Krasno damsko perilo šil. 21.- Turško zeleno blago za rute . . . šil. 10.— Damske kratke nogavice .... šil. 7.— Dekliške spodnje hlačke......šil. 7.50 pri F. Koschier CELOVEC - Klagenfurt St. Kuprecht, Kinoplatz. 1 kulturno - politično glasilo • S V e t o\/ n i h d o m a č ih d o g o d kov 6u leto / Številka 22 V Celovcu, dne 3. junija 1954 Cena 1 šiling 'm'—i m— Kavarna in restavracija „GLOCKE” Celovec - Klagenfurt, Balinhofstrasse (nasproti deželne vladne palače) nudi negovana vina, vedno sveže pivo in druge izborne pijače. Prvovrstna dunajska kuhinja, vsak čas mrzla in topla jedila, tujske sobe po zmerni ceni. Restavrator: Willi Koška Vsako soboto godba in plesna zabava. PRIDITE TUDI VI! Stvarnik Sv. Duh „Pridi Stvarnik. Sv. Duh”, kličemo o bin-koštih. Kdo je to? Vse oživljajoča moč, začetek in delivec življenja! Karkoli je na svetu, bodisi vidnem ali nevidnem, bodisi naravnem ali nadnaravnem, lepega, dobrega, vrednega in 'velikega, ima st oj izvor v Njem. V .prvem poglavju iprve knjige nam sv. ipi-smo iprav poljudno znanstveno in nazorno opisuje, ikako je Bog ustvaril nebo in zemljic, kič in temo, suho zemljo in morje, rastline, živali in slednjič človeka. Kar nepri-čalkovano pa beremo besede: ,,,In D tih 'božj i je plaval nad vodami!” Duh božji! je napolnil zemljo, je vse urejeval, ohranjeval in oživljal. Ničesar, iprav ničesar ni bilo in se v milijonih’letih ni razvilo, kar ne bi imelo svojega izvora v Njem. Če spomladi opazujemo, kako v prekipe-vajpčem življenju ozelenijo travniki in iz milijard cvetic in cvetov zorijo semena in sadovi, spoznamo, da imajp svoj izvor v Njem, Če se na in v zemlji, .v morju in v zraku, v milijonih vrstah razmnožujejo živali, ptice in ribe — imajo svoj izvor v Njem. če iznajdljivi človeški duh vedno znova odkriva v naravi nove sile: elektriko, magnetizem, radioaktivnost, atomsko energijo: ničesar ne more izvabiti iz narave, kar ne bi bilo začeto v Duhu, ki je plaval nad vodami. Kakor je vidnemu stvarstvu Sv. Duh izvor in začetek, tako j,e tudi v duhovnem svetu, zlasti v zadevah, ki presegajo človeško moč in znanje. On je obudil Gedeona in Samsona, da sta se vzdignila hr osvobodila svoj stiskani narod. On je razsvetljeval preroke, da so vodili narod po pravi poti. On razsvetljuje papeže, ki se trudijo za novi svet pravice, ljubezni in miru. In če se danes nekateri državniki v teh obupnih razmerah z dobro voljo trudijo svet pripeljati na pot miru, ali ni potrebno, da s sklenjenimi rokami prosimo Duha, brez katerega mi nič vrednega in dobrega, da razsvetli odgovorne, jim napolni srce s pravimi mislimi in -položi na jezik prave besede. Sveti Duh napolnjuje s svojo močjo pričevalce za vero, mučence, da neustrašeno vztrajajo in umirajo. Bil je z njimi, ko so jih rimski cesar ji pošiljali v kamnolome in galeje in v cirkus med divje zveri. Z nji-mi je bil v gestapovskih ječah in kacetih. In še danes je v milijonih, Iki so v Njem prerojeni, v Njem prejeli novo božje življenje, ki od Kitajske pa do nas padajo pod Srpom in kladivom in so zaradi vere Vanj ponižani, obrekovani, opljuvani, brez služb, zaprti, bičani na duši in telesu, ki še danes umirajo na prisilnem delu, Solovjeckih otokih in neznano kje. Prve binkošti so bile tedaj, ko so se apostoli obupani in prestrašeni zaklenili v dvorano zadnje večerje, da ne bi prišli v roke Judov in bi morali za Učenikom v smrt. Tedaj' je zavel vihar — Duh božji, predrl človeški strah, obup in zakrknjenost in ne farizeji in ne rimska oblast ni mogla zadržati tega viharja. Tedaj; šobili apostoli prerojeni: razsvetljeni, pogumni in ljubeči do mučeništva so prekvasili svet v novem duhu. Tudi danes smo kristjani maloverni, boječi, obupani. Naša dežela, zlasti mesta so polna nesvetega duha in marsikak kmet bolj zaupa na umetno gnojilo, kot na vse oživljajočo moč in blagoslov Duha Stvarnika. Vihar revoluciji podira krščanski svet, požiga in mori in prestrašeni kristjani se pred zverjo, pijano krvi, umikajo in skrivajo. Posvetni duh kot rak-rano razjeda krščanski svet, ki še ni prenovljen v- ognju preganjanja. Toda naenkrat bo pribučal vihar, mogočno, nezadržano si bo zopet utrl pot v svet preko vseh železnih zastorov in bodečih žic, kajti „Duh božji veje, koder hoče”. Odkleni! bo srca, ki so 'bila zaklenjena, V Ženevi postala zopet napeto Ob koncu minulega tedna je nekam iz-gledalo, da bo vendar prišlo v vprašanju Indokine do po,voljne rešitve med Zapa-dom in Vzhodom. Ruski zunanjii minister Molotov je kazal veliko pripravljenost, čeprav' je izrecno naglasil, da so težave pri zastopnikih komunistične Kitajske in komunističnega dela Indokine. Nenadoma pa je Molotov odpotoval v Moskvo po nova navodila. Zastopnik komunistične ivlade Indokine Hoang Van Huan pa je podal izjavo, da odločitev razmejitve- ne črte med komunističnim in nekomunističnim delom dežele ne zadostuje, da je treba povezati pogajanja o premirju z vsem političnim vprašanjem, ker brez politične rešitve bi vse ostalo le provizorično. Podlaga politični rešitvi pa so svobodne volitve v obeh delih Indokine. Ruski zastopnik Gromikov pa je predlagal, da naj bi nadzorstvo nad premirjem v Indokini prevzela predvsem Indija. Amerika pa zahteva, da na) to kontrolo izvaja komisija Združenih narodov. Maršal Tito v Grčiji Dne 1. junija je z ladjo „Galeb” iz pristanišča Split odpotoval maršal Tito na državni obisk v Gičijo. Maršala spremlja na njegovi poti zunanjii minister Koča Popovič in sekretar Jože Vilfan. To je tretji državni obisk maršala Tita. Prvi obisk je maršal napravil v Angliji, drugega v Turčiji in sedaj' v Gilčiji. Že ob priliki obiska v Turčiji so razgovori uspeli itako daleč, da so vse tri prizadete države pristale na to, da se Balkanska zveza spremeni v vojaško zvezo, kjer bo za vse države določeno, katere vojaške ali politične obveznosti je ta ali drug dolžan nositi. Sedaj, dh grškem obisku, bodo verjetno podpisali to vojaško pogodbo in to kljub vsem protestom Italije. Italija bi za svoj pristanek rada izbila rešitev tržaškega vprašanja v svoj prid. Ob istem času pa so ruske vojne ladje na poti na obisk v Albanijo in sicer ena križarka in dva rušilca. Nekateri mislijo, da je to neke vrste demonstracija proti političnemu obisku maršala Tita v Grčiji. Nove težave v FrancHi Francoska socialistična stranka je na svojem kongresu sklepala o strankinem stališču v zadevi Evropske obrambne zveze. Pri tej priliki je prišlo v stranki sami do hudih nesoglasij in končno je tudi glasovanje številčno pokazalo dvoje nasprotujočih stališč. Pri tem glasovanju je bilo oddanih 2414 glasov za in 927 glasov proti Evropski obrambni zvezi. To glasovanje obvezuje tudi vse poslance socialistične stranke, da morajo v parlamentu glasovati za odobritev imenovane pogodbe. Tudi MRP, to je Krščanska Stranka je imela te dni svoj kongres, kjer so zahtevali v najkrajšem času sporazum v vprašanju Posarja in tudi odobritev Evropske obrambne zveze. Na tem kongresu je /bil sedanji zunanji minister Bklault zopet izvoljen za predsednika. Poznavalci političnih prilik v Parizu so- dijo, da bo dobila vlada po teli strankinih kongresih v parlamentu vsaj kakih deset do petnajst glasov večine. Istočasno pa prihajajo iz Amerike grožnje od zastopnikov obeh ameriških strank tako republikancev kakor tudi demokratov na račun Francije. Amerikanci hočejo pritegniti v Atlantsko obrambno zvezo Nemčijo, Španijo in tudi Jugoslavijo, če se bo Francija še naprej branila odobritve Evropske Obrambne zveze. V Indokini pa je ameriški general John 0’Daniel prevzel nalogo, da izvežba domače čete za boj, proti komunistom. V Tuneziji v severni Afriki se protifran-cosko gibanje poživlja in tako strateški položaj Francije še bolj Obremenjuje. Francoski kolonisti v Tuneziji zahtevajo od vlade zadostne zaščite pred napadi s strani revolucionarjev. Zbor cerkvenih dostojanstvenikov Dne 29. maja je bila svečana proglasitev Papeža Pija X. za svetnika. Ob tej priliki je bilo v Rimu 40 kardinalov in 350 nadškofov, škofov in patriarhov. Ta Zbor cerkvenih dostojanstvenikov je sprejel sv. oče, papež Pij. XII,, v posebni avdienci. Pri tej: priliki je sv. oče posebno opozoril cerkvene dostojanstvenike na nevarnosti, ki so v tem, da laiki poučujejo verouk. Med strankama Med vladnima strankama je bilo najtesnejše soglasja, ko je ruski visoki komisar Iljičev svaril in celo grozil1. Sedaj pa se pojavljajo nove težave. Dne 30. junija tega leta poteče vrsta gospodar- kjier je bil ,,/prepovedan vstop’ .nezaposlenemu” Svetemu Duhu. O binkoštih tudi mi prosimo, naj pride Sv. Duh, ki bo prenovil obličje zemlje: krvaveče, s solzami napojene, ki iz vseh vulkanov bruha sovraštvo in se iz njih dvigajo grozeči temni oblaki novih vojska in kjer je strah naš vsakdanji kruh. Da bo ta zemlja prenovljena v cvetoči vrt, kjer bodo vsi ljudje v Duhu ljubeči se bratje in sestre in bodo vsi jeziki in vsi narodi, mali in veliki, pa pred Bogom vsi enaki, slavili Stvarnika Sv. Duha. sikih zakonov, ki so bili .potrebni, dokler je vladalo pomanjkanje na tem in drugem polju. Sedaj, pa je tijg poln,, manjka le denarja in tako bo treba te zakone spremeniti. OeVP zahteva tako spremembo in ne odneha. Socialisti pa hočejo vrsto teh zakonov ohraniti, ker so mnenja, da bi odstranitev teh gospodarskih, zakonov nudila podjetnikom možnost, da bi zopet pričeli z zvišanjem cen. Zapadna Nemčija išče kontakt Neuspelemu poizkusu ameriškega zunanjega min. J. F. Dulles-a, postaviti v Ženevi Vzhodu nasproti strnjeno fronto zapad-nih sil in njegovemu hitremu odpotovanju iz Ženeve smo slišali izjavo kanclerja Zapad-me Nemčije dr. Adenauerja, da bi bilo mogoče v,postav iti diplomatske stike med Za-padno Nemčijo in Moskvo tudi že pred končno ureditvijo nemškega vprašanja. Zadnje tedne pa se razširjajo vesti, da se 'posebno stranka Svobodnih demokratov, kateri načeluje dr. Dehler, zavzema z vso ,močjo priti z Rusijo do diplomatskih razgovorov. Obstoja možnost, da bi pričo opozicije Adenauerjevih krščanskih demokratov k tem predlogom prišlo do zloma vladne koalicije. KRATKE VESTI Dne 29. maja 1954 so v Rimu 'proglasili papeža Pija X. za svetnika. Te velike cerkvene proslave se je udeležilo nad pol milijona vernikov iz Vsega sveta. Pi j X. je bil 4. avgusta 1903 izvoljen za papeža. Za življenjsko geslo si je zbral: „Vse prenoviti v Kristusu”, čeprav je zastavil vse svoje sile, da prepreči Ikrvoprelitje, je vendar še sam doživel začetek prve 'svetovne morije. Dne 20. avgusta 1914 pa je zatisnil svoje oči. Sovjetska zveza ima danes 175 ,polno oboroženih divizij s 3.2 milijona vojakov in 30.000 pancerjii'. Edina žerrška;, ki je doživela vse strahote olbltegane trdnjave Dien-Bien-Phu v Inido-kini Gcnevieve de Gallard je bila iz ujetništva izpuščena in se je mogla tako vrniti nazaj; v Francijo. Njene izpovedi povedo, da so z njo komunisti pošteno ravnali. Cesar Abesinije, to je država v Afriki, ki meri nad milijon kvadratnih kilometrov in šteje 10 milijonov prebivalcev, Halle Sela-sie se je poi zlomu fašizma v Italij,i tudi, prvi vrnil' na svoj prestol v Abesiuijo. Petdesetletnico „Srčne zveze” med Veliko Britanijio in Francijo so v Parizu izredno svečano praznovali. Francoska vlada, kr ima v parlamentu velike težave, hoče seve pokazati, da ima tudi mogočnega zaveznika v Veliki Britaniji. V Avstraliji je zmagala dosedanja vladna koalicija liberalcev in kmečke stranke proti delavski sltranki. V gorovju Dačhsteiln-a so našli zadnje žrtve nemških turistov od velikega četrtka t. I. Kakor smo pisali, se je tam ponesrečilo 13 nemških turistov v huldlem neurju in Snežnem mdtežu. 43. dan iskanja so našli učitelja Satlerja in učenca Mdssnerja, ki sta ležala v objlemu pod snegom. Učitel j je hotel ščititi najslabšega učenca, ki je bil za gorsko turo tudi naj slabše opremljen. Sto nemških potnikov so v Kremsu zadržali Sovjeti in niso hoteli priznati veljavnosti avstrijskega vizuma. Na 'posredovanje avstrijskih politikov, so Sovjeti svoj korak umaknili. Minister Waldibrunner jje od pred a riške vlade zopet zahteval predajo radio-oddajnc postaje Lauterach. Vlada je tako predajo zopet odklonila. Italija je vložila protest proti vojaški zvezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Zadnji dve državi sta povezani z Atlantsko ob-ramlbno zvezo in Jugoslavija nli članica te zveze. Sedaj pa hoče Italija od Amerike in Velike Britanije izsiliti rešitev tržaškega vprašanja vsaj v smislu izjave z dne 8. oktobra 1953, da pripatle cona A, ki je sedaj zasedena od Amerikancev in Angležev, Italiji. V leji zvezi Ije zanimiva izjava ameriškega poslanika v Rimu, da Amerika na Balkanu ne bo podpirala nobene vojaške zVeze br|ez pristanka Italije. Dne 17. junija bodo odprli tržaški sejem. Na tem sejmu bodo tudi avstrijske firme močno zastopane. V Marija na Zilji pripravljajo nov vodo vod. Verjetno bodo,vodo zajeli ob Karavan kali in tako oskrbeli vse vasi ob Baškem je zeru do Marije na Zilji z dobro pitno vodo Izvedba načrta bo stala okoli pet 'mili jonov šilingov. Raketa v vsemirju. 254 km visoko se je dvignila v New Mexiko 14 metrov dolga in 7 in pol ton težka raketa v vsemir je. Letela je s hitrostjo G880 km na uro. Imenuje se .Viking XI” in je zboljšala višinski rekord svoje prednice za 35.420 metrov. V raketi seveda ni bilo živih bitij, njeni de i so se \ rnili na zemljo 38 km daleč od startnega mesta. - Do sedaj največjo višino - 400 km pa je dosegla raketa „Wac Corporal zgrajena na podlagi izkušenj) z nemško raketo „V2”. Politični teden Po svetu ... Morda pa ženevska konferenca le ne l>o trajala mesece in mesece, 'kalkor je bilo 'sklepati po začetkih in po teni, da so si zastopstva iz Vzhoda najela in uredila1 stanovanja tako, kot da bi nameravala ostati v Švici dalj časa kot letošnji mednarodni letoviščarji. Poigovori o Indbkinii so namreč kljub pričakovanju napredovali v toliko, da splošno pričakujejo sklenitev vojaškega premirja Po vsem videzu so takoimenovane ,,tajne seje” vendarle nekaj, rodile. Predlog zastop- Bsmski kostumi, moške obieke Naj večja izbira, poceni Celovec ffil&dCft ftCcfot Paradeisergasse iz lastne oblačilne tovarne n :ka vietminšike komunistične vlade po vo-jašktni premirju na priblipii osnovi sedanjega vojaškega položaja, je s pridržkom •.prejela najprej' Anglija im za njo kolikor toiiiko k zadrege Francija. V Ameriki je ta predh g najprej našel splošno odklonitev. Realna gledano pa rudi. Amerikancem spričo splošnega' političnega položaja1 ni preostalo drugega kolt razpravljati tudi o tem predlogu. Fiancozi imajo itak največji interes, da bi vsaj trenutno prišlo do premirja. Uprli pa so se prvotnemu vietminškemu predlogu, po katerem bi tudi sosednji francoski koloniji Laos in Kambodža bili razdeljeni pa zgledu osrednje kolonije, kjer je na severu komunistični Vietminh in na jugu francoski Vietnam. Laos in Kambodža sta sicer že močno podininirani s komumištični-mi uporniki, toda do vojnih zapletljajev še ni prišlo. Ugled Francije bi M rešen, če bi črta premirja veljala samo za osrednjo kolonijo, kjer se vodijo tako ogorčene borbe. 1 /gledalo je, da. bo prav v tem primeru prišlo do zloma ženevske konference, ko je potem dokaj' presienetlfjjivo ruski zunanji minister Molotov pristal na trancoske zahteve. Vietminški in kitajski zastopnik še ni--sta izjavila kaj: dokončnega in medtem je Molotov odpotoval v Moskvo na posveto-vanja is svojimi, tovariši v sovjetski vladi. Istočasno francoski vojaški ukrepi Medtem ko francoski zunanji minister Bidauk vodi diplomatsko bitko in zahtevajo njegovi izprehodi med Parizom in Ženevo razmeroma malo časa, pa zaseda v Parizu „Vrhovni obrambni svet” generalov. Zahtevaj vpoklic 20. vojaškega letnika, ki naj !bi nadomestil one čete v severno-afri-ških kolonijah, ki bi jih poslali v Indokino itd.. Medtem j'e Francozom v Indokini u-spel važen vojaški podvig s tem, da so njih tankovske in motorizirane enote s podporo topništva razbile komunistični obroč o-krog trdnjave Jen Fu. Seveda je ostal ,položaj za Francoze še vnaprej kritičen, čeprav je najhujša nevarnost za veliko pristanišče in mesto Han or začasno odstranjena. Flaiki bešesski plašči Največja izbira, poceni Celovec fft&dSfo JUdct Paradeisergasse iz lastne oblačilne tovarne Bidauk je časnikarjem izjavil, da upa na uspešen konec razgovorov v Ženevi. To bi pomenilo, da ima za tako izjavo tudi neke osnove. Bodo Francozi vendarle ratificirali Evropsko obrambno pogodbo? Vlada se zanjo zavzema, toda v vladi so socialisti koalicijska stranka in ti so bili do zdaj nasprotniki •ratifikaciji. Prejšnji teden pa je v stranki sami vendarle zmagala struja, ki zagovarja pristop Francije k Evrop. obrambni skupnosti. Tako bi Vlada razpo- Modemi okraski, umetne cvetice, obhajilni pajčolani, ženitovanjski pušelčki, lepa binnanska darila, rožni venci, svetinjice, turistovski spominski znaki, vse vrste ščeti in brivske potrebščine najboljše kakovosti, škarje razne velikosti, žepni nožki, vse vrste šivank za šivalne stroje dobite pri znani tvrdki ..ELGETZ ustanovljena 1901 Cclovec-Klagenfurt, Rainerhof Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-1’1. 1 Guifimi Berger gumijasti in umetno gumijasti predmeti, dežni plašči (Gummiregenbekleidung), prašni plašči (Staubmantel allcr Art’ in vse za šport, kopalne obleke, ročne torbice in aktovke ter igrače. Gumijasti obodi za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila točno in solidno. Celo-vcc-Klagenfurt, Kar-dinalplatz 11 in Be-. nediktiner Platz 10, I lastna delavnica. Specialni kovčki za potovanja z avtom kakor tudi vse vrste navadnih kovčkov. Nahrbtnike za turiste. Ženske ročne torbice. Aktovke, denarnice in vsi drugi u-snjeni izdelki najceneje pri V. Miihlbacher CELOVEC, RAINERHOF k Olja za motorje Olja za stroje Olja za centrifuge Stauffer-mazilo Mazilo za vozove za dobavo vsak čas na razpolago FRANZ RUMW0LF uvoz mineralnih olj Ceiovec-Klgft., Stauderhaus Telefon 37 77, 37 78 lagaht v parlamentu s potrebno večino. Proti bodo glasovali 'komunisti in del desničarjev De Ganila. Kljub temu pa bo vlada šele po ženevski ikonferenci predložila osnutek parlamentu. Razgovori o Posarju še vedno brez rezultata V Strassburgu j,e zasedal takoimenovani „Evrop.ski svet”. Francoska vlada je poslala svojlega podpredsednika Teitgena. Časnikarjem je /elo padlo v oči, ker. se je ta večkrat in dolgo pogovarjal s kanclerjem Adenauerjem. šlo jeza to, ali maj bo »evropeizacija” Posarja začasna ali dbkoinona. Nemci žele začasno, iker upajo kasneje priti -v poiseslt Posarja, Francozi dokončno in tako, da Nemci tam ne bi imeli mnogo kaj govoriti. Zdaj pa sta baje Adenauer in Teitgen napravila kompromis. Toda še preden je prišito V javnost, na kakšni podlagi sta se domenila, je že francoska vlada izjavila, da Teitgen ni k ničemer pooblaščen. Tako se je vse kolnčalo z majhnim diplomatskim škandalom in razgovore so preložili za štiri mesece. Še drugi politični dogodki... Okrog Trsta je spet tiho. Italijansko ča-soipiivjte sider sili na »pravično” rešitev, ker se boji, da me bi prihodnje občinske volitve v Tristo, ki bodo sicer šele čez leto im pol prinesOe večino strankam, ki se zavzemajo za neodvisnost. Zunanjepolitična pa skuša italijanska' vlada preprečiti sklenitev balkanskega pakta, ki' bi ojačil jugoslovanski položaj, v tem delu Evrope predvsem na račun italijansikega. Jugoslovanska vlada pa je 'prav tako budna in s tem v zvezi bi klilo mogoče oceniti obisjk predsednika Tita v Atenah. Gre za dokončni pristanek Grčije na balkanski vojaški pakt. ) balonski plaHt Največja izbira, poceni 1 Celovec jfl&ci-Cd JllrClit Paradeisergasse iz lastne oblačilne tovarne ... in pri nas v Avstriji Tudi v preteklem tednu se je avstrijska notranja politika razvijala v senci jesen-skih volitev. Dne 17. oktobra bodo deželno-zborske volitve na Dunaju, v Nižji Avstriji in Solnogradu. Za te volitve potrebuje tako ena kakor druga stranka volilnih »šlager-jev”. Socialisti so zagnali hudo gonjo proti naraščanju cen mesa in zelenjave In stavili zahteve glede trinajste mesečne rente vojnih žrtev. OeVP pa je zopet odtočno branila gospodarske uspehe sedanje vlade ali bolje povedano, gospodarske uspehe Raab-Kami-tzovega 'kurza.. Ni nikakega dvoma, da je avstrijsko gospodarstva na zdravih nogah, da je število brezposelnih znatno, padlo celo pod število zadnjega leta ob istem 'času. Na polju gradhje imamo letos zopet konjunkturo kakor islmo jo imeli leta 1949. Delavci na tem polju so polno zaposleni in napovedujejo celo primanjkovanje strokovnega delavstva. To so vsekakor zdravi gospodarski pojavi. Seve je vse to le mogoče z ogromnimi javnimi sredstvi države, dežel in občin. Ravno ob pričetku gradbenih del je grozilai stavka delavcev, če ne bi vladi uspelo, da v zadnjem trenutku doseže nek sporazum med podjetniki in delavci', kar je delavcem prineslo malo povišanje zasluž- ka in s tem so se seve povišali tudi stavbni stroški. Tu in tam razberemo iz govorov politikov neko naveličanost politične povezanosti med SPOe in OeVP. Ta povezava traja že devet let. Ugotoviti pa moramo, da za avstrijsko notranjo in zunanjo politiko druge možnosti ni bilo in je praktično tudi danes ni. Že od leta 1918 imamo v avstrijski notranji politiki neko uravnovešen j e med socialisti na eni in meščansko skupino na drugi strani. Nobena izmed teh skupin ni tako močna, da hi mogla sama nositi odgo-vornost za vlado države. Kjer pa sta dva sicer po ideologiji' zelo različna partnerja prisiljena na sodelovanje, tam je seve to sodelovanje zadeva kompromisov. Vsak kompromis pa je tak, da ne more v polni meri zadovoljiti ne enega in ne drugega. Enkrat se posreči, enemu, da je ]X)litično Molke srajce do šfevilke 48 na zalogi »pritisnil” drugega ob steno in drugič je zopet rešitev obratna. Pač ,pa je celotni položaji tak, da pri nas do skrajnosti v političnem pogledu ne more priti, ker se mora pač vsak del ozirati tudi na drugega, če gledamo celotno notranjo politiko, tako moramo pač reči, da nosita obe vladni stranki v celoti odgovornost za sončne in tudi senčne strani te politike. Za vso politiko je odgovorna vlada kot celota in ne posamezni ministri. V kolikor zadene krivda tega ali onega ministra, je istotako vlada kot celota odgovorna, ker vendar končno ministri samo odločajo o izvedbi in še to le pod kontrolo celotne vlade. Drugo vprašanje naše notranje politike pa je še vedno nedavni .poizkus ruškega visokega komisarja, da vpliva na razvoj, notranje avstrijske politike in na' zadržanje celotne vlade. Čeprav so se po prvem razburjat ju duhovi pomirili, smemo vendar razbrati iz raznih govorov in člankov v listih veliko skrb, da ne bi Sovjeti potegnili lepega dne zopet zastor na Semmeringu in uvedli kontrolo potnikov in kontrolo blaga, ki roma iz vzhodne Avstrije v zahodno in obratno. Tujski promet je ob koncu maja kar po-voljen in 'tako računajo, da bo letošnja, sezona še boljša kakor je bila lanska. Tujski promet pa pomeni za avstrijsko gospodarstvo izdaten dobiček na tujih valutah in ipo-leg tega tudi zaiposlitev in zaslužek za stoti soče ljudi. Priprave za koroški velesejem dobro napredujejo. štčvilo tvrdk, ki se bodo letošnje razstave udeležile bo znatno višje kakor lani. Izredno močno bo zastopano tudi inozemstvo, posebno Jugoslavija, Nemčija in Italija. Posebna pažnja bo tudi letos posvečena lesu in lesnim izdelkom. Z letošnjo razstavo pride sejem tudi v svoje lastne prostore in bo že iiz tega prostornega vidika napravljen velik korak naprej. KELAG razširja svojo akcijo za elektr. naprave 24-mesecnl obroki brez obresti za važne eiektrifiie naprave Kelag je žc s svojo akcijo plačevanja na obroke za električne štedilnike, ki jo je začel avgusta 1. 1952, storil prvi korak, da svojim odjemalcem toka olajša nabavo električnega štedilnika. Mnogo hišnih gospodinj je lahko izrabilo možnost nabave električnega štedilnika, katerega je bilo treba brez vsakih obresti plačati v 24 mesečnih obrokih. O Božiču 1. 1959 so pričeli akcijo štedilnikov ADE, tako se namreč imenuje akcija za plačevanje na obroke vseh električnih družb v Avstriji, torej na Koroškem poleg KELAG-a tudi mestnega obrata Celo-vec — tako so deležni ugodnega plačevanja na obroke tudi prebivalci glavnega dežebiega mesta. Poleg tega zelo kupujejo tretji tip električnega štedilnika — štedilnik s tremi kuhalnimi ploščami in pečico, ki je izredno poceni in ga je treba plačati v 12-mesečnih obrokih. Ta akcija se konča s 30. junijem. Svojim odjemalcem pa nudi zdaj možnost nabave raznih električnih naprav: zbiralca za vročo vodo, hladilnih omar, električnega parilnika za krmo, pralnih strojev po ugodnih plačilnih pogojih na obroke. Družba KELAG se je zaradi tega dogovorila s skupino elektrotehnikov in trgovin za električne in železne predmete. Po tem dogovoru morejo kupiti odjemalci KELAG toka imenovane električne naprave pri elektro-instalaterjih, pri trgovcih z železnino in električnimi predmeti ali pri KELAG na 24-mesečne obroke brez doklad za obresti. Kaj to pomeni, je jasno vsakemu kupcu, ki je doslej — približno za hladilne omare — pri plačilu na obroke pri katerih z čez 12, največ 18 obroki in prišel skozi, moral p bičati do 15 odstotkov obresti. Kupec mora pri sklenitvi kupne pogodbe biti pripravljen, dati prodajalcu najmanj 10 odstotkov kupne vsote naplačila. Ostali denar založi KELAG, kateremu kupec plačuje na obroke. Na isti način je pripravljen KELAG založiti denar za nujna instalacijska dela elektr. naprav te akcije, tako morejo odjemalci KELAG toka tudi to plačevati na obroke. Morete kupiti tudi več naprav, a do meje, ki je 7.200 šil. neplačanega dolga. Posebno hvalevredno je, da so všteti v okvir te akcije tudi dodatni štedilniki za premog in Kombi-štedilniki (tako za kurjenje z drvmi kakor s premogom). K;ikor hitro bo zvezna enotna akcija pripravljena, dovolj založena z denarjem za plačila obrokov, bo predala razširjeno akcijo za nabavo električnih naprav KELAG-u. Dne 21. majnika t. 1. sc je vršil občni zbor koroške elektro-družbe KELAG. Tedaj so se prvič sestali vsi delničarji te družbe. Večina akcij je še tudi zdaj v rokah dežele, vendar jc delež občin Beljak, Št. Vid na Glini, VVolfsbcrg, Spittal in Feldkirchen tako velik, da imajo pri tem še svoje pravice. Na tem obč. zboru je bil izvoljen nov nadzorni svet. Predsednik je zopet dež. glavar Ferdinand Wcdcnig, namestnik pa prezident deželnega zbora Jakob Sc-reinig. Prijatelj, doumeš glasbo? Poskušat Mn, pa m tyce! Bilo je lepo pomladansko popoldne. Pri odprtem oknu je mlad fant bral knjigo. Nenadoma prileti hrošč in nesrečno pristane s hrbtno stranjo na mizi. Mladenič opazuje, kako si bo hrošč pomagal. Hrošč je brcal z nogami, se zibal sem in tja, a na noge se ni spravil (To je: „hotel bi”). Pa si misli hrošč: „Hm, če taikole ostanem, bom ipoginil od lakoite, ali pa me bodo ubili.” Z veliko težavo odpre trde pokrovke na katerih je ležal, razširi svoja mehka krilca, za-brenči... že leži na strani. „No, še malo... moram, moram, sicer propademl” (To je: „hočem”). Kmalu stoji, sicer po velikih mukah, hrošč na nogah in zmagoslavno odleti k novemu cilju. Da, hrošč se je sprva skušal zlahka obrniti, a ni šlo. V smrtni grozi pa je le zbral vse svoje sile in zmagal. In kako je s teboj, dragi fant, draga dekle? Večkrat slišim mlade ljudi, ki tožijo, kolikokrat so že poskusili, da bi se odvadili te ali one napake, pa ni šlo. Zastonj je bilo vse, niso uspeli. Ali ti smem odgovoriti resnico, čeprav je zate neprijetna? — Komaj si morda poskušal svojo katerokoli napako odpraviti, že si omagal in popustil. Zamislil si si, kako bi bilo lepo, če bi se te ali one napake odvadil. Raid ibi bil' brez te napake, a v tebi je premalo volje. Ti si eden izmed polovičarskih ljudi. — vse polno jih je na svetu — ki nimajo tako močne volje, da bi se vztrajno — vsak dan trudili in dosegli cilj, ki so si ga postavili. Med „hotel bi se spremeniti” in „hočem se spremeniti” je velika razllika. Prvo j,e naslikan vojak, ki se ga nihče ne boji in drugo sila, ki premaga svet — more odpraviti vse tvoje napake. Torej hoteti moramo napake odpraviti, ne samo ieleti. Značaj ne nastane iz mlačenja prazne sla-arie, ne iz „bi ali me bi” in me iz „hotel bi”. Tudi ni sad enkratnega navdušenja, enkratnega poboljšanja. Vsak dan znova — vztrajno je treba z močno voljo odpravljati napake in delati dobro. Mnogi mladi dobro vedo, kako bi bilo prav, da bi delali, kako bi morali živeti in kakšni bi radi bili, a nimajo volje za vse to. V nas dremajo velike sile, mnogo večje kakor ti misliš, a te sile so vkovane. Kakor hitro pa nekaj trdno „hočeš”, tedaj osvobodiš svoje sile verig. Vsako delo moraš začeti s sklepom: To moram dosečil Kdor pa že vnaprej dvomi v zmago, je njegova volja samo slabi „hotel bi” in je naravno, da lak človek nima uspehov. Kar je človek dolžan, da stori, to more narediti, samo če hoče! VRTNO PIO H I Š T V O v vseh izdelavah ter cenah T H O N E T Celovec, Obslplalz 2 Velika Izbira Nekaj misli o glasbi Danes se hočemo dotakniti teme, ki je v našem listu še nismo Obravnavali. Vendar je potrebno za vsakega človeka, da ve nekaj o glasbi. Mislim, da bo našo mladino to zanimalo, zlasti pa naše dijake. Glasba je od vseh umetnosti najbolj abstraktna: nekaj česar ne vidiš, ne moicš otipati, moreš jo samo občudovati, če jo razumeš in če se ji znaš približati, če si našel odnos do nje, potem je glasba nekaj neskončno lepega. In to, kar je lepo, te osrečuje. Meni je vsaj tako. če uživam lepoto, sem neizmerno srečen, pozabim na vse težave, vsem odpuščam, vse imam rad. Čutim, da postajam boljši, plemenitejši. Glasbenik mi je dejal, da se mu smilijo ljudje, ki me občutijo harmonije glasov, ki ne doživijo lepote glasbene umetnine. Za nekaj velikega so prikrajšani. Če glasbo razumeš, potem te bo vodila po čudovitih poteh: po sončnih pokrajinah, med valovanjem žit in med šumenjem gozdov; vodila te bo ob žuborečih potočkih in te spremljala v gore. Naenkrat boš obstal ob grmenju plazov in silnem viharju, ko se človek bori s prirodnimi silami za svoj obstanek. Glasba vztrepeta ob notranjem človekovem nesoglasju, joče ob nesreči in obupu nesrečneža in se umiri in sprosti ob srečnem nasmehu otroka. Vse, vse ti pove glasba in te vodi v svet sprostitve. Morda niti vsega tega sedaj ne razumeš, a razumel boš, ko se boš glasbi približal. Ne beži pred njo, ampak išči vsako priložnost, da jo poslušaš. Morda ne boš igral na nobeno godalo, a če boš hotel glasbo spoznavati in se ji približati, boš našel za to mnogo možnosti. Morda imaš doma radijski aparat — ne išči samo političnih poročil, ustavi se ob postaji, ki ima na sporedu lepo glasbo! Ne zamudi nobenega koncerta! Ko jih boš obiskal pet, deset, ti bo enajsti veliko doživetje. Našim študentom-umetni-kom pa bi položil na srce: Ti, ki si poklican, da boš svojemu narodu iz svojega znanja dajal, poskrbi, da bo tvoja duša bogata! Kako boš vendar dajal, če pa sam ničesar nimaš, če boš sam plitev, poulično kričav, kot je masa ljudi. Od tebe narod zahteva več. Niso imeli vsi priložnost študirati, ti jo imaš, zato moraš bogatiti svoje znanje, da boš lahko iz bogatih zakladov ljudstvu dajal in doprinesel svoj del k dvigu naše kulture. In k tvoji .splošni izobrazbi spada poznanje največjih vrhov glasbenega sveta. Veš Ikdo je Beethoven, Chopin, Čajkovski, Dvoržak, Smetana? Poznaš slovenske komponiste od Gallusa - Petelina', preko Fbr-stenj|a, Sk'rj|anca in Tomca do vseh ikompo-niistov, ki jih je rodila naša slov. zemlja. Slovenski dijak se bo tudi v družbi dijakov drugih narodov uveljavil samo s široko razgledanostjo in z globokim znanjem. Drugače bo moral v mednarodni družbi molčati, morda kimati in ne bo znal povedati niti tega, kaj njegov narod ima, kakšne duhovne zaklade hrani. Kajti nikjer v svetu ni dijaška mladina tako plehka, da bi vedela samo nekaj političnih gesel. Približaj se glasbi in našel boš mnogo duhovne utehe in rastel boš v globino. Tvoje znanje in spoznanje se bo širilo in postal boš lahko dijak, ki se ga slovensko ljudstvo ne bo sramovalo. P. M. KULTURNA AKCIJA V ARGENTINI Naši bratje v Argentini so ustanovili družbo, ki ni društvo v splošnem pomenu besede, tudi ne zgolj založba knjig. Imenujejo jo akcija, kar naj pomeni toliko kot pokret, toda kulturni pokret, ne političen ali kak drugačen. V kulturnem življenju Slovencev v zamejstvu hočejo, kot pravijo, zastaviti predvsem tam, kjer so doma ustvarjalcem postavljene meje, ustvarjalce v tujini in za mejami sploh vzpodbuditi k .veselejšemu delu s tem, da pri občinstvu vzbujajo večje spoštovanje do kulturne tvornosti, to občinstvo pa seznanjati tudi z vsemi sodobnimi tokovi v zapadnem kulturnem življenju. Skratka, akcija teži h kulturni aktivnosti. Sredstva, s katerimi hočejo poborniki te akcije doseči svoj namen, so kulturni večeri in publikacije. Kulturni večeri so sicer namenjeni za ožji bue-nosaireški krog, toda njih spored je izbran tako, da more vzpodbudno vplivati tudi zunaj Argentine. Nekateri večeri so namenjeni res bolj uživanju umetnosti; kot razmišljanju o njeni sodobni problematiki, drugi so pa spet študijskega značaja. Tudi večeri prve vrste naj načenjajo vprašanja, ki so v zvezi z usmeritvijo našega kulturnega dela. Eni kot drugi morajo bodrilno vplivati na ustvarjalec in zlasti na produkcijo, ki bo našla svoje mesto objave v družbinih publikacijah. „Slovcnska kulturna akcija” je prevzela revijo „Vrednote”, ki je morala začasno prenehati. Izdala jo bo v zajeti knjigi enkrat na leto. Revija »Vrednote” bo prinašala predvsem znanstvene izsledke, leposlovno gradivo pa le takšno, ki je bolj dokumentarnega značaja. Leposlovno-umctniška revija »Meddobje” pa bo posvečena živi umetnosti, v prvi vrsti lepi prozi in poeziji, reprodukciji likovnih umetnin, objavi skladb, eseju in kritiki. Poleg tega bo izdala SKA še dve lc|K>slovni knjigi. Družbi načeluje Ruda Jurčcc, ki je obenem ured- ^Dekidooa pomlad Na nebu so se razgrnili sivi oblaki. Nasmejalo se je čisto nebo in sonce je poljubilo zemljo. Polja dobivajo novo obleko, rože so čez noč okrasile svet. Lepa je pomlad kot mladostni smehljaj, razgibana kot živahno dekle, vesela kot razposajen lant, očarljiva kot lepa pesem. V njej je lepota in zdravje in mladost. Nepokvarjcnost in ncnarcjcnost. Od nekod imam misel: Pomlad je kot lepa dekletova duša. In dekletova duša je lepa, če je mlada, če ni v njej nobenih sledi pokvarjene starosti, če je vsa prepojena z resnico in ljubeznijo. Zato dekle tako zelo občuti in doživi pomlad. Dekle, ki ljubi lepo mladost, ima rado lepo pomlad. Vonj pomladanskih rož ji ne zastira jasne poti, lepota ji ne omamlja misli. Krasi si dom z lepimi rožami. Smeh lepega veselja jo spremlja v družbi. V tej čudoviti pomladi sem še globlje prepričana, da dekle živi zato, da prinaša srečo, dobro besedo in ljubezen. Zato sem se uprla vsem, ki bi me radi potegnili v strastno sovraštvo, v laž in hinavščino. Kdo hoče z menoj — v lepo dekliško pomlad? N. K. VERA IN DOM, ŠTEV. 5 Mesečnik za družino in dom postaja z vsako številko zanimivejši in splošnejši. Se pred letom je napisal Naš tednik, da je list previsok, idejno prenasičen in ponavljajoč se. Hvalevredno je, da je list postal poljudnejši, bolj življenjski, četudi kvaliteta ne pada, ampak raste. List ima namreč vedno večje število sodelavcev, med njimi so najmlajši, pa mnogo obetajoči. Tako uvaja list mladi rod v kulturno delo in je v..tem smislu tudi vzgojen. Naslovna slika-lesorez umetnice Ivančeve — poudari misel lista: verna družina, odkoder izvirajo korenine našega naroda. Prvi članek govori o krščanski materi, ki je srce družine in neusahljiv studenec življenja. Kristo S. nam v povesti »Pastir Ciril” rasle kot samonikel, močen koroški pripovednik. V. Beličič ima lepo črtico in pomembno iz svojega poklicnega - profesorskega življenja. Leposlovne črtice imajo še: Janko Polanc (Maiti), Cirili (Usoda), in Marija Abrutsch (Sanje). Zorka Piščančeva piše o problemu: Dekle in ljubezen. Pesmi so prispevali: Milka Hartmanova, Limbarski, Rafko Vodeb, Ljubka Šorli in Emil Cuk. List je posvečen še naši prosveti na Koroškem in Primorskem, slikarski razstavi Bogdana Gruma, naši pevski organizaciji, gospodinjam in ugankarjem. Vesdli smo lista s talko vsebino ter ga pri-iporočaimo. Ženska oblačila za pomlad najceneje pri Celovec, Alter Pl. 4 nik »Vrednote” in z Zorkom Simčičem sourednik »Mcddobja”. Delo v SKA je razdeljeno na pet odsekov: filozolski, leposlovni, glasbeni, likovni in gledališki. Ustvarjalni člani teh odsekov so zbrani iz vseh krajev zamejstva. DR. JANKO MIKULA: JLtrosvftv) aatcA na ji v Podjuno, na Rudo, od koder Si nastopil župnijp Hodiše. Talko si prišel' s planin v dolino peterih jezer po velikem ovinku, jaz pa kar naravnost ob začetku druge svetovne vojne. Ustoličevanje novega župnika. — Prva nedelja oktobra ... Sončen, topel jesenski dan je bil. Nad vrati župnišča najlepši venec; izpod orumenele vinske trte se blestijo žlahtni grozdi. Ljudstvo le težko prikriva preplašenost z veselim prazniškim razpoloženjem. Zvonovi mogočno bobnijo, vmes pa že pozvanja žalosten glas, da bodo kmalu vzeli slovo. Pevski izbor radostno prepeva: »Novomašnik, bod’ pozdravljen ... 1” In prav tako! Saji k oltarju spremljata novega župnika tedanja novomašnika z Otoka in iz Grebinjskega Kloštra: sedanji ravnatelji Marij anišča in moj naslednik v Hodišah. Popridigal si svojim vernikom in sebi kar sam: Skupno bomo dajali čast Bogu, od njega pa 'bomo sprejemali mir, milost, večno življenje ... Na dnu srca je tiščal kamen: krivica, ki -je bila prizadeta Tebi z ječo, z izgnansitvom ... Dobrotne, mile so bile besede tedanjega dekana celovške dekanije, tudi že blagopo-kojnega msgr. in stolnega 'kanonika Mark-leta, ki je opravil pomembne obrede instalacije: »Bodite ljudski duhovnik, dušni pastir po zgledu Vašega prednika! Da se popravi čast in da zadoščenje, poudarjam: Župnik Starc je pravi ljudski duhovnik po božjem srcu. — Ein walirer Volkspriester nach dem Herzen Gottes!” Tako je dekan Mark let, ki je znal govoriti le nemški, doslovno povedal, še danes mi zvenijo v spominu te pogumne besede. Bile so najiepše priznanje Tvojemu cerkvenemu in vsestranskemu duhovniškemu delovanju ... Ubrano, pobožno petje je med veliko mašo dvigalo naša srca k Bogu. A neka žalostna slutnja je že sozvenela v odmevu, da preti tudi slovenski cerkveni besedi temna nakana... * O Janez, ko je bilo prepovedano slovensko peti, moliti, govoriti in so nam zdrobili sladke orglice, pognane že v prvi zibelki iiz materinega srca, tedaji sem Te blagroval in zavidal za Tvoje izganstvo, ker Ti ni bilo treba te nedopovedljive mutaste bolesti stoterokrat dnevno doživljati štiri dolga leta ... Blagroval in zavidal sem Te, čeprav je tudi Tebe nedopovedljivo bolelo. Zato Te sedaj' prosim odpuščanja! In zahvaljiujem Te! Za Tvoje vestno dušnopastirsko delo, s 'katerim si po stanov-slkilr nedeljah, ljudskih misijonih, duhovnih vajah, verskem tisku, temeljitem krščanskem nauku, gorečem pridigovanju, .po skrbi za krščansko izobrazbo, za pošteno družabnost in zabavo pripomogel do duhovnega preporoda vseh src in vseh družin blage volje v razsežni fari svetega Jurija v Hodišah. Kjer si bil Ti v znoju oral, sejal, trebil, se je smel Tvoj naslednik veseliti žetve, ki bi bila še bogatejša, alko bi ji bilo prizaneseno od temnih protikrščanskih sil... Pa še za Tvojo dejavno ljubezen do bližnjega Te zahvaljujem! Preko skopih, la- komnih let si mi posodil del svojega pohištva. S posojilnico, vzornim gospodarstvom, s požrtvovalnim delom v občinskem odboru, s 'posredovanji v stanovskih deželnih Zbornicah si idealno izpolnjeval klic papežev po socialni ,pravici in pomoči! Iz kolikih hvaležnih ust sem slišal: »Starc so mi priporočali ... Starc so mi napravili prošnjo ... Starc so mi pomagali do rente... Starc so mi posodili--Starc so mi dali.. Ko si moral v ječo in pregnanstvo, je 'bilo Tvoje, s tolikimi napornimi žrtvami zgrajeno vzorno gospodarstvo, dragi stroji in lepa živina razprodano za sramotno nizke cene. Tako si bil še kot izgnanec dobrotnik in si še sedaji! Naj bi Ti povračala hvaležna molitev obdarovanih! Zahvaljujem Te tudi za vsa bodrilna pisma iz Gradiščanske, kjer si oskrboval samozavestne katoliške Hrvate, pa z Dunaja in AVimpassinga, kjer si se z duhovniško vnemo posvetil dušnopastirski skrbi Nemcev. Bila so redka pisma, nevarno je bilo dopisovanje ona leta, a bila so ko Tvoja pisava in Tvoj značaj — izklesana, pisana z nezlomljivo vero v boljšo ‘bodočnost... »Ljudski duhovnik po božjem srcu!” Čimdalje sem bodil po Tvojih sledovih, bolj upravičena se mi je zdela ta sodba ... Spričal jo je tudi Tvoj' triumfalni pogreb, ko se Ti je poklonila vsa domovina. Na tem žalnem narodnem taboru in občem deželnem Zboru je bila izrečena pohvala in zahvala slovenskega 'krščanskega ljudstva in iskrenih nemških sodeželanov ljudskemu duhovniku ,po božjem Srcu! (Dalje prihodnjič) Vzreja plemenskega naraščaja (Nadaljevanje) Poleg omenjenih hranilnih snovi (škroba, rastlinskih maščob, beljakovin) so za zdrav razvoj in ohranitev življenja potrebni v i-t a m i n i. Do danes je bilo odkritih že nad dvajset različnih vitaminov. Največ jih je v sveži rastlinski hrani. Potrebni so za pravilno presnavljanje hrane (prebava). Brez njih bi hrana živali le malo koristila. Ker se pri prebavi izrabijo ali porabijo, jih je treba telesu s hrano vedno za sproti dodajati. Vitamini, življenjska sila, ki daje telesu moč, zdravje in ohranja življenje, so v prehrani mlade živine od dne do dne bolj važni. Nas v glavnem zanimajo prvi štirje: vitamin A, B, C in D. A vi t a m i n, ki ga j;e največ v mladi travi. in detelj i, da močno rast in odpornost proti nalezljivim boleznim. Vpliva tudi na razvoj mlečne žleze in s tem na visoko mlečnost. Veliko tega vitamina je tudi v korenju in ribjem olju. Na j lepše BIRMANSKO DARILO kolo s tovarniško znamko od NIEMIEZ & RIEPL popravljalnica in nadomestni deli VELIKOVEC - VOLKERHARKT B vitamin 'j,e tudi v korenju, v žitu, mleku, otrobih in zeleni krmi. Pomanjkanje tega vitamina povzroči zlasti živčne motnje (kriče, ohromelost), slabo rast telesa in živali kljub dobri krmi hujšajo. C vitamin utrjuje deloma zobovje, a v glavnem dlesni, ki pri pomanjkanju tega vitamina rade krvavijo. V dobi brejosti in po 'porodu, je ipotreba po vitaminu C res zelo velika. Največ ga je v sveži krmi. S sušenjem in kuhanjem se ta vitamin popolnoma uniči. D v i t a m i n v glavnem urejuje pravilno prebavo za utrjevanje kosti potrebnih rudninskih snovi. Pomanjkanje tega vitamina povzroči 'že dolgo znano bolezen rahitis. Zlasti veliko potrebo po tem vitaminu imajo živali, ki hitro rastejo ter breje in doječe živali. Veliko ga je v mladi in v lepem vremenu posušeni travi in detelji, v ribjem oiljh, mleku itd. Ta vitamin., ki poskrbi, da se apnene in fosforne snovi, ki so v hrani, dobro prebavijo in ostanejo v kosteh, ostane v pravilno sušenem senu in detelji, ki se je sušilo na grabljah ali ostr-veh. Zanimivo je, da se ta vitamin pod vplivom sončnih žarkov ustvarja v telesu. Zato je važno, da je zlasti mlada živina veliko na soncu. Rudninske snovi v hrani dajejo kostem trdnost in pomagajo pri pravilni prebavi hrane. Zelena krma, ki raste na dobrem in pravilno gnojenem travniku ima teh snovi v pravilnem razmerju in dovolj. Suha krma, ki je bila sprana od dežja, pa teh snovi nima. Tudi na mokrih kislih tleh jih ima bolj malo. Če teh snovi v krmi primanjkuje, goveja živina je cunje in celo zemljo. Ako v hrani primanjkuje rudninskih snovi, jih telo jemlje iz svojega telesa, iz kosti. V takem sllulčaju zlasti breje in doječe živali težko stojijo in celo obležijo, ker so bile za razvoj mladičev ali tvorbo mleka iz kosti vzete potrebne rudninske snovi. To je velika gospodarska škoda. Naši živinorejci dajejo živini klajno apno in živinsko sol. Dajanje velike količine teh snovi ni gospodarsko, zlasti ne tam, kjer klajno apno posipavajo po krmi kar tjaven-dan. Zato je najbolj primerno, če ima živina v hlevu pritrjen kolaček živinske soli kar pri jaslih. Tako si živina sama po potrebi dobi važne rudninske snovi. Voda, ki je glavni sestavni del telesa, ra'Z|taplj;avse oimelnjiene hranilne »norvi v hrani. Biti mora zdrava, čista in primerno topla. Kjer je živina ves dan na paši, mora imeti v bližini potrebno vodo, da ne trpi vsled žeje. Isto velja tudi v hlevu in zlasti v poletni vročini in v slabo zračenih prostorih. Tam je prav primerno, če so avtomatični napajalniki. Kjer pa tega ni, mora go-spodar-živinorejec poskrbeti, da bo živina redno napojena dva do trikrat na dan. Živino navadno napajamo po krmljenju. V vročih poletnih mesecih, zlasti težko delovno živino, je treba napojiti tudi pred krmljenjem. To je zlasti važno za konje, ki so bili krmljeni še pozno v noč ali tako kakor iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmminiiitimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Najlepši spomin na sv. obhajilo in birmo je slika iz fotografskega ateljeja TOLLINGER CELOVEC, ALTER PLATZ 31. Telefon 20-76 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll je ponekod v navadi, da konjem dajo v jasli še določeno količino krme, ki jo do drugega dne pojedo. Zelo važno je pravilno napajanje pri molznih kravah. Iz prakse vemo, da itako napajanje zelo ugodno vpliva na količino mleka. Gospodar-živinorejec, ki vse to ve in zna to svoje znanje v praksi prav porabiti, bo gotovo v ipravem razmerju in o pravem času nudil mladi živini vse potrebne snovi v hrani. Obenem bo poskrbel, da bo živini pripravil in pravilno shranil krmo, ki bo dala mladi živini zdrav in lep razvoj. BIRMANSKE URE OD ŠIL. 80.-. Uhrenklinik HANS SCHMID Celovec, Hcuplatz in Pliberk, Kuineschgasse. Pošiljamo po pošti in dajemo na obroke Našim gospodinjam OŽEL Mati je angel varuh zdraivja v družini. Prav od nje je v veliki meri' odvisno zdravje družine, saj' ona pripravlja hrano in vzgaja svo je otroke k pravilnemu uživanju hrane. Zato je potrebno, da. ve, kako mora svoje otroke učiti: reda pri' uživanju hrane. S pravilnim uživanjem hrane si ohranimo svoje želodce zdrave. Kolikokrat opažam, kako maitere svoje o-troke razvaljajo s sladkorčki in raznim pecivom. Ko pride določeni čas za k jedi, pa otroci nočejo jesti. Le zakaj bi jedli, saj jim !bo potem mamica dala piškotov, ko bodo lačni. Otroka je treba naučiti reda pri jedi. Jč naj ob določenem čarni, vmes pa prav nič, nobenih sladkarij.. Preveč sladkarij ni dobro, zlasti pa je slabo za želodec neredno uživanje. Želodec potrebuje počitka. In tega mu nudimo, če jemo samo ob določenem času. Če hočemo ohraniti želodec zdrav, izpolnjujmo sledeča pravila: 1. Dobro zmelijji in prežveči hrano! 2. Jej ob določenem času, vmes pa nič! 3. Uživaj; ne prevročo, ne premrzlo, ne preslano in ne preveč začinjeno hrano! 4. Najej, se samo do sitega in ne preko mere! Skrbeti moramo, da imamo zdravo zobovje. Le zdravi in trdni zobje lahko dobro prežvečijo hrano, da nas ne tišči v želodcu. O D C U Namen ust je, da trde grižljaje prežvečijo, to je trdo hrano tako zdrahe in s slino premešajo, da postane grižljaj, podoben redkemu močniku. Vsak požirek kakršnekoli tekočine pa bi se moral v ustih vsaj toliko ustaviti, da bi se zadostno shladil ali segrel. Nezadostno prežvečena hrana, ki prihaja v želodec morda celo v trdih kosih povzroča v njem draženje, pečenje in mnogokrat tudi krče. Iste učinke ima premrzla, prevroča, preslana ali preveč začinjena hrana. Zavoljo ponavljajočih se draženj, nastajajo v želodcu In dvanajstniku razjedline ali čeri. Posledica teh je nastajanje vetrov napenjanje in krči. škodlj|iva Ije nezmernost. Jejmo do sitega, ne pa toliko časa, da mas začne tiščati v želodcu. S takim nespametnim ravnanjem se želodec talko pretegne, da me more več pravočasno prebaviti hrane in jo sproti oddajati, črevesju. Hrana zastaja v želodcu in se začenja napačno razkrajati, kar povzroča raznovrstne bolečine v želodcu in črevesju ali bruhanje. Redno uživanje hrane ugodno vpliva na prebavo in redno ‘stolico. Hrana naj bi prišla 'V želodec 'šele, ko je prejšnjo prebavil. Tako izgine vse ščipanje in napenjanje iz trebuha. Kaj pa storimo, če na želodcu obolimo? — O tem pa bomo pisali enkrat pozneje. Nabirajte polže! Do sedaj so nabrali na Koroškem 16.000 kg polžev, za katere so dobili nabiralci 32.000 šilingov. Kdor jih pridno nabira, jih nabere povprečno 50 kg na dan. Po deževnih dneh pa so prišli nabiralci na okrog 100 kg dnevno. Najspretnejši nabiralci so jih nabrali celo do 150.— kg. To se že splača. Pri tem delu sc ne ukvarja z veliko vnemo samo mladina, ampak tudi odrasli. Predvsem upokojenci se precej ukvarjajo z nabiranjem polžev in si tako prislužijo dodaten denar. Polže lahko oddaste pri krajevnih zastopnikih. Ti jih nato pošljejo na zbirališče v gostilno Rar-markt v Celovec, PischeldorCerstrassc. Karlo Craos je specialist za polže in jili pošilja v francosike tovarne za konzerviranje. Kakor je znano so konzervirani polži zelo okusna in dobra jed, celo boljša kot goveje meso. Torej, kdor si hoče še postrani kaj zaslužiti, na delo! Za vsak kg [Križev dobite 2 šilinga! ZMEDA V MADŽARSKEM KMETIJSTVU Na Madžarskem je polom sovjetskega kolektivnega kmetijskega sistema, s katerim nikakor niso mogli pridelati dovolj hrane, prisilil režim k popuščanju proti samostojnim kmetom, poleg tega so morali dovoliti osebju kolektivnih kmetij, da jih obdelu- jejo kot svojo last. Več kot 42 odst. kolektivnih kmetovalcev je lani zapustilo državna posestva in s tem zrušilo sistem, ki so ga smatrali za steber komunizma. SREDSTVO PROTI PLEVELU Izkazalo se je, da je kemično sredstvo za uničevanje plevela, kalcijev cianid, potem ko je uničilo plevel, postalo odlično gnojilo za rast drugih rastlin. Snov se namreč naglo kemično spremeni, izgubi svoje uničevalne lastnosti in dobavlja skozi vso sezono posevku koristen dušik. SEDANJA OSKRBA SVETA Z ŽITOM NAJ VEČ JA V ZGODOVINI Urad amer. 'poljedelskega ministrstva za knretijisitva v tujiinli ceni, da bodo letos 4 glavne države, ki pridelujejo žito, dobavile svetu največje količine v zgodovini, in sicer od petih glavnih vrst žita za 7 odst. več kot lani, 25 odst. več kot leta 1952 in 38 odst. več kot je bilo povprečje 1945-49. Dobave pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze v Združenih državah cenijo na 120 milijonov 821.000 ton, dobave Kanade na 33 milijonov 135.500 ton in Avstralije na 7 milijonov 457.000 ton. Le Argentina je s svojimi 11,285.000 tonami za 500.000 ton slabša kot lani. J. S. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (09. nadal j evan j e) Pri' Roučku so gledali v vrče ipiva — sosednji mlinarji', ibuški in myšoneški, z Be-nešovskega in ..Rdečega” mlina. Oba sta dokazala, da je vsak mlinar pri darovanju vitez, Roučdk j|u je moral kar miriti. Tako se je godilo pri vsakem kmetu, v sleherni bajti. Ljubezen do bližnjega je nadomestila zavarovanje zoper ogenji in točo, zbirko za ponesrečence, državno in deželno podporo, Huje pa je bilo v poznejših letih, ko je toča uničila ne samo ene vasi, ne samo enega okraja, ampak vso piseško in taborsko krajino. Tedaj pa niti država niti dežela nista vsega zmogli. Pa smo tedaj spet bili priča bleščečega zgleda, ko je za morjem v srcih čeških izseljencev zagorela stara ljubezen do rodnega češkega juga — ter so nam podali čez Ocean roko — prepolno dolarjev* ... Tako se je Putima spet opomogla in Pu-timci so sprejeli pomoč sicer hvaležno, tro-da dostojno in samozavestno, posebno ko so videli 'la jo darovalci dajejo radovolji-no in veselo. Okoliški kmetje so dajali, toda niso prejemnikov poniževali. Niso čakali, da Putimci pridejo po zrnje. Sami so ga namerili v bele, često oprane lanene vreče in ga, kakor da so ga dolžni, sami s svojo vprego peljali v Pulimo. Bogati ibogatim, revni, revnim. Ixri Gimburi na dvorišču je stal voz, vi- *Po toči leta 1903. - sako naložen z vrečami. Gimbura je izpregel konje. Marjanka pa je v izbi pripravljala zakusko za mladega Kovando iz Hra-dišča. Mladi kmet je medtem sam nosil zrnje v kaščo in ga tam sipal v skrinje. Gimbura se je držal, kot da ne vidi, kaj dela. Spodobi se, da dobro delo izvrši Ko-vanda od „a” do „ž”. Spodobi se, da znosi darovano zrnje v shrambo, toda ne Spodobi se, d!a bi mu Cim-bura pomagal, zdeti bi se namreč moglo, da šteje darovane vreče, presoja njihovo velikost, določa mero in preskuša moč in čisto-to zrnja — skratka: darovanemu konju ne glej na zobe.* Zato se za gosta ne briga, ampak se suče okoli njegovih konj v staji in jim streže z vsemi mogočimi dobrotami. Končno je zrnje pospravljeno in vreče vse do zadnje lepo zložene, zdaj, pa je Cimbu-ra kakor po naklučju srečal Kovando, ko se je poslednjič vračal s podstrešja na voz. Takoj ga je ujel za roko, ga peljal v hišo in ga posadil za mizo pod .jpodobe”, pred krožnik z rumenim, s sladkorjem potresenim ponvičnikom. ..Striček, joj, kar začudil sem se, vi imate še zrnja — in kakšnega!” je začel hvaliti Kovanda — „kakor šibra je težko vaše nasuto zrnje, pa tudi stročnice so krasne, grah je kakor biseri in leča debela kakor fižol.” „Nisem videl tvojega daru, toda moje zrnje se s tvojim gotovo ne more meriti; dobro poznam hradiško. polje, Kovandove njive in vem, kakšno silje na njih raste. Videl pa sem tvoje konje! Ko bi tvoj rajni oče vstal iz groba', bi se nad konji neizmerno razveselil.” „Se bolj bi bil vesel, ko bi slišal o Bel-čku, o njegovi čudoviti usodi, o njegovi vrnitvi in koncu. Ves kraji znova o vsem tem govori.” Tako sta se lepo razgovarjala v veliki sobi, Marjanka pa je včasih pogledala, če gostu česa ne manjka. „Tako sem se lepo razgovoril pri vas kakor doma,” je vstajal Kovanda in se pripravljal k odhodu. „Le posedi še malo,” ga je-silil Gimbura, „in Se malo prigrizni,” mu je prigovarjala Marjanka, „saj mi še nisi nič povedal o ženi in otrocih,” in sedaj je ona začela presti pogovor. Gimbura je stopil ven in Marjan,! naročil zapreči konje. To je znala kot fant, zaradi tega je bil Gimbura brez skrbi, zato se je mirno vrnil h gostu. Njegovo ču-ječe uho je čez trenutek zaslišalo, kako je zadrdral voz. „Aha, Marijana je 'že zapregla in obrača vez,” je pravilno sklepal in, ko se je gost zJopet dvignil k odhodu, mu ni več branil, ampak je tudi sam vstal in mu slovesno spregovoril. „Ne želel bii, ne tebi ne sebi, moj: dragi fant, da bi vam pripeljal takega kot ti nam. Toda pregovor pravi: danes meni, jutri tebi. Nesreča ne počiva in ne hodi po gorah, ampak po ljudeh. Zvesto si bom zapomnil to jaz in moji otroci, kaj si storil v nesreči za nas in, če ne bom jaz tebi, morda pa bodo moji otroci tvojim otrokom nekoč to posojilo poplačali. Zdaj naj ti pa Bog poplača in te blagoslovi, da se ti v gospodarstvu ne bo poznalo.” „Nisem dal za odplačilo, dal sem rad in vesel sem, da ste mojo pomoč sprejeli in je niste zavrnili.” Segla sta si v roke. Nato so gosta in voz spremili pred dvorišče. Taki in podobni obiski so se vrstili po vseh hišah. Toda poleg kmetov se je oglasil še drug, nepričakovan pomočnik — gospod knez, kar je vse v vasi presenetilo. Gospod knez nima v putimskem katastru niti krpe zemlje, ni niti njihov sosed in vendar se jih spominja. Poslal jim je pismo, da naj, se posvetujejo in odpišejo, kaj bi jim bilo holji prav, ali hočejo krompir ali žito ali kakšno rž ali pšenico, ječmen ali oves. Tudi grah ima izvrsten in lečo ter grašico, čisto in v zmesi. Občina se je sefila na posvetovanje; toda ni se mogla zediniti. — Na knežjem imajo tako pšenico, če jo, seješ v jeseni', j,e ozimi-na, če jo 'seješ spomladi, je jara. Imajo pšenico, ki ji pravijo „golica”, rdečkastega zrna, z gladko in tenko kožo in je močnata kot nobena druga. In kalkšen ječmen pridelujejo! Klasje je dolgo kot prsti in šeste-roredno, tega je treba kneza prositi. Kaj šele njihov oves, do pasu visok. Vsi* so za knežji oves. Ponosna občina ne sme hiti neskromna in mnogo želeti, toda nesreča je, da j;e needina, da se ne more odločiti za dar. Kakor gozd v burji, kakor voda pod jezom, tako šumi ih buči v občini. I.e Cim-bura molče sedi za mizo in nejevoljno posluša. Župan se ozre nanj, in ga pozove: »Spregovori, Gimbura, in svetuj, kaj si naj občina izbere.” Glasovi se umirijo, utihnejo in možje sd obrnejo k Gimburi. Da, Cim-bura naj pove. Čudno, da se niso prej spomnili — „pst, pst, čujmo Gimbura,” se vzajemno opominjajo. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. OrcHS ŠCPJ^SE v tslmn Res ijie, da smo v Celovcu videli že skoraj vse po> Evropi (potujoče cirkuse. Gostovanje cirkusa KRONE je pa vendarle dogodek, katerega je treba še posebej, poudariti. Prvič jje KRONE največji cirkus v Evropi in drugič njegov živalski vrt je največji na svetu. Že samo to dvoje pomeni za Celovec atrakcijo prve vrste. Navesti je treba samo nekaj podatkov o obsežnosti tega potujočega podjetja. Trije vlaki so bili potrebni, da so pripe-Ijjali v Celovec to velikansko šatorško in va-gomsko mesto. Pravo čudo organizatorične umetnosti je njegovo postavljanje: od prihoda vlakov do koiičane postavitve potrebujejo samo 360 minut. V tem času dobi na določenem kraju svoje mesto in streho 420 'živali in 600 ljudi', artistov, nastavljen-cev in delavcev. Živalski vrt obsega 160 konj, 14 slonov, 46 pragozdnih zveri, kamel, celber, kengurujev, opic in celo žirafo. 120.000 šilingov dnevno stane vzdrževanje tega ogromnega podjetjla. Velikanska šaitor-stka arena daje prostora 6000 gledalcem. Odveč bi bilo poudariti, da tudi program odgovarja obsežnosti in zmogljivosti take- ~T”“’ PSŽS 7'^ /f/ŽJu Kolesa znamk 1’uch, Junior in RVVC. Vsi nadomestni deli za Kolesa in motorna kolesa. Radio apara-ti, šivalni stroji ter /y /'SAvs‘ kmetijski stroji. (flU V.sŽ/7 V 'vi najceneje in pod Jf ugodnimi pogoji v Johan Lomšek ST. L1PS, Post EBERNDORF ...................... ga podjetja. Artistične točke so edinstvene na svetu, saj so jih ovekovečili s filmanjem. Gostovanje cirkusa Krone je nedvomno n a j pon i čmbn ejši dogodek te vrste, kar jih je doživel Celovec. DVORNI SVETNIK Dr. EFFENBERGER Te dni je umri po dolgi bolezni v Celovcu g. dvorni svetnik dr. Effenberger. Dr. Effenberger je v prvih povojnih letih vodil ile/dni Stavbeni oddelek in na prošnje dodeljeval stavbni material. Bilo je to ravno v času, ko so se izseljenci vračali na svoje domove in so zato material nujno potrebovali. Z velikim razumevanjem jte pokojni dvorni svetnik upošteval te potrebe im dal, kadar in k jer je le mogel. Vrsta v vojni porušenih mostov, občinskih stavb in bolnišnic je nastala pod njegovim vodstvom. Tako si je tudi sam postavil v deželi spomenike. Pokojni je bil od leta 1929 tudi profesor na momtainistični visoki šoli v Leobnu. Od deta 1945 do 1952 je vodil direkcijo deželnega stavbarstva na Koroškem in nato stopil v zasluženi pokoj. IZJAVA ODBORA MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU Odbor Mohorjeve družbe v Celovcu je v zadnjih letih podvzel vse korake, da bi prostore v hotelu Trabesinger - Heimlinger spet dobil v svojo upravo. Dosedaj se to kljub pravnemu prizadevanju ni posrečilo. Odbor nima trenutno nobene pravne možnosti z.’: brani ti nadaljno oddajo prostorov po sedanji zakupnici. SUHA Pred kratkim se je zelo ponesrečil' delavec Feliks Burdev. Delal je na žagi posestnika Stooda. Pri napuščauju Diesel-motor-ja ga je zgrabila transmisija za plašč, (ki se je hitro navijal na transmisijo, Burdev pa se ni mogel sprostiti in tako ga je zavrtelo večkrat naokoli. Preden so drugi delavci ustavili motor je že dobil težke poškodbe. Tudi obleko mu j|C raztrgalo. Ranjenca so takoj prepeljeli v bolnico v Volšperk. STRPNA VAS V torek, dne 25. maja ponoči, j;e doživela naša vas precej strahu. Ob dveh zjutraj je izbruhnil pri I s e Im u požar, ki je uničil hlev in druga gospodarska poslopja, ki so bila ob hlevu. Hiša j,e ostala nepoškodovana. Ogenj je napravil kar veliko škodo, po-eihno če pomislimo, da niti dve leti ni od tega, kar so napravili nov hlevski „rušt”. Kako je prišlo do požara še ni znano. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (Materinski dan) V nedeljo, dne 23. majmilka, so nas presenetili naši farni otroci. Že teden prej smo opažali toliko „živ-žava” na samostanskem dvorišču kot ga sicer ni. Otroci so se zbirali k vajlam. Kar čudili smo se odkod toliko otrok naenkrat v samostanu. Častite šolske sestre res znajo s svojo prijaznostjo in materinsko lj|ubeznijo (prikleniti otroke nase. Z velikim veseljem so prihajali k vajam. Na materinski proslavi, ki je bila v telovadnici »Narodne, šole” se nas je zbralo prav lepo število faranov, zlasti seveda mater. Naši malčki so prav dobro nastopali. V raznih prizorih, pesmih in deklamacijah so pokazali vso hvaležnost in ljubezen do svojih mater. Na njjihovo izvajanje smo kar ponosni. Zlasti Folti, Ani in Veronika so se izkazali kot zelo nadarjeni. Tudi dekleta — gojenke so sodelovale s kratko igrico, v kateri je zlasti Lenčka dobro rešila svojo vlogo. Lepo je bilo! še si želimo takih domačih prireditev! častitim šolskim sestram pa se za ves njihov trud in požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo. ŽIHPOLJE Zopet se moramo oglasiti v »Našem tedniku” s par novicami1. V nedeljo, 9. maja smo ob veliki udeležbi pokopali mladega Žnidarča, Roberta Krasnik iz Vrste vesi. To je bil prvi pogreb v letošnjem letu, pa še ta tako mladega moža. Šel je v bolnico, pa mu niso mogli več pomagati. Imel je raka na želodcu. Zapušča ženo in dva mala otroka. V torek, 11. maja, so prinesli k nam luč iz Lurda. Ob pol osmih zvečer smo jo sprejeli pred cerkvijo ob veliki udeležbi vernikov. Posebno otrok j;e bilo veliko. BRNCA V soboto, dne 15. maja, sta se poročila Markov Slavko in Kvančnikova Marica. Oba izhajata iz dobrih in zavednih slovenskih družin, 'ki sta veliko doprinesli do o-hranitve slovenskega življenja. Tudi nju smo videli in občudovali čestokrat na odru. Kot dobra pevca in igralca sta pokazala veliko spoštovanje in ljubezen do kulturnega dela. Upamo, da se bosta tega držala tudi v (zakonskem življenju, kajti še lažje jima bo, ker bosta potovala skupno skozi viharje in sončne dneve novega življenja. Da bi bila zakonska sreča in medsebojna ljubezen vedno v majniškem cvetju, to vama želimo vsi vaščani in vsi, ki vaju poznamo! GRABŠTANJ V petek, dne 21. maja popoldne, je pogorelo gospodarsko poslopje pri Melharju v Sepcu pri Grab3tanj|u. Popolnoma uničena. j‘e bila seve vsa krma, vsi stroji in orodje ter avto. Požarnim hrambam se je posrečilo rešiti vsaj sosedne hiše. Ogenj je povzročil kakih 150.000 šilingov škode. OPERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE . bo gostovala v celovškem mestnem gledališču Na binlkoštno nedeljo, dne 6. junija, ob 20. uri bo Sutermeisterjeva opera ROMEO IN JULIJA na1 binkoštni ponedeljek ob 9.30 uri Rossinijeva opera SEVILJSKI BRIVEC in ob 20. uri zvečer BALETNI VEČER E&ekbfiick I Mlen,WafchenJochen... Mngen frohe Sommenrochen! JdzlfutjecUn, , 6ttc4twin<>jUc4ir • - A :K i , lirične ! s,r°jc 0tl° 'o akef/n , Parilnlke J znak J Pridejo v a Iirnio P05'0' samo .tis(e , e naprave, jj,- .. ..................°vE ' —-..........................- 3. 4. KELAGoy AUSTR,A Plaiiin;h J ,° Potrebno ,, sa toLa* m„r„ nik;l naprav ;/ . 1 o vejja ,,, v. llranemu .O.6’ P« istih ™tr°«istala S* (-4.S „, uSte.”** p - • MmiterteJcik Stop,uk n !1aPravah liričnih 1 hotnimi rw^ .. ......«3s? *“ »■ « * Cih r elektriki,... uPravah KELAr ° sa,ni *«. -S 6 l* š”** ^ ^ H m <>VC?rj 'oka, (ato Vesele binkošti želimo — za praznik torto vsi dobimo. mmrn 3ACKPULVER SŠ miteteH ffii&i&iAetzeff/eH KOLO navadni — športni dirke SSmrnkf MEHANIK Celovec-Klagenfurt Paradeisergasse 9, telefon 59-53 ”£222"" DerCircus, dendieganze Weltkennt Mam ? ^ Silno so navdušeni! Samo do ponedeljka, dne 7. junija 1934, dnevno ob 15. in 20. uri. Ljudske cene od G Sil., otroci do 12. leta popoldne polovične cene. /veze v vse smeri zasigurane! Ne zamudite edinstvenega obiska! Cirkus-blagajna, telefon 45-03. OmšCITE ZOO-KRONE S 420 ŽIVALMI! Brez konkurence v ceni, brez konkurence v kvaliteti, brez konkurence v dobavi, dobavljivo od 100 ccin do 350 ccm. Tovarniško nova motorna kolesa! Ugodni obrokil Nemške in avstrijske kvalitete samo pri Autozentrali Potuznik, Kla-genfurt, St.-Ruprechter Strasse 4. Vaše stanovanje lahko čistite sami, ali žimnic, modrocev pa ne. Bakterijskega prahu pa samo z Okornovim strokovnim strojem, kateri vam prah popolnoma očisti. Zjutraj pride iskat. Zvečer že vrne nazaj. TAPETNIK OKORN, Celovec, Volkermarkter Piatz. IPletenine m vezenine! kupite ugodno pri M. Kopeinlg j Villach - Beljak, Autobahnhof j Izdclavamo tudi po meri Moške delovne obleke šil. 79,— Angleške hlače šil. 55.— Moške srajce od šil. 35.— naprej STOFFSCmVEMME, Klagenfurt, Marktplatz. SCHVVARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz. Očala, fotoaparate in potrebščine ,, BUFFU jun. 'J Celovec, tel. 55-30 Obstplatz 3 Dioel-tovomi avtomobil dobavlja 1,5, 2 in 2,5 tonski Lederbekleidung mir beim Erzeu-ger. VVemisch IFriedrich, Villach, Italiener Strasse 22. — Qualitat entscheidet! Modrooi, tapecirano pohištvo poceni ter dobro samo pri proizvajalcu Ortncr, Beljak, Widmann-gasse 31. Deželno zastopstvo za j J , A 4 ' * Koroško in Vzhodno Tirolsko CELOVEC - Klagenfurt, Siidbahugurtel 38. Telefon 44-31 Prodajalnica Bergler- in Krobath-Putz mlatilnic kakor tudi nemških IIolder-Diesel traktorjev Pojasnila in ogled vsak čas H. W E R N I G KMETIJSKI STROJI CELOVEC, Paulitschgasse 13, Telefon 35-02 NEMŠKI L L O Y D PKW, jeklena izdelava .... 31.500 šil. Kastemvagen...... 31.500 šil. Lloyd, Sta!tionswagen .... 31.800 šil. AUTOHAUS RI V A Celovec-Klagenfurt, Rosentaler Strasse 17, tel. 31,91 URE za BIRMO, ki odgovarjajo vsem zahtevam in po zmernih cenah pri J. A. KERN, Celovec, Kramergasse 7. Pralni električni stroj na posodo. Pralni dan ena zabava. 8.— šil. za eno uro. Vse električne predmete najceneje „Ingstc”. Celovec - Klagenfurt, 10,-Oktober Strasse 4. Telefon 2442. Rabljena kolesa kakor tudi motorna kolesa, eventuelno na obroke, Klagenfurt, Villacher Strasse 39. štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov. St. Vid na Glini — St. Veit/Gl., obisk in ponudba brezplačno. Slovenec želi spoznati Korošico do 25 let staro, ljubiteljico narave in petja (naslov). Ponudbe .poslati s fotografijo na upravo lista. OČALA! Optik Fessi BELJAK VILLACH Bahnhofstrasse 3 Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adlergasse Telefon 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11. Generalno popravljen, nerabljen 4-tonski traktorjev „Anhanger” v izvrstnem stanju prodam po najugodnejši ceni. Naslov v upravi lista. Priporoča se za slikanje birmancev najstarejši fotografski zavod Koroške PETER ORASCH, Klagenfurt, staro bogoslovje, Pricster-hausgasse L LKW MERCEDES - Diesel 2 tonski in 1 BEDFORD 2 tonski, obe vozili v dobrem stanju na prodaj, tudi v zameno za apno, opeko, rezni, mehki ali bukov les ali les za kurjavo. Vprašati Berger, Celovec, Waggasse 15 pri kapucinski cerkvi. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. Najmodernejša obutev za dame, gospode in otroke specialne sandale — Obu tov za birmance in bir-manke samo SCHUHHAUS E. BERGMANjN CELOVEC- KLAGENFURT, Paradeisergasse Prepričajte se! ICaEk (a&gio) cement, Heraklit in vise stavbene potrebščine dobavi najugodneje samo firma AlOlS PPBtSCh Celovec — Klagenfurt, Lastenstrasse 11 Kolo za vsako vreme šil. 780,-Športno kolo, od šil. 980-Otroška kolesa od šil. 690.— Ugodni obroki pri F a h r r a d HERZOG Celovec - Klagenfurt Ker smo fako pOCGHI, vas vožnja v Celovec nič ne stane Nekaj p r i m e r o v : Crtkast žamet, najboljše kvalitete, iz Nemčije uvožen samo šil. 39.- Moške srajce vseh velikosti iz popelin- zefirja, najboljše samo šil. 39.—, 37.— 35.- Pretiskaniue (Buntdrucke), krasnih vzorcev samo šil. I 6.30. Balonski plašči, dvobarvni (Ffegoli) samo šil. 298.- Nadaljc: na stotine plaščev vam je na razpolago. Jopice, kostumi, moške obleke, hlače in na tisoče metrov krasnega blaga za obleke po prav tako nizkih cenah. Na tisoče metrov najfinejše svile v najlepših vzorcih od 12.80 do 19.80 samo v trgovski hiši Korošca G. UMSCHADEN CELOVEt , Bahnhofstr. 7, Am Fleischmarkt Priklopniki za traktorie novi in rabljeni kakor iudi osi In platišča Prodaja starega železa FRANZ RUMWOlF zastopstvo MB 250 MB 201 M 125 IIaiiierJ Motorna kolesa 1954 takoj dobavljiva R 25/3 R 51/3 R 67/2 Ugodna plačila na obroke Specialne delavnice — nadomestni deli Fe^rzeugha&is PauS SCropfitscii? KLAGENFURT, (Stauderhaus). Telefon 26-27 CELOVEC l|l|§lfi|jj tovamaUoaMuUU LUBAS &SOHN CELOVEC - KLAGENFURT, St.-Veiter Strasse Telefon 5G-58 Izdelava harmonik vseh vrst, prevzema popravila strokovno in točno. Luhasove harmonike so znane širom sveta. KS*£0 CELOVEC-KLAGENFURT PRECHTL Od 4. do 7. 6.: ,K6nigliche Hoheit’ STADTTFIEATER Od 4. do 10. 6.: trodiraenzionalni film: „Foi ti” Okrogli les po najboljših cenah, ki jih takoj izplačamo, kupim v vsaki množini. M. RUSS OHG, Klagenfurt, Weidmannsdorferstr. 3, St.-Ruprechter Strasse 9, telefon 27-80. Beri in širi Naš tednik-Kronika t f., *u#ererVILLAGH Pozori Na delo se peljete najceneje z ljudskim motornim kolesom KTM R 100. Naplačilo šil. 1150.—. Obroki tedensko šil. 58.—. Tovarniško novo (fabriksneu) dobavlja takoj Karntner Autozentra-le Potuznik, Klagenfurt. St.-Ruprechter Strasse 4. Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO Gumijasti obroči vseh vrst A. u. J. G S C H I E L Specialna trgovina za avto-obroče in tehnične potrebščine Celovec-Klagenfurt, Heuplatz 1, tel. 51-01 USTANOVLJENA 1926 OHG. EN GROS - EN DČTAIL Lasfno skladišče z železniškim tirom, Celovec, fel. 24-07. Podružnica: Beljak-Villach, Ringmauergasse 11, tel.47-57 usTANovuEHo iM7 PIJAČA ZA SAMO ODLIČNO 7{jwkulej-P\VO PIVOVARNE SCHLEPPE KlagenfurbCelovec in Podgora-Unterbergen Ltst izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik in izda jatel) Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohoria. vsi v Celovcu. Viktringer Ring ?6. -- Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.