NIK VESTNIK VES ’ USTNIK VESTNIK »^NALNISKA TEHNOLOGIJA d.0.0. n II37, tel.: 062 221 303, tac 222 055 ^obolaSiovenska25, tel. &fax 27 094 ■mi 497 ^77Na9raJ®nci nagradne ankete: 1- Kutoš Vlado j, ral odstopiti tudi Lech " se je na oblasti očitno pr počutil. Vendar pa najn°n8 polj ziskave javnega mnem3,^ zopd skem kažejo, da so se lju ogreli za Solidarnost, Pra ervatit soko pa bi se uvrstile kon ne skupine. . v s^1 Najnižjo popularn°s. karieri doživlja tudi ma cialistični šef Gyula H f ju kot zadnji zunanji mm poleti 1989 odprl železoi za tisoče vzhodnonems..^ cev. Padec njegove pn'J je predvsem posledica m ^jeitl brezposelnosti, nižje® .^1* skega standarda ter kor privatizacijskih škandajo vljajo, da bi od 55 ods jjff likorjih je zanj glasova P|0|eS ma letoma, zdaj zanj ov pičlih 15 odstotkov Ma Izjema so seveda fjclj1’ na zadnjih volitvah P .gpsd zmagal Miloševič- Naj je dobila enotna lista j rjenih strank, ki jo vodi P na stranka Srbije, njenl iCain G. sta še Jugoslovanska e ,jep' va demokracija. V Črm® pričljivo zmagala °e stranka socialistov Pr Momirja Bulatoviča ( tri sedeže je dobila m . stf9? SDA, štiri pa dve alba (>oi Kosovski Albanci so vo po tirali in se tako odzval voditelja dr. Ibrahim^ Tako gredo že šesto »Slobo-dno« pot. pfjf’ piše Washington^^i^oii1 še:«... kot predseduj neuvrščenih med e 1991 seje Drnovšek očeh neevropskih 1,3 pop a-nih držav, saj je skozi obdobje konca ne. voj”6 » Po koncu hladne pW nujnih reformah Je$ spos / čas za tiste, ki so s ^ji11 soočiti s spretnem daljevati reforme.« ( 'tv P vestnik, 14. november 1996 Aktualno doma © Nekaj zmagovalcev, © se vec pa poražencev Goričanci zaupajo Džubanu Na 111 volišč v 4. volilnem okraju (goričke občine) je prišlo na glasovalna mesta 17.391 volilnih upravičencev ali 68,87 od- glasovi ali 15,90 odstotka in SLS (Smiljana Baranja) z 2.486 glasovi ali 15,62 odstotka. Na četrtem mestu je s precejšnjim zaostankom SDS (Ludvik Sukič) s 1.391 glasovi ali 8,74 odstotka, nato pa ZLSD (Nadja Ivanc-Milo- V nedeljo na martinovo so bile po vsej Sloveniji tretje demokratične, '^strankarske parlamentarne volitve, na katerih so se volilci odločali o Poslancih državnega zbora. Odprtih je bilo več kot 3.500 volišč, v volilne '^nike pa je bilo vpisanih okrog poldrugi milijon volilnih upravičencev, olitve poslancev so potekale po že preizkušenem zakonu o volitvah v yavni zbor, 88 poslancev je izvoljenih po proporcionalnem volilnem si- dva p0S|anca narodnosti pa po večinskem. Edina novost je bila, asta prvič veljala zakona o političnih strankah in volilni kampanji, klanci so bili izvoljeni za štiriletni mandat. 88 poslanskih mest se je psovalo 1.307 kandidatov, po ltJe pa za dve poslanski mesti, Ulovljeni za italijansko in ma-pZarsko narodnostno skupnost. “Pričakovanju je dobila naj-CJ° podporo volilcev Liberalna ®okracija Slovenije, ki jo vodi J^r dr. Janez Drnovšek. a8o liberalnih demokratov so Povedovale tudi vse javnom- zakonodaja, ki postavlja v ospredje proporcionalni volilni sistem, zato so razmišljanja o volilnih spremembah, o katerih se bomo odločali na referendumu 8. decembra letos, povsem upravičena. kandidati te stranke. To so: Andrej Gerenčer, župan Mestne občine Murska Sobota, z visoko 41,59-odstotno podporo volilcev, Jože Špindler, direktor podjetja Ljutomerčan iz Ljutomera, za katerega je bilo 33,35 odstotka volilcev, in Geza Džuban, dosedanji poslanec državnega zbora, ki je dobil 31,86 odstotka glasov. Poleg njih bo poslanski mandat po- GNEČA - Tako je bilo sredi dopoldneva na enem od sobo-'°hšč. Srečni Pucko! Nedeljskih volitev se je na območju Upravne enote Lendava udeležilo 13.037 volilnih upravičencev ali 64,73 odstotka. Pri tem je bilo 907 neveljavnih glasovnic, predčasno pa je glasovalo 41 volilcev. Po volilni udeležbi sta izstopala Središče in Žitkovci z 91 odstotki. Med političnimi strankami je na prvem mestu LDS, ki jo je zastopal dr. Bojan Korošec. Dobila je 2.974 glasov ali 24,52 odstotka. Na drugem mestu je SLS (Jožef Kocet). Zanjo je glasovalo 2.77? volilcev ali 22,91 odstotka. Srečno tretje mesto je pripadlo SKD (Cirilu Pucku), in sicer z 2.436 glasovi ali 20,08 odstotka. Na četrtem mestu je SDS (Marija Dominko), za katero seje odločilo 1.086 volilcev ali 8,95 odstotka. Peto mesto je pripadlo ZLSD in Vladu Bratkoviču z 856 glasovi ali 7,06 odstotka, šesti pa so bili predstavniki DeSUS, ki jih je zastopal Anton Slavinec (476 glasov ali 3,92 odstotka). Precej manj glasov je dobila SNS (Milan Bogataj), in sicer 180 ali 1,48 odstotka. Vse druge stranke so dobile zanemarljivo število glasov volilcev. Po večini preštetih glasovnic je dobila LDS 27,04 odstotka glasov, sledijo pa ji SLS z 19,41 odstotka, SDS s 16,13, SKD z 9,56, ZLSD z 9,05 odstotka, DeSUS 4,31 in SNS 3,22 odstotka glasov. Tudi glasovanje po pošti ni spremenilo tega razmerja, saj gre le za odstotek volilnih upravičencev. Neuradno bi po veljavnem proporcionalnem sistemu LDS v parlamentu dobila 25 sedežev, SLS 18, SDS 16, SKD in ZLSD po 10, DeSUS naj bi imela 5 sedežev, NSN 4, preostala dva poslanska sedeža pa bosta zasedala predstavnika italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. glasovnic. Po udeležbi so tudi tokrat izstopali manjši kraji, kot so Okoslavci, Hrašenski Vrh in Se-lišči. Zmaga kandidata LDS Mihe Vodenika, kije zbral 2.960 glasov ali 28,63 odstotka, je bila pirova, saj niti tako visok odstotek ni zadostoval za poslanski stolček. To velja tudi za SLS (Alojzija Frajham) s 1.898 glasovi ali 18,36 odstotka in za SKD (Jožef Kocuvan) s 1.686 glasovi ali 16,31 odstotka. Očitno pa je imel več sreče kandidat ZLSD Feri Horvat s 1.039 glasovi ali 10,05 odstotka, kar je zadostovalo za poslanski mandat. Močno se mu je približal kandidat SDS Jože Toplak z 955 glasovi ali 9,62 odstotka, medtem ko je kandidatka DeSUS Cecilija Dimec-Žerdin zbrala 737 glasov ali 7,13 odstotka, SNS (Ivan Lukič) pa 206 ali 1,99 odstotka. raziskave. Na drugo me-H, Y Prebila Slovenska ljudska Wa S Predsednikom Marja-fa/^Pbnikom. Sledijo pa So-iJ-^okratska stranka Janeza 1^..’ ^venska krščanska demo-"liler ^°jze Peterle (pred šd1*’ 7 im Je pripadlo drugo rne-l»okr ružena bsta s00'3!11''1 de' tt^ov z knezom Kocijanči-lojlUeniokratična stranka upo- Slovenije s predsedni-$lov Zet°m Globačnikom in nacionalna stranka Jelinčiča. Malce nepri-tano pa je volilni neuspeh st^la Peršakova Demokratska * rwurja znova ? Poslancev %h’I’Urju ie bi'° v nede'j° ^7 volišč, vseh volilnih Pa Je bd° 101058. ko svojo volilno pravico Petih volilnih okrajih V ne enote s sedežem na b volilni okraj (Lenda-° vPisanih 20-140 volil-čencev, ki so imeli mož-^'Ini LVanJa na 43 voliščih. 3' ^raj (Ljutomer) je obse-s 14.694 volilnimi 4. volilni okraj (obči-%\?r'čkem) je imel 111 vo-5-250 volilnih upravičen-^JOni okraj (Murska So-\]°k°lico in Občina Beltinci) ta ^4-3O7 volilnih upravičenkah SV°je S^sove lahko od-tap voliščih. V 6. volilni 4lo jn Ornia Radgona) pa je spa-ta- volišč in 16.634 volilnih ev’ 10' volilni enoti Sobota in Lendava) s ki? V Lendavi, kjer so med ta. Pdidati volili enega po-ta 'z Vrst pripadnikov ma-W?arodnosti, pa so imeli Vc in 6.182 volilnih upra-k/ dodajmo še to, da je ^Predčasnega glasovanja kt °krog 400 Pomurcev, ®'asovnic pa je prispelo krcu nejši vpogled v podatke Mp Ve- da je v pokrajini ob »i^očno slavila LDS, saj \Uradnih izidih poslan-zagotovili kar trije novila Maria Pozsonec, ki je v konkurenci štirih kandidatov madžarske narodnostne skupnosti prejela kar 43,06 odstotka glasov. Poslanec pa bo tudi krščanski demokrat iz Turnišča Ciril Pucko, ki je tudi že sedel v poslanskih klopeh. Čeprav je bil v lendavskem volilnem okraju šele na tretjem mestu po. številu glasov (za dr. Bojanom Korošcem (LDS) in Jožefom Kocetom (SLS), je z 20,08 odstotka glasov prinesel stranki dodatni poslanski stolček. Tega pa je zasedel tudi Feri Horvat (ZLSD) iz Gornje Radgone, kije sicer dobil le 10,05 odstotka glasov, toda na strankarski listi se je uvrstil med izbrance. Na tokratnih volitvah pa sta poraženca dosedanja poslanca stotka vpisanih v volilni imenik. Od tega je bilo kar 955 glasovnic neveljavnih. Poleg tega je 23 občanov glasovalo predčasno. Z najvišjo udeležbo se lahko pohvalijo na Krajni (94,25), čeprav niso dosti zaostajali tudi v Pu-ževcih (94,01), Berkovcih (93,75), Krncih (93,02) in Sodi-šincih (93,01). In kako je s strankarskimi kandidati? Daleč največ glasov je dobil kandidat LDS Geza Džuban, in sicer 5.237 ali 31,86 odstotka. Na drugem mestu je SLS z Evgenom Sapačem, za katero se je odločilo 3.697 ali 22,49 odstotka volilcev. Sledijo pa SDS in Drago Šiftar z 2.034 glasovi ali 12,38 odstotka, SKD (Ivan Obal) 1.689 ali 10,28 odstotka, ZLSD (Jože Časar) 1.016 ali 6,18 odstotka in DeSUS (Oto Ratkai) 508 ali 3,09 odstotka. SNS (Jorg Bleiweis - Trsteniški) je prejela 309 glasov ali 1,88 odstotka. ševič) 843 ali 5,30 odstotka, DeSUS (Vladimir Miloševič) 512 glasov ali 3,22 odstotka in SNS (Ivanka Bagola) 355 ali 2,23 odstotka. Kljub Vodenikovi zmagi poslanski stolček Feriju Horvatu V 6. volilnem okraju s sedežem v Gornji Radgoni je na volišča prišlo 10.981 volilcev ali 66,01 odstotka, neveljavnih pa je bilo 642 Pozsončeva še naprej V 10. volilni enoti (madžarska narodnostna skupnost) s sedežem v Lendavi pa se je volitev udeležilo 4.079 volilnih upravičencev ali 65,9 odstotka. Po volilni udeležbi izstopa volišče v Murski Soboti, kjer so zabeležili kar 100-od-stotni odziv prebivalstva. Z 91-odstotno udeležbo pa se ponašajo v Središču in Žitkovcih. Zmagala je Maria Pozsonec s 43 odstotki glasov. Albert Halasz je dobil 24, Gy6rgy Tomka 20 in Geza Puhan 13 odstotkov oddanih glasovnic. Pripravil: MILAN JERŠE V Ljutomeru za Špindlerja Volitev na območju Upravne enote Ljutomer seje udeležilo 10.171 volilnih upravičencev ali 69,22 odstotka. Od tega je bilo 543 glasovnic neveljavnih. Najbolj so se izkazali v vasici Zgornje Krapje s 100-odstotno udeležbo volilcev, v Bolehnečicih pa z 91,35-odstotno udeležbo. Tudi v tem volilnem okraju je slavila LDS s kandidatom Jožetom Špindlerjem. Zbrala je 3.209 glasov ali 33,35 odstotka. Takoj za njo je SLS, ki jo je zastopal Stanko Ivanušič. Zanjo seje odločilo 2.223 volilcev ali 23,10 odstotka. Rekordna podpora Andreju Gerenčerju V 5. volilnem okraju, ki obsega območje Murske Sobote*z okolico in Občino Beltinci, pa seje nedeljskih parlamentarnih volitev udeležilo 16.763 volilcev ali 68,96 odstotka. Neveljavnih je bilo 845 glasovnic. Kot posebnost velja omeniti, da je predčasno glasovalo 126 občanov. Tudi ta volilna komisija ni zabeležila nobenih nepravilnosti. Zvedeli pa smo, da so v času volilnega molka pred enim od volišč v Moravskih Toplicah viseli plakati s poslanskimi kandidati več strank. Vsekakor pa TAJNOST VOLITEV Izvoljeni bodo v državnem zboru sedeli štiri leta, zato je bila pri volitvah nujno potreb- na zbranost. Jožef Kocuvan (SKD) in Drago Šiftar (SDS), ki sta dobila 16,31 oziroma 12,38 odstotka glasov volilcev, s čimer sta zasedla tretji mesti v šestem oziroma četrtem volilnem okraju. Dosedanjemu poslancu dr. Bojanu Korošcu (LDS) pa ni nič pomagala zmaga v lendavskem volilnem okraju s 24,52-odstotno podporo volilcev. Takšna je namreč zdajšnja volilna Na tretjem mestu je SKD z Jožetom Ostercem, in sicer s 1.206 glasovi ali 12,53 odstotka. Sledijo pa DeSUS (Mirko Lebarič) s 754 glasovi ali 7,84 odstotka, SDS (Ivan Peršak) s 637 glasovi ali 6,62 odstotka m ZLSD (Marija Gjerkeš-Dugonik) s 604 glasovi ali 6,28 odstotka. Za SNS (Ivan Lukič) je bilo 203 volilcev ali 2,11 odstotka. velja omeniti vrle Polančane, ki so se volitev udeležili 94,71-od-stotno, več kot 86-odstotno udeležbo pa so imeli v Veščici, Suhem Vrhu in Mlajtincih. In kako so se odrezale stranke? Tudi tu je dobila največjo podporo LDS. Njen kandidat Andrej Gerenčer je prejel 6.619 glasov ali 41,59 odstotka. Tesno pa si sledita SKD (dr. Jože Magdič) z 2.545 Zmagovalci volilne nedelje Prejšnji teden smo Marjana Podobnika in Zmaga Jelinčiča razglasili za zmagovalca volilne kampanje. Danes ju lahko razglasimo tudi za zmagovalca volilne nedelje: Podobnika zato, ker bodo njegove odločitve ključne za oblikovanje nove koalicije, Jelinčiča pa zato, ker je z osvojitvijo štirih mandatov preprečil, da bi imele stranke slovenske pomladi večino v državnem zboru. Na prvi pogled so stvari dokaj preproste. Predsednik države bo za mandatarja najverjetneje predlagal predsednika stranke, ki je dobila največ glasov, to je Janeza Drnovška. Zanj je najboljša možnost, da k sestavi vlade povabi Ljudsko in Krščansko demokratsko stranko, saj bi takšna vlada imela kar 53 poslanskih mest. Manj verjetno je, da bo v vlado vabil Socialdemokratsko stranko namesto SLS ali SKD, najmanj verjetno pa je, da bi povabil vse tri pomladne stranke hkrati. Res je sicer tudi, da je nekdanja velika koalicija (ZLSD, LDS in SKD) skupaj dobila kar 45 mandatov, vendar je težko verjeti, da bi si jo kdor koli želel obnavljati, niti ni verjetno, da bi Ljudska stranka želela prevzeti vlogo SKD v morebitni novi veliki koaliciji. Dodaten razlog v prid koalicije LDS, SLS in SKD je, da bi po svoje najbolj naravno razdelila državni zbor. Vlado bi sestavile konservativno-liberalne stranke, v opoziciji pa bi ostale skoraj izključno stranke s poudarjeno socialno ali levičarsko usmeritvijo. Prav lahko bi se sčasoma zgodilo, da bi del poslancev Združene liste prestopil k LDS, del pa bi se jih morda zbližal z drugimi socialdemokrati. Takšni premiki bi gotovo prispevali k dodatni normalizaciji politične strukture. V resnici pa zadeve niso tako preproste. Formalno še neobstoječa koalicija pomladnih strank ima namreč skupaj 44 glasov. Če bo ta neformalna koalicija začela obupno iskanje manjkajočih dveh glasov, bi ju v resnici lahko našla, morda pri kakem poslancu DeSUS ali Jelinčičeve SNS, ki bi se odločil prestopiti v kako od pomladnih strank. Ker bi s tem omogočil oblikovanje vlade, bi za svoj prebeg lahko iztržil lepo nagrado. Po drugi strani se Drnovšek gotovo zaveda takšne nevarnosti in se bo skušal zaščititi s podobnim manevrom. Dejstvo namreč je, da imata LDS in SLS sami skupaj kar 43 poslanskih sedežev. Drnovšek bi morda Podobniku lahko ponudil oblikovanje dvostrankarske vlade, manjkajoča glasova pa zagotovil s tiho podporo poslanca in poslanke narodnosti in Jelinčičeve stranke ali pa celo s prestopom kakega od ideološko manj zadrtih članov DeSUS ali Združene liste. Vprašanje je seveda, ali bi bil Podobnik pripravljen na takšno kupčijo. S tem bi namreč tvegal, da bo obveljal za izdajalca pomladne koalicije, čeprav ta koalicija sama po sebi nima večine. Po drugi strani pa Drnovšek, ki mu gotovo ni pretirano lahko, ne bo skoparil z obljubami in ponudbami za visoke položaje v dvostrankarski vladi. Relativni vpliv SLS bi bil v koaliciji z LDS vsekakor večji kot v tristrankarski pomladni koaliciji. Marjan Podobnik - in nihče drug - ima torej možnost, da s svojimi potezami izbere sestavo prihodnje vlade. Če se odloči za hitro nedvoumno pomladno koalicijo, tudi zagotovitev manjkajočega glasu v državnem zboru ne bi smela biti problem. Če pa se odloči za zavlačevanje z izgovarjanjem na morebitne formalne pomanjkljivosti pomladne koalicijske pogodbe in na dejstvo, da te tri stranke sploh nimajo večine, lahko pri Drnovšku iztrži zase bistveno več kot pri Peterletu in Janši. Toda če bo postalo očitno, da Podobnik zavlačuje in se na tihem dogovarja z Drnovškom, tudi krščanski demokrati ne bodo hoteli ostati prikrajšani za slast oblasti. Tako je tudi po volitvah še vedno najverjetnejša koalicija LDS. SLS in SKD, ki smo jo nekateri napovedovali že prej, potencialna koalicija pomladnih strank oziroma dvostrankarska zveza LDS-SLS pa bosta verjetno predvsem kot zastraševalni taktični možnosti, ki bosta pospešili in olajšali sredinski kompromis. Janez Šušteršič 4 vestnik, 14. november 19^ Komentar Volitve so za nami -zdaj pa popravljat! Da so volitve v samostojni Sloveniji prevzele značaj velikih državnih praznikov, je že dolgo znano. Še posebno Je bilo to očitno zadnja dva tedna. Novinarji smo imeli veliko dela že s samim prebiranjem vabil na raznorazne otvoritve, podelitve, prireditve, razstave in celo koncerte, kaj šele, da bi se utegnili vseh udeležiti. Izbirali smo pač po področjih, ki jih pokrivamo v redakciji, po osebnem inetresu ali po resnični pomembnosti. In ker spremljam med drugim tudi cestno in ekološko problematiko, lahko trdim, da v zadnjih štirih letih prav gotovo ni bilo take gneče za raznorazne otvoritve odsekov in kilometrov cest kot prav v minulih dveh ali treh tednih. Resda so se marsikateri odseki gradili dlje časa, toda da bi prav vse končali prav v tem času, tik pred zdajci pa celo viadukt Ravbarkomanda, ki so ga popravljali od lanskega junija? Dajte no ... In še ena skrajnost: v zadnjih štirih letih se ni nikjer tako malo govorilo o cestni problematiki in o načrtovani gradnji avtocest kot prav v zadnjih tednih. Če je ena stranka želela dvigniti svoj imidž z rezanjem trakov na novih kilometrih cest (ker sta pač minister in državni sekretar iz njene stranke), se nista hkrati spuščali v razprave o gradnji cest. Bilo je očitno: če boste volili nas, boste imeli obljubljeno tudi zgrajeno, če ne pa, bog ve, kaj bo z vašo cesto. Nadvse sem pogrešala razpravo o cestni problematiki na Tišini, saj me je zanimalo, kaj bodo povedali o nadaljnji gradnji ceste M 10-1. Pa sem na napovedano javno razpravo prišla samo jaz, nikjer ni bilo nobenega aktivista niti pripadnika stranke niti opravičila, da javna razprava odpade. Edina večja javna raprava o cestah v Murski Soboti je bila slabo obiskana, nihče pa ni postavil najbolj bistvenih vprašanj. Drugih strank kakor da ceste sploh ne bi zanimale, še najmanj poslancev, ki so »zaslužni« za sedanji položaj Pomurja v slovenski prometni in (ne)razvojni politiki. Vsi so se ukvarjali predvsem sami s sabo in z.napakami drugih, se tolkli po prsih, kaj vse so dosegli, kaj vse so pomagali zgraditi. Mene in marsikoga pa je zanimalo le, kako si posamezni kandidati predstavljajo nadaljnji razvoj pokrajine npr. brez avtoceste, kaj bi storili za večjo varnost ljudi, za boljšo pitno vodo, pravilno kmetijsko politiko, za izobraževanje, omogočanje kulturnega ustvarjanja, za večji razvoj regije ... Ali res mislijo, da so nas z narejeni in potenciranimi dosežki prepričali? Ali res mislijo, da verjamemo obljubam, ki naj bi jih uresničili v prihodnjih mesecih, ko pa jih niso hoteli uresničiti v minulih štirih letih? Ne verjamem. Toda kako jim dokazati? Eden od tehtnih dokazov neumnega pretiravanja z otvoritvijo je bencinska črpalka na Meleh pri Gornji Radgoni. Načrtovali so jo 15 let. Potem so jo končno začeli graditi že sredi gradbene sezone. Končali naj bi jo realno nekje do konca novembra, toda ne, otvoritev je pač morala biti v začetku novembra. Cesta, ki jo gradi drugo ministrstvo, še ni bila