St. 25. V Gorici, v soboto dne 18. aprila 1914 Tedaj XUV. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stanff "na le$& Vfc, iik^^-- v, ntn . • . "M 5»- V4 » ... „ 3-50 Posamične števijke stanejo . . ¦•''.." 8 ViC" Ka naročila bress doposlane naročnine se ne obiramo. Telefon št. 83. *Vae za narod, svobodo in napredek U />. /f. /.aw#. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na " Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici St 7 v I. nadstr. na )*?o v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi tn poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. M p itt * Mittsi rGoricL Za velikonočne praznike smo čitali obilo člankov o usodi Slovencev, o našem položaju, o naši bodočnosti. Napovedovalo se nam je sentimentalno poetično zopet enkrat vstajenje, na drugi strani je stalo pesimistično vprašanje: ali vzdržimo Slovenci ta veliki boj, sredi katerega se nahajamo? Mi v Gorici smo čutili, velik pomen baš skončanih občinskih volitev, veselili smo se lepe discipline naše mase, ra-dovali smo se moči, ki se je pokazala tako impozantno in ki nam daje najboljše garancije za bodočnost — Nastopil pa je čas trdih bojev za Gorico. Že ni več tu samo boj med Lahi in Slovenci, prišel je v deželo tujec, ki se hoče razpasti posebno v našem mestu. Stopil je na stran naših domačih narodnih nasprotnikov, dobro računajoč, da ker nas sovražijo iz dna duše, bo mogoče z njihovo pomočjo pridobiti v Gorici tujemu nemštvu močne pozicije. Spominjamo se graškega lista, ki je pred meseci pisal, da se morajo Nemci udejstviti v Gorici tudi na trgovskem in obrtnem polju. V sedanjih časih jim pojdejo zaslepljeni Lahi še na roko, meneč, da tako preprečijo razširjenje slovenske trgovine in obrti v Gorici; da bi pri tem trpeli v prvi vrsti Lahi sami, na to njihovi kaporijoni, ki so zopet na vrhu v neizmerno splošno škodo mesta, niti ne mislijo. Sovraštvo do Slovencev jim brani to misliti, sovraštvo jim narekuje podporo Nemcu, Slovencu pogin! Po slavnem dnevu 22. marca 1897. so občutili Lahi v Gorici bojkot. Mrzel curek v njihove laško razgrete duše. Ugibali so, kai bo, ako bodo nadaljevali Slovenci po tej poti, ako se bodo ogibali laških trgovin ter si bodo ustanavljali svoje, kaj bo, ako se okrepe denarno v mestu ter izpodrinejo laško trgovino in obrt? ,.. No. od takrat dalje se je veliko storilo pa tudi veliko podrlo. Začetek je bil lep in če bi bilo šlo v isti smeri dalje, bi bili mi danes v Gorici močni v trgovsko-obrtnem oziru. Ali prišli so nepričakovani dogodki, nesreča strankarskih bojev, denarne krize, in šlo je rod zlo, kar bi ne bilo smelo iti pod zlo. Naš napredek je dobil močan sunek in potisnjen je nazaj. Izkušenj imamo obilo, toliko, da smo si pač na čistem, kako ne sme biti v bodoče. Kako mora biti, o tem razmišljati, je naša dolžnost v današnjih težkih časih! Tudi po letošnjih občinskih volitvah smo culi klic:.bojkot! kakor še vselej, kadar so nam Lahi zobe pokazali ter nas napadli z bokserji in palicami. Pri tem klicu: bojkot! pa so prišle lepe reči na dan. Prvi je rekel: ti in ti Slovenci so že odpovedali temu in temu laškemu trgovcu, nič več ne bodo kupovali pri njem; drugi je govoril istotako, tretji istotako. Četrti, ki je poslušal, pa je pripomnil: A tako! Lepi Slovenci ste! Dosedaj niste poznali slovenskega trgovca te stroke. Sedaj šele ga poznate, ko so Lahi zopet enkrat nam pokazali vse svoje sovraštvo. Koliko časa na ga boste poznali? Neki Lah je na boj-kotno gibanje Slovencev odvrnil: E,- 14 dni bo to trajalo, pa bo zopet vse pri starem. Mi bi pa radi doživeli čase, da bi sploh ne bilo treba govoriti o bojkotu: to je, da bi imeli zavedne svoje ljudi v mestu in na deželi in trgovino in obrt v Gorici spo- polnjeno v vseh strokah. Ali kje srno še v tem pogledu v primeri z Lahi? Kaj mi pomaga navdušen okoličan, ki poje po Roj-cah »Saj Gorica je slovenska«, ko pa stopi v Gorico, pa kupi prvo potrebščino pri našem drugorodnem sovražniku, ali jo celo mora kupiti, ker je pri Slovencu ne dobi! In koliko je še takih reči. radi katerih se mora zateči pod streho tistega, ki ima drugače zanj le psovko »šklaf«. Koliko se je že pretočilo črnila po člankih o osamosvojitvi našega ljudstva v gospodarskem oziru in kako malo se je storilo pravzaprav! Kaj mi pomaga slovenska meščanska dama, ki stopi v slovensko trgovino z namenom, da ne bo nič kupila, potem pa kupi drugje, v tujem jeziku, slabšo robo po višji ceni! Koliko je v nas Slovencih samih narodnih grehov, radi katerih moramo potem grenko trpeti! Kaj mi pomaga pa tudi trgovec, ki misli, da je zadosti izobražen in izvežban, ako zna prodajati; to je, zna povedati, koliko stane ta kos blaga, in da zna sprejeti denar. Laški trgovec se briga za dobro strokovno izobrazbo, vedoč, da le v taki more vspevati; Na to- stran treba še obilne spo-polnitve in novih modernih nazorov o trgovini in obrti med Slovenci!___ Poznamo položaj, poznamo svoje hibe in svoje dobre strani, vemo, da treba v Gorici začeti novo gospodarsko delo, ki naj preustroji Gorico, vemo pa tudi, da je zadnji čas za to. Naši nasprotniki ču-jejo in zapirajo wata pred nami. »Corrie-re« je klical: zaprite vrata pred Slovenci, (odpira jih Nemcem), v boj proti njim! Boj smo sprejeli, bojujmo se torej, pa najprvo za svojo dobro gospodarsko pozicijo. V tej je naš spas in naša bodočnost v Gorici! Nemški železniški uradniki v Gorici, stebri za nemško stvar ob Adriji Predrznost in nesramnost nemških železniških uradnikov* V »Časopisu jugoslovanskih železniš-ških uradnikov« čitamo: »Goriška podružnica nemškega železniškega uradniškega društva je imela redno občno zborovanje v čakalnici L razreda na goriškem državnem kolodvoru. Ali je dalo tržaško železniško ravnateljstvo podružnici v to dovoljenje? Ali je dal dovoljenje samo goriški postajenačel-nik? Simptomatično je vse eno, da smejo nemški železniški uradniki vse — čelo že zborovati po čakalnicah. Radovedni smo, kaj bi rekli nemški -gospodje, pri ravnateljstvu, ako bi slovenski železniški uslužbenci stavili enako prošnjo. Seveda, quod Jicet Jovi, non licet bovi — to je nemški princip nemških gospodov, katerim so državne železnice le sredstvo c'o germani-zacije. Lepo pa je moralo vseeno biti na tem zborovanju; ko so bili gospodje sami med seboj. Poleg stanovskih vprašanj seveda ni smelo manikati vsenernškega navdušenja proti Slovencem. Zato je posebno poskrbel vsemogočni gospod, vsenemški gromovnik, inšpektor W i e s e r, ki je poudaril, da morajo nemški uradniki na mejah stati kot mož, ne, kot stebri za nemško stvar, saj so nemški uradniki zato, da vzdržujejo Nemštvo na mejah, da podpirajo in vse svoje moči izrabijo v tem boj«. Na pomoč so še klicali osrednje vodstvo nemškega uradniškega društva. Da, tudi dr. Podgornikovi interpelaciji, stavljeni v zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora radi neznosnih razmer na goriškem državnem kolodvoru, niso prizanesli. Sprejeta je bila na zborovanju namreč resolucija, ki zahteva, da se društvo po m e r o d a j n i h poslancih oglasi pri železniškem ministerstvu, ki naj takoj zaukaže preiskavo o vseh točkah, ki jih interpelacija navaja proti nemškemu uradništvu v Gorici, da se vendar enkrat odpomore sistematičnemu kršenju službenih dolžnosti, službene molčečnosti in šču-vanju slovenskega prebivalstva proti nemškim uslužbencem. Nemški uradniki se ne boje preiskave. Nq, no, gospodje bi se je že bali, ko bi ne bila preiskava preveč domača. A vemo, da pridejo v Gorico preiskavat, ko se gre za načelnika samega ali kakega drugega nemškega uslužbenca, samo najintimnejši prijatelji Wieserjevi. Zato tako rad pade vsak nemški greh v vodo ali pa se raztegne in navsezadnje izgubi v blaženi preteklosti. Pa kdo so ti gospodje, ki naj rešujejo nemštvo na mejah? Novo izvoljeni podružnični odbor nam jih pove: Predsednik: adjunkt Wltschek (češki renegat), zapisnikar: asistent Drinovc. blagajnik: asistent Lukan (slovenska renegata), dva odbornika sta Nemca. Tako torej: ti gospodje bodo kot možje na straži in po vseh svoiih močeh zabijali v slovensko zemljo kol vsenernškega mosta do Adrije.« * Iz tega poročila je razvidna službena naloga nemških železniških uradnikov in njihova velikanska nesramnost in predrznost. — Njihova naloga je ta. delati z vsemi silami za prospevanje Nemštva v Primorki. Oni sostebri nemškega prodiranja proti i u 2 u. Tako govori odkritosrčno sam Wieser! Kar se tiče znane i n t e r o e 1 a c i j e r razmerah na državnem kolodvoru v Gorici, vedo nemški uradniki sami najbolje, d* !f» v«e res. kar obsega ona interpelacija. Preiskava bi bila res na mestu in pošteno naj bi bili kaznovani nemški krivci. Za vse posamezne točke interpelacije *o dokazi na razpolago. Naj prične pre-fcknva, katere se nemški uradniki baje ne boiiio! Mi vemo, da so se bali že interpelacije, še nredno ie bila stavliena v deželnem zboru! In še kako so se bali in še oddahnil se je kedo, ker ni bil tako naslikan v interpelaciji, kakor zasluži. ?,Mali finančni načrt" in naš deželni zalog. Znano-je, da je bil sprejet v državnem zboru tako zvani »mali finančni načrt«, ki se ž njim nakaže deželnim zalogom okroglo polovico dohodka od državne davščine na žgaijine in del od poviška davka na osebno dohodnino. Na podlagi ponovnih pritožb od strani deželnega odbora je c. kr. vlada sklenila, nakazati v svojem finančnem načrtu našemu deželnemu zalogu razven kvote od dohodka od davščine na žganjine tudi letno dajatev 200.000 K in to v namen, da ga odškoduje vsaj deloma za škodo, ki jo le ta imel od tega, da je bila podržavljena deželna davščina na užitnino alkoholnih pijač vsled zakona od dne 8. julija 1901. Po približnem obračunu, obrazloženem v porcčjlu pridjanem zakonskemu'na- črtu glede preodkaza državnih dotacij deželnim zalogom, dobi. naš deželni zalog od državne davščine na žganjine okroglih letnih K 255'000, več izredni prispevek K 200.000, skupaj K 455.000, manj pa K 73.000, ki jih deželni zalog že sedaj prejema, torej K 382.000 in od dohodka davka na osebno dohodnino okroglih K 58.000, torej skupaj več letnih K 440.000 toda to še le tedaj, če donese skupni znesek davka na žganjine, ki se ima porazdeliti med posamezne dežele, letnih 60 miljonov kron in če dohodek od osebnih davkov donese pa 10 miljonov kron. UvaŽuje, da povišek davščine na žganje in zvišani osebni davek nista mogla priti v veljavo pred 1. februarjem 1914 in da vsaj v prvem letu veljavnosti novih davščinskih zakonov se bode moralo računati na izdatno zmanjšani povžitek žga-njin, je pač jasno, da za leto 1914 se ne more pričakovati višjega dohodka od 440.000 K, marveč v najboljšem primeru se sme upati na znesek, ki se bode mogel približevati 400.000 K. Z novimi preedkazi se bode mogla pokriti potrebščina redne uprave leta 1914 v proračunanem znesku 373.731 K. M iiBam-noroti »Novi Čas« skuša svojim lahkovernim čitateljem prikriti polomijo, katero sta doživela njegova urednika Kremžar in Štnigoj v zadnjem zasedanju goriške porote, ko sta bila vsled obtožbe g. poslanca Miklavica za kriva spoznana, da sta mu kradla čast in bila obsojena na občutne denarne globe. Poznamo novostrujarske manire in zato smo vedeli že naprej, da se bodo skušali izviti iz zagate, v katero jih je spravila njihova neizbirčnost v časnikarskem boju. Prisiljeni pa smo nekoliko reagirati na njih zavijanja, da naše občinstvo spozna te verne katoliške tičke! »Novi Čas« je previdno zamolčal vse priče, katere so dokazale, da je Novi Čas gospoda poslanca Miklavica obrekoval, dočim skuša na podlagi zagovora svojega zagovornika dr. PavletiČa in na podlagi pričevanja drežniškega kurata Kalina ter njegovih slepo udanilt oprod; župana Ku-rinčiča, podžupana in organista Rakušče-ka ter nekega Josipa Brica prepričati one, ki se mu puste prepričati, da se mu je z obsodbo zgodila krivica. P r i t e m s e z a-vijanesamo potek razprave, temveč celo — govor svojega lastnega zagovornika! Kajti dr. Pavletič je sam priznal v svojem zagovoru, kar je na podlagi dokaznega postopanja moral priznati, da se je dokaz resnice ponesrečil. Ako bi bil Novi Čas količkaj pošten — kaj še celo katoliški — list. bi mu to priznanje zadostovalo, da tudi sam prizna in popravi grdo krivico, katero je delal g. poslancu Miklaviču! O kuratu Kalinu in njemu sorodnih pričah pa bi bi'o bolje, ako bi Novi Čas molčal! Kdor je bil navzoč pri obravnavi, ve, kako klaverno ulogo so igrali ti junaki, tako klaverno, da se ie sam urednik Kremžar hudoval nad Kalinom In se izražal o njem zelo nelaškavo. Utis, ki so ga napravili kurat Kalin in njegovi verni oprode, je bit tak, da se je čutil dr. Pavletič primoratfega, govoriti svoj končni govor tako, kakor da bi ne bili na zatožni klopi Kremžar in Šinigoj, temveč — kurat Kalin! Saj so tudi prišle na dan stvari, ki govore zelo mnogo, tako mnogo, da je zastopnik Miklaviča, dr. Fran Gabršček, naravnost trdil, da Jmamo opravitis spletko, katera le imela namen uničiti g. Miklaviča, katera seje pa žalostno izjalovila. Opozarjamo na oni famoz-ni listek, s katerega je Rakušček čital svojo izpoved., Ta listek mu je bil napisal Utirat Kalin! Ker se že Novi Čas toliko šopiri, si dovoljujemo opozoriti na ta slučaj državno pravdništvo, naj preišče, ali ni tako sest vljanje zapisov pričam, ki imajo biti zaprisežene, morda v nasprotju s kakim določilom kazenskega zakona! — Ko so na sodniji v Kobaridu čakale priče, da bodo zaslišane o tem, kaj je resnica na trditvah Novega Časa, je kurat Kalin na-hrulil one priče, katea-e je predlagal g. Miklavič, češ: »V i s e b o 1 j b o j i t e P o d-seljana (to je Miklaviča) kakor mene«! Priča Josip Bric, kateri je skušal potlačiti g. Miklaviča, je priznal napram soprogi g. Miklaviča, da s o g a d r u g i n a p e 1 j a 1 i v t o. Kdo neki je to bil? Vprašajte kogarkoli, ki je bil navzoč pri razpravi, in vsak Vam bo uganil pravo ime! Da, da, tista katoliška načela, katerih je polna vsaka številka Novega Časa, so v praksi nekoliko drugačna nego na potrpežljivem papirju! Bog nas varuj, ako se udejstvijo tista načela, po katerih se naši novostrujarji ravnajo! Katoliška načela so pač le lim, ki ga nastavljajo ka-linčkom. Še ena stvar je, s katero se moramo Tjekoliko pobaviti. Ha bi oslabil utis hude obsodbe, ki ga je zadela, je »Novi Čas« obelodanil takoj za poročilom o porotni razpravi z g. Miklavičem — članek, v katerem našteva krivice, ki jih baje dela porota in zahteva nič manj in nič več, kakor odpravo te institucije. Pač po načelu — »naj vzame vrag vse, kar nam ne služi«. Kaj misli »Novi Čas«, da bi bila njegova urednika pred sodniki po poklicu oproščena? Prepričani smo, da bi bila ravnotako obsojena, kakor pred poroto. Ako tega ne verjame, naj se le informira. Konstatiramo, da je vzbudil pravorek porotnikov pri vseh, juristih in nejuri-stih, vsestransko in brezpogojno odobravanje, izvzemši morebiti le kakega zagrizenega novostrujarja.' Vsem je nekako odleglo, ko so porotniki tako možko končali tisto hinavsko in nepošteno skrivanje, ki ga prakticirajp naši klerikalni časnikarji, ko bi morali dati obračun za svoje osebne napade in dati g. Miklaviču zadoščenje, ki ga ni mogel dobiti od »Novega Časa«. Čudni junaki, ti uredniki »Novega Časa.« Čast bi kradli — zadoščenja pa ne dali! Če se jih pa strese za ušesa, pa kričijo, kakor da bi se jim godila krivica! »Novi Čas« ima samo dva prava urednika, odgovornega urednika Šinigoja in taktičnega urednika Kremžarja. Oba je tiral g. Miklavič pred porotnike, prvega, ker je odgovorni urednik, drugega pa, ker je oči-vidno on pisal ona dva članka —saj je bil Hali listek. Kaj se imajo zahvaliti znameniti Francozi svojim materam. — Francoski časopis »Femina« se je obrnil na razne znamenite Francoze, da se izjavijo v smislu go-rajšnjega stavka. Anatole France se spominja z globoko hvaležnostjo svoje matere in pravi, da so naredili nanj silen utis kratki mater ni izreki koi: »Sam svet bo kaznoval tvoje grehe. Solnce in mesec ne bode več veselo, če bodeš ti nepora-ben. Svet je tvoje ogledalo«. Pierre Lotti pravi: »Upfiv moje matere na mene ni nikoli preneha!. Vse, kar je bilo ž njim v zvezi, je bilo važno in znamenito v mojem življenju. Kadar se spomnim na vse one čarobne svete, ki m: jih je pustila, tedaj Sem miren, in dobim zaupanje in samozavest«. Aviatik Bleriot pripoveduje, da je hotela njegova mati, da postane duhovnik. Ko sem preletel morsko ožino med Angleško in Francosko, mi je pisala daljše pismo. Njena največja želja je bila, da napravi iz mene srečnega človeka in da vzbudi v meni čut za dolžnost. Prejšnji predsednik francoske republike je odgovoril sledeče: »Bil sem srečen, da sem mnogo let preživel s svojo majko in sedaj žalujem za njo. To je najposrednejši npliv moje matere«. on tisti, ki ie dobil od kurata Kalina vizitko, na podlagi katere sta prišla v »Novi čas« oba Članka. Porotniki so obsodili popolnoma pravilno oba. Saj bi sicej ne bil nihče varen pred osebnimi žalitvami v Časnikih in prenašati bi jih morali brez vsakega upanja na zadoščenje. »N. Č,« pa to ni pogodu — njemu bi prijalo, da bi bila oproščena, g. Miklavič pa naj bi. ostal z dolgim nosom! Taka bi bila pravica na klerikalni podlagi! Ne trdimo, da bi bile vse razsodbe porotnikov pravilne, ker porotniki so ljudje in kot taki zmotljivi. Saj so tudi sodni senati izdali že marsikatero sodbo, ki se je pozneje izkazala kot nepravilna. Sodniki po poklicu so namreč tudi ljudje in tudi podvrženi zmotam. Eno dobro pa imajo porotniki pred pravimi sodniki — to je, da se veliko težje odločijo za obsodbo. To je tudi prav, saj je rekel že neki znameniti kriminalist, da je bolje, ako je 99 po krivici oproščenih, kakor en sam po krivici obsojen. V očeh naših klerikalcev j>a imajo porotniki to slabo stran, da se jim. nočejo slepo udinjati, temveč da sodijo po svoji vesti in obsodijo tudi kakega klerikalca, ako so prepričani o njegovi krivdi. To je seveda — »cesarska hiba«, radi katere se ne sramujejo ruvati proti glavni pridobitvi moderne konstitucije, pridobitvi, ki se je v dolgih letih svojega obstoja tako obnesla, da ji ne najdejo nadomestila. Podučen pa je člančič »Novega Časa« v toliko, ker dokazuje, da ni našim novo-strujarjem nobeno sredstvo pregrrio in da je njihovo najljubše orožje političnega boja — demagogija. „Narodns* Prosveta" v Gorici. Kakor znano, je izročila »Narodna Prosveta« v Gorici svojo knjižnico »Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu v Gorici«. Merodajni so bili jako tehtni razlogi. Predvsem ni izgubila institucija javne knjižnice s tem prav nič na svojem smotru, da mora razširjati izobrazbo in omiko med priprosto ljudstvo. Le pod tem pogojem je prevzelo »Bralno in podporno društvo« knjižnico, da bo, služila knjižnica istemu namenu Ičakor dosedaj v rokah Prosvete. Knjižnica posluje v režiji »Bralnega in podpornega društva« ravno tako, kakor je poslovala poprej. Javna knjižnica je postala vsakdanja potreba za goriško ljudstvo; zato jo je treba v vsakem oziru podpirati. Vrhutega je »Narodna Prosveta« s prodajo knjižnice sanirala svoje finance ter se odkrižala vseh dolgov. »Narodna Prosveta« se bavi sedaj z načrtom glede ustanovitve javne 1 j u d s k e č i t a 1 n i c e, kjer bo lahko vsakdo, član ali nečlan, čital raznovrstno časopisje. Potreba za tako čitalnico se je že davno pokazala: V sedanjem času, ko se je tako mogočno okrepil slovenski živelj v Gorici, skoro ne moremo izhajati brez take čitalnice. Tej Vzhodno-azijski pregovori. — Že Goethe je dejal svoječasno, da pregovori kažejo značaje narodov. Iz pregovorov, ki jih je nabral japonski pisatelj Sanday, se tudi vidi to. V naslednjem par pregovorov: Bolje je orati, ko pa verze kovati. — Dela, ki prinese mnogo zaslug, se ne deli z drugim. — Siromaštvo ne^ doseže marljivosti. — Z vprašanjem se včasih začasno osramotiš, z nevpraševanjem • za celo življenje. — Enourna lenoba upliva na vse življenje. — Kadar si izposojuje, je blago lice, kadar pa vrača, srdito. — Ljubezen do umetnosti še ne naredi umetnika.— O vinu govorita dva pregovora, .eden pravi, da je vino najboljše zdravilo, drugi pa, da je vino mojster strupov. — Žeblji ne spadajo v juho. — Kdor ve. kaj je to bol, ta niti povoda ne da za njo. ¦— Zanimivi so korejski pregovori, kakor jih priobčuje Erkardf iz Seoula: Pošten minister m služi dvema kraljema, niti krepostna žena ne spoštuje dveh mož. — Ako je voda v gori motna, potem je tudi v dolini (to je, ako so predstojniki zlobni, potem so tudi njihovi iFhirbenci.) — Vsaki dan reče trikrat, da umre. (to je laže in pretirava.) ¦— Kadar izvleče koga iz vode, bo zahteva! še svojo izgubljeno torbo; Krivo pričevanje in krivokletstvo pri Arabcih, — Profesor Finzi pripoveduje o ljudski potrebi bomo zadostili v najkrajšem času. Prostori se bodo nahajali v sredini mesta in izbera časopisov bo velika. V zadnjem času je začela »Narodna Prosveta« izpolnjevati zlasti drugi del svojega programa; namreč predavanja v mestu in na deželi. Pretečeno zimo se je izvršil že drugi cikel takih predavanj v Trgovskem domu. Predavanja so v vsakem oziru uspela in pripomogla h kulturnemu razvoju Slovencev v Gorici. Zapo-četo delo moramo tudi v bodoče nadaljevati, upamo, da z velikim uspehom in da se bo občinstvo predavanj udeleževalo polnoštevilno. A tudi na deželo smo obrnili v večji meri svojo pozornost. Napravil se je načrt, po katerem se imajo vršiti predavanja v celi goriški okolici. Gledati hočemo posebno na obmejne kraje, v prvi vrsti na Tržič. Tržič raste od dne do dne hitreje in skoro bo tako velik kakor je Gorica. Tja pride vsekakor nov živelj, večinoma ljudstvo iz bližnje okolice in cele dežele. Že sedaj imamo v Tržiču obilo Slovencev; v doglednem času bo Tržič drugo največj slovensko mesto na doriškem. »Narodna Prosveta« ustanovi v Tržiču večjo knjižnico, ki se ima otvoriti v najkrajšem pasu. Vršila se bodo tudi razna predavanja, ki bodo imela nalogo ohranjevati tamošnje ljudstvo slovenski narodnosti in pripravljati tla za ustanovitev slovenske ljudske šole. Na ta način obvarujemo naše otroke pred poitaljančenjem. Program »Narodne Prosvete« je obširen in delo je obilo. A čutimo se dovolj močne, da ga izvršimo. Apeliramo pa na goriške Slovence, da podpirajo to prevaž-no narodno društvo s tem, da pristopajo pridno kot člani. Velika nesreča. Družinska tragedija. Na cesti pod Črničami proti Kamnjam se je zgodila v sredo zvečer velika nesreča. Ko je v četrtek zjutraj po 7 uri peljal poštni avtomobil po prvem klancu za Črničami, so zagledali potniki na desni strani ceste zvrnjen voz sena, okoli katerega je preplašeno opletal bel konjič, ki je z izbuljenimi očmi gledal proti avtotu. V njegovih očeh je bil strah. Obrnil se je naenkrat, pametno stopil pred voz in nas pustil mimo. V mislih potnikov se je na tiho vzbudila temna misel: Kje je človek? Daleč na okoli mirno in tiho kakor v grobu! — Kje je človek?! V teh temnih mislih nas je bencin gnal naprej in vse bi bilo pozabljeno, da ni bila potnikov temna misel opravičena. Zgodilo pa se je sledeče: Hlapec J o-ž e f Č e r m e 1 j pri županu Bratini na Ustju, je v sredo zvečer v največji burji peljal voz sena od doma proti Gorici. Ob krivokletstvu med Arabci sledeče: Kazni za krivokletstvo so pri Arabcih verskega značaja, ker hočejo sprijazniti grešnika z bogom.. Če priseže kdo iz neznanja ali iz nepremišljenosti krivo, tedaj ne smatra Arabec tega za greh. Koran pravi: »Allah vas ne kaznuje radi ene nepremišljene besede, temveč le, če ste namenoma krivo prisegli«. Kazen za krivo pričevanje je pa odvisna tudi od kraja, kje in kdaj je bilo storjeno. Kdor v Meki ali na nedeljo aH petek, ki sta posebno sveta dneva, zakrivi krivokletstvo, tega čaka veliko večja kazen. Duhovniki prisegajo tako, da jim sodnik napiše na desko besedilo prisege, polije desko z vodo in to vodo mora duhovnik popiti. — Proti krivemu pričevanju pa je koran zelo strog.- Vsaki vernik mora brezpogojno govoriti resnico, če je tudi ta proti roditeljem, ker »Allah je verniku bližji ko pa stariši«. Obrekljivec, ki ne more dokazati svojih trditev, je kaznovan z 80 udarci s šibo po golem telesu, če je polnoleten, duševno zdrav in islamske vere. Šiba se navadno po hrbtu, po leti zjutraj, po zimi opoldne. Noseče in bolne ženske ter dojilke še ne sme šibati. Tako kaznovani opravljivec ne sme drugega tožiti radi obdolžitve. Kadar obtožuje mož ženo, da ne živi krepostno, tedaj se mora štirikrat zakleti, da govori resnico, petič pa mora sam sebe prekleti, če je lagal. Žena pa mora na isti način priseči, da je 8V2 zvečer je peljal mimo Ceste. Burja je tulila okoli oglov in ko so slišali . ljudje peljati mimo voz, se je marsikdo stisnil pod odejo in pomiloval popotnika v tem slabem vremenu. In pod Črničami je doletela burja svojo žrtev! Okoli 10. ure zvečer je moralo biti, ko je zagrabil vrtinec voz in ga preobrnil. Kratek jek in hitro je moralo biti končano. Konj je otepal in prestrašeno slutil, da se je moralo nekaj zgoditi, ljudje pa, ki so dvignili voz, so dobili pod njim klečečega človeka. Glavo je imel položeno ob cestni kamen in na levi strani popolnoma zmečkano. Trdo ležišče za reveža ob smrtni uri! — Nesreče še ni konec. Pred 14 dnevi je odpeljal ženo v umobolnico, na cesto sta vržena od neusmiljenega življenja dva nedorasla otroka v nežni mladosti. Roparski napad na pismonošo. K poročilu od četrtka še to-le:' Že čez 50 let nosi družina Polanc iz Otlice pošto iz Ajdvščine na »Goro«. Sedaj je nosil pošto Polanc Janez. Ko je Polanc na Velikonočni torek šel ob 8. uri zjutraj mimo Gorenj pri Ajdovščini in sicer mimo prostora, kjer je na levi skala, na desni nekoliko vzvišen prostor, je od desne strani naenkrat počil strel, od leve pa skočil človek in ga takoj zagrabil. On desne mu je prišel še en drugi na vrat. Bila sta roparja maskirana, v plavili hlačah, očiVidno delavca. Polan-ca je zadela krogla v desno nogo, padel je na tla, v istem hipu je že eden roparjev s »fovčem« izrezal iz torbe kos usnja in pograbil denar; bilo je nekaj, pod 1000 K. Eden ropar mu je potem še iz jope pogra-bir bankovec 20 K. Denar, ki. ga je nesd Polanec na Goro, je bil povečini namenjen za gozdni erar, drugo za razne stranke. Roparja sta stekla proti Šturški strani. Polanca je dobila neka žena in odnesli so ga v Ajdovščino. Roparjev še niso dobili, sumničenja in govoričenja je dosti, policijski pes iz Bovca voha za sledovi, katere je odnesla že davnri burja in ploha. lagal mož. Zato pa tudi, ni na svetu nobene dežele, kjer bi bilo toliko krivih priseg, kakor med Arabci, ker Arabec najde vedno izgovor, da ga je pač satan zapeljal. Značilno je tudi to, da je kriva prisega in tatvina proti neverniku, pristašu druge vere, dovoljena. Zadnji iz rodu Medici. — Slaven, bogat in mogočen je bil nekdaj rod Medičej-cev. V Italiji so bili vladarji in papeži iz leg' rodu in francoski dvor se je ponašal z i 10 Medičejko, kraljico Katarino, so-pr» :) Henrika II. S kraljico je pa prišel na F- .ncosko tudi njen brat, ki je tu ustanovil lastno rodbino. Po smrti Katarine pa ie nastala ljuta borba proti Medičejcem, dokler nišo morali ti pobegniti iz Francije. Nastanili so se v Belgiji v mestu Mons. Brez zaščitnikov in prijateljev, brez lastnih sredstev se je začela za Meeačejce huda borba za obstanek, za vsakdanji kruh. Od stopnje do stopnje je padala njih slava, dokler ni naposled le še policija zabilježe-vala njih kneževski stan. Te dni je umrl v Monsu zadnji Medičejec. Brez hrupa jo prenehal rod Medici. Niti samomor, niti časopisni članki niso spominjali prebivalce Monsa, da se je v njih sredi ¦ končala tragedija rodu Medici. Kot navaden meščan, nroletarec je izdihnil zadnji Medic^ • jec. zadnji notomec. največje, najmogočnejše in najpreinožnejše knežje roclovinc srednjega veka, _L^ Priloga ,.Soče" ^t.25. z dne 1P. mila 1914. Slovensko gledališče u Gorici: Danes ob Ya9 zvečer se igra. vele-zabavria burka »Nevzdramljlvi Izidor«. V fledejjo ob^J A91 zvečer se uprizori narodifa^ru * »Dfeseti1 -fer^t^p^jijjit^fi predstav sodelujejo naši diletantl/ V pondeljek ob V20 zvečer je dekla-, macijski večer, na katerem nastopijo g.* Milan Skrbinšek in Josip Sest ter gdč.' W in t e r o.v a- in O rt3*r-g j e-v i č e-v a. Opozarjamo na ta večer posebno dijake in prosimo g. profesorje, da opozore dijaštvo na ta večer. Deklamirale se bodo le pesmi, ki so tudi za mladino primerne. G. Skrbinšek in Šest nastopita vsak v petih točkah, gdč. Gjorgjevičeva deklamira 3 hrvaške in gdč. Winterova eno češko pesem. Gostovanje ljubljanskih igralcev zaključi v torek Molnarjev »Vrag«, z gosp, Skrbinškom v naslovni vlogi. Opatijski sestanek. 5 K; g. Š«, j?rof, 2 $',g, Fahinger 2 K; g. dr, Defratw5esehi 10 K; Ženska C. M. podr. Tolmin 11 K 30 v; g. Urbančič 4 K; g. Hribar 2 K; g, Pengal, žel. 2 K; g. Pod-gornik Filip, Gor. Tribuša 5 K; po g. Mervicu 70 v;g. Aljančič, Ljubljana 1 K; Zveza jug. Železničarjev sv. Lucija 5 K; !^v#šer rfos;4*Fvačina*iQ K; g. Kovač, poslanec. Ajdovščina 20 K; g. Sar.sida, Miren 2 K; g.a prof.. Žilih 10 K; g. dr. Maru-sič 2Q K; g. Dovgan, žel. ur. 4 K; Nekdo daruje pjH predstavi Veleturist 10 v. Nadalje slede darovi, poslani po pošti. (Priobčimo prihodnjič.) Za blagajno: Turk Ani, učitelj na Blančah. Kakor smo napovedovali, tako se je zgodilo. Marki Di Šan Giuliano je spret-nejši od Berchtolda in tako bo prišel v . Rim'laški .zunanji minister obložen z uspehi, Berchtojd pa praznih rok. -- Uradni komunike sicer pravi, da še fe dosegel v v s.e h, t o č k a h glede Albanije spora.zum, da sta Italija in A.v.strija čisto edini in složni .v vseh političnih vprašanjih, ,ki se tičejo.njunih skupnih zavezniških interesov. Ali v ofi-cielnih. dunajskih krogih se tudi priznava, , da je govonl marki Di San Giuliano tudi o. avstrijskih notranjih razmerah, priznala se, da se je osmclil laški zunanji mipis-' ter kritizirati interne avstrijske stvari in •priznava se, da ni bil Berchtold dovolj moža, da bi pošteno zavrnil laškega ministra. Tako varuje naš zunanji minister ugled monarhije! -'; Prepričani smo, da ni postregel naš »državnik« nrarkiju s protiočitki, da se ni spominjal številnih protiavštrijskin demonstracij in irredente, kar vendar tudi Berchtoldu otežkuje njegovo Italiji prijazno delovanje. Ne, naš diplomat ni sto; ril svoje dolžnosti,' izpozabil še je celo tako daleč, da je pritrjeval markiju. Tako pomeni za Avstrijo Opatijski sestanek poraz in ponižanje za nas Jugo-. Slovane pa najbrze. novo dobo najhujšega tlačenja/Pa naj tudi spravlja Berchtold ¦Avstrijo v Canosso, nas, jugoslovanske narode ob Adriji ne spravi več, in naj tudi ustvari laško in nemško časopisje proti nam »velikosrbsko propagando« in naj s temi denuncijacijami udarijo z vsem vladnim aparatom po nas, naših vrst in naše bodočnosti ne omajejo. Darovi. Dramatičnemu odseku »Sokola« je daroval .15. Ul, g.Spinčič.N. 1 K 30 v. — Hvala! .... Za C. M. ples v Gorici so darovali: g.a dr. Dereanijeva 100 K; g. Jakil iz Rupe 100 K; g.a prof. Seidlova 50 K; g.a Koren Pavla 50 K; g:a Deklevova 50-K'; g.a dr. Žerjavova 20 K; g.a dr. Pucova 30 K; g. dr. Puc Dinko 8 K; g. Mašem, profv14 K; g. Ivančič, trg. 5 K; g. dr. Ga-bršček Fr. 8 K;J g.a Gabrščekova 20.K; g. Kuštrin Jos. trg. 1 K; g. Kuriučič 1 K; g.-Dominkordež. poslanec 30 ftf g. Pregrad, trg. 3 K;' g; Ferfila Fr„ r-avn. 6 K; L• Mrcina I., strok, učitelj 3 Kw (s.) g.a U?aM K; g.a Ana Tomašič l'K; g.a Jo-žefa Dugar 1 K; g. Rozman 2 K'; N. R. 20 v; vsi iz Livade. G. "dr. Medvešček 5 K; g. Skriovnik i K; X:'l K; g. Beučič Jos. železničar v Št.. Mavru 1 K; g. Sive 2 K; g.a Lasič 4 K; g. Gregorič" 2-K; g. Pipan 2 K; g.Klun 2 K; g. Rupnik2-K; dar siov. železničarjev 16 K; g. Poniž 1 K; g. Zvezda 1 K; g. Morassi 4 K; g. Klavžar 1 K; g. dr. Franko 18 K; g. Kacafura 1 K; g. &bl'Zupančič 18 K; KN/SO^vin!; g. Me^ic/s.5 K;.^ Testen T K; g; Furlani! POsI..§.K;.^,;Bregant, Tržič-IT K; g. Maks Petroyčjč,,gost..5,K; g. . Rebek, nam. svetnik 10/K';.X. 2 K; g. Molar Jos. gosti 2 K; družina t>uša 5 K; g.a Medved, sopr. trg. 30 Ki g.a Vazzaz 6 K; g. Mastnak-1 K; g. djvOr/5 K; g.a Peco i K; g, fcigl Domače vesti. Umrl je v Gorici v Židovski ulici inženir Friderik Kientz. Zadela ga je kap. Star je bil 46 let. Novi zidarski mojstri. — Izpit za zidarske mojstre so napravili pri deželni vladi v Ljubljani: Peter Bucik iz Kanala^ Valentin Leban iz Grgarja in Avgust Ga-brijelčič iz Ložic. Dr. Turna slabo stvar slabo zagovarja. Dr. Tumova »kritika« mojega predavanja (v alpski flori (22. nov. 1913) je poizkušala čitateljem »Naših zapiskov« natvesti, da je bilo eno poglavje predavanja »očitno zgrešeno«. Na to sem podal v »Soči« (1914 št. 6) repliko. Tznenajalo me je, ko sem prejemal oz. slišal na to repliko obilo pismenih in.ustnih pritrdil (zasoljenih vseskozi z ne ravno laskavimi pripomnjami o kritiki). Prepričan sem, da je stvar bila z repliko popolnoma pojasnjena tudi takim, ki jih je morda dr. Tumova kritika spravila v zmoto. Edino le trmoglavemu dile-tantstvu g. dr. Turne stvar še vedno ni jasna, čeprav je dovolj preprosta. Dr. T.. nadaljuje svojo polemiko v N. z. 1914 št. ;s~4. Slaba stvar se da seveda le slabo zagovarjati. Dr. Tumova polemika inbčno [..spominja na kakšno navadno pravda^slco razpravljanje. Ždi.semi, da "tai- takega tudi za preprosto znanstveno vprašanje ni na mestu. Moj izrek, da prve.,pomladanske rastline pripravijo svoje cvetje.že v prejšnjem poletju (»Soča« št. 6.) |e dr. T. pretvoril v trditev, da si »pripravijo cvetje pod zemljo (v N. z. razprto tiskano) — in potem polemizira zoper to podtaknjeno »trditev«. Nasprotnik ki si »pripravlja srečo«« na tak način, se je s.,tem?pač odrekel pravici, da se ga vpoŠteva.,Ni mi tudi sicer na tem, da bi njemu pojasnjeval stvar, ki je vsem drugim -jasna. —. '-v-..-': v'^' ;f. nezadovoljno je bilo z garderobo. Skrajni čas je, da se poskrbi vsaj za dante za primerno garderobo. Lajovičev vee"er. — Drugega mala priredi Pevsko in glasbeno društvo vflo-rioi Lajovičev večer. Pri koncertu sodelujejo: društveni zbor, koncertni pevec Rijavec in vojaška godba. Proizvajale se bodo le L^jovičeve skladbe. Opozarjamo že sedaj vse na ta koncert. vVeč o koncertu prihodnjič. Književnost »Verfa«. — Ko je izšla prva številka »Vede«, so se oglasili med nami pesimisti in edini naši znanstveni reviji prorokovali skorajšen konec. Pa k sreči so bila njih prorokovanja napačna in pred nami leži prva številka četrtega letnika. Novo, ukusno opremljena in pomnožena prihaja ta številka med nas in vabi s svojo bogato vsebino k naročbi. O našem nacionalizmu razpravlja priznani publicist Vladimir Kn a f 1 i č. O razmerju Hrvatov in Srbov, tem najzanimivejšem jezikovnem in narodopisnem problemu govori nazorno in obširno B o g u m i l V o &n j a k. G e r i č skuša ustvariti temelje jed notnega jugoslovanskega črkopisa^ K. O-zvaTd podaja kratko a temeljito razpravo »Socialni položaj starišev in otrokova .inteligentnost.« Albin Ogris prinaša krasen in poučen spis o J u 1 e s d e G a u 11 i e r j u - francoskemu Nietzscheiu in filozofu bovarizma. Tudi članek Slovensko srednje šolstvo bo vsakemu dobrodošel. Emil Brezi g ar, že tudi izven slovenskih dežel poznani učenjak razpravlja o »Razvoju konjunkture in de-ivr e s i I e v A, v s t r i J i' v dobi od 1896—1911«. O akhielnem problemu sociologije narodnosti i nacije pa niše M i r k o K o s i e\ Nato slede dragocena Z ho po v a pisma, ki jib pri-občuie prof. Zimmermann. Članke zaključi zanimiva literarna zapuščina dr. Janka Se r n e c a, priobčena od čr. Lončarja. Listek »Vede« je nad vse ho^at. Opozarjamo predvsem na vzorni referat A me Novaka o Češki literaturi v Moyem stoletju, dalje na referat o našem slovstvu po novem letu, na Kosov snis o prafesoriu Baudonin de Courtenav in na Koštj&lpv - snis. o Škrabc«. Boris Zamik, OzvaM, Pav. Ftere. Goršič. Ogris, KnafHč hogate 7. raznovrstno vsebino listek. da . mora biti vsakdo zadovoljen z vsebino. — Četrtr letnik »Vede« dela vso čast iz-d^ateliem. nrerfvsem na postaja »Veda« ve.tfno boli središče vseh naših znanstvenih delavcev in vrši na ta način v polni meri svofo dolžnost. Zato na tudi.noamo, da stori tudi občinstvo svoje in da nolno-šfevilno pristopi v krog naročnikov »Vede«. DOPISI. - k goriške okolice. Zaklad bodo Iskali .v nedeljo 19. t m. v Šempetru. — Ali to samo v igri »Zaklad«, ki jo uprizori C. M. podružnica v Šempetru. Iskal pa bo zaklad stari skopuh Pehač, kateremu ni nikoli dovolj denarja. Nešteto solz in gorja je že povzročil na svetu, vsled svoje strasti. Posestnike je spravil po krivici na beraško palico. V mladosti je zapeljal dekle, katere pa ni poročil, ker je bila brez denarja. Revica je iz obupa skočila v vodo. Dete je vzel k sebi kremenit kmetski značaj, posestnik Rovanv ker je Pehač ni hotel priznati za svojo. Pri Rovanu je vzraslo krasno dekle Najda. Štefan, Pečanov nečak, se zaljubi v Najdo, ali brezupna je njegova ljubezen, ker PehaČ dela na vse kriplje, da bi. spravil Najdo s poti. Pehač je tudi varuh Štefanovega imetja, katerega se hoče po krivici polastiti. Iz tujine se vrne berač Burnik, katerega je Pehač ogoljufal za premoženje. Ta obljubi Štefanu pomoči, ko si bo ta iskal pravic, katere ima do imetja, ki mu ga je zapustila mati. Pehač se skuša tudi Burnika iznebiti. Ko gresta na kresni večer Pehač in praznoverni vaški čevljar Klepec iskat zaklada, naletita na Burnika, ki spi pod milim nebom. Klepec zbeži, misleč da je to hudič. Pehač pa se vrže na Burnika in ga pobije. Tedaj se ga pa; poloti obup, ker misli, daje morilec. V tem obupu se hoče obesiti, a v zadnjem hipu prideta Štefan in Najda, katera pove, da je Burnik še živ. Sedaj sklene Pehač popraviti krivice, ki jih je naredil. Najdo pozna za svoje dete in jo da Stefa- u Igra je zelo živahna in polna narodnih motivov. Prava narodna tipa sta berač Burnik in pa vaški bebec Lipe, ki tudi ljubi Najdo. Človeka pretrese, ko vidi njegovo blaznost, ko izve, da bo imel drugi Najdo. Rovan je slovenski kmet, kateremu je čast hiše nad vse. Njegova mati Narje-ta je dobrosrčna starica, ki ljubi Najdo, kakor svojo dete. V najhujši stiski jo vzame k sebi in jo tolaži, da ne obupa. V tretjem dejanju vidimo vaške fante in dekleta na kresni večer na vasi. Dekleta vlivajo svinec in si prerokujejo usodo, fantje pa zažigajo kres. Jerica, Rovanova hči, rada vidi Štefana, a ko vidi, da ta nima oči, kakor le za Najdo, ji je vendar le dober Jože, sin polkmeta Kajžarja. Igra se je v Šempetru že pred leti uprizorila, in kritika se je o njej jako pohvalno izrazila. Kdor je to igro videl, temu se je gotovo priljubila. Zato pa, kdor hoče videti narodovo življenje na odru, naj pride v nedeljo 19. t. m. v Šempeter, obenem pripomore tudi gmotno naši mladi Ciril-Metodovi podružnici. Igra prične ob 4. popoldne v gostilni pri »Zlatem orlu«. Na Volčjidra«! imaio c. k. poštni urad Ovčjadraga in železniško postajo Volčja-draea. Pravilno- je le Volčjadraga in potrebno je, da c. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo spremeni poštni pečat iz Ovčje- v Volčiodrago ter odstrani to nepravilno imenovanje, ki pomeni le prometno oviro pri poštnih in železniških uradih. Domači uradi so že zaprosili za to spremembo in upati je, da se spolni njih želja. Iz Renč. — Tukajšnja podružnica G. M. je priredila velikonočni pondeljek prvo veselico. Porabila je gostovanje članov deželnega gledališča iz Ljubljane, ki so na našem odru dali igro »Konec sveta«. Obisk je bil dober. Veseloigra je vzbujala •med poslušalci obilo smeha. Igri je sledil živahen ples. Med plesom se je vrtelo kolo sreče. Vrle rodoljubke gospe Felicita Vižintin, Dženka Vižintin, Krista Stepan-črč in gospica Katica Turel so. s tem in s prodajo cvetlic pridobile podružnici lepo svoto. Sploh se je cela prireditev dobro posrečila in bi se bila še bolj, ako ni bilo protiagitacije v cerkvi. Obe pridigi v pondeljek, zlasti g. župnika sta bili posvečeni naši prireditvi. Namesto besede božje smo ta dan slišali hvalo plesom. Tudi"rtti smo proti razbrzdanim plesom; proti društvenim plesom v dostojnih družbah pa nimamo ničesar. Vejno, da ne bodemo v tem z g. župnikom istega mnenja, toda ples je bil in bo, ko nas in g. župnika ne bo. — Odločno zanikamo, da bi ples bil vzrok samoumora mladega dekleta pred tedni. Vse Renče vedo za prave uzroke in vemo, da tudi g. župnik. Čemu to pred-bacivanje? — Popoldne ni bilo običajne molitve, pač pa izlet brumnih devic na mirenski grad. Če privoščite svojim zabavo, privoščite jo tudi nam in mir bo. Iz Vrtojbe. — Prireditev naše Ciril-Metodove podružnice na Velikonočni pondeljek je uspeta dobro. Obisk od strani do^-| mačinov in iz Šempetra mnogoštevilen. Vspeh moralen in gmoten izvrsten. Narodna igra Domen je napravila na vse poslušalce najboljši utis. Izvrstno zadet je bil berač Urh (g. Lasič), ki je žel obilo priznanja, udi stara Meta (g.ca Ida Mr-molja). Anka (g.ca Ivanka Pavlin), Jerica (g.ca Černe). Domen (g. Mrmolja Izidor) in Sova (g. Turel) so dobro rešili svoje vloge. Sploh so tudi ostali igralci, ki so jim bile poverjene krajše vloge, izvršili svojo nalogo v popolno zadovoljnost občinstva. Omeniti moramo še, da so pri igri sodelovali igralci iz Gorenje in Dolenje? Vrtojbe, kar bo gotovo uplivalo ugodno na odnošaje obeh vasi. Po predstavi se je razvnela živahna zabava, pri kateri je imenitno delovala gostilna z brezalkoholnimi pijačami pod vodstvom g. Alojzija Vuka in pa paviljon, ki so ga vodile g.ce Črne-tove in g. Oenovefa Faganelj. Tudi pevski zbor »Slovenske čitalnice«, ki je zapel pesem »Slovan na dan« je vreden, da s&pohvali.' Od svojeistraid želimo.le, da bi se delovanje v tem smislu nadaljevalo v Vrtojbi in^da bi se Domen eventualno ponovil ob* kaki drugi priliki v dvorani. Občinske volitve v Podgori se bodo vršile v ponedeljek in torek. Zanimanje za te volitve v občini je veliko; udeležba pri volitvah utegne biti ogromna. Iz kobarišksga okraja* Iz Kobarida. — (Pojasnilo o razglednici.) — GledeV trditve o neki razglednic!, na kateri bi bilo popačeno ime našega trga Kobarid nekako po ogrsko, podajemo to pojasnilo: Priložena je razglednica, na kateri je samo ogrsko vojaštvo. Razglednice so bile napravljene nalašč za ogrske, vojake. Napis pa je: Kobarid___in spodaj po ogrsko: Pozdrav od meje. Razglednice so bile tako naročene in tako izvršene. — Vsa izvajanja v prejšnjem dopisu iz Kobarida so ničeva. Kobarid pa ostane Kobarid, pošten slovenski trg. Da nas kdo ne žali, za to že znamo skrbeti sami! It selansfcega okraja. Koncert pevskega društva »Hajdrin« v Tornaju. — Priprave za ta Koncert, za katerega vlada vseobče zanimanje so v najlepšem teku. Prireditev obeta postati pravi narodni praznik na našem Krasu. Koncert sam pa bode nudil vsakomur najboljšega užitka. Razun moškega, ženskega in mešanega zbora pevskega društva »Hajdriha« nastopita tudi moški zbor in novoustanovljeni tamburaški zbor pevskega in bralnega društva »Tomaj« iz To-maja. Na koncertu se boste med drugimi izvajali tudi E. Adamičeva slavnostna kantata: »Ecce dolor«, in Dr. Schwabova: »Zlata kanglica«,, veliki mešan zbor s spremljevanjem vojaškega orkestra iz Golice. Natančnejši vspored se objavi pravočasno. Dne 3. maja posetite v obilnem številu to narodno prireditev na zavednih tomajskih tleh* kjer s pesmijo utrdimo bratske vezi k skupnemu nadaljnemu delu. ; V Škofijah se je ustanovilo društvo »Reška Vila«. Namestništvo je vzelo pravila novega društva na znanje. Gospodarske vesti Nova paroplovna proga Trst-Solu n. — V Trstu otvori v kratkem pomorski kapitan Gamulin v zvezi z več dubrovniš-kimi trgovci novo paroplovno progo Trst-Sohin. V ta namen je že zgrajen parnik s 3000 tonami, ki se imenuje »Jugoslavija«. Poleg tega se pa zgradi še sedem sličnih paratkov.- Ker bo novo podjetje v čisto slovanskih' rokah, računa lastništvo na podporo srbske vlade. V gospodarskem ozira bo nova proga gotovo v korist ne le Srbiji temveč v znatni meri tudi Avstriji. Pokušnja vin na vinarskem kongresu v Gorlck — Kongres bo, kakor znano, od 5—13s, septembra t."!., združen bo s pokušnjo vin. Vsake kvalitete je treba dati v pokušnjo 6 botiljk po 7 desetink litra. Priglasiti se je pri predsedstvu odseka za kongres na deželnem odboru in sicer do konca maja. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo, »Danica« v Gorici priredi 19. t. m. celodnevni izlet v Ajdovščino. Odhod iz Gorice zjutraj ob 6. uri izpred društvenih prostorov, na kar se cenj. člane naproša da se v polnem številu udeleže. Narednik g. A. Slamič. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici sklicuje za v sobota dne 25. aoriia t. 1. svoj XIX. redni občni zbor ob 8VS uri zvečer v društvenih prostorih hotela »Zlati jelen«. Gg. člani so naprošeni, da se občnega zbora gotovo in polnpštevilno udeleže. — Zdravo! -t- Odbor. j njega, l&.birm.^pa.pofl^ stol, za to ga pa premalo.sovražim in imam tudi p^dpbro.jraneule o njem. Prva dva albanska vladarja bosta čisto gotovo umorjena, ker. ni-tako divjega, naroda, kot so pa Alhapci, ki:jut Je tuišfca vlad*,tako razvadila, da, Je vsak rediV* A^bajiiji nemogoči« Tako španski; kralj,- dobmbl bjlo, da bi šli za, teden dni k nJemu, razni prijatelji Albanije v šolo. Kako priča slovenski socialni demokrat Jos. Petejan iz Mirna pred sodnijo v Italiji o Slovencih In slovenskem jeziku. — V Milanu se vrši velika razprava, na "tožbo Italijana Todeschinija pr^ti »Ferse- veranzi«. Med drugimi je bil zaslišan.tudi Petejan, strokovni tajnik zidarske, organizacije v Trstu. Ko ga je vprašal predsednik, kakšno je'bilo delpvanje Todeschinija v Trstu, je Petejan rekel: »Šel je vedno va roko Italijan.om iz kraljestva (reniikolom).« Poudarjaj je nato, da je tudi on, Petejan v Trstu, vedno ppspešejval obrambo italijanske kulture in da so ga slovenski narodnjaki radi tega izzvižgall hi celo pretepli — Predsednic: »Kaj tudi vi ste bili tepen?« — Petejan: »tudi jaz!< — Predsednik: »Pa^akaj;?« — Petejan: 2ato, ker sm najdonjen Italljano«i^f (V dvorani zavlada veselost.) — PredsL(|njk: Onrostite, kaigrf tez)H se veSinojna^ rabi v Trstu?« — Petejan: »ItaJjjafl&KlJ Tudi mi Slovenci, ko, se ppgovarianjft ir$|, seboj, govorimo vedno le italijanski, IRJa^o tako rabimo le italiianski iezjk na, najlh strokovnih, shodih, k,^ vsi Slovenci ragu-meiojtafiian«W. Branitelj. odvetnik Fab|ri, je nato stavil Peteianu, več vprašani, sle^de uvedenja slovenskega Jezifca. y državnih uradih v, Trsfa. a Petejan, je reJcelK da. je slovenska narodna stranka, ona, fcl. v$% to nosnešuie. a on. da je h)l vssumi. t^mii gl-b»m*n vedno tiri. — Odvetnik: fab^ri: ^Kako tui? Saj ste ra.vn^tako.povedalj, da ste bili celo teoenl Ste li bpi tpr.ei t^oen, iz strokovnih vzrokov. a,lj zato, k$L syt$. l$a-nil itallianstvo? —. Petejan: »Bta$ t^a poslednjega vzroka.« Premestitev ingoslovansklK polkov. — V podrnčiu XIII. armadnega zbora* to je zagrebškega, se izvršijo premernjbe: v«?e Juffoslovanske mike preme«te v ttar-nJziie drusrih armadnlh zborov ter tih na-domeste z madjarskimi, rusinskimi in nemškimi polki. Požar je uničil v Ustju steklarno avstrijske družbe. Škodo cenijo na 300.000 kron. 10,50 obtožencev. — Iz Lvoya poročajo, da je končana preiskava proti uslužbencem raznih izseljeniških družb, glede na znani izseljenski škandal. Obtoženih je 1050 oseb. Varen, pred e^eki^rje^ — Jan Pospišil v neki. vasi, na v^šk^m SL -je, ipal eksekutorja. Vedel je,, da pri^e. v njegpyo hišo zdajpazdaj. Kaj storiti? Brihtni Pos-nišit je poklical svojega prijatelja Jera-beka, ki je bil .zidar___Drugi dan je prišel eksekutor in hpdij ojjfoji hi.š^ iu iskal, kako bi prišel v hi|o. Pospišil pa, je. s.lo-nel na oknu in moško kadil svojo pipp ^er včasih^ zaničl^ivo. pogledal d,0' n3 ekse-ku,torja, ki j,e iskal vrata,, kateri^ p^a ni { bilo več, ker jih je bjl Jerabek za^ijd.ak Zgubljeno. — Nekdo je pozabil v neki gostilni s Travnika do Koma manšete in palico. Kdor je našel, naj odda oboje na policiji. A Razne vesti Španski kralj o Albaniji. — Ko je pred kratkim vprašal urednik tednika »L' Es-pagne« španskega kralja, Če je v resnici podpiral kandidaturo princa Don Jaime-a za albanski prestol je odgovoril kralj sledeče: »Sam nisem prijatelj princa in ne Čutim radi tega nobene potrebe podpirati NQVI ZPIUBVKH B*HJcAI$fc so doŠli. Priporočamo splošni zerriHsvJd jugovshodne Evrope, kj obsega, pej Balkan z Istro na zahodu in do Dunaja. To je najbolj pregleden zemljevid in" stang JL 1'80, — po pošti K T90. Drugi bolj podroben zemljevid je: Die zentralen Balkanlander /zwi|phen Adfia J u. Pontus. Je zalco natančen .iu> veljlf. S^ane K 3'—, po pošti K 3M0. •— Na fježelo. pošiljamo z obratom pošte. Naročati je edijao s -r- poštno nakaznico. Na naročila brez f poslanega zneska se ne oziramo. — Priporočamo rojakom na deželj, d^ si čim prej omislila jeden ali drugi teh jjveh IjjRih zemljevidov. Kdor more, naj. narpjfci pba. Knjigarna A, GaprSfck. riouostrujarski shod u Kobaridu. •Dne' 13. t. m. priredilo je Slovensko katoliško politično društvo za kobariški okraf javtm shod v Šribarjevi gostilni. Ker.je ta.-4aUwPQlnQ;;pkgJičanov, .v^Kobaridu lir ker Te* fiilb^ktaftitt)1 sr^mia4«n«&J vreme, se je udeleži o shoda nad 300 poslušalcev, katerih polovica je bila proti novostrujarska. Prišla sfa poslanca Fon in Rojec. . . . ^ . Shodite otvoril. predsedrin?'pblitijBfte-ga društva župan (iz klobuka) na Idrskem, ki je takoj izročil predsedništvo trnovskemu vikarjii Št o 1 f a. Ta je pozdravljal vele- in ..velezaslužna poslanca (!) Fona in Rojca ter bral neke §§.-, koliko bo kaznovan vsak, ki bi motil javen shod in napovedal mesečne ječe onim, ki bi se drznili shod.razgnati. Poslane? Fon je govoril najprej o politjfc.nern delovanju -, in. položaju držav-, tiega^zbora, o Seski obstrukciji, o malem finančnem načrtu in preodkazih na davek na žganje. Predno je pričel, je prosil, da bi Kobaridci ne bili take »d i v j a č i n e« (glasni protesti), da bi mu ne pustili govoriti in da bi ne razdrli shoda. Njegovo poročilo, je bilo kolikor toliko stvarno, da ne bjse bil obregnil ob Slovenski klub, ki počiva ha lavorikah svojih slučajnih volilnih vspehov. Vse kar dobi naša^ dežela s prepdkazi je seveda le Fonova zasluga. Pohvalil je tudi ministra Zaleskega, ki je vsled njegove intervencije daroval Goriški deželi pol milijona kron pri davku na žganje in mu tudi zagotovil sankcijo zakona, s katerim bi se zvišalo deželno doklado na pivo od 4 na 8 K, česar pa niso hoteli poslanci Slovenskega .kluba (?!) Trdil je, &a ima žive priče za.to zagotovilo in obžaluje, da je moral Zaleški zapustiti to solzno dolino, ne da bi mogel izvršiti svoje obljube. Omenil je tudi, da hoče Slovenski klub prodati deželi »Siidbahn hotel« in da noče verificirati izvolitve italijanskih klerikalcev, dokler se to ne zgodi. Delazmožnost deželnega zbora je po njegovem mnenju izključena, ker se deželni glavar Faidutti ne ukloni slovenskim zahtevam^ ker je Slovencem ravno tako sovražen kakor vsi ostali italijanski poslanci. Povdarjal je tudi, da niso učitelji največji trpini v goriški deželi, to je naš ubogi kmet, kateremu edinemu pomaga samo Slovenska ljudska Stranka. Brez vsakega navdušenja so sprejeli tudi »Novostrujarji« njegovo predavanje in ob sklepu je celo eden njih za-klical »Vse je raztreseno kakor listje ob vetru«, nič soglasja ni bilo v srcih poslušalcev. Nastopil je poslanec Roječ, prav nič aklamiran razen bližnje duhovske okolice in pričel je s svojim hreščečim glasom demagoško bojno pesem proti »liberalcem«, katerih niti ni več v deželi. Njegov »boj za načela«, boj za uv^ljavlje-nje verskih resnic v navadnem življenju in v vsej zakonodaji. Vse to pa niti ne spada v delokrog deželnega zbora, a vendar je s svojo programatično pridigo vse za vero in proti liberalizmu dolgočasil vsakega, da si je hotel biti humorističen s pre-mero o turškem »Alahu«. Večkrat so mu poslušalci hrupno ugovarjali a on je vihtel svoj bojni meč in navdušeno poživljal na boj za načela! »Trdno stoji Slovenska ljudska stranka na svojih verskih princi* pih kakor babilonski stolp in kitajski zid«, je pravil ta poslanec kaznovanega »Novega pasa«, ter s tem dokazal, da je njegova bojna pesem prava ' babilonija ali "pT%vg*ikbiloT?s!«i-zme»Hj»va. Kvasil je še o slovenskih kapitalistih ' in liberalcih, kterih nikjer ni, kar se je naučil teh fraz iz nemških protijudovskih brošur. Pridiga sovraštva- je srečno končala, a poslancu Rojcu so povedali*, da so babilonski in kitajski zidovi danes že razvaline, kakor so in bodo razvaline vsi novostrujarski napori, da bi prinesli to divjo politiško gonjo s Kranjskega na Goriško. Priprost kmet iz okolice je poslušal Rojčevo bojno pesem in zaključil ob sklepu: »To naj govori v cerkvi in ne v gostilni.« Fon je smehljaje sledil Rojčevim besedam in jih primerjal svojemu svetemu prepričanju polnega korita. Spet je stopal na prste mali vikar Štolfa in predlagal zaupnico preblagorod-nima gospodoma poslancema, kar je bral kot soglasno sklenjeno iz ironično se smehljajočih obrazov velike večine poslušalcev, katere je poživljal na govorniški oder. Priprost kobaridski fant je stopil nanj in rekel: »Ker ste že tako vsemogočni, ustvarite v našem trgu kakšno industrijsko podjetje, da bode več denarnega prometa in da bodo imeli delavci doma kos kruha. Pomagajte nam, saj menda samo zato volimo poslance!« Vikar S t o 1 f a je pričel brati pravila »Slovenskega katoliškega društva« in vabil vse k pristopu. Ko so mu namignili, da se dolgočasijo poslušalci, ki so ga dražili z mnogimi izbornimi dovtipi, je prenehal s svojo gostobesednostjo in stopil je pred zborovalce akademik Lavrenčič iz Kreda ter je bral resolucijo: »Poživlja se poslance, da posvetijo vso svojo pozornost plan-šarstvu in našim planinam«, katero so sprejeli soglasno in oba poslanca sta napravila vozelj na svoji žepni ruti, da se spomnita na njo, ko bosta sedela v deželni zbornici, ko bo dovtipni Fon nategoval s svojim cinizmom in sarkazmom svojega gluhega tovariša. Na to resolucijo je zopet odgovarjal mali vikar $ t o I f a in povdarjal, da so »Novostrujarski poslanci« v manjšini in da ne morejo vstvarjati čudežev za svoje volilce, kar so,poslušalci sprejeli z glasnim smehom. • Poslanec Roječ je poživljal zborovalce, da bi mu posebno mnogokrat pismeno naznanjali vse javne potrebe, ker on rad dela v blagor ljudstva v celi deželi, da si ne ve za potrebe vsake nepoznane »luknje« v Gorah. Nepoznane »luknje« so temu gospodu naše gorske vasi? Konečno je trnovski vikar zaključil shod, ki ni na naše kmete napravil takega utiša, kakor so ga pričakovali novostrujarji. V hribih se dela dan! m , vrele?.. Oktttlffnft namigni Tempe! ^vbsvsbs ______i ' in Izmena tnotl. vria •¦¦'» itviiuonu ir«n monigiM« IM Krono,, priporočili? pri kron tfinemSalodanem tat«*, zaprtju, Brifhtovlh ledloai kih boleznin, katuih d MrMllen vralM mlnčjt vsebino ewJo vrtie. Zlasti uporaben pri kroničnem 6re- aolonin kamenih! "toSeM trganjn, elsdkcvnl bolecnt. pristni Haucufeov podpetnJK ;..-Najmbc:ri&]Ši prirodni vrelec'-magnezij©* .. ¦ gla.uberske-. soli.. - lalogaiA. Seppenhotar -1 |. MEDVED - Gorica Krojačnico vodi prikrojac prve vrste dosedaj na Dunaju (Graben). Za vsako delo se jamči. Celemu svetu je znano, da so čevlji muihograške tovarne (zaloga pri tvrdki J. Medved) nedosegljivi v tormi in kakovosti. Cene 12'50, 16"50Iin 20*50. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorid. Tislca: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J FabCii). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Zdrauniki priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kašlju Kaiserove prsne karamele s znakom ,,3 jelke" miliOffli uporabljajo proti zagrljenosii, zasliZenosti, oslovskemu kasljn, katarju, boleznim v vratu i\i obvaruje proti prehladu. L4*|l|l| notarsko vid. zdravniških spii-OIIIV Seval in od privatnikov jamčijo za gotov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi pn -20 in -!•» vili., doze KO vin. — "Dobivajo ko : G. Oristofoletti. c. kr. dvorni zalugaielj. L. Oliubich, lekarnar O. B. Fontoni. Knggiero Kilrner, A. do Giroucoli, E. Mazzoli, mirodilnica. A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoC, v Vipavi. L. Jurscbe, lekarnar v Ajellu. Maks Kozuvvcr, lekarnar v AjdovSCini. O. Corbatto, lekarnar v Tržifn, Ilobert Kastnor. lekarnar v Tolminu in v vseh drugih lekarnah. # CROATIA Ustanovljena 1884 zavarovalna zadruga v Zagrebu: Edini domaČi zavarovalni zavod. | Tele; .m štv. 25-9* | Podružnica: v Trstu, via del Lavatolo St. 1, II. nata,c Centrala: Glavna zastopstva: Zagreb, v lastiti hiši, vogal Ma- LJubljana, Osjek, Raka, Sarajevo, rovske ?n PreradevKeve ulice. . ________ Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja l Na žioljenle: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. »I 3. Zavarovanje življenske rente. _l 2 Proli škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga i:d.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. ZaoarooanSe steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša ......... K 3,375.050-88 . Letni dohodek premije s pristojbinami..........„ 1,571.135-97 Izplačane škode................. • » 6,400.996-52 Sposobni posredovaici in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije dajo Zastopnik za Goriško f? D B II f DFDIId s sedežem v Golici: F ¦% II II ta »T ¦*¦%¦* mff reslaorafer »/IVgouski Dom". Žganjarna Robert Diehl - Celje priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovnicevec, brinjevec, šCipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, ¦• -¦ »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, caj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. '--------------------------------------- Vzorci In ceniki na razpolago. —------------------------------------------------- Ne bodita žalostni, zato ker ste bolni. Lahko še ozdravite, ako naročite neštetokrat preizkušene in pohvaljene II" ki se jih uporablja v vsaki hiši in družini za notranjo in zunanjo rabo, proti raznim boleznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, grizenju v trebuhu ter proti vetrovom. Markove kapljice odstranijo neprijeten duh iz ust, pomaže naj se kadar boli zob ali glava proti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, kpji so ozdraveli s temi kapljicami so vsakomur na razpolago. Bit ducat s« K * « pollnino vred poSlje Gradska lekarna v Zagrebu, namenita w». 5. pozor? Pfaffov šiv, stroj prekosi vse druge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini t! Pfaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma ! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76"—. Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 87-2o Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča JOS. OEKLEVA in sin Oia ITI u niči pio šteu. t. IZIDOR NANDT outorizouana stavbena turdka v1 (gorici ! ! ulica Adelaide Ristori štev. 5! se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po ! najnižjih cenah. Naročite uzovce od aovomodnega spomladanskega blaga pri tvrdki Pregrad & Černelič Gorica,»Trgoosfcl dom". Edina primorska tovarna dvokoles Gorioa, Tržaška it. 26. prej pivovarna Corjnp. Zaloga dvolcoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orte-strijonov i. t. d. F. BAfJd - GORICA Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Zobozdavnikl in zobofehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi fekallšfe Sieo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove,, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb vsake vrste. Ordlnlra o sušilen aiellelu od 9. nre dop. do 5. nre pop. Proa češka ^"~?M wa žiulieoje v Pragi, vrhovno zastopstvo d Trsta. P*/lina W'-koleknje police in.vpisma z narodnim kolekom P*Hina ki sprejema zavaro-EtUlJUt, p0 i k, oziro.na po 20 vin. v prid „D. C. M." 1_»U1JICI, vanja za „D. C. M." I^Himi ^i na*a8a '^se °^ Slovencev prejete zavarovalnine zopet ir.ed Slovenci ter posluje JLUlJKCtj kot domač slovenski zavod. ITfirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou Najcenejši nakupovalni vir. ¦W Ha drobno In debelo. Kupujte samo dvokolese. „GerlCeM inHHlfenaM9 ki so najboljši francoski sistem ki najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UltfOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Štikanje (vezenje). Stroj . teče brezPumno ro je jako-trpežen. ; Puške, samokrese, slamorezniceHn vse^v to stroko spadajoče predmete^se^dobi po to-1 varniški ceni prTtvrdki Kerševani & Čuk m Stalne« trnu *t. cira Zlata svetinja Dunaj 1912 Možki, ki so Šibki na živcih I lahko dobijo zopet svojo moč ako uporabljajo Evaton-iablete. Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov, — Poskusni zavitek K 4'8Q, pol zavitka K 10-—, cel zavitek K 18- Pošilja proti povzetju ali naprej poslanem denarju lekarna sv Marka, tovarna farm. speč. apa^ ratov, Dunaj,' S okraj Hauptstr, 130, Zaloga v lekarni Cristofoletti, Goripa. 81-4 Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vso drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higienično opremljena. Na ?,ahtevo strank se ::: : pošilja meso na dom.: :;: Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti niši L nadstropje. t. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke z» gospode, gospe i* otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti; športne jopice in bluze. ZlllVfffVvfH primorska industrija * UlZJllllll ... za pletarstuo - u Souodnjah pri Gorici. Najmodernejše SSšiSi? m Najfinejše - mOBILUE - za veže, verande, ¦ - balkone, urioue, -hopallifia itd. Ifd. - Edina tvrdka te vrste mOBILUE Iz Peddig In Indlfske ceni, Bambusa itd. - po naCrtlb proih - -_- ninelnlkoo na celem jugu. - Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici ;centraia Linhllana, podružnice: Celje, Celooec, Sarajeoo. Spni, Trsi. | Vloge na knjižice po^li^ v tekočem računu po dogovoru. /flakup in prodaja vrednoslnih papirjev, veeh vrst deviz-valut. > Borzna naroČila. Proraese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Delniška glavnica K 8.OO0.non Rezervni zakladi K 1,OO0.(HM Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj- Sufes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.