88. 6tev. Poštoma plačana v sotcmm, ©•!!•, pondefjek 6. avgusta 3928. Leto X. lxti»fa v pondeijeky »redo in petek. Stane rnesečno pin 7" — ra inozemstvo Din 20*—. Posamexna ätevlika 1 Din. Račun poštno-čekovnega z&voda štev. 10.666. NOVA POBA Urednistwo In uppaviiiätvo t Celjtt Strossmayerjeya ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgfasl po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Naši Nemci in manjšinske sole. V Celju, 5. a.vgusta. Ko je februarja mleseca podpisal naucni minister Kumanudi znani od- lok glede ustana.vlja.nja neins-kili iQ madlarakih sol v mariborski oblasti, razume se, da le za nemxko in mad- zarsko deco, smo prerokoAiali, da bo- do lioteli to izkoristiti vsenemški po- liticni agitator ji, ki jih še živi dovolj med nami, za svoje svrhie. Kajti pri nas nimamo kompaktno nasdjenih Nemcev nikjer drugod kot v Apaski kotlini, KrannaTovcih in Fuksincih v Prekmurju in deloma v Mari born. Drugod gre le za posaineznike, za spo- radične ostanko nekdainjih, z vladniin in finančnim pritisikom Nemstva zgra- jcnili nemških »predstraz« do sinjeiga Jadrana. Sediaj je nemško politično in gospo- darsko društvo v Mariboru, ki ocivid- no živi še docela v starih avstrijskih tradicijah, zaoelo z vclikopolezno ak- cijo za ustanovHev ne.miskih sol, od- nosno noinških paralelnLh razredov skoraj v vseh krajih, kjer so obstojale nekdaj javne in schulvereinsko ljudske sole. Izkoristilo je — z oziram na ko- roske razmere sicer zdo neumestno — yelikoclusnost naše države docela v svoje, so vedno germanizačne .svrhe. Drustvo je nalašč in namenoma pre- zrto, da spadajo v inanjšinske sole ocividno le nemSki ali madjarski otro- ci, ne pa slovenski. Ncmci dobro ve- do, da ne spravijo niti v Celju ali Ptuju, kjer imajo za Mariborom goto- vo še največ svojih ljudi, niti za jeden ra/rod neiniskih otrok skupaj, to je ta,- kih otrok, ki. so res neniški in ki bi trpeli v svoji osnovni naobrazbi, ako bi so jih poduoovalo v sloviemskern je- zikw. Oni dobro vedo. da jim po dolo- cilih mirovne pogodbe in po intenci- ja.h Društva narodov ni mogoče iz- polniti ])rvega predpogoja za potrebo nianjšinskih nemških šol po teh kra- ji'i. Poslati namreč v solo dva, tri du- oate svojih otrok. In vendar rujejo naprej! Tu se sedaj jasno vidi naim'en. Ker ni ma jo Nemci lastn ih otrok za nemške sole ali raßrede, imeli bi pa radi nem- ške sole za poneničevanie, najmanj pa za širjenje vsonemiške propa.ga.ndo, si hocejo pridol)iti za nje slovonskc otroke in sku&ijo prepričati našo kra- jevjic šolske oblasti, da. je razumeti Kum.a.nuet zdo viharna. Vladna večina je pokazala, da se hooe posluževati enakih mt'lod, kakor pred 20. junijem, očividno v nainonu, da izzove tudi zemlioradni- ke, da zapuste Narodno skupscino. Na današnji seji je prišlo do zelo ostrega prerekainja med zemljoradni- ki in vladno vecino, tako da je moral pwdsedujoci podi)rodsednik Kujund- x.i'j sGjo vnovič prekiniti. Radikalni po- .slanec Milutinovič je namreč predla- gal, naj so vsem poslancem, ki ne pri- Jmjstjo k sejam NaTodnio sikupščine, ukinejo dnevnice. Zemljoradniki so proti temu odločno protestirjili in na- glasali, da poslanci opozicije ne mo- i i'€jo prillajati k sejam, če jih^s^ sairno- 1 kresi gonijo iz Narodne skupščine. ! Še hujša debata pa .se jo razvila o : stališču skupščinskega podpi'eds-edni- ka, ki je hotel kratkomalo stavlti 2 dnevnega reda vse vredloge Kmetsko- \ demokratske kodlicije, češ da predla- gatelji niso navzoči. Zemljoradniki so tudi proti temu najoddocneje nastopi- ; li, vendar pa je veciiia odobrila stali- | see skupščinskega pod pred sednika, vsled oesar je prišlo do tako burneiga prerekanja, da je moral podpredsed- nik sejo znova prekiniti. i Po zopetni otvoritvi je govoril zem- ' Ijoradnik Ixtzic o kršitvi skupščinske- 1 poslovnika s strani prcdsedujooega : podpredsednika in grajal njcgovo po- : stopanje, naglašujoc, da morajo ta- ' ko mietode, ki so popolnoma en ako , onim pred 20. junijem, roditi. si«bo ! posledioe. Končno so zemljoradniki i zalitevali, naj se poimensko kličejo po- slanci, da se ugotovi sklepčnost. Pro- i z'mkii oh 13. še traja. Stanje Stjepana Radica je zelo resno. Zagreb, 6. avigusta. Stanje btjepana j Radica. je zelo resno. Bolnik je prebil ; hoc zelo slabo. Danes je bilo pozvamih i zDunaja in. iz Monaikoveffn več zdrav- ! nikov-špeci,]alistov, kojih prihod se , pričakuje drevi. V Beogradu so že ra>z- širjcne vcsti, da leži Stjepan Radic v agoniji. ; örozen požar pri Cerknici. ; Cerknim, G. avgusta, Vcera.! okrog i | 0. popoldne je izbruhnil v vasi Gor- nje jezero požar, ki se je bliskovito razširil in upepelil vso vas. Od 40 his so ostaile samio nova in stara sola ter dve kmjecki hiši. 33 posestnikom je zgorolo vse njihovo imietjie. Od vseh ' ]>ridelkov so rešili le en voz žita. Ra- zen par glav gov»eje živiine je postal a vsa živina žrtev plainienov. Rošilna akcija je bila popolnoma onemogoče- na, ker je prLmanjkovalo vode in ker so bila vsa poslopja krita s sal'rno. posljejo v nemske sole tudi slownski. ; stariši svoje otroke. Nemci hooejo na ; ta naoia izkoristiti doloma advi&nc! | svojih uslužbeniii Jjudi, deloma nepo- i učenast slovenskiIi starišev o |)ravem ; jianienu ljudske sole, deloma pa žalost- \ ne naše socijalne in gospodarske raz- j mew, ki nas silijo k eksportu svojih | ljudi. i Da si dobro vemo, da je bil Kuina- nudijev odlok le plačilo slovenskih kle- rikalcev za pomoč Neinoev pri občin- skih volitviah v mariborski oJjlasti, smo ! navzlic vsemu prepričani, da naše šol- I ske oblasti ne bodo pri])ustilo, da bi ta i odlok izrabljali razni, celo z inozem- ; | skim denarjem plačani aftitatorji za | svojo nairiene, ki se seveda pred vsem ! nikakor ne krijejo s cilji našega na- roda in države. Ker se žalibože ni kakega pravilnika ali izvršilne nared- ! be, Lüdö j)a tudi podrejene olilasti sa- me razum/ele, da ne smejo dopusliti ocividne zlorabe osnovnih pojmov wunßinskeya sohtva v smislu medna- rodnih dogovorov v našo nacijonalno in državno škodo, pa tudi v škodo otrok samih, ki se morajo v ljudski šoli najpreje naučiti elemientarnih ved, ne pa saimo tuiega jozika, katere- ga doma vobce ne rabijo, v življenju ]>a le od slučaja do slučaja. Za poduk liernščine naj bo sioer po potrobi in n .azalitevo skrbljeno le v višjdh raz- pedih ter v srednjih in strokovnih šo- lah. Neniccv je daaies v Ameriki več ko je vseh nas Jugoslovanov; in vendax ni znan slučaj, da bi se v lwmskih šolah ueila angleščina ali španščina, da niti poljščina in ruščina ne, dasi , sill tja stotisooe Nemcev za vsakda- njim kruhom. Kajti Nemci kot prak- I ticeri nairod clobro vedo, da je za njih I bolje, ako si .prinesejo v tujino dovolj j raziroga potrebnega in praktičnega ; znanja kakor gramatikalno znanje do- I ticiiega jezika, | Stvar je jasna in nič ne dvomimo, ! da bode akcija nemškega političnega I in gospoclarskega društva v Mariboru po zasluženju propadla radi svoje za- ; konite in stv;airne nemogočnosti. Ško- ; da je edino to, da gotovi nemski huj- . skaci. ne ni'orejo in nocejo dati deželi potrebncßa narod nostnega miru. Zdi J se nam, da je na dnevnem redu mno- j go težaivnejših vprašanj ko željice nek- dan jih heilbruderjev. ! Odpiranje in zapiranje I trgovinskih in obrtnih ! obratov. | Prihodnjo dni se objavi v »Urad- | nem listu« naredba velikega župana 1 mariborske oblasti o odpiranju in za- | piranju trgovinskih in obrtnih obra- tovailnic od 31. julija 1928. 2üamtm se neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan , ko se pere perilo, Ce gospodinja Izkoristi 7 prednosti, kafere ima "1119 Wr&teotimi Olga Maryskova: življehje žene Zapiski Helene Klierove. Od vc-eraj jo tu zopet Emil. Ali ni to usioda*? Ali še le danes zjutraj, ko som o njern z mater jo govorila, mi je po- vedala, kako se je zame po Jendovi smrti brigal, kaj je pretrpel in kako je jokal, ko je bil nje#ov dopust pri kraju, ne da bi bila jaz prišla k za- vesti. Ni se mogel in ni se mogel lo- čiti od mene, še s stopnic se je vrnil k moji postelji, znova mi poljubljal roko in mater prosil, da bi skrbno pa- zila name. Tudi Jendovo fotografijo si jo lzprosil. in materi z Dunaja p'isal, da atoji na njegovi i)isalni mizi. Kako ga imam rada za to! * Hodimovsi trijo na izlete Emil Viadja in jaz. Otrok kora-ka navadno mod naina in napeto poslu.ša, kaj go- voriva. Ko je Emil pripovedoval ka- ko razburjenje je zbudilo rned njego- vi mi znanci moje prvo delo, je viadja pogledal name noizmerno presenecen in njegova modra očka so izražala to- Liko Qbcudovanja,. da so niseni vzdrža- la, da. ga ne bi na^ijo poljubila.. Ko snio prisli domov, me je vprasal: »Ko bom velik, mi das precitali svojo knjižioo?« Nekoliko dni pozneje, ko sino prišli v bližnji gozd, je vprasal Emil Vlndjo, ki jo nedaleč trgal cvetlico: »Ali ti ni, Viadja, žalostno, ko si \ I vedno sam? Zakaj nimaš tovarišev, i kakor jih je imel Jenda?« ~ »Ne uga- j I jajo mi, so preveč umazani. Hotel bi i ¦ imeti Jen do ali še raj ši sestrico, ali i taikšno, kakršna je mamica.« Zardel | je, kakor da bi bil izclal kako voliko j tajnost in takoj nato je zbežal znova I v gozd. »Viadja imai prav«, siei je ogla/sil ! Emil, no glcdajoč na me. »Prilegala j bi se vam li-oerka, tako nekako tem.pe- i ranientno dekletce, kakor je bila ma- ! i mica.« ! j »Jo ])ila!« som ponovila za njim. da j j bi zakrila zadrego. »Mislite, da lahko j { človek temperaiment zgubi?« ! j »Zgubiti ga seveda ne more, ali na- uči se obvladati ga, včasih y svojo skn- ; do.« . ! t ! »Za.kaj v svojo škodo? Mis]im, da ! 1 nikdar, ne škoduje, ako so znamo ob- : vlaidati.« ' »Resnica, često je koristno, ako zna- ¦ mo prikriti nepoklioanim ocem svoje i nolra:ni« stanje, ali ako se obvladam.o | tudi napram svojim prijateljem, aiko | zapiramo prod njimi svoje sree, pa se ; no sinnMiio cuditi, da se ti prijatelji ža- j lostno spaminjajo čalsovi,1 ko je bilo ! j druigaiče.« j j To se je glasilo preveč osebno. Po- | : gledala sem jjozorno na Eniilai, ki je J I izgledal nesre.cno in naklonivši se k ! ! njemu, sem rekla: »Nikdar se ne za- j j piram pred svojimi re&nionimi pri- j I jatelji in kako ste mi vi svoje prijatolj- | stvo dokazali, sem zvedela od matere i ! šele letos pri najinem priliodu. Ali ! veste, da je otrok z nania, nooem in ne morem pred njim govoriti o tern, kar bi vam rekla, ko bi bila z vami j ! sam a.« i ; Emilovo obličje se je zjasnilo. »Ali ! ne hi rnogli priti kak dan sami v gozd? i Tako rad bi vas o vsem mogočem 1 vprasal, tako rad bi maxsnkaj od vas f slišail! Za teden fldideni in bogve, ko- j j liko let se zopet ne vidiva. Od cesa bi | | živel? Na kaj bi se spominjal?« j i Prišla sem v malo zadrego. Ali ne j j bi bilo od meaie lahkomiselno., ako bi ;' j privolila na sastanek, ali bi ne bilo j neJepo, buditi v Emilu kdo ve kako j na.de? Kaj mi je več kakor prijatelj? Niti takšen ni ko Oberländer, s kate- j ! ''im si dopisujem in ki mu poročam j o vsakem svojem dojrnu, o vsakem razpoloženju —. Kai bi mu jaz mogla biti? Emil je postal žalosten, ko je videl moje oklevanje. »Mislil sem, da ste tisti, kakor ste bill prej. Kolikokrat sva ])ila skupaj v Dobravi? AM vseka- kor — gos]ja svetnikova se boji za svoj dober glas!- Njegov ton ,i'U \)\[ noprijazen in po- smehljiv, ali mene je ta opomba spra- vila do prisrenega smeha. »Tu je moja roka na to, da jutri pri- dem. Tocno ob devetih.« Hvailežno je pogledal name Emil in ker se je Viadja v tem trenutku vrnil iz gozda z velikim šopkom spominščic, ga je prijel radostno in v veselju ga je dvignil vi^oko v zraik. Kako moc ima ta clovek v svojih malih rokah! Je deset, Viadja diavno tise diha na svoji posteljici, a jaz se še vedno no morem ločiti. od svojih zapiskov. Ne- kaj imo teži in ne vein kaj. Ali je to strah prod jutrišnjlm dnem. * Ubogi, ubogi Emil! Kako mi ga je ža 1! Kako je mogoče po tolikih letih ljubiti ženo, o kateri ve, da pripada drugemu. Ne morem si predstaviti, da bi mogla imoti rada moža, o katerem bi vedela, da ima doma ženo, ki 30 objeima in poljublja, in da ima otroke — dokaz teh objetij? Kako je to mo- gooe? Kako jo niogooe upati in zopet ob- upati in znova trpeti? Kako je to ču- slvo. cegar moč je tako strašno velika? Zakaj meni ni dano, da bi ga po- znala,? Poznam samio ljubezen do otrok, ali ljubezen do moža? Oberländer je dobro slutil, da ga Ijubini samo z dušo in v Emilu imam rada svojo mladost. Svojo rnladost in sivoje detinstvo, svoje dekliske snovo in težnje. Ali ljubezen? Ne, ljubrani do njega ne čutim: Ko mi je Emil v gozdarski koči atran :i._____________^_____________________________________»NOVA DOB A«_________________________________________•_______%\_J^_ Ministrstvo socijalne politike jo v svoji uredbi od 3. maja 1928 izdalo okvirne doloebe in naložilo velikim žu- panoni, da vsak za svoje področje ure- di obratovanje v trgovinskill in obrt- ; nih obratih z upostcvanjeun krajevnih \ in strokovnih prilik, pri cemur je po- I Lag&ti paižnjo na to, da se pod ova/Ini \ čas obratovalnic sklada s predpisanim delovnim easom poinožnega osobja, v kolikor no zahtevajo posehiie prilike I razlikovanja. Naredba ureja obratovalni čas lo- čeno v posebnih poglavjih za delavni- ke, nedelje in prazniike. Najvažnejše ! doLočbe so sledeöe: Ob delavnikih. i Obratovalni Öas je dolocen za vse ; vrste obratovalniCj za poletni in pa- i zimiski cats naoelno na čas od pol 8. I do pol 13. in od 14. do 17. oziroma 18. j ali 19. ure, kak or je pae v poedinih | strokan prodpisan 8- oziroma 9- ali j 10-urni delovni čas. Kjer jo uvedeno neprekidno obratovanje, traja obrato- j valni čas od 7. oziroma 6. do 14. ure. j Poldnevni odmor odpade; v obrtnih j delavnicah, v katerili se osobje pol- | dnevno izmenjava, za odprte stojnice j in za krošnjarje, ob dnevih lotnih in j tedenskih blagovnih sejniov, na zad- nji dan prod Veliko nočjo, Božičem in Binkoštmi in razun tega z dovoJjenjem pryostopnega upravnega oblastva za izjemne slučaje, da se prepreči kvar- jenje blaga. Od pol 8. do 20. ure nepretrgoma smejo biti adprte obratovalnice, v ka- j terih se streže gostom z mrzlimi jedili j in alkoholnimi a;li brezalkoliolnimi pi- | jačami, slasčičarne, toeilnice brezalko- ! holnih pijaič in prodajalne svežega ! sadja. Gvetličarske obratovalnico in I prodajalne časopisov smejo zvecer dr- | žati odprto do 20. ure. Javnim kuhi- j njam in prodajalnam mloka in mlee- ! nih izdelkov je dovoljeno neprestano obratovanje od 0. do 21. ure, spedi- cijskim podjetjem pa poleti od 6. do \ 20., pozimi od 7. do 10. ure. Prodaja j pecenega ikostanja, časopisov in ko- i čevskitfi predrnetov po ulicah in ja,vnih I lokalih je dopustna do 22., sladoleda ' in hladilnih pijae poleti do 20. ure. Denarni zavodi, zavarovahiicc, to- varniške pisarne, vetetrgovme, skladi- šča in razpošiljalnioe smejo otvarjati od 8. do 13. in 15. do 18. ure, mesnice in prekajevialnice od 6. do 11. in 16. do 20., kovuske delavnice od 6. do 12. in 15. do 18. ure. Podkovanje konj in ži- vine se pripušča ol) vsakem dnevn^em času nued 6. in 18. uro. Brivnice so sniejo odpirati od pol 8. do pol 13. in 14. do 19. ure. Ob so- botali in dnevi pred prazniki smejo bi- ti zveoor 1 uro dalje in ob sobotah tudi v času ])oldneviiega odmora odprte. V jyekarnah se sme pričeti s pri- pravljalnim delom ob 1., s splošnim { delom pa ob 3. uri. V dlnevnem času smejo biti odprte delavnice in proda- ja] ne oil (). do 20. ure izvzviusi so- ; boto, ko se mora izdelovanje kruha | končati najkasneje ob 15. uri. ! Ob nedeljah. \ Za nedelje je v splošnein uvedeno j počivanje vsakeiga obratovanja. Odpi- rati smejo: ves dan: javne kuhinje, prodajalno mleka, slascicarne, fotografska in po- grobna podjetja, druge obratovalnice pa le na zadnjo predbo^icno nedeljo, če ])ade Božič na pondeljek; dopoldniQ: spedlöijska podjetja, cvetlicairne, mesnice in prekajevalni- co, prodajalne svežega satlja in časo- pisov ter čiste delikatesne trgovine, ki točijo tudi alkoholne pijaee, za ta- kojšen konzum v lokalu. ; Brivnice smejo odpirati dopoldne i i'iazun v Maxiboru in v občinah Krce- '¦ vina, Lajtersl>erg, Pobrežje, Studonci in Tezno. V ziinskem času niorajo biti brivnice tudi v Geliju in sose-dnih kra- [ jih,. Breg, Gatberje, Lai\ra in Zavodna ' celo nedeljo zai^rte. I Izdelovanje pekarskega peciva je ob nedeljah v splošnem prepovedano iz- vzemši zadnjo predbožično nedeljo, kadar pade Božič na poaideljek. Pro- ; dajalne smejo biti do 12. ure odprte. ; Trgovine sinejo ob nedeljah odpirati : od pol 8. do pol 10. ure v vsej oblasti ; iz\izemši miesto Maribor z abcinami Lvamnica, Krcevina, Lajtersberg, Po- brežje, Radvanje, Studenci in Tozno in niesto Gelje z občino Gclje okolica. : Krošnj,arenje je öb nedeljah sploh preiJovedano. : 0?; praznikih. ; Ob praznikili mora })očivati deio: \ a) ves dan: 1. januarja, 6. januar- - ja, na Tdovo, 1. nowmbra, 1., 17. in 25. deceinbra; : b) saniiO dopoldne: na Vidoiv dan i^i dan sv. Girila in Metoda.; c) j)opoldne: 19. marca (izven Med- . jiniurja in Prekniurja), na Vnebohod, 29. junija», 15. aivgusita in 8. deceinbra. Razun tega velja v murskosoboskem si'ezu tudi veliki petek kot praznik, na : katerega morajo ostati vse obrtne in trgoMske obratovalnice zaprte. I Za praznike velja jo v splošneni iste izjenije kakor za nedelje. Le pekarsko delavnice smejo ob praznikih obrato- • vati. Na velikonoöno nedeljo in Božič liLora ))i'ez izjemo vsako delo v trgovin- skih in obrtnih obralovalnicah poči- vati, na binkoštno nedeljo pa smejo ])oslovati samio javne kuhinje, proda- jalne mleka, slascicarne, fatografska in pogrebna podjetja. : Splošne odredbe. - Gas od 1. aprila do 30. septembra velja kot j)oletni, ostali meseci j>a kot ziinski čas. Ako se v eni in isti obratovalnici iz- vršuje TOČ vrst obrtov, veljajo za take lokale strožji predpisi. Izjema je pred- videna za urarske delavnice. kalere se nahajajo v istem lokalu z urarskimi prodajalnaimi. Iz predpis'ov te naredbe so izvzete med drugimi: vse vrste gostilniških obratovalnic, trafike, lekarne, podjet- ja za prevazanje oseb, javno postrež- ništvo in obratovaJnice v zgradbah že- lezniških postal Prestojiki se kaznujejo po prviostop- nih upraivnih oblastvih z denarnimi globanii od 50 do 3.000 Din v korist sklada za obrtno in trgo/vsko šolstvo. ! Nairedba stopi v veljaivo takoj, ko se | objavi v »Uradnem listu«. Umor bsograjskega novi- narja v Zagrebu. Kako je bil umor izvršen. V Beogradu je vzbujalo že nekaj mesecev sem veliko pozarnost pisaaije | sicer bolj zakotnega lista »Jeilinstvo«, ¦ čegar lastnik in izdajatelj je bil 36-lct- j ni, v Šabcu rojeni novinar Vlada Ri- i stovic. List se je postavljal strastno na | velikosTbsko sta.liščc in je sol tak-o da- | lee, da jo grozil že pred usodniin 20. j junijem vodjem KDK, osobito Stjepa- nu Radicu in Svetozarju Pribičevicu odkrito z umorom. Radi tega je napa- j del Svetozar Pribieevic vlailo že v Na- I radni sikupščini in je to tudi se ponov- no omenjal ob prihodu k sejaiin KDK v Zagrebu, V soboto pa je dopotoval Ristovi'j v Zagreb, privatno ali poklic- no, to se do dancs ni dognano. PonoT-i so ga okrog 11. ure spoznali na vrtu restaivracije »Kola« hrvatski omladin- ci in so zahtevali, naj se s svojo dru- žbo, dvoma darnama in jediiim gospo- doin, lakoj odslraiii. Nastal je obiea- jen krič. med katerim so pričeli mladi ljudje Ristovica pretepati. Ko je pri- oel bežati, so ga zasledovali in znova j lepli. Nekdo ga je s palico tako mocno utlarjl po desnem ušesu, da je krvavd. Pred kavarno »Korzo« je hotel skočiti v avto in se odpeljati v bolnišnico, kar no pa zawledovalci preprecili. Neki de- tektiv ga je tu spravil na policijo, kjer je pa sluzbujoei uradnik izjavil, da, naj gre najpreje z detektivom v za- kladno bolmco, kjer ga naj ob^'e.žej.o, na kar pa da ga bode zaslišal. Na po- tu iz bolnice na policijo nazaj, pa je S'kocil na omIu Jelaicicoveffa tr^a in Pe- triii.jsko ulice i/. neke vože železniški ključavnicar Šumič ter je oddal \z rp- volvei'ja 8iJdem strelo^v na Ristovica in spremljajoöega. ga detektiva Planto- zarja. Ristovic je dobii tri strele ter je bil na licu mesta mrtev. Plantozar pa težko raiiijen. Ranjon je bil v roko tudi | neki pasant. Kdu je.alentator/ Atentator je takoj po izvršenem iimoru zbezal, vendar pa so ga kmalii ujeli v neki Jiiši na Jelačicevem trgu in odpeljali na policijo. Izjavil je, da je videl na ]^otu iz Zagreba v Jaseno- vac, kjer je delal, v vlaku Vlado Risto- vica, katerega že pozna iz Beograda in seje obrnil v Zagreb, da ga zasle- duje in vidi, kaj dela, ker ga je z ozi- priznal svojo neizmerno ljubezen, ko ßem mu povedala, kak je moj zakon. in ko se je pred menoj vrgel na kole- na, mi objeinal noge in strastno, jec- ; Ijaje prosil za mojo ljubezen — on, j človek zdržen, redkobeseden — bera- ¦ eil, tožil in zdihoval, sem jasno čutila, ; da bi mu ne mogla biti žena. j Instinktivno sem se umikala nazaj, da bi nie ne mogel poljubiti — in ven- dar ga imam rada, cenim ga visoko in upoštevam njegove odliane last- nosti. * Tudi ponos se mi je vignezdil v sree. \ Glej, moz !?koro štiridesetleten, ne upa- i ljiv mladenič, cigar roke bi gotovo no- j bena ne zavrgla, prosi za mojo Ijube- j zen — čaika na njo tri leta in bil bi j brikone cakal se dalje, ko bi mu ne bila povedala, da sem svobodna, da je moj zakon sama forma. Zakaj me irna rad? Zato, kor sem lepa? Drug« so lepše? Ker sem du- | ševno bogata? So še bogatejše? Radi niojega literaimiega iimena? Njegovo znanstveno je bolj zvočno. ! A vendar ine ima rad. Kaiko nie je j prosil, da bi šla z Vladjo k njemu! j Kako je prosjačil, da bi se vsaj pre- selila na Dunaj, da bi me mogel češče videti! Nioesar od tega mu ne morem izpolniti. Ponudila sein mu svojo prijatelj- stvo, obljubila, da mu born pisala ~ ogoröeno, strastno je odbil in prej. nego mi ga je bilo mo^o-ee zadržati. je izginil v gozdu. Vrnila sem se žalostna. Komu jaz prinašam srečo? Dala sem jo svojenm možu? Ali Oberländeriu? Je srečen Emil? Kaka kletev neki počiva na meni? Emil jo drugi dan po najinem se- stanku odšel, ne da bi se bil s kom razločil. Imelia bi skažene vse počitnice, ako bi do tega ne bilo prišlo nekaj no\,e- ga. Pisal mi je urednik »Struj«, Kron- sky, in me je vprašal, če ne bi imela kaj gotovega za novi letnik njegove- ga časopisa. Govoril je zelo lepo o obeh nnojih delih; videti je, da jih je čital pozorno in da zna uganiti, kar sem samo naziiaičilai. Odgovorila sem mu z obratno pošto, da mi je zelo žal, ke.r ravno ničesar niinani in da ne miorem pisati po na- ročilu. K tomu potrebujem razpolo- ženja, a to zavisi od mnogih okolnosti. Morda nekoč pozneje. Razume se, da bi si štela v cast, ko bi mogla biti Ste- ta med sotrudnike »Struj«, med ka- terhiu je toliko naših dobrih pi.sa- teljev. Sem na to resnično ponosna. Ko bi mi bil kdo pred dvema letoma rekel, da se bo urednik pot eg oval za moje delo, bi se bila veselo zasniejala. Zdaj je to retsinica. Kroinsiky mi je pisal znova. Prosi nie, da bi mu vsaj drugo prošnjo iz- l)olnila, ko mu že ne liiorem ugodili kot uredniku. Prosi me, da bi mu po- jasnila nekatera mesta v svoji knjigi o ženi. Povedal mi je, da že davno študira psrho žene in moja junakinja da ga zanima z nekoliko strani. Kako bi mu ne ugodila? More ne- kaj a:vtorja bolj veseliti, kak or če vidi resnieno zanimanje za sivoje delo? : Napišem mu še danes dolg dopis in pojasnim mu obširno, kar mu na moji junakinji ni dovolj jasno. | Najina korespondenca je v polnem | toku. Kako je zanimiva! Kako duho- | vita z njegove strani! Resnicno, da se j včaisih za svioje dopise si'amujem. Ne ; zna.m pisati druga.ee kaikor preprosto, I tako kakor giav-oriin. Njegovd dopisi ¦ pa — kaiko razkošje! Koliko snovi je | v njih, kolikq, vzpodbud k novim mi- ; slim! Ure premišljujoin zdaj o nje- ; govili dopisih. No da bi se v vsem z i njimi strinjala. Ali boriti se za stva.r | s protivaiikom, o katerem veš, da je ¦ globok, da se ne bije za malenkosti — [ kak užitek! : Radi korespondeuce a Kronskym ; sem pozabila odgovoriti na dopis | Oberland er je v, tako da nie je skrbno vprašai, da-li nisem bolna? Ne, moj drajgi, to ni bolezen __na- robe, v meni kakor da bi Se bile okre- ])ile vse sile. Bog ve, zakaj se nisem ¦ mogla odbejti, da bi Oberländerju po- | vedala resnico — prvi-c v celi dobi j najinega prijateljstva. Izgovorila sem | se z obilnim delom. rom na pisanje »Jedinstva« sumil, da ; ima kak slab naimen. Razburil se je i tako, da je sklenil Ristovica ubiti. [ Utis v Zagrebu. — Izjava KDK. — Iz- java vlade. V Ziagrebu se navzlic postopanju Ristovidevem umor splošno obsoja. Vodstvo KDK je iinelo včeraj dopol- dne sejo, v kateri je s-klenilo izdati na- rodu poziv, naj iJrenelra z vsakkni ma- nifestacijaimi, da se ne bi dalo prilike za nepotrebne represalije. Lstotako se morajo odločno odkloniti v sedanji, čisto politični borbi z režimom vsa na- silna sredstva, ki se morejo izpreme- niti v uboj ali krvoprelitje. Končno je j treba oirneniti,, da je izdalo še včeraj | predsedstvo vlade komunike, v kate- rein pra.vi, da je ubil Šumic Ristovica ! radi pisanja »Jedinstva«. Beograjski j novinarji so sklenili, da se izvrši Ri- | stovicev pogreb na stroške njihovega I udruženja1. Velika sokolska slavnost na Susaku S Sušaka poročajo pod 5. avgustoiu: Danes se je vršil tu VII. župni zlet so- kolske župe »Rijeka«. Na to slavnost je dospelo na tisoče gostov iz cele kra- Ijevine. Udoležbo iz Slovenije cenijo na 4.000. Tudi celjski »Sokol« je bil čast- ! no zastopan; podstarosta br. Drago Sirec je pripeljal od tam .skoro 100 bratov in sester. Celo mesto je bilo okrašeno z zastavanni, na Jelacicevem trgu so bili pastavljeni trije slavoloki. Ob 10. se je vrsil slavnostni sokolski zbor pred sotoalskiin donioni, od taun pa je sei sprevod na Regentov trg, kjer je bila razvita članska in naraščajska zaistava sok. župe »Rijeke«. Kralja je zastopal kapitan vojne ladje g. Vučar, vojnega ministra pa major Andjelko- vic. Župni člainslfi zastavi je kumoval v imenu praškoga župana dr. 13axe delegat mesta Präge dr. Peter Zenkl, naraščajski zastavi pa starosta JSvS Engelbert Gangl iz Ljubljane. Po raz- vitju, ki je bilo spremljano z govori in petjem, se ej razvil sprevod, v katerem je korakaJo nad 2.000 sokolov z 23 za- stavami, 150 vojakov in 52 mornar- jev. V sprevodu jo bilo zastopanih 22 sokolskih žup, med slovonslcimi Geljo. Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo ; mesto. Osobito je bilo ganljivo, ko so miaJiali z Reke z robei v pozdrav naši taimošnji rojaki, dociin' suno morali ostati tostran Rečine ... Zaključek p&svetovanj KDK v Zagrebu. V petek so bile seje poslanskega klu- l:a KDK v Zagrebu koncane. V orga- nizaenem oziru je bil na koncu spre- jet sklep, da se proglasi dosedanji po- slovni odbor KDK za izvršni odbor, kateremu pripadata oba i)redsednika in 9 ölanov (med njinii dr. Žerjav, dr. Kraimer in Ivan Pucelj) in se iz- voli tudi akeijski odbor (v kalerem je mod. drugimi dr. Pivko). Ta akeijski odbor ima razne odseke, na pr. odsek za doanači in inozeniöki tisk, odsek za pravno in soeijalno pomoč, odsek za. gos])odarske in fiinancne zacleve, od- sek za kulhirne zaideve itd. S tem so i)ile te seje, ki so imele v prvi vrsti na- nien organizirati med narodom borjjo 1 proti sedan jemu ,hegem,onističn('mu režimu. Baš ko so se zakljucevale, je došla A-est, da se lioce tudi veeji del DavidOivicevih pristašev na Hrvatskem prikljuciti KDK. Drobne politične vesti. Narodna skupščhm je v petek kljub ostremu prote.stu srbskih zemljoradni- kov odbila obtožbo proti dr. Korošcu radi postopanja polieije v Beogradu SedaJ vidim, ko sem enkrat kupJl, da je veletrgo- vina R. Sler- mecld, Celje, najboljši vir za nakup sukna, kanigarna za možke oblekej yo)ne, svile' cefirja in deiena za ženske obleke' platna, oksforda, iriodrolSska, cvil- ha ter sploh vse manufakture, ker je vse pi vovrstne kakovosti u nai- boljših svetovnih tovarn in mnoeo nižja cena, kakor povsod drueod zaiogo veietrgovine « »termecki, Celjp. _.:_b8 _____________..... >NO?A DOB A*______________________________________stran 3. in Ziaigrebu po'vodom demonstracij proti nettuiißkim. konvencijam. V so- boto jo sprejela novi, enoten zakon o državljanstvu, ki ga je v glavnem izde- lal bivši mariborski veliki župan ,g. dr. Pirkmajer. Nadalje jo v soboto izvoli- la 21-članski odbor, ki so ;je včeraj po- svetoval o znanih nettunskih konven- cijah in jih je proti glasu zemljorad- nika Joce Jovamovica kratkomalo odo- bril. Pred skupščino saino pridejo konvencije še ta teden. Utonil je vöeraj v Dravi pri Osijeku znani bivši srbski paslanec Hrv. srb- : ske koa,licije v hrvatskem saboru Va- : so Muacevic. ! Zanimiva is Java radikal skeaa mini- < sir a, Veeraj je izjavil novi minister : za agrairno reformo Daka Popovic na | banketu, ki so mu ga v Novem sadu ! prircdili tamošnji radikali, da je po- litic ni položaj zelo težek, v en dar pa \ da je via da pripravljena ugoditi po- j mirljivim in iegalnim zahtevam KDK, j da bi se moglo delati. Minister misli, j da se bode do jeseni položaj raizčistil. i Doistače vesti. d »Ktnetski prazmk« na Krškem polju 15. avQusta 1928. V oetrtič se vjrši letos na zgodovinsikem Krškem polju, pol uro oddaljeno od Krškega, voliko manifestacijsko zborovanje slo- venskega in hrvatskega ljudstva. Ma- nifestacijsiko zborovanje bo zdruzetno s konjskimi dirkaml, lj.udsko veselico in povorko narodnih noš in okrašenih voz z raznimi skupinami iz kmetske- ya življenjai. Na letošnjemu »Kmetske- nin prazniku« bo sodelovala celokup- iia kmetsko-deinokraitska koaJicija in. na zborovanju bodo govoTili voditelji KDK. Dnevni red »Kmetskega praz- nika« bo sledeei: 1. Ob 8. uri dopoldne prem.ova.nje konj v Krškem. 2. Ob 12. uri. odhod povorke iz Krskega na Krsko pol je. 3. Ob 2. uri veliko ma;ni- lestacijsko zborovanje, na katerem bo- do govorili voditelji KDK. 4. Ob 3. uri popoldne pričotok konjske dirke. 5. Ob 5. uri popoldne pričetek ljudske vese- lice. Na »Kmetskem prazniku« bo so- flolovalo več godb. Preskrbljefno bo za dobro pijačo, topla in mrzla jedila. Društvo kmietskiüi fantov in deklet pri- redi sreeotlov. Vstopnina za stojišča 3 Din, za sedeže 5 Din. i cl Skinje Sljepana Radica se je po včeragšnjiili poročllih v.sled nepiuvil- noga del ova n ja srca poslabšalo. Voe- , raj sc je brala na Markovem tr.gu ^¦ Za;grebu pod mjHm nebom maša zn : zdravje Stjepana Radica. Ves trg je : bil okrasen s cvetjem in hrvatskimi ; zHstaviairai. Mašo je bral župnik ocrkve \ 1 sv. Ma.rka Svetozivr RittLg. i d Pornöil se je vcora.j v Celju g. Bo- \ židar Ravnikar, sim tukajšnjega vole- ; trgowva g. Ivana Ravnikarja, z gdč. | Vero Dereanijevo, hčerko zdravnika g. '!'"• M. Dereanija. Bilo srecno! ; d. Srehrna pnroka. Na domu v Or- ; niožu slavi srebrno poroko v sredo, : dne 8. avgusta t. 1. predsodnik podruž- i nice Jugoslovanske Malice in viSji sbivcni upraivitelj v Ptuju, g. Ladislav \ •ferše s soprogo Štefanijo, uciteljico : in predsed'nico zenske podružnico CM- ] družbe v Ptuju. Vi'lomu narodneinu ! ftarn i.skr-ono častitaTriio! | (1 Poroči se jutri v Tirmiisoa,ri na Ru- | jnims'kem trgoxec g. Iprnac Stoss] z ' gdo. Aiimus Schlosser. | d Poročila sta se v soboto v Rogaski • vSlatini g. Drago Perdam, učitelj v Št. Pavlu pri Preb. in gdč. Lea Horvat, : uoiteljica v Majšpergu pri Ptuju. "Bi- \ lo srecno! j d Tozhe racli »Celjskeaa doma«. j Zadinja »Gillier Zeitung« napoveduje : "adaljevanje tožb za. sicer že zdavnaj , Plaeanl in prevzeti »Celjski dorn«. Se- j daj pravijo, da niso zadovioljni z ljub- j l.iansko nazswlbo in da gredo naprej. j »Deulscher Schulverein — Südmark • še ima denar. zakaj ])a ne! ; d Prvi izdaten del v letošnjem po- i Lctju simo dobili danes. Ohladil je zrak t in rešil bo. kar je še ostalo zelenega ' t;o vrtovib in njivah. d Iz Celja. Vodstvo for. glasbenega ^«idaljev. tečaja zagrebškega oblastne- ra °^hcra je poverilo vijolinski pouk J". SG?1 spadajoča metodična predava- U'i, in se vrg.jj() na zagrßbsJci Muzički . i- ^ 7*' ff. Karin Sancmu, ra.vna- telju solo Glasbeno Malice v Gelju. d Prijavni roh za egradbo stano- j .vmijshh Jm v ohčini cdm okolic. je ! podaljsan do 19. avgiista 1928, vsled čfcsar »e pozivaj0 vsi oJ}[ kj ^ namcvinski pißarni n,a ! I^regu med dopoMnnskimi uradnimi ¦ niTiimi, kJGT so rioJjp tudi natančnejša i pojasnila. j Prvi pog^J lepofe je čista, nežna in gladka polt, ki se doscga z uporabo VESNA CREME Lekarna PRÄUNSPEKGER, Zagreb, ; Starčlčev trq 18. I ¦ d Svetosar Pribičevic na Bledu. Ju- tri se poda Svetozar Pribicevic na od- mor na Bled, kjer &e nastani v vili »WiLsonia« kot gost poslanca HSS Shvegla. . d Novi nemski list v Mariboru. Da- nes ej pričel v Mariboru izhajati novi tednik »Montags - Presse«. Ker iz- ¦ javljajo Nemci, da nimajo z njim ni- česar opraviti, je verojetno, da st oje za njim klerikailci. d Velikn skupsčiua Dnižbe sv. Ciri- , al in Metoda se vrši letos 16. septem- bra v Novem inestu. 34 let je ininilo, ] kar se je vršila velika skupščina v ' dolenjski metropoli. Družbino vodßtvo ; želi, da se zbero na ta dan v.si, ki jim ' je rodoljubje v sreu, ki pojmujejo ve- lovazno obrambeno delovamje družbo ; sv. Girili in Metoda, Velika. G. M. | skupščina v Novem mestu na;j bo '' ogromen tab or vseli onih Slovencev, ; ki želo, da se olirani rnajki Sloveniji \ rodna gruda in tudi najmanjši nje otrok, pa bodisi v tu- ali inozemstviu. Vsa narodina društva prosim-o, da pri sv o jih prireditvah priza.našajo 16. septembru, da ima priliko vsakdo ; udeležiti se Velike skupščine. Istotako so obraca;rnrO na vse p. n. podružniee, da skušajo pripomoči h kctir najvočji , udelcžhi. d Jubilejna Kmetijsfai razstava na • Pokrajinshi razstavi od 1. do 10. my,- ¦ tembra 1928 v Ljubljani. Malokomu i ; je morda znao, da obstoja Kmetijska ! družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 i lot. V proslavo te 160-letnice priredi ¦ družba v iiizu dosedanjili kmetijskih' j prireditev na Ljubljanskem velesqjmu ; pestro in preglodno raz.sta.vo. Vreü- ' priprave so že v jiolnom teku, orgarii- ¦ zaeija v razmahu. Program se bo to- ' rej letos še razsiril, dasi so le skrom- ¦ na sredstva na razpolago. Dobra vo- : Ija, moral na in .gmotna podpora in želja po nailciljnem napredku na za- ¦ ertani poti, pa premaßajo vse težave : in naj so na vidoz se tako velike. Po- ! leg strokovno-poučnega oddelka, ki bo ' obÄOgaJ lioljedel.stvo, travništvo, živi- I norejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospo- j \ dRTskc stavbe, planšarstvo, agrarne j 1 operaicije in kmetijsko stroikovno knji- j j ževn-ost, se bo priredila tudi velika | i mlekarska razstava, razstava kmetij- ! skih slrojev in orodja, razstava vina, I raizsta,va konj in goveje živine. Nada:- ' Ije je na prograjmu razstava izdelkov j kuietijske industrije, drohn ice, čebe- j larska razstava, razstava sadja^ in ze- ; lenjave. Agilen odbor je že s pol no pa- ro na delu, da izvede široko začrtan j program v proslavo 160-letnice obsto- j j ja Kmetijske družbe, p on a j več pa iz j vzgojno-poucnih in stanovskih razlo- j gox. Oglod. bodoco kinetijske razstave : bo navdal vsakega pripad'nika tetga | stanu s samozaivestjo in z jasnejšim ; pogledom v lepšo bodoenost. ! d Acro-klub »Nasa krila« priredi 1 dne 19. avgusta 1928 letalski dan na starem vojaškem vežbališuu v Levcu j ])i'i Oelju z raznovrstnim, zelo zanimi- i \ im sporedom. med di'ugim tudi poleti 's pasažirji. Obiskovalci izven Celja imajo na železnicah 50% iil popust. d Cene za ja je a rastejo po vseh ev- j ropskih drzavaih, kor je produkeija ra- i di velike vroeine padla. Pri nakupu je j treba ])aziti, ker priha.ja na trg veliko pokvarjenih jajc in |>a plavacev. ; (1 Cene za seno in slamo so v Miari- ; l)oru stabilne. Seno stane tarn 55 do ! 70 Din, sJaina pa 35 do 40 Din. V celj- ski okolici rastejo cene za seno. Lsto ' stane sadaj že 80 do 100' Din meterski I ¦ stot ob majbni ponudbi. Vsled. še ved- I • no tmjajooe sušo prica'kujejo kmotje | I vis.jih cen. i d Lov na divje presiče v laskem «re- j | zu. Sreski poiglavar v Laškem je od- j j reclil za 15. aivgusta lov na divje pre- | 1 sico v ohčini Jurklošter in Sv. Lenart. i Lovci se vabijo k udoležbi. Prihod na : kolodvor v Rimske toi^lice z vlakom ätepa Htvatica ^^^O^v^ ceni lepo perilo iJ^^^^/Ämw dolgo trajno in J/ '^^^^ifflvWy se vec^no blešča* // 4^ /Mm lo odsnage. Ona Äi^y /MW radl *eLa Töbi le W 5CHICHT0Y0 MILO dne 14. t. m. ob 19.30, kjer bodo cakali j graščinski vozovi. Prenoč.išča v giia- ščini in v dveh gostilnah. . | d Narodna čitalnica v šiški je ob- i liaijala vceraj na zelo slovesem naičin 50-Lctnico svojega obstoja. Llsta.novil jo je 22. aprila 1. 1878 Anton Knez. ; Na svojem včerajišnjem jubilejnoni obenom zboru je sklenila čitalnica j ustanoviti ja,vno ljudsko knjižnico. Po | Siški je bila prirejena včeraj papol- | dne slaivmostna povorka z narodninii nošami in se. je vršila i)ri Stepicu veli- j ka ljudska veselica. j d Södmi clan Prpičeve tölovajske j lolpe, neki Ante Jelinic, katerega so | naknad.no ujeili, je bil v soboto pred i zagrebškim sodiščem obsojen na smrt. j Smrtna obsodba na prejšnjih šestili i čla;nih še doslej ni potrjena. j d Selitev na jmj. Sralnjo vina,rsko j in sadjarsko solo so preselili iz Mari- bora v Bukovo iia'i Negotinu. Preme- šceni so seveda tudi profesorji, mod j drugirni znana marljiva gospodrarska j pisatelja g^. Giril Jeglič in Vinko Sa- dar. d Iz Konjic naüti poročaiio: Te dni je udarila strela v hišo posestnika Šte- fana Pristernika, ubila hišnega last- nika in vžgala IiiSo, ki je popolnoma. jjogorela. Sosedna poslopja so rešili. j d Trelmlt si je razrezal. V Zagrebu so našli veeraj zjutraj starinarja Ar- tui'ja Berticai rartvega v njegovi sobi. j Ložal je nag v celi mla.iki krvi na Heb. ! Poleg njega sta ležala dva velika kr- j vuva nožai. IJgotovilo se je, da si je j sam ])rei"ezal trebnh in na izkrvavonju | umrl. i d Mesto Yimjaynra na Kranjskem je obhajalo vceraj 450-letnico svojega obsioja. Dopoldne se je vršilo na trgu ! sla.Mnostno zborovajije, ])opoldne pa obicajna veselica gasilnega društva. RazsUivljeni ste bili znamenita zasla- va grofov Turjaškik iz turških tojev in pa stara sodniška ])alica1 s katero so nekdaj višnjegorski sodniki udar- jali na smrt obsojeno zlorince. Prirej?>jte si sarni svojo so- davico z ong\ angl. sifonsko steklenico SPARKLET. d Povožen je bü na Ijubljanskem kolodvoru železničair Peter Ozbic. Stroj mu je odtrgal levo roko in zlomil desno nogo na stiriih mestih. V bolnici je na to za četrt ure umrl. d Gozdovi gore v okolici mesta Vrš- ca v Banatu. Prebivalstvu in vojaštvu se je posreeilo še le po vecdnevnem t ru du ogenj lokalizirati, dočim ga vsled poinanjkaaija vode ne more po- gasiti. d Vino se sedaj zelo ])onuja, Ker se povsod. ])ricakuje obilo in dobro letino, se trudijo zlasti oni, ki imajo še vec je zalogo nakupljeneiga ali producirane- ga vina, da ro jih znebijo. Gene so zdatno popustile. Pri manjših produ- centili ni veö blaga. Podobne razmere so pu porocili'h splitskih listov tudi v Dalmaciji. Tarn sUinejo vin;1 sedaj' 400—600 Din za hl. (Tukajšnja dal- inatinskai« vina sio naiwidno le petijot, ker bi drugaöo bila dražja.) Vsled sk- be sadne letine se bodö priporocala za diomaoo pijaco izdelava1 potijota.. 0 ki'ajovnih oškodbali letine vsled tooe poroc'ajo iz Jeruzalema in Trške gore ]>ri. Novem mestu. d Zanimirosti iz Banata. Srezki na- pelniki iz Banata so razposlali obei- _ Stran_ 4..___________________________________________________>NQVA DOB A«______________________________________ j..,,,. 88 aam ukaz, da nikdo ne sme preje ml'a- titi; dokler no pride srezki natielnik ali ujegov naiiiGsliiik in no pregleda kra- ja, na katerem se mlati. (Tain se jo I mlatilo na njivah ali po dvoriščih pod i unlim nebom s slroji.) Ta pregled je bil bojda radi tega potreben, da dado srezki nacelniki ali njih namestniki strokoviiie nasvete, kako so pravilno ] postaivijo in pripravijo mlatilni stroji j v izogib nesrečam, v resnici pa raidi j iijet, ki so jih morali placati kniütje j policijskim orgaiiom. Ta »ogledi« so ! aamreč bili le formelni in skupni, no- 1 fcjili so pa na tisoče in tisoče za driev- : aice... | g Prometna slatistika nasilt zelez- j nic. Generalna direkcija, žoleznic je | izdelala provizorno statistiko žoleznic ¦ o poslovainju vseli železnic, ki so v eksploataciji minisitrstva saobračaja, v letu 1927. Iz stati&tike posiiemamo: ' V ekspioataciji državie jk) bilo Ü7G4 i kiloimetrov normialno-tirnih in 2214 j kiloinetrov ozkotirnih. železniških J prog.prog. Lokoiniotiv je bilo: normal- i notirnill 2012, ozkotirnih 755, skupno ! 27157. Potniških vagonov je bilo 3014 ¦ normalnih s 6736 osovinaini in | 120.347 sedeži ter 648 ozkotirnih z ; 21.779 sedeži, torej skupno 3662 vago- j nov za potniski proniet s 151.124 »ode- j ži. V te)h via&onili jo bilo: 7703 sedežev : prvega, 28.462 sedežev drugega, 113 j tisioč 124 sedežev tretjega in 2835 se- ¦ dežev četrtega raizreda. Službenih va- j gonov za prevoz prtljage je bilo 1590. | Tovornili pokritib vozov je bilo 22.928V ! odprtih 34.219, specLjalnili tovornili ¦ 1549, skupaj 58.096. Potnikov jL bilo v letu 1927 odpreniljenib: 70.673 v pr- vem, 1,809.909 v drugem, 35,724.609 v tret jam in 2,269.784 v čelrteiu razre- du, skupno 39,874.975, prtljage pa 11.894 ton. Blaga se je prevozilo: eks- presnega in brzojavnega 130.590 ton, tovornega 15,705.464 in režijskega 3,010.995 ton, skupno 18,847.049 ton ali preračunano na vagone, 1,884.705 vagonov. V centralni službi j, kuverte, v^ '*?'T '*. ^ s. dr. V- ,i,A In po zmerni ceni i Zvezna tiskarna ' i^ta in izdjaja Zveena tiskcuma. — Odgovoiren za izdajatelja, tiakarno Id redalcijo Milan Četina v Celfri.