Poštnina plačana v gotovini,
V Liublianl. dne 53. ianuarla 1S36.
Posamezna Stev. 1*— b|| Leto X8X.
llpravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 6/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina la tgzemttroi četrtletno t Din, polletno IS Oln, celoletno 39 Din; n I zemstro razen Amerlkei četrtletno I) Din, polletno 24 Din, celoletno 43 I Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice • Ljubljani, it 10.7
Kmet ne pride
iz stisk
Živimo v hudem času. Pred dvema letoima smo pisali, da so zagrnjene razsežne poljske vasi vse dolge zimske noči v temo- Vasi Poljske, ki zalaga druge države s petrolejem, obubožan poljski kmet pa si ne more privoščiti razsvetljave. Letos se godi prav tako po naših vaseh, ko marsikateri kmet nima denarja niti za vžigalice, kaj šele za petrolej. Spet gorijo tu in tam trske v času, ko teče mimo vasi električni tok. Mnoga naša kmečka gospodinja pogleda navsezgodaj, kje se že kadi iz dimnika, da si izposodi za zajtrk ogenj- Mcmopolska uprava bi mogla presenetiti našo javnost, če bi objavila, za koliko se je povečala poraba rdeče soli. Pač znak napredne živinoreje, bi sodil nepoučen opazovalec. Toda temu ni tako: za mnogega kmeta je postala bela sol razkošje, zato uživa škodljivo živinsko sol.
Danes je lačen on, ki vse redi, bos in zakrpan on, ki vse Obuva in oblači. To so zla znamenja naše dobe in glasen cpoimin, da se mora maše gospodarstvo preurediti- Kje naj vzame naš kmet denar za zapadle obresti? Davčni rulbežnik mora marsikje s praznimi rokami z dvorišča, ker nima več kaj zarubiti.
Kako je zašel naš kmet v sedanjo stisko? Temeljni vzrok za vse to gorje je svetovna gospodarska kriza, pravijo učeni ljudje- Naš kmet pa ve, da je to le delno res, a da so
glavni Vzroki drugačni. Koliko s trži kmet za par pitanih volov? V najboljšem primeru tri in pol tisoč dinarjev. Pred vojno, ko položaj kmeta tudi ni bil rožnat, je dobil živinorejec za enak par volov poldrugi tisoč tedanjih kron- Za ta denar je mogel plačati kmet davke, zavarovalnino in obuti ter obleči vso družino. Kako tudi ne, saj znese 1500 predvojnih avstrijskih kron v današnjih dinarjih 24 tisočakov. Aha, poreče naš kmet, s to vsoto bi Se pa tudi danes odpehnile najhujše potrebe v hiši. Kakor je ta vsota res lepa, vendar ne ustreza predvojnemu razmerju cen- Na eni strani so padle cene vsem kmetijskim pridelkom, a cene kmetovim potrebščinam so se zvišale, v mnogih primerih podvojile. Zdaj pa je po sili razmer Oidrekla še zadnja opora našega kmeta — les.
Kako priti spet do boljših časov za našega kmeta, ki so pogoj za boljše čase vseh drugih stanov? Mnogo se svetuje zdravil, mnogo se posvetujejo učeni zdravniki, a res učinkovitega zdravila doslej še ni bilo. Cene kmetijskim pridelkom morajo biti v pravem razmerju s cenami kmetovim potrebščinam. Do tega, rekli bi, gospodarskega ravnovesja se moramo povzpeti in bi bilo za velik kup težav manj- Lotiti pa bi se bilo treba tega vprašanja z vso temeljitostjo, ki edina jamči za resen uspeh.
Topla zima nesreča za kmeta in rudarja
Pretoplo vreme, ki ga ni kmet prav nič vesel, povzroča hude skrbi tudi rudarjem. Take mile ziime ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Siromašni meščani so zadovoljni z njo, a kmet se je boji, ker lahko sledi pozeba prezgodnje rasti, a rudarju jemlje možnost dela.
Že lani, ko ie bila zima ugodnejša, je rudar delal komaj 12 do 13 dni na mesec. A kaj bo letos, ko imamo sredi januarja pomladno vreme? če se vreme v kratkem nie izpremeni in ne nastopi hujša zima, lahko pride v naših rudniških krajih do še večje bede. Rudarji praznujejo še zdaj v januarju, ko so druga leta naj-%«č delali. V začetku meseca v Trbovljah odrejenih 18 delovnih dni je bilo zadnje dni skrbnih na 16. Pa še ni zanesljivo, če bo pri 'lem ostalo. Kako se bo naš rudar preživljal poleti, če se že zdaj v zimskih mesecih praznuje v takem obsegu?.
O tem perečem vprašanju naše ožje domovine morajo odločilni činiiteljii že zdaj voditi račun.
Narodni poslanci iz dravske banovine, ki pojdejo te dni v Beograd k zasedanju narodne skupščine, naj se zavedajo, da vprašanje slovenskih premogovniških Revirjev ni vprašanje Trbovelj, Hrastnika in Zagor.a, marveč vprašanje vsega slovenskega gospodarstva. Gre za obstoj enega najmoderneje urejenih vele-podjetoij na slovenskem ozemlju in za življenje dsočeiv sinov našega naroda in njihovih družin. Kot zastopniki slovenskega delovnega ljudstva morajo nastopiti proti vsakemu na-daljnemu zapostavljanju slovenskih premogovnikov.* Vsako nadaljnje znižanje dobav državnim železnicam bi spričo letošnje skrajno mile zime dovedlo neogibno do hude nesreče v slovenski rudarski industriji. Slovenski poslanci naj združeno zastavijo na odločnih mestih vse sile, da se ta nevarnost odvrne od našega že tako bednega premogovniškega delavstva.
Tri vrste meščanskih šol
Glavni prosvetni svet v (Beogradu je kan« čal ite dni prvo zasedainje v letošnjem letuj Na zasedanju je sestavili predlog novega uč« nega načrta za meščanske šole. Po tem rta* crtu bodo meščanske šole po krajevnih .raz-« imerah in potrebah .razdeljene v tri glavni vrste (kmetijsko, trgovsko ,:in ohrtno-indu« strijsko). Kmetijska vrsta meščanskih šol bo urejena po vzorcu francoskih višjih ljudskih šol, trgovske in obrtno-industrijske meščanske šoie pa bedo predstavljale posnetek češkoslovaških meščanskih šol s primernimi preureditvami za pctfrebe naše države.
Sestavljen je tudi seznam učnih knjig za posamezne vrste meščanskih šol. Novi učni irsčnt se bo začel uveljavljati s prihodnjim šdlsk m letom, tako da se bodo postopnp prilagajali posamezni razredi novim predpisom.
nrosvetni svet je dalje razpravljal o pre-. osnovi višjih pedagoških šol v Zagrebu iil Beogradu. Prišel pa je do zaključka, da to na spada v njegovo območje in prepušča odločitev o teh vprašanjih prosvetnemu ministir« stvu.
Zanimanje za re\o malih živali tudi v Poljanski dolini
Smisel za umno rejo malih živalli se širi da nes že v najbolj oddaljene kraije naše Slovenije. Važnosti tega gibanja se zaveaa zlaisti na$ mali človek, saj mu nudi umna reja v današnjih hudih čiaisih vir skromnih dobodlkov. Tako je tudi v Poljansko dolino že prodira mta sel za širjenje umne reje malih živali. Zadnjo nedeljo je na pobudo ondotnih irejcev priire-idlilo delavno društvo Gorenjski rejec malih živali iz Kranja prav dobro uspelo rejsikgi zborovanje v Poljanah nad Skofjo Loko V, prostorih narodne šole. Precej prostorna šolska soba je bila čisto polinia odraslih in mila-dime, ki se za to vrsto malega gospodarstva; še najbolj zanima. Zboir je vodil predsednik društva g. Kristan iin iizra-zil željo, da bi sa tudi v Poljanski dolini odprla pot k izboljšanju gmotnega položaja našega človeka z rejo malih živialli. V daljšem predavamiju je ured-lik lista »Rejca tnalih živali« g. Inkret obrazložil pomen reje mlalih živeli za malega človeka, poljudno razpravljali o reji koz, ovc atigcirskih ikiumeev in štajerske kokoši in tudi o plemenski odberi živali, kar je neobhodno potrebno za napredek v vsafki živfnorejsikl panogi. Tajnik g. Herlec je naglasa!] organiziranje kot iruujrao sredstvo za pospeševanje umne ireje malih živali tako v strokovnem kakor tudi v socialnem ozinu«. Priporočal je rabiavo strokovnega lista »Rejca malih živali« in volanjenje rejcev v najbližja strokovna društva, dokler se Poljanci ne osamosvoje.
Predavanjem je sledil živahen razgovor, W se je nadaljeval še zunaj šolskih prostorov, kar je le znamenje, da se je zanimanje za to

------
Skega imperija priljubljen. Na londonske brzojavne urade prihaja zdaj nešteto Bazalnih brzojavk z vsega sveta. Iz naše države so poslali sožalne brzojavke Nj. Vis. knez namestnik PaVle, vlada in narodna skupščina. Truplo pokojnega kralja, ki je preminil v kraljevem dvorcu v Sandringhamu, so prepeljali v London in ga položili na mrtvaški oder v west-minfiitrsiki opatiji. Pogreto pokojnega kralja bo v torek v kapelico sv- Jurija na windsor-skem gradu.
Po smrti Jurija V. je postaj vladar britanskega imperija dosedanji prestolonaslednik, princ \Valeški in se bo nazival kralj Edvard Vin. Novi kralj je že prisegel na ustavo- Kraljeva smrt na položaj vlade ni vplivala- Obe angleški zbornici sta se v torek sestali k skupni seji, na kateri je bilo najprej objavljeno poročilo o smrti kralja Jurija V., nato pa se je izvršila razglasitev dosedanjega prestolonaslednika za kral ja Edvarda VIII. dani obeh zbornic so prisegli zvestobo novemu kralju.
Z abesinskih bojišč so prihajale zadnje dni nasprotujoče si vesti. Italijani so poročali o zmagah na jugu,
Abesinci pa So zatrjevali, da je šlo le za manjše praske. Kaže pa vsekakor, da je na južni fronti spet mirnejše. Italijani so ustavili protinapade, ker vrše pregrupacijo čet. Na to fronto sta prispeli dve novi italijanski diviziji, ki bosta sodelovali pri novi italijanski ofenzivi v bližini Dola- Pa tudi abesinski poveljnik ras Desta dobiva okrepitev. Reuter poroča, da Abesinci nočejo ničesar vedeti o kakšnih italijanskih zmagah v Ogadenu. Abesince je nekoliko vznemirjal upor v pokrajini Godžamu-a po zadnjih vesteh je upor že udušen- Voditelju upora dedžasimaou Gesesu se je. posrečilo pobegniti z velikim delom pristašev. Reuter poroča dalje, da pripravljajo Abesinci ofenzivo na severni fronti- Italijani po vesti Reuterja računajo, da bo vojna z Abesinijo trajala tri leta-
Postani in ostani član Vodnikove dmžbe!
MOVINA" št. 4	-
Kaj je resnica in kaj obrekovanje
Mošnje, januarja.
Na gnusne izmišljotine in napade na mo« jo osebo tako v časopisju kakor tudi na shodih, ki jih je priredila JRZ, pojasnim vsem dostojnim vol i kom občine Mrasenj kakor tudi slovenski javnosti nastopno:
Nisem imel namena oglasiti se pred jav* nostjo, ker smatram, da so volitve občin« skega odbora picpolnoma interna zadeva ob« čine in občanov, toda moji nasprotniki so se v svoji onemoglosti poslužili časopisja in shodov ter zlili vso gnojnico svojih po* sod na mene
, Raznesli so polno besed in podtikanj, ki so same prazne marnje in ne nudijo prav
; nobenega dokaza, da bi storil ves dolgi čas svojega županovanja v občini Mošnjah kar* koli, kar bi bilo v škodo občine in občanov. Vse moje javno delo je pač javna knjiga, ker lahko vsakdo vidi in pogleda, kaj sem poleg uradnih dolžnosti kot predsednik ob« čine delal za občane v splošno korist na« šib kmetov, obrtnikov tudi izven župano« vanja. Vsi dobro misleči občani to tudi s po« znavajo ter so me zaradi tega pozvali, da prevzamem mesto nosilca liste za volitve dne 2. februarja. Ker sem to storil, je po. koncu ves Izrael. Šele zdaj spoznavam, ko« liiko v naši občini pomenim, kajti neki pre« glovor pravi »da ni slab sad, ako se zale« tavajo vanj ose in sršeni«.
Vprašam vse one gospode, ki imajo sko« mine po predsedniškem mestu v občini, za« I kaj Vas ljudstvo ni pozvalo, da prevzame« ' te mesto nosilca na svoji listi in zakaj se < skrivate za g. Pangercem, ako je vsa obč;« na za vami. To je dokaz, da niste storili ljudstvu ničesar koristnega, in Vam povem, da mi z vsemi obrekovanji ne morete oma« iati zaupanja, ki ga ima ljudstvo do mene. Vsi prazni očitki, ki jih naslavljate na me« ne, zadenejo Vaše somišljenike. Samo en primer:
Na shodih in po občini se raznašajo neke fotografirane izjave, ki sem jih poslal fi« nančnemu oblastvu v Radovljico uradno. Tn kai je na tem?
»	- ' Stran 2 =
koristno panogo malega gospodarstva že precej razširilo. Gospodarskega predavanja se je udeležilo tuid. tukajšnje učiteljstvo s &olsiko mladino, ki se je zlasti navduševadia sca 'rejo lepih »gorskih kuncev, ki dajejo trije na leto po en kilogram volne, za katero prejme rejec po 250 Din.
Lesni obrati počivajo
Škofja Loka, januarja.
Pomanjkanje trka na vrata, odkar sta u« stavili obrat podjetji Hajnrihar in Dolenc. iNaš delavec svojega zaslužka ni shranjen val, marveč sproti porabljal. Drugače tudi moglo ni biti, saj prejemki niso bili foli« ki, da bi se dalo kaj prihraniti. S strahom, in skrbmi na obrazih tavajo ljudje okrog obratov in prosijo, naj bi jih vendar spet sprejeli na delo. Stiska je neizprosna in ne pozna usmiljenja. Kjer So leta in let? pele J žage, je zdaj tiho in mrtvo, kakor bi bilo vse pokopano. Kljub vsem prizadevanjem za enkrat ni nobenega upanja, da se bo po« ložaj izboljšal. Te dni je šestčlansko odpo« slanstvo posetilo g. bana in mu očrtalo vso stisko delavstva, ki je bilo postavljeno sre« di' zime na cesto. V obratih je zaposlenih le nekaj ljudi, ki pospravljajo v red zadnje spomine lesnega obratovanja. Z ustavitvi« jo obratov so seveda zelo prizadeti tudi tr« govci, ki blaga ne bodo mogli dajati na ne« gotovo upanje. Vse javno živPenie, družab« no in društveno hira. Največji simmaki so pač družinski o^etie, ki nimaio niti naj« skromnejših sredstev, da bi sebe in svojo družino preživeli.
Obljub, da se bo sedanji položaj popra« vil, je mnogo, toda od samih obljub ni mo« goče živeti.
Politični pregled
V Veliki Britaniji je zavladala splošna žalost. V ponedeljek ponoči
je preminil Nj- Vel. kralj Jurij V.
Bolehal je že dolgo časa za bronhialnim katarjem, ki sicer ne bi bil nevaren, toda je spričo visoke starosti in oslabelosti srca postal usoden. Kralj Jurij V- je vladal Anglijo 25 let in bil med vsemi narodi velikega britan-
Ivan Slivnik:	9
(UtodloDD šdoui)
»Da, natanko vem. A pustiva zdaj to stvar, stric Viktor! Tako vesel sem, da si prišel k nam. Zdaj vsaj vem- kakšen bi hotel postati. Tudi Romani sem rekel včeraj, da si izberem tebe za zgled«.
»Tako? In kaj je dejala gospodična Šever-Jeva?«
»Da imam prav in da jo bo Jako veselilo, ako se bom ravnal po tem zgledu«.
»To je vsekako zelo laskavo zame«.
Janko je stisnil strica za komolec. »N'č se ne posmehuj, stric Viktor! Na to. kar pravi Romana. si lehko domišljaš, (n tvoje posmehovanje me ne bo omajalo, da veš. Oh, če bi ti mogel povedati, kako dobro mi je zdaj pri srcu. ko imam pred seboj zgled in cilj h kateremu je vredno stremeti. Res- bil sem baš na poti, da se duševno povsem zapravim in pogubim. Nobene opore nisem imel, prav ničesar, kar bi me bilo izpodbujalo in mi naravnavalo hrbtišče. Ako me ne bi bila vzdramila Romana — oh. v;diš, že spet sem pri nii! Prosim te, stric Viktor, ne povej živi duši, kaj je zame Romana«.
Viktor je zvedavo pogledal mladeniča. Pa ne, da bi Čutil Janko do svoje popolisestre kaj več od zgolj bratovske ljubezni? Ne. ne; to domnevo je zavrgel takoj. Glas. s katerim je govoril Janko o gospodični Severjevi, ni bil g}as zaljubljenega fanta.
»Razume se, da ne! bom govoril o tem«, ie dejal, »ker ti ne maraš. da bi«.
Janko se je naslonil nazaj in z užitkom potegni) dim iz cigarete.
»Fina sorta, stric Viktor. In kako udobno se človek počuti pri tebi! Sploh je sijajno, da te imam. Pomisli, toliko da te pisem bil pozabi) v teku let. Tak0, malokdaj smo slišali o tebi — še govorili smo jedva kdaj. Živ po em si nam postal šele takrat, ko si napovedal svoj poset. Tedai sem še) v mamino sobo in si ogledal v njenem albumu tvojo sl'ko — edino-ki smo jo imeli od tebe in smo jo bili takisto malone pozabili«.
Viktor Trtnik se je zdajci vzravnal.
»Mojo edino sliko? Da — saj res nimate druge. Posla! sem jo bil tvoji mami. ko sem odpotoval«.