asfaltirana, objekt so na hitro opremili in uprizorili otvoritev. Minuli teden so potem asfaltirali tudi cesto. V soboto je bila črpaka nabito polna z avtomobili, kaj v bližnjih večjih krajih so bile številne množične prireditve pa tudi sosedje so že izvedeli za novo črpalko. V soboto zvečer in v nedeljo je bil pred dovozom na črpalko trak, črplaka je bila zaprta. Sosedje iz Avstrije in udeleženci mednarodne razstave psov v Gornji Radgoni so morali po bencin na majhno črpalko v Radencih, kjer so ustvarjali dolge kolone ne zelo prometni magistralni cesti, ki se jih spomnimo še iz starih socialističnih časov. Zakaj je bila nova črpalka zaprta - je zmanjkalo goriva ali so se že pojavile prve tehnične napake -, niti ni pomembno. Dejstvo je le eno: črpalka ni bila usposobljena za normalno obratovanje, saj je že po nekaj dneh morala prenehati poslovati. In to ravno na dan volitev! Kakšna smola! Sicer pa, preden so ljudje ugotovili veliko prevaro, so že volili. Bodo čez štiri, leta spet? BERNARDA B. PEČEK Stečaj SGP Pomgrad Visokogradnje Najavljeni predlog prisilne poravnave Devetčlanski upniški odbor, imenovan ob stečaju SGP Pomgrad Visokogradnje, sestavljajo predstavnik delavcev, Občine Murska Sobota, LB Pomurske banke ter predstavniki podjetij treh Pomgradovih družb, Potrošnika Murska Sobota, firme Schiedel iz Žalca ter Cementarne Trbovlje. Slednji odboru tudi predseduje. Na prvi seji upniškega odbora je stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap predstavil poročilo o poslovanju družbe v času stečaja, torej od 13. maja, ter pripravljeni elaborat o upravičenosti nadaljnje proizvodnje. Člani upniškega odbora so imeli na predstavljeno poročilo več pripomb in zahtevali, da se le-to dopolni. Prav tako kot poznavalci razmer v gradbeništvu so bili kritični ob presojanju zapisanega podatka, da je družba med stečajem pozitivno poslovala in ustvarila dobiček. Zagotovo pa je najpomembnejša vest s seje upniškega odbora, da je SGP Pomgrad Holding najavil pripravo predloga za prisilno poravnavo. Predlog naj bi na svoji drugi seji obravnaval upniški odbor. In kakšna bo ponudba upnikom? Prav gotovo toliko ugodna, da se jim jo bo splačalo sprejeti in jo na naroku tudi izglasovati. Čakanje na plačilo terjatve iz stečajne mase ni po izkušnjah dosedanjih stečajev za upnike nič drugega kot razdeljevanje drobtin, ki so ostale. Zato je lahko ponudba ob predlogu prisilne poravnave za upnike veliko ugodnejša, kot da bi čakali na končanje stečaja družbe in plačilo svoje terjatve iz stečajne mase. MH ospodarstvo Nafta Lendava Za nov življenjski list Sama bi se bolj težko ogrela za slavospev v smislu: dr. Janez Drnovšek bo Nafto Lendava in zaposlene popeljal v raj. Bolj kot v to verjamem realnosti z navdihom liberalnega razmišljanja, da Nafti Lendava ne bo ničesar podarjeno. Raj si bodo družba in v njej zaposleni morali ustvariti sami. Nekaj pa je vendar blaženega, to, da je obisk Drnovška v Nafti napoved, da se za Nafto pripravlja nov življenjski list. Življenje na novo seveda le, če bodo napovedane vladne obljube in dogovori, ki so bili v Nafti Lendava tudi predstavljeni, izpeljani. In ni jih bilo malo. Kaj sta v Lendavi napovedala predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja? Popravek cen naftnih derivatov v korist naftnih družb v novembru in nato najverjetneje še v decembru, v pripravi pa je tudi protokol o ureditvi odnosov v naftnem gospodarstvu, katerega bosta podpisala Petrol in vlada. Lastnika Nafte se bosta torej dogovorila o načinu dolgoročne sanacije rafinerije in zagotovo tudi o tem, koliko in na kakšen način bo k temu vsak partner prispeval. Vlada naj bi sodelovala z investiranjem na področju ekoloških projektov, z uvedbo primerne rafinerijske cene, sprejemom modela za oblikovanje cen naftnih derivatov, z nižjimi stopnjami trošarine za proizvedene naftne derivate, z uvedbo ekoloških taks pri uvoženih naftnih derivatih in z ureditvijo posojilnih razmerij Nafte. V načrtovani program sanacije Nafte Lendava naj bi se vključevale tudi Blagovne rezerve Republike Slovenije s širitvijo re-zervoarskega prostora v Lendavi. In kaj bo prispeval Petrol? Ker se vsebina protokola še vedno pili na dogovorih med lastnikoma Nafte o tem, kaj bo prispeval Petrol, še ni kaj dosti znanega. Skoraj gotovo pa bo groba delitev obveznosti taka, da bo vlada »postlala ležišče« s primernimi pogoji za poslovanje, Petrol bo razvezal mošnjiček in zastavil svoje ime, vodstvo Nafte Lendava z zaposlenimi pa bo moralo s svojim delom tlakovati pot do zastavljenega cilja. Na novo podpisan življenjski list za Nafto - to je za obstoj Nafte najpomembnejše. Pa vendar, zakaj je do tega prišlo šele sedaj, po toliko opozorilih o resnosti položaja v rafineriji? Ali so temu res botrovali samo pre- dvolilni čas, nabiranje volilnih glasov in spoznanje, da bo zaprtje rafinerije zaradi zadrževanja inflacije butnilo v vladno telo kot bumerang? Na premik v vladnem kabinetu in pri samem Drnovšku, ki je prvič javno priznal, da država rafinerijo potrebuje, je vplivalo več dejavnikov. Lahko razmišljamo, da tudi zadnje opozorilo iz Petrola, da se njim kot trgovski naftni družbi pač ni treba pečati še s predelavo. V Petrolu se je namreč že ob prevzemu lastništva v Nafti oglasil pol, ki zagovarja usmeritev podjetja le v čisto trgovino z naftnimi derivati in ni navdušen nad tem, da je v družbo pritegnjena še proizvodnja. Ko je že vse kazalo, da sta se vlada in Petrol povsem razšla pri vprašanju reševanja Nafte Lendava, je vlada pripravila nepričakovano presenečenje, najprej s popravkom v strukturi cene naftnih derivatov v korist naftnih družb ter nato s predlogom o podpisu protokola. V Petrolu česa takega od vlade niso več pričakovali, kajti nedolgo od tega jim je finančni minister Mitja Gaspari predlagal zanje nesprejemljivo kupčijo, da naj bi Petrol plačal 17 milijonov Naftinega dolgi ’ zameno pa bi vlada pristala na popravek cen naftnih derivatov. Preobrat v vladi in nove potezev smeri sprejemanja ukrepov^ tehnološko in ekološko sanacij0 rafinerije so zato veliko prese' nečenje. In kako se bo glede nan°^ nastali položaj razvijala za®' šljena reorganizacija podjetja’ holdinng? Skupščina Nafte je1,1 svoji zadnji seji odločila, da bo° predlogu nove organizirano®11 podjetja sklepala šele po razprl vah v podjetju. Po predlogu P8 naj bi se enovito podjetje 0^ lilo v štiri družbe, Rafinerijo,” trokemijo, Invalidsko podjetje P Proizvodnjo in storitve. SleM naj bi sestavljali profitni ce” Strojegradnja, Raziskave in dobivanje nafte in plina, Enet? tika in Strokovne službe. D6'118 enovitega podjetja v holdingP meni tudi, da bo vsaka nov družba poslovala samostojno8 svoj račun in da med deja’’ strni ne bo več prelivanja sf štev. Toda ves sanacijski P8 gram, o katerem se sedaj do* varjata vlada in Petrol, je ®r(J, nan na rafinerijo, zato je VP . sanje, kaj bo potem z d®*1 dejavnostmi? Posredno se ■ zaradi medsebojne poveza” ob sanaciji rafinerije opo”1® tudi one, pri tej verigi pa Je n. fJ. liko v negotovosti dejavno® ziskave ter pridobivanja n® plina' , MAJDA HOK’ 720 zaposelnih v turniški Planiki izdela dnevno 3.500 parov obutve Najbolj črne napovedi se niso uresničil Težave, ki so po prekinitvi sodelovanja z Adidasom pestile kranjsko Planiko, so bile za turniški obrat najmanj boleče Ko se je kranjska Planika po prekinitvi sodelovanja z Adidasom znašla v precejšnjih težavah, se tudi turniškim čevljarjem niso obetali najlepši časi. Ta Planikin obrat, ki je zaposloval 780 delavcev, se je v začetku letošnjega leta tudi ubadal s presežnimi delavci, vendar težave niso bile tako izrazite kot v drugih Planikinih obratih. Po prvem sanacijskem programu naj bi se število zaposlenih v Turnišču zmanjšalo za okoli 60 delavcev, kar za ta kolektiv niti ne bi bilo tako boleče, saj bi večina presežnih delavcev odšla po naravni poti. Kmalu za tem se je pokazalo, da bo potrebno število zaposlenih v turniškem obratu še bolj zmanjšati, vendar se k sreči te napovedi niso uresničile. V Turnišču je polovica proizvodnih zmogljivosti delala za Adidas, zato je bilo pričakovati, da bodo posledice prekinitve sodelovanja s tem tujim partnerjem izredno boleče. Turniškim čevljarjem pa je ta izpad uspelo nadomestiti z novimi proizvodnimi programi in danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bili uspešni. Načrtovano znižanje zaposlenih na 600 delavcev se ni uresničilo in v turniškem obratu zdaj še vedno dela 720 delavcev. Po besedah Stanka Draškoviča, vodje turniškega obrata, so proizvodne zmogljivosti zasedene in v Turnišču zdaj dnevno izdelajo od 3.400 do 3.500 parov obutve. Tretjina Planikine proizvodnje se tako realizira v turniškem obratu, ki je v okviru tega podjetja tudi največji. Kljub izredno zaostrenim razmeram v prvi polovici letošnjega leta so v Planiki uspeli premostiti največje težave, število zaposlenih se je zmanjšalo za okoli 800, v Tolminu so obrat zaprli, še vedno pa jih pestijo težave, ki so posledica preteklosti. Zaradi izgube v prejšnjih letih jih zelo pestijo likvidnostne težave, to pa je tudi razlog, da podjetje zamuja z izplačilom plač. Nelikvidnost jim povzroča težave pri dobaviteljih, ki zahtevajo plačilo vnaprej, vendar jim nekako le uspeva zagotavljati dovolj materialov za nemoteno proizvodnjo. V Turnišču imajo proizvodne zmogljivosti prodane že tudi za naprej in pravijo, da večjih problemov, razen če se bo zgodilo kaj nepredvidljivega, ne bi smelo biti. Turniški čevljarji so izpad sodelovanja z Adidasom nadomestili z drugimi partnerji in lastnimi blagovnimi znamkami. Dodelavni posli za nemški firmi Mem-phisto in Meindl so že tradicionalni, nova pa je blagovna znamka ARA nemškega partnerja. Ce- vije te blagovne znamke ženske modne obutve izdeluje 25 zaposlenih, vsa proizvodnja je namenjena tujemu trgu, zagotavlja pa stabilnost, saj so z nemškim partnerjem podpisali dolgoročno pogodbo. Manjši delež v turniš-kem obratu predstavlja še lastni program, predvsem športni, v zadnjem času pa se precej usmerjajo tudi na rusko tržišče, saj delajo zanj trenutno nekaj manj kot tisoč parov škornjev dnevno. Osnovna skrb je zdaj namenjena dvigu produktivnosti, pravi Stanko Draškovič, saj morajo v tovarni izkoristi vse rezerve, ki so še. V Turnišču delajo v dveh izmenah, produktivnost je mogoče zvišati z dobro organizacijo dela in s stalnimi proizvodnimi programi, in to jim tudi uspeva. Ne smejo pa zaostajati tudi s tehnološko opremljenostjo in k sreči so obrat v Turnišču opremili z Murska Sobota Se ena obrtna cona Poleg obrtne cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti, kjer je zgrajeno že veliko objektov, se obeta še ena. Ta naj bi kmalu nastala na območju med Agroservisom, razbremenilnim kanalom in magistralno cesto Murska Sobota-Maribor. Gre za približno pet hektarjev veliko zemljišče. Pri tem je zanimivo omeniti, da je bil zazidalni načrt zanj narejen že pred desetimi leti, toda v takratni soboški občini so se raje odločili za različico ob Markišavski cesti. Kot smo zvedeli, je parcele v novonastajajoči obrtni coni odkupilo več podjetij. Med drugim tudi ljubljanski Petrol, ki namerava ob zelo prometni magistralni cesti zgraditi bencinski servis, s čimer bi starega, ki je nedaleč od tod, zaprli. Prav tako si je zemljišče zagotovilo podjetje Emona Merkur, ki načrtuje gradnjo velikega blagovno-trgovskega centra. Za odkup parcel pa sta se odločili tudi zasebni podjetji Posedi in Tipo, ki nameravata v tej obrtni coni postaviti avtomobilske salone in servisne delavnice. Na ta način je doslej odkupljena približno tretjina zemljišč. Zagotavljajo, da v prihodnje ne bi smelo biti nikakršnih težav z odkupom parcel, ker bodo načrtova- najsodobnejšo tehnologijo »r J 993, ko še niso imeli tdaV.„ Poslovanju. Takrat so v tehnologije vložili 3 mark, vendar gre razvoj napi j z vlaganji bo treba nadalj^1 , Poseben problem je z dela, ki je dnevno tudi do odstotna, kar 15 odstotke’ -sotnosti z dela pa pteds^(J bolniški izostanki. Vzrok” C je potrebno iskati delno, nezadovoljstvu delavcev, plačami ne morejo ravno P° liti. Povprečna bruto pi^ jj slenih v turniškem obrata 67 tisoč delavcev, vendar plači pomembno tudi toy jo delo. Turniški čevljarji . ni po tem, da so vedno trpeti, tudi takrat, najhujše. Za slabim je ved^j šlo boljše in o tem so pr”? tudi zdaj. LUDVIK^ dejavnostmi. Teh dejavno^ reč v Murski Soboti naj^ manjkuje. Zato bodo ted^ tudi deležne večjih uS°^jtd nakupu parcel. Če vemo, en ar komunalno opredi zemljišča celo 300 tisočt0‘J kar je posledica visokih od cen zemljišča, ko je treba dratni meter odšteti blizd'Jr tolarjev, je to vsekakor P0^ no za vse prihodnje la^111 cel v omenjeni obrtni tega pa je treba računanj nezazidane cestna Ker je zelo veliko zanimanja za vse parcele v obrtni coni ob Markišavski cesti, občina načrtuje odkup le-teh. Med drugim • parcelo kranjskega Merkurja, ki je sprva želel id zgraditi trgovski center, pozneje pa ga je uredil ? * zgrajeni proizvodni dvorani enega od soboških obrtnikov. Hkrati pa se občina dogovarja tudi > odkup štirih parcel v obrtni coni, kjer je podjčJf hotelo zgraditi obrat za izdelavo nogavic, vendo investitor kasneje premislil. ne gradnje prilagajali zahtevam kupcev, v akcijo pa se je vključil tudi pomurski center za razvoj podjetništva. Ta bo zazidalne površine najprej ponudil tistim obrtnikom in podjetnikom, ki se ukvarjajo s storitvenimi in obrtnimi visoke odškodnine za namembnosti kakovost^Ji1 tijskega zemljišča 'n.flOf(K bližnjega potoka po v0 a darskih predpisih. Jr MILK'1 j vestnik, 14. november 1996 5 ospodarstvo Nasledniki Avtoradgone Matrično vodeno podjetje ^proizvodnih programov si utira pot, 87-odstotkov še vedno ^Pade na nastarejšo dejavnost - na izdelovanje bivalnih enot podjetje ARCONT eno najmlajših ali najstarejših podjetij v Gornji Vagoni? Glede na čas registracije bi lahko trdili, da je eno mlajših, saj ^taja v tej obliki šele od 1. januarja 1991. leta. Glede na dejavnost in na ^Poslene pa bi dejali, da je eno od starejših in bolj izkušenih. Prvi zabojnik bivalno enoto so izdelali v 1976. letu, ime AVTORADGONA je nastalo leta (iz tega kratica AR), nastalo pa je iz t. i. Krajevne obrtne avto-^anične delavnice, ustanovljene novembra 1950. leta. Letos naj bi po ’crtu izdelali 2600 bivalnih enot, vendar bodo plan presegli za 5 ali 6 od-*ov. Mesečno izdelajo 250 do 300 bivalnih enot za znanega kupca. Šte-™ zaposlenih se je s 369 v letu 1991 zmanjšalo na 330 oziroma 300 v tem ' vse na račun zmanjšanja režije, trdijo odgovorni. potrebnega materiala pa uvažajo. Čeprav so zabojniki najpomembnejši proizvodni program, saj obsegajo 87 odstotkov celotne proizvodnje, pa se zdi, da so najbolj djem v jekleni ali poliestrski varianti ali kompletne opremljene in pripravljene celice za vgradnjo tako v novogradnje kot stanovanja in hiše ob adaptaciji. Ta program v celoti izvažajo. Naslednji program, ki pa ga zaenkrat izdelujejo za svoje potrebe - torej za potrebe prostorskih celic in bivalnih enot - je program Ekologija po meri velikih Deprav nam niso na veliko lagali o veliki neprijetnosti z Janinimi zalogami zabojnikov, ® jim je nadaljnja naročila odjedal zagrebški Unprofor, pa ho izvedeli, da jim ni bilo lah-Dotedanji posredniki jim ni-0 kaj dosti pomagali, na pomoč ^orali priskočiti stari znanci. 'Cer pa: glavno je, da se prodaja, tprav z raznimi provizijami. ?nteinex iz Avstrije pokupi tri izdelkov in jih dalje pro-VaPod svojim imenom v An-države Beneluksa in Fran-V nobenem primeru ne bo-^Peli doseči resnih konku- rentov (sedaj dosegajo srednji cenovni razred), saj jim to onemogoča nenormalni tečaj. Ker skoraj večino izdelkov izvažajo, jih že nekaj let tepe zaostajanje tečaje za inflacijo; 1994. leta je bilo to zaostajanje 11,3-odstotno, lani še 7,5-odstotno in letos 8-odstotno. Žalostno je tudi, da morajo večkrat kupovati slovensko blago - materiale v tujini, saj jih dobijo ceneje kot doma. Lanskoletna realizacija AR-CONT-a je 23 milijonov mark, mesečno pa imajo okrog 2 milijona mark prometa. 90 odstotkov izdelkov prodajo v tujino, tretjino Imenovanje začasne uprave in začasnega nadzornega sklepa naj bi bilo zadnje nujno dejanje pred drugim soglasjem Agencije k predlaganemu programu lastninjenja. Namesto HOLDINGA, ki je nastal po Avtoradgoni, bosta v prihodnje živela le ARCONT in AR A VTO, ki sta kot hčerinski podjetji prevzeli tudi stari dolg. Odplačujejo jih toliko, kolikor so sposobni, je povedal direktor ARCONT-a B. Kurbus, in da so sedaj že prešli v razumne meje. Ostane pa kapitalski vložek banke oziroma neke vrste dokapitalizacija banke iz časa, ko je bil stečajni upravitelj Avtoradgone g. Bratkovič: 1991. leta je postala zaradi »odpisa dolga« v višini milijon mark LB Pomurska banka ILodstotni solastnik v ARCONT-u inARAVT-u. UeslleiisL šilili Ka “anka ima svojo poslovalnico v objektu, sestavljenem iz bi-11 enot. ponosni na nov in povsem njihov program prostorksih celic, ki jih izdelujejo od 1994. leta. To je nekakšdna nadgradnja bivanih enot, saj je z njimi mogoča montažna celična gradnja objektov z različnimi končnimi zunanjimi fasadami. Po končani gradnji se sploh ne opazi, kako je obejkt grajen. Prva razlika je v tem, da je celična gradnja veliko veliko hitrejša kot klasična gradnja z opeko pa tudi hitrejša kot montažna gradnja objektov Jelovice in Marlesa. V Pomurju stoji že nekaj poslovnih objektov, ki so jih postavili delavci, ARCONT-a, Irotji programje,program sanitarnih celic v treh variantah: v tipski izvedbi po naročilu, z ogro- PVC-oken in vrat, katerih profilni sistem je bil razvit iz izkušnenj strokovnjakov z različnih področij proizvodnje oken: katerihkoli dimenzij in s termopan zasteklitvijo, v osnovni beli ali z barvo po želji, posebnih oblik, npr. trikotna, trapez, ovalna, z roletami, žaluzijami, dekorativnimi križi, policami, mogoča pa je klasična ali suhomontažna vgradnja. V trgovskem programu so se usmerili v generalno zastopstvo kovinskih vrat Novoferm. In še pojasnilo, kaj pomeni matrično vodeno podjetje: za izvedbo .posameznega proizvodnega, programa skrbijo programski vodjeali menedžerji. BERNARDA B. PEČEK ^Uietijskem gospodarstvu Lendava opustili govedorejo in vinogradništvo Povsem poljedelsko podjetje 7" -----------71 i i 7 vost in razlika 3 tolarje pri kilo-।, stojišč, ki so opremljena s kakovostno gramu, ki jih je zaradi slabšega x plosko opremo, je praznih, vendar Rekordne pridelke pa so v da je vzdrževanje cenejše od prireje dava letos zabeležili pri koruzi. Mof enien' Pogoji gospodarjenja zahtevajo od podjetij, da se prila-^Si^a^n’.eran, na trgu, zato opuščajo proizvodnjo, ki dohodkovno ni As, a aH Ponaša celo izgubo. V Kmetijskem gospodarstvu Lendava, ? nekoč ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo in celo vinogradni-L^del i let< slednji dve dejavnosti opustili in so zdaj izključno ^l^0 Podjetje. Zadnje pitano govedo je njihove hleve zapustilo v nj ^'.Podobno usodo pa je doživelo tudi vinogradništvo. Vinogradov veIiko, saj so obdelovali le 25 hektarjev, vendar so spoz-i ''žta^^ldvno intenzivna pridelava dohodkovno ni zanimiva. lako ^tiih?