r\ 3 nć. 109. številka. Izdanje za nedeljo 12. , da ahod mora podati narodu program, ki naj preide v meso in kri naroda; a „Slovenski Gospodar" piše: .Pogajanja, ki so se vršila zadnje dni med vlado in dr^avnozborsko večino, nas nimajo motiti; narod mora imeti svoje idejale, od katerih ne sme odstopiti vkljub vsem vladnim k o varstvom. Take bo naš cilj jasen, iu jasnost je cilju prvi pogoj, da se narod zanj ogreva. Izraževala pa se bo v njem tndi skupnost interesov slovenskih Štajercev, Korošcev, Kranjcev, Primorcev in istrskih Hrvatov, in sicer v naši dobi prvokrat, in ne dvomimo, da bo že ta moment sam za naš narod velikega učinka. Samo toliko naj rečemo: Previdno, a energično ! Šlevili *mo dosti dolgo ; zadnji čas je, da nastopimo dobo odločnega, krepkega, moškega dejanja! Z mehko pohlevnostjo tudi velik narod ne doseže nič kamo li majhen ! ? In zatorej smatramo vsealovanski shod le za prvi čin onega velikega dejanja, ki naj nas privede do cilja. Ali vseslovenski shod bi svoje naloge ne rešil dobro, ako bi se zadovoljil s tem, da cilj formulira in postavi pred narod. Vseslovenski shod bo moral poiskati sredstev, d a v masi vzbudi za cilj zanimanje. V tem pogleda se nam zdi potrebno, da vseslovenski shod aukto-ritativno izreč*, da imajo vsi naši Časniki sklenjene resolucije popalarizovati, spraviti med ljudstvo, da jih to popolnoma razum?, da uvidi, kolika koristi bi bilo, ako bi se uresničile, skratka: da za nje vzbudi in neti zanimanje, in to tako dolgo, dokler nismo pri cilju-. To je torej toisto, kar smo rekli mi: shoda ni namen, da hi govoril samo navzgoraj, na adreso divneji prizor onega večera, videti ono krasno sve-čenico tako govoriti sinom Slave. Ona ni učena, izobražena igralka, ona je priprosta devojka, ki ni nikdar prej deklamovala, uiti videla deklamovati na javnem odru, in kateri je bila naloga poverjena samo 8 dni pred slavnostjo; ali govorila je globokim občutkom iz srca srcem občutečim iu vzbudila toliko navdušenja. In poslednji prekrasni prizor: Cvet dekliški, glej! obdaja Vilo Krasno svojo, ki drži zistavo Slave v roki čvrsti in ca travo Kliče v bran sinove s polno silo; Daje jim zastavo to v darilo. Vrlim bratom-pevcem na proslavo, V pravo, sveto, narodno zabavo, Kjer zaveatje nam se bo gojilo Domoljubno; kjer se bo glasila Pesem slavska, pesem vse svobode Naše, pod zastavo se branila. Domovina bo in solnce bode Adriji sijalo čisto, Vila Mirna bo, ne m6čena, svobode. vlade, marveč naj govori t prvi vrsti uroda, da postane isti — politično s r e 1. „V resnih trenotkih". Prejeli smo in objavljamo : Gospod urednik! Prosim Va$ dovolite ■i še nekoliko prostora. Čujem, da je moj članek, ki sem ga bil priobčil v cenj. „Edinosti" pod go-renjim naslovom, vzbudil kolikor toliko senzacije med Slovenci v mestu in po tržaški okolici. Čajem, da razumoištvo po velikem delu pritrja mojim pe-simistiškim nazorom glede na to, Česar je narodu Blovenskemu pričakovati v bližnji bodočnosti, oziroma od sprememb, ki so se baje izvršile v odno-čajih med vlado in skupinami na desnici zbornice poslancev. Cujem pa tudi, da je moj članek pro-vzročil nekoliko poparjenosti med nižimi sloji. Na to sem računal že v naprej, dasi jaz za svojo osebo De vidim vzroka, da bi morali obupovati. O nel Moj namen je bil jedini ta, da posvarim rojake, da se ne dado zazibati v — sanje prijetnih nad sa bližnje čase. Povedati sem hotel svoje prepričanje, da k e l i h našega mučeništva še Bi izpraznjen. Slika našega položenja je vendar jasna pred nami! Na tej sliki vidimo: naravnost neverjetni, logično mislečemu človeškemu ralima nedoumni dogodki o zadnjih državnozbor-skih volitev ; po volji viših — ne samo tržaško-lokalnih — činiteljev sklenjeno alijanco sicer po-bijajočih se nasprotnikov jedino v ta namen, da smo trž. Slovenci zgubili svojega očeta in zagovornika ter da je z nami primorskimi Slovenci sedaj tako, kakor — je; dogodki v sodni dvorani, katerih Trsta še ni zaključena; dejstvo, da so našemu slovenskemu šolstvu po okolici v tej dobi odvzeli sadnjo obrambo in da slovensko šolsko vprašanje tržaško naleta prej ko slej na najtršo nedobrohot-nost; postopanje oblasti doli po Istri, o. pr. v občini pomjanski; dejstvo, da so na dan našega poraza o državnozborskih volitvah pokale in se penile boteljke po hišah raznih viših dostojanstvo* sikov in da je neki dostojanstveuik oni dan označil snajlepšim v svojem življenju" ; poročilo iz verodostojnega vira, da so sklenili odločilni krogi izročiti zopet našo okolico mestuemu magistratu ; dejstvo, da se ie o imenovanju šolskih nadzornikov tudi v najnoveji dobi ni uajmanje ne ozirajo na slovansko večino v deželi; dogodki s pošto v Bojanu itd. itd. itd. To so dejstva, gospddal In recite kar hočete, recite tudi, da so to same malenkosti 1 Ali vse skupaj sestavljajo jako poučen ensemble. Kdor ne razume govora teh dejstev, temu ni ponoči ! Glavno pa je to, da oni činitelji v Tr^tu in na Dunaju, s katerih vednostjo in sporazumljenjem se je godilo vse to, so še na svojem mestu in ostanejo najbrže. In potem naj bi se nadejali mi preobratu v zistemuP Brez garancije zapremembo sistema pa bi ne dal jaz ni piškovega oreha za vse lepe — obljube 1 Kje pa so še vse druge stvari in dogodki, o katerih vemo, da so se izvršili, o katerih pa^n« moremo in ne smerna pisati, ker so take nravi, da jih je težko dokazovati 1 Gospoda to so ptemise, po katerih moramo sklep »ti tudi sa bodočnost. Na vse to se opira moj pesimizem. A to velja le za bližnjo bodočnost. Toda jaz verujem kakor v Boga v nebesih v našo bodočnost. Ni na kraj misli mi ni, da bi hotel propo-vedovati malodušnest; le svariti sem hotel k previdnosti, da bi se ne dali varati po navideznostih in da ne b- v preveliki zaupljivosti .storili sedaj grehov, katerimi bi le zavlekli resničen preobrat na bolje. Jaz sera — po svojem prepričanju — pisal le resnico. A ničvredno ljudstvo bi b li mi, Če bi ne imeli toliko srčnosti, da bi gledali resnici v obraz, tndi če je neprijetna. Zahvaljevaje se Vam, dragi ■i gospod uredaik, na Vaši dobrotnosti, btležim odličnim spoštovanjem udani Nekdo. K položaju. Za bodočnost namerujejo Nemei nadaljevati svoje veleizdajske demonstracije. Do sedaj so večinoma le oni nhajali na pruska tla, odslej pa naj bi Prusi redno zahajali na avstrijska tla ščuvat avstrijske Nemce proti lastni državi. Prvi so hoteli priti dijaki iz Lipskega, a premislili so se menda, ker so jim to odsvetovale same lipske novine. Nekoliko pa je pomoglo menda tudi groženje v vladnem .Prager Abendblattu", da Bi bodo morali le sami sebi pripisati potledice ti pruski hujskači. Vse kaže, da hočejo oblasti nekoliko energičneje nastopiti proti tej brezveitni agitaciji. Danes Čitamo, da je grof Badeni doposlal namestnMtvo V Pragi ukaz, katerim se politljajo oblaati, da postopajo z vso strogostjo proti vsem mailifestačfjatt veleizdajskega značaja. Take so t Hebu te dni zaprli nrednika Hoferja, ker je t nekem svojem govoru zagrešil zločin veleizdaje. Nemci so storili vse mogoče, da bi ga sodišče izpustilo na svobodo za čas preiskave, toda ni se jim posrečilo. Kakor simptom bodi navedeno tu, da sinočna (oficijozna .Sera" izreka nado, da pride do spora-znmljenja med grofom Badenijem in — Ju gosi o-j vani. Ali morda vendar slutijo vladni krogi, da sedanje večine sestava je taka, da Jugoslovanov ne more nadomestiti nobena druga skupina ? (Cel6 italijanska nel Hudomušna opazka urednikova.) Zato kličemo de enkrat poslancem: Bodite trdni 1 In povejte jim gori, vladi in drugim skupinam, da mi smo že izmučeni do kosti po teh strašnih bojih in da potrebujemo oddihljeja, kakor človeška prsa — sraka. Različne vesti. Slovenskim starišem v Trstu in v tržaški okolici se naznanja, da bode začetek pouka na slovenski ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu dne 20. septembra t. 1. Dne 18. sept. zjutraj ob 8. nri bode sv. maša sa učence in učenke v cerkvi av. Jakoba, in po maši bode vpisovanje učencev in učenk, ki želijo uživati pouk na naši ljudski šoli. Priporočeno bodi torej vsem slovenskim starišem, da naj nikar ne vpišejo svojih otrok v tuje šole, da se tam potujčijo in potem zaničujejo svoj narod. To je vendar že od vseh narodov pripo-znana resnica, da se otrok mora učiti najprej svojega materinega jezika in potem še le, na tej pod-lagi, je možno vspešno učenje tujim jezikom. Vodstvo ljudske Šole so. Ciriia in Metoda pri so. Jakobu. Iskrena beseda spodnjim okoličanom! I z B a r k o v e 1 j smo prejeli nastopni dopis, o katerem bi pač želeli, da ga pazno prečkajo vsi slovenski stariši tržaške okolice in da si ga vzamejo k srcu. Dopis slove: Razni značilni dogodki iz novejih časov Dri-ftajo, da se naši Barkovljani zavedajo svoje narodnosti čedalje bolj. Pravo veselje je opazovati tudi dosedanje mlačueže in dremače, kako so Be jeli vzbujati iz zaslepljenosti in mrtvila. Tako mora biti, tako naj ostane 1 Vsi moramo delovati za jeden in isti cilj, izvzemši seveda tiste do cela prodane ovce. Na aaši poti ne sme biti take zapreke, da bi je ne premagali s trdno voljo. Okoličani! V prvi vrsti treba, da popolnoma zapustite tiste znane zapeljivce in da si zatisnete ušesa pred njih sladkimi besedami. Pač pa se oklenite trdno naših mož veljakov ! Čas je tu vpisovanja otrok v šolo. Čujte sedaj nasvet svojih prvakov, ki Vam kličejo: to je važen trenotek, ko Vam je vestno vršiti svojo očetovsko dolžnost. Ne ozirajte se nikar na sladke besede poznanih zapeljivcev 1 Ob tej priliki pokažite, da ste pravi stariši svojim otrokom in da Vam gta mari sreča in blagor Vaših otroki Sleherni brez izjeme vpili svojega otroka v slovenski oddelek I N kar ne v italijanske oddelke 1 Poznana Vam kazenska pravda priča, kako postopajo iz-vestni italijanski učitelji z onimi otroci, ki kažejo ljubezen do svojega materinega jezika 1 Le tako, da se otrok že v nežni mladosti nauči ljubiti svoj materini jez^, ostaue tudi v poznejih letih zvest in veren Bogu, cesarju in domovini. Ne ugovarjajte se, da Vašim otrokom treba laškega jey.ikrt, ker bodo morali občevati z laškim življem. Prazen izgovor. Nič ni na tem. Le čujte l Ali ne vidite jih vseh onih, ki so prišli v Trst od raznih krajev naše domovine. Vsi so se igraje priučili laškemu jeziku, in žalibog, mnogo jih je v taboru — Abesincev. Ako so se priučili ti priseljenci, kako bi se ne Vaši otroci, ko se vendar tudi v slovenskih oddelkih le prepridno poučuje tudi italijanski jezik ? 1 In poleg tega smo v vedni dotiki z italijanskim življem. Z mestom smo v dotiki in v naše vasi kaj radi prihajajo — krivi nosovi 1 Ne bojte •e torej: vaši otroci se priuče italijanskemu jeziku, tudi če jih vpišete v slovenske oddelke 1 A tudi našim prvakom in prvoboriteljem bodi za-klicano: Pomagajte in potrudite ie tudi vi, da popravimo letos, kar so v minolih letih zanemarili nekateri stariši. Trdovratnežu pa, ki vendar poiljo svojega slovenskega otroka v laške oddelke, že treba priti do živega na priauren način: Naši prvaki že imajo raznih sredstev za to. Bavne prebivalci onih vasi, katerim je nemila usoda nsilila tudi italijanske oddelke, naj urede svoje stvari tako, da bodo v izgled diicipliae in rodoljnbja! O d i s e j. Vseslovenski shod. Večina Tržačauov se odpelje v ponedeljek zvečer, deloma poštnim, deloma brzovlakom. Za podružnico družbo sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval g. Fr. Fuk I krono, ker se ni mogel udeležiti veselice ženske podružnice ▼ Bojanu. Osebna vest. Predsednik notarske zbornice v Ljubljani, g. dr. Jernej Z u p a n c, se je odpovedal notarstvu. Nabergoj contra „Indipendente". Danes ae jo završila pred tukajšnjim vsklicnim sodiščem v prestopkih kazenska stvar Nabergoj contra „Indipendente". Svoječasno je bil urednik .Indipendeuta« obsojen na 20 gld. globe in objavo razsodbe. Danes pa premenila je druga instanca valed obojestranskega vzklica globo v zapor 7 dni j. Razprava je bila zanimiva tudi v jezikovnem obziru ter prinesemo natančneje poročilo v prihodnjem izdanju. Izjava. Ker poznani cikorjaši v Bojanu trosijo okolo vest, da gospod Jakob Bole le iz do-bičkarije prepušča svoje prostore za narodne slav-nosti, izjavljamo tu, da imenovani g. vsikdarleis rodoljuhja hodi na roko našim društvom, in da ni nikdar zahteval kake odškodnine za prepnščenje prostorov. Res pa je, da še sam žrtvuje v ta namen, da se uiorejo naše slavnosti vršiti častno. To smo morali izjaviti v obrambo časti gospoda Bole t a. V Rojanu, dne 11. septembra 1897. Predsedništvi ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in pevskega druitva % Zarja". Nasvet povodom jutrinjega občnega zbora nsio .Kmetijsko družbe". Prihodnje leto se bode povsod slavila 50letnica vladanja našega cesarja. Ulicam se bodo dajala imena Frana Josipa, ras-pisovale se bodo razne ustanove, podpore itd., prirejale se bodo izložbe i. dr. Slovenci smo siromašen narod — mi se ne bodemo mogli izkazati v tem veselju kakor drugi narodi z bogatimi ustanovami; a mi bodemo ča-tili, čutili v srcu, kar bode več veljalo, nego vse , ustanove. j Mi okoličanski Slovenci ne bodemo mogli prirejati ne hrupnih veselic, ne drugega, ali nek^j, kar bi bilo izvedljivo, naj vzame .Kmetijska družba" v pretresanje 1 Zasadi naj se ob kateri koli cesti v najpripravnejšem okraju naše okolice drevored in sicer iz sadnih dreves. Z 400 drevesci se d d napraviti nekaj malega in drevesca bi se lahko uubila brezplačno v tak namen ali pa vsaj bolj v ceno. Potem naj se dela na to, da zasadi vsaki posestnik v okolici vsaj 3 sadna drevesa, katera bi moralo preskrbeti društvo vsaj bolj v ceno. ; Vsaj členi društva naj bi storili tako, a druge posestnike bi se lahko pozvalo s posebno okrož-i nico. Nadalje zasadimo na svojih dvoriščih vsaki po jeduo lipo, kdor ima le primeren prostor za to. To s 1 o v a n s k o drevo naj bi bilo dokaz ! našim potomcem in drugim, kako so slavili do-moljubni okol'čani 60-letnico vladanja svojega j vladarja. To bi bilo vse izvedljivo. Odvisno bode le t od delavnosti odbora in pisec teh vrstic bode : vedno pripravljen pomoči, da se dobijo taka drevesca bolj v ceno. Tudi v drugih vprašanjih sem družbi na razpolago. Na delo torej! Bog Vas živi 1 Udeležnikom jutršnje slavnosti na Opčinah ae naznanja, da po veselici se bode vršila svobodna zabava v gostilni gospoda Kaatelca nasproti cerkve. Obče dalavsko izobraževalno druitvo v Trstu skliče za jutri v nedeljo 12 t. m. javen shod v Skednju, v gostilni g. Valentina Sancina St. 359 ob 5. uri popoludne. Na shodu se bode razpravljalo o: Gospodarstvenom stanju delavca in o socijalni demokraciji. Shoda se udeleži tudi uredništvo .Delavca". Ta shod bode važen posebno za naše slovenske delavce v Trstu in v okolici, ker se bode Uldi razgovarjalo, kako a« imajo nafti delavci zdru-iiti na podlagi slovanske organizacije. Komur je vari za današnje gibanja delavcev, in ima priložnost, naj se potrndi na shod t — Naše slovensko delavstvo ne more ostati osamljeno, v tem ko se organizujejo vsi drngi. Vodstvo. Priglaianje črnovojnikov. Mestni magistrat razglaša, da se imajo vsi Crnovojniki, ki so služili v c. kr. vojaštvu, mornarstvu ali v žandarmeriji, prijaviti na podlagi obstoječih zakonov osebno z izkazom legitimacije. V Trst pristojni se imajo pri javiti po vsporedu začetnih črk svojega priimka od ne 7. do 10. oktobra, vnanji pa od dne 14. do 20. oktobra od 9. ure dopoludne pa do 2. ure popoludne v stari policijski vojašnici v ulici Ma-donna del Mare II. nastropje. Iz Ljubljane se nam poroča: Pangermamka ■lavno8t društva .Siidmarkischer Sangerbund' 31. okt. t. 1. — pojde rakom žvižgat. Občinski svet ljubljanski je namreč v svoji seji dne 7. t. m. sprejel podžupana dra. viteza Bieiweisa-Trsteniikega nujni predlog: »Županu se naroča, naj stori na deželnem predsedništvu korake, da se prepreči na-merovana izzivajoča slavnost imenovanega druStva". Narodni občinski zastop ljubljanski varuje čast in ugled slovenske Ljubljane, umevno je, da tudi ne trpi, da bi se njena tla Slorabila za — pangermansko p r o p a g a n-d o! Politične in socijalne razmere so zdaj take, da sahtevajo od nas Slovencev, da se bo j ujmo S naj radikalnejšim orožjem povsod, kjer treba, zlasti pa — doma proti nemški predrznosti l — Uradnemu listu „Laibacher Zeitung" bo tudi treba stopiti na prste. Za vseslovenski shod je nima vrstice, za nemško izzivanje raznih društev pa ima vedno dovolj prostora! Ali so slovenski groši za to tu, da proslavlja ž njimi plačani uradni list — početje nemške in nemikutarske poulične in druge svojati P! Kaj, baron H e i n ? Je-li urednik vitez Januschowsky za to plačan ? 1 Vseslovenski shod naj tudi kranjskemu nemškutarstvu in vladi zapre sapo. Kajti tu je že marsikaj — gnjilegal Veselica ionske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v Rojanu vršila se je minolo sredo ob veliki udeležbi domačinov. Zbralo se je do 500 priprostih slovenskih mož in žena. Poseben časten snak je zadobila ta slavnost s tem, da sta na njej v lepi bratski slogi sodelovali društvi „Adrija" in .Zarja« (oba možka in oba ženska zbora.) Nastopalo je do 90 pevcev in pevk. Pevske točke so 86 i*trajate |MooUiUiJ Id — bavdUanujnu. jtionkl in ienski zbori so doneli mogočno ali venec prvenstva treba za ta večer priposnati ljubi, slovanskim duhom prevejani skladbi Volaričevi »Divja rožica", katero sta proizvajala ukupno oba ženska zbora iz Barkovelj in Bojana. Kako ljubko, kako priprosto, a vendar, kako živo je segalo to do srca 1 Pohvala je bila frenetična. Društvi .Adrija" in .Zarja", pa tudi pevovodja gospod Bažem, smejo biti ponosni na svoje vrle pevke. Slavnostni govor gospe predsednice Debelakove priobčujemo danes na prvem mestu in nam je pripomniti le, da je govornica povdarjala svoje misli brez vsakoršne afektacije, a vendar tako prepričevalno, da je bilo uprav vidno, kako jej narekuje besede idejalno navdušenje za tisto plemenito stvar, kateri služi naša inati, naša zaščitnica, naša družba sv. Cirila in Metoda In njeni akcenti so zveneli po dušah vseh poslušalcev in viharni živio-kiici so bili najlepše pUfiiio govornici na tnrn lepem patri-jotiškem govoru. Lepu poe&ijo Gregorčičevo ,BlagoveistnikomM je dekiamovala drazes;n& gospic* Olga Frauova Mikeličeva. I njej je donela od vseh strani pohvala. Tudi igro .Dobro jutro" so izvajali diletantje prav dobro, kolikor se sploh more zahtevati od dileUntov. Posa ični prizori so se izvajali zelo izvrstno. Samo nekaj bi morali očitati tej igri: predolga je bila v toli obsežnem programu. Igralcem pa moramo priznati vso čast. Slednjič treba pohvaliti tudi veteransko godbo, ki je svirala večinoma slovanske komade. Po veselici se je razvila živahna zabava v gostilni g. Katalana. O slavnosti na Protoku nam poročajo: Procesija Matere Božje ua praznik Malega Šmarna, s katero se je zavrfiila cerkvena tridnevuica, vršila se je ua najsijajneji način. Prekrasno jutro je napočilo. Ubrano pritrko-vanje zvonov je naznanjalo že pred zoro, da je danes sveti dan, velik cerkveni praznik. Prekrasno jutro je bilq, Neb^ ki je bilo že po nofii prepreženo težkimi oblaki, razvedrilo se je popolnoma. Veter, ki je po noči močno pihal, jel je ponehavati in žarno solnce prisijalo je v čarobnem svojem poznopoletnem svita, pošiljaje blagodejno svoje žarke v še precej hladni zrak ter pozdravljaje, kakor bi hotelo reči: Tudi jaz sem se preobleklo, tudi jaz hočem praznovati z vami! Trumoma je hitelo ljudstvo iz okolice, kakor tudi z bližnjega Krasa, da prisustvuje ter počasti svečani sprevod. Že za ranega jutra so bile polne vse ulice. Število vernih pa se je le množilo in pravi naval Ijudstfa, katerega je prihitelo nad 4000, je bil ie le v trenotku, ko se je dvignil prekrasni s dragocenostmi odičeni kip Matere Božje. Vse je hotelo biti le v obližji tega kipa, in le z velikim trudom posrečilo se je za red postavljenim osebam, zadržavati ljudstvo, da se je mogla pomi' kati dolga procesija. Prizor je bil ganljiv do srca, da je bilo rosno sleherno oko. Odičenje ulic, kjer se je pomikal sprevod, pa je bilo velikansko. Kaj tacega bi človek niti ne pričakoval v priprosti vasi: devet velikih, kaj umetno izdelanih ter zastavami okrašenih slavolokov krasilo je poti. Najlepši pa je bil slavolok na glavnem trgu. Prirejen je bil v gotiškem slogu ter je slonel na 12 stebrih, okrašenih smrečnjem in zelenjem. Meril je v svoji visokosti do 14 metrov ter v dolgosti 9 metrov. Nad obokom je bil prirejen podolgasti oder, na katerem je bilo prostora za 30 oseb. Spodaj pa, pod tem odrom, je stal velik napis v narodnih barvah: „Zdrava Marija!" — Vsa čast vrlim proseškim fantom, ki so se pokazali prave mojstre v tem ter so narodnimi zastavami odičili slovoloka in njiju bližino. Pohvaliti moramo še posebno nase sožupljane iz Gabrovce in Bri-ščikov, ker tudi oni so veliko pripomogli v povišanje slavnosti s tem, da so si napravili vsaki svoj slavolok na obeh koncih vasi.Iu to število nar. zaHtav po vsej vasi! Divno so vihrale naše narodne trobojnice na vseh koncih in krajih, po vseh oknih, strehah in drevju. Kaj lepo se je podajal visoki zvonik, na katerem so vihrale dre avstrijski in tri narodne zastave. Tudi to pot pokazalo je naše 1 udstvo. kaj je njega iskrena želja in kaj mu je najdražje. Vsakdo, in naj je še tako ubog, žrtvoval je svojih trdo prisluženih beličev, da zadosti svoji želji, XM 10280 124.60 101.70 London 10 Lat........119.80 tfapoleoni.........».69'/. 20 mark ..........U.74 100 itaij. lir .....45.N0 danes 102.35 102.3* m.t>6 101.95 383.50 119.15 9.59'/, 11.74 46.23 E U. Dr. Anton Zttf zdravnik za ženske in porodničar, bivši eksterni zdravnik gynaekolog;iŠke klinike pro-teaorja dr. Pawlika in porodnifiarske klinike prof. dra. Rnbeške v Pragi. Ordinnje: od 9—11 dop. 2—4 pop. Za uboge zastonj od 8—9 predpoludne. XJlio a Carlntia 6t. 8* Zaloga pohištva tvrdke Ale a san dr o Levi Minuti Trst. Via Rlborgo, 21 In Plazza Veechla It. 9 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega delka. Bogato skladiSfce ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročena blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne d! bi m to računil stroike. H= Ulica Donota štev. 9. i S o S O a t Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gi. na mesec. Ulica Donota Štev. 9. S ■M ^ O 0 s 1 Najnovejše vesti* Dunaj 11. „Wiener Ztg.u objavlja cesarski patent, a katerim se državni zbor »klicaje na dan 23. septembra 1897. Homburg 11. Včeraj je bil obed v slovo. Kralj italijanski in nemiki oesar sta si zatrdila de enkrat najtesneje prijateljstvo in visoko spoltova-nje. Kralj je napil proslavljeni nemški vojski, cesar Viljelm pa hrabri (!! I!) italijanski araadi. lOO do 300 gld. prisluži si meseftno oseba vsakega stanu, v vsakem kraju, gotovo in na pošten način, brez kapitala in uzika s prodajanjem postavno dovoljenih držav-• J nih papirjev *n sr*ok. Ponudbe na Ljudevita Oeaterreicher VIII. Deut80hegasse 8 Budapest. V „Narodnem domu" v Celju je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domn* dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica* in „Južno Štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji .Narodni Doni" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Sa- ■ — vinjske doline. V „Nar. D M je tudi gostilna, [ čitalnica in zbirališče celjskih narodnih druitev Pogoji se izvojo pri „Celjski posojilnici", kamor naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe. amor | * M Zdravljenje krvi (aj „T I s o 6 e r n I cvet" (Mllleflorl). Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 6e peče t želodcu, kakor proti slabomu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot zt, ozdravljanje, stoji 50 n&, ter se dobiva ▼ odlikovani lekarni PIMtMARER „M dne Mori" Tnt. veliki trg. M * Trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna unica 8 — GORICA — Via Giardmo 8 priporoča dalmatinsko vino iz Jelše in Šebenika, poleni pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov Dostavlja na dom in ra pošilja po železnici na vse kraje avstro-ng-rsko monarhijo v sodih od oti litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi uzorce. f>n<» zmerne. Postrežba poštena. Direktno iz Brna. svetovnosloveč radi elegantnega in reelnega sukna, pošiljam po prtztintio nizkih cenah blago za inožke obleke in suknje, angleške novosti, blago-loden, chevost itd. najpripro-steje do nnjelegnntnojega. Izvrstna zbirka uzorcev gratis in franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzorci. Teornlvkn ntloaa mikna S. pl. Braunek v Brnu (Brflnn)« Aite & Zadnik TRST Via Nuova na vogalM vla S. Lazzaro TRST Priporoča se si slovenskemu občinstvu v mesto, okolici in na deželi bogato zalogo ma uitakturuegu blaga Udobiva se najnovejše blago za jeaensto-zimako sezono, za moške ženska in deco Botrat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanjo, fanele. volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije čipke in vezanja v obilni meri. Udobivajo sie najnovejše stife za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska nrnžtva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se nare^nine in izvrgitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevaje takoj, poši-Ijatev poštnine prosto. Držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim! Udana Aite & Zadnik ZALOGA OLJA i. t. d. Prodaja na debelo in na drobno PoSiljatve na zunaj od 5. litrov naprej. CENE: Olje jed'lno fino.........liter 28 nvč. „ finejše............ 32 „ ,, oljkino............ 36 „ „ olikino fino.......... 40 „ „ namizno polufino ....... 44 ,, „ namizno fino......... 48 ,, „ namizno finejše.......„ 52 „ „ namizno naiflnejše......„ 5fi „ „ extrafino............ 60—64 „ spocijalitetno......... 72—80 Za Trst iu okolico prosto na doiu pustivši vre brez zadatja Anton 3ii«ca, Via Acquedotto, št. 9, nasproti „Latteria Svizzera* Davno Hkušeno dijet. kosinet. sredstvo (za naribanje) za oja-čenje iu krepljenjo lil in kit človeškega telesa. Kwizde fluid Znamka kača (flnid za tomiste) Rabljen z vspehom od touristov, kolo-sarjev in jezdecev za ojačenje in okrepljen je po daljnjih potih. Cona '/t steklenice 1 gl , */, "tek. 00 nČ Dobiva so pristen v vseh lekarnah. Glavna zalo/a: G Okrožna-lekarna, Korneuburg pri Dunaju. fohrsS&M Vsak isno kavo, si kaj prth. Vcdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj priiiraniti Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil jo po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarja Piccoliju v Ljubljani najsrčnejo zahvalo ia Njih Svetosti vposlano tinkturo za želodeo. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine ao Plccolijevo tiukturo it želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera kropča želodec, pomnožuje tek, Ler povspešuj« probavanjo in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč., 13 steklenic z žavitjem I gld. 36 nvč.; postna pošiljatov 86 steklenic 6 gid. 26 nvi. • Najvišje priznanje lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu lcnpljio sca zobe, katere je zadovoljnim vspehom Nj. c. kr. Vis. pr«jasna gospa prestolona-sledaica-udova nadvojvodinja, II Štefanija izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvi., 10 Bte-klenic I gld. 50 nvč. LEKARNA PICCOLI „pri angelju" v Ljubljani Dunajska cesta Saunig čc Delile va V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga in dvokoles šivalnih strojev raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in niMiranje. Amerikanske trte Mantikola in Portalla, kovči in cepljene bilfe od 2—3 !et, ima na K<»>iaj Martin Košuta pred. kmetijske podružnice v Sv. Križu. Pravi trpotčev sok j a jedino oni, k at eri se Pripravlja v lekarni kZrinj-s ke m u, H. B r o d j o v i n, Zagreb, Z r i n j s k i t r g š t e v. 20 Trpotfiev sok nepresežno deluje pri vseh prehlanjenjih s<» p n i h organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s teia zdravilom v najkrajšem času d n odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta načiu hitro okrevajo. — Izmed mnogih z a h v a 1 s p o m i nj a m tukaj samo ono: „Velooonjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice šega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje p o-znance. Jaz som od dveh steklenic od n e a n o s n ga k a S1 j a popolnoma ozdravel. Hvala V a m. Priporočil bodom ta zdravilni sok vsem prsobolnim, S spoštovanjem— Rudolf Ausiin. N a D u -n aj u, SO marca 1897." Pazi naj se tore j, daje na vsaki steklenici vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo jo oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena s t e k 1 o u i o i s točnim opisom je 76 nfi. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mosta in sicer proti predplačilu (p r i r a č u n a v š i 20 n č. z a zamotok) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih p r e-skušanih zdravil razpošiljajo so na zahtovo zastonj in poštnine prost o. Le-karna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v TU SI TJ, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje. (blteo novtga polttuga poslopja) Daje posojila na vknjižbe po B'/»7o» menjice po zastave po B'/»°/»- Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po 470. — Uradno ure so : Vsaki dan od 9. do Ia. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki četrtek od 8. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld. L^^joooooooooooooc Ibooooooooooooooooobod - oooooooboo00000000000000 k ■ < *&■is&«»fc4&4*f «8B> ftft fl. ^ <* $ llljalka cen. kralj, unlveritltetne ti»karn© »,Ntypi«" 13 Sack8tras86 — GHADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO\TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrfpnl zavod — Knjiffoveastvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: 6asnlkov» rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, ptakatov> cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjlg, Strazza, Memoriale, iournalov, Prlma-note, odpravnlh, menjlčnlh, časo-zapadlih Ia knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem razirirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trat. Yia delle Acque B — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst Last r. i k kenuorcij iifta .Edinostr. Iz ri a vatel j in on govorni ureduik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.