Janko je pokimal.
»Da. mama nama jo je takrat pokazala, nato pa jo spravila v album. Tam je ležala pozabljena vsa ta leta. Ko sem nedavno slišal, da pride, sem si jo prvikrat spet ogledal — to moram priznati, v svojo sramoto.«
Viktor ga je gledal, kakor bi mu Jemal be- , sede z ustnic.
»In si našel mojo sliko takrat še v albumu?« je vprašal malone hripavo.
»Seveda, saj je tičala še vedno tam. -kamor jo je bila vteknila mama. Kakor vidim, se nisi 'bogvekaj izpremeni! v teh letih.«
»Meniš?« je dejal Viktor raztreseno.
Nehote je moral misliti" na vse presladke ! zgodbice, ki mu jih je pripovedovala o sliki
Beatrika in ki so se tako malo ujemale z Jankovimi besedami.
»Prav malo si se izpremeni!.« je povzel Janko. »Črta okoli ust se je zarezala nekoliko globlje; tvoj obraz se mi zdi sedai malce ožji, zato pa tudi pomembnejši in. značilne Si Drugače je ostal povsem isti. Veš kaj. stric Viktor, ali imaš kake svoje fotografije odveč? Rad bi jo imel zase. Na dan tvoiega prihoda sem si hotel vzeti ono iz maminega alba. Toda prišel sem prepozno: Beatrika io je b:la baš zaplenila.«
Viktor Trtnik ie sedel kakor okamenel: Šele čez nekaj hipov je počasi i okrenil chraz proti Janku.	t	< i	t
»Beatrika si je vzela sMko na dan moiega prihoda?« je vprašal zategnjeno. '»Ali veš to z gotovostjo?«
»Kako pa. Saj sem j<j naštel b<iš. ko jo; je bila vzela iz alba, in .jo je vtikala Y; okvir. Vprašal sem jo, kaj' hoče z 'njo. In ona' je rekla smeje .se: »Člqyek( mora vendar vedeti, kakšen je stric Viktor, in tudi čedno je videti, ako stoji njegova slika na mizi njegove nečakinje. Seveda,, ne smemo mu- priznati, da smo Se. doslej tako malo menili zanj.« Vidiš, stric Viktor, prejšnje čase bi mi bilo malenkost nalagati te. Odkar pa me ie Romana vzdramila in mi pokazala, kako grda je sleherna laž. ne maram tega rtič več zkto sem ti odkfito priznal. da sem te bil malone pozabil \ zdaj bi tako rad dobil tvoirr sliko v svojo osebno last. Ali mi jo obljubiš?« v ' •
DOMOVIN V'
št. 4
Stran 3
Da ima qospa Ivanka srečo? T , ~~ .......—"-——-— laka mislite
sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sredstev za gospodinjstvo. Tudi pri perilu. Terpentinovo milo Zlatorog, ki jaz žnjim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To milo pere skrajno prizanesljivo in perilo traja dolgo let. To srečo si lahko vsak privošči.
117«
i

Izid občinskih volitev
V nedeljo so biie v devetih ofoč.nah dravske duhov,ne ..uciriske voatve. V Lescah je zmagala napredna lista z nosilcem Pavlom Ulipom; dobila je 17s glasov, a JKZ je kljuo vsemu pritisku zbrala komaj 94 g.asov. Le-šcan. so s tem odločno pokazali, da ne marajo v občini razdora, kii ga j.ni hočejo vsiliti novodobni slovenski radikali. V lomiš-Ijii je dobila lista Antona Komšeta 111 glasov, a lista JRZ 166, ker je zaradi lažnivih vesti, ki su j n raz^..ii nasprotniki, ostaio mnogo naprednih volilcev doma. Samo liste JRZ so bile v Begunjah, na Brezovici pr Liubliani in v Zgornii Polskavi. V Zagorju ob Savi je dobila JRZ 1148 im socialisti 366 glasov: v Soo^nij Po,cV?iv' IRZ 124 in opozicija 88 glasov; v Št. Il!u v Slovenskih goricah JRZ 453 in opozicija 113 glasov; v Kostanjevici ma Krki pa JRZ 410 in oipozi-c ,ia 171 glasov.
GORENJI LOGATEC. V nedeljo 26. t. m. ob 16. uri nas bo obiskai Slovenski vo« kalni kvintet iz Ljubljane. Koncert bo nu« dil prvovrsten umetniški užitek. Vse ljubi* telj*; petja vabimo na prireditev, ki bo v Sokolskem domu. — Tukajšnjemu sodišču
ji bil z novim letom dodeljen avskultant g. dr. Kramberger.
GOVCE PRI SV. JEDERTI. Prizadeti posestniki in stanovalci iz Govce in Trno« vega hriba so se obrnili na sresko načel« stvo v Laškem s prošnjo, da blagovoli po« sredovati pri občini Sv. Krištofu glede na« stopnega: Dosedanja javna prevozna pot iz Tecice mimo kapele v Lisah v Trnov hrib, ki je bila edina prevozna pot iz Re« čice v Trnov hrib. je uničena in je zaradi usedlin, povzročenih od izkopavanja premo« ga, tudi pešcem nedostopna. Ta pot je živ« ljenjske važnosti za prebivalce v okolici. Posestniki gozdov ne morejo prodajati le« sa, ker prevoz ni mogoč. Druga pot, ki veže Trnov hrib n južni strani Lio z Govcami, je postala nevarna in je za prevoz v seda« njem stanju nesposobna. Pod to potjo se je zadnja leta izkiopaval premog. Po tej poti so posestniki iz Govc prevažali gnoj na svoje njive in vinograde v Trnovem hri« bu in svoje pridelke iz Trnovega hriba v Govce. — Prebivalci iz Trnovega hriba so si po tej poti dovažali iz Govc pesek, drva in druge potrebščine. Obe poti sta nujno potrebni. Ker sta zdaj nerabni, ne po kriv« di prebivalstva, prosimo sresko načelstvo v Laškem in upravo občine Sv. Krištofa, da čimprej pozoveta krivca, naj poti spet po« pravi. Pripominjamo, da sta bila oba pota pred izkopavanjem premoga v dobrem sta« nju.
Gostilničar Mirko Finžgar na Brezjah je hotel potočiti sod vina, ne da bi plačal ob« činsko, banovinsko it, državno trošarino, pa ga je pri tem zasačil organ finančne kontrole v Radovljici. Kakor običajno po« zove oblastvo občino, da poda izjavo o gla« su prizadetega, v tem primeru o gosp. Finž« garju.
Jaz sem s svojo izjavo rešil g. Finžgaria, da ni bil kaznovan zaradi tihotapstva. Pa se vzlic temu zgraža vsa JRZ, kakor da bi občini naredil zavoljo tega bogve kako ško« do. Vprašam pa zdaj, kdo je omadeževan. Ta primer pa tudi pokaže županstvom, ka« ko je z uradno tajnostjo.
Drugi primer: Neki posestnik iz bivše občine Leš se je nekega dne spomnil, da ima še cd Leš terjati nekaj za opravljeni kuluk in da naj mu sedanja občina Mošnje kot skupna občina izplača okrog 20.000 Din Ker ie občinski odbor to zahtevo kot neu« pravičeno zavrnil, četudi je omenjam posestnik vložil tožbo in jo je prva inštanca kot neutemeljeno zavrnila, se hoče obča« nom donovMati, d« sem «tr,r?l zaradi teea velikansko škodo občini- Toda vsi razumni gospodarji vedo, da sem s tem le obvaro« v?' občino pred velikim izdatkom
Vse te in enake laži pa pri volilcih ne zaležejo. Nasprotniki imajo tak strah pred mojo listo, da so gospodje zahtevali revi« z <ip. Dobro, prav hvaležen sem jim. ka;<-prav revizija je pokazala, da nimam skupno z upravo niti najmanjšega dejanja, ki bi bilo v škodo občanov, niti pare neupravi« čenih izdatkov, niti pare nevpisanih dohodkov. Če bom vzlic temu razrešen, sem tudi na to pripravljen. Toda nihče ne more re« či, da nismo delali ves čas pošteno iin nesebično. To nam je v zadoščenje. Skupno s kandidati svoje liste mirno in samoza« vestno čakam 2. februarja ter pri tem pre« ziram vsako bevskanje izza plota, ker sem prepričan, da bodo volilci vse to upošteva« I i, če bodo svobodno odločali
Valentin Tonejc, župan v Mošnjah
Po Sloveniji gre grns: „Domovina4'ie za nas!
Viktor Trtnik je zdajci planil kvišku, stopil k oknu in ga odprl nastežaj. Potegnil si ie z roko preko čela, kakor da mu je postalo vroče.
Janko ga je pogledal osuplo in iznenadeno, in ker mu ni odgovoril, je vprašal s tesnobnim glasom: »Kaj ti je, stric Viktor? Ali sem , se ti s čim zameril? Morda sem te užalil s tem, ker sem ti povedal odkrito, da sem te skoraj pozabil? Ne bodi hud, da se nisem hotel zlagati«.
Viktor je globoko zasopel in se vrgel spet ^naslanjač. Mirnodušje se mu je bilo vrnilo.
»Ne, dečko, prav nič se mi nisi zameril — narobe! Le samega sebe sem bil zalotil pri veliki bedariji, in to je zmerom neprijeten občutek. Mojo sliko seveda dobiš — in še s posvetilom. Toda s pogojem«.
»S kakšnim, povej?«
»Da ne črhneš Beatriki besedice o tem, da si mi povedal, kako je prišla moja slika na n.eno pisalno mizo«.
Janko ga je začudeno pogledal. »To ti obljubim prav rad. Toda čemu je treba zamolčani Beatriki to stvar?«
Viktor je pomislil. Nato je naglo rekel; »Zato, ker jo je pripovedovala ona malce drugače«.
Janko se je spomnil, da Beatrika koketira s stricem Viktorjem, in zdajci se mu ie zasvetilo, da jli je moral- ponevedoma zmešati štreno. Z zadrego je pogledal stricu v obraz ter ga prijel za roko.
»Stric Viktor — kaj ne, da sem napravil neumnost?«
Viktor je zamahnil, kakor bi vrgel nekai od sebe. »Pusti, dečko! Nič posebnega ni. Rad bi samo prihranil Beatriki majhno osramočene; zato nočem, da bi zvedela to reč. Govoriva rajši kaj drugega«.
To rekši je vzel Viktor iz predala pisalne mize fotografijo in zapisal pod njo s svojo krepko in značilno pisavo: »Najvišje dobro je resnica. Viktor Trtnik«.
Nato je podal sliko Janku. »Tako, fant — da me spet ne pozabiš«.
Janko je z veseljem sprejel darilo. »Tega se ti ni treba bati. Zdaj te prav gotovo ne pozabim nikoli več, tudi če te ne bi videl pol stoletja. Takrat, ko si odpotoval, sem bil pač še premlad, da bi te mogel prav spoznati«.
Viktor se je nasmehnil. »In zdaj meniš, da me poznaš?«
»Vsekako bolje nego takrat, iin dovolj, da te več ne pozabim«.
Tisti hip je vstopil Kaluta-Baj. Janko je posvetil za nekaj časa svojo pozornost njemu. Viktorju je bil ta odmor dobrodošel: utegnil je vsaj premagati razočaranje.
Ljubke in mamljivie* zgodbe, ki mu jih je bila pripovedovala Beatrika -o njegovi sliki, so dobivale povsem drugačno lice. Kakor je vse kazalo, se je bil dal oslepariti dekletu; vse lepe besede so bile zgolj njena laž. In čemu? Hotela ga je uveriti, da je igral v njenem mladem življenju vlogo junaka njenih sani! Kaj je hotela doseči s tem? Brez namena pač ni lagala!
Jezil se je sam nase*, da je skočil mlademu bitju na limanioo kakor neumen kalin. In bo-
lela ga je misel, da se mora družiti toliko lepote in ljubkosti s tolikšno lažnivostjo. Zdaj je gledal Beatriko s čisto drugačnimi očmi.
Po Jankovem odhodu je štal še dolgo ves zamišljen pred svojo pisalno mizo ter se igral z bodalastim papirnim nožem v rezljani nožnici iz slonove kosti, ki je bila pokrita z raznimi skrivnostnimi znaki. Čudno trpek smehljaj mu je igral okoli ust. Pred njim je stala fotografiia lepe nečakinie. Nedolžno in cesto so zrle s slike njene oči.
»Ženske — ženske! Kdor vas smatra za resne in se vam poda, je izgubljen. Jaz stari osel bi bil skoraj padel v mrežo temu mlademu, koketnemu bitju. Nu„ prav — izkušnja izmodri človeka. Položmo današnjo k dosedanjim in glejmo na mlado komedijantko z višine položaja. Pri vsej njeni lehkožsvosti se mi zdi, da zna vendarle dobro računati, čeprav se ji vidi ta lastnost pri njeni popolisestri tako odurna«, je rekel sam pri sebi.
Nato je premislil, kar mu je bil povedal Janko o Romani. Kaj je bilo zdaj resnica? To, kar mu je pravil Janko, ali ono, kar je bil slišal o nji od Beatrikiei in njene matere?
Morda je bilo vendar bolje verjeti Janku, nejte Beatriki — tudi v tej stvari!
»Da bi človek vsaj videl svojim bližnjim v srce! Kako lahko in preprosto bi bilo potem življenje. . .«
Baš ko se je porodila Viktorju ta misel, je vstopil spet Kaluta-Baj. Prinesel je gospodarju pisma iin časopise z bližnje pošte. Vse to ie položil na pisalno mizo. Nato pa ni odšel, mar
Stran 4
»DOMOVINA" št. 4
KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. Z od'okom banske uprave ie razrešen občinski odbor občine Knževce pri Ljutomeru. — Na tukajšnjo šolo je premeščena učiteljica Herzogova Ga-briela, križeVska domačinka.
NORŠINC1. Poslanec za ljutomerski srez g-Lukačič Avgust je imel pri nas lepo obiskan sestanek svojih voiilcev. Podal je izčrpna poročila o delu v narodni skupščini in o ukrepih, ki bi bili potrebni za omiljenje gospodarske stiske. Zborovalci so z zanimanjem sledili nego-vim izvajanjem. Po sestanku se je razvila živahna razprava, med katero so se izrazili člani JNS za poživljenje nacionalnega delovanja.
SV- JEDERT NAD LAŠKIM. Dobili smo novega šolskega upravitelja g. ČikadO', med« tem ko je bil g. Vidmar premeščen v Ljub« ljano. Iz Brezna pri Sv. Jederti se je po« možna poštna uprava iz nerazumljivih raz« logov prestavila v šolo pri Sv. Jederti. G. Kozole v Breznem je celih 10 let upravljal vse poštne posle v največje zadovoljstvo prebivalstva in pustil pismonoši 400 Din plače. Zdaj bo upravljal pošto g. Čikado. Pismonoša bo zdaj dobival za 100 Din nižjo plačo.
SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. 80 letnica Osetove mame). Te dni je obhajala svoj god. nekaj dni poprej pa 80 ro:stni dan na prijazni Goričici nasproti posta3! vzorna posestnica Neža Osetova Kliub visoki starosti še zmerom sama vodi lepo kmetijo. Doživela je bridke udarce usode. F-azmer-no še mlada je postala vdova- Sin Ivan, ki je bil določen za gospodarja, 3e padel v eveitovni volni, hčerka Marica je kot mladia Cajhnova žena na Teharju postala žrtev materinstva, triJe še živeč, sinovi pa so v Mariboru: France je železniški uradnik, Andrej je vodja Jugoslovenske hranilnice iin posojilnice Miloš pa le znani veletrgovec. Sama vedno zavedna Slovenka je tudi otroke limo dobri mamici še mnogo srečnih in zdravih let!
VELIKI DOLENCI. Uprava narodne šole je obdarovala za božič 90 otrok. K božični--ci so prispevali banska uprava, Družba sv. Cirila in Metoda in krajevni šolski odbor iVsem darovalcem se v imenu staršev iskre* no znhvciliijie šolskn imrava
JARŠE. Delavno slovensko pevsko društvo »Lipa« priredi v nedeljo 26. t. m. ob 15 30 v Godbenem domu v Domžalah svojo prvo prireditev z obilnim sporedom. V prvem delu nastopi moški pevski zbor ter zapoje več priljubljenih pesmi, v drugem delu pa društveni dramski odsek z Vodopivčevo dramo »Na Visokem«.
Gospodarstvo
'Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na ljubi j. sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: volom I. po 3-50 do 4, II- po 2.75 do 3 50, m. p;o 2 do 2.75, kravam debelim po 2 do 3.50, klobasaricam 1.50 do 2, teletom 4.50 do 5.50 Din- Prasci za rejo, 6 do 12 tednov stari, so se prodajali po 85 do 150 Din za rilec.
liiariboirsikeim sejmu so prodajali: praisce 5 do 9 tednov staire po 70 do 130 3 do 4 mesece stare po 150 do 200, in 5 do 7 mesecev staire po 230 do 300 Din.
n roda i al e po 5 50 do 6.50 Dir, za kg žive teže, odnosno po 7 do 9.50 Din za kg mrtve teže.
Sejmi
27.	januarja,: Litija, Vojnik, Vinica pri Črnomlju;
28.	januarja: Škofja Loka;
29.	januarja: Rajhenbmrg, Sv. Jurij ob Taboru;
nO. januarja: Rafkek;
31. ianuairia: Dobova ptri Brežicah;
L februarja: Jurklošter.
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 29.71 do 29.85 Din; 1 nemško marko za 17 56 do 17 70 Din; 1 angleški funt za 215-77 do 217.83 Din; 1 ameriški dolar za 43 35 do 43.71 Din; 100 francoskih frankov za 288.28 do 289.72 Din;
100 češkoslovaških kron za 181.05 do 182.16 Din;
Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili po 9.32 do 9.42 Din Vojna škoda se je trgo-
'•->!;> nn 35' do 15? D'n
več je obstal pred Viktorjem vzravnan, z rokami prekrižanimi na prsih.