^tvo kot govedoreja zahtevata veliko živega dela, delovnega 1 Mogoče prilagajati, cena delaje za podjetje previsoka in zato 1 zasel)nimi kmeti. ^esp0 S° skupaj z vinogradi 31ji^ ?a sklad kmetijskih pt^.’ Jih je dal v najem, Spre-Pa so klet- Taje tako |p0 -J v njihovi lasti, pred °bn°vili in zdaj je PpJetu 1^95 jo je upra-; ,Jetie Lendavska klet, p v stečaju in klet zdaj j.0 trditvah Jožeta Ma-i^Odjrektorja kmetijskega »Sin!,Va’ pa ne ProPa kamor sojih uvrstili. Zanemariti seveda ne gre tudi drugih pogojev, ‘'Posameznim krajem ali območjem odpirajo vrata do samostojne občine. Pri vsem tem pa zakon dopušča izjeme, kot so obmejna ob-®orja> geografski, narodnostni, zgodovinski ali gospodarski razlogi. to podkrepljujejo z nekaterimi značilnimi podatki. Na osnovi elaborata o utečenosti ustanovitve občine č 1995) in sklepa občnih ®orov Krajevne skupnosti Ho-č ki sta bila 1. junija 1995 in ‘‘'•februarja 1996, ter izida re-"tenduma, na katerem se je odstotka volilnih upravi-tencev izreklo za ustanovitev “čine Hodoš, pričakujejo, da !e b° končno izpolnila dolgova želja tamkajšnjih kraja-Ov' Zato se še energičneje zadajo za ustanovitev lastne * čine, ki bi obsegala območje t3anje krajevne skupnosti °doš, kamor sodita naselji , >n Krplivnik, sedež pa 'bil na Hodošu. Pri tem M na podatek, da je bil “boš že nekdaj kulturno in Pravno središče. Tako je razvi-je imel Hodoš bogato kovinsko tradicijo kot upra-j"0;.gospodarsko in cerkveno rJ^če, da Je tod nek°č bil tj. ar‘at z matično službo, prav p “Pa tudi mejno in finančno se slii"kJStVo’ hranilno-kreditna 7a’ cestno nadzorstvo, ba-j?3 služba, verska osnovna ^•Protestantsko cerkveno no 'šče, ki je izdajalo cerkve-H, l!.eraturo v prekmurskem p eciu itd. Poleg tega ne gre Heireh prehoda čez državno p, 0 Za splošni in dvolastniški prehod za železniški ^te Zranžirno postajo, mo-p " rolin in žago, restavracijo CSnico’ 'ovsko družino, la-e'ektrično centralo, ski sejem in drugo. Blagodejni vpliv odprtosti meje Med obema vojnama je bilo življenje precej časa tegobno, brez posebnih ambicij zaradi zaprtosti tako na vzhod (meja) kot na zahod, kar je povzročilo odseljevanje ljudi. Z odprtjem meje pa se je v ta kraj ponovno vrnilo življenje, ki je vplivalo na številne razvojne spremembe. Leta 1945 je bila zgrajena nova šola. Hodoš je znan tudi po tem, da ima najstarejši vrtec daleč naokrog (od leta 1960). Tako šola kot vrtec sta znana tudi zunaj naših meja, posebno na Madžarskem, kot model dvojezičnega pouka in vzgoje. Z aktivnim in zavednim delom učiteljev ter zelo marljivimi amaterji so leta 1948 ustanovili Kulturno-umetniško društvo Orseg. To društvo je organizator in nosilec vsej javnih prireditev, zlasti plesov. V okviru društva, ki ima okrog 59 članov, delujeta tudi mešani pevski zbor in skupina mladih glasbenikov. Ker so se prebivalci na referendumu v večini odločili za ustanovitev lastne občine in je dal Občinski svet Občine Hodoš - Šalovci 10. avgusta 1995 soglasje za izločitev KS Hodoš iz sedanje občine in s tem za ustanovitev samostojne občine Hodoš, ne vidijo nobenih večjih zadržkov, da ne bi uresničili te svoje zakonske pravice. Vse Objektov jim ne manjka V gospodarstvu izstopata proizvodnja sernen, ki omogoča mednarodno sodelovanje, in usmerjena kmetijska proizvodnja. Navajajo, da glede financiranja ne bodo imeli kakih večjih težav, saj zaposleni plačujejo 5-odstotni krajevni samoprispevek, kar je najvišja stopnja v prejšnji soboški občini (novi samoprispevek je nekoliko nižji), kmetovalci pa 20 odstotkov od katastrskega dohodka. Imajo zgrajeno telefonsko omrežje, novo pošto z menjalnico, modernizirane so ceste po naseljih, tu je znan mednarodni cestni mejni prehod, veliko pa si obetajo tudi od gradnje mednarodnega železniškega prehoda, ker bi na ta način lahko zaposlili okrog sto ljudi. Urejena je tudi osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami; med drugim imajo samopostrežnico, gostinska lokala s prenočišči in brezcarinsko prodajalno. S področja osnovne komunalne urejenosti velja omeniti vaški vodovod za celotno naselje, novozgrajeno pokopališče in organiziran odvoz sortiranih odpadkov. Za osnovno izobraževanje imajo na voljo primerno osnovno šolo, vrtec ter knjižnico in čitalnico. Zdravstveni dom je oddaljen približno 10 kilometrov. Prav tako so zagotovljeni ustrezni prostori za delovanje lokalne samouprave, političnih in društvenih dejavnosti, načrtujejo pa gradnjo kulturnega doma (trenutno urejujejo lokacijsko dokumentacijo). Dokaj razvejena je tudi kulturna dejavnost, in sicer je v ospredju kulturno-umetniško društvo s sekcijami, zlasti z dramsko skupino, pevskim zborom in glasbenim krožkom. Poskrbljeno pa je tudi za rekreativno dejavnost prebivalstva. Dovolj jim je raznih iger! »Velikokrat smo bili izigrani, zato želimo, da je teh iger konec. Menimo, da je sedaj pravi trenutek za ustanovitev lastne občine in popravo krivice. Zelo smo bili presenečeni nad odločitvijo državnega zbora, ki nas je uvrstil v Občino Hodoš -Šalovci s sedežem v Šalovcih. To ni bila volja tukaj živečega naroda, zato vztrajamo, da se ustanovi Občina Hodoš. Prav tako menimo, da v demokratični družbi in pravni državi volja naroda ne bi smela biti prezrta. Še posebno zato, ker niso upoštevali izjemnih okoliščin, ki na narodnostno mešanem območju omogočajo ustanovitev svoje občine. Menimo, da v Občini Hodoš - Šalovci ni mogoče u-veljaviti in ne uresničiti želje in realne zahteve za razvoj tega kraja. To nam dokazuje tudi trenutna zapostavljenost pri načrtovanju naložb. V naši krajevni skupnosti ni bila izvedena nobena naložba v okviru sedanje občine. Pokrajina bo tako gospodarsko še naprej nazadovala. Skratka - sami hočemo krojiti svojo usodo v dobrem in slabem, kot vemo in znamo, vseh uspehov bomo veseli, za neuspehe pa si bomo tudi sami krivi,« je v imenu komisije za lokalno samoupravo KS Hodoš med drugim navedel Ludvik Orban. MILAN JERŠE občinskega sveta Gornja Radgona koračim ni v skladu z Zdravo pametjo? vztrajajo - župan zapustil sejo v ob ~ • —~~ izr'd^Ornja Radg°,la so znova sklicali sejo občinskega sveta, pčun etlno’ da bi morda le našli skupni jezik glede občinskega ?'tokr »Za letošnje leto in bi se rešili blokiranega stanja. Vendar so »'^Um Sv.e,niki >n župan vztrajali vsak pri svojem ter vsak s svoji-ČlahL6111' skušali prepričati nasprotnika. Skupnega jezika niso kiltov ° Pa smo zaznali, da se je brezno med bregovoma župana in > SvetJ,Se bo|i Poglobilo. %““K1 so že na prejšnji seji h J^ili Predsednika občinske-a petra Fridaua, naj v Ura- dnem listu objavi proračun, a se to ni zgodilo. Objavo naj bi preprečil župan. Miha Vodenik je odgovo- N^dencih naj ostane »pupma« naj povedo še občani iinm času tečejo intenzivne priprave za rekonstrukcijo magistralne iiČiL i ’ 'n s*cer odseka Mele-Šratovci-Radenci. Zaradi predvidene V bivin je nastala tudi dilema, kako rešiti vprašanje bencinskega ^"cih. ^ignjA0 Za promet in zveze je up ’ 7a b* radensko črpal- V A?' n'b’ saJ Je Petrol zgradil kcObč; na bližnjih Meleh. Sta-UČDaiv ^adenci Pa Je> da nji-a ostane »za potrebe l\ n Zl? gospodinjstev in kme-0 fe n Jo torej, da bodo v Lju-Okih Prevali pri nadaljnjih Če d '7e*cak°r Pa pri izdelavi AteA^ntacije. I(| A 2aJe ze določen drugi ter- V^ice rekonstrukcijskih kot • JUn'j 1997, kar je pol Al • b'i° najprej načrtova-^^i^če k01 je dogovorjeno, da Ata '^novljene ceste široko C^e hna Vsaki strani pa bodo tP? 30 centimetrov robne-k° da bo skupna širina 7,10 metra. Na odseku Radenci-križišče proti Bofačevi naj bi uredili na obeh straneh kolesarski stezi in hodnika za pešce, od tam naprej pa do Petrolovega servisa pa na levi strani v smeri proti Gornji Radgoni, od črpalke do Šratovec je načrtovana kolesarska steza v širini 3,30 metra na levi strani (tudi pešpot in občasno za traktorsko pot), ko tudi skozi Šratovce. Iz prometno-varno-stnih razlogov bodo morali premestiti obstoječa avtobusna postajališča in zgraditi nova. Širša kolesarska steza na levi strani v smeri proti Gornji Radgoni (3,3 m), ki jo bodo lahko uporabljali tudi pešci in traktoristi, je predvidena tudi od Šratovec do Melov. J. GRAJ ril, da mora tokrat že sedmič poudariti, da do objave ni prišlo, ker je proračun v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi. »Prizadevam si, da bi še enkrat predelali tiste postavke, ki niso v skladu z zakonodajo, ne pa tudi tistih, ki niso v skladu z zdravo pametjo.« Poleg tega je še dodal, da po njegovem mnenju ne bo nobenih posledic, ker proračun ni sprejet. Sicer pa je zagotovil, da proračuna ne bo objavil tako dolgo, dokler ne bo odlok o proračunu obravnavan v tretji fazi. In od tega ni želel odstopiti. Precej ostro je nastopil svetnik Feliks Petek, ki je dejal, da župan z neobjavo hudo krši zakon. To “ pa naj bi imelo tudi posledice, ne samo zanj, ampak tudi za občinsko upravo. Župana je vprašal, kako lahko zavrne dobrohotno pomoč predsednika sveta, ki mu želi pomagati pri objavi proračuna. Znova pa ga je tudi okrcal, da nelegalno troši proračunski denar - za neopravičene nočnine v Ljubljani, da je poslal Ministrstvu za šolstvo in šport lažna poročila o porabi proračunskih sredstev iz zagotovljene porabe, kjer je zapisal, daje šlo za športno opremo, dejansko pa bi naj šlo za sponzoriranje konjskih dirk v Ljutomeru, da za reprezentanco troši na stotine tisoč tolarjev za buteljke in šampanjce, da proračunska sredstva troši za strankarske kolege, da nerazumno gospodari s sredstvi, saj na primer amortizacijska sredstva združuje in jih veže, določeni občinski objekti pa propadajo, številne proračunske postavke pa so prekorače- ne, poleg tega pa se požvižga na odločitve sveta. Vodenik mu je odgovoril, da je pri tem šlo za napačne informacije, ki niso pobrane iz verodostojnih dokumentov. Potem pa je še prebral, kakšne so naloge predsednika sveta, in ena od njih je, da skrbi za sodelovanje župana z občinskimi svetniki, vendar, kot je dejal, župan in predsednik sveta že štirinajst mesecev nista imela posveta. Kamen spotike pa bi naj bil ravno v tem -nepogovarjanju. Oglasil seje tudi Vinko Rous, ki je pozval svetnike in dejal, da to, kar se dogaja, ni korektno do občanov in volilcev. Sedaj naj ne bi šlo več za to, kdo ima prav ali kdo ne, kdo je zmagovalec in kdo ni, kajti tisti, ki pri tem izgubljajo, so prav gotovo volivci. Ti pa so se začeli že naglas spraševati, kaj bo z določenimi projekti v občini, kako bo s krediti, gradnjo cest in podobno. Ker je predsednik sveta spoznal, da ne bo konec podajanja pin-gpong žogice, je določil desetminutno pavzo, v kateri naj bi se komisija dogovorila, kako naprej. Po slabi dve uri trajajočem posvetu, so župan in občinski predstavniki sejo zapustili. Petek pa je prebral dva sklepa, ki so jih sprejeli. Županov predlog je bil, da se ta mesec še enkrat sestanejo na seji in obravnavajo odlok proračuna, ki naj bi bil kot osnova za leto 1997. Predlog svetnikov pa je bil, da naj se objavi takšen, kot je bil sprejet maja, ter da naj se spremeni dopolnitev k odloku glede načina objave v Uradnem listu. Svetniki so soglasno sprejeli svoj predlog, naj se objavi že maja sprejeti proračun. Pingpong žogica pa je sedaj spet na županovem polju. Aleksandra Nana Rituper Dvomljive zdrahe pod ljutomerskim Triglavom V preteklosti smo morali gledati borčevsko trkanje po prsih v stilu »mi smo«. Zadnja tri leta pa, ko gre za Triglav, vzklikajo »mi bomo«. Očitno pa je, da ljutomerski borci pozabljajo, da je dal postaviti »sporni« spomenik davnega leta 1950 Okraj Ljutomer in da so ga (kot se nekateri v Ljutomeru še dobro spomnijo) morali graditi tukajšnji prebivalci. Je torej res samo borčevski? In mar ne ostaja na svojem mestu predvsem kot opozorilo, kot zgodovinski spomin na totalitarne čase? Ko so prejšnji teden zagnali vik in krik zaradi spremenjenega napisa na spomeniku »žrtvam vojnega in povojnega nasilja«, so na svoji izredni seji v en koš zmetali vse od skulptur v »velikem« parku pa do znamenja žrtvam vojnega nasilja, o žrtvah povojnega nasilja pa so se izražali nizkotno, saj sojih obtoževali, ne da bi položili kakršne koli dokaze. V parku, ki je posvečen prvemu slovenskemu taboru v Ljutomeru, jih na primer motijo skulpture mladih ustvarjalcev pa stari hrasti pa neurejenost parka. Pri vsem tem pa je zanimivo, da jih v parku, posvečenem prvemu slovenskemu taboru, ne moti spomenik padlim borcem pete prekomorske brigade. Ko so razpravljali o pobitih v rudniškem rovu v Ilovcih, ki so dejansko padli kot žrtve vojnega nasilja, so odločno nasprotovali, da bi na pokopališču ob teh imenih našli prostor tudi ljudje, ki so bili pobiti kot povojne žrtve. Očitno so se pri »dokazanih« kolaboracionistih sklicevali na knjigo Draga Novaka »Prlekija v NOB«. Omenjali so po-štarico, ki naj bi bila kriva za poboj pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, ker Nemcem menda ni izročila telegrama, v katerem je bil poboj preklican. Nelogično se zdi predvsem, da bi Nemci pošiljali telegrame kar s pomočjo javnih komunikacijskih sredstev in po javnih uslužbencih. Vojska ima običajno svoje telegrafiste. In pred petdesetimi leti so imeli razvito poštno telegrafijo v Slovenj Gradcu, Ptuju in Mariboru, ne pa v Ljutomeru ali Cezanjevcih. Nadalje jo omenjeni vir obtožuje predvsem v stilu »govorilo se je«. Za marsikaterega od današnjih borcev se je po Ljutomeru tudi marsikaj že govorilo in se še govori, vendar je eno govoriti, drugo imeti dokaze, tretje pa obsojati in se igrati ljudske tribunale. Tovariši so prav tako trdili, da »komisija pri Skupščini občine za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti na obmoju občine Ljutomer« njihovega člana ni klicala na skupne sestanke. Na to, da dotični gospod ni hotel priti, niti ne pomislijo. Niti se ne pozanimajo, da je npr. prejel pismo s povratnico, pa pozneje morda pozabil priti. Le zakaj? Komisija Komisija za ugotavljanje povojnih pobojev v Ljutomeru se je oblikovala na pobudo Državnega zbora, za njeno delo pa se imamo Ljutomerčani zahvaliti predvsem g. Janku Sitarju, ki je vodil komisijo in ki kljub temu, da je komisiji mandat že pretekel in daje občinski svet ni na novo imenoval, še vedno zbira podatke o povojnih žrtvah (še vedno je neraziskano število žrtev na Razkrižju), prisilnem delu itn. Po zbranih podatkih je bilo ob koncu vojne leta 1945 pobitih 22 oseb, ki so pred drugo svetovno vojno in med njo živele na območju občine Ljutomer in ki so jih odgnali v ljutomerske zapore (del današnje Mestne hiše). Dvanajst so jih pobili v Ljutomeru. Nekatere so pokopali v Babjem ložiču, kamor so jih pripeljali že zaklane ali so jih tam pobili 29. maja ob zori. Zagrebli so jih v gramozno jamo, druge pa vrgli v opuščena topovska gnezda (položaje) nemške vojske ob robu gozda, ki so jih organi KNOJ-a pozneje zasuli. Sedem ljudi so iz ljutomerskih zaporov odpeljali v Kidričevo, v Hrastovec in zapore OZNE v Maribor. Te žrtve niso bile pripadniki tujih vojaških formacij. Znano je, da so imeli iskalci »vojnih zločincev« natančne sezname s točnimi podatki poznejših žrtev. Po logiki stvari je sezname najbrž sestavljal »referent za ugotavljanje vojnih zločinov in zločincev«. To funkcijo je opravljal v Okrajnem odboru OF po podatkih iz Novakove knjige tovariš Stane Novak - Miro (str. 248). Komisija je ugotovila, »da so posamezniki postali žrtve osebnih maščevanj (predvsem prve dni ob koncu vojne), pozneje prehitrih, samovoljnih odločitev posameznikov, odločujočih skupin, lokalnih organov oblasti...« Zgodovina se zaradi tega ali onega napisa na tem ali onem spomeniku ne bo spremenila. Vprašanje zrelosti nekega naroda pa je, ali je pripravljen priznati tudi nekatere usodne napake. V vojni ni zmagovalcev niti poražencev. So preživeli in tisti, ki to niso. Glede na to, da komisija v Ljutomeru ni bila ponovno imenovana, se zdi, da si nekateri s preteklostjo vendarle želijo obračunati, kolikor hitro se le da. ali pa nanjo sploh pozabiti. Sprava? Družina, ki so jo domnevni partizani po vojni razredčili, ne potrebuje spomenikov ne sprave s tovariši, ki imajo mirno vest. Toda mar ni že čas, da o vojnih in povojnih žrtvah začnemo govoriti z dolžnim spoštovanjem? A. POTOČNIK vestnik, 14. november 1996 Nasveti ZPS svetuje Uvoz avtomobilov V našo pisarno Zveze potrošnikov Slovenije v M. Soboti smo dobili kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo na UVOZ AVTOMOBILA Z OPROSTITVIJO PLAČILA CARINE, zato mislimo, da bi bilo dobro, da o tem tudi nekaj napišemo in seznanimo tudi druge potrošnike o tej možnosti nakupa avtomobila. Odgovor smo dobili od CARINSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE. Uvoz avtomobila z oprostitvijo plačila carine 1. Oprostitev plačila carine je določena z zakonom in je v skladu z 8. točko 161. čl. Carinskega zakona. Kdo vse lahko uvozi avtomobil z oprostitvijo plačila carine? - osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončnin ali medenice nastala najmanj 80-odstotna telesna okvara; - osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih; - osebe z zmerno, težjo ali težko telesno in duševno prizadetostjo, ki potrebujejo pomoč in postrežbo druge osebe. 2. Oprostitev plačila carine lahko uveljavi upravičenec, če uvaža osebni avtomobil IZKLJUČNO ZA OSEBNI PREVOZ in mora predložiti vso potrebno dokumentacijo in dokazila: - daje sposoben voziti osebni avtomobil, kar dokazuje z ustreznim vozniškim dovoljenjem na svoje ime ali - da mu je potrebna nega in pomoč druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje, da bo vozila ta osebni avtomobil IZKLJUČNO ZARADI PREVOZA INVALIDA, če ta zaradi invalidnosti nima vozniškega dovoljenja. To dokaže z odločbo in dokumenti. Invalid pooblasti (pri notarju) to osebo, da vozi njegov avtomobil izključno zaradi prevoza invalida, ne sme pa voziti avtomobila brez navzočnosti njegovega lastnika invalida. Izjema so primeri, v katerih se lahko nedvoumno dokaže, da je bila opravljena vožnja v eno smer zaradi invalida in se voznik vrača sam brez invalida: prevoz v bolnico itd. Če oseba, ki je pooblaščena za vožnjo avtomobila izključno zaradi prevoza invalida, vozi ta avtomobil brez navzočnosti njegovega lastnika invalida, je storjen carinski prekršek. Invalid mora zato plačati carinski dolg. Na takšen način uvoženi avtomobili so označeni s posebno nalepko, ki je na notranji levi spodnji strani vetrobranskega stekla. Kontrolo nad temi avtomobili opravljajo poleg carinskih organov še policija in pristojni inšpekcijski organi. Pisarna Zveze potrošnikov M. Sobota je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00, tel, (069) 27 300. Območna pisarna ZP M. Sobota, Andrej Čimer Vinko Apšner je obogatil svojo zbirko priznanj Njegov album pa je bogatejši za fotografijo prevzemanja državne nagrade V Černelavcih smo obiskali pred kratkim upokojenega mag. Vinka Apšnerja, katerega bogat album vtisov oziroma spominskih posnetkov se je pred dnevi obogatil s fotografijo, ki je zabeležila njegovo »življenjsko delo«. Predsednik Slovenije Milan Kučan ga je namreč odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge in osebni prispevek k razvoju in uveljavljanju slovenske farmacevtske industrije. Mag. Vinko Apšner Pomurcem nikakor ni neznan. Ob prihodu v Mursko Soboto leta 1961 se je zaposlil na veterinarski postaji kot inšpektor. Leta 1970 seje zaposlil v ABC Pomurki, kjer je veliko prispeval k organiziranju vzreje piščancev, še veliko več pa kot direktor Mesnopredelovalne industrije v gradnji MI Pomurka, ki je dobila licenco za prodajo na vsa mednarodna tržišča (vključno z ameriškim, kanadskim, avstralskim in japonskim). Leta 1978 je prevzel vodenje gradnje prvega Lekovega obrata v Prekmurju v Lipovcih, kjer so začeli graditi Obrat mineralno-vitaminskih mešanic in aditivov, leta 1982 pa seje »preselil« h gradnji Lekovega obrata za proizvodnjo higienskih izdelkov v Lendavi. Leta 1985 je sodeloval pri gradnji prvega Lekovega obrata za proizvodnjoo gentamici-na v Lendavi. Iz Lendave je za štiri in pol leta odšel v Lagos, kjer je vodil Lekovo naložbo. Po vrnitvi s črne celine se je ponovno vrnil v Lendavo, kjer je že po tradiciji sodeloval pri gradnji novega obrata za proizvodnjo antibiotika linkomicin in klavulanske kisline in pri gradnji Lekove naprave za TOTALNI sežig odpadkov, ki ostajajo pri Lekovi pro- Gospod Vinko pravi: »Priznanje sem si prislužil z dobrim sodelovanjem z vodstvom Leka, svojimi odločitvami in finančnimi sredstvi, ki so ga za naložbe prispevali lendavska in soboška izvodnji v vseh njegovih obratih v Sloveniji. občina, Lek ter veliki gospodarski sistemi, kot je bil sozd ABC Pomurka, ki je združeval sredstva za vse v Pomurju grajene objekte. Veliko paje pomagala tudi Nafta, ki je prvim Lekovim objektom v Lendavi prispevala infrastrukturo. Seveda je pri2' nanje, ki sem ga prejel, hkrati priznanje mojim sodelavcem, ki so mi pomagali pri gradnji novih objektov vse do njihovega uspešnega zagona.« Vinko je priznanja veseli« pravi, da se v aktivnem delovnem obdobju splača delati vestno, strokovno in predvsem pošteno. Zdaj kot upokojenec dela22 »svojo dušo«. Največ si da opra viti z delom na vrtu in v sadovnjaku. Je pa še zmeraj član nad zornega odbora Leka. SevedaPa se v prostem času rad sreča« Prijatelji. Boris Hege^5 Vinko Apšner med prevzemanj«® državnega odlikovanja, kim«^ je izročil predsednik Milan Kuc' an. Dogajanje na ljubljanski borzi Dokaj mirno borzno ozračje iz prejšnjega tedna še vedno traja. Zmerna likvidnost in v povprečju stagnacija tečajev sta poglavitni značilnosti tedna. Glede na informacije seje pozitivno odzvala le ena delnica, ena pa se je nagibala k temu, vendar je tržne sile vseeno niso mogle premakniti. Družina delnic na zunajborznem trgu C je dobila še enega novega člana, delnico družbe Zlatorog iz Maribora. V zadnjem času se odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo ne more ravno pohvaliti z dobrim delom, kajti že kar nekaj časa je preteklo od zadnje uvrstitve kakšne delnice na trg. Borzni trg SIT SKBR veliko je le vnesenih naročil v Borzno informacijski sistem, in to ravno 46000 p-—----------................ 45000 ------ 44000 X 43000 42000 Z' 41000 40000 ----------i.............. 5.11.96 7.11.96 11-11.96 13.11.96 zaradi teh malih investitorjev. Drugič pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da nakup dveh ali treh tisoč lotov ponudbo dobesedno »poje«, tako da gre v tem primeru vsekakor tudi za dvig tečaja. Terme Čatež - V uvodu sem om- povedana reorganizacija ceiw-Podjetja. Le-ta naj biP^S Prtje 200 majhnih neprofitab^ trgovin po vsej Sloveniji, hkra*1" gradnjo nekaj velikih nakupov^ centrov. Cilj reorganizacijejePr‘ sem doseči dobičkonosnost c®0 ga podjetja, posledično pa se -moralo poznati tudi pri bor^tC in boljših časih za delničarje- Zlatorog - delnica je borzno? miero doživela prejšnji četrtek. •— caiieta®, kot uspešen, saj 1%^! ( Mogoče ga še niste zaslužili. Vendar ga boste. Uspešni ste. Hočete vedno več. Pri tem vam bo pomagala banka uspešnih. Banka s trdnimi temelji in znanjem, ki je uspešna tako v Sloveniji kot v svetu. Ponuja vam storitve po meri, kvaliteten servis in še mnogo več. Pokličite nas na telefonsko številko: 061 132 11 74. Banka uspešnih. CREDITANSTALT Postavne enote: 8wka Qei ^VN°Sel in LNemčiji, i^domovi-iga Skega riz-so se %n°8rad' \ dr^tva "iitv„.no8rad-pln vinar-L* b°d° k°ristno uporabili pri lastnem delu. Sicer pa prvo od predvidenih strokovnih predavanj za svoje člane društvo pripravlja že to soboto, ko bo dopoldne v radgonski kinodvorani prof. dr. Slavica Šikovec predavala, ^nišče - Cene pujskov Da četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali '°graJS*°v’ star'b od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 ki-to|arim°v- Za Parje bilo potrebno odšteti od 12 do 14 tisoč Jev- Prodali pa so 33 živali. . kako očuvati kakovost, ki jo prinese s seboj grozdje, od pridelave do stabilnega vina. Društvo bo za svoje člane organiziralo tudi udeležbo na prvem vinogradniškem kongresu, ki bo med 4. in 6. decembrom v Portorožu. O. BAKAL tudi propad trte. Poglejmo si konkreten zgled za založno gnojenje pred rigolanjem. Na podlagi analize smo ugotovili v povprečju za vse tri plasti vsebnost fosforja P2O5 -7 mg/100 g tal, kar kaže, da so tla s tem elementom slabo založena. Kalija K2O je v tleh 10 mg/100 g tal, kar'je tudi slaba založenost. Optimalne meje založenosti so za fosfor 15-30 mg/100 g tal in kalij 20-40 mg/100 g tal. Je pa optimalna vrednost odvisna tudi od tipa tal. Da dosežemo teoretično gornjo založenost, moramo pognojiti s 450 kg čistega fosforja in 300 kg čistega kalija. To vsebnost gnojila pa imamo na primer v 1500 kg kompleksnega gnojila NPK 10-30-20. Celotno količno potrosimo pred predhodnim podrah-Ijanjem in rigolanjem. Optimalno pa bi bilo, da bi to trosili po brazdi rigolnega pluga. Globina rigolanja je odvisna od tipa zemlje. Na težkih ilovnato-glinastih in glinasto-ilovnatih tleh rigolamo »plitveje« 50-60 cm in tudi cepljenke sadimo višje kot na lahkih tleh, ko je ta globina lahko tudi več kot 70 cm. Globina rigolanja je odvisna tudi od medvrstnih razdalj sajenja, če so te krajše, bomo imeli tudi več trt na hektar, to pomeni, da moramo koreninam trte ustvariti globlje razmere za rast. Mineralna gnojila lahko nadomestimo tudi z organskimi, prav tako v sorazmerni količini, ki pa je seveda odvisna od vrste organskega gnojila (glejte prispevek o organskih gnojilih v prejšnji številki Vestnika). Tudi apnjenje (kalcij) je zelo pomemben element, ki določa sprejemljivost drugih mineralov v kislih, nevtralnih ali bazičnih tleh. Apnjenje opravimo na podlagi izmerjene ph-vrednosti (za vinsko trto je optimalna vrednost od 5,5 do 6,5) po rigolanju, vendar v vinogradništvu dajemo maksimalno v enem obroku 2000 Cao. Če so bile na predvidenih zemljiščih za obnovo poljedelske kulture ali travniki, ni potrebno počivanje zemlje, čeprav bi bilo to tudi zaželjeno, moramo pa posebej paziti, če je prej rastla koruza, da dobimo informacije, kakšne količine triazinskih herbicidov so bile uporabljene, ker ti lahko vplivajo na slabo rast trte. Ernest Novak, dipl. ing. agr. KSS za Pomurje Hitro ugotavljanje brejosti pri govedu Hitro ugotavljanje brejosti pri govedu je ena od metod, s katero skrajšujemo poporodni premor krav in s tem izboljšujemo gospodarnost govedoreje. Ugotavljanje brejosti temelji na določanju nivoja spolnega hormona progesterona v mleku 19. in 20. dne po osemenitvi. Posamezne veterinarske organizacije v Pomurju to metodo že uporabljajo v praksi. Ena od značilnosti spolnega ciklusa živali, to je časa od ene do druge pojatve (gonjenja), je nihanje koncentracije spolnih hormonov. Pro-gesteron je spolni hormon, ki ga označujemo kot zaščitnika brejosti; njegova količina je ob pojatvi nizka, visoka pa med pojatvijo in takrat, ko je žival breja. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 dan po osemenitvi Progesteron dokazujemo iz krvi, krvnega seruma, urina, sline in mleka. Za ugotavljanje količine progesterona v mleku je že nekaj časa razvita relativno preprosta metoda, ki temelji na encimsko-imunski detekciji (ELISA-test). To sodobno metodo posamezne veterinarske organizacije v Pomurju že uporabljajo, druge pa so v pripravljalnem obdobju. Mlečni progesteronski test omogoča ugotavljanje brejosti 19.-20. dne po osemenitvi. Tako lahko žival, za katero ugotovimo, da ni breja, osemenimo čez dan ali dva (21 dni od prejšnje osemenitve) in tako ne izpustimo spolnega ciklusa. Uporaba progesteronskega testa je zlasti priporočljiva: - pri kravah, ki imajo tiho pojatev; - pri kravah, zdravljenih zaradi plodnostnih motenj; - pri vseh kravah v intenzivni reji. Uporaba progesteronskega testa je po podatkih dr. I. Vojtica (Veterinarske novice, št.3/93) ekonomsko upravičena, saj na primer vsak zamujeni 21-dnevni spolni ciklus po 85. dnevu po kotitvi prinaša zmanjšanje dohodka za približno 13.800,00 SIT. Ugotovitev istega avtorja je še, da se test v rejah s povprečno 60-odstotno uspešnostjo prve osemenitve rejcu splača, če njegova cena ne presega 1.200,00 sit. Postopek praktične uporabe metode hitrega ugotavljanja brejosti Rejec 19. do 20. dne po osemenitvi krave izmolze prve tri curke mleka in šele nato napolni posodico ali epruveto z majhno količino mleka (nekaj ml, posodica ne sme biti plastična) in mleko odnese v veterinarsko organizacijo, ki opravlja progesteronski test. Rezultat testa, ki traja 30 minut, je lahko: Nivo progesterona v mleku krave je nizek, to pomeni, da žival ni breja. Žival je potrebno takoj (čez dan ali dva) ponovno osemeniti. Nivo progesterona v mleku krave je visok, krava je breja. Zaradi možnosti zgodnjega odmiranja plodov in bolezni jajčnikov (pri pribl. 10 % krav) priporočamo, da osemenjevalec ali veterinar po 55. dnevu po osemenitvi brejost preverita z ročnim pregledom. Hitro ugotavljanje brejosti s pomočjo progesteronskega testa je sodobna metoda, ki pripomore k načrtnemu vodenju reprodukcije v rejah in izboljša njene rezultate. Za njeno učinkovito uporabo pa se poleg njenih prednosti moramo zavedati tudi njenih omejitev. Dejan Židan, dr. vet. med., Veterinarski zavod Slovenije OE M. Sobota, oddelek Reprodukcija Varoza znova ogroža ^.še čebelarstvo vljenju z fluvalinatom, do odmiranja družin zaradi varoze. Testna zdravljenja obolelih družin so pokazala, da so družine invadirane z nam je ostalo še nekaj časa, da ustrezno ukrepamo. Poleg tega so tu tudi tisti, ki so spomladi pripeljali čebele na akacijevo pašo v Pomurje, pred tem pa so že bili na Primorskem. Torej možnosti za invadi-ranje pomurskih čebel je bilo več kot dovolj. Kako ukrepati? Predvsem je po- Im , k« ačeh rJe V osenldesetih letih prišla iz Azije in takrat dodobra zde-ll v druz*ne’ znova kaže svojo neprijetno plat. Po alarmantnih jesen, ki so prišle iz Italije, so letošnjo jesen nekaj podobne-bo°Zl'^at'tud' na®' čebelarji na Primorskem. Samo vprašanje časa i Va* varoje, odporne proti fluvalinatu, zajel preostalo Slovenijo. ZaJedalsko bolezen če-NioVnem do dveh letih uniei M s fužino, poznajo naši čebe-k°t desetletje. Toliko ? tudi boj med njimi in va-°bstoj čebeljih družin. V U so bila uporabljena zelo Sredstva za kontrolo varo-K °r'nto lahko namreč zgolj o kontroli varoze, ne pa tudi o njenem izkoreninjenju. V čebelarskih krogih se je kot najbolj učinkovit in predvsem ekonomsko sprejemljiv uveljavil fluvalinat. Žal pa je zajeda-lec uspel razviti odpornost proti temu zdravilu. Tako nam letos javljajo iz Primorske, da je prišlo v številnih čebelnjakih, kljub zdra- nekaj tisoč varojami. Do kakšne mere je pomursko čebelarstvo že ogroženo, je težko natančno opredeliti. Pregledi čebeljih družin, opravljeni na našem območju, niso pokazali nobene čezmerne invadiranosti, ki bi opozarjala na navzočnost odporne varoje. Dejstvo je, da so čebelarji, ki prevažajo svoje čebele, še posebno tisti, ki so jih peljali na primorska pa-sišča, že imeli možnost priti v stik in invadirati svoje čebele z odpornimi varojami. Ker varoja potrebuje določen čas, da uniči čebeljo družino, trebno skrbno opazovati čebelje družine. To, da po zdravljenju z fluvalinatom ali katerim koli drugim pripravkom ni odpadlo veliko varoj, še ne pomeni, da varoj ni. Pomeni namreč lahko, da naše zdravilo ni več učinkovito. Zato je potrebno skrbno opazovati čebele, pojav majhnih mladih hirajočih čebel z nepravilno razvitimi krili, ponavadi tudi nesposobnimi za letenje, ali tudi večje število takih čebel, ki so deformirane do take meje, da so odmrle, je eden od znakov močnejše okuženosti z varojo. Ob nekoliko h to, 'ejših dnevih lahko še vedno bre> škode pogledamo tudi v gnezdo. V tem času, ko ni več veliko zalege, varoje iščemo pri odraslih čebelah. Če na več čebelah vidimo po eno ali celo več varoj, je to že resno opozorilo. Najzanesljivejša metoda pa je vsekakor kontrola uspešnosti zdravljenja. Kontrola uspešnosti zdravljenja Naj bomo še tako prepričani, da so naše čebele zdrave, moramo kljub temu preveriti, kako uspešni smo, oziroma ali po zdravljenju ni prišlo do kakšne močnejše ponovne okužbe. Vedno namreč obstaja možnost, da naše čebele ponovno okužijo sosednje. Za kontrolo si izberemo eno ali kombinacijo dveh kontrolnih metod. Pomembno je, da opravimo kontrolo v čim večjem številu družin, najmanj pa pri 10 %. V praksi se je namreč pokazalo, da sta višja stopnja invadiranosti in rezistenca lahko samo v posameznih družinah. Metoda kontrole naravnega odmiranja varoj Za to metodo si pripravimo vložke za dno panjev, ki jih pre-ma-žemo z maščobo ali zaščitimo z mrežo, da čebele ne odstranijo odpadlih varoj. Vložke vstavimo na dno panja in po 10 dneh izvlečemo. Preštejemo odpadle varoje. Za normalno štejemo, če dnevno ne odpade več kot ena varoja. Če pa jih odpade pet ali več na dan, je zdravljenje nujno potrebno ponoviti, in to z drugim zdravilom. Testno zdravljenje Tudi pri tem potrebujemo pod-nične vložke, ki jih pred zdravljenjem vstavimo v panj. Nato opravimo zdravljenje. V tujini uporabljajo za to perizin, apitol, varolik, apivar, mitag. Po opravljenem zdravljenju izvlečemo vložke in preštejemo odpadle varoje. Če te štejemo v ducatih, naše predhodno zdravljenje ni bilo preveč uspešno. Če pa se pogovarjamo o stotih in več in smo za predhodno zdravljenje uporabili fluvalinat, lahko govorimo o odpornosti varoje. Obstajata še tudi metoda štetja varoj pri odraslih čebelah in varoj pri pokriti zalegi, ki sta v tem času nekoliko težje izvedljivi. Če so rezultati testiranja neugodni, je potrebno opraviti ponovno zdravljenje vseh družin s preparatom, ki ga izberemo po posvetu z veterinarsko službo. V vsakem primeru je potrebno o sumu pojava odporne varoje obvestiti veterinarsko službo, da le-ta izvede ukrepe, s katerimi zmanjša možnost širjenja odporne varoje oziroma propadanja čebeljih družin tudi v sosednjih če-belarstvih in širši okolici. Nikakor se torej ne smemo zanašati zgolj na naše opazovanje in subjektivne občutke. Raje preverimo stanje čebel s konkretnimi metodami, da se obvarujemo hujših posledic. Jože MATAVŽ, dr. vet. med.. Veterinarski zavod Slovenije O. E. M. Sobota, odd. za zdravstveno varstvo čebel 10 vestnik, 14. november 1996 ntervju Pogovor s Tanjo Cegnar Povej mi, kakšno vreme bo, da bom vedel, kaj me bo zadelo Voditeljico klimatologije na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani širša javnost pozna iz televizijskih vremenskih poročil, v katera vedno vplete tudi biometeorološko napoved. Toda napovedati npr. slabo počutje ni skorajda isto kot povzročiti ga? V pisarni, kjer na steni piše: »Jutrišnji svet pripada tistim, ki so ustvarjalni, ki znajo, vedo, kaj hočejo, in verjamejo v to, kar delajo.« Tanja Cegnar sugestije ne zanika, vendar pa napovedi vidi v njihovi pozitivni luči. Čeprav je po študiju meteorologije še magistrirala in nadaljevala specialistični študij v Milanu, o vremenu, ki pomeni zanjo predvsem »vidno in občutno stanje ozračja«, pravi, da njeno življenje vreme ne kroji do te mere, da bi zjutraj, ko se zbudi, najprej pogledala na termometer ali na barometer. Pa vendar, biomete-orologija, ki se ukvarja s proučevanjem vpliva vremena na živali, rastline in ljudi, je disciplina, ki postaja čedalje popularnejša tako v zdravstvu, kmetijstvu, vojski itd. Kajti kdor bo nadzoroval vreme, bo ... Vplivi na biometeorologijo Kdo je najbolj vplival na razvoj biometeorologije pri nas in katere metode uporabljate pri izdelavi biometeoroloških napovedi? Na razvoj slovenske biometeorologije so vplivala predvsem dognanja in razvoj discipline v Nemčiji, kjer že petdeset let zasledujejo pojavljanje, frekvenco motenj, težav in bolezenskih pojavov pri ljudeh v primerjavi z dogajanjem v ozračju. Na podlagi statistike so izoblikovali trinajst bio-vremenskih razredov, skupin dogajanj, s pomočjo katerih se ob vsakokratnem upoštevanju vremenske napovedi izdelujejo bio-vremenske napovedi. V preteklosti je nemški model prenesla in ga prilagodila našim lokalnim značilnostim (npr. burja je pojav, ki ga drugod ne poznajo) gospa Majda Vida. Njeno klasifikacijo z manjšimi spremembami uporabljamo še danes. Upoštevamo pa, da vreme vedno vpliva na ljudi kot celota, vreme, ki ga vidimo in občutimo z vsemi procesi, ki se dogajajo v okolici 400 kilometrov. Toda vreme najbrž ne vpliva na vse ljudi enako. Nekateri njegovih vplivov pogosto niti ne zaznamo, in če nas kdo vpraša, ali zunaj sije sonce, moramo prav pomisliti. Menimo, daje do 16. oziroma 17. leta organizem dovzetnejši za vplive vremena. Nekje do 40. leta naj bi bil organizem najbolj sposoben kompenzirati vplive ozračja, potem pa odpornost upada. V preteklosti so precej proučevali vplive ozračja na astmatike in tudi na psihiatrične bolnike. V eno od zadnjih raziskav pa smo vključili zdrave ljudi in dobili zanimive izsledke. Kje ste delali raziskavo na zdravih ljudeh? Eno leto je več kot štirideset ljudi v Radencih odgovarjalo na vprašalnik, ki je vseboval vprašanja o počutju, delovni storilnosti, razpoloženju, zdravstvenih težavah, tako da smo dobili pregled razpoloženja, občutij teh ljudi, nato smo iskali povezavo z vremenom. Pričakovali smo, da bo odziv majhen, saj je bila zajeta t. i. zdrava populacija, vendar smo tudi tu našli nihanja, ki sovpadajo z vremenskimi procesi. Ta hip končujemo analize, prvi rezultati pa so bili predstavljeni na štirinajstem svetovnem biometeorolo-škem kongresu septembra v Ljubljani. Kakšno vreme na splošno povzroča vremensko občutljivim Slovencem največ težav? Ljudje, rojeni tukaj, smo prilagojeni vremenskom spremembam, zelo težko pa prenašamo vse ekstreme, npr. poletno vročino in soparnost, visoko vlažnost zraka s šibkim vetrom. Prav tako neugodna je pozimi temperaturna inverzija, ko se megli običajno pridruži še povečana koncentracija onesnaženosti. Nizka oblačnost, sivi težki oblaki ne delujejo spodbudno, na marsikoga celo depresivno. to je odvisno od vsakega posameznika. Zelo veliko ljudi se negativno odziva takrat, ko je vpliv Alp na normalen potek vremena moten, npr. ko se na Alpah ustavi kakšna fronta, ki se ji pridruži nastajanje ciklona nad severnim Sredozemljem. Pojavijo se simptomi vremenske obremenitve, nekateri imajo glavobole, drugi se slabše počutijo, pa ne vedo zakaj, nekateri so potrti, razdražljivi, drugi samo nemirno spijo. Vendar so te reakcije pri ljudeh zelo individualne, znano pa je, da se pri bolnih simptom bolezni okrepi. Če napoveste na TV, da bo npr. jutri takšno in takšno vreme, da se boste zaradi tega počutili tako in tako ..., ali pri tem ne prihaja do predestinacije? Kakšni so sugestivni učinki in morebitne posledice za labilne osebe? Preden smo šli z biovremensko napovedjo v javnost, smo naredili kampanjo, v kateri smo poskušali pojasniti, kaj je biovremenska napoved. Zadnja stvar, ki bi si jo želeli, je sugestivno vplivati na nekoga. Biovremenska napoved je namenjena predvsem ljudem, ki sami čutijo, da so vremensko občutljivi. Teh je manj kot polovica, ocene za sosednje države se gibljejo od 30 do 50 odstotkov, in če številke držijo zanje, najbrž ni razloga, da ne bi tudi za nas. Če imajo vremensko občutljivi ljudje težave, si lahko mislijo, da ni vse tako črno, in jim bo sprememba vremena prinesla olajšanje. Hkrati pa ob slabih dnevih lahko opravijo samo najnujneše, drugo pa preložijo ali npr. večkrat preverijo svoj izdelek, da bi se izognili morebitnim napakam. Ob ugodnih prognozah pa lahko dan do konca izkoristijo za delo. Vremenska občutljivost pa seveda ne sme biti izgovor. Vendar se moramo zavedati, da je naše razpoloženje rezultat različnih vplivov in da je vreme samo majhen delček. Če boste na primer prišli v konflikt s šefom in se boste z njim sprli, potem bo dan za vas slab, ne glede na vpliv vremena. V biovremenskih napovedih pogosto opozarjate voznike. Ste se z njimi posebej ukvaijali? Biovremenske napovedi za voznike so nastale na podlagi raziskave večletnih podatkov, v katerih smo primerjali vremenske razmere in število prometnih nesreč. Seveda ne pričakujemo, da vremensko občutljivi ob neugodni biovre-menski napovedi ne bodo vozili, vendar jih želimo opozoriti, naj bodo previdni in naj se povsem posvetijo vožnji. Hkrati veljajo opozorila tudi tistim, ki niso vremensko občutljivi, saj lahko tako preprečijo nesrečo. Vreme vpliva npr. na hitrost reakcije in stotinka sekunde v prometu je v kritični situaciji lahko zelo pomembna. Hkrati vreme vpliva na hitrost utrujenosti, na sposobnost koncentracije. Poleti deluje kabina avtomobila na močnem soncu kot topla greda, in ko se usedemo v avto, je kot bi se usedli v savno. Voznike poskušamo opozoriti, naj si privoščijo počitek v senci itd., da bi se izognili toplotnim učinkom. Ali je danes vreme ugodno za pogovore? Vremenski dražljaj se vse bolj krepi, ker se nam približuje vremenska motnja, ki bo nad nami ponoči, in bolj se približujemo večeru, bolj so neugodne razmere. Vpliv je seveda večji, če se človek znajde v stresni situaciji. Vpliva vremena na posameznikove reakcije, na njegovo razdražljivost, se posameznik dostikrat ne zaveda, opazi pa ga npr. njegova okolica. Bolezen in vreme Nobena skrivnost ni, da se v določenih obdobjih pojavljajo v bolnišnicah ljudje z določenimi kroničnimi težavami. Vpliva vreme npr. na število vnetih slepičev? Poznamo dve vrsti biovremenskih napovedi: prva govori o splošnem učinku, druga pa o vplivu vremena na posamezne skupine bolezni: npr. na kolike, na bolezni dihalnih organov, bolezni srca in obtočil... Ob približevanju tople fronte se pojavlja ena skupina bolezni, ob hladni pa drugi. Npr. dve povsem nasprotujoči si reakciji: ljudje s povišanim krvnim tlakom se po prehodu hladne fronte slabo počutijo, tisti z znižanim pa dobro. V toplem sektorju, ko smo pod vplivom toplih, vlažnih zračnih gmot, imajo ljudje s prenizkim krvnim tlakom težave, se slabše počutijo in so take razmere zanje izredno neugodne, za ljudi s previsokim krvnim tlakom pa ravno obratno. Ljudje pogosto tožijo, da jih »trga po sklepih«, in takrat navadno menijo, da se bo vreme spremenilo. Na vremensko spremembo se ljudje odzovejo na najbolj občutljivem delu telesa, to so na primer sanirane poškodbe, zarastline zlomov, znane so tudi fantomske bolečine pri ljudeh z amputiranimi udi... Sklepi so najslabše prekrvavljeni, najmanj odporni, zato so za vreme zelo občutljivi. Toda to so navadno dobri napovedovalci vremenskih sprememb. So ljudje, ki se zelo zgodaj odzivajo na vremenske spremembe, drugi pa se odzovejo tik pred zdajci. V biometeoroloških napovedih ne napovedujemo sprememb v zvezi z določenimi boleznimi, saj menimo, da bi v slednjih primerih morali sodelovati tudi zdravniki. Mar zdravniki nočejo sodelovati z vami? Zdravniki pri nas radi sodelujejo pri raziskavah, ne pa pri operativi. Drugače je v Avstriji, kjer imajo biovremenske posvetovalnice, v katerih sodeljujejo zdra vniki in meteorologi. Posvetovalnice so namenjene ljudem, ki mislijo ali vedo, da imajo težave zaradi vremena. Zdravnik spremlja pacientovo zdravstveno stanje in vremenske procese, da bi ugotovil, ali se pacient sploh odziva na vreme, in če se, v kakšnih mejah. Samo tako lahko pacient ve, do katere točke lahko težave pripiše vremenu in kdaj je čas, da poišče zdravniško pomoč. Kaj pa je z možnostjo biometeoroloških posvetovalnic pri nas? V Italiji in Avstriji so to običajno zasebne prakse. Npr. na Dunaju plačuje eno posvetovalnico tudi socialno zavarovanje. Tudi pri nas bo kdo prej ali slej začel s posvetovalnico. Pogosto me kličejo vremensko preobčutljivi ljudje, ki iščejo nekoga, ki bi jim lahko svetoval. Italijani pošiljajo ljudi v termalna zdravilišča z namenom, da se jim poveča telesna odpornost. In čim odpornejše je telo, tem lažje se odziva na vremenske dražljaje. Ambulantni zdravnik, ki ve, kako se pacient odziva na vremenske spremembe, lahko npr. pacientu naroči, naj se tisti dan izogiba večjim naporom ali pa naj vzame pol tabletke manj oziroma več, glede na predpisano terapijo. Vedno pa se moramo zavedati, da vreme ni vzrok za bole zen in da bolezen kot taka sodi k zdravniku. Sonce na depresivne pogosto dobro vpliva. Kaj bi se zgodilo, če bi takšnega človeka poslali v kraje, kjer je ogromno sonca. Srememba klime vpliva tudi fizično. Znana so klimatska zdravilišča, ki so namenjena tako za utrjevanje zdravja kot npr. za rekonvalescente. Kura v takem zdravilišču mora trajati najmanj tri tedne, to je čas, v katerem se organizem prilagodi in v katerem kaže terapija pozitivne učinke na zdravje. Vendar pa vremenske dražljaje potrebujemo. Če bi človeka povsem izolirali pred vremenskimi spremembami, bi jih čez čas začel pogrešati. Kako pa se meteorologi razumete z bioenergetiki? Z njimi nimam stikov. Sode-Ijujem pa z zdravilišči, ki hočejo vpeljati klimatsko terapijo, npr. v Radencih imajo že nekaj let izdelano bioklimatsko analizo, prizadevajo si tudi na Rogli, pa v Atomskih toplicah in Rogaški Slatini. Z omenjenimi imamo največ stikov, pred leti se je veliko delalo v Strunjanu, kjer smo proučevali vplive na astmatike. Zanimive so bile ugotovitve v zvezi z burjo. Burja, ki je prinesla lepo vreme, je delovala ugodno. Burja, kije bila v času, ko seje nad Sredozemljem pripravljal ciklon, pa je ojačala astmatske simptome. To ni bila anketa subjektivnega počutja, temveč smo merili dihalne sposobnosti itn. Ali bi v Pomurje poslali človeka s prav določenimi bolezenskimi težavami? Ne bi se odločala za točno določene bolnike. Vaša klima ima dobro izražene značilnosti kontinentalne klime, zato npr. sredi poletja, ko se pojavi soparnost, in pozimi ob toplotni inverziji ni najbolj ugodna. Dostikrat pa imate celo komparativno prednost pred zahodno Slovenijo, kjer se vremenske motnje ob jugozahodniku in padavine ter oblačnost pojavijo veliko prej kot pri vas. Pa tudi padavin je pri vas najmanj. Poleti, ob prehodu front, ob severozahodnih vetrovih, dobite največ padavin, vendar so ti procesi kratki. Vsak del Slovenije ima svoje čare. Na top lestvici bi postavila najvišje sredogorje, npr. okrog 600 metrov nadmorske višine, in prisojna pobočja. Na tem območju ni visokih temperaturnih inverzij, kot so v nižinah, in ni poletnih vročin. Agrometeorologija Pri nas je razvita tudi agrometeorologija. Na zavodu imamo skupino za agrometeorologijo, ki preučuje, kdaj je kakšno kulturo primerno posaditi, spremlja njene razvojne faze, proučuje razmere, ugodne za razvoj škodljivcev, mikroorganizmov, in potem določa, kdaj je potrebno izvajati agrotehnične ukrepe, npr. kdaj bi bilo potrebno namakati ali dognojevati. Ali bi se lahko izognili »slabim letom« v kmetijstvu z gensko manipulacijo rastlin? Ko se odločamo, katere pridelke bomo sadili, je pomembno, da izberemo rastline, primerne podnebju in strukturi tal. Naši predniki so izkustveno vedeli, katere so te rastline, in z avtohtonimi vrstami običajno ni težav. Pri vpeljevanju novih vrst je zelo pomembno, kako se le-te odzivajo na naše klimatske pogoje. Včasih so vzgajali različne hibride, tudi takšne, ki so primernejši za ostrejše podnebne razmere. Globalno ogrevanje Kakšne so morebitne posledice zaradi globalnega ogrevanja, kaj pomeni npr. »nekaj stopinj topleje«. Kakšen je vaš odnos do globalnih prognoz? Večina znanstvenikov se strinja, da se ozračje globalno ogreva, vendar pa to, kar velja globalno, ne velja nujno tudi lokalno. Npr. lani je bilo globalno najtoplejše leto, pri nas v Sloveniji pa ni bilo tako. Posebna območja na zemlji so brez sprememb, druga kažejo trend ogrevanja, tretja ohlajevanja. V Sloveniji so precejšnje razlike glede na letne čase pa tudi prostorsko: npr. obalno območje ni pokazalo pozitivnega trenda temperatur, se pa je to kazal v notranjosti. Vendar ti pozitivni trendi niso enaki v vs mesecih. Če hočemo ocenje* vplive, ne smemo posplošen ' Vplivi na padavine so bolj W vi. Npr. 800 mm je količina pa« vin, ki jo dobi Prekmurje, kar najmanj v Sloveniji, vendar:Le. še vedno dovolj za uspešno tijstvo. Bolj kot količina je pro" matična prerazporeditev pad Problemi so npr. v daljših sus obdobjih. Klimatske spremem pogosto povezujemo s P°ve^ pogostostjo ekstremnih vre skih pojavov, npr. močnimi rji, nalivi, sušo, torej P°Ja ' povzročajo zelo veliko ško Človek, povzročitelj vremen* Ali je po vašem mnenju namerno povzročati We, vremena in kaj to pomen1 tičnem smislu za države -novo »vremenarsko hlad no«? Človek, v globalnem tehnično ni sposoben spre vremena, lahko pa nanj VP kalno. Npr. na letališčih J goče odpravljati meglo, m zJ. da se vanjo vnesejo kon cijska jedra. Zaradi tega se velike kapljice, ki padejo n megla se razkroji. Druga je, da ta zrak, talno inver • mešamo. Na večji višini s stratusna plast oblačnosti. P pa ni megle. Te poseges0 liščih so že opravljali, v zelo dragi. Tudi pri nas? Ne. Pri nas smo na vre> , vali drugače. Pri obram ^jjli točo smo v oblak dodati1 kondezacijska jedra, [^zr® dobili namesto malo de veliko drobnih zrnc’J<1Vo smoSe tem do tal raztopila. TaK“ dj vi* izognili škodi. Znano je šanje kondenzacijski‘ zrak, da se spodbudi t o jp#. lakov in posredno s te davin. To so očitni pnpjU kažejo, da smo sposob®' , na lokalne vremenske r_ Če je mogoče povzročati vne spremembe, ali J (jso Prišli na prve vaje (36), je dokaz, da za njegovo « Vsehi Cn° razPustitev niso bili krivi kadrovski problemi, temveč Pr°storski. Zdaj jih bodo dobili v nekdanjih prostorih Ijuto-^"iki j2‘lJevne skupnosti, ki pa še ostaja v zgradbi. Godbenikom so ,Proračuna zagotovili osnovna sredstva, s pomočjo katerih Z na^uP°m glasbene opreme. Tako po petinsedemdestih Or jih letos mineva od ustanovitve pihalnega orkestra, v K. ne bodo ostali brez pihalnega orkestra. se nam ob bogati ponudbi blišča ameriških filmov ne zdi vredno, da bi obiskali kinodvorano zaradi slovenskega filma. O vzrokih za to je bilo že veliko zapisanega. V osemdesetih letih so mnogi kritiki menili, da je to zato, ker v veliki težnji po umetnosti v filmu režiserji pozabljajo, da je film namenjen gledalcem. V zadnjih letih so prišli do filmov mlajši režiserji, ki so se učili na ameriških filmih in posneli nekaj »komercialnih filmov«, predvsem z elementi kriminalke, srhljivke in grozljivke, ki pa za slovenske gledalce kljub temu niso bili zanimivi. Izjema je bilo le nekaj mladinskih komedij. dbe je neenakomeren, nekaj časa razvlečen, potem pa spet prehiter. Zaplet zgodbe nastane zaradi ljudi, ki se preveč razlikujejo, imajo različna pričakovanja in se ne znajo dogovarjati. Razlike med njimi in nasprotja v njih samih so takšna, da ne zmorejo kompromisov z okolico niti s samim sabo. Takšna sta Peter in Marta v Povesti o dobrih ljudeh, taka sta Halgato in Pištek v Hal-gatu, takšen je Naci v Na valovih Mure ter oče in sinovi v Letu mrtve ptice. Veselo gostuvanje je v tem pogledu nekoliko drugačno, lep prikaz veseljačenja na poroki in odnosa med vaškimi muzikanti, pa še tu se morata ljubimca raziti, saj je dekle zaradi zahtev staršev namenjeno starejšemu vdovcu. Konflikt s tradicijo in Cerkvijo torej, v katerem je posameznik poraženec. Filmi imajo nedvomno izredno dokumentarno vrednost o življenju ljudi v nekem obdobju v Prekmurju, o pokrajini in naseljih, ki se nenehno spreminjajo. Toda za to je dovolj dokumentarni film, da čim bolj objektivno predstavi resničnost. Prednost igranega filma pa je, da omogoči subjektivno videnje resničnosti, zgodbe, hrepenenja in sanj glavnih oseb. Ljudi pritegnejo tisti filmi, ki to subjektivno videnje omogočajo, ne pa da jim režiser vsiljuje svojo resničnost, svoje ideje in znanje. Čeprav se eden od filmov celo v naslovu označuje kot povest, pa filmi niso povesti, ampak kruta resničnost, polna negativnih čustev, ki je niti občasna liričnost zgodbe ne more omiliti. Celo v nasmehih in šalah je ves čas nekako grenak priokus. Vsa-kakor je treba priznati, da režiserji, scenaristi, igralci in drugi ustvarjalci precej pozornosti posvetijo specifičnosti ljudi in pokrajine, ki je sicer tudi za določen krog ljudi zunaj Prekmurja prav gotovo zanimiva, ni pa tudi gledljiva za širši krog ljudi. Jože Gabor Fotografija: Nataša Juhnov kulturni koledar kovice iz kulture SOv k a?i so v sredo predsta-t80 z nasl°vonl ZS°’ jXvj| lnurja’ v kateri so zbra-^ki d ne izbrane razprave in C'ljih: Ivana Zclka- [zbral in JSar)'Je dr- Vilko Novak. On je I '81. vSa! sPremno besedo k tej Je iz^a Pr' založbi % M knjiga in je uvrščena v °numenta Panonnica. *** Pokrajino bodo že v če-4 i> iM^an Prispeli številni pi-F?Ud ^‘nske literature, ki se eži'i pisateljskega sre-% Besede 1996, ki letos dfugič, pripravljata pa ga Mestna občina Murska Sobota in Podjetje za promocijo kulture Franc Franc. Med njimi bodo tudi Goran Gluvič, Kajetan Kovič, Franček Rudolf, Desa Muck, Barbara Gregorič, Majda Koren, Karolina Kolmanič, Miroslav Košuta, Feri Lainšček, Igor Likar, Vitan Mal, Miha Mate, Meža Maurer, Bogdan Novak, Tone Pavček, Slavko Pregl, Rudi Ring-bauer, Milivoj Roš, Ernest Ružič, Branko Šomen, Bina Štampe -Žmavec, Anja Štefan, Marjan Tomšič, Milan Vincetič, Mira Voglar, Dane Zajc, Dim Upan in Vlado Žabot. ANR Čudovita pokrajina in tragedije ljudi In kakšne so značilnosti prekmurskih filmov? Vsi režiserji se sicer napajajo v prelepi pokrajini in nam Prekmurcem pokažejo lepoto kakega kotička naše deželice, ki ga sami morda niti ne opazimo, vendar pa lepa pokrajina za gledanost filma že dolgo ni več dovolj. Druga značilnost je fizično in čustveno trpljenje glavnih junakov, filmi pa se običajno končajo s tragedijo ali vsaj z grenkim priokusom ob žalostni usodi ljudi. Človek pa se zelo težko identificira z glavnimi junaki, ki so običajno posebneži, tako specifični, trpeči in nepredvidljivi, da se ob gledanju preprosto ne želimo enačiti z njimi. Filmi o Prekmurju preprosto ne poznajo happy enda. Podobno je sicer tudi z literaturo, pa tudi slikarstvo je nekako temačno. Dejstvo pa je, da preveč kompleksni in nepredvidljivi liki v filmu gledalce zmedejo. Pa tudi ritem pripovedovanja filmske zgo- Dr. Janko Prunk, Martin Ivanič Osamosvojitev Slovenije s kratkim opisom slovenske zgodovine Vsako novo obdobje skuša na novo pisati zgodovino, kajti vsako ima novo vrednotenje pretekle in polpretekle zgodovine. Pričujoča knjiga, ki je izšla pri založbi Grad, pa čeprav nosi naslov Osamosvojitev Slovenije, se ne želi osredotočiti samo na zadnja leta, ampak seže še veliko dlje, do prvih slovanskih naselitev na našem območju in prikaže postopno zorenje slovenskega naroda. Avtorja sta priznana slovenska zgodovinarja, ki sta bralcem dala, če lahko tako rečemo, učbenik slovenske zgodovine. Knjižico, ki je po straneh in videzu podobna žepni knjižici, ampak je vsebinsko precej bogata. Ni namenjena samo strokovnjakom, ampak širšemu krogu bralcev. V njej pa je samo en glavni junak, in to je slovenski narod. Avtorja pišeta o slovenskem prostoru, o slovanskem in slovenskem etnosu in oblikovanju slovenskega naroda, ki je dobil svojo končno podobo v samostojni slovenski državi. V zgodovini pa smo Slovenci živeli precej razkosano. Dr. Prunk je tudi posebej poudaril, da smo Prekmurci v zgodovini živeli precej drugače od preostalih Slovencev. »Habsburško monarhijo smo zapustili, ker bi nas drugače germanizem zadušil. Vendar smo jo zapustili po lastni volji in prizadevanjih, nihče nas takrat ni metal ven, nihče nas ni osvobodil. Vendar tudi ko smo zapuščali to državno tvorbo, je bil slovenski narod razkosan. In Jugoslavija je bila prva državna tvorba, kjer smo se lahko gospodarsko, kulturno, narodnostno, jezikovno razvijali, povsod drugod pa je bilo vedno raznarodovanje. V tej državi smo imeli možnosti, da smo dozoreli in prišli do tolikšne samozavesti, da smo lahko ustanovili samostojno državo. Veliko pozornost posvečata prostoru, ozemlju, kjer danes živijo Slovenci, ter temu, kako zanimiv ali nezanimiv je bil za prehod za naselitev. ' WjlOSVOJTTF,V Dr, Jonko Prunk / Martin Ivanič Pišeta o prednikih dananšnjih Slovencev od antike in prvih naselitev do prvih držav na območju današnje Slovenije ter o zgodovinsko pomebnih osebah. O slovenskem srednjem veku pa vse do prvih kali rojstva slovenskega naroda, reformaciji kot krivcu za vzbuditev narodne zavesti pa protireformaciji ter razsvetljenstvu. O različnih državnih tvorbah, katerim smo Slovenci pripadali, o osebah, ki so narekovale zgodovino in črtale meje na zemljevidih, in še marsikaj je strnjeno na 170 straneh. Sicer pa dr. Prunk pravi, da neki narod, in to velja tudi za Slovenijo, ne bo bolj aktualen ali imenitnejši, če bo svoje prednike iskal in našel čim dlje nazaj v zgodovini. Še posebno če bodo te zgodbe in teorije brez dokazov in bodo bolj podobne izmišljenim zgodbam. Narod, ki se krasi z nedokazljivo zgodovino, je lahko samo smešen. Zanimivi in atraktivni bomo, če bomo znali danes odkriti, izumiti ali ustvariti kaj pomembnega in posebnega. Aleksandra Nana Rituper PISATELJI MURSKA SOBOTA: Od četrtka, 14. novembra, do sobote, 16. novebmra, bo potekalo srečanje mladinskih pistaljev Oko besede ’96 s pestrim programom, ki bo vključeval predavanja, ekskurzije, delovna srečanja in drugo. V četrtek, 14. novembra, bodo ob 19. uri v preddverju gledališke dvorane v soboškem gradu odprli razstavo literarnih del udeležencev srečanja, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica. V petek, 15. novembra, pa bo v gledališki dvorani v soboškem gradu ob 15. uri simpozij na temo Ali so knjige lahko bolne. NOVA LITERATURA MURSKA SOBOTA: V prostorih MIK2-a bo v petek ob 21. uri predstavitev druge letošnje številke revije Separatio. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici bodo otroci skupaj risali in kako drugače ustvarjali. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galerji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo del 2. slikarske kolonije Primoža Trubarja, ki je potekala v Moravskih Toplicah. Svoja dela razstavljajo Herman Gvardjančič, Štefan Hauko, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Franc Novinc, Vladimir Potočnik in Vinko Tušek. Razstava bo odprta do 24. novembra. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo likovnih del, ki so nastala na Likovni koloniji Lipovci ’96. Svoja dela razstavljajo Igor Banfi, Božidar Bo-škovič, Sandi Červek, Izidor Horvat, Janez Knez, Samo Pajek, Aleksander Šilas in Samo Šilas. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane so na ogled likovna dela slikarja amaterja Marjana Horvata. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del slovenskih umetnikov Toneta Demšarja, Štefana Galiča, Rada Jeriča, Marjana Skumavca in Boža Petka. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem kulturnem klubu (Kocljeva 7) si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. MURSKA SOBOTA: V soboški enoti LB je na ogled razstava o denarju in varčevanju. Ogledate si lahko stare hranilne knjižice (najstarejša je iz leta 1878), hranilnike, numizmatično zbirko papirnatega in kovanega denarja ter drugo. Razstavo so pripravili člani Zgodovinskega društva iz Gornje Radgone. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate likovno razstavo Silva Preloga. Razstava je posvečena spominu na domačega likovnega pedagoga. Ogledate si jo lahko do 1. decembra. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Jožeta Horvata - Jakija. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo fotografij Dominika Šte-inerja. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih občine Moravske Toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na počitniški likovni koloniji Kančevci ’96. ŠALOVCI: V občinskih prostorih občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja delaje naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. ŠENTJUR: V knjižnici Šentjur si lahko ogledate likovno razstavo akademske slikarke Su-zanne Kiraly - Moss. vestnik, 14. november 1996 'a glasbeni sceni Jazz & Blues Caught In The Act Najbolj zaželjeni fantje ta hip Nove plošče Novo leto se približuje in tudi jazzisti dobro vedo, da je to čas, ko se plošče najbolje prodajajo. Tako se je v zadnjem času pojavilo ogromno dobrih plošč, ki bi jih bilo potrebno vsaj omeniti. Legendarni pianist Oscar Peterson se je predstavil s svojo novo ploščo z naslovom Oscar Petereson meets Roy Hargro-ve and Ralph Moore. Poleg teh dveh mladih jazzovskih mačkov pri plošči sodelujeta še basist Niels-Henninh Orsted Pedersen in bobnar Lewis Nash. Na plošči predstavlja Oscar sedem popolnoma novih skladb, med katerimi sta tudi skladbi She Has Gone, kije posvečena nedavno umrli pevki Elli Fitzgerald, in Rob Roy, ki pa je posvečena trobentaču Royu Hargrovu. Plošča je posneta za založbo Telarc. Betty Carter, legendarna jazz diva, je izdala album z naslovom I’m Yours, You’re Mine. To je po treh letih njena prva studijska plošča in tokrat se ponovno predstavlja z glasbo, primerno za vsak trenutek, še posebno za nočno poslušanje v dvoje. Album je izdala založba Verve, sodelujejo pa sami mladi glasbeniki, saj je za Betty znano, da je zelo dejavna tudi kot učiteljica. To so Xavier Davis, Andre Hayward, Matt Hughes, Gregory Hutchinson, Curtis Lundy in Mark Silim. Za novi album se je odločil tudi znani saksofonist David Sanborn, ki je znan predvsem po lažje poslušljivem jazzu oziroma mešanici funka in jazza. Tako David Sanborn na svojem najnovejšem albumu z nalovom Songs From Teh Ni-ght Before ne preseneča prav z ničemer. Podobno je s ploščo, ki jo je posnel legendarni kitarski trio DeLucia, DiMeola in McLoughlin. Po legendarnih albumih Friday Night In San Francisco in Passion, Grace & Fire iz osemdesetih let se tokrat ponovno predstavljajo skupaj v triu. Plošča je izšla pri založbi Verve in ima enostavni naslov The Guitar Trio. Znani izvajalec bluesa, orgličar in pevec Junior Wells je pred dvema tednoma gostoval tudi pri nas in dodobra ogrel navzoče. V zadnjem času je ta legendarni predstavnik bluesa dejaven kot že dolgo ne. Najnovejši album nosi naslov Come On In This House. Ploščo je izdala kot že njegove prejšnje založba Telarc. Bobnarski inovator iz mlade garde Leon Parker je izdal svoj drugi album z naslovom Belief. Znan je predvsem po samosvojem raziskovanju bobnarske umetnosti. V svoji glabi pa meša tako swing kot tudi funk in etno glasbo, vendar na le zanj značilen način. Zanimivo. Izredni kitarski umetnik Kevin Eubanks, ki je brat verjetno bolj znanega pozavnista, Robina Eubanksa, se je po dolgem času ponovno odločil za nov izdelek. Posnel gaje v živo v newjorškem klubu Bradley’s skupaj s pianistom Jamesom Williamsom in basistom Robertom Hurstom. V tako majhni zasedbi pride končno do izraza zares izredno, Kevinovo Eloy, Lee, Benjamin in Bastiaan so fantje, o katerih sanja marsikatera najstnica. Marsikatero sobo krasijo njihovi posterji pa tudi zvezki, majice, obeski in drugi skriti kotički so polepljeni z njihovimi fotografijami. Kakšen fant pa si neskončno želi, da bi jim bil podoben. Prav zato, ker je pri nas toliko njihovih zvestih oboževalk, ker dobimo toliko pisem, v katerih nas prosite, naj zapišemo kaj o njih, smo zapisali pogovor z njimi. jazz 3[» j uncriticaf df mušic outside of jazz—that shit needs to go. ...I mean, c'mon, you just have to get past jazz." igranje in ga predstavlja kot enega največjih kitarskih umetnikov današnjega jazza. Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi izdajo albuma, na katerem je podpisan posebnež svoje vrste Frank Zappa. Album z naslovom Lather bi sicer kot četverni album moral iziti že daljnega leta 1977, vendar se takratni založniki Franka Zappe s tem niso strinjali. Svojeglavi Frank seje takrat dogovoril z neko radijsko postajo, da bodo celotno glasbo predvajali po radiu, poslušalce pa obvestil o tem in jim dal možnost, da si vse skupaj posnamejo. Sedaj je album izšel v CD-formatu in vsebuje kompletno zbirko originalnega albuma z dodanimi še nekaterimi skladbami. Iztok R. MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Eros Ramazzoti: Piu Bella Cosa 2. Davor Radolfi in Ritmo loco: Nočas oko tri 3. Gloria Estefan: Hablas de mi 4. Jasmin Stavros in Alka Vujiča: Zrak, zemlja, zrak 5. Pupo: La notte Predlog - Fiordaliso ■ II mare piu’grande che c'e GLASUJEM ZA:________________________________________ Kako bi se predstavili v treh besedah? Eloy: »Pošten, srečen in zelo visok.« Lee: »Srečem, ne tako visok, ampak večji kot Benjamin, in odkrit.« Ben: »Sem majhen, rad se zabavam in mislim, da sem romantičen.« Bastiaan: »Sem impulziven, strasten in romantičen.« Ima kateri med vami kakšno resno zvezo s kakšnim dekletom? »Za resno zvezo moraš imeti čas. Graditi moraš na zaupanju in razumevanju. Trenutno je, vzdrževati resno zvezo, za nas zelo težko, saj moraš imeti za to čas. Pa ne, da si tega ne bi želeli, tudi nihče nam tega ne prepoveduje, ampak vsi smo prepričani, da je za to še čas.« Kako pa so vam všeč Slovenke? »Nekaj smo jih že videli, in te so bile zelo lepe in tudi zelo prijazne. Želeli bi jih spoznati še več in osebneje.« In kaj najraje počnete? »Najlepši del sodelovanja v tej skupini je nastopanje in srečevanje z oboževalci.« Imate kakšne negativne izkušnje z oboževalci ali oboževalkami? »Pred tremi leti, ko smo začeli, nismo imeli nobenega oboževalca. Takrat smo upali, molili in trdno delali in še sanjalo se nam ni o takšnem uspehu. Upali pa smo, in to se nam je tudi zgodilo, da bo prišel, za kar smo našim obože-vlcem zelo hvaležni. Dejstvo pa je, da lahko o takčm uspehu, kot smo ga dosegli, samo sanjaš;« J In kaj vam gre pri vaših oboževalcih najbolj na živce? »Nič.« Tudi to ne, da vas neprestano nadlegujejo, da vas povsod fotografirajo, tekajo za vami...? »To se nam zdi enkratno.« Bi igrali v filmu? »Le če bi lahko nastopili vsi skupaj, kot skupina. Morda v prihodnosti, če bomo ostali skupaj, in upam, da bomo, ker je to tudi naš trdni namen, bi mogoče lahko nastopili v kakšni seriji ali pa v filmu.« Kako se dogovorite, kdo bo pel kakšno novo pesem? »Pred snemanjem novega albuma se vedno dogovorimo, kdo bo pel katero pesem. Večino pesmi pa tako ali tako zapojemo skupaj.« Katero skladbo z vaših plošč pa najraje slišite? »Težko se je odločiti. To je tako, kot bi izbirali med otroki. Moramo pa omeniti, da smo zelo ponosni na skladbo Love Is Eve-rywhere, saj je bila naš prvi veliki hit. Sicer pa se je med skladbami težko odločiti.« Vsak uspešen glasbenik ima skrivnost, tudi skrivnost svojega uspeha. Kakšna je vaša skrivnost. »Mislim, da je skrivnost v tem, da verjamemo v to, kar delamo, in da oboževalci verjamejo v nas. Novice od tu Skupino-Avia band je prevzelo povsem zimsko razpoloženje, saj so že začeli prepevati o rdečem šalu. Skladba Rdeči šal pa ni napoved za hudo zimo, ampak je napoved za njihovo novo kompaktno ploščo. Peter Lovšin se je odločil, dokončno, da bo postal gostilničar. In to ne tak navaden, ampak je v Ljubljani vzel v najem Emonsko klet, ki jo bo napolnil z dobrimi jedmi, po prostoru pa se ne bodo širile samo dobre vonjave, ampak tudi dobra glasba. Na tak način želi, da bi zaživel rock klub. Benjamin: Katera gre plesat z mano? tudi z vašim videzom. Dekleta pravijo, da ste lepi, simpatični... »Hvala. Jasno, naš uspeh je kombinacija glasbe in tega, kakšni smo.« Kdo so vaši glasbeni vzorniki? »Boyz II Men, George Micha- Eloy, Lee, Bastiaan: Naš uspeh je kot sanje. Povezuje nas prijateljstvo, čeprav imamo svoj uspeh še vedno za sanje.« Kaj pravite, je vaš uspeh povezan in tam el, U2, Bon Jovi, Celine Dion, Whitney Houston in Michael Jackson so izvajalci, ki jih najbolj cenimo. Poslušamo pa tudi klasiko, Bacha, Mozarta...« Kako pa gledajo na vaše nasto- Legenda countryja Willie Nelson je tik pred koncem snemanja reggea albuma, katerega pripravlja skupaj z jamajškimi glasbeniki. Na albumu bo poleg prave jamajske glasbe še nekaj predelav Nelsonovh starih skladb, nekaj pa bo tudi novih. Najlepših skladb skupine Que-en se bo lotilo »združenje štan-carjev« Evrope. Sklabe Queenov bodo v techno in rave ritme spremenile skupine E-Rotic, Culture Beat, Mr. President, Worlds Apart in John Scatman. Kaj lahko s temi skladbami naredijo te skupine, pa je tako ali tako znano. Boljše tako ali tako ne morejo biti. Glasbena uganka Noben fant ne sestavlja skupine Špice Girls, ampak pet postavnih in simpatičnih deklet. Na vprašanje je pravilno odgovorila tudi Karmen Semler, Apače 128, 9253 Apače. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Kateri slovenski glasbenik je nagrajenec letošnje Ježkove nagrade? Njegovi kratici sta J. K.______ Odgovor: a u as Z co >«> s e a 9 Ml Odgovore pošljite do 21. novembra na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sceni. Če( ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih željah! cs •E II panje, na slavo vaši naj^1'^ »Koncert, na katerem 8® naši sorodniki, mame in bil nekaj posebnega. Ob®ute^ so bili tam, je bil enkraten- r pak pred nastopom smo i strašno tremo. , Katero pesem pa vaši obole' posebno radi slišijo? »Ko je Bastiaan prvič zap 0 sem Tiles From Your prejeli veliko pisem, v W piše, da naši oboževalci on V ( šanju naših skladb svoje laže prebrodijo. To je za liko priznanje, hkrati Pa jj. odgovornost, ki jo imamo ših oboževalcev.« :a|s« Fotografiral in pogo^IG cP AUDIO - VIDEO " 69000 Murska Sof Slomškova 4-J 5, TELEFON, TELEFA* 069/32-465 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. ONE OF US - Joan Osborne 2. DINNER WITH DELORES - Symbol (Prince) 3. THE NEW POLLUTION - Beck 4. THIS IS A LIE - The Cure 5. LEAVING LAS VEGAS - Sheryl Crow 6. YOU CAN LEAVE YOUR HAT ON - Joe Cocker 7. IN TOO DEEP - Belinda Carlisle PREDLOGI: FM SO HAPPY I CAN T STOP CRYING - Sting DANCE INTO THE LIGHT - Phil Collins WHY SHOULD I ČARE - Toni Braxton LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. OD CVETA DO CVETA - Aleksander Mežek 2. DOLGA JE NOČ - Anja Rupel 3. VRISKANJE IN JOK - Vlado Kreslin 4. 328 652 - Sasha 5. MENTOL BOMBON - Zoran Predin & Šukar 6. DRAVSKI MOST - Bluegrass Hoppers 7. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD - Avtomobili PREDLOGI: OSTANI TAKŠEN KOT Sl - Tatjana Dremelj TAKŠNA SEM - Neca Falk VEČNA MELODIJA - Best Company LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON 1. SPOMIN NA PRLEKIJO - Štrk 2. NASVIDENJE, DOMAČI - Ans. bratov Poljanšek 3. HEJ, PRIJATELJI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 4. OB ABRAHAMU- Ans. Braneta Klavžarja 5. NAŠE PLANINE - Ans. Franca Miheliča 6. DANES JE SREČEN DAN - Ans. Franca Potočarja 7. PRAV V ZADNJO SLOVENSKO VAS - Ans. Roberta Praprotnika PREDLOGI: LJUBEZEN IN GORE - Ans. Zupan DOMOTOŽJE - Ans. Henček VAL SAVINJE - Fantje z vseh vetrov * Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. novembra 1996, na nasl0\vjCe. val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene les pazMA^ - Kupon št. 46 Glasujem za skladbo: ‘tuja:_ ‘domača: ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: vestnik, 14, november 1996 'dsevi mladosti Jaz pa mislim ...(o »frajerstvu«) Naše vprašanje se je tokrat glasilo: Kdo in kakšen je frajer? Nanj so odgovarjali naključni anketiranci, ki smo jih srečali v različnih krajih. VLASTA SVETEC iz Dolenec, dijakinja SE-TUŠ v M. Soboti: »Mislim, da lahko govorimo o dobrih in slabih frajerjih. Dobre lastnosti imajo tisti, ki se lepo in po modi oblačijo, se dobro učijo, pomagajo drugim, imajo lepo postavo... Nekateri pa se delajo fraj er j e s tem, da pretepajo slabše od sebe, kadijo, se napijejo alkoholnih pijač, razgrajajo idr. Jaz se seveda želim zg- ledovati samo po dobrih frajerjih.« GREGOR LENARČIČ iz M. Sobote, učenec 6- razreda OŠ II: »Frajerji so tisti, ki se važ-farijo, da imajo oni lepši avto kot drugi, in mi-slijo, da so sposobni vsega. Nekateri fan-'R se imajo za bajerje tako, da se pretepajo. dekleta pa šminkajo. /udi meni neveri pravijo, aa sem frajer, ker imam pri ^kometu mo-7an strel. Mini ampak sem lahko celo ponosen na .« Jesen Prebuja se jutro, hladno, brez znanih toplih barv; tu in tam se sliši oddaljen odmev ptic in le sramežljivo se prikaže sonce izza oblakov, ki so čisto drugačni kakor pred nekaj tedni. Vsi nekam hitijo, živali in ljudje, kot da jim je to zadnja pot, od koder ni več vrnitve. Ljudje so se spremenili. Sliši se le hrup traktorjev in nič drugo. Ne najdejo časa za pogovor, za kratki počitek. Tudi narava je v umiranju; vse se sklada v popolno sliko s temnim ozadnjem težkih oblakov, nad katerimi se prikaže vreščeča jata ptic. Vse stoji tako obupano, brez vere v prihodnost, brez upanja, da bo še kdaj pomlad. SIMONA SUKIČ OŠ Šalovci Ob grobu talcev V spominskem parku pri Ribičevem mlinu je tiho, mirno in samotno. Sliši se le šumenje listja, ki pada z drves. Učenci in učitelji naše šole gremo večkrat h grobu talcev. Čistimo in urejemo poti, da jih ne bi prerasla trava. Ob spominskih dnevih pa položimo na grob cvetje, prižgemo svečke ter s pesmimi in petjem počastimo spomin na talce. V grobu jih je pokopanih petindvajset. Med vojno so jih ustrelili Nemci. To je bilo grozno, grobo in nečloveško dejanje. Na spomeniku piše: PADLI STE, DA DOMOVINA VEČNO BI ŽIVELA! Naša domovina je pred petimi leti doživela še eno vojno. Res je bila kratka, vendar nas je bilo zelo strah. Najbolj sem se bala, ko sem slišala streljanje. Želim si, da vojne ne bi bilo nikoli več - ne drugod in ne pri nas. ALENKA STAJNKO, 4. raz., OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Kisali bomo repo da to aič slabega, afrajerstvo. ANITA MESARIČ iz Gančanov, učenka 8. razreda OŠ Beltinci: »Mislim, da so frajerji tudi tisti, ki si upajo povedati učiteljem, ko se z njimi ne strinjajo, torej da jim »govorijo nazaj«. Enim pa se že na zunaj vidi, da so frajerji, saj hodijo na poseben način; recimo tako, da imajo glavo visoko dvignjeno. Fra-jerje se delajo tudi tisti, ki jim je vseeno, ali dobijo v šoli »cvek«. Kdor pa zna več kot drugi, na primer dobro igrati kak inštrument, je doberfrajer.« MAJA KUSTEC iz Odranec, učenka 4. razreda OŠ: »Jaz imam za frajerja tistega, ki se »ven meče«, torej se postavlja pred drugimi, tako si upa priti v šolo brez domačih nalog, kadi, pije, se hvali ... To se mi ne zdi dobro. V redu frajerka pa je po moje sošolka Nina, ki se dobro uči, se lepo obnaša in rada pomaga drugim. Takšna poskušam biti tudi jaz. Frajer-sko se počut- im, ko imam novo frizuro in lepo obleko.« J. G. Rada imam živali Doma sem v Vanča vasi. Imamo muco. Ime ji je Pika. Imamo tudi psa. Z njima se rada igram. Rada imam živali. VANJA KOČAR, 1. a OŠ Tišina Na njivi smo spulili repo. Odrezali smo jih liste in repke. Doma je babica repo oprala, olupila in naribala. Potem jo je natlačila v posodo in jo stisnila. Nalila je tudi malo mlačne vode, na vrh pa je dala skorjo domačega kruha. V toplem prostoru se bo repa hitro skisala. Moja babica bo spet skuhala dobro bujto repo. Hm, kako bo teknila! Že se mi cedijo sline. Vam tudi? BORUT ROPOŠA, 2. b Podružnična OŠ Dokležovje Opravljanje mladine Ugriznil sem '^ozdravnika Hjl'0 Seni bil še majhen, me je D)/®8 dne začel boleti zob. Z »Csva se odločila- da bova Sed zobozdravnika. He. ela sva v čakalnici in bilo Hj? Zel° strah. Končno sem bil dov j1'- Zobozdravnik si je ogle-1^1 m°je zobe. Ko pa mi je sVrtat'’ sem ga u8riznil- Na-i' se Se je razjezil, potem pa smo k®1 Slhejali.Od takrat se ne več zobozdravnika. UROŠ BUZETI, 4. a OŠ Bakovci Ob tednu prometne varnosti Vsak dan se vozim v šolo z avtobusom. Na postajo grem sku- Iz cerkve se je usula množica stark, ki po maši rade opravljajo mlade. Zadnji sta bili Marka in Klarca. Mimo je prišla skupina najstnikov, in to je bilo že več kot dovolj za veliko debato. Za nameček so se držah za roke in se poljubljali. KLARCA: »Falen Jezoš!« MARKA: »Na vse veke.« KLARCA: »Jezoš, Jezoš, ka pa tou delajo, vej je pa tou grej.!« MARKA: »Da smo šče mij mlade bilij, te smo šče tou nikaj nej smele.« KLARCA: Vej pa tou je velka istina.« MARKA: »Vejpa šče znaš, Klarca, kak san ge bita bij la, da so me oča s Pištekon večer pod oknon zao-dili?« KLARCA: »Spomlen se šče ge tou, spomlin.« MARKA: Tak san bita bijla, ka san trij kedne mezlike mej la.« KLARCA: »Vejpa tij tiij znaš, kak je v tistej časaj bilou. Kak sta oča pa mati pravla, tak si se mogau oženiti.« MARKA: »Vejsta mene tiij oča mate fkiip oženila.« KLARCA: »Ato se mi je naša Milena toužila, ka jo je nikše dičak z njenoga razreda okrooug prine-sau.« MARKA: »Znaš, Klarca, ta mla-dijna več ne vej, ka bi delala.« KLARCA: Na ramo mi je spad-nola, pa se mi tak zadoukala, ka bi njoj pravla - kak bi jo potolažila.« MARKA: »Znaš, Klarca, ges pa tak praven: kak do se postiljale, tak do ležali.« In potem sta Marka sta Marka in Klarca odšli vsaka v svojo ulico. Sestavih: MARKO VUGRINEC, SEBASTJAN LOVRENČEC, MIRAN DOMONKOŠ in ALEŠ KERMAN, učenci 8. razreda OŠ Bogojina Obiranje jabolk Tonček in njegov oče sta šla po lestev. Nesla stajo v sadovnjak. Tam sta obirala jabolka. Jablana je imela visoko deblo, lepe pisane liste in sočna jabolka. Dala sta jih v zaboj in jih odnesla v klet. GORDANA BAČI, 2. raz. OŠ Fokovci paj s prijatelji. Med potjo klepe-Velikokrat pozabimo, da hodi-rišče, ampak vozijo po njej J na sredstva. Posebej nevar-kamo in čakamo na avto-postavili semaforje, ki t opozarjali na to, da velikokrat v svoji ra- • na nevarnosti, ki < sti. METOD 4. raz., tamo, se podimo in smejimo. . mo po cesti. Cesta pa ni ig-L avtomobili in druga prevozih na je tam, kjer jo mi predse bus. Želim si, da bi tam bi voznike že od daleč so na cesti otroci, ki i JMh zigranosti pozabijo | jim grozijo na ce- ■L GUTMAN. OŠ Bogojina Kljub dežju je bilo lepo Kdor varčuje, si srečo kuje ptiček in ^ška a ie Jesen- Na tleh leži bo Pri njej je ptiček. Pojedel H^^hruško.. Jaz mu želim O«!1 STRANJŠAK, 1. b . kadenci Ko sem bila stara štiri leta, mi je mamica kupila pujska, ki je imel luknjico na hrbtu. To je bil torej hranilnik. Vanj sem vedno metala kovance. Ko je bil pujsek poln, smo ga odnesli na banko, kjer ga je uslužbenka izpraznila. Potem ko smo denar razvrstili po vrednosti, gaje uslužbenka preštela in vpisala v hranilno knjižico. Sedaj, ko sem že velika, var-čujem namesto kovancev z ban- i J - °Ja prijateljica J^diva13^0^3 PrUateljica Je Monika. Radi se druživa, si pomagava SkUpai k nekaterim krožkom. V šoli ne sediva skupaj, bova % ■ Ce je ni, mi je po njej dolgčas. Žal mi je, ker je izgubila lep VeselP % obl narave- rada se lepo in moderno oblači. Skoraj vedno ima ^bro ek°’ ^^upaj sva preživeli že veliko lepih trenutkov. ^ANi ASe razumeva in želim si, da bi si bili vedno zvesti prijateljici. K Novak, 3. raz., OŠ Razkrižje kovci. Za razne praznike mi dobri znanci podarijo denar, ki ga vložim na banko. Ob koncu leta mi vpišejo obresti v hranilno knjižnico. Varčujem tudi tako, da si ne kupujem predragih stvari, ki jih ne potrebujem. Doma varčujemo s hrano, tako da ne kupujemo preveč kruha in živil, kakor tudi z elektriko, tako da podnevi ne puščamo prižganih luči. Želim, da bi imeli vsi ljudje na svetu toliko denarja, da bi lahko živeli srečno in zadovoljno, da ne bilo lačnih in žejnih, predvsem pa, da ne bi umirali zaradi lakote otrocl- MATEJA ŽIŽEK, 4. c OŠ III M. Sobota Bilo je v sredo. Zbudila sem se in pogledala skozi okno. Ni deževalo. Uredila sem se in očka me je odpeljal k šoli, kjer so se zbrali tudi drugi učenci. Imeli smo naravoslovni dan. Učenci 4. razreda smo se razdelili v štiri skupine. Jaz sem bila vodnik ene izmed njih. Vsaka skupina je imela svoje naloge. Eni je pomagala ga. Albina Lebar, drugi mamica Dragica Ke-lenc, ostalima dvema pa naša tovarišica. Tri skupine učencev so odšle gozd, kjer so nabirali in spoznavali gobe, raziskovali gozdne sloje in sestavo tal. Naša skupina je začela z delom pri šoli. Najprej smo merili s kompasom azimute - poti do gozda. Imeli smo tri merilna mesta. Prišli smo skoraj do križišča z občinsko cesto, ko nas je ujel dež. Postavili smo se pod smreko. Ko je dež ponehal, smo se tudi mi odpravili v gozd. Tam smo rešili še ostale naloge. Spet je začelo deževati. Ves razred se je stisnil h košatim drevesom. Ko je prenehalo deževati, smo smuknili k šoli. Tam smo uredili podatke in se pripravili za poročanje. Vse smo razstavili pred večnamenskim prostorom. Ob koncu smb si ogledali še skupno razstavo. Takrat je začelo spet deževati, zato je kostanjev piknik odpadel. Mislim, da smo se naučili veliko novega. KATJA KUSTEC, 4. raz., OŠ Prežihovega Voranca Bistrica Dinko pobalinko Naš Dinko je pobalinko, saj venomer nagaja, zalaja in poskoči, a repka si ne zmoči. Ovoha vse kotičke, teče venomer kot kaka divja zver. Ko pa noč se naredi in lunica zasveti, ko ugasnejo luči, Dinko brž zaspi. KLARA JESENIK, 5. a, OŠ Veržej Kaj prihodnje leto? V tednu otroka smo anketirali nekaj učencev in ravnateljico naše šole. Spraševali smo, kaj bi spremenili prihodnje leto. DAVID, 5. razred: »Več ur športne vzgoje.« KARMEN, 8. razred: »Da bi imeli vsak dan samo dve uri pouka.« PRIMOŽ, 8. raz.: »Mislim, da je bilo letos zelo lepo, zato ne bi ničesar spreminjal.« MATEJ, 5. raz.: Imeti bi morali karaoke.« MARJETKA, 8. raz.: »Kljub vsemu bi morali tudi v tem tednu spraševati, saj imamo potem naslednji teden preveč učenja.« RAVNATELJICA: »Ničesar ne bi spreminjala, saj smo upoštevali le vaše želje. Želim si, da bi jih izrazili čim več tudi prihodnje leto in da bi vam bilo v tem tednu še posebno lepo.« Anketo so izvedli učenci 8. razreda OŠ Stogovci. veste? nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica KNJIGA M. Sobota) VprašanJe. kateri živali pravijo gozdni človek, vasje več *aOr Orjl°. daje to opica, ampak morali bi zapisati še, da gre ^bn?n^utana- tako kot je to storila SIMONA ZRIM iz M. Čestitamo! __________ 1 po\ št 9 - ALI \l S I L? ah v7 ------- "''Venete’ kai Je ‘cek? Odgovore zbiramo najkasneje do 20. »ČAROVNIKA« NA OŠ RADENCI - 6. razred osemletke v Radencih obiskujeta tudi Tomaž Budja in Miha Starešinič, ki sta nekaj posebnega. Tomaž je čisto sam izdelal miniaturno avtomobilsko prikolico na daljinsko upravljanje, Miha pa se že od 1. razreda dalje ukvarja s čarovništvom. Nastopa za učence in tudi staršem se je že predstavil. Uspe mu marsikakšen trik; ocen, recimo same petice, pa le ne more pričarati v redovalnico. Mogoče kdaj v prihodnosti? (Posnetek: J. G.) 14 vestnik, 14. november 1996 z naših krajev Še enkrat Kje je njenih deset otrok? Ureditveni načrt naselja Pušča Edinstveni evropski projekt Otroci niso pozabili matere V 44. številki Vestnika sem v rubriki Iz naših krajev objavil pogovor z Rozalijo Brumen iz Pršetinec (krajevna skupnost Tomaž), v katerem je povedala, da je rodila deset otrok. Na vprašanje, kje so otroci, pa je odgovorila: To bi tudi jaz rada vedela. Pisanje o Rozaliji, na katero sem naletel po naključju, torej me k njej ni nihče napotil, je med bralci naletelo na velik odmev, še posebno na območju, kjer prebiva sogovornica, saj. kot sem pozneje zvedel, so si ljudje Vestnik kar podajali in brali. Po telefonu pa se mi je kmalu po objavi oglasila Rozalijina hčerka Danica in povedala, da ni res, da bi mati ne vedela za otroke, ko pa ona (Danica) živi na sosednji domačiji, torej v Pršetincih, in da se vidita večkrat dnevno. Zmenila sva se, da se bom osebno oglasil. Ob ponovnem obisku v Pršetincih mi je Danica povedala, daje mati res imela deset otrok. V prvem zakonu so se ji rodili štirje in vsi živijo: sin in ena hčerka sta v Ljubljani, ena hčerka je na Primorskem, ena pa v Nemčiji. V drugem zakonu se je Rozaliji rodilo šest otrok, od katerih sta dva umrla, živijo pa štiri hčerke: Danica je doma (v lepi svoji hiši), ena hčerka je v Vogričevcih, ena v Ljubljani in ena v Italiji. Rozalija Brumen pa ni imela nič otrok v tretjem zakonu. Od desetih otrok torej živijo: sin in sedem hčera. In kaj je povedala Rozalija Brumen, ko sem jih pokazal časopis ter jo »opomnil«, kako je mogla reči, da ne ve, kje so otroci, ko pa ena hčerka živi celo na njenem gruntu, druga pa v ne preveč oddaljenih Vogričevcih v ljutomerski občini? Odgovora ne bom zapisal, ker nočem pogrevati »razprtij«. Iskreno pa želim, da jo obiščejo še otroci, ki (zdaj seveda odrasle osebe) že dolgo niso bili pri njej. Rozalija Brumen je odločno zavrnila očitek, ki sem ga nekje »pobral«, češ da se zapira v hišo. Še mene je povabila, naj se še kaj oglasim. Z veseljem bom prišel in fotografiral mater s sinom, hčerami, vnuki ... Tako fotografijo sem nameraval objaviti že zdaj, a tam, kjer sem jo iskal, nobene ni bilo. Mati naj se ne bi hotela fotografirati, ko so imeli kake družinske slovesnosti. Š. SOBOČAN V prostorih vrtca na Pušči so prejšnji teden še zadnjič razgrnili ureditveni načrt tega romskega naselja in sprejemali predloge zanj. Osnutek je bil razgrnjen 30 dni, sedaj pa so želeli z javno razpravo pridobiti še zadnje pripombe in predloge k osnutku. S tem ureditvenim načrtom želijo namreč začrtati ureditev, ki bi bila sprejemljiva za tam živeče prebivalce. Z novogradnjo pa bi se število stanovanjskih enot in število družin izenačilo. Projekt sta financirali soboška občina in država. K sodelovanju pa jim bo mogoče uspelo pritegniti še nevladne organizacije iz Bruslja, ki, kot so povedali njihovi predstavniki, v Evropi podobnega projekta ne poznajo. Seveda pa se bosta gradnja in ureditev morali začeti skorajda od temeljev. Po urbanističnem pregledu Pušče so ugotovili, da je trenutno stanje naselja neustrezno. Arhitekt Ivo Bošnjakovič je tako že uvodoma poudaril, daje trenutno stanje obupno, predvsem zaradi komunalne ureditve, kanalizacije, vodovoda, elektrike ... Stanje je kaotično tudi glede objektov, katere so dolgo gradili brez reda in brez dovoljenj, kar utežuje novogradnje ter cestne povezave. Težava pa je tudi, ker naselje leži na rodovitni, kmetijski zemlji, zato se ne more širiti kar tako. Poleg tega je to ozemlje last Sklada zemljišč Slovenije, zemljišče pa upravlja KG Rakičan. Murska Sobota Upoštevanja vredne pripombe meščanov Obstoječe naselje Pušče pa ima možnost, da se razširi v tri smeri, na JZ-del, na skrajni sever in na ozemlju prek vrtca. Prišli so do spoznanja, da bodo na sedanjem nogometnem igrišču nasproti vrtca strnjeno zgradili objekte z različnimi funkcijami, med njimi tudi ambulanto, skupne prostore in drugo. Zgradili bodo rekrea-cijsko-kulturni center, parkirišče, po željah nekaterih pa tudi kapelo. Poleg pa bodo zgradili ognjišče in vhod v naselje. Ta del naselja naj bi bil kot neka duša naselja in bi bil namenjen za družabna srečanja. Na tem območju bodo naredili tudi avtobusno postajališče. Potrebno pa bo narediti tudi nove povezave z naseljem in urediti nekakšno krožno vožnjo po naselju. Osnove za načrt naselja so dobili s številnimi pogovori na romskem taboru, ki je potekal v poletnih mesecih, in s predstv-niki romske skupnosti. Seveda pa so veseli vseh predlogov prebivalcev tega naselja. Nekateri Romi so opozorili, da so hiše tako gosto pozidane, da do nekaterih interventno vozilo sploh ne more. Anton Štihec, svetovalec na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je na to odgovoril, da bodo z novim načrtom predvideni dostopi do vseh parcel ter opomnil, da geodetske meritve še niso dokončno narejene. S temi meritvami bodo določili tudi parcelne meje in lažje rešili lastninska razmerja. Polovica naselja Pušča je namreč zgrajena brez dovoljenj. Seveda je Rome zanimalo, kako se bo projekt financiral. Bošnjakovič je povedal, da so možnosti, da bi poleg občinskih proračunskih sredstev dobili tudi republiška sredstev ter da bi del sredstev lahko priskr* beli tudi od nevladnih organi' zacij iz Bruslja. Nekateri od Romov pa so se zavzeli zato, da denarja za gradnjo ne b' dobili posamezniki, saj bo denar tako izpuhtel. Štihec ji® je zagotovil, da denarja ne bodo razdelili med Rome. Ni pa vse v rokah občine® države, da bo projekt izpeljan, bodo morali veliko narediti tudi Romi sami. Predvse® s prostovoljno pomočjo pri gra' dji. Še pred tem pa bodo mo® li poravnati medsebojne spo® ter prepričati tiste, ki o t°® projektu dvomijo ali mu ce® nasprotujejo. Seveda Pa J’ marsikateri moral spoznati, bo ob ureditvenem načrtu®0’ rala pasti tudi kakšna grad®3’ ki nima gradbenega dovolj^ ali pa bo ovirala nov zazida načrt. .. Sicer kakšnih poseh®. vprašanj Romov nismo sl®3 ’ med drugim pa jih je zanj®^ lo, kaj bo s slačilnicami P®11 gometnem igrišču. Alekandra Nana RhuP0 HODOŠ - V tem krajevnem središču, kjer že stoletja živijo v sožitju Slovenci in Madžari, si prizadevajo, da bi v prihodnje hitreje napredovali kot doslej. Med drugim naj bi čimbolj izkoristili gospodarske možnosti tega območja, pri čemer veliko pričakujejo tudi od ureditve akumulacijskega jezera v gospodarske namene. Nič manjšega pomena pa ne pripisujejo tudi možnostim razvoja lovskega turizma. M. J. Po sledi anonimke »Brez premeščanja uradnikov in groženj z odpuščanjem« Ker so se v javnosti pojavili različni anonimni dopisi zaradi domnevnih nepravilnosti pri nameščanju in odpuščanju občinskih uradnikov v Murski Soboti, župan mestne občine Andrej Gerenčer odločno zanika vsakršna podtikanja. Po njegovih zagotovilih je v soboški mestni občini na plačilnem seznamu skupno 38 zaposlenih delavcev. Pri tem so se, kot je povedal, dosledno’ ravnali po zakonu o lokalni samoupravi. Zato so prevzeli le tiste delavce, ki jih v okviru svojih pooblastil, odgovornosti in pristojnosti ni prevzela upravna enota ali pa so bili prerazporejeni v uprave novih občin. To pomeni, da nihče ni ostal brez zaposlitve, kakor skuša prepričati anonimni pisec, ki med drugim navaja, da naj bi prihajalo do »premestitev na slabša delovna mesta« in »groženj z odpuščanjem«. Kot smo zvedeli, je v soboški mestni upravi sistemiziranih 43 delovnih mest, zasedenih pa jih je le 38. Sem sta vključena tudi župan Andrej Gerenčer in tajnik Tibor Cigut. Vpogled v strukturo zaposlenih kaže, da imajo med drugim zaposlene tudi tri pripravnike, od tega je eden z visoko izobrazbo, dva pa s srednješolsko, medtem ko štirje opravljajo polovičen delovnik na občini, polovičnega pa v drugih ustanovah. Zanimivo je omeniti, da si hišnika in voznika »delijo« z upravno enoto, v okviru mestne uprave pa sta še stanovanjski sklad in sklad stavbnih zemljišč. Velja omeniti tudi to, da v družbenih dejavnostih občinski uradniki opravljajo pogodbeno tudi nekatera strokovna dela, kot so npr. računovodstvo, šolsko področje, zdravstvo in otroško varstvo. Poleg tega so odgovorni tudi za dajanje strokovne pomoči krajevnim skupnostim Bakovci, Černelavci, Krog, Markišavci, Nemčavci in Rakičan ter petim mestnim četrtim v Murski Soboti. S tem je navsezadnje zagotovljeno nemoteno delovanje nove občine. Da ne govorimo posebej o opravljanju ustanoviteljskih pravic v posameznih zavodih, za katere je odgovorna ravno mestna uprava, saj je Murska Sobota v bistvu še vedno regijsko središče. Glede na dokaj velik obseg dela bi Mestna občina Murska Sobota, kjer živi 21.260 prebivalcev, morala imeti 35 uradnikov. To pomeni pri sedanjih 38 zaposlenih 559 občanov na enega občinskega uslužbenca. Po mnenju soboškega župana so pri zaposlovanju dokaj skromni in varčni, saj so med drugim prevzeli 29 delavcev prejšnje občinske uprave, na novo pa so jih zaposlili le sedem. Ovrgel pa je tudi namige iz anonimke, češ da je pri zaposlovanju odigrala odločilno vlogo strankarska pripadnost. To po njegovem nima nikakršne realne osnove. MILAN JERŠE Skupina stanovalcev iz blokovskega naselja v Lendavski ulici 17 v Murski Soboti ima vrsto pomislekov ob urejanju nekaterih zadev na njihovem območju. Tako terjajo, da se čimprej uredi pločnik na obeh straneh Lendavske ulice, v mestni zazidalni načrt pa naj se vključi tudi gradnja kolesarske steze, ki bi se lahko podaljšala do središča Murske Sobote. Imajo pa tudi vrsto pripomb na širitev cestišča na delu mostu Puconski potok-kanal Ledava-potok Ledava. Pri tem zahtevajo zagotovila o smotrnejši ureditvi omenjenega kanala, zlasti glede čiščenja in ureditve struge. Prav tako zahtevajo ureditev ustrezne signalizacije v križišču Lendavske in Industrijske ulice ter Lendavske, Markišavske in Noršinske. Da so nekateri objekti v tem delu mesta zapuščeni in neurejeni, vzdrževanje njihove okolice pa predstavlja poseben problem, opozarjajo že dalj časa. Močno pa jih moti tudi tovarniški hrup in parkiranje tovornjakov vsepovsod, zato naj bi zagotovili spoštovanje namenske uporabe javnih in drugih površin. Na vse te pripombe občanov iz blokovskega naselja Lendavska 17 v Murski Soboti pa imajo konkretne odgovore v upravi mestne občine. Navajajo, da so ureditev pločnikov RIBIŠKA SREČA - Milan Flajsinger iz Stavešinec je ujel v Gajše-vskem jezeru 8,20 kilograma težkega in 93 centimetrov dolgega smuča. Povedal je, da tako velike »mrcine« doslej še ni ujel, četudi je ribič že več kot 30 let. Vsak ribič pride prej ali slej na svoj račun. -Fotografija: L. Kr. in kolesarske steze že predvidene v osnutku zazidalnega načrta. To velja tudi za razširitev cestišča, vendar je pogoj, da se pridobi dodatno zemljišče. Sicer pa se trenutno izdeluje prometna študija, ki naj bi dokončno rešila vprašanje kolesarske steze do primestnih naselij. Semaforizacija križišča Lendavska-Markišavska-Nor-šinska je predvidena za prihodnje leto. Ker gre za regionalno cesto, ki je v pristojnosti republike oziroma družbe za državne ceste, so omenjeno križišče vključili v program omenjene družbe. Kar zadeva križišče Industrijske in Lendavske ulice, pa bo to rešitev potrebno vključiti v mestni proračun v naslednjih letih. Ko je govor o vzdrževanju okolice, je v odloku o komunalnem redu jasno zapisano, daje to dolžnost vsakega lastnika. Nespoštovanje določil odloka je mogoče sankcionirati v okviru pristojnih inšpekcijskih slu žb, saj mestna občina zaen j nima inšpekcijskih Pr*st^nLa-Glede hrupa so normativi ni. Pri pridobivanju lo^acU5 dovoljenj so za predviden6^ šege v prostor opredeljen0 ejitve glede hrupa, kar in° investitorji dosledno spo® ti. V nasprotnem prime1®' mreč sledi inšpekcijski ukm?’^ je ustavitev proizvodnje. P # se v prihodnje izognili d*VJI parkiranju, bodo v Predl°Ci zidalnega načrta skušali tovorni od osebnega P^te in preprečiti križanja obeh * gorij vozil. Tako za načrtujejo ureditev pa®0 prostorov, dostop do nj® ( naj ne bi potekal čez on e. cono, ampak z regionam ste. Zanimivo je vsekal bodo skušali na tem Pf°C urediti objekte za pranje tovornjakov, prostor za nike, sanitarije, umivalnici govorilnice in pokrit pr°s najmanj tri vozila. MILAN 'n nren" ■ MURSKA SOBOTA - V severnem delu obrtne cone P jr devajo gradnjo večjega, parkirišča za tovorna vozila- sem za potrebe družbe Murska transport. Sicer pa načr (ji zemljišče poteka pod traso zaščitnega pasu daljnovoda, mogoča kakršna koli gradnja objektov. M. J. ■ NEMČAVCI - V tej krajevni skupnosti želijo, da se Pr priključitev objektov podjetja Surovina in gostilne n na kanalizacijsko omrežje bližnje obrtne cone. Ker zmo!Dž/ omenjenih objektov niso velike, naj bi ta problem reši'1 1 s f I s l i k P li K si li »i stoječimi kanalizacijskimi vodi. M. J. Gyorgyu Zali postaviti spomenik Gy°fa Eden najznamenitejših Lendavčanov je nedvomno m Zala, rojen v mestecu pod goricami (njegova rojstna hisa pred leti porušena). Zala seje podal v širni svet in PoSgyv”J kipar, kije med drugim sodeloval pri postavitvi trga hei"°JLyfle j dimpešti. Nekateri kipi pa so postavljeni v madžarskem 8 mestu. Skupina Lendavčanov se je odločila, da bo zače podpise dobrotnikov, ki bi omogočili, da bi znanemu Le® (d postavili spomenik ali pa vsaj spominsko ploščo na bila zgrajena na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša rojaka. Podpisov je seveda vedno več, postavlja pa se ali ne bi mogla pri tem zavzeteje sodelovati tudi lendav na. vestnik, 14. november 1996 15 z naših krajev Človek in njegov konjiček Ena sama galerija Jože Lukačič iz Rakovec pri Tomažu ni suženj televizije, ampak svojega konjička Glede na to, da je naredil na gasilski dom v Koračičah relief sv. ’0rijana, sem slutil, da se v prostem času ukvarja predvsem z beto-ao,>i. Presenečeni sem »obstal«, ko sem se zapeljal na dvorišče “kačičeve domačije: ena sama britev. Iz lesa! galerija oziroma razstava likovnih eni od sobic? Na njih je kar 12 prizorov oziroma izrezljanih slik iz »kmečkega« življenja: žetev, trgatev, mletje, lovec, kovač, pastirček, kosec, sejalec, babica s cekarjem, pokopališče itd. - Kako ste začeli? sem pobaral Jožeta, ki mu je rezbarstvo poklonil kako korenino lesa ali celo del drevesa, ki bi ga sicer razžagal za kurjavo, a je predstavljal določen lik, ki sem ga sam potem dodelal in nastala je takšna ali drugačna podoba. Jože mi je povedal, da je nekaj svojih izdelkov že razstavljal in so se ocenjevalci o njih izrazili zelo pozitivno. Celo televizijci so svojčas posneli nekaj motivov njegovih rezbarij in jih objavili v »udarnem« tv-času: nekdanjem Zrnu. Je pa tudi res, da ne naredi, oprostite, izrezlja, vseh kipov, reliefov in drugih tehnik vselej »za dušo«, ampak nekaj tudi po na- Nekaj samosvojega je bruna-Ca> ki si jo je sam zgradil nad aražo! Ima seveda tudi leseno Srajo, katere elementi so bo-^ 'zžagani s tračno žago. Na JOr^ču je več lesenih kipov: °venca, sv. Petra, Starčka, a lce ••• Celo glava »mizarske ki drži leseni predmet, ga obdeluješ z ročnim oro-U n’. je »prava«, seveda izrez-। na iz lesa. Na dvorišču je ve-izrezljanih grbov sloven-Pr1^rnest' Tam nekje sem tudi ^bral misel: Tam, kjer ljudje v miru žive, ptice rajske jim žvr-gole! Jože me je z veseljem povabil v prostore svoje galerije. Množica rezbarskih eksponatov: okviri za slike, »ciferplat« ure, podoba godcev, divji lovec, orač, putar, pivska bratca, starček, žalostna Mati božja, sv. Martin in tako naprej. Postal sem pozoren na kmečko skrinjo, katere vse strani, razen spodnje, so prav tako izrezljane oziroma okrašene z različnimi ornamenti. Kaj pa vrata na Del lesenih kipov, ki jih je izdelal Jože Lukačič, je na prostem. Prvega je poimenoval Slovenec, drugi je dobil ime po sv. Luki, tretji je Starček ... ^.Pa R del notranjosti svojevrstne galerije v Rakovcih pri Tomažu, gobami je skrajno na levi Mati z otrokom, drugi izdelki pa so enjeni predvsem za srečanje z Abrahamom. čelo več kot navaden konjiček, torej opravilo, s katerim se človek najrajši ukvarja. - Tako kot mnogi drugi, sem tudi sam kot otrok pasel krave, imel nožiček in z njim sem najprej naredil potočni mlinček, pravzaprav kolo. Potem sem začel izrezovati ornamente na okvirih za slike. Sčasoma sem napredoval. Pridobil sem nekaj drugega orodja, med drugim diete in motorno žago ter še kaj, in potlej je šlo delo lažje od rok. Za moje delo so zvedeli ljudje in marsikdo mi je ^stovoljno gasilsko društvo Trdkova Prevzeli avtocistemo s črpalko Za J---------------------------“ Juarilo iz Celovca so hvaležni !elC L^ovi je bila prisrčna gasilska slovesnost, na kateri so prev-asilsko vozilo: avtocisterno Z 800-litrsko črpalko Rosenbauer. ii|Cj si°vesnost so prišli ne le ga-*'nje Z Sektorja Kuzma in Mar-tudi iz obmejnih vasi se obj-e?n. Madžarske. Zvrstili so ^li j n' gasilski govorniki, pre-^Pihj kroniko društva, zaigrala kje „ na godba iz Avstrije, zape-^Se^^ia Sukič in zadonela je-% ■ kvarteta iz Martinja, pro-^ePrispevala tudi OŠ Kuz-Lu?1'0 je blagoslovil kuzman-itpfj-.Hrk g. Ficko. Na prireditev Si 1° Ve|iko ljudi. Med ugled- °sti sta bila tudi predstav-^as’lci s Trdkove so bogatejši a avtocisterno, ki so jim jo ^darili gasilci iz Celovca. -v Fotografija: E. Š. nika gasilcev iz Celovca: gospoda Woath in Povegnvin. Na priredi- tvi so se jima še posebej zahvalili za pomoč, da je prišlo do tako dragocenega darila - še uporabne avtocisterne. Pri tem so pomagali tudi nekateri zdomci, ki delajo na avstrijskem Koroškem. E. ŠKERLAK ročilu. Nekako je že prešlo v navado, da človeku, ki se je odločil praznovati Abrahama, podarijo sodček vinca, na prednjem delu katerega je rezbarija. Lesenih posod pa sam ne izdeluje. Pač pa je vešč izdelovanja kmečkega orodja: grabelj, vil, kosišč. Pojasnil je, da je mogoče narediti vse, ko je seveda nuja. - Iz kakšnega lesa pa izrezujete svoje junake? - Uporabljam v glavnem trdi les: hrast, jesen, bukev, češnjo, murvo, hruško ... Med sprehodom po svojevrstni Jožetovi rezbarski galeriji so se mi oči ustavile ob leseni zakonski postelji. - Ste jo sami naredili oziroma na njej izrezljali reliefe? - Seveda. Naredil sem še veliko drugih in nekaj jih je celo v Nemčiji. Pred kratkim so imeli Lukačičevi gostijo, saj seje ena od hčera poročila in odšla z doma. Sam pa nisem prezrl tiste, ki je ostala doma. Pa ne toliko zato, ker mi je postregla s sokom in pito ter iskala fotografije z očetovimi izdelki, ampak predvsem zato, ker je brž potem odšla nazaj na dvorišče in skupaj z materjo žagala na cirkularki drva za kurjavo. Pridno dekle! Š. SOBOČAN Obnova sv. Trojice Črno-bela preteklost DA NE BOMO POZABILI, objavljamo pričujoči posnetek. Narejen je bil pred 55 leti ali točneje 6. aprila 1941. Tega dne ob 6. uri zjutraj so Nemci izvedli v Gornji Radgoni prve aretacije. Ob 25-letnici tega dogodka je v Vestniku med drugim pisalo: «... Po 25 letih so izginili sledovi vojne, naša domovina je v ustvarjalnem poletu delovnih ljudi dobila novo lice in novega, svobodnega človeka, ki ne pozablja na dogodke pred 25 leti.« In zdaj je poteklo že 55 let in v tem obdobju se je marsikaj zgodilo ... F. Štefanec Kapelica sv. Trojice v Lendavi je simbol mesta, saj je že od daleč najvidnejši objekt. Kapelica na hribu je iz poznega 18. stoletja, v njej pa je shranjena tudi mumija vojščaka Ha-dika. ki so jo menda odkopali v, času, ko je bila kapelica gra-f jena. V kapelici so tudi freske. Obnova kapelice bo zajela celoten objekt, tako notranjost kot zunanje zidove. Notranje zidove naj bi poslikali s freskami, vprašanje je, le kdo naj bi to storil, morda udeleženci vsakoletne slikarske kolonije? Restavriranje kapelice naj bi stalo 8 milijonov tolarjev. Restavracijo so zaupali Francu Kvaterniku, ki je usposobljen za obnovo sakralnih objektov. Restavriranje so omogočili zasebni donatorji, verniki lendavske župnije. Kapelico naj bi obnovili do prihodnjega leta, ko bodo pripravili tradicionalno proščenje. J. D. Cerkvenjak v Slovenskih goricah Kraj bogate kulturne tradicije Občinstvu so bili najbolj všeč Frajkinclari Krajevna skupnost Cerkvenjak v Slovenskih goricah spada pod upravo Občine Lenart. V petnajstih zaselkih živi le slabih 2.200 prebivalcev. Naselje Cerkvenjak se razprostira na 341 metrov visokem slemenu, kjer so 1546. leta postavili cerkev sv. Antona, ki je bila pozneje večkrat predelana in prezidana. Kljub svoji majhnosti pa se v kraju lahko pohvalijo z bogato kulturno tradicijo, katere začetki segajo daleč v konec prejšnjega stoletja. Tamkajšnji kraji so bili namreč dolgo časa pod nemško upravo, tako da so morali tudi v šolah govoriti v tujem jeziku. To pa seveda ni bilo po volji tamkajšnjih prebivalcev, ki sta jim slovenstvo in slovenska beseda pomenila veliko več, kot je mislila takratna nemška oblast. Tako so 1894. leta ustanovili prvo bralno društvo. V okviru tega društva sta delovala tudi pevski zbor in igralska skupina. V obdobjih pred drugo svetovno vojno sta odigrali vidno vlogo pri razširjanju narodne zavesti dve društvi: Orli in Sokoli. Januarja 1949. leta pa so ustanovili Kulturno-umetniško društvo Jože Lacko Cerkvenjak, ki se tako imenuje še zdaj. Cerkvenjačani se danes pohvalijo s prireditvijo, ki je znana tudi v širšem slovenskem prostoru. Že enajst let namreč v svojem kulturnem domu prirejajo festival domače glasbe, ki se ga udeležujejo številni slovenski ansambli. Morda tudi zaradi prisrčne in domače atmosfere, ki jo ustavarjajo poslušalci v dvorani, kije vedno napolnjena do zadnjega kotička. Tako je bilo tudi letos, ko so podelili nagrade v dveh katego-. rijah. Strokovno komisijo je najbolj navdušil ansambel Rosa s Koroškega, medtem ko so bili občinstvu najbolj všeč štajerski Frajkinclari. Glede na to, da se pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah kulturna tradicija prenaša iz roda v rod, se ni treba bati, da bi ta festival ali katerakoli druga kulturna dejavnost, ki jih goje, v tem Slovenskogoriškem krajevnem središču zamrli. ALEŠ LIPKO Letno dvanajst tisoč kubikov odpadkov Na območju nekdanje lendavske občine se zbere letno 10 do 12 tisoč kubikov bioloških in drugih odpadkov. Vsi ti odpadki se vozijo v centralno smetišče v Dolgi vasi. Biološke odpadke zbirajo le v Lendavi in jih predelujejo v lastni kom-postarni v Dolgi vasi. Glede na sedanjo količino zbiranja odpadkov naj bi smetišče zadostovalo še-Za okoli 20 let. Odvoz smeti Opravlja komunalno podjetje. Posode za zbiranje odpadkov so Lendavčani dobili zastonj, oziroma je njihov nakup financirala občina iz proračuna. V prihodnje bodo za nakup novih posod morali poskrbeti sami. Na podeželju zbirajo odpadke v različnih posodah in vre- čah, kar otežuje odvoz. Krajevna skupnopst Dolga vas zahteva za odškodnino letno osem do deset milijonov tolarjev, na kar pa koristniki smetišča ne pristajajo. O tem, koliko bodo občine plačevale za odškodnino, se še pogovarjajo, občasno pa prihaja do ostrih sporov in zaprtja ceste, ki pelje do smetišča. Upati je, da se bodo občine v prihodnjem letu dokončno dogovorile o višini odškodnine. Kljub urejenemu centralnemu smetišču je v Lendavi še veliko divjih odlagališč smeti, ki kazijo podobo mesta. Tiste, ki vozijo smeti na ta odlagališča, pa bi bilo potrebno najostreje kaznovati. J. D. ZLATOPOROČENCA AJLEC - Ana in Alojz Ajlec iz Gornje Radgone sta se poročila 5. oktobra 1946. leta, torej pred 50 leti. Zlatoporočni jubilej sta praznovala pred kratkim v krogu svojcev in prijateljev. Sicer pa sta oba doma iz Murščaka. Ana se je rodila 1922. leta, Alojz pa leta 1920. Ona je vseskozi gospodinjila, mož pa je služboval v opekarni v Križevcih pri Ljutomeru. Upokojil se je kot obratovodja. V zakonu sta se jima rodila dva sina, imata pa štiri vnuke in enega pravnuka. -Fotografija: L. Kr. vestnik, 14. november 1996 16 Po »vajncarski« poti od mošta do vina eportaža Marija je pred odhodom na Vajncarsko« pot predstavila na dvorišču turistične kmetije Firbas pot in projekt CRPOV. Predstavitve so se udeležili mnogi odgovorni iz gornjeradgonske in lenarške občine. Kakšne dobrote so na voljo na kmetijah, pa jih ne znamo ponuditi! Plojeva vinska klet ni podobna viničariji iz preteklosti, ampak pravi arhitekturni lepotici, čeprav je postavljena na temeljih ene najstarejših kleti Ivanjskega Vrha. Sedanja nova klet je edinstvena, saj je zgrajena iz »panonskega kamna«, iz peščenjaka iz teh krajev, ki je tudi »vremenjak«, saj s svojo vlažnostjo napoveduje vreme. Na lep jesenski dan, le nekaj dni pred Martinovim, smo se odpravili na pot. »Vajncarsko« pot. V bleščečem popoldnevu, ko je bilo nebo modro, kolikor se le da, pod nogami pa barvna preproga listja, smo se odpravili od Cogetinec mimo Negovskega jezera proti Ivanjskemu Vrhu. Zakaj bi poskušali le eno vrsto mošta, če pa lahko poskusimo letošnji pridelek iz več kleti? Zakaj ne bi ob tem enološkem spoznavanju in uživanju poskusili še dobrote iz peči in pečic, domač kravji in kozji sir, klobase? In navsezadnje: zakaj ne bi ob tem popotovanju spoznali tudi etnološke in naravne značilnosti pokrajine? »Vajncarska« pot je le ena. od sprehajalnih poti, kijih bodo uredili na območju vasi Negova, Kunova, Ivanjski Vrh in Cogetinci, torej na območju dveh sosednjih občin Gornje Radgone in Lenarta, in so del projekta CRPOV, ki ga v teh krajih pripravlja podjetje Negoj iz Rade-nec. Prav zaradi velikega zanimanja nekaterih domačinov, ki so ugotovili, da brez pomoči »ljudi z idejo« in širše promocije njihovi kraji ne bodo uspeli stopiti v korak s časom, je uspela prva konkretizacija. Tem sprehajalnim potem - spomladi bo označena in predstavljena tudi pot vasovalcev - morajo slediti tudi drugi podprojekti, na primer za prodajo domačih pridelkov (jabolk, hrušk, sliv, krompirja), domačih polizdelkov (marmelade, suhih sliv, suhih jabolk in hrušk, koruzne ali pšenične moke ipd.) in drugih doma izdelanih in skorajda vsakdanjih živil: vina, žganja, kvasenic, potic, zaseke, sirov, mesa iz tiinke ipd. Manjka tudi večja ponudba spominkov, ki so lahko drobni predmeti iz lesa, gline ali morebiti iz najbolj razširjenega materiala v vinogradu: trsja. »Vajncarska« pot je označena z lesenimi smerokazi in rožo, vklesanimi v kamen. Ni bilo nobenih velikih finančnih stroškov ali projektov, saj so največ naredili prav domačini sami’ zato je prav, da jih zaradi njihove prizadevnosti vsaj omenimo: Alojz in Marjana Firbas, Rudi Slogovič, Bojan Stajnko, Feliks Ploj, Stanko Rojko, Stanko Vu-grin, Marjan Kšela, Janko Holer, Dragica Starovasnik, Slavko Lončarič, Sabina Barbarič in seveda direktorica Negoja Marija Praznik. Besedilo in posnetki: BERNARDA B. PEČEK Pot je označena z ličnimi smerokazi iz naravnih materialov, bodisi iz lesa ali kamna peščenjaka. Najprej se podate od Firbasovih po hribu navzdol, nato levo mimo kmetij z »rustikalnim vonjem« in naprej skozi čudovit gozd. Po obisku velike Vogrinove kleti, kjer boste kar nekaj vinskih resnic, pisanih na steno, se podali proti Stajnkovi kleti - naj vam izdam0, imajo kar dve kleti, vendar nismo mogli je ena za mlade, druga za stare, ena za ženske» za moške, ena za goste, druga za doma Popeljali so nas ’ Žigrtov hrast s premorom čez 6 metrov in 250 leti je vreden mnogo več kot hiša na ključ ali najdražji avto. Po velikosti sence se meri njegova prava veličina, kajti toliko, kolikor daleč seže senca, je hrast zrasel tudi pod zemljo. V spodnjem delu debla prebivajo kune, polhi, dihurji in ... škrati. Na najvišji točki Ivanjskega Vrha, pred križiščem treh cest, je najstarejša Jiirjova klet. Klet z letnico 1793 je še vedno nespremenjena, dotik sten vam izda skrivnost zorenja vina. Gornji del je prava »vajncarija« ali viničarska hiša, grajena iz tramov in ometana z ilovico, tla so zbita iz ilovice, v prostoru pa sta še zidani štedilnik in stara postelja. • In k0’11'0 Sonce je že zahajal"’ se po lesenem most'c p podali do Satlerjeve ' je zgrajena povsem " pj« tako »preša« kot »v klet - vendar z velik1" posluhom za tradicij• opeke je pred nekaj i^ed' zgradil mojster iz H .j stiskalnico pa (P°k mojster Mlinarič S • spreten Satlerjev sm Naučili smo se, kaj Ji »prešpan, preslice> vreteno, žmek in 0,3 vestnik, 14. november 1996 17 ' eportaža kinološki dogodki 35. mednarodna razstava psov. več černo toaleto, frizurami, ki so Vi *VU*VKVkJ*** - stop dovoljen samo tistim, ki lajajo Slovenskega prvaka prvakov - Mednarodna razstava psov v « ----------------------------------------------- Ne pr 80 se v naši pokrajni ni gibalo toliko pasjih lepotcev, kot se poraze *a k°ncc tedna. Prišli so z vseh vetrov. Videli pa smo ki ^n0 0v°?U Diana so v petek Vener ”Ven'J* podelili naziv Jise jp Prvak prvakov. Na picU tist’ večer zvrstilo tri-M p najlepših slovenskih M pr,, tavnikov devetih od tl ^Jal * SkuPin- Prireditev je ,Prav' š°v’ popestren s °čkami lastnikov, ve- bile še najbolj podobne pasjim ... Na prireditev je prišel tudi predsednik Mednarodne kinološke federacije Hans W. Miller, ki je tudi uvedel to tekmovanje. Do konca tega leta bodo posamezne države, članice FCI-ja, naredile podoben izbor, naj- slovenska avtohtona pasma. Pasmo so od šarplaninca ^h, j 8, ko so mu določili standarde. Kraški ovčar je bister, ’tja p r°dušen, zna pa biti tudi oster in je nadvse navezan na go-°doben slovenskemu karakterju? lepši pa se bodo udeležil »grand slam turnirja kinologije«, ki bo prihodnje leto v Baslu. Slovenijo bo tam zastopal nemški ovčar Leed izpod Šmarne gore. V soboto in nedeljo pa je bila Najlepši nemški ovčar. V petek so izbrali najlepšega med najlepšimi. Na fotografiji sta v ospredju prvak prvakov nemški ovčar in njegov prvi spremljevalec irski volčji hrt (največji pes na svetu). V drugi vrsti pa stojijo od leve proti desni lastnik, predsednik FCI Hans W. Miiller, predsednik kinološke zveze Slovenije Štefan Šinko, med tremi mednarodnimi sodniki pa je tudi lastnica zmagovalnega psa nemškega ovčarja. Prav gotovo je to še vedno najbolj popularna in najbolj razširjena pasma pri nas. kot tisoč psov iz trinajstih evropskih držav. Ti so predstavljali sto šestnajst pasem, med katerimi so zbirali najlepše v različnih razredih in jim podeljevali naslove. Sicer pa ni najbolj pomembno, kdo vse jih je dobil, kajti vsak pes je bil lep na svoj način lep, pa kakršen koli že je bil. Razstava ni bila zanimiva samo za tiste, ki so tam razstavljali svoje pse, ampak tudi za tiste, ki so si jih prišli ogledat. Še posebno pa je bila poučna za tiste, ki želijo imeti psa, a še ne vedo, kakšnega. Tukaj so bili namreč lastniki in tudi vzreditelji psov, ki so še kako pripravljeni pripovedovati o svojih ljubljencih, predvsem pa o njihovih lastnostih in karakterju, o tem, koliko prostora potrebuje ali ga lahko imamo v bloku in vse tiste po- Tisoč in ena pika. Mnogi psi postanejo popularni tudi zaradi filmov in risank. Med take prav gotovo sodi tudi dalmatinec, kateremu se je popularnost dvignila prav zaradi risanke Walta Disneya o dalmatincu. Tudi drugače je to čudoviti kuža. drobnosti, ki ponavadi zanimajo prihodnje lastnike psov. Na podobnih razstavah lahko tudi ugotