofer, fml.
•               •
SRBIJA   IN   ALBANIJA.
Sofijski >Pnevnik" piše v uvodniku, da razširja srbski tiskovni urad poročila o albanskih napadih zato. ker bo Srhna poslala v Alba-nijo čete proti Italiji. Proti temu bi baje tuđi ne bila Rusija, ki z vedno večjo zavistjo opazuie italijanske na-mene. »Dnevnik« pravi, da bi tuđi Bolgarska rada videla tak nastop Srbov. docim bi Grška brezpogojno podpirala Srbe proti italiianski akciji.  (»Tagespost.«)
»Giornale d' Italia« pravi, da se nahajajo srbs.ke čete le še dva dni hoda pred Skadrom. Italija da nima nič proti okupaciji severne Albanije, toda ta okupa'cija srne biti le provi-zorična, ne pa definitivna.
Srbi se bližaio Skadru?
Lugano, 9. junija. Kakor poročajo iz Rima, se bližajo srbske čete Skadru. Zdi se, da obstoja med Ita-lijo in Srbijo sporazum radi Albanije.
Vojna z Italijo.
ODBITI      ITALIJANSKI     NAPADI
PRI   GORICI,   GRADIŠKI   IN  TR-
2ICU.
Dunaj,   9. junija opoldne.   (Kor. urad.)
Uradno se poroča:
Italijansko bojišče: Prvi večji sovražni napad, ki ga je včerai popoldne priče! s četami, močnimi približno eno pehotno divizijo na mostno utrdbo pri Gorici, smo s težkimi izgubami za Italiiane odbili. Ti so se umaknili v artiljerijskem o^nu ter so morali pustiti na boiišču več tonov. Ista usoda je zadela so-vrazne naradal^e poskuse pri Gradiški in Tržiču. Boji ob koroški meji vzhodno prelaza P!ocken in oboje-stranski topovski o^eni v okolišu naših koroških in tirolskih zatvornih utrdb trajalo.
Namestnik  načelnika   generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Bitka ob Soči.
Kakor poročaio, se razvija ob Soči velika bitka. Kakor poročajo švicarski listi, imajo Italiiani velike izgube. Primorani so bili. pozvati ojačenia. da vzdržiio svojo že oma-hujočo fronto.
*
ZADNJI    ĆIN    LMCENE    »CITTA Dl   FERRARA.
Budimpešta, 8. junija. (Kor. ur.) Tiskovni urad ogrskega ministrske-ga predsedništva poroča:
Bombe, ki jih je metal pozneje uničeni italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara« na odprto mesto Reko, so pač povzročile v posameznih to-varnah materijalno škodo, toda obrat se je v vseh poškodovanih zavodih vršil nemoteno naprej. Na reškem o/enilju je bilo nekoliko oseb ranjenih. Na sosednjem avstrijskem ozemliu je bila neka žena ubita. Resko prebivalstvo, ki se je držalo med sovražnim atentatom popolnoma inirno, je z velikim veseljem pozdravilo vest o uničenju zrakoplova.
NASA   AKCIJA   V   KANALU CORSINI.
Neki sobojevnik pri napadu našega brodovja v kanalu Corsini, je sporočil »Pester Llovdu« interesantne posameznosti o poteku boja: Lad-jani, ki so se udeležiie napada, je po-veljeval bivši cesarjev adjutant, linijski kapitan Hortv pl. Nagybany, poveljnik križarke >Novara<^. Bro-dovje je obstojalo iz navedene križarke. torpednega Čolna »Scharf-schiitz« in torpednih čolnov 78, 79, 80 in 81. Komaj se je »Scharfschiitz« proti trem zjutraj prikazal v kanalu, že sta počila dva alarmska strela s kopnega. Tedaj je dal poveljnik »Scharfschiitza«, korvetni kapitan F5ogomil Nowotny, povelje za stre-ljanje. Naših šest 7centimetr. brzo-strelnih topov in naše strojne puške so pričele govoriti. Takoj je odgovorila neka skrita baterija. Mnogo vo-jakov je prihitelo na obalo, toda naše strojne puške so jih kmalu pre-gnale. Neki italijanski mornariški častnik, najbrže poveljnik obrežne baterije, je padel.
Na našega poveljnika so zelo oštro merili. Mnogo krogel je žviž-galo mimo njega. Mornariški kadet Nicora je z dvema, dobro namerje-nima streloma, ustrelil oba mornarja, ki sta merila na poveljnika.
»Scharfschiitz« se je tedaj na-Uajal zelo blizu   nekega   strelskega
jarka, čegar ogenj je enfilirai. Efekt obstreljevanja je bil popolnoma pre-senetljiv. Par Italijanov je dvignilo roke, v znamenje, da se vdajo. Neki drugi je skočil s poslušali na ušesih iz telefonske postaje, da pnbegne, pa je bil ustreljen. Neki italijanski mornariški častnik je zavpil proti nam: »Kaj pa hoćete?- Strel je kon-čal njegovo življenje.
Šedaj sta posegli dve nadaljni obrežni bateriji v boj. Naš miren in siguren ogenj je namerjen proti ta-borišču, vojašnicam in trem jadrni-cam. Tuđi semaforsko postalo smo oštro obstreljevali.Z morja se je »No-vara« s svojimi lOcentimetrskimi topovi udeleževala porušenja. Ko je bilo to do dobrega izvršeno, je >Scharfschiitz- odplul nazaj. besno obstreljevan od Italijanov. Niti enkrat pa ni bil zadet. niti en mož ni bil ranjen. Nepoškodovan je prišel »Scharfscbiitz/ iz tega pekla. Ko je priplul iz kanala, se je »Scharf-schiitZ" umaknil »Nftvari* iz strelne-ga okrožja in ta je namerila svoj ogenj z največjim učinkom proti ciljem, ki jih je prej kril rušilee.
»Scharfschutz« je dobil povelie. spremiti v Puli torpedni čoln 80, ki ga je bila zadela granata v oficirsko obednico. Izstrelek, ki je bil eksplo-diral v oficirski obednici, je nekemu mornarju popolnoma odtrgal desno roko. Z jermenom si je mornar za-vezal ostanek roke in je z levico vlekel na sesalki, da odstrani vodo. Pri tem ni niti enkrat zaječal. Popolnoma enako so se držali ostali ranjenci.
Zgodaj dopoldne smo bili s tor-pednim čolnom 80 v Puliu. kjer so kmalu popravili škodo. Tam smo se sestali z ostalimi torpednimi čolni. ki so bili vsi nepoškodovani, in z »No-varo<?. Križarka je bila sicer večkrat zadeta, ni pa utrpela večje material-ne škode. Itaiijanska granata, ki je eksplodirala na krovu, pa je zahteva-la pet žrtev, med katerimi se je na-hajal tuđi splošno priljubljeni linijski poročnik t.m\\ Persicli pl. Kosten-heim. Izgube Italijanov so morale biti zelo velike. Razentega je bilo pa vsled ognja našega -Scbarfscbutzn« in predvsem ^Novare« usmrćenih še mnogo ljudi v tovarnah, vojašnicah in barakab.
•      •      •                  ^
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Kakor poročajo. so se nedeljskih manifestacij v proslavo ustave ude-ležili povsodi tuđi katoliki. Skofa v Tagliacozzo in Fermo sta imela posebno patrijotične pridige. »Avanti« poroča, da je milansko državno pravdništvo obtožilo nad 200 oseb radi ropa in telesne poškodbe povodom protinemških izgredov. Med ob-toženimi da se nabajajo 2 poslanca in 7 državnih uradnikov.
Listi javljajo, da so pripeljali v Cremono 250 vojnih vjetnikov. — »Avanti« pa pravi, da so bili to ve-činoma civilni vjetniki. možje in žene ter duhovniki. katere so odpelja-li Italijani iz zasedenih krajev kot talce.
Neapoljska banka je dobila do-voljenje, izdati za 500 milijanov novih bankovcev.
Rimski občinski svet Je izvolil ministrskega predsednika Salandro za častnega meSčana.
V Rimu pričakujejo angleškega zunanjega ministra Greya, ki se na-haja na dopustu. Grey bo konferiral 5 Salandro in Sonnmom.
Za zvezo med Vatikanom in du-najsko in monakovsko nuncijaturo bodo skrbeli španski diplomatični ku-rirji,   .,- - *        --■-   -   -  - - -     -
Stran 2.
.6LUVt,N5Kl NAKUU", aac  10. junija  1^15.
130. štev.
Na milanski katedrali so postavile vojaske oblasti topove zoper eventualni napad avstrijskih aero-planov. Iz katedrale so odnesli vse dragocenejše stvari.
Protinemški izgredi so se v Milanu ponovili, akoravno v manjšem obsegu kakor koncem maja.
Italijanski listi zahtevajo naj-strožjo kontrolo ob švicarski meji, češ, da se vračajo iz Italije izgnani Nemci, ki da so si v kantonu Schaff-hausen pridobili švicarsko državljanstvo.           •
ZAPADNO BOJIŠČE.
LJUTI   BOJI   NA   FRANCOSKEM. — NEUVILLE PREPUŠCENO  SOVRAŽNIKU.
Berolin, 9. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Ob visini Loretto in južno od Neuvilla ter v gazdu Le Prčtre smo krvavo zavmili franeoske napade. — Zadnje skupine hiš vaši Neuville, ki je od 9. maja večjidel v rokah Fran-cozov, smo prepustili danes ponoči sovražniku.
Vrhovno armadno vodstvo.
*             * *
Francosko poročilo.
Iz Pariza poročajo z dne 7. junija: Uradno poročilo z dne 6. junija ob 11. uri zvečer: »V odseku sevemo od Arrasa traja boj z najljutejšo silo uspešno za nas naprej. Na obeh stra-neh ceste Aix - Noulette - Souchez smo podvzeli srečne napade in smo pridobili na tleh v lesu vzhodno te ceste m Južno v okraju Buval. V Neuvillu - St. Vaastu trajajo naša napredovanja v notranjosti vaši in v severnem delu se naprej. Zasedli smo več hiš, obenem zožili obkolitev in potisnili so\Tažnika v maihen prostor v severozapadu vaši. Zasedli smo zvezni jarek. ki vodi tjakaj. za-vzeli veČ novih strelskih jarkov v centrumu in jugu labirinta in napredovali za kakih 100 metrov. Skozi osem dni traja boj nerrenehoma pri teh moćnih utrdbah. od katerih imamo seda] že dve tretjini v naši pose-sti. Severno od Aisne, zapadno od Tracv - le - Monta na višinah. v so-sedstvu Moulin - sous - Touventa smo podvzeli napad, ki nam je done-sel resne uspehe. Po jako uspešnem bombardementu smo v enem sam em skoku vzeli na fronti enega kilometra dve zaporedno ležeči vrsti so-vražnib strelskih jarkov in več utrdb. Trije močni protinapadi so bili od naših čet odbiti, pri čemur smo vjeli nad 200 vjetnikov in smo vple-nili tri topove s 77 mm kalibra. V Champagni smo napredovali pri Reau - Sejouru. Na višinah ob Maasi in v Vogezih artiljerijski boji.«
Sef franeoskega momariškega štaba urar!.
Pariz, 8. junija. (Koresp. urad.) §ef mornariškega štaba, viceadmiral Aubert, je umri. Viceadmiral de Jon-quieres je bil imenovan za šefa ad-miralskega štaba.
Angleške izgube.
Rotterdam, 8. junija. (Kor. ur.) »Neiuwe Rotterd. Cour.« poroča: »Times« in »Dailv Mail« opozarjata na današnji seznam izgub, ki obsega 5600 častnikov in mož, med njimi 1670 mrtvih. S 6 predidocimi sezna-mi izgub, obsega skupno število izgub 913 Častnikov in 20.000 mož.
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
Iz Londona poročajo, da sta bila belgijski parnik »Menapier« in ruski parnik »Adolph« od nemških podmorskih   Čolnov   potopljena.
London, 8. junija. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo. — Neki nemški podmorski čoln je potopil v Irskem morju norveški parnik   »Trudveng«.
Potopljene angleške ladje.
London, 8. junija. (Kor. urad.) »Dailv Chronicle« šteje do konca tedna 21 potopljenih angleških ladij.
*              *
ANGLIJA   IN   NEMŠKI  MILITA-RIZEM.
London, 7. junija. (Kor. urad.) »Economist« piše: Će bi bil vsakdo, kakor smo svoječasno predlagali, ob pričetku vojne se obvezal napram vojnemu ministrstvu in admiraliteti ter če bi se izogibala vlada vseh agentov in Špekulantov v rudokop-nih okrajih in pri žeteznicah, bi bili izdatki države mnogo manjši. Zviša-nje cen premoga, prometne ovire, zvišanje cen tovorov, bi se bilo pre-prečilo, cene bi bile nižje, izgledi na zvišanje davka pa mnogo manj vzne-mirljivi. Z drugimi besedami, sedaj se uvidi ćelo v liberalnih 4trogih ono premoč, ki jo ima Nemčija s svojo do ^krajnosti predelano in vpeljano
organizacijo. Medtem ko je bila moč Anglije oslabljena vsled tega, da so nepogrešljive delavske moči odšle v vojno, je Nemčija, kjer se je oziralo na vojno industrijo in druga prido-bitvena podjetja, delala izjeme in zmanjšala delavstvo samo tam, kjer nišo bili delavci neobhodno potrebni. Kako bo funkcijoniral od lord Gcor-geja nanovo vpeljan nacijonalni re-gister, da doseže svoj cilj, bo poka-zal sele čas. Zelo pomirljivo ta odredba ne vpliva na angleške podanike. Tako je prinesla vojna s seboj dejstvo, da uvidi dežela individualizma potrebo, vpeljati prisilni sistem, ki teži prebivalstvo celine. S tem je ćelo angleško vpitje o nemškem militarizmu postalo le absurdno dejstvo.
Kodanj, 7. junija. (Kor. urad.) V svojem uvodnem članku o splošni vojaški dolžnosti na Angleškem, pravi list »Politiken«: Ko se je vojna pričela, se je po Angliji splošno govorilo, da tvori nemški vojaški sistem, ki temelji na spfošni vojaški dolžnosti, jedro vojne in da je cilj te vojne, ta sistem streti. Po načinu, po katerem se je vojna v zadnjih mese-cih razvila, je pa vendar nastalo v Angliji mnenje, da je, kakor mučna je tuđi ta splošna vojna dolžnost, vendar potrebna, če se hoče uspešno ustavljati močnemu sovražniku, ćelo v taki državi, kakor je Anglija, ki je obdana povsod od morja. Kako je v resnici s prostovoljsko milijonsko armado lorda Kitchenerja, ki so jo Angleži svoječasno tako slavili, o tem se sedaj nič ne sliši. Toda kak očividen uspeh te nanovo ustvarjene armade se dosedaj se ni pokazal. Nasprotno pa se sliši oštra kritika o načinu, kako je dežela uporabliala svoje delavne moči.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem.
»Deutsche Tageszeitung« poro-ča iz Bruslja: Pri prvem kronskem svetu se je bavilo novo angleško mi-nistrstvo z vprašanjem o splošni vo-jnški dolžnosti, pri čemur se je lord Kitchener zavzemal za vsai delno prisilno vojako dolžnost vseh sposobnih med 1S. in ,^0. letom. Od 21 članov kabineta se je takoj 12 izjavilo proti temu predlogu. •            *
Francoska  munictjska  industrija.
Iz Ženeve poročajo z dne 8. junija: Ker ne more več slediti organizacija frareoskih municiiskih tovarn in industrijskih nodjeiij za vojni materija! kakor tuđi arzenal dnevno na-raščajočim zahtevam armade. name-rava vlada, kakor poroča »Matin^. za ali v fronti se nahnjajoče socijaliste poslati nazaj v tovarne in industrije za vojni materijal ter v razne voia-ške delavnice.
Pomanjkanje premoga v Francijji.
Iz Curina poročajo: »Matin« se bavi v zadnjem času z vprašanjem o preskrbi premoga za Francijo, ker je položaj postal resen. Cena premoga je narasla za še enkrat toiiko, kakor pre]e. in trgovci s premogom že sedaj opominjajo svoje odjemalce, da se preskrbe za zimo s premogom. Francoska produkcija premoga zna-ša letno 40 milijonov ton, poraha pa 60 milijonov ton. Vsled zasedenja se-vernih delov Francije je skoro ena tretjina franeoskih premogokopov v nemški posesti, tako da znaša seda-nja produkcija premoga Francije samo 272/-: milij. ton. Dovažanje premota iz Anglije je tuđi dvomljivo, ker na Angleškem ravno delavci pre-mogokopov tvorijo največji del se-danje armade, ter je sedaj 60^ teh rudarjev pod zastavami. K temu dejstvu priđe še to, da je Italija, ki je dosedaj dobivala premog iz Nemči-je, sedaj navezana na premog iz An-glije. »Matin« obžaluje, da ne more navesti kakega sredstva, ki bi lahko odpomoglo temu neprijetnemu položaju. Vlada je napravila baje že vse korake, da odpomore temu pomanjkanju in da se preskrbe vsaj najpo-trebnejše zaloge premoga, če treba tuđi z dragim ameriškim premogom.
Boj za Carigrad.
BOJI   ZA    DARDANELE.
»Matin« poroča o bojih na juž-nem koncu Galipolija v drugi polovici maja: Francozom se je posrećilo po trdovratnih bojih, prodreti na nekaterih točkah več sto metrov. Turki so se žilavo upirali. Preveč smo se navadili, ekspedicijo proti Dardanelam smatrati za vojaški sprehod. Turska vojna sila na pol-otoku Galipoli obstoja iz najmanj se-dem armadnih zborov, ki so izborno oboroženi in stoje pod poveljništvom kakih 3000 nemških častnikov in podčastnikov. Očividno popolnoma nanovo organizirana Je služba za prehrano in dovažanje municije in nepravo je, govoriti o pomanjkanju municije pri Turkih. Zavezniki so preveč računali na podporo brodov-
ja. Res je, da ladijski topovi izborno delujejo, nikakor pa ne rnorejo brez podpore velike ekspedicijske armade izsiliti prehoda skozi Dardanele, ali šunka do Čanak Kaleha. Turski ogenj z anatolske obali in delovanje nemških podmorskih čolnov v teh vodah, sili zavezniško brodovje, da je pri svojem nastopu skrajno pre-vidno.
Turska  poročila,
Carigrad, 9. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: V Durdanekih se včeraj ni pripetilo nič pomembne-ga. Naše anatolske baterije so uspešno obstrelievale sovražne artiljerijske pozicije in njegova taborišča v odseku Sedil Bahr ter sovražne transportne ladje, od katerih se je ena, zadeta od naših krogel, nagni-la na stran in koneno potopila.
Carigrad, 8. iunija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Na fronti ob Pardanelah pri Ariburnuju je razde-jala naša artiljerija neko sovražno pozicijo, ki je služila sovražniku za metanje bomb, ter sosedne strelske jarke. Anatolske baterije so obstre-Ijevale včeraj z uspehom sovražne čete v okolici Sedil Bahra, — eno sovražno baterijo smo osvojili. Včeraj sta brezuspešno bombardirali dve sovražni krizarki kraj Ajanos, nasproti Mitilenatn, nato sta poslali neki parni čoln z vojaki v pristani-šče, da odpelje nekaj čolnov. Ko je ta parni čoln nasedel. so ga nmika-joče se vojne ladje s kroglami potopile, ko se je prej posadka vrnila na te križarke.
Obstreljevanfe  Bodruma.
Khairo, 8. junija. (Koresp. urad.) Reuterjevo poročilo. Ker sta imeli posadki dveh franeoskih ladij pri Bo-drurnu ob maloazijski obali resne izdube, so ta kraj silno obstrelievali.
Delovanje   netnšklh   podmorshili čolnov pred Dardanelami
Glasom zanesljivih poročil. se nahajajo velike enote zavezniškj^a brodovja, med njimi »Qiioen liiisa-beth<, že nekaj ča^a na V»alti. zlasti iz strahu pred nemškimi podmorski-mi čolni. Ker so zavezniki iz tecra vzroka in zaradi blokade maloazijske obali odpoklicali mno^o ladij iz-rred Dardanel.se je učinek te/ke ia-dijske artiljerije mnogo poslabšal, vsled česar se Turkom posrečilo. za-veznikom zopet iztr^ati nekai za-vzetih po7icij.
Velike  voin«   ladie   rzprod  Dardanel odpoklscane?
Iz A ten javljalo dunajski listi: Po zanesPivih vestcri, so zavezniki svoje velike vo?ne ladje iznred Dardanel odpoklicali. nredvsein iz strahu pred nemškimi podrnor^kimi čolni. Superdreadnou^ht >Quecn Flisabeth'< se nahaia na Malti. lTči-nek zavezniške artilieriie pred Dar-danelami je vidno shbeiši.
Angleško poročiio o bojih na Ganpoliju.
Iz an^leškecca tiskovnega urada uradno p^^^^čaio:
Splošni napad na turske jarke v južnem delu galipoljskcga polotoka, se je pričcl v petek na vse z^odai in se je nadaljeval do petka zvečer. Angleži so pri tem za vzeli 500 metiov ozemlja in osvojili turskih jarkov v fronti v širlavi 4800 metrov. T«:di so vjeli 400 Turkov. Angleži utriuitjio svoje pozicije in ojačujejo svoie crte.
Pozneje so prinesle uradne brzojavke še sledeče posameznosti:
V petek zjutrai so pričele miRie-ške baterije oštro bombardirati turske pozicije, pri čemer jih je podpi-ralo brodovje. Na dano znamenje so prešle čete k naskoku in so imele pri tem na ćeli crti uspehe, izvzemši na enem samem mestu, kjer močne žič-ne ovire nišo bile vsled bombardiranja porušene.
Od petka ponoči se poroča, da je sovražnik s okrepitvami prodiral iz smeri Maisos - Krithia. Nato je za-povcdal general Arnsvvood, napasti strelske jarke nasproti angleški fronti, kar se je ob 10. zvečer z uspehom izvršilo. Turske izgube pri tem so bile zelo težke. Na vse/gndaj je iz-vršil sovražnik s pomočjo težkih bomb protinapad in je vrgel Angicže iz prvega strelskega jarka. Spojcval-ni jarki so še v angleških rokah. (»Berliner Lokalanzeiger«.)
Angleške in franeoske izgube na Galipoliju.
Carigrad, 8. junija. (Kor. urad.) Angleži in Francozi so imeli v boju od 5. na 6. junij pri Ariburnuju 2000 mrtvih. V zadnjih bojih pri Sedil Bahru so bile izgube mnogo večje.
Churchill napoveduje padec Carigrada.
Dundee, 7. junija. (Kor. urad.) Minister Churchill je dejal v svojem govoru dne 5. junija: Pripravljeni moramo biti na velike izgube v bojih ob Dardanelah, toda armado in brodovje loči od zmage le par milj grmičevja in par gričev. Ta zmaga bo taka, kakršne še ni videla seda-
nja vojna, kajti povzročila bo uniče-nje sovražne armade in mornarice in končno padec svetovnoslavne turske prestolnice.
Pomorske boje y Dardanelah vrodi brodovje, ki bi sicer nedelavno počivalo v domaćih pristaniščih.
Uvedba splošne vojaške dolžnosti sedaj še ni potrebna, pač pa je potrebna industrijalna organizacija an-gleŠkega naroda.
Churchillov govor je izzval v angleškem časopisju živahne ko-mentarje. »Daily Clironicle« pravi: Vemo, da Churchill v svojem dun-dceškem govoru ni napravil starih pogreškov in da ni skusal, vzbuditi prenapete nade in jih raztrobentati po svetu. Napravil je vtisk. da je zmaga res blizu. Morda ima prav. Toda uradno poročilo o našem napadu v petek, ki poroča o obupnih hojih in poudarja, kako tezavno smo prodrli 5(iU yardov na 3 miljski fronti, mu komaj daje prav.
ZADU5FN    UPOR    V    ARMENIJI.
Iz Berlina poročajo; Sovražni li^ti so razširili vesti, da se vrše v Armeniji veliki pokolji. Turki in Kurdi da krvavo preganjajo ob asi-stenci turskih oblasti kršćanske Armence in so poklali prebivalce nad 100 armenskih vaši v okolici Vana. ludi v Carigradu da so se vršili pogromi Armencev. Francija, Anglija in Rusija so zato dali turski vladi ve-deti, da bodo klicale člane turškega kabineta osobno na odgovor.
Napram tem vestern konstatira turska vlada, da se pokolji Armencev nišo vršili. Res pa je, da so organizirali Rusi armensko revolucijo in opremili armenske Čete, ki so zla-sti v okolici Bajazida opustošile vse turske vaši ter prebivalstvo pomo-rile. Angleži in Francozi pa so organizirali špijonažo in nasilstva proti turski armadi med Armenci ob morski obali. Z ozimm na vse to je morala turska vlada armensko revolucijo v njenih zarodkih zadušiti. Sto-rila je to. ne da bi dala Armence tru-moma moriti. Odsrovornnst pa pripa-de v polni meri na države tripel-entente.
Izredni  ukrepi  turske  vlade.
Carigrad, 7. iunija. (Kor. urad.) Uradni list priobčuje zakonsko odredbo, glasom katere se pooblaščajo armadni, zbornični in divizijski po-veljn:ki ali njih zastopniki, da naj strr/;e nastopaio v vo:nem času v slučaju upora proti vladnim ukazom oli proti odredham, ki se tičeio de-želne brambe ali vzdržania miru, ter uporabljajo ohoroženo silo ter da sme.io zaradi sumnje vohunstva preložiti prebivalstvo mest ali vaši po-polnoma ali v delih premestiti v druge kraje.
politični položaj v Rcmuniji.
Berolin, 9. junija. Iz Bukarešte poročajo: V konservativni stranki je nastal po zopetni izvolitvi Marghilo-mana za rredsednika, razkol. Fi-lipescova intervencijonistična skupina očita Marghilornanu. da je pod-kuplien in da si je pridohil večino na strankarskem shodu z denarjem. Na-vzlic tem sumničenjem. ki delajo v javnosti zelo mučen vtisk, pridobiva, kakor se zdi, nevtralistična ideja na terenu.
Itali?a kHče Romuniio na pomoč.
Curin, 8. junija. Italijanski listi izražajo bojazen, da bo postala Ro-munija sedaj po padcu Przemvsla še boli »nezanesliiva«. »Gazetta del Po-polo« pravi, da mora Romunija za vsako cerio v boi. ker le na ta način bo mogoče Avstrijo in Turčiio izolirati. »Corriere« javlja iz Bukarešte, da je poslal kralj Viktor Fmanuel ruskernu carju lastnorocno pismo, v katerem ga prosi, da naj pristane na romunske znhteve ter tako omogoči udeležbo Romunije na vojni. V istem listu piše znani publicist in poslanec Torre. da je udeležba Romunije po-treben predpogoj končne »vojaške in moralične« zmage. »Oiornale d* Italia« pa svari Roinunijo, da naj ne gre v svojih zahtevah predalcč, kajti sicer da bodo motroče zavezniki sklenili z Ogrsko separatnt mir (!!) in za Romunijo bo prepozno!
Amerika in Nemčija.
Demisija Brvana.
Washington, 9. junija. (Kor. ur.) Reuterjevo poročilo. Državni tajnik Brvan je demisijoniral.
Demisija ameriškega tajnika za zunanje zadeve Brvana je nesporno v zvezi z ameriško - nemškim vprašanjem. oziroma s konkretno zadevo ameriškega odgovora na zadnjo nemško noto o potopu »Lusitanije«. AngLeška poročila so hotela vedeti, da je ameriški odgovor izredno oster in tuđi informacije berlinskega časo-pisja so se glasile prepej pesimistično. V Ameriki je zadnje tedne agita-
cija za prelom z Nemčijo silno narasla.
Med tem pa že pretekli teden napovedana nota še vedno ni izroče-na. Poročila iz \Vashingtona z dne 7. Iunija pravijo, da je predsednik Wil-son obolel in da bo opravil končno redakcijo važnega in dalekosežnega diplomatičnega dokumenta državni tajnik Bryan.
Nota, da bo poslana z izrednimi kavtelami za njeno točnost preko Londona in Haa^a. v Berlin ter danes v četrtek publicirana.
Mesto poročila o vsebini te note je sedaj pri^pela vest o demisiji njc-nega redaktorja.
Kaj je neposredni vzrok Brvano-ve demisije, ni razvidno .Naivcrjet-nejše je, da je prišlo med njim in predsednikom \Vilsonom do dife-renc, ki se očividno nanašaio na vse-bino nir.eriškc note. V zadnjem času se ie poročalo iz Amerike, dn za-stopa Brvan mirnejšo strujo, kakor pa sam predsednik Wilson, trdilo se Je pa tuđi obratno. Vsckakor je Bry-anova dem^iin znak, da se pripravlja v ameriško - nemških odnošajih odločilen preokret. Ali k dobremu — ali k ^l^bemu, se mora skoraj pokazati.
Za JiM\ križ".
General   konjištva   nadvojvoda Franc Salvator,
c. in kr. generalni inspektor nrosto-voljne zdravstvene službe.
A v s t r i j s k i m n a r o d o ni!
V  tem    trenutku,    ko   dvoglavi orel po    desetmesečni   brezorimerni borbi z neupognjeno močjo in jekle-nim pogumom vzdiga svoje mogočne nop:e na nove oclocilne    ndrirce, ča uniči   svoje    dosedmje    sovražnike, nam Italija, ki je celili 33 let uživala dobrote za ro  .lež'e'o blažene zveze z našo drago    doinovino,    za vratno napeve vojno
Naši slavni armrviL v katere vrstah se naroJi avstrijski prekaša-jo v heroičnib krepostih, se bližajo novi boji!
V  zvezi z Nemčijo, našo  ^r:igo zaveznico,    v trdnjem    z^upanjn   v Boga, v svesti si prav*.xne stvari in svoje moči. se slavno razreši tuđi ta nova naloga!
Narodi  avstrijski!
Zarad1* Vaše era rton-oliiibnesa požrtvovalnega mišljenja ^r «"Rdeče-mu križu■■: doslei do^peli bogati darovi, kl so mu omogočili. da je o!ai-šnl marsikatero r;inc. ki nam jo je vsekala vsiljena vorna, da je ozdra-velo mnogo Vis'h sinrv. ki so krva-,-ci; ,-~ *:M časti, in bilo nanovo uvršoeni v armado. — invalide na nsrn?ob;fi za koristne ude človeške družbe!
V   polni zavesti    velikodušnosti vseh naredov naše  domovine apeliram na zivednost Vaše   patriotične dol.Tncsti s
prošnfo,
da tuđi na^M"e kar najiskreneie po-spešniete Človeko^uibno delr.vanie avstrii«'"'" ^ntžbe ^Rdečejja križa« in s tem uresničite našega veličastnega vh;:-rja
Nje£ove£a Veličanstva cesarja in kralja
geslo »Z ZDRU2ENIMI MOCMI«
v brambo domovine, v prid armade, Vaših očetnv, sinov in bratov.
Na D u n a j u , meseca maja 1915.
Nadvojvoda Franc Salvator,
general  koniištva,  generalni  inspektor prostovoljne zdravstvene službe in    protektor   namestnik   avstrijske družbe »Rdečega križa«.
Dnevne vesti.
—  Imenovanja v mornarici. Imenovani so bili za pomorske prapor-ščake sledeči pomorski kadeti v rezervi: Fran    Senekovič,    Hugo S i g o v i ć , Stanko S t i g 1 i č , Mat. R 1 a r i n a, Peter V u č e t i ć , Maks Beran,     Mate     Krvačević, Marko    M a I i č , Gregor    B o g i č Friderik Hreglič, Izidor   Golubovi ć , Anton V a 1 i ć , Juri    S i -mović, Anton Stipanović, K. B r g u 1 j a n ,  Nikolaj  F i 1 i p o v i ć , Alfred Radan, Fran T a d i ć , Juri Cepenjak in Ciril Carić.
—  Imenovanja. Imenovan je bil za nadporočnika    avditorja   dr. jun Anton Mrak. Z Najvišjo milostjo je dobil profesor na mornariški akademiji A. S t u p a r prejšnjo šaržo linij-skega poročnika   v razmerju   izven službe.
—  Odlikovani slovenski   častni-ki. Signum laudis sta prejela nadpo-ročnik Avgust F u r 1 a n i,   pešpolka št. 47. in Lucijan K I u n,   nadporoč-nik trd. top. batal. št. 6. Zelezen križ drugega razreda:    nadpor.   Eduard Moro. telegr. polk; stotnik   Fran
130. Stev.
.SLOVENSKI NAKOLT, ane 10. junija 1915.
Stran 3.
Janša, pešp. bos.-herc, 4. stot.; Karei Prosinak, polj. liavb. polk št. 12.; nadporočnik v rezervi Ivan Križan, Iovsk. baona št. 5.; po-ročnik v rezervi Fran C i g o j, crn. pešp. št. 36. VojaŠki zaslužni križec tretjega razreda z vojno dekoracijo: sretnik Maks Kovačič, pešpolk št. 19. Signum laudis: poročnik v rezervi Josip K a u č i č , lov. baona št. 31.; nadporočnik Herman Potočni k , želez. polka. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje nadporočnik računski častnik Ivan Potočnik, pešpolk štev. 16.
—  Odlikovani slovenski   vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hra-brostne svetinje:  rač.  podčastnik  1. razreda    Ivan    P r o s e n c ,   poljsk. top.    p. Št. 7.;^   štabni    stražmojster Alojzij    Senčar, drag.    p. št. 5.; srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda: Topničar Silvester P o g a-čar. lo^cm haub. diviz.    št. S.    in Henrik    Škočdopole,    narednik etapne°ra baonn št. 1/28.
—  Tri milijone vojnega posojila rodniše deželni odbor kranjski s i^ri— voljenjem  ustanovne  oblasti  na  račun ustanovnili zakladov, ki se nahajajo v deželni oskrbi.
—  Vojno posolilo.   Na Ogrskem je bilo do 8. t. m. podpisanih 1016 mi-lijonov kron vojnega po^ojiia.
—  Prva   žrtev    vojne z Italiio. Kot prvi y bojili z Italijani. je padel na koroski meji dne 25. maja koroški učitelj Štefan Katzian iz Oorjan pri Beljaku. OdšeI je bil sele lo. ja-nuaria v vojake.
—  Izplačevanje vojaških  nasta-nitvenih pristojbin se prične na mest-nem magistratu v   ponedeljek,    dne 14. lunfja 1915 v mestnem vojaškem nastaiijcvalnem nradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: Za stranke, ki stanuiejo v I. mestnem okra?u (Poljanski okraj: v ponedeliek.   dne 14. junija: za II. mestni okrai ^Mestni tro:. Stari trg. Karlovška    in   Dc-Ieni-ka cesta) v torek* dne 15. Juniia; za III. rnestni   okra]    (Gradišće    c!o Franca Jožefa ceste. Krakovo in Trnovo) v sredo, dne 16. junija; za IV. mestni     okraj    (Prešernova     ulica, Franca Jožefa cesta, okrožje Dunaj-ske ceste in   St. Peterski   okraj    z Vodmatom) v četrtek, ćne 17. junija. Od 18. junlia dalje za Spodnjo Siško in za vse one, ki bili zadržan: v gori navedenih dneh. — Uradne    ure iz-plačevanja od 3. do   6. popoldne. — Stranke se prosijo, da   se   natančno drže ten ^'o*b.
—  Okrajnim   cestnim   odborom |e dovolil  deželni    odbr r    proti na-knadnemu odobrenju d^elnega zbora 70. tekoče leto pobiranje 25—30% doklad.
—  Za bližajočo se košnio in že-tev je sklenil deželni odbor kran'ski, poklicati in zaposliti goriške in istr-ske begunce, ki se nahajajo sedaj v barakah v Lipnici na Staierskem, če privolijo v to pristojne oblasti.
—  Polaganje cevi za blejskl vodovod se bo nadaljevalo po možno^ti tuđi v sedanjem vojnem času. v koli-kor bodo to dopušeale  razmere.
—  Zveza Trst - Ljubljana. Ka-kr poročajo tržaški listi, se je mo-goče peliati iz Trsta v Ljubljano čez Herpelje in Divačo.    Vsak dan od-haia iz Trsta ob 7. uri 35 minut zju-traj vlak, ki vozi pošto in privatne potnike. Vožnja je dovoljena le onim osebam, ki si preskrbe vojaško pre-hodnico (Passierschein). Pot v Istro je prosta. Cesta čez Ključ je zaprta. Dchod na Općino je dovoljen s pre-hodnico. Na klic vojaške straže    je treba   odgovoriti   x prijatelj!« in pokazati legitimacijo.
—  Škoda goriške dežele. Zelez-niški promet je ustavljen na probah, ki vežejo Ooriško z drugimi de/ela-mi in vsled tega ne   morejo    ljudje spraviti  v denar  svojih    pridelkov. Ćrešenj je toliko, da ljudje ne vedo, kaj bi ž njimi počeli, starega vina je se dosti. graha in drugih stvari    ni mogoče prodati. Mnogo le ljudi, ki bi se radi vrnili domov. da spravijo v red  svoje gospodarstvo,    se veliko več jih je. ki bi radi odpellali svoje pridelke.    Prošnja premnogih   Gori-čanov je, da bi železniška uprava, če je količkaj mogoče, preskrbela vsaj za en vlak na teden in se tem potom obračajo do  svojih    poslancev    za pomoć.
—  Begunci   Iz   Grahovega   pri Podbrdu na Goriškem    se nahajajo večinoma v Attnanz - Puchheimu na Gorenjem Avstrijskem.
—  Vprašanja po neguncih. Pri-hajajo nam vprašanja po naših   bc-guncih, katerim žal ne moremo tako ustrezati, kakor bi hoteli, ker imamo dosedaj se malo poročil, kam da so se naši ljudje vse zatekli. Mnogo jih je na Kranjskim, mnogo tuđi na Ko-roškem, Gorenje Avstrijskem,    Šta-jerskem,   Solnograškem,    Ogrskem. Naša javnost se za naše Primorce jako zanima, zato prosimo svoje ro-jake, ki so se odselili, da nam poši-fjajo poročila iz svojih sedanjih biva-lišč ter nam naznanijo, kako se njim in njihovim sotrpinom godi
—  Iz politične službe. Ekscelen-ca poljedelski minister je    prestavil c. kr.    okrajnega    gozdarja  Viljema Z e I i n k o v Ljubljani na    njegovo prošnjo v začasni pokoj.
—  Iz Ijudskošolske službe. C. kr. okrajni Šolski svet v Novem mestu je imenoval bivšo suplentinjo v Sp. Kartelevem Hedvigo S c h \v e i g e r za suplentinjo na mesto k vojakom odišlega učitelja    Josipa Adolfa    na ljudski soli v Posterici. — C. kr. okr. šolski svet v Kamniku je na mesto obolele učiteljice Frančiške Aleš pri-delil    provizorično    učiteljico    Olgo Plevelj iz Ćemšenika ljudski soli v Peči. — C. kr. okrajni Šolski svet ljubljanske okolice je povedi začas-no vodstvo   sole na Viču    namesto obolelega nadučitelja Jerneja Rav-nikarja učitelju Franu Trostu.
—  Kmetska posoiilnica ljubljanske okolice je darovala »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« 50 K. Za to velikodušno darilo se blagi do-brotnici    šolstva in    učiteljstva   naj-iskrcneje zahvaljuje odbor.
—  Urari   je   v   Kalkgrubu   pri Sch\vanbergu    gosp.    Emil    M a z i, nadrevident  Južne  železnice  in  rezervni nadporočnik    črnovojniškega polka št. 26 v Mariboru. Rajnki je bil sin gosp.  Josipa   M a z i j a,  nadzor-rijeniin rodbinam naš        Kaau k nika Južne železnice v Ljubljani. — Truplo se  prepeljc  v  Ljubljano.  — Cenjcnim rodbinam naše iskreno so-žalje!
—  V Ljubljani ]e umrla    gospa Rozalija Pavs c k, sopraga    občin-skega svetnika gospoda  Pavška, pa težki  operaciji v deželni    bolnišnici. Blaga rajnka je bila jako priljubljena v vseh krogih.    Pogreb bo jutri popcldne ob pol 4. iz mrtvasnice v deželni bolnišnici. Naj počiva mirno! Cenjeni rodbini glohoko sožalje!
—  Sanltetne razmere   na   Uub-Manskem glavnem kolodvoru. Pri in v  skladiščih  Ijubljanskega   glavne ga kolodvora leže vsak dan kupi svežiVi, Tieosolienih  in    nepokritih    živalskih kož. Te kože, ki prihnjaio v Ljunlja-no v tvornice, so v tem vročem ča<ui več dni na potu, potem pa   leže   po več dni prosto po skladisčih. Iz njih teče krvavorumena voda, so    polne muh ter ra7Š;rja]o neznosen    smrad. Tn ta kraj. i---- *p mnogo delavstva, katere?ra poseča mnogo    civilnih   in vojaških strank in mimo katerega se vozi toliko voja^tva,    ki se v   neposredni blizini teh smrdečih    kož    in milijonov muh ^e prei;ranjuje,    je   v saniternem  oziru  tako    zanemarten. Prosimo cdgovorne    oreane. da   tej nemarnosti južne železnice odpomo-rejo. dokier ^e se čas.
Dostavljanje »Slov. Naroda« na Štajersko se vsled težkoč v poštnem prrmefu zavlacuje. Upravnišr\-a ne zadene v tem oziru nohena krivda. kar naj vzamejo cenj. naroeniki na znanie.
Štalerskl deželni šoisk? svet ]e imenoval def. učitelTco pri Sv. Ru-pertu v Slov. gor. gdč. Trmo Schelicro za def. učiteljico pri Sv. Martinu po-leg Slovenjsrradca.
Iz Celja. Umrla je nagloma gospodična Oeorgina Hausmann, trafi-kantinja na oglu Graške ceste in Grabna.
Iz Celja. Z ozirom rta sedanje izvanredne razmere je odredil mestni urad, da se zapirajo vse gostilne ob 11., kavarne pa ob 12. uri.
Važno za splavarje po Dravi. Mariborske okrajno glavarstvo je začasno ustavilo vožnjo s splavi po Pravi v svojem področju.
Delitev občine Sv. Jakob v S!ov. gorici. V izkazu pravosodnega ministrstva o deiitvah občin v letu 1914. je navedeno tuđi, da se je raz-delila občina Sv. Jakob v Slov. gor. v občini Zgornji in Spodnji Jakobski dol.
Sadna ?n vinska letina v Slov. gorici. »Slov. Gosp.- poročajo iz Slov. goric. Veselili smo sef da bo le-tos prav mnogo sadja vseh vrst, ker je tako lepo cvetelo. A smo se varali. Jablane so po mnogih krafih čisto prazne. Isto je s hruškami, črešnjami in slivami. Najbolj obložene so še marelice in breskve. Skoro taka je po vinogradih: nastavek grozdja ne zadovoljuje. Zlahtnina in rizling sta slaba, boljša sta rnozlec in silvanec. V niz jih in vlažnih legah se že prikazuje peronospora.
Rodbinska drama. Mariborsko izfemno sodišče je obsodilo 431etne-ga čevljarja Andreja Lichtenwalder-ja iz Gastrovca pri Ormožu na pet let težke ječe. Mož je zapustil svojo ženo in je od lanskega leta živel z drugo ženo, ki je bila sicer omožena z drugim in je imela ž njim že osem otrok. Dne 5. aprila je Lichtenwalder s puško napadel več oseb, ki so v sorodstvu z njegovo pravo ženo. Z enim strelom je zadel tri osebe. Marija Pinterič se je takoj zgrudila. Lichtenwalder je začel potem s puško pretepati Josipa Pinteriča, da je tuđi ta obležal, končno se je lotil Ljudmile Pinterič in je to pobijal. Eri tein ga je zmotil   Milan  Rubio.
Lichtenwalder se Je tuđi njega lotil in ga tako nesrečno udaril po glavi, da ga je ubil.
Drobne    novlce   s   Slajerskega.
Umri je v Gradcu major Otokar Weeger 87. pešpolka. Bil je na se-vernem bojišču ranjen ter je na rani dalje časa bolchal. V celjski družbi je bil pokojnik zaradi svoje priljudnosti in družabnosti zelo priljubljen. — P a d e 1 je pri Novi Sielici v Bukovini sin mariborskega državnesa pravdnika Otmar Verderher, pred vojno trgovski uradnik v Trstu. — Iz Vojnika pri Celju. Po naknadnih naborih v Celju so trije kmeč,ki fantje popivali po raznih go-stilnah od Celja do Vojnika. V pija-nosti so se skregali in stepli, pri če-mur je neki Feldin svoja dva tovari-ša z nožem oklal in tcžko ranil. Eden ima mišice na desni roki pre-bodene, drugi je ranjen v pljučih. — Umri je na Humu pri Ormožu po celem Sp. Utajenu znani Jože ktebil, bivši bn^oslovec in pozneje jurist.
Koze v graškom tramvaju. Gra-ški magistrat razglaša. da se je vozi! dne 2S. maja neki mož v tramvaju, ki je bil obolcl na kozah. Vsi, ki so se slučajno nahajali v istem vozu (mož je bil že zeio zatekel) in ki ču-tijo mrzlico ali bolečine v križu naj se takoi javijo mestner.m fizika tu.
Iz Gorice poročajo: V ponede-ljek se je mudil v mestu tržaški ces. namestnik baron Fries. Obiskal je nadškafa Sedeja, okr. glavarja Re-beka in mestnega upravitellja, ogle-dal si bolnišnico ter se vrnil v Trst.
V  Trstu so   uvedene   policijske legitimacijo;    vsak, kdor prebiva  v Trstu, nior:« iineti tako izkaznico.
Poštni promet s Trstom. Na tržaški posti se smejo odaiati dopisnice, odprta pisma, denarne pošiljatve do 101)0 K in paketi namenjeni vojakom.
Odprava za^tavljenih drasoce-nosti iz Trsta. Državne oblasti so v sporazumu z vojaško oblastjo skk-nile. da se predmeti gotove vredno-sti, ki se nahajajo v mestni zasta -ljainici, za vsak slučaj spravijo na varno v kak kraj v rotranjosti monarhije. Ta odredba se je ukrenila v interesu samih lastnikov dotičnih dragocenosti in naj nihče ne misli, da gre /a kako rekvizicijo.
V  tržaš'dh gostHnch,    kavarnah in prodajaJnah    so se ZLČeli    braniti papirnatoga denarja. Dogodilo se je ćelo, da je imel trgovec ja.\mo napisano v svoji trgovini,   da  sprejema samo kovnn denar. Z ozirom na to je izšel javen poziv, naj    se    vsakega, kdcr bi re branil sprejeti    papirnati denar, nnznani zboru .nvne pomoči, da bo pošteno kaznovan. Oblasti so odločene, da bodo pri takih    ljudeh, ki nočejo sprejemati papirnate^a dc-narja. izvršile preiskavo in jim zaple-nili zaloge srebrnega    in   niklastega denarja. V Trstu ye vsak človek, da ravno gostilničarji in    kavarnarji    v nerazumljivi  kratkovidnosti  zadržu-jejo kovani    denar, dasi    bi   vendar lahko vedeli, da ima    avstrijski   papirnati denar tuđi n. pr. v Lvovu, ki ga imajo   Rusi v rokah,   popolnoma isto vrcdn<%t, kakor kovani denar.
Iz Opatije pornčpjo: Ker je bila pri zadnjem nregledovanju većina profesorjev potrjena v vojake, so tu-kajšnjo visjo hrvatsko realno gimna-vijo zaprb*. Opatija je zelo zanusce-na. Mnogo premožnciših prebivalcev se je izselilo na Kranjsko in v Zagreb,
Prvi sovražni aeroplan nad Pu-Ijem. ^Poiaer Tagblatt« poroča, da je priletel prvi italiianski aeroplan nad Pulj v nedeljo 30. maja ob pol 11. ponoči. Vrgel je štiri bombe, ki pa so svoj pravi čili vse zgrešile. Eksplodirale so v blizini privatnih bis, ne da bi napravile posebno škodo. Prebivaistvo ie ostnlo mirno.
— Omejitev pomorskega prometa. Parobro*dna družba »Ungaro-Croata« je ustavila promet na svojih peterih dalmatinskih progah ter je provizorno aktivirala zvezo Reka-Zader, kamor vozi parnik trikrat na teden. Parnik Reka - Opatija vozi petkrat.
Z dalmatinskih otokov poroča »Naše Jedinstvo^: Neki agenti na-govarjajo p<^> korčulanskem otočju trgovce in društva, da naj odpravijo hrvatske napise, ker bi se sicer so-vražnik, v slučaju da se izkrca, nad njimi maščeval. Na Braču so se dali nekateri res zapeljati. Tako so v Su-tivanu sneli nekateri trgovci svoje hrvatske napisne table. Društvo ^Hrvatski Napredak« je odstranilo s svoje hiše hrvatsko zastavo in spravilo iz svojih sob vse tamkaj viseče slike hrvatskih velmož, kakor Strossmajerjevo. Starčevićevo itd. — To je zares malodušnost, kateri ni para. Mesto, da bi prebivalstvo ravno v slučaju, če bi se približal so-vražnik, dokumentiralo čisto hrvatski značai dalmatinskih otokovr, skri-vajo strahopetneži znake svojega hrvatstva! — Promet z otoki je sicer zopet deloma vzpostaviieii. Iz Splita
vozijo večkrat na teden mali parniki v glavna pristanišča dalmatinskega otočja, ki prevažajo tuđi pošto.
Ceneje svinjsko meso na Duna-
ju. Na dunajskem prašičjern trgu so padie cene, za 10 do 40 K pri 100 kile ^ramov.
Severna roža. Igrokaz v 3. delih s Menny Porten v naslovni vlogi. Ta film se bo jutri v petek na special-nem večeru v kino »MeaU predvajal, in je nailepši. Henny Porten - film.
—  Dancs še »Ne sodite«. Drama v 3. delih. »Zdravilo za ženske«. Veselo-igra v 2. delih.
Na včeraišnji remeni so prigna-li 38 volov, 11 krav, 1 tele in 3 pra-šiče za rejo.
Zrebanje razredne loterije. (Prvi razred, prvi dan.) 60.000 K dobi 86.491: 20.000 K dobi %.479; 5000 K dobi 49.256. Po 20f»0 K dobć 34.919, 52.204, 69.492, 74.857. Po 1000 K dobe: 9)25, 42.593, 47.915, 47.970, 73.010. Po 600 K dobe: 10.605, 19.43°, 34.363, 50.465, 50.« 10, 61.325, 68.619, 80.977, 92.66/, 101.981, 102.070. Po 400 K dobe: 2196, 9175, 16.001, 26.164, 30.485, 30.649, 30.716, 45.399, 55.484, 57.596, 61.712, 79.954, 83.107. 92.917, 96.296, 98.949, 100.122, 108.10(5, 308.759.
Poročcvaitc »Edinosti« javlja svojemu listu:
V ncdeljo, 6. t. m., sem imel priliko zopet enkrta videti našo kraško metropolo, Scžano, ki se je precej izprememla odtedaj, kar sem bil zad-njikrat tam gori. Sežana je postala imenitna. 2e takoj na kolodvoru sem vide!, da piha vse drug veter po Se-žani, kot pa prej. Prva oseba, ki sem jo zagledal na kolodvoru, je bil tržaški namestnik baron Fries - Skene. Da daje vojaštvo ne ravno šumni in bučni Sežani prav posebno obeležje, je lahko umljivo. Kaj posebnega se pa o Sežani tuđi danes ne more reci, kvečjemu to.da po gostihiah n: dobiti kruha. — Italijanščire se Čuje ze'c veliko okoli kolodvora, kjer se ob križišču prlavne ceste in ceste, ki vodi na kolodvor, nabaja ćelo kolonija
— izstljencev. Vse polno voz, na ni;h raznovrstno   pohištvo    najubožneiŠe vrste, ćete kopice umazanih in raz-capanih etrok. ženske bose, v rokah kotliće, s katerimi hodijo okoli vojaških kuhinj prosit >.minestre«. Vse te družine so iraiijarske, na:brž iz Istre.
—  Hodi! sem potem peš iz   Sežane na Opčine. Pcleg vojaških avtomo-bilov, ki drče z vso hitrostjo po cesti, dvigajoči velikanske   oblal:e   prahu, ti rx>časi prihala nasproti ćela karavana. V majhen vozič   je   upreženo mršavo kljuse.   Poleg   njega  stopa star ocanec, skrivijenega    hrbta,   in po licu mu teče znoj. Vroce je, da bi človek peginil. Saj je ura komaj dve popoldne. Na vozičku leži vsevprek: ženske obleke, otroci. posoda, zimnice itd. Za tem vozičkom večji voz. Upreženi ste dve kra\i. Na vozu se-di najmanj deset oseb. Tretji voz je četverouprežen: dve kravi, dva vola in za voz je pripet poleselj. Oboje zopet naloženo kupoma. Rok in bosih nog je toliko, da jih ne moreš prešte-ti. Tu spi ženska z dojenčkom v na-ročju, tam zopet starka,    otroci itd. Potem pa prihajajo peš.   2enske   in moški bosi. noseči majhne otroke in ćule. Tako je vso pot od   Opčin  do Sežane in od    Opčin tja.    doli   proti ravni Furlaniji . . . Furlanijo izpraz-njujejo. —  Tam, kjer   gr me   tonovi, kjer se razpokavajo   z    gromom  in treskom granate mogočnih   topov in havbic, ni več prostora za   ubogega kmetiča. ki je naložil na svoj vozič vse svoje živo !n mrtvo imetje in po -ruje v tuji svet. ca si ohrani vsaj ono, kar mu je najdražje. — V soboto   je prisopihal zadnji vlak iz Tržiča    ter pripeljal železničarje. So\ražne granate so brenčale okoli njega,   kakor velikanski sršeni. Na kol'>Jvor v Tr-žiču so začele padati že prej in bil je zadnji čas, da se umaknejo železni-čarji in razdro   za seboj   železniŠke naprave. Od čuvajnice d > ćuvajnice je vozil vlak ter pobiral ljudi jn aparate, in granate so treskale okoli njega. Prišel je sreČno v Nabrežino, ne da bi se mu zgodilo kaj. Izselili so se torej tišti, ki so vzdrževali    promet, kakor so se tuđi izselili    iz    Gorice, kjer so laški topnicarji vzeli na muho državni kolodvor    in    kestanjeviški predor. Razun par razbitih   voz   ni bilo hujše nesreće. Vlaki na drža\*ni železnici vozijo odslej samo do   Pr-vačine. — Tako se sedaj ljudje izse-Ijujejo pred sovražnikom.   Najbrž je njihov strah veliko    prevelik,    kajti uradna n^xi poročila pravijo, da se sovražnik zastonj trudi, ela bi prisel čez Sočo. Toda stvar je pač taka, da se Uudie boic tuđi tedai. ko ni tteba.
Na] 1r nre| vsak, kdor ima kaj vpliva med ljudstvom, storii svojo sveto doižnost ter pomirjevai r.ć'rod, ki. prepuščen sam sebi, res ne ve, kai bi storii.
Razne stvari.
:: Smrt kneza Rospi;Uissi. Iz Lu-gana poročajo z dne 7. t. u:.: V Rimu je umri knez Camillo Rospi^lissi, po-velinik papeževe telesne garde v starosti 65 let.
*  Potovanie Sven Hedina v Pr* zemvsl. Iz KrakovTa poročajo z dne 7. t. m.: Kakor poroča iN>wa    Reforma« je bil znani švedski razisko-valec Sven Iiciiii včerai v Krakova in se je zdovoljenicrn vojaških oblasti podal   z   avrjjiiabil-Jiii   v Prže-* inysl.
*   Umor iz pohotnosti. Iz Zatca poročajo: V žateškem gozdu so našli  strašno    razmesarjeno    deklisko truplo.    Na njem so se videli znaki posilstva. Dekle je imelo iztaknjene oči in na mnogih krnjih počeno loba-njo. S* pomočjo policijskoga psa so iz-slediii nekega   železnikega    ćelavca Lauterbacha, ki je svoje dejanie tudr priznal.
*   Vpoklicanje vojakov v Švici. Švicarski  zvezni  svet    je vpoklical sledeče čete: Za 8. junij pehotne pol-ke št. 30, 42 in 44; za 14. junij prvo divizijo in za 21. junij tretjo divizijo. Ker :<re le za rutdomestitev onih ar-madnih enot, ki so sedaj pod orož-je ni, morajo brez ozira na dobo do-volienega dopusta priti pod orožje iz Avstrije le oni  pripadnikt omenjenih čet, ki so se po 1. avsustu 1914 preselili v inozemstvo.
* Umri fe v Dcnetkah znani itali-janski žurnalist Aristide Goldba-cher. Bil je nekaj časa šefurednik velikega rnilanskega dnevnika »Se-colo«, pozneje korespondent istega lista v Parizu in nazaduje dolga leta do izbruha svetovne vojne na Du-naju, kjer si je pridobil kot veleiz-obražen in Ijubeznjiv mož ter izred-no sposoben političen žurnalist mnogo simpatij in prijateljev. Star je bil še !e 52 let
*  Lov na vohune In vojaške ob-vezance na Francoskem. Iz Berlina poročajo: V Parizu se je vršila v soboto splošna  gonja.    V    spremstvu številnih agentov so policijski konii-sarji   skrbno  pretaknili   vseh   sedem okrajev, boulevarde in ceste okraja Notre - Dame de Loretto    in    Fau* bourg - Montmartre. Mnogo pasan-tov, še ćelo vojaŠtvo je moralo pokazati svoje legitimacije. Kdor tega ni mogel storitl, je bil aretiran. Vse kavarne in krčme so bile preiskane in aretiranih je bilo nad 50 oseb. — Pravijo, da se je ta gonja vršila vsled tega, da se polovi vohune in vojaške obvezance,
Najno¥8jša poročila.
Baron Glanz umri.
Dunai, 10. junija. (Koresp. urad.) Bivši trgovinski minister baron Glanz je danes umri.
Bolezen grškega kralja.
Atene, 8. junija. (Kor. urad.) Glasom bulletina, izdanega popoldne, je znaŠala temperatura kralja 37*6°.
Atene, 9. junija, ob 6. uri 40 min. zveče. (Koresp. urad.) Stanje kraljevo se je izboljšalo. Temperatura zve-čer 37\ žila 103, dihanje 18.
Nacrti itaHjanske mornarice.
BeroHn,    8.   junija.
Iz Bnkarešte poročajo: Po in-formacijnh iz Rima, bo operiralo talijansko brodovje v treh skupinah. Ena skupina odide pred Dardanele, druga bo varovala tripolitansko obal, tretia in najmočnejša, pa ima naloge, spustiti se v boj z avstrij-skim brodovjem. Tej skupini pove-Ijuje admiral vojvoda Abruški.
Potopljeni parniki.
Rotterdam, 10. junija. (Kor. ur.) »Courant« poroča iz Londona: »Su-perb« z 2200 tonami žita, namenjen iz Buenos - Aires v Fallnstown, se je 50 milj zahodno Fastneta potopil vsled bombe. Parnik »Glitterand« z lesom za švedsko je bil včeraj pri Hartlepoolu potopljen od podmor-skega čelna. Dne 5. junija je neki nemški podmorski čoln obstreljeval ribiški parnik »Artic«. Par ljudi po-sadke je bilo ubitih. Preživeče so čez; dvanajst ur resili.
Amsterdam, 10. junija. (Kor. ur.) Kakor poročajo časopisi, je neki ribiški parnik na sipini eksplodiral. Po^ sadka je izgubljena. Tuđi ribiški parnik »Rijndau« smatrajo za izgub-Ijenega.
Grdo ravnanje z nemškimi vietniki.
BeroHn, 10. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Vsled sramot-nega ravnanja z nemškimi vjetniki V Afriki, posebno v Dahomeyu, je bila vojna uprava prisiljena, ker^ je bilo Dosredovaiiie Amerike   in   Šoanske
Stran 4.
.SLOVENSKI  NAROD-, dne  10. junija  1915.
130. štev.
brezuspešno, poseci po energičnih protinaredbah. Francoske vojne vjetnike, približno isto število, so prepeljali iz najlepših vjetniških ta-borišč k delu pri osuševanju močvi-rij. brez ozira na njihovo socijalno stališce in poklič.
Nemiri na abesinski mejl.
Curih, 10. juniia. (Kor. urad.) »Ziiricher Zeitung« prinaša privatna poročila iz Milana, ki trdijo, da so na abesinski meji izbruhnill resni nemiri. RaČunajo tedaj z vpadom abesin-skih plemen v italijanske kolonije. Italijanske čete bi bile preslabe, tako da bi bila potrebna ojačenja za odpor.
Grški princ.
Pariz, 8. junija. (Koresp. urad.) Glasom poročila »Agence Havas«, sta zapustila grški princ in princesa predvčerajšnjim Pariz, da se vrneta preko Italije v domovino.
Strelivo za Anglijo.
London, 8. junija. (Kor. urad.) *Daily Mail« izve, da je bilo sklenje-nih že več velikih novih pogodb za eksplozivne krogle. Trgovinska pogodba med Švedsko %                        in Rusije
Lugano, 9. junija.
»Corriere <T Italia« posname po londonski »Morningpost« brzojavko \x Stockholma, po kateri se je pod-pisala minuli teden pogodba med Švedsko in Rusijo, po kateri pripo-znavati obe državi obojestransko svoje industrijske in trgovske interese. V Petrogradu podpisana pogodba nudi najbrže podlago za uresni-čenje nacrta glede zveze finskih in Švedskih železnic.
Poslano.*)
Napram nezmiselnim govori-cam, koje se raznašajo o mojem so-progu gospodu Francu Droienigu, ki se sedaj nahaja v Mariboru v črno-vojni službi, naznanjam. da je moj soprog povodom neke vojaške strel-ne vaje na zadevno povelje sprožil puško na kapico in pri tem slučajno poškodoval gosp. Ivana Krivica, ki služi ravno tako kot črnovojnik. Vo-jaški poveljnik sam je potolažil mojega soproga vsled tega nesrečnega slučaja, čes. da ni ničesar zakrivil. Poškodba gospoda Krivica je z ozi-rom na to, da je bila prizadeta po strelu na kapico, le lahke narave ter se bo kmalu zacelila.
Nasproti razširjevalcem drugih govoric, katere bi se ne strinjale z mojimi navedbami, se bom jaz ozi-roma pravni zastopnik mojega soproga postavi! z vso strogostjo ter jih bode naznanil sodniji v primerno zasledavanje. 1396             MARIJA DROFENIG.
• Za vsebino tega spisa je aredništvo odgovorno le toliko,   kolikor đoioča zakon.
Današnji list obsega 4 strani.
IzdajateH in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Težke rane
se zdravijo lažje kakor revmatizem, ker težko ranjenega primerno negu-jejo, nepazni ljudje pa pri nastopu revmatičnih bolečin pogosto ničesar proti njim ne ukrenejo. Napačno je, misliti, da so lahke bolečine po udih zaradi prehlaje, vlažnosti, ali prepi-ha brez pomena. Vprašajte v takih slučajih zdravnika in izvedeli bode-te, da je najmanj treba masaže v oblažitev bolečin. Posebno pripraven je za to po zdravniških priporočilih Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«. 12 steklenic stane franko samo 6 K. NaroČi se edino pristen od lekamarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Tuđi Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elsakroglice« — 6 škatljic franko 4 krone 40 vin. — lahko na-ročimo obenem. Ti preizkušeni do-mači zdravili našim bralcem priporo-Čamo prav nujno.
~Meteorolo$lčno poroCiio.
TtHM M« mtitm 3W2              Sreda i  zraćai tlak 73« ■■
j   £1S  i Štuje    i-,  |
1 '•M»-   mit?«    le     Vcl'™       Nebo VI1J      » mm    £ 2
9. 12. pop.! 7358 I   220 i brezvetr. | oblačno ,. |9.iy.   7352 I    197 |       .       i       ,.
10. ! 7. %).   735 4     18 2   sr. szah. 'pol oblač.
Srednja   včerajšna   temperatura  19 7°, IlgBB, 17*0*.   P*4iYlfla V^Uiato «flL>*4
Neskončne žalosti potrta naznanja podpisana soproga v lastnem in v imenu nedoraslega otroka ter v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljeni soprog in oče, gospod
EMIL MAZI
viijl rerident c. kr. prlv. Jaise ieloznfoe ter nadpo-ročnik t rcierri c. kr. črnov*|i&iftkega pehotn. potka
it 28 ▼ Mariboru
nenadoma preminil v ponedeljek, dne 7   junija.
Truplo dragega pokojnika se bo v sredo, 9. junija dopoldne v Kalkgrubu blagoslovilo ter prepeljalo na kolodvor v Sch\vanberg, odkoder se bo pozneje prepeljalo v Ljubljano, da se položi v rodbinsko grobnico.
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi v Ljubljanu
Kalkgrukpri Schwanb«nni -Ljublfana, 8. junija 1915.
Marica  Mast roj. Maja«,  soproga.  Ovidoa Maxl,  sin   Josip   Maxl,
nadzornik juž žel. v p., oče. Aaa Masi« mati. Ma in Olga Masi, sestri.
Posebni parte se ne izdajo.                               1397
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem svojim sored-nikom, prijateliem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra in svakinja. gospa
Rozalija Pavšek
gostilničarka In klina poaoatnlca
danes ob 10 uri dopoldne po mučni bolezni, previđena s to-lažili  ?v. vere mirno  v Gospodu   zaspala.                             1399
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 11. t. m. ob po! 4. uri popoldne iz mrtvačnice v dezelni bolnici na pokopaliŠče k  Sv.   Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 9. junija 1915.
Ivan Paviek, soprog. Ivan, Joalpfna, otroka. Alojsij Pregel, ^troje-
vodja južne 2el., Pepi Pregel, posestmk v Reki, brata. Vlktorlja Reis-
aar, sestra.   Oion  Pelan, blagajnik,  Ivan Loboda,   sprevodnik južne
žel., svaka. Ivanka Pelan, Tonćka Loboda, svakinji.
^*

Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in nenadni smrti nad vse Ijubljenega soproga, oziroma preskrbnega očeta, gospoda
Franca Rusa
c. kp. stotnika,
za darovano prekrasno cvetje in za veliko udeležbo pri pogrebu se tem potom vsem   sorodnikom,   prijateljem  in  znancem prisrčno zihvatjujeva.
Zlasti zahvaljujeva gospoda vladnc^ra svetnika dr. E. Šlajmerja za veliko prizadevanje ob pokojnikovi bolezni ter slavna častniška zbora c. kr. domobranskega pešpolka št. 27. in c. kr črrovojniške^a okrajnega poveijstva Ljubljana za številno častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti in za poklonjena lepa  venca.
Obenem naznanjava, da se bo za blagega pokojnika darovala slovesna sveta masa zadušnica v soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 9. junija 1^15.
]398                           Žalujoča Zofija in Franci Rus.
Ktntoiio
sprejme tako]  voija trgovlaa.
tmmU mora kB|lgO¥oAsko prakso, tor MU voića sto-voničlno la nomiitao.
Ponudbe pod  MTrfjoviaa 1365"
ua upra n.  »Slov. Nadoda«.             1365
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                   8
LSEBENIKUI Spol flflfl.
SANAT0R1UM ■ EMO^aA
ZA NOTRANJE IN KIRURG iCNE -BOLE2KI.
■ PORCOsaSUJCA
' LUUBLuIANA • komenskega ulica ^ I/ aF-zDfWf«FwiAHuj3R-FR.DERGANC
Gospodična
zmožna vseh pisarniških del, sloven-ske^a,    nem^kega    in    laškega    jezika,
lite službe. — Ponudbe pod „Marljiva 3 1402" na uprav, »Slov. Nar.«
Dekllca   16   let   stara,    želi   kot
učenica
VStOpitl v kako trgovino na deželi z špecerijskim in manufakturnim blagom.   Naslov   pove   upr.   »Slov.   Nar.«
1390
Kontorlstinjo ^« ■•* dl Hontorfst
zniožen   nemš^ine   in   slovenščine,   SC
tako] sprejme.
Ponudbe z navedbo zahteve pla^e in prpni^i izprir'pral na naslov : „B Disnulaktura 1333" na upravniHvo »Slov. Naroda«.                                  1358
im i laf.
Sen3acl]onelnl program
V
Kino Central
v deželnem gledališču.
Samo   Se   danes.   —   Predstave trajajo 2 uri,
Začetek predstave ob T 2 S.j1 '2 7. in J '= 9.
Jutri v petek specijalni mia:
Trsilca pustoloeeev.
Senzacijska detektivska  drama.
Začetek predstav ob 4., * 2 6M 7. in ! :9§
zdravniSko prlporočeno *~A tvoreče vino daje moć ir zdravje.
Vrzorec 3 steklenice 5 kg franko po poŠt-nem povzetiu K 4 80   — Edina zaloga:
Br.   Novaković,
veletrgovina   vina,  Verraoutha,   Maršale, ------Malage, Konjaka, žganja itd.        —
Kovaški učenet
ki so ostali bret   mojstra, sprejmem
^a nadaljno   učno   dobo, ah   pa   samo
i ^a ti čas, da priđe njih mojster iz vojne.
MATIJA TERLEP, izHelovatplj vnzov
n podkovski kovač, Si&ka, Sv- Jer-
1              neja cesta St. 38.        i3S3
Mladenič
iAće s užbe bodisi kot pisarniška moč, pisarniški slapa ali kaj rodobnega. Svojčas je že služboval kot pisarniška moč notarske pisarne.                                                     13S0
Cenjene ponudbe n^j se blagovolijo poslat! na upravništvo »Slov Naroda« pod „Takojšen vstop it. 442 1380".
*^o*                     1362
teli VStOpiti v kako trgovino, naj-raje na deželi z specer. in manufakt. blagom. Starost 13 let, ter dovrštvŠi sedemrazredno Ijud-ko Solo. \a>lo ' pove uprav.  »Slov. Xar «  pod „1362".
Sprejrne se takoj
trg. pomoćnik ali prodajalka
pri  tvrdki                   1374
Anton Vodenik, Žalec.
se  sprejme
v  trgovino  rDešane^a  blaga.
1111I(. Šniartno mi Liti
1392
vajene konj, sprejme kot rai-vaiaice piva zalof*a pivovarne Goss, Sprdnja Slška.           uoi
Zastupnik: Franc Sitar.
■ B       v B ■       v
IPP"*    se    i^če.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov. Nareda«.                                               1381
se prosi
da nastopi takoj
zo!o nujno službo, ker Je velika   potreba«    Brugo   Je   vse pripravljeno.
}(otel  ,Južni  kolodvor",
Ljubljana.          1359
NA  IZBIRO  pošilja tuđi na  deželo: Krasne                                       352S
BI 19 K W plašče, jopice, I || ff I krila, kostume, I || I I noćne haljev LULL modne predme-e. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Llnbliana, Stari trg 9. Lastna hlsa,
Neprekosljiva v
olroskih oblekcali
b:  in  krstni opravi« s:
Sprejcma zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombfna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavaravanje na do-živetje in smrt z manjšajočimi se 11                    vplačili.
•••-•■.   Vzijemno   marovalna   banka   v   Pragi,   .-.-.-• ■•ttrrml iMii e 71vt4i.3tl'tf. — IiplataM o«Ukodnlne trn kapitaUfo E 145,150.178-29.
Po velikosti druga Tzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
------------------------------Vm pojasalta  daj«i      ----------------------------.—
mmn atumi i Uiliaii :'"' r'"^nr^l—""- i tospnU aliti m. 12.

Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode   ceni    takoj   in   najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimf pogoji. — Zahtevajte prospekte.