Viktor ga je vprašujoče pogledal. »Nu- Ka-luta. ali mari kaj "želiš?«
V	temnih Ind jčevih očeh se ie zrcalila nu;na prošnja Cez hip .ie pokazal na Beatričino sliko
»Mlada miss sahib ie dala Kaluti cvetlic in denarja — cvetlice za sah'ba. denar za Ka-luto«.
V	zadnjih besedah je zvenel zamolkel srd Kaluta te bil ponosen in ni nikoli sprejel napitnine Sploh je odklanjal vse. kar ni prišlo od gospodaria.
Viktorju e ta ponos ugajal. »Ali si odklonil denar?« je vprašal
»Da, sahib. Kaluta služi samo svojemu sa-hibu«.
»In cvetlice? Kje si pustil cvetlice?«
Indijec ie pokazal z glavo proti vratom.
»Zunaj. Mlada miss sah;b želi. da Kaluta postavi cvetlice na sahibovo pisalno mizo, zraven njene slike. Toda cvetlice miss sahib niso dobre- sahiba po njih glava boli«
Ni se zgodilo prvikrat, da je Beatrika poslala Viktoru po tej poti cvetja v okras njegove sobe. Doslej so taka darila zelo genila Viktorja; sprejemal jih je z veseljem in skrbno pazil nanie.
»Prav imaš. Kaluta«. je rekel danes. »Pusti cvetlice zunaj: res me boli glava po njih«.
Indijčeve oči so se radostno zasvetile. Raz-
Drobne vesti
= Velik izvoz svinj v Nemčijo. Novosad-ska svinjeirejska zadruga je sklenila z nekimi tvrdlkaimi v Nemčiji pogodbo, po kateri bo diobaivila Nemcem 40.000 zaklanih s vi m. Svinje bodo morale tehtati najmanj po i 00 kg.
= Naš izvoz sadja v preteklem letu. Po
podatkih osrednje komisčije za siadje se je naš izvoz presnega sadja od julija do konca lanslkega leta v primeri s predlanskm gibal k,kole: Jabolk smo izvozili 3270 vagonskili pošiljk nasproti le 1200 v istem razdobju v prejšnjem letu. Izvoz presnih češpelj je znašal v tem razictobju 2900 vagonskh pošiljk nasproti 1700 v prejšnjem letu, izvoz grozdja pa 860 vagonskih pošiljk nasproti 2G0 v preišmjem letu. Posamezne vagonske pošiljke so imele težo od 5000 do 12.000 kg.
= Kateri so kmečki mlini. Na postavlje« no vprašanje, kateri mlini, odnosno mli« narji se smatrajo za kmečke mline, je mi« nister za trgovino in industrijo d". Vrbanič zaradi pravilnega izvrševanja zakonskih predpisov dal naslednja navodila: Uredba z dne 4. julija 1. 1934. o izvzetju kmečkih ml;nov iz mlinske obrti izvzema kmečke mline iz seznama obrti po točki 61. čl. 23. za« kona o obrtih. Smoter te uredbe je, da po« udari, da ni obrt delo, ki se mehanično iz« vršuie in ne zahteva nikake posebne izkuš« nje. Kot tako pa se lahko smatra samo ono, ki se ooravlja s preprostimi sredstv;, to je delo. ki se opravlja z mlinskimi kamni. Mlinarsko delo,- ki se izvršuje z uporablja« niem nanrav za čiš^enie, presejavanie in tipiziranie moke, zahteva večjega izkustva, ki se lahko pridobi s praktičnim de'om v dotični industrijski obrti. Na tako delo se se ne more nanašati gomil uredba, temveč ie treba za to isVof-'" kvalifikacije po oHred« bab zakona o obrtih Oornie navodilo ie. minister poslal vsem banovinam ter gospo« darskim zbornicam.
= Ljubljanski veleseiem bo imel letos dve glavni Prireditvi. Pomladi od 30. maja do 11. junija bo XVI. mednarodni vzorčni veksejem, ki mu bodo priključene še posebne razstave pobštva. avtomobilov. tkan;n. modnih predmetov z modno revijo in gostilničarska in ho-Hirska razstava Jeseni pa bo veksejem pod
križal je roke in naglo snel s prsta svoj čudni zlati obroč. Molče ga je pomolil gospodarju.
Viktor je smehljaje pogledal nanj
»Ali- mi res ne misliš dati. miru s svojim prstanom Kaluta?«
Indijčev pogled ie gorel od vznemirjenja.
»Sahib naj ne dvomi! Sahib nai nosi prstan Potem bo sahib videl ljudem v srce«.
Viktor se je neverjetno nasmehnil in zmajal z glavo Kaluta mu je bil že večkrat ponudi) prstan v darilo Pravil mu ie. da ga je dobil od svojega očeta na njegovo smrtno uro Očetu pa ie podaril prstan neki brahman. v zahvalo ker ga je bil rešil iz velike nevarnosti Po Kalutovem zatrdilu je odl;kovala prstan čudežna moč. Nenavadno jasno višnjevi kamen )e imel baje lastnost da je naznanjal tistemu, ki ga je imel na roki. ali so budie, s katerimi je govoril, pošteni ali nepošteni, ali mu govorijo resnico ali lažejo. Tud' je neki pričal, ali mu bodo tisti ljudje v srečo ali v nesrečo. Dokler je ostal kamen iasen in prozoren, je imel n egov lastnik opravka s poštenimi in odkritosrčnimi ljudmi Ako pa se ie kamen skalil, kakor bi ga prepregel pa.ičolan ali kakor bi teklo mleko v čisto tekocno. ;e s tem svaril svojega lastnika pred človekom, ki ga k imel pred seboj.
Viktor je dobro vedel, da ie Indija dežpla nenavadnh skrivnosti in čudes; toda v čudo-tvorni učinek tega prstana vendar ni mogel veneti Vsakikrat ie smehljaje zavrni! Kalutov dar V svojem sedanjem pobitem in negotovem razpoloženju pa si je dejal, da bi bilo prav koristno imeti prstan, ako ga res odlikuje takšna
čudežna moč. Želja po zlatem obročku ga je popadla s silo, ki se je sam ni vedel razložiti. Negotovo k pogledal slugo, ki mu je še vedno proseče molil prstan nasproti.
»V dar ga ne morem vzeti, Kaluta. Toda odkupim ti ga«- .ie dejal.
Kaluta ie odločno zmajal z glavo. »Ne kup ti sah;b! Prstan izgubi čudodelno moč, ako ga prodaš Svoboden dar se mora preseliti z roke na roko. Prosim, sahib nai vzame sahib ta prstan od svojega Kalute v dar! Kaluta dolguje sahibu življenie in vse kar ima«.
Indičevo moledovank je bilo tako nujno, Sfe ie Viktor obotavljale vzel prstan in ga nateknil. Izprva ie mislil, da mu bo dosti prevelk. zakaj Kaluta ie imel močno in mišiČasto roko. dočim k bila Viktorfeva tenka'in ozka Toda čudno: trd: zlati obnč se ie oprijel njegovega prsta, kakor bi bi' .elastičen.
Viktor je gledal nekaj časa nani. Jasno in svetlo se k bleščal višnevj kamen.
»Dobro, Kaluta. storiti hočem po tvoji volji. Dokler boš t; pri meni. bom nosil ta orstan«.
Indijčeve oči so se zasvetile. »Kaluta ostana vedno pri sah'bu. Sahib ne odslovi Kalute. drugače se uleže Kaluta pred vrata kakor zvest pes«.
Viktor mu je položil roko*na ramo.
»Ne odslovim te, dobra duša, ako ne boš sam hotel Velja tedaj: tvoj prstan vzamem. Toda dovolit moraš- da obdarujem tudi iaz tebe. 71ato uro dobiš: vem. da si je želiš že dolgo. Kar jutri ti jo naročim«.
(Dalje prihodnjič)
št 4
Stran 5
imenom »Ljubljana v jeseni« od 2). avgusta do 9. septembra. Tej prireditvi bosta dajali poseben poudarek zlasti velika vsedržavna lesna razstava »Uporabljajmo naš 'es« ;n lovska razstava. V zvezi s tema razstavama bo na velesejmu prirejen tudi živalski vrt i vsemi vrstami divjadi, kar ie živi v naših gozdovih. Na jesenskem velesejmu bo zastopano tudi kmetijstvo in v zvezi s tem se priredita razstava govedi in banovinska razstava malih živali rejcev dravske banovine. Seveda bodo na tem velesejmu zastopane tudi industrija, obrt in trgovina, zlasti s sezonskima predmeti.
= Dražba kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek 27. t. m., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine še niso odposlali. Blago naj takoj pošljejo lovsko-proda.ni organizaciji »Divji koži«, Ljubljana - velesejem.
Domače novost?
Kmečka zaščita in inozemci. Zadnje čase je bilo sproženo vprašanje, ali so deležni kmečke zaščite tudi tuj državljani, če nimajo v naši državi zemljiško posest in če izpolnjujejo vse pogoje, pod katerimi so naši državljani deležni te zaščite. Mnenja so v tem pogledu deljena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo že naprošeno. da uredi to vprašanje s posebnim pravilnikom. Najbrže tuji državljani v-naši državi ne bodo uživali kmečke zaščite.
♦Žalostne številke. H udi časi, v katerih živimo, se kažejo najbolj v ogromnem številu ru-bežni. Tako ie bilo lan; pri mariborskem sres-kem sodišču 96S9 rubežni in ;zvršb.
* Priprave za novo razpravo proti mar-scjskini atentatorjem. Novosadski »Dan« objavlja v zvezi s skorajšnjim začetkom raz-iprave proti mairsejskim zločincem daljše po->ro3iHo o pripravah, ki se vrše za ta proces. Med drugim poroča- da se je te dni vrši skupen posvet sodnikov apelacijskega sodi šča v A xu in zastopnikov policije in or >ž-r.ištva. Razpravljali so o--Vamostnih ukrepih, ki jih nameravajo obla s t va izdati za časa marsejskega procesa. Za dobo trajanja razprave bo dostoo v sodno poslooie vsakonnr brcs-izipm° zabranien razen sodnikom, stro-
doma 8
Ker tudi proti večeru ni nehalo deževati, je sklenila počakati še čez noč v koči. Spet ie začutila, da je lačna, toda ni si mogla pomagati. Tu v gozdu ne bo mogla dobiti ničesar užitnega.	*
Prišla je noč. Perina dolgo nii mogla zaspati. Iz daljave je slišala zavijajoče glasove, ki so jo strašili. Ali so mar volkovi? Kar streslo jo če je pomislila, kaj bi bilo, če bi se takšna zver približala koči.
Okno je zamašila z dračjem in podprla vrata z brunom, ki je ležalo v kotu. šele petem se je pomirila in zaspala.
Petje ptic jo je prebudilo. Odprla je oči in videla skozi streho slaboten soj vstajajočega jutra- Drevje v gozdu je bilo še zmerom temino.
Dež je že ponehal. Niti najiraihlejši veter ni zibal vej. V vsem gozdiu je vladala sveta tišina, ki so jo motile samo ptice-
Poslušala je in premišljala, ali ne ba vstala in nadaljevala svoje poti- Potem pa jo je zazeblo- Vlaga, ki je prepojila vas gozd, je premočila tudi njeno obleko. Zato je hitro vsa-la, da se ne bi prehladiia, in šla dalje.
Čeprav se je pomoči odpočila, so jo veindar po prvih korakih začele spet boleti noge-Kmalu pa je premagala bolečine. Solnce, ki jo je grelo v hrbet, je metalo dolge sence pred njo.
kovnjakom, pričam, novinarjem in sodil'. nu osebju. Pri vhodu v razpravuo Uvo-ranu oo poliojja strogo nadzorovala poseirnke. Nadzorstvo nad tujci je bilo že te dni poostrer za časa razprave pa bodo vse unije okrog sodne palače blokirane od policij.; in republikanske garae. Porotniki bodo pod posebno zaščito poučuje. Spioh bodo .zdani vsi poti ehnu ukrepi, dia se zagotovi nemo-ten potek razprave. Obtoženci očitno po navodilih svo" juh zaščitnikov še vedno odklanjajo novega zagovornika in vztrajajo pri svoji zahtevi, da jih brani iziključeei odvetnik Desbons. lo p« bi se moglo zgodiHi le tedaj, če b bil Des boas pomiloščen in bi ga znova vpisa,i v imenik odvetnikov, kar pa smatrajo v vseh pravniških vrstah za docela izključeno. Obtožene. groze, da bodo stavkali' z molkom in da na stavljena vprašanja sploh ne bodo odgovarjali. To bi seveda razpravo zelo oteZi-io in onemogočilo vsako redno poslovale novemu odvetniku Berthoeu, ki bi v taikem primeru najbrže odstopil od obrambe. V tem primeru bo sodišče postavilo zagovornika Vse kaže, da s obtoženci in njihovi zaščitniki na vse načine prizadevajo, da bi razpravo onemogočili.
*	Invalidi so zborovali te dni v Novem mestu. Zbor ie otvoril predsednik organizacij g. ivan Robas. V poročilu je predsednik omenil delovanje odbora v preteklem letu in poudarjal, da se ni moglo doseči izboljšanje invalidskega zakona- čeprav delujejo na to vse invalidske organizacij v državi. Našteval e krivice, ki jih s tem trpe vojne žrtve in vdove Izpodbujal ie zbrano članstvo k še vztraj-nejšemu delu. Vsi invalidi, vdove in sirote naj se organizirajo, ker le z močno organizmi o je pričakovati uspeha. Za pomoč je naprosil tudi navzočnega bano vinskega svetnika g. Vebleta in mu predočil vso bedo vojnih žrtev, katerim organizacija ne more pomagati, ker ie društvena blagajna prazna Poročila ostalih funkcionarjev so bila vzeta na znan.e in so zborovalci dali staremu odboru razrešnioo. K besedi se je javil g. Veble in on je tudi pozival članstvo k vztrajnemu delu Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Ivan Robas.
*	Smrt najstarejše Teharčanke. Predzadnjo nedelb ie umrla na Tehariu v visoki starosti
Tako lepa je bila vsa okolica, vendar pa je Perina ostala žalostna in obupana.
Premišljala je. kako bi prišla do denarja, da bi si lahko kupila jedi. Štiri dni bo morala še najmanj potovati, v žepu pa nima niti beliča- Če bi imela vsaj pol franka za kruh.
Ko bi mogla kje dobiti delo, da bi si nekaj prislužila! Saj ne bi bilo treba prav dosti.
In rešitev mora priti čimprej, kajti čutila je, da je slaba. Več dni je že stradala- Košček bruha, ki ga je prejšnji dan kupila, ni prav nič zalegel. Kaj bo če se je bo polotila slabost sredi ceste, da bo morala leči v ja. rek? Ali bo prišel kdo, da bi ji pomagal, da bi jo rešil?
Čudne misli so Jo obhajale- Najrajši bi bila kar umrla.
Če bi ji biil kdo pretekli večer, bo je z obupnim naporom prišla do kcče v gozdu, rekel, da se bo kmallu nato vsa' silabotna vdala smrtnim misilim, bi se mu billa smejala.
Da, toda včerajšnji večer današnjemu dnevu ni bil prav nič podoben- Včeraj ji je ostalo še vsaj malo moči, ki jdlh je danes že pogrešala. Včeraj je lahko vsaj še trezno mislila, danes pa je bila vsa kakor omotična. Zdelo se ji je, da se ne sme preveč mučiti, zato je vselej, kadar jo je obšla slabost, sedla v travo, da bi se malo odpočila.
Ko je tako med potjo obstala pred njivo, kjer je rasel grah, je zagledala štiri dekleta svojih let. ki so prišla s starejšo kmetico na njivo, da bi jo obtngale. Tedaj je zibralia ves svoj pogum, stopila čez jarek in se obrnila h kmetici. Toda ženska ji je že od daleč zaklicala: »Kaj pa iščeš tu?«
91 let na.starejša Teharčanka, zasebnica ga. Marija Kvacova, mati pokojnega šolskega upravitelja v Šmartnem v Rožni dolini Ivana . Kvaca in profesorjeve vdove ge Josipme Novakove v Celju. Pokojnico, ki je bila izredno blaga in odločno narodna žena, so položili na teharskem pokopališču ob veliki udeležbi k: zadnjemu počitku. Bodi ii ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
*	V Bosni kosijo kmetje deteljo. Tudi v Bosni imajo zredno toplo vreme Po nekaterih vaseh kosijo kmetje deteljo, kakor da se že bliža poletje. Detelja je visoka 25 cm.
*	Pomlad na Dolenjskem. Telo h in marjetice že povsod pogan ;ajo m na sadnem drevju se napenjajo popki Ce bo Še nekaj časa tako toplo. bo vse odgnalo in mraz, ki bo gotovo še nastopil- bo vse uničil.
Iz Rusije čez Jugoslavijo v Perzija peš.
Fe dni so prijeli graničarji na Plaču neznanca. ki ^ prišel čez avstrijsko meio sKrivaj in brez potnega lista. Privedli so ga v Mtribor, kjer so ga zaslišali na obmejni policiji. Tu je pripovedoval zanimivo zgodbo svojega ahas-verskega tavan a po svetu. Zove se Ivan Ak-samit Rodil se je v Omsku v Rusiii. r(of kmetijski delavec je bi' zaposljen m državnih posestvih v bližini poljske meje. '.eta i9.53 je pobegnili na Poljsko Iz Poljske e odšel v Ru-munijo, od tam na Češko, potem v Avstri.o. Povsod se je preživljal s priložnostnimi deli pr kmetih Zdaj ga >e v Avstriji zadela znana odredba o izgonu tujih delavcev. Niega so prijeli pri Deutschlandsbergu ter ga odpravili na jugoslovensko mejo- preko katere so ga na skrivnem mestu pognali brez vsairih sredstev. Povedali so mu tudi. da bo naibove, če poide v Perzijo, kjer se ba:e gradi velika že'ezniška proga- pri kateri bo dobil deio. Aksamit e res namenjen, da bo potoval v Perzijo peš preko naše države. Grčije in Turčije. Zaenkrat so ga pri nas še pridržali, da bodo poizkusili ugotoviti resničnost njegovih navedb.
*	Ljudskim odrom. »Črna žena«, ljudska igra s petejem v treh dejanjih (osebe: 9 moških in 4 ženske) in drama iz kmečkega življenja v štirih dejanjih »Za grunt« (osebe: 7 moških in 7 žensk) se naročata na naslov: Re-denšek Ivan, Domžale. Igre, katerih uprizoritev je mogoča ira vsakem odru. priporoča-
nvi
»Vprašala bi vas. ali vam lahko pomagam*
»O, saj nas je dovolj-«
»Lahko bi mi dali za delo . • . karkoli.«
»Odkod pa prihajaš?«	(
»Iz Pariza «
Najmlajša deklica je pogledala kvišku, premerila Perimo od nog do glave, potem pa je zaklicala:
»Taki potepuhi! Iz Pariza pridejo in hočejo drugim ljudem od jesti delo.«
»Saj si slišala, da nikogar' ne potrebujemo,« je ponovila kmetica.
Peri ni ni ostalo drugega, kakor da se vrne čez jarek na široko cesto-
»Glej!« je zaklicalo neko drugo dekle. »Beži, beži, orožniki prihajajo!«
Perina je bila tako slabotna, da je kmalu se vz nje samo norčevale, so se začele na glas smejati.
Perina je biila tako labotna, da je kmalu dcceia omagala. Solze so ji silile v oči in skozi nje je videla pokrajino kakor skozi meglo. Kaj je storila tem ljudem, da so z njo taka okrutni?
O, da, potepuhi prav tako težko najdejo delo, kakor novec na cesti.
Poskusila ga je že dobiti, svejega poskusa pa Se ni upala več ponoviti- Spet je šla dalje, kakor stroj, brez zavesti, brez misli.
Vedela je, nekaj časa bo še lahko hodila, potem pa ne bo mogla več.
Kaj bo potem?
Vroče opoldansko sctoce jo je žgailo- Prišla je v neko vas, toda tam je še bolj pohitela, da ne bi ljudje pasli svoje radovednosti na njej. Zdelo se ji je, da jo vsi zasledujejo, da
*	Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi 'dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložite znamko za odgovor za 3 Dn.
*	Tobačne srečke. Na žrebanju 15. t. m. so bile za amortizacijo izžrebane tede se» rije:
215, 465, 504, 528, 591, 612, 679, 761. 790, 808, 1052, 1119, 1242, 1320, 1337, 1754, 1880, 1981, 2105, 2180, 2380, 2387, 2402, 2670, 2^78, 3121, 3282, 3612, 3760, 3800, 3834, 3908, 3947, 4120, 4276. 4651, 48.34, 5388, 5683, 6025, 6416, 6516, 6534, 6538, 6826. 6840, 6939, 7379, 7385, 7846, 8062, 8070, 8269, 8305, 8831, 8843, 9058. 9131, 9210. 0434, 946O, 9513. 9538, 9585, 9598, 9668, 9731. 9773, 9854, 9973, 3212.
Nadalje so bili izžrebani tide dobitki: ser. 334, št. 91 (100.000 Din); 3441, 51 (2500 Din); 7218, 58 (500 Din); 9383, 36 (500 Din). — Po 100 Din: ser. 740. štev. 35; 3091, 15; 3214. 77; 4393. 68; 4470, 50; 5664. 77; 6095, 28; 6255, 97; 6170. 5; 6508. 31; 6812, 14; 8580. 71; 9049, 94 ; 932«. 16; 9979, 87; po 50 Din: ser 356, št. 56; 1027. 46; 2027. 46; 3172. 52: 3001 36 ; 4657, 44: 759.5, 23; 8055, 31; 8097. 3; 9760, 60.
*	Dvoodstctno loterijsko posojilo iz 1. 1881.
Na žrebanju 14. t. m. so bile izžrebane za amortizacijo tele serije: 9, 31, 39, 62. 72, 98. 115. 1?0, 149, 175. 191, 193. 208. 262, 298, 299. 317. 351. 378. 396. 411, 497, 500, 509, 549. 568, 572, 555, 616. 626. 644. 649, 743. 752, 793, 826, 878, 883, 920, 935, 937, 977. 1019, 1045, 1141. 1150. 1171. 1187. 1204. 1263. 1274, 1294. 1337, 1.-67. 1384, 1396, 1424, 1427. 1444, 1512, 1522, 1539, 1573, 1608. 1610. 1615. 1643, 1647. 1663. 1674. 1678. 1714. 1728. 1754. 1767, 1770, 1793. 1S09, 1810. 1812, 1822, 1847, 1890. 1925, 1948, 1980, 1935. 1936. 1996, 2020. 2026, 2048, 2061, 2076, 2220, 2222, 2224, 2267, 2277. 2322, 2375, 2388, 2423. 2426, 2433, 2442, 2466, 2555, 2569. 2593. 2603. 2616, 2636, 2649. 2660. 2670. 2699, 2726 2776. 2826 2841,' 2844, 2869, 2873, 2882. 2917. 2923. 2927. 2932. 2°54. 2998. 3003, 3015. 3030, 3042, 3061, 3074, 3037, 3096, 3097, 3124. 3146. 3173. 3292. 330S. 3339.
. 3347. 3383, 3396, 3412, 3445, 3452. 3457, 3503, 3516. 3522 3558, 3582. 3604, 3617, 3629, 3639. ,3649, 3662, 3689. 3704, 3710, 3735. 3737. 3739. 3754, 3785. 3794. -3823. 3830. 3 56 3866. 3909. 3917. 3923. 3941. 3958. 3961.
ii hočejo vsi slabo- Kadar je zaslišala kakšen voz za seboj, je začela iti počasneje, da bi jo p-ehifel. Potem je začela premišljati, zakaj prav za prav nadaljuje to pot, ko vendar ne bo mogla vzdržati in bo omagala Prišla je v gozd, v kalerem se je cesta docela izgubila-Že na ravnini je bila vročina strašna, tu pa jo je naravnost dušila- Vroče solnce brez osvežujoče sapice, samo vlažna sopara, ki se je dvigala s tal in ji jemala dih-
Kmalu se je čutila tako slsbo, da je skoraj brez zavesti omahnila na travo. Ni se mogla ganiti ali zbrati svojih misli.
V tem trenutku se je pripeljal mimo voz, ki ga .je že dolgo slišala za seboj.
»Takšna vročina.« si je dejal kmet, ki je sedel na njem. »Človek bi se kar zadušil!«
Napol brez zavesti, skoraj zmedena je Perina mislila, da so te besede potrdilo smrtne obsodbe nad njo.
Torej )e res, da bo morala umreti! Že večkrat si je to rekla, zdaj pa ji je usodne besede ponovil še ta poslanec smrti.
prav, pa bo umrla! Tu ne pomaga več upiranje, tu ne pomaga več boj- Rada bi se bila še dalje borila, toda ni bilo več mogoče. Njen oče je umrl, njena mati je umrla, zdaj pa je prišla vrsta še na njo- In med vsemi mislimi, ki so jo prevzele, je bila najhujša ta, da bi bila dosti manj nesrečna, če bi bila morala umreti hkratu s starši, ne pa tu ob robu ceste. kakor izmučena žival.
Še poslednji« je zbrala svoje moči, da bi se splazila v gozd in tam poiskala kraj, kjer bi lahko daleč od radovednih ljudi legla k poslednjemu počitku.
| 3963, 3970, 3977, 3989, 4042, 4049, 4086, 4098, 4119, 41.33, 4171, 4217, 4220, 4252, 4254, 4269, 4239, 4302, 4313, 4329, 4335, 4340, 43S0, 4394, 4416, 4432, 4471, 4482, 4488, 4489, 4531, 4552, 4553, 4574, 4609, 4624, 4633, 4665, 4671, 4682, 46S5, 4729, 4739, 4761, 4785, 4795, 4799, 4806, 4824, 4827, 4865. 4873, 4891, 4950, 4952, 4956, 4970, 5050, 5061, 50S2, 5091, 5120, 5142, 514.3, 5166, 5184, 5193, 5227, 5261. 5293, 5301, 5322, 5356, 5967, 5372, 5378, 5403, 5416, 5419. 5466, 5551, 5590, 56*6. 5711, 5744, 5327, 5846, 5862, 5922, 5946. 5956, 5986, 5988. 5993, 6022, 6024, 6036, 6038. 6070, 6164, 6174, 6196, 6212,
6235, 6265,
6281, 63:-6, 6372. 6375, 6404, 6418, 6428, 6441. 6496, 6502, 6512. 655'. 6553. Nastopne srečke pa so zadele: ser. 6502 št. 28 Din 50.000; serija 6-372 št. 22 10.000 Din: seri'a 31 št. 10 5000 Din: seri a 1985 št. 40 2500 Din: seriia 62 št. 11 2000 Dn: serija 3735 št. 29 2000 D'n: serija 5 27 št. 7 2000 D:n: seriia 649 št 35 350 D n: serija štev. dobitek serija štev. dobitek 350 Din.
* Srečke Rdečega križa. Na 92. žreban u 15. t. m. so bil® amorii7;ran,= nastopne serije; 787. 926 1057. 1071 1O01 2751. 7P22. 3348, 357o 4736 4860. 5190 si6^. 6356. 6438. 65^2. 66*1. 8352, 89'7 °-'46. Dot*!'ki m bili naslednji-
214	99	20n	270	18	50
309	4-r	200	489	73	50
1200	58	25 °00	135'	58	2on
1540	92	50	1608	71	50
2242	22	50	2736	77	50
3135	21	50	3386	8	50
4021	23	51	4256	6	50
4550	88	500	5000	38	50
5167	22	2°0	5920	0	50
5958	80	50	6145	35	50
6530	20	5on	7071	28	2on
7076	78	5.0	7506	87	50
7687	15	50	7068	38	50
spoo	53	50	9190	35	50
0952	13	1.000			
* Gotovo ste bi'i že kdaj bolni in ste morali izdati lepe denarje za zdravila. Pa bi si mnogo tega denarja lahko prihranili- Če bi zdravilne rastline pognali, bi si lahko pogosto sami pomagali. N?roč:'te si »Goisn-odinj-sk; ko!®**r« 'eto 193^-, ki ga je izdala za-i.r.v>o »žene in dr>ma« V n^em je obziren čla-
nek o vseh t ah ras tlinah- Razen tega prinaša koledar še natančne razpredelnice za dohodke in izdatke, ki d jih vsaka pameiua gospodinja zapisuje. Le goepodinja, ki ve za vsak dinar, kje ga je izdala, si lahko Jasli ime dobre gospodinje- Za kuhinjo prinaša koledar obilo nasvetov in receptov, za stanovanje Vam daje migljaje, kako ga je treba urediti, da bo udclbno- Daje Vam nasvete, kako lahko dobro vzgajate otroke brez posebnih težav. Z razpredelnico >Sto praktičnih nasvetov« Vam prihrani obilo truda in jeze, ker Vam pove, kako se čistijo razni madeži, kako se pepravi to in ono v hiši in na vrtu. Za pouk in zabavo prinaša obilo zanimivih člankov in povesti. Tudi na Vaše otroke ne pozabi, saj je zanje cdmerjen v koledarju obsežen kotiček. Vmes je tudi obilo Slik- Kciledar stane 30 Din. Če ste naročeni ma »Ženo in dom«, Vas stane dosti manj, ker dobite razen njega še štiri drage, vsaki gospodinji potrebne knjige za 37 dinarjev. To so: knjiga o lepem vedenju, knjiga »Kakšen naj bo moj dom«, potem knjiga »Pletenje — za vsako nekaj«, ki Vam prinaša kcpico vzorcev za pletene obleke, jopice in pedobne iizdelke iz vci.ne. V kratkem pa izide še knjiga »Nalezljive bolezni«, ki jo mera imeti vsaka družina Mesečnik »Žena in dom« stane z desetimi krojnimi polarni vred za vse leto samo 68 Din. Naroča se pri upravi »Žene in dema« v Ljubljani, Dalmarincva ulica lOd, kjer se dobi tudi koledar- Priporočamo.
*	Velik požar v Laporju. V Laporju pri Slovenski Bistrici je mpepel 1 ogenj gospodarsko poslopje posestnika Matevža Sagadi-na. Požar je njital zvečer, ko so pri Saga-dinovih že vsi spali. Prvi so opazili ogenj sosedje, ki so prihiteli na pomoč ter Sagadi-no% ^ zbudili. Posrečilo se pa je le, da so požar omejili na goreče poslopje, iz katerega niso mogli rešiti drugega kakor živino. Dve svinji sta b !i tako opečeni, da so iu marali na mestu zak!at; V/rok požara ni znan.
*	Nevaren strel. Pri krojaškem mojstru Antonu Bobnarju na Oodešiču se je zbnlo v ne-delio precej m!ad;ne, med no tudi Bobnarjev vaenec Ludvik Uršič. Nesreča pa je hotela, da ie opazil vajenec Uršič pod mojstrovo mizo flobertovko Ni si dal dvakrat reči in že je
miška v negov h rokah ttoteč se p<>§•:-
Čez nekaj časa je opazila stezo, ki je držala v sredo gozda- Odpravila se je po njej in kakšnih petdeset metrov o dvozne ceste je zapazil? majhno jaso. Tu je sed'a v senco k~š?tega kost?nia in potem omahnila v travo. Glavo je naslonila na roko, kakor vsak večer preden je zaspala.
DESETO POGLAVJE V najhujši stiski
Iznenaca pa st je Perina zbudila iz omame in se stresla. Nekaj se je dotaknilo njenega obraza. V strahu je odprla oči in zagledala nad seboj kosmato živalsko glavo-
Hotela se je umakniti, toda ni se mogla. Žival je silila vanjo in ji lizala z dolgim jezikom lice-
Čeprav Je bila še vsa omotie.ia, se je vendar toliko zavedala, da vidi pred sabo glavo osla, in ko je žival le ni nehala lizati, je tudi spoznala, kdo stoji pred njo-
»Palikar!«
Objela ga je okoli vratu in solze so se ji vdrle.
Ko je osel zaslišal to ime, jo je nehal lizati in nekajkrat veselo zarigal.
Nenadno srečanje z zvesto živaljo, ki je toliko časa z njo in njenimi starši delila vse trpljenje dolgega potovanja, jo je tako prevzelo, da je pozabila svojo smrtno utrujenost in strašno lakoto.
Potem je zaslišala iz daljave znan glas. ki je klical:
»Kam pa si se izgubil. Pa lik ar ? Počakaj, počakaj, takoj pridem!«
Perina Je takoj spoznala Čajno, ki je po deželi nsbirala cunje in iih pc'em vozila v Pariz. Cun-arica je debelo nos^edala, ko je z?.pazi'a dekle.
»Nekje sem te morala že videti« H i? reklo
»Da. takrat ste me videli, ko s?-m vam prodala Pslikarja.«
»Kaj? Ti si? Kaj pa iščeš tu?«
Perina ji ni mogla takoj od govor ti- Obila jo Je slabost, da je morala spet sesti- Toda Čajna je morala oraziti. kaj je ■/ ubogim dekletom, ko je videla n^eno mrliško bledico, njene cd solza vse zardele cči.
»Kaj pa ti manjka?« jo je vprašala. »Ali si mar bolna?«
Toda Perina ni mogla odgovoriti. Premikala je ustnice, toda beseda ii ni priš'a iz grla. Oprla se je na komolce in ležala tako vsa bleda, drhteča, napol nezavestna cd presenečenja in slabosti-
»Zlomka! Povej vendar, kaj ti je, otrok?«
Saj to je bilo! Ni mogla povedati, kaj ji je, čeprav bi bila rada rekla-
Toda Cairaa je bila izkušena ženska, ki je poznala tudi bedo.
»Kaj, ali si res že vsa slaba cd lakote?« je zam marala.
Kar so ji dale noge, je pohitela k cesti, kjer je stal njen voz. Na njem je bJ_J_o vse dc1-no cunj, ob strani pa veliki zvitki zajčjih kož. Hitro je odprla zaboj pod sedežem, vzela iz njega hlebec kruha, kos sira in steklenico vina, ter se naglo vrnila na jaso.
Perina še zmeraj ni mogla govoriti.
Stran 7
liti je nameril cev proti dekletom. V tistem | trenutku je počilo in krogla je zadela 15-letno _ sosedovo služkinjo Marijo Ingličevo pod desnim ušesom v vrait in obtičala v njem. Poslali so pj zdravnika dr. Hubada v Škofjo Loko. ki je nud'1 nesrečni mladenki prvo pomoč, nato pa so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico.-
*Žeiodec mu je pačil. V mariborsko bolnš-nico so pripel:al'i 30 letnega ključavničar a državnih železnic Adolfa Smodeja, ki mu je med delom počil želodec. Smodeja so takoj po prevozu v bolnico operirali in mu želodec zašiM.
*	Žalostna smrt železničarja v Šiški. Sprevodnik državnih železnic Josip Pajer, star 36 let ;in stanujoč v Medvedovi ulici v Ljubi ani, se je te dni odpravil z doma v službo na glavno postajo. Ze med potjo se ni počutil dobro in to ie tudi javil uradniku. Ta j,e videl, da je mož res smrtno bled. zato mu je rekel, naj gre takoj domov. Pajer se je res vrnil domov, a je med potjo omagal in sedel. Pozneje so ga našli mrtvega. Zadela ga je srčna kip. Pokojnik je zapustil ženo in hčerko. Blag mu spomin!
*	Od demr je pobegu"! 12-letni reienec Fran L;kon, -ki ga je imela v oskrbi Kristina Kozar-jeva. Fant je šibke postave in obiečen v po-nošeno obleko. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči oblastvu.
*	Uboga družina po požaru na cesti. V So-vinji Peči je te dni zv:oer nastal ogenj pri posestniku Antonu Repanšku. Goreti .e zače>o na podstrešju, kjer se ie vnelo zaradi tehzne-ga dimnika, ki je tja speljan naravnost iz stanovanj. Ko je začelo goreti, gospodarja ni bilo doma, pač pa žena z otroki. Ogenj je opazil gostilničar Pustoslemšek. ki ie takoj z /.eno vred pohitel na pomoč. Iz goreče hše so rešili najprej vseh osem otrok, a ko so začeli odnašati pohištvo in flruge predmete, so opazili, da najmlajšega otroka, štiriletnega sinčka ni. Tedaj je planHa obupana mati v gorečo hišo. ki so jo od vseh strani lizal! plameni ;n posrečilo se.ji ie. da je dete otela strašne smrti. Ubogi družin; je zgorela h'ša z vsem imetjem vred in danes je na cesti brez vsakih sreds'ev. Družina je že doslej živela v 'V;Liki bed . Oče je drvar in že več mesecev brez zaslužka.
*	Smrt stare korenine. Pred dnev je umrl v B 9trio: pri Tržiču g. Lovro Aljoneič. pos-st-r;k in gosf;lničar, v visoki starosti 77 let. Po-
: Le počakaj, deklica, le počakaj,.« ji je rekla Ca.jna, pokkte&a k njej in ji nastavila steklenico na usta-
»Tako, zdaj pa napravi dober pežirek- To ti bo pomagalo.«
In res, pežirek vina je pognal spet kri v obledelo obličje izstradanega dekleta in ji vrnil moči.
»Ali si bila lačna?« jo je skrbno vv^Smla stara, cunjarica.
»Da,« je tiho cd vrnila Perina.
»No, boš pa zdaj malo jedla- Toda počasi-Le malo počakaj!«
Odrezala je kes k.uha in malo sira f— je pomolila Perini.
»Toda le počasi,« je še ponovila.
Njena previdnost je bila upravičena, kajti Perina je ves kos kar mimo grede pojedla in to bi ji utegnilo škodovati.
Dcslej se Pa-likar ni zganil. Gledal je, kaj se tu dogaja, ko pa je videl, da je stara cunjarica pokleknila k Periini, je tudi ca legel-
»Tud!i on bi imel rad kos kruha,« se je za-smejala Čajna.
»Ali mu ga lahko dam?« je vprašala Pe-rina-
: Enega, dva, kolikor hočeš- Čeprav bomo vse pojedli- ne bo nič škoda. Še dovolj ga imam seboj. Poglej, kako je Pelikar vesel, da te je spet videl. Veš, tako zadovcl^a. sem z njim!«
»Saj sem vam rekla, da boste!«
»Ko bcš pojedla, mi moraš povedati, kako
prišla na pol mrtva od lakote v gozd. Zdaj 9a moraš malo odnehati s kruhom, ker bi ti utegnil škodovati- Drugače ti ga bom morala
kojnik je bil splošno pril.ubljen. Bil je umen gospodar, ki je svoje obširno posestvo vzorno vodil. Znana je tudi njegova gostilna. V mladih letih mu je bilo zlasti" pri srcu Bralno društvo v Tržiču, ki ga je štelo med svo.e ustanovne člane in ga pred leti imenovalo za svojega častnega člana. Dolgo vrsto i.t je na-čeloval okrajnemu cestnemu odboru v Tržiču. Pokojnik zapušča vdovo in štiri otroke, ki so vsi v ugodnih položajih. Pokojniku bodi lahka žemljica, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
*	Nevaren ogenj. Nedavno pozno ponoči .e nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Baumana v Pongerc.h. Poslopje je pogorelo do tal. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Šikol. K sreči je bila noč deževna, ker bi bila sicer tudi sosedna poslop.a v nevarnosti. Sumijo, da je bil dgen.i podtaknjen.
Smrtna nesreča. 59 letni posestnik Štefan Žerdin je s hlapcem Ignaci.iem Hozjr.nom podiral drevje pri Mali Polani. Pri padanu pud-sekane jelše pa je stekel v napačno smer, da ga je drevo zadelo. Obležal je mrtev z zdrobljeno lobanjo. Ltozjan ie dobil le lažje poškodbe na roki. Pokojnik zapušča ženo in pat nepreskrbljenih otrok.
Dve nesreči pri podiranju dreves. Te dni je 24 letni delavec Jože Vrhovnik v Brez-nem prodiral drevje. Nesreča je hotela, da se Vrhovnik ni pravočasno umaknil in visoko drevo ga je podrlo na tla. Udarec je bil tako hud, da mu je počila lobanja. Podobna nesreča se je pripetila v Novi vasi pri Mariboru 24 letnemu brezposelnemu če<vl.,arju Francu Oreš-niku. Tudi nanj se je podrlo drevo in mu poškodovalo desno nogo in glavo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnoi.
*	Smrtna nesreča pri naši radijski odd-j-ni postaji. Vsa Slovenija se je v ponedeljek zvečer audiila, da se ljubljanska rad jska postaja ob 18. ni oglasila kakor običajno. Sprva si ljudje tega molka ljubljanske kukavice riso znali pojasniti. Zapeli so telefoni iin oi vseh isitraif so povpraševali po vzroku. Kmalu pa se je razvedelo, da se je pri radijski postaji v Domžalah i> -jpetilia smrtna ne-oreča. Monter postaje Viktor Povše je kakor običajno snoči ob 18. priklopi! postajo na zvezo s stud,jem v Ljubljeni. Pri tem pa te mu je zazdelo, da nekaj pri aparat h ni v "edu. Strnil je v oddelek, kjer so raoni stroji
kar vzeti- Veliko ljudi je že umrlo, ker so se preveč najedli, ko so dolgo stradali.«
Kljub opominu pa je kruh kar naenkrat izginil v Perininih ustih.
»A-i bi rad.a še enega?« jo je vprašala ov-njarica.	^
O, da,« je prikimala Perin: »Pa ga ne boš dobila, dokler ne boš povedala svojo zgodbo.«
In tako je začela Perir.a pripovedovati, kaj vse se ji je bilo primerilo, kar je njena mati umrla. Ko je pravila, kako jo je pekovka v pariškem predmestju osleparila za denar, je cunjarica dejala:	^
»Ali veš, da je ta ženska hudobna? Nikoli še nisem dala nikomur ponarejenega denarja in tudi mene ni mogel nihče ostepariti- Le mirna bodi! Vrnila mi ga bo, ko "se vrnem v Pariz, ali pa bom nahuiskala vse ljudi na njo • Veš, tam imam dobre prijatelje, pa ji bomo pokazali, kaj se pravi siromake slepariti Perina ji je potem še povedala, kako je prenočevala v koči sredi njiv, kako jo je potem presenetila nevihta v gozdu in kako je naposled prišla sem, kjer so jo zapustile vse moči.
»Kako pa ti je bilo pri srcu- ko si legla, da bi umrla?« jo je vprašala Čajna.
»O, v začetku je bilo strašno hudo. Najrajši bi biia kričala, pozneje pa me je prevzelo nekaj kakor sanje. Zdelo se mi je, da sem bila pri materi, ki me je čakala, da sem jedla tam same dobre reči, in tako živo je bilo vse, kakor bi 1 lilo resnično-«
»Čudno je, da ti je bila ta strašna vročina, ki bi te bila skoraj umorila, nazadnje re-
in aparature visoke napetosti, da bi poiskal napako. Pri tem pa je iz še nepojasnjenega vzroka prišel v dotiko z napeljavo v.soke napetosti 10.000 voitov. Kakor od bliska zadet se je na mestu zgrudil mrtev. Ostali uslužbenci postaje so prepiašeni priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Tudi zdravnik dr. Kremžac, ki so ga takoj poki -cali mu ni mogel več pomagati. Zaradi te nesreče pa je nastal kratek stik. tako da je bila oddaja programa začasno- nemogoča. V Domžale je še v teku večera prispela iz Ljubljane posebna komisija pod vodstvom inž. Osane, ki je takoj pregledate vso postajo teir ugotovila majhne napake v aparaturi. Prav -tako pa se je tudi pokazalo, da je Povše najbrž sam zakrivil nesrečo, ker je kliub prepovedi stopil v prostore z visoko napetostjo, kar je poste,!o zamj samega usodno. Pokojni Po-vše ,ie bil dlrugače vesten uslužbenec.
♦Najdba utopljenke. V Renkah pri Zagorju so potegnili iz Save neznano utooljenko in jo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Lambertu. Ker so domnevali, da bo naibrže pogrešana ga. Minka Stuzzijeva- so obvestili njene svo-oe in je prišel tja njen tast. ki pa je rekel, da utopljenka ni Stuzzijeva. UtopLenka e še dobro ohranjena. Stuzzijeva je skočila že pred tremi tedni v vodo in bi nieno truplo najbrže že razpadalo.
Brez obleke je pobegn-la čez mejo.Na Lo-kvioi pri Prevaljah so našli v sn5gu mla.šo žensko, ki je bila čisto gola. Ležda je v snegu skoro napol mrtva. Ljudje so ub :ž:eo zavili v edeje tier jo odpeljali v Prevalje k zdravhku. ki e odredi, da se odpravi v bolnšnico v Slovenjgradcu. Ugotovlo se ie. da :e prišla ženska iz Avstrije in da je Igerčeva Alojzija, slaboumna hoi man šega posestnka v Podkra-ju pri Libučah. V takem napadu ,,e pobegnila sredi noči brez obleke po snegu od doma ter zbežala čez mejo na jugoslcvcnsko stran Ko si bo opomogla, bed rodr.elj' prišli po n o ter jo vzeli s seboj v Avstrijo
* Strip v masti. Kočarju Marrinu iz Ti* bo'cev je bila umrla žena ter mu zapustila dva otroček a. Nato se ie Martin kmalu po* ročil z brhko Miciko, ki mu je privedla v zakon tri nezakonske otroke. Ta zakon pa ni bil posebno srečen. V velikem sovraštvu 1 sta se razšla že do devetih mesecih skupne*
šiteljica,« je dejala cunjarica- »Če r.e bi bilo tako popa-rno. ne bi bi1 a cbsta'a v gozdu in pustila Palikarja. da se odno5i."o. Tla j pa misliš zdaj?« »Dalje pOjdsm.«
In kaj bcš jedla? Res si lahkomistuia.. Kar tako greš dalje, pa te tudi najhujša izkušnja ne izuči«
Čajna se je zamhlila. Naposled pa je dejala:
»No, takole bova napravili. Jaz pojd-em šs nekaj časa po isti peti kakor ti. Kupovala bom staro robo. pa te bom vzela seboj. Pomagala mi boš.«
Perina je pekimala. Potem ie rekla: Ali me boste mogli porabiti?« »O, je odvrnila Čajna, »saj imaš mečan glas. Pomagala mi boš klicati. Ko prideva v Creil. bom poiskala nekega znanca, ki se vozi vsak dan v Amiens. Vzel te bo s seboj na voz- Iz Amiemsa pa ni več prav daleč d'0 kraja, kjer stanujejo tvoji sorodniki. Kar z vlakom se boš peljala tja-:<
»To pa stane!« je preplašeno vzkliknila Perina.
»Plačala boš s petimi franki, ki ti jih bom jaz dala. Denar mi bo že vrnila pekovka H te je okradla. To mi lahko verjameš !>
ENAJSTO POGLAVJE Novo znanje
Vse se je zgodilo tako-, kakor je rekla Čajna. Ves teden jo je Perina spremljala po.vaseh v okolici in ko sta prišli v Creil, ji je še rekla, naj sploh ostane pri njej.
(Dalje prihodnjič)
Stran 8
..DOMOVINA" št. 4
ga življenja. Ko je po ločitvi šel nekoč v Ormož, je ločena žena vdrla v stanovanje ter mu odnesla neke predmete.. Kmalu po tem dogodku si Je Martin' skuhal krompir in ga zabelil. Komaj ga je nekaj použil, mu je postalo slabo. Pokiicani zdravnik je ugo* tovil zastrupljenje Ker razen krompirja, za* beljenega z mastjo, ni ničesar jedel, je me> nil, da je mast pokvarjena. In res je našel v njej več žoltih kroglic, ki so se izkazale za arzenik Tega dejanja je osumil svojo že* no in vodi o zadevi preiskavo okrožno so* dišče v Mariboru Prve dni v zakonu mu je žena nekoč tudi zaupala, da je za enega iz* med otrok javila sodišču napačnega očeta, ki ji mora sedai plačevati preživnino Mar* tin ie po razdoru zakona to povedal priza* detemu. ki ie proti njej takoj naperil tožbo in se je vršila v petek pred sreskim sodi' ščem pri Sv Lenartu v Slov goricah raz* prava, kier ie tudi Martin nastopil kot pri* ča proti svoji ženi Ko se je po razpravi na* potil peš nroti domu, ga ie v bližini Juršin* cev dohitel brat ločene žene. ki se je pri* pelial za niirn s kolesom in se ga takoi de« janskn lotil Sunil na je z nožem v odprta usta in mu povzročil na nebu močno rano. Nato pa ga ie obdelal še z neko staro veri* go po glavi, dq ie padel v nezavest, iz katere se je zbudil šele'čez nekaj časa S teža* vo se ie zavlekel do neke hiše ter prosil, da so ga odpeljali v bolnišnico,
*	Dva skrivnostna umora. V Petrovgra-tti! .... pred clnevi našli mrtvega industrijca
-prp/pn vni v '
rane na glavi. Ambrozij je skopuh in pri 50 letih še vedno ženskar. Imel je mnogo sovražnikov ker je ženske zalezoval. Te dni p j <t;vega železniškega mosta vrgla na prod truplo mlajšega moškega, i«	uko »rerezan vrat kakor indu-
strij ec Ambrož j. Namesto enega zagonetnega umora ima preiskovalno oblast v o zdaj kar dva Ontovo je- da je med njima neka zveza. Najbolj verjetna ie še domneva, da je neznani umorjenec sodeloval pri napadu l aa ie. potem pravi morilec na enak način usmrtil, da bi prikril svoj z:očin.
*	Ukradeno kolo. V soboto popoldne je
kleparski mojster iVLheiič :z Ljubijane pustil kolo na dvorišču -Delavske zbornice v Ljubljani in šel po opravkih. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Kolo je bilo znamke »Diirkcpp« s	črno pleskano in posamez"
m deli pokromani. Lastnik obljublja onemu., ki mu vrne kolo. 200 Dn nagrade!
*	70-ieten starec obsojen na dosmrtno ječo. V vu^u je ital pied velikimi senatom 70-letni Radovan Curkič, ki .e ubil 40-letno sosedo .^djsl&vo, ji odsekal obe nogi in jo zakopal za svojo hišo. Obsojen je bil na dosmrtno ječo.
*	Ob vino in kolo. Posestnik Kmetec Jožef iz uj.je prevažal skupno s posest-l.il- .. L„. perjem Antonom iz Dragonje vasi vino. Ko sta ponoči pripeljala vino na dvorišče posestnika Lcirgerja, je povabil Lorger Kmetca na večerjo. Med tem časom pa je nekdo ukradel z voza sodček z 20 litri vina. Cez nekaj dn nato se je pripeljal Kmetec s KcL-soim k Lorgerju. da poizve za tatom. Kolo je prisloni1, pri veznih viratih in ko se je vrnil, ga ni bilo več. Naslednjega dne so našli kolo naslonjeno na vodnjak posestnice Prevenškove v Šikolah- z zvito in z razrezane ">nevtnat:ko. Zadevo preiskujejo orožniki
*	Poskusen samomor na sodišču. V soboto se je na hodniku kranjskega sodišča odigral razburljiv prizor. Brezposelni čevlar Radon Franc s Suhe. ki so ga orožniki nedavno v Predosljah aretirali zaradi manjših tatvin in sle-parstev, je sedel v zaporu. V soboto pa bi se morala vršiti tudi ločitvena razprava. Žena, s katero je grdo ravnal, ga ni marala več in "se je hotela ločiti. Ko je sodni sluga privedel Radona iz sobe, kjer se je vršilo zaslišan ie, je Radon iz jeze ali pa iz obupa potegnil nož in se sunil pod sroa. Kje je dobil nož, se ne ve. Poklicali so dr. Bežka in reševalno posta-
jo. Radon, ki so ga položili na nosilnice, je mislil, da mu bije zadnja ura. Poslovil se je in podal roko okoli sto.ečim tovarišem, pa tudi ženi se je srce omehčalo, da mu je podala roko. Potem so poškodovanca odpeljali na reševalno postajo Zdravnika dr. Bežek in dr. Fajdiga sta ga ponovno pregledala ter ugotovila. da je rana prav malenkostna in da je Radon sposoben za zapor, kamor se je moral takoj nato spet vrniti.
*	Ciganska nadlega. Te dni se je pojavilo pot ciganov v vasi Pteši pri Majšperku in skušalo na več mestih vlomiti. Obiskali so ponoči tudi Marčicevo gostilno ter so že sneli gostilniško okno K sreči ie v sosedni sobi spala prevžitkarica Terezija Marčičeva. ki se je zaradi ropota zbudila in napravila luč Pri svitu luči ie opazila pri oknu bradate obraze ter začela klicati na pomoč, česar so se čgani prestrašili ter nobeenih v smeri proti Rogatcu.
*	Z; gonetna smrt velenjskega konjača. Prejšnji četrtek zjutraj ie bi' pozvan velenjski zdravnik g dr Vidmar k občinskemu konaču Vinku Švener.iu. Po navedbi negove žene ie možu nenadno postalo zelo sbbo. Ko ie prišel zdravn;k k bolniku ie mogel ugotoviti 'e še smrt. Ker se je zdela njegova smrt zagonetna. je bilo o tem obveščeno orožništvo. ki je uvedlo preiskavo, ki ie dognala naslednje: Dan pred smrtjo so sedeli Štefan Melan-šek. njegov brat Vinko. Avgust Brunšek in Anton Dedič v Taniškovi točilnici v Velenju. Tja je priše! tudi pokojni Švener Med pit em se ie razpletel razgovor med Švenerjem in Melanškom. ki ga je povabil k svoii mizi. Pred odhodom domov ie povabil Malenšek kan ača, naj prisede k njemu na voz. češ. da bo prej doma. Med vožnjo pa se je iz neznanh razlogov vnel med niima.hud prepir. Kakor pripovedne Martin Maurer, ki je to videl, se je zdajci pognal Švener z voza v beg. za njim pa Melanšek Domneva se. da ie prišlo med njima do dejanskega spopada. Ko je prišel Švener domov, je pripovedoval svoji žen', da je bil napaden in je obenem pokazal svojo zlomljeno puško. Dejal je tudi, da bo napadalca prijavil oblastvu. Zdravnik pri mrtvecu ni ugotovil znakov nasilja. Znano pa je, da je imel pokojni srčno napako. Napadalca Vinka Me-lanška so orožniki odvedli na sod;šče v Šoštanju. Nadaljnja preiskava bo dognaia. ali je napad na poko:nega sploh kriv njegove nenadne smrti.
*	Nevaren tat pri;et. Škofjeloški orožn;ki so izsicdili že do.go iskanega 28-le:ne.ia Jožeta Remca, ki ima na vesti vrsto tatvin in slepar-stev. Remca so dobili prav težavno, ker ce je vedno skrival pod tffimi imeni, pa tudi poklice je hitro menjaval, kakor so pač nanesle prilike. Izdajal se ie za sobnega slikarja, za ključavničarja in' slično. V roke pravice je prišel takole: Orožniki so dognali, da se' skriva sumljiv človek v Lipici in v nedeljo zvečer se je odpravil komandir škofjeloške orožniške posta e g. Krainer. da ga spravi na varno, pa mu n; uspelo, Zjutraj ob 4. mu je bil spet na sledi. Zajel pa so ga šele potem, ko so dognali, da spi v Koroščevem skednju. Remic je velik grešnik. Priznava samo to, kar se mu dokaže. Izpovedal je le. da je ukradel dvo.e koles in da si je prisvojil v Vodicah tujo harmoniko, vse ostalo pa zanika. Sumijo ga še cele vrgle kaznivih dejanj, izvršenih v posledn.ih mesecih v škofjeloški okolici.
*	Smrt zaradi žganja. V Orlioi na Pohorju pri Ribnici na Pohor.u je nenadno umrl posestnik Franc Vitrih. Bil je v neki tamošnji gostilni, ko je obležal pod mizo. Navzoči so mu takoj priskočili na pomoč ter so ga začeli polivati z mrzlo vodo. da bi ga spravili k zavesti. Toda vsa prizadevanj so bila zaman, zakaj kmalu so opažali, da je hropenje zastalo in da ie Vitrih ostal negiben. Njegova usoda je zbudila precej govoric, ki so dale oblastveni povod za preiskavo. Zlasti se je razneslo, da se je Vitrih napil preveč žganja, kar je postalo zanj usodno, toda ne na lastno pobudo, marveč zaradi dobre volje nekaterih, ki so mu že pija-
nemu vlivali še žganje v usta. Preiskava naj dožene, koliko je na teh govoricah resnice.
*	Razbojnik JJrbanč se bo 25 lei pokoril v ječi. Pred novomeškim malim senatom je stal 30*letni delavec Jože Urbanč, pristojen v Leskovec, zdaj kaznjenec v novomeških zaporoh. Že 29. oktobra lani je bil obso* jen zavoljo raznih hudih grehov na 10 let robije, nato bi ga pa še nadalje pridržali v varnem, ker je splošno nevaren ljudem. Urbanč je samo še čakal, da ga sprav:jo v mariborsko kaznilnico. 15. decembra pa se mu je ponudila prilika za beg iz novo* meških zaporov. Šestkrat je z- bajonetom zabodel paznika Ludvika Tesarja in že je hitel po stopnicah v pritličje, skočil skozi okno ;n se skril v šupi na žagi, kjer pa so ga čez dobro uro orožniki že prijeli Tešar* ja so pa prepeljali v bolnišnico, kier je na* \zlic hudim poškodbam okreval Urbanč je pred sodniki pritrdil, da se čuti krivega. Glavna priča Tešar je obširno pop;sal, ka* ko ga je Urbanč prosil vode in ga nato na* padel. Urbanč je bil obsojen še na 15 'et robije in na trajno izgubo častnih pravic. Vse skupaj bo moral Urbanč presedeti 25 let.
Razburljiv napad. Potniki, ki so se vozili te dni zvečer z Ješetovim avtobusom v Selško dolino, so bili priče razburljivega prizora. Ko je namreč privozil avto od Stare Loke proti Veštru in za vozil skoro do soteske ped Liubnikom. so zda.ci opazili v svitu močnih luči sredi ceste moško kolo. Avto so ustavili in ker ni bilo nikogar, so kolo naložili na voz. Toda le malo časa so vozili, ko so našli še klobuk in potem še čepico. Čudne naidbe si niso znali razložiti, dokler niso privozili do Janeza Š., ki se je ves krvav opotekal po cesti. Možaka so sprejeli v avtomobil. Povedal je. da so ga napadli. Bogve kako bi mu bila predla, da niso napadalci začuli avta. ki jih je zmotil da so Janeza popustili in pobegnili. Ko so Janeza našli, je še nosil pri sebi debel lesen kol, očitno za obrambo. Ne ve se še, ali grie za osebno maščevane ali za zavraten napad.
• * Hitro prijet vlomilec. V zgornjem Rad-vaniu je bil izvršen vlom v trgovino Ljudmile Klavorove. Tezenski in studenšk orožniki so kmalu dobili pravo sled ter je bil aretiran 36 letni Franc Črepinko. ki ie prodajal ukradeno blago po Teznem. Pri njem so našli vso ostalo ukradeno zalogo. Pri zasliševanju je Črepinko priznal vlom.
*	Dva junaka noža obsojena. Ljubljanski kazenski senat je obravnaval dva primera žalostnih junakov noža. Rudolf Mrzel je prišel prvi na vrsto. Tam v Štorovju pri Litiji so lani kuhali pri Božiču žganje. Ko so šli fantje domov, sta prišla v navzkrižje bratranca Rudolf Mrzel in Anton Božič. Prvi je drugega sunil z nožem v rebra na levi strani, da so bila ranjena pljuča. Po« škodba je bila smrtno nevarna. Obtoženi Mrzel se je izgovarjal na silobran. česar pa ni mogel dokazati, kajti priča Božič je jas* no izpovedal, kako je prišlo do prepira in poškodbe. Rudolf Mrzel je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Plačati pa ima poškodovancu 1000 Din za bolečine in 160 Din za druge stroške. Druga razprava je pokazala vse zverinsko početje nekaterih fantov, ki se napijejo in gredo potem izzi* vat. Tam v Prebačevem pri Kranju je 7. decembra umrla neka ženska. Fantje so pri* haiali kropit. Nekateri fantje iz Šenčurja so prišli tja do zob oboroženi, tako "mladolet* nik Jože in njegov tovariš. Pred hišo mrliča se je razvil pravcat boi. Obtoženec Jože ie z nožem sunil Janeza Pravharja naravnost v srce, tako da se je ta mrtev zgrudil na tla. Pravharievi nasorotniki so nato še si« rovo razgraiali po hiši in okrog n'e. Izzi* vali so še druge fante in jim grozili. Celo po mrtvem so teptali in ga brcali, rabeč nri tem prav sirove izraze. Uboja obtoženi Jo* že, no poklicu pekovski pomočnik, slaboten mladenič, ie bil obsojen n<i štiri leta in dva meseca robije.
„DOMOVINA" st. 4
Stran 9
*	Dvojni umor v Dobravicah pride 28. t. m. pred novomeške sodnike. Zagovarjati se bo moral 42*letni bivši železniški čuvaj Anton Pavčič, ki je opravljal službo do svo* je aretacije na čuvajnici 36. pri Kriški va* si, stanoval pa je v čuvajnici 33 Državno tožilstvo je Pavčiča obtožilo dvojnega urno« ra, izvršenega nad 47*letnim progovnim ču* vajem na postajališču v Dobravici pri Me* tliki Jožetom Kožarjem in njegovo ženo 53*letno Terezijo.
*	Ameriška zvijača, ki se pa ni obnesla Nedavno je prejela posestnica Zofija na Bregu pri Celju nepodpisano pismo, v ka* terem jo neznanec prosi, da bi mu posodi« la 5000 Din in jih položila na označeno me* sto pri uti na Woggovem vinogradu v Li* scah. Neznanec ji je v pismu zagrozil, da bo zažgal njeno hišo na Anskem vrhu, če mu ne bo do določenega dne ustregla, in da ji je odbila zadnja ura, če komu kaj po* ve o zadevi. Gospa je prosila oblastva za pomoč. Policija in orožništvo sta ukreni'a vse potrebno, da izsledita potepina, vendar pa možaka ni bilo na določeni kraj. Na pod* lagi rokopisa je policija aretirala nekega 39*letnega delavca Maksa, ki pa taji kriv« do. Sodni izvedenec je potrdil, da je pisa* va podobna aretirančevi. Maksa'so izročili okrožnemu sodišču.
*	Žrtve napada in nesreč. Iz Marolč pri Velikih Laščah so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 24*letnega sina posestr.ice Ivana Modica. Odpravil se je bii v aozd, da bi na* bral pripravnega lesa za grablje, pa ga ie nekdo iz zasede na lepem ustrelil v desno nogo in hrbet. Iz Podpreske nad Čabrom se je zatekel v bolnišnico 70*letni užitkar Jer* nej Vesel, ki je sosedu doma pomagal na* kladati hlode, pa mu je bruno zmečkalo de* snico. Še zmerom se na deželi množe nesreče zaradi neprevidnosti z razstrelivi. V ljubljansko bolnišnico so spreieli 21*Ietne* ga dninan'a Ivana Kapljo iz Zgornje Javor* šice pri Moravčah, ki je našel patrono in jo pilil, dokler se mu n' razpočila in po* trgala prstov na obeh rokah.
*	Sleparstva s hranilnimi knjižicami. Od* kar so oblastva precej strogo nastopila pro* ti raznim prekupčevalcem s hranilnimi knji* žicami, je živahnost v tej kupčiji precej po* pustila. Zadnji čas pa so se v prometu poja* vile hranilne knjižice s ponarejenimi vlo* gami. Ker so te vrste sleparstva na dnev* nem redu, svarimo pred nakupom od- raz* nih dvomljivih ponudnikov Orožniki v Mengšu so enega izmed teh sleparjev are* tirali :n izročili upravi policiie v Ljubljani, ki je že uvedla postopek tudi proti njego* vim pajdašem.
*	Neznanec pod vlakom. Nedavno pono* či je povozil vlak neznanega priletnega mo* ža nedaleč od železniške postaje Brega pri Sevnici. Kolesa lokomotive so mu odrezala glavo in ga razmesarila. Kako je nastala ne* sreča, še ni ugotovljeno Izključeno tudi ni. da gre za samomor brezposelnega delavca
*	Ženina ji je komandirala . . Pred me* seci se je v Ptuju pojavila Marička iz Spod* nje Hudinje pri Celju ter se zglasila pri ne* ki služkinii Ta ji je potožila, da se čut: tako zapuščena in da nima z nikomer pri* jateljskih stikov Marička se ji je takoj ponudila, da ii nreskrbi fanta, s katerim se bo lahko poročila Seveda pa da stane taka reč mnofo denaria. Služkinja se ie spočet* ka branila take kupčiie. naposled pa se ie na origovarianje vendarle vdala Ker ni imela denaria pri rokah, je Marički oblju* bila. da ji Ca noši je no pošti In res jj ie služkinia noslala v ni.smu enkrat 300. nato pa še 200 Din Marička ii je sorejem denar* ia zmerom ootrdila in je v nismih izkuša* la iz siromašne služkinie izvabit' še več de* naria. S't,5Vinii se ie pa to izsilievanie na* posled zdelo le čudno in obrnila se je za "nasvet na pti';sko policijo, kier en :i svp*^-. vali. nai pošlie v ivcmii še 100 P'n O^* enem je ptuiska polici ia o tem obvestila celjsko noštvi in onozorila ^lisico
jo, naj spremlja poštarja detektiv, da bi
premetenko na ta način aretirali. Ptujska policija je zdaj dobila obvestilo, da je Ma* rička, ki je res bivala v Spodnji Hudinji pri Celju, neznano kam izginila. Pismo s 100 Din je pošta vrnila služkinji.
* Nevarna vlomilska trojica- Pred malim senatom v Ljubljani se je vršila te dni zanimiva razprava- 28 letni mizarski pomočnik Ivan Tekavc z Brda pri Viču kot glavar in 33 letni oženj eni mizarski pomočnik Ivan Ma-tjažič in 22 letni samski delavec Ivan Mihe-lič, oba iz Most kot pomagača, so na letališču in tam okrog jeseni lovili ptiče, obenem pa so sami bili drzni jastrebi, ki so vsepovsod prežali na plen.Trojika bi bila postala strah ljubljanske okolice, da je niso pravočasno spravili v luknjo. Vlamljali so kar pri belem dnevu v hiše, kjer ni bilo nikogar doma. Specialist za te Vloane je bil Ivan Tekavc, ki je bil že dvakrat kaznovan. Pomagača sta mu dajala nasvete in pojasnila ter mu stala na straži. Tekavc Je 16. oktobra vlomil v hišo posestnice Marije Snojeve na Zaloški cesti. Odnesel je 4150 Din, ki jih je našel pod zglavjem v postelji- Drugi in tretji vlom je izvršil pri Grumovih. Hiša stoji na samoti ob poti proti Fužinam. Oče Gram je umri v Ameriki iin Grumovi so za njim podedovali znatno vsoto. Oba zaveznika sta povedala Tekav-cu, kakšne razmere so pri Grumovih- Oba vloma sta bila izvršena na nedeljo dopoldne, ko so bili domači pri maši- Prvič je Tekavc 10- novembra odnesel 1198 Din, drugič 24. novembra 4000 Din in zlato verižico. Skupni plen treh vlomov je znašal 9348 Din. Tekavc je nagradil Matjažiča z 1070 Din, Miheliča pa z 2015 Din. Pred sodniki je Tekavc vse tajil. Ne pozna niti Snojeve, niti Gramove hiše. Samo tisto je res, da je s pajdašema lovil tiče. Matjažič in Milhelič pa sta vse pojasnila in povedala, kako sta bila od Tekavca nagrajena- Sodba: Tekavc se bo pokoril za vse tri vloime tri leta in šest mesecev v robiji, Ivan MatJažič osem mesecev, Ivan Mihelič šest mesecev v strogem zaporu.
*Slovenjegoriški strahovdec in drzni vlomilec
30-letai brezposelni delavec Anton Sattler je bil pred mariborskim malim senatom obsojen na dve leti in dva meseca robije, dveletno izgubo častnih državljanskih pravic in triletni pridržek po prestani kazni. Kradel je razne poljske pridelke, pa tudi mast, meso in kokoši na Trnovskem vrhu pri Sv. Troiici v Slovenskih goricah. Sattler je bil že večkrat kaznovan.
* Ker je vlomil v kapelico. V Javhovi je lani aprila vlomil v kapelico 301etni delavec Janez Cuček iz Bačkove. Odnesel! je štiri medeine svečnike im razpelo. Pred mariborskimi sodnki je bil obsojen na Stari mesece strogega zapora.
^Divjanje slaboumnega moža. Na orožniško postajo pri Sv Lenartu se je komaj privlekla 48-'etna Ana Lekežičeva. žena malega posestnika Janeza Lekežiča od Sv. Ane na Krem-pergu. Pripovedovala je, da jo ie napadi! nien slaboumni mož. Nato ie premladi še pastorko in naposled zažgal ženinemu bratu h'ev Orož* niki so se napotili z Lekežičevo na dom ter ugotovili nastopno: Med zakoncema Lekeži-čema je vladala že da';e časa nesloga. Mož je ženo pretepal, da je že večkrat morala zbe-žati k svojemu bratu Valentinu Šenekeriu. čigar posestvo je 150 korakov od Lekežiča Poleg tega grozil vsem sorodnikom :n okolic'., da bo zažgal vsakomur, ki bi ženi nudil pomoč ter o vzel pod streho, vadar zbeži od doma. Lekežič velja za nekoliko slaboumnega ter se ga zaradi tega sosedje bojijo Te dn< s? je Lekežič klatil okrog in se še'e no dvodnevni odsotnosti spet vrnil domov Bi' ie vinjen S seboj je prinesel steklenico vina Pok':ca' je v hišo ženo in svojo nastorko Marijo ter ju povabil k mizi. Obema ;e na točil vina in potem tudi svojemu pastorku Antonu, ki se je vrnil z dela pri sosedovih. Pi'i so nekaj časa za mizo molče- ko e zdajci Lekežič rlanil kvišku z vzklikom: »Kaj me tako žarko gle-
date?« in že je zgrabil stol ter navalil z njim na družbo. Sin je planil v h'ev, .nati in hči pa v kuhinjo, kjer ju je Lekežič dohitel in pretepel do nezavesti. Če ne bi bil prihitel Anton na pomoč svoji materi, bi bil divj.ik obe ženski ubil. Večkrat se je namreč popre.; izrazil, da bo vse domače poklal. Anton ie toliko zadržal Lekežiča. da sta mati in sestra pobegnili, nato pa je zbežal še sam. Lekežič se je spravil spat ter prislonil k postelji vekk drog in sekiro. Obe ženski in *ant si potem niso upali v hišo. Šli sta k sosedu Knup'ežu. od katerega je obe poškodovani ženski odpeljal Valentin Šenfcker v Št. Lenart k zdravniku dr. Krambergerju. Lekežič oa ie kuhal šezo na svaka šenekerja, ker je misiji- da sta 5|i žena in pastorka k njemu spat. Ponoči e riho vstal, se splazil k svakovemu hlevu ter ga zažgal. Hlev je zgorel do tal ter troi ustnik m.tiOO Din škode. Nihče si ni upal gasiti '.aradi strahu pred Lekežičem. Ko ie >osiopje zagorelo, je vzel Lekežič sekiro in nož ter šel nezna-nokam. V okolici ga zda; iščejo orožniki
*	Čepica ga je izdala. Te dni e bilo vlomljeno pri posestniku Antonu Zimicu v Metav' pri Košakih Vlomilec ie odnesel razno obleko in perilo. Istega dne je poskušal srečo rudi v Završki vasi. kjer pa so ga prepnd li. Na begu je vlom«lec izgubil čepico, ki ga i>e izdala. Orožniki so po njej spoznali svojega starega znanca 23 letnega delavca Franca iz Jurjev-skega dola.
*	Hude posledice pohlepa po zemlji. Kmet Jurij Šešerko v Sovjaku pri Sv Juriju ob Ščavnici in njegova soseda posestnica Alojzija Doklova sta si bila že dolgo v hudem sovraštvu zaradi neke sporne meje med njumma posestvima. Prepiri med obema so se stalno ponavljali, do dejanskega spopada med njima pa le ni bilo prišlo, ker se ie razsodneiša Doklova ob takih prilikah rajši umaknila. Včasih pa so ju ločili sosedje. Silen gnev Šešerkov pa na ta način ni popustil. Narobe, šie bolj je naraščal Šešerko se je bil naposled odločil, svojo sosedo ugonobiti. Počakal jo e z nabito puško skriit ob cesti, po kateri je morala Doklova priti, ko ie šla domov Ničesar hudega sluteča ie Doklova usodnega dne krenila proti svoji hiši. ko ie zdajci počil strel. Doklova se je zadeta v hrbet zgrudila. Prikli-cani od strela so takoj prihiteli Doklovi domačini in ji nudili prvo pomoč Nato so io odpeljali v ptujsko bolnišnico. Nieno stanje je nevarno, saj ji tiči globoko v hrbru 32 šiber. Orožniki so Šešerka orieli
Iz popotnikove tortie Vlom v stanovanje mlade učiteljice
Ljkia pri Zidanem mostu, j:- ...a rja«
V prijazni vasi Ruzboru bfzu Loke pri Zidanem mostu je dvoraziredna osnovna šola. Pole« šolskega upravitelja poučuje na šol še učiteljska pripravnica gdč Kalanova Ana. Ko je učiteljica nedavno šla v službo, je za-orla hišna vrata kaplaniie. kjer ima v pritličju stanovanje. Kljuko ie kakor običaino vzela iz vrat ter jo skrila na določenem prostoru. Njeno odisotnos ie izrabil neznan tat in vlomil v njeno sobo kier ie mremetn1' "so hišno opravo, posteljnino, perilo in obleko. V zglavju je našel ovoj. kjer e bila shranjen na nedotaknena plača za mesec januar (nad S00 Din), a iz predala je vzel zlato zapestno uro in zlat prstan. Vlomilec se ie masti" tudi s potico in klobasami, ki jih ie .prinesla učiteljica od doma v Ovsišnh na narenjskem. k;er je nreMa b^čne poč'fn;cp Podob: je bila, da se je mudil tat v sobi nad eno uro, kajti premetal je vsako malenkost Celo al-Hr-n si ie	ra vrgel potem za peč.
Ko se jle vrnla učiteljica v stanovarje- se je nemalo ustrašila, ker je videla po sobi vse
DOMOVINA „št. 4
razmetano. Bilo ji je seveda takoj jasno, au je m 11 e i a tatinski obisk. O vlomu je najprej obvestila šolskega upravitelja g. Valjav-ca, ki je takoj začel pozvedovati za drznim vlomilcem.
Neki domačin je povedal, da se je okoli kan!wt	ei riezman potepin
ki ga je poznal celo po imenu. Zapomnil pa si je samo prvo črko njegovega imena, to je P. Verjetno je, da ie vlomilec prav ta potepuh, ki ga zdai varnostna oblastva z Zidane ga mosta pridno iščpio
Vlomilca v cerkev v Adergasu so prijeli
Ljubljana, januarja.
Poročali smo že o drznem ropu, izvrše« nem nad Marijinem kipom v znani romarski cerkvici v Adergasu med Cerkljami in Ve« lesovim na Gorenjskem. Neznanec je od« nesel mnogo srebrnine in zlatnine ki sojo bili pobožni ljudje nanesli v cerkev Pod)« ben zločin je neznan tat zagrešil tudi v župn; cerkvi sv Jurija nad Zagorjem Ka« že, da se klati po deželi več takih postopa« čev. ki se v svojem pohlepu po tujem imet« ju ne strašijo niti ropanja po cerkvah.
Med tem ko za vlomilcem v cerkev sv. Jurija še ni sledi, je imel ropar iz Aderga« sa bolj kratko srečo Te dni zvečer je straž; nik na Sv. Petra cesti v Ljubljani ustavil starejšega moža. ki se ie vedel nreccj sum« ljivo, in ga povabil s seboj Zasliševanje je snravilo na dan, da je mož 61«letni Alojz Pihler od Sv. Petra pri Mariboru znan cer« kveni tat. ki je šele prerl kratkim prišel iz ječe, kjer je odsedel daljšo kazen Zaradi cerkvenih in drugih t-atvin ie prišel že n^šte« tokrat za zaoahe Nekaikrat so "ui odme« rili kar po pet let ieče skunaj. Pri osrhni preiskavi ie stražnik ugotovil, da ima Pih« ler polne žene zlatnine Tako ie našel pri niem 20 zlatih osJrlic. 33 zlatih uhanov, 52 zlatih prstanov, osem zlatih igel, zlato za« pes/tnieo, dva zlata obeska in večje množine razne srebrnine — sami darovi, ki so iih bi« Ie pobožne žene s svoiih vratov in rok žrt« vovale Materi božji. Pihler ie brez okleva« nja priznal, da ie ves ta nlen naarabil v cerkvici pri Velesovem. Kakor ie izpovedal, je neka i kosov zlatnine prodal že na poti v Ljubljano.
Z arctaciio Pihleria ie drzni rop v Ader« gasu poiasni^m in bo št-nda d-oro povsem poravnana. Komai ie neka i dni užival svo« bodo. ie moral =tari nepoboljšljivec spet na pokoro za zapahe.
NAŠI NA TUJEM
Slovenci v Ameriki. V Clevelandu e zadela na božični dan srčtta kap Franca Tomš;ča. ko se je vračal iz cerkve. Pokojnik e bil doma iz Zverč pri Hinjah. k:er se je rodil pred 64 leti. V Ameriko je prišel pred 35 leti.— V Rockfor-du so našli zmrznjenega Matevža Škrniaria. Na glavi je imel globoko rano. kar je pričalo, da je bil uhH. Policija domneva, da so ga ubili roparji. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je je bil namernen čez praznike k svoti sestri v .Tolietu. —V Calumettu je umrl Josip Gorše. star 66 let. doma nekje od Črnomlja. Zapustil je ženo in 11 odraslih otrok,— Farmer.ia Alojzija Lakneria. ki ie imel farmo nedaleč od Pu-ebla. je zadeh srčna Vao. Pokojnik ie '*tel 53 let in ie bil doma z Dolenjskega. Zaoustil je ženo in 12 otrok.— V S^idanu ie umrla Ra"bara Plantanova. rojena Baiukova stara 54 let. Zamistila je devet otrok.
PRAKTIČEN
A: »Če veš. kdo ti je ukradel avto, zakaj pa ne greš poni?«
B: Imel je stare pnevmatike in zato čakam, da kupi nove.«
BANKA BARUCH
11, Rut Aubet, Pariš (9°) »
odpremlj denat » Jugoslavijo najhitreje iD po najbol|šero denarnem kurzu Vtši bančne posle najkulantneie Poštni uradi v Belgiji Franciji. Holandni in Luksrrnhurgu spreiemajo planila na naše čekovne račune Belgija št 3064-64. Bruxel les; Francija: št II17"4 Pariš. Holanrlij« štev 1458-66 Ned Oienst. Luksemburg: št S067 Lu xembourg — Na zahtevo pošliemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
ZANIMIVOSTI
Pravijo, da bo zima še mrzla
Navadno si ženino, da bi picu oožičem ne bJKj sue^u, čea, ua je za z.ino še /.iiieioiii uuvoij caisa. i-etos smo zguUOj UoUiii oiicji, pa je tviiiam SKopnoi in z<aaj imamo žt siso ro poniaidno vreme. Kljub vsem preiO'kuva-njeni j hudi zimi lepo južno vreme sredi zime noče prenehati, zavoljo česar se kiuei.e boje,_ da bo pomlad prinesla pozebe in da ..m.cu.jsaj mko^.ij.vci močno razpas... S toplim vremenom sredi zime se peci dunajski strokovnjak dr. Winter in je rekei o iciusnji zimi toie:
»Pozimi je med moirjem in celino v zračnem pritisku zmerom veiika razlika. Zračni pritisk v naših krajih je povzročil, da topic zračne plasti iz južmo-zahodn.e strani vdirajo v naše kraje, kar je vzrok sedanje nenavadne implote. Zakaj se to godi se različno razlaga. Kakor se gotovo še spominjate, smo .meli L 1917. najhujšo zimo med vojno. Toda tuidi takrat je do srede januarja bilo prav milo vreme, kakor je letos. _
Tole toplo vreme traja že od 25. decembra-Redkokdaj smo imeli letošnjo zimo kako sto p.njo pod ničlo. Od božiča je živo srebro zmerom nekaj stopinj nad ničlo. Ponekod smo letošnjo zimo imeli ceilo 17 sto>pinj nad t' člo. To je bilo v Gmundu. V splošnem imamo letos 12 do 13 stopinj več toplote, kakor smo imeli druga leta v tem času. Tako toplo, kakor je bilo zadnje dni, je pri nas navadno le v rnarou, aprilu aiii v začetku maja.
Vendair nam poročila kažejo, da se nam bliža navadno zimsko vreme. Skoro gotovo bomo kimailu dobili sneg, vendar pa ni izključeno, da bo namesto snega ostalo le pri cežju. N kakor pa ne smemo misliti, da je zima že končana.
Odgovarjajoč na vprašanje, ali bo velika t oč bela, če je bilo o božiču toplo, odgov
a rja
cr. Wimter takole: »Skušnja uči, da za marsikatero topio zimo pride tudi toplo in lepo poletje. Zavoljo tega pregovor nima vedno "prav. Toda znanstvene ugotovitve na tern področju še niso dovolj stare, dl bi znanost mogla o tem izreči kako določeno sodbo. Vsekakor ipa smem reči, da zelo mila zima še ne pomeni, d'a bo poletje mrzlo«.
Glavno orožje bodoče vojne bosta tank in letalo
V Pragi so predvajali te dni ruski film, ki so ga snemali med zadnjimi velikimi orož-i. mi vajami ruske vojske okrog Kijeva. Pilim je naid vse poučen in kaže, kakšna bo v splošnem bodoča vojna, če nas neki čudež ne reši ipred njo.
Na prvi pogled je Videti, da bosta v bodoči vojni imela tank in letalo poiglavitno vlo-
| go. Videti je Mo vse vrste tankov, od težk h civoživk, ki tudi plavajo v vodi, do najlažjih tankov, tako lahkih, da jih nosijo štirimotor-na letala kot obesek na svojih trebuhih. Ko takšna letala pristanejo, se mali tanki o d pno in zakade proti sovražniku.
Tudi med letali so zastopane kaj raznoiič-ne vrste, velike in male visoko leteče in nizko leteče, da se zadevajo že skoro ob brzojavne drogove. Rden izmed najzanimivejših pr.zorov je pokazal novo orožje, ki ga g'ie posebno Rusi do popolnosti. Z velikanskih letal, ki so videti kakor leteče vojašnice, se opuščajo tisoči skakalcev s padali za >ov-tažno črto. Vsak ima s seboj majticn zavoj in ko pristane na' tleh ter se osvobodi padala. zvleče iz tega zavoja vsakovrstne -evi, ralice in kolesa. V manj kako* eni minuli sestavi iz teh kosov majhno strojno puško.
Film kaže, da se bo dala v bodoč vojni uporabljati tudi konjenica, posebno hitre, nepričakovane napade s sablam,. Pionirske čete gradijo z občudovanja vredno naglico mostove na pontonih preko širokih rek. Velik avto polaga preko teh mostov lesen tlak in po kratkem času se že valijo čete m ko-iouie vozil na drugo stran.
Med najbolj napete prizore spada tisti, ki prikazuje zraon. napad na Kijev. Sprva vidiš živ promet na ulici, tiič ne spominja ni vojno. Oglasilo se svarilni znaki, v tra-.oiku s: ljudje nataknejo na obraze plinske maske ter zavarujejo na isti način otroke ,n živa i. V trenutku se nato ceste spraznijo tu i:i tam hiti po njih kakšna postava, ki je v «vj-ji zaščitni obleki in maski podobna grozotnemu jltju. Težka bombna letala pr letijo nizko nad hiše in odlagajo svoj strupeni tovor. Napad je minil in ceste obnavljajo svoje običajno lice.
Pehota iin topništvo uporabljata v veliki meri vse vrste kritja. Vojak, v strelskih j ar ki i i nosijo zelenje n"a čeladah in veje preko nahrbtnikov, od spredaj in od zgoraj se ti zdi, da gledaš prej v nizko goščavo kako.r v strelske jarke. Strojne puške so skrite pod zemljo, jekleni pokrov, ki naj zapira jame, v katerih so skrit; strelci, je na zunaj zastrt z zelenjem, spodaj pa ima pritrjeno puško, ki je takoj že pripravljena na strel, ko se jama zapre.
Norveške žene postanejo lahko tudi duhovnice
Norveška vlada je te dni spre.ela osnutek novega zakona, po katerem so ženske glede na državne službe čisto izenačene z moškimi. Doslej se je nudila na Norveškem ženam priložnost, da so dosegle razne državne službe. Novi zakon pa določa, da se v bodoče v državni službi ne more pridržati niti eden poklic samo za moške. To se pravi, da lahko v bodoče zavzamejo norveške žene vse službe in vse položaje.
Vprašanje se poraja, ali je pri tem izključena služba državnikov, ministrov, duhovnikov in oficirjev. Ko so vprašali norveškega ministrskega predsednika, kako ie glede teh poklicev, je dejal: »Kar se ministrov in državnikov tiče, je jasno, da je postavljanje žena na te polo-žaje odvisno od sposobnosti, saj so države. kli so že imele ženske ministre in državnike. Zakaj ne bi imele norveške žene teh sposobnosti? Glede duhovniške in oficirske službe pa menim, da na Norveškem ne bomo še imeli tako hitro duhovnic in oficirk. Po zakonu obstoji možnost za take namestitve, toda treba je pomisliti, da sil izvolijo svojega duhovnika župliani. Doslej se pač ni zgodilo, da bi bili župljani izbrali kakšno ženo za žup-nico. Tudi sem prepričan, da se to ne bo še tako hitro pripetilo. S tem pa še ne izključujem, da bi se to ne moglo zgodiBi. Podobno velja za vojaško službo. Na osnovi novih za-
DOMOVINA" št. 4
Stran 11
konskih predpisov je vsekakor .možnost da zavzamejo žene tudi te položaje.«
V duhu novega zakona je torej, da se na Norveškem pri postavLanju in napredovanju v državni službi v bodoče čisto izbriše vsaka razlika, ki je doslej obstajala med moškimi in ženskami. ___
x 14 žrtev velike letalske nesreče. Vsa
Ameriiiva /e i^ou vloiiajui suiaane ictajiafceiie-brecč, ie je	1*1 cu^aiiji luueh. po-
noči v Dtož-Liu (joowina v ui.zavi Aiaaiustiou. t no največjih ameriških prometnih letal je tiesc.io u.u. ^oiUijo, PL. ^euiet se je uoug 14 j:vtiik»«v iii uije civsu posadke, 'io- je uosiej največja nesreča v zgodovini ameriškega letali«.v a. Ltuuo je ouieitio v toreuc oO l<i.oU na letališču v New Yorku, da poleta v Los An-fcenes, i Kditu-iiii je vzaizeva.u (redno zvezo. iLeiaio je srečno pristaio v Ph.tecloiphiji, jVVasiungKunu, uNasnvauu in Meniipnisu, povsod je sprejelo pošto, povsod so ja.stoipik i>otn.uci in vstopili novi. Ob 1».30 je odleteio v Meimiilusu nn na&euttje pr stajalisče oi moralo biti Port Laivaca v državi Te^asu. Ob IV.I« so se »tprejej. radiogu>an., je javn, da je vse v redu in vreme po voljno. Nič ni kazalo, da je v strojih kaika napaka. Nekaj minit pozueve se je i*r.ip©tiiia nesreča. Letaio je z vso s k) treščilo na zemljo in udarec je bil tako silen, ua so ga čuii oalec naokjog. Ko so prihiteli farmarji iz bližine na pomoč, so našli ietailo poipomonia razbito in giobaKu zarito v močvirje. Vsi dotmk. so bili najorze takoj mrtvi. Tri izmed njdh je v velikem loku vrglo iz letala in njihova strahovito razmesarjena trupia so našli daleč proč od kraja nesreče. Z velikim naporom so zpod ostan-lov .razbitega letala potegnili trupia ostalih 14 žrtev, ki so bila tako razbita, da niso mogli nikogar spoznati. Farmarji pripovedujejo, da so iposamezni del; letala ležali raztiesen: do 100 metrov daleč okrog. Med ponesrečenci so štiri ženske in ker so našli otroško obleko, domnevajo, da je bilo v letata tudi več otrok.
X Tvornica brez delavcev. Ameriški do« pisnik »Petit Parisiena« je obiskal Smitho« vo tvornioo avtomobilov v Milwaukeeju v Zedinjenih državah. Tvornica . je zanimiva zaradi tega, ker je brez delavcev. Pogled na tvornico, pravi ameriški dopisnik, vza« me človeku sapo. Vse je podobno kakor pri Fordovi tvornici avtomobilov, toda na« mestu ljudi delajo kovinske roke. in vse z največjo natančnostjo. Zlasti ostrmi človek nad posebnim stiskalnim kladivom, ki v trenutku zabije 100 žebljev in zatikov. Ameriški gospodarstveniki so izračunali, da ! bi bilo na vsem svetu za vse desetine mili« i jonov na leto narejenih avtomobilov 1000 delavcev dovolj, če bi bile vse avtomobil« j ske tvornice tako urejene kakor Smithova •tvornica v Mihvaukeeju. V tej tvornici na« stavljeni nameščenci nimajo drugega posla •kakor da pazijo na stroje.
X Zvezde hoče videti podnevu. Znani stratosferski letalec in učenjak profesor Piccard je sklenil, da bo kmalu spet odlejel v stratosfero., Zdaj hoče doseči višino . 30.000,jtn, kjer se vidijo podnevi vse zvezde. Pravi, da je to njegova najvfeČja želja. X Hči toži mater za odškodnino. V S3h Franciscu1 je "umrl bogatin, ki je Svoji hčdri' zapustil milijon dolarjev. V oparokKpa je prista- I vil pogoj, da bo njegova hči Ana Gooper-He-wittova le tedaj deležna tega premoženja, če , se bo omožila in imela otroke. Ce pa bo umrla in ne bo zapustila otrok. mora. vse premoženje podedovati njena mati. Pred nekai časa pa je mlada dedična precej nevarno zbolela in _ zdravniki so rekli, da jo more rešiti le ODera- ; cija. Dekle se je ljranilo operacije, vendar jo : je mati pregovorila. Posledica te operacije pa je zdaj ta, da mlada dedična tjikdar ne bo imela otrok. Zaradi tega je dekle vložilo tožbo zoper svojo rtiater. V tej tožbi zahteva od matere več sto tisoč dolarjev odškodnine, češ da je mati kriva, če hči ne more podedovati očetovega premoženja.
X Samokres je star 100 let. Leta 1835. je dal Samuel Colt kot 21 leten mladenič v Evropi in Ameriki patentirati svojo iznajdbo: samokres. S tem je sezidal temelje svojemu poznejšemu bogastvu in slavi. Mladi Colt je bil človek, ki so ga veselile pustolovščine. Samo tej okolnosti se mora zahvaliti za svojo iznajdbo. Njegovo življenje je postalo znano 1 prav za prav šele letos ob stoletnici iznajdbe samokresa. Coilt se je rodil leta 1814. v Hart-fordu v Ameriki. Ko je bil star 14 let, se mu je zazdelo, da je že dovolj učen in da mu ni treba več hoditi v šolo. Njegovi starši so Mi ' seveda' drugačnih mfeli. Ker'pa je bil deček sila trmast, jo je popihal z doma. Dobil je > službo na neki ladji, ki je plula v Indijo. Pot je peljala mimo Londona, kjer je dobili Colt dovoljenje, da .je smel iti na suho in si ogledati Tower. Temu slučaju se moramo zahvaliti za iznajdbo samokresa. V Towru je namreč Colt zagledal arkebuzo izza Henrika1 VTIL, i ki je v dečku zbudila misel, da bi na.podoben način lahko izdelal >t.udi bolj priročno orožje. Ta misel ga poslej ni več zapustila. Nadaljeval je pot v Indijo, ko pa se je vmil v Ameriko. je spet vzljubil šo-lo. Dokončal je svoje študije in postal učitelj kemije. — Leta 1835. je pokazal svoj izum. na katerem je delal dolga leta, javnosti. Njegov izum je pomenil odločno izboljšanje vsega dotedaj znanega ročnega strelskega orožja. Njegov samokres ni uvajal samo naboja s šestimi kroglami, ampak je bil tudi tako precizno sestavljen, da se je vselej, kadiar je strelec napel petelina dvignila krogla natanko pred cev. Skra-ia je moral Colt pač doživeti nakoHko razočaranj. Čeprav je ameriška armada ze leta 1837 Colt o v invm uporabljala v vojnah proti Indijancem v Floridi, je vendar bi'o na splos-no povpraševanje po noveir orožni tako neznatno, da je tovarna, ki jo ie Colt leta 18d.>. ustanovil za izdelovanie novega samokresa, ze leta 1839. propadla. Osem let kasneje na je ameriško vojno poveljstvo naročilo 1000 novih samokresov. S tem se je začela iznajcta-teljeva sreča. Njegovo orožje sološno priljubljeno in so ga imeli vsi ljudi-• Zlasti .so ga bili veseli naseljenci in lovci na divjem zapadu. Brez Coltovega samokresa kmalu tu ni bilo srečati nobenega človeka yec. Ko ie priš'o novo naročilo vojnega poveljstva, ie Colt ustanovil družbo za izdelovanje patentiranega strelskega orožja, ki je zgradila vee tovarn. Colt je umrl kot milijonar.
ŽENSKI VESTNIK
Gojenie ciklam
■-Kako obranimo ciklamo, da nam bo prihodnje leto spet cvetela? Ciklama^odevete . ob koncu februarja- Ko ima samo se nekaj cvetov, je ne zalivaj več tako pogosto, ampak le malo, a vendar toliko, da se čebulica ne posuši. Rumene liste in odevetele cvete previdno odreži pri čebulici in pazi, da je ne raniš. Če pa opaziš, da čebulica začenja gniti. tedaj potresi nanjo stolčenega oglja. Oglje usrka vso gnilobo in čebulico tesuši. a zato moraš malo zalivati- Postavi lonec s ciklamo v bolj temen prostor, kjer naj počiva približno en mesec, a jo med tem.tutin tam malo zali j-	' ' r t . ' ' /
Ob koncu februarja postavi lonec spet na svetel prostor in položi na prst vlažnega, ma, hu- Ko opaziš, da začenja čebulica poganjati, jo presadi. Previdno jo vzemi iz lonca, da ne pokvariš korenin in mladih poganjkov. Gnile ali. slabe koreninice odreži. Loncč dobro umij ali vzemi drugega, a ne večjega. Prst Zmešaj takole: en del t gozdne zemlje, en del kompostne in en del suhega kravjega gnoja. Čebulic^ posadi .tako, da polovica gleda iz prsti. Lonca ne napolni čisto do vrha s prstjo, &mpak pusti malo roba, da potem lahko zalivaš.
Presajeno Ciklamo postavi v bolj . topel prostor in ne odpiraj okna, da bi vleklo nanjo- Zalij jo večkrat na dan, a vsakikrat samo z nekaj kapljami vode, tako da je zmerom
enakomerno mokra, a vendar ne premokra, sicer segnije- Ko je ciklama začela 'bujno poganjati in ko ni več mraza, jo lahko postaviš na odprto okno, a mora biti vedno v senci, nikdar na soncu.
V jeseni jo pa potem postavi v svetel, a bolj1 hladen prostor. Tako boš imela veselje z njo, ko bo spet bujno cvetela-
Za kuhinjo
Nadevani gosji vrat Dobro očiščeni gosji vrat osoii in na enem koncu zavezi z nitjo-Nadevaj ga s temle nadevom: Dve zemlji namoči v mleku, nato jih dobro oti®ni in deni v skledo, prideni tri deke gosje masti, če jo imaš, sicer pa sirovega masla in dobro zmešaj. Nato dodaj eno jajce in en rumenjak, malo soli, popra, peteršilja, naribanega muš-katnega oreha in pet dek drobno narezamih in prepiraženih gosjih jeter. Vse skupaj dobro zmešaj in nadevaj v vrat, nato ga zavezi z nitjo. Prebodi vrat z iglo na več mestih, da ne poči ko se kuha. Nadevani vrat deni v juho kuhati in ko je vrel tričetrt ure, ga vzemi ven in postavi na hladno. Mrzli vrat zreži na tanke kose, zloži na sredino sklede, okoli naloži žolice in polij z majonezo. Daš kot predjed Da mizo. Tako pripravljeni vrat je primeren za goste na ženitovanjih in takih slavnostih-
Gosja »bara za štiri osebe. Vso drobnjad od gosi, kakor glavo, perutnice, kost iz vratu deni kuhati v dva in pol litra vode, osoli in dodaj vso zelenjavo kakor za govejo juho. Ko vre dve uri, dodaš ne pretemno prežga-nje, ki ga napraviš iz pet dek gosje masti in šest dek moke. Ko se je obara s prežganjem dobro prekuhala, jo precedi v skledo, meso pa oberi od kosti in deni v obaro; dodaj še malo zrezanega drobnjaka- Daš z žgancj ali krušnimi cmoki na mizo
Čokoladni puding. V kozi raztopi šest dek sirovega masla, primešaj šest dek moke, me-šaje prilij osminko litra mleka in zmešaj, da bo testo prav gladko in ne v svalkih. Nato primešaj dve rebri razmehčane čokolade, pet dek sladkorja, tri rumenjake in sneg štirih beljakov. Posodo za puding dobro namazi s sirovim maslom, posuj s sladkorjem, zlij noter testo, zapri in postavi posodo v krop. Tako v kropu naj stoji puding pol ure. Voda ne sme vreti, a biti mora vendar ves čas enako vroča. Če bi voda vrela, se puding preveč dvigne in potem sesede. Kuhanj puding zvrni na topel krožnik, na vrh naloži sladke stodčene smetane, katero si posladkala z va-nitlijevim sladkorjem.
Za smeh In kratek čas
PAMETNO
Teta, ki se pripravlja na vlak: »No, otroci, zdaj je pa že prepozno. Jez deset minut se odpelje vlak. Ostati bom morala pri vas«
■Mala Olgica: »Ka/ še. očka ie nalašč porinil "kazalca za pol ure naprej, da bi ne zamudna vlaka.«
SLUŽKINJA V IZPOSOJENI ,-OBLEKI
Gospa služkinji: »Kako ste se drznili obleči za ples mojo najlepšo večerno ob'eko?
Služkin;a: »Nikar ,se. »ie jezite gospa, sgj sem se morala ves večer sramovati v važi oblekj.«	....■•	i
PO POROKI. i .
Mož: »Zmerom sem mislil.' da :maš denar, zdai se- je pa izkazalo, da nimaš niti i)are.«
Žena: »Saj sem tu vendar pravila, da si mi VSe' na1 svetu.«
IZGOVOR
Gospa: »Rekli ste mi, da klobuk lahko nosim tudi v dežju.«
Trgovec: »Seveda sem vam rekel Res ga tudi lahko nosite. Nisem vam :>a rekel, da bo klobuk po dežju še zmerom tak, kakor ie bil -nov.« -, - , ,i
Stran 12
»DOMOVINA" št. 4
Program radia Ljubljane
od 26. januarja do 2. februarja
Nedelja, 26- januarja: 8.00: Telovadba (Cirili šoukal). 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda- 8.45: Ruske balalajke (vodi Kalčenko). 9.45: Versko predavanje (prior Valeriam Učak). 10.00: Prenos cerkvene glasbe sv.' Cirila in Metoda. 11.00: Zbor mladih harmonikarjev (pod vodstvom iprof. Pavla Rančigaja). 12-00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 12.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 1500: Kmetijski nasveti. 15-20: Kar imamo, to Vam damo (radijski orkester po željah). 16-00: Gospodinjska ura: Meso in tolšče v kmetijskem gospodinjstvu (Anica Lazarjeva). 16.15: Koncert radijskega orkestra. 16.45: Razvoj slovenske drame: uvodno predavanje, Ignacij Borštnik: »Stari Ilija«, ljudska igra (člani radijske dramske družine)- 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda- 20.15: Ženitovanjski običaji na Gorenjskem (spisal Joža Vombergar; 'sodelovali bodo člani radijske dramske družine, radijski orkester, kvartet »Hmtadra«, kmečki trio. harmonika šolo, fantovski kvartet, dekliški tercet in drugi)- 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Ponedeljek, 27. januarja: 9.00: šolska ura: Svetosavska proslava. 12.00: Orgije (plošče) 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13-00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13-15: Reproduciran koncert sinfoničnih orkestrov. 14-00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18-00: Zdravniška ura: O tifusu (dr. Bogomir Magajna). 18.20: Lalo: Namiouna, koncertna suita (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Pregled našega izvirnega leposlovja v preteklem letu (prof- France Vodnik). 19.00: Nacionalna ura. 20-15: Proslava 100 letnice sv- Save, patrona šolstva (mednarodni koncert beograjske radijske postaje). 22-00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika«.
Torek, 28. februarja: 12.00: Nekaj veselih domačih napevov (plošče). 12-45: Vremenska napoved, poročila- 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13-15: Iz francoskih oper (radijski orkester). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji- 18.00: Analiza dveh Beethovnovih sonat (Jadviga Požene-lova). 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva, II. predavanje (univ. prof- France Veber). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila-19-30: Nacionalna ura. 20 00: Pesem in ples. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved', poročila, objava sporeda- 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 29. januarja: 12.00: Iz daljnih krajev (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila- 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila,- 13.15: Reveierji, harmcmisti in še drugi taki pevci (na ploščah). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji- 18.00: Otroška ura: Lisica zvitorepka (zvočna igra)-18-20: Izrezovalna dela (Zdravko Omeriza). 18.40: Vzroki moralnega propadanja mladine (Vojko Jagodic). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19-30: Nacionalna ura. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere.
Četrtek, 30. januarja: 12-00: Vojaške godbe (plošče)- 12.45: Vremenska napoved, poročila- 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Razni šramli igrajo (plošče) 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 1800: Potovanje od zapada proti vzhodu (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, ob-
java sporeda, obvestila- 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Gorenjski trio (Ahačiča iz Tržiča in Stanko Avgust). 21-00: IV. večer slovenskih skladateljev: fikerjanc. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila- 22.15: Radijski jazz.
Petek, 31- januarja: 11.00: Šolska ura: Živalski nagon, razum ali kaj — dvogovor (pogovarjala se bosta stric in Marko). 1200: Baletna glasba (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13-15: Razni jazzorkestri (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Ženska ura: O olju (Milena Šerkova). 18-20: Roussel: Pajkova pojedina, suita za orkester (plošče). 18-40: Kaj moram vedeti o okrožnem uradu (Rudolf Smersu). 19.00: Napoved ča3a, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura- 20.00: Debussy: Pe-leas im MeliSanda — cpera (prenos iz Ženeve) ; v odmoru glasbeno predavanje in potem napoved časa, poročila, objava sporeda.
Sobota, 1. februarja: 12.00: Plcšča za ploščo — napev v napev. 12-45: Vremenska napoved, poročila. 13-00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo — napev v napev- 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18-00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Pereča zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar). 1900: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19-30: Nac. ura: O Bosanski Gradiški (Zagreb). 19.50: Prenos iz Bosanske Gradiiške (petje in glasba). 22-00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- 22.15: Operetna glasba (radijski orkester).
ŠKOTSKA
Srečata se dva Škota in prvi vpraša drugega: »Ali si dobil moje pismo?«
Drugi: »Da, prijatelj.«
Prvi: »Pisal sem ti, da bi rad vzel tvojo hčerko za ženo. Tebi se pa ni zdelo niti vredno odgovoriti mi.«
Drugi: »Da, da, saj ni bila priložena znamka za odgovor...«
MOŽ BESEDA
Oče: »Mihec, dal si mii besedo, da se vrneš v pravem času dcimov, jaz sem ti ipa dal besedo, da te našeškaim, če se vrneš prepozno !«
Mihec: »Pcitem je v reidiu. Ge jaz nisem držal besede, je tudi tebi ni treba!«
Listnica uredništva
Knežja lipa- Dolg in obresti za dolgove po uredbi za zaščito kmetov se plačujejo po določbah te uredbe. Dolgovi, ki niso zavarovani s hipoteko, zastarijo v treh letih in se ne dado več iztožiti. Sicer pa vprašajte za nasvet kakšnega pravnika, ki mu morate natančno obrazložiti, kako je z vašim dolgom.
Planina pri Sevnici. Taki primeri so žalostni. Ce bi vaš dopis objavili, bi lahko nastala tožba. Je boljše, da se ji izognemo.
Sv. Ana v Slov. goricah. Ker imamo toliko slik, ne vemo, katera predstavlja vašega moža- Morali bi se prej oglasiti, ne tako pozno.
Virštanj. Brez podpisa!
Westfalsko. Več dopisov iz westfalskih krajev smo morali odložiti za prihodnjo številko'.
MALI OGLASI
Lisičje kože in kože divjačine prevzame v strojenje, barvanje in izdelavo po nizki oeni L. Roth, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5
NE ODLAŠAJTE! Takoj sedite in pišite na »Družinski tednik«, Ljubljana, Tyrševa cesta 29/Da, da Vam pošlje brezplačno začetek romana »Njena velika ljubezen«, dokler ie še na zalogi.
JAMČIM
DA VAS BOM REŠIL
BOLEČIN v NOGAF
ah pa
ne boste plačali niti pare
Čemu trpeti muke, povzročene od kurjih očes, ki bodejo in pečejo, ter od zateklih nog, bolečih žuljev in oteklin7 Storite še danes po nasvetu tega zdravnika in rešite se tega trpljenja za vedno. Nabavite si pri svojem lekarnarju zavoj Saltrat Rodella, znanega in slovitega sredstva. Dodajte ga vodi v toliki meri, da bo dobila voda mlečno barvo. Pomočite noge v to močno kisikovo kopel; takoj, ko zdravilne soli prodro v kožno tkivo, boste občutili olajšanje. Oteklin in občutka, da nekaj peče, ne bo več v eni ali dveh minutah. Po nekaj kopelih se bodo kurja očesa tako omehčala, da jih lahko odstranite s koreninami. Po eni kopeli s Saltrat Rodellom boste lahko dosti kilometrov prehodili z ugodnimi občutki. Uspeh je zajamčen.
NOROST » Samo Din 49*50
St.62.300. AnSer-ura Pravi ivtcar. etro-J Dobra kvaliteta, lep k r o m 11 a o okrcrr S pUmeo« garancijo
Din 49-50
S t. 82.301 lata f osvetljenimi xazaiot La Številčnico.
(Radium)
Oin 59 59
zahtevajte cenik, kt ja van pošlje tat-i raj In poitnin« prosto.
LJUBLJANA 6
Lastna protoko-lirana tovarna
ur v Švici
LEN JE
Preddelavec; »Poglej, grdoba. Onile fant tamle vsakokrat nese po dve deski obenem, ti pa samo eno!«
Delavec: »Seveda- ker je prelen, da bi dvakrat hodil.«
Uit i '.t konzorcij ..Domovine" Adolf Rib ni k ar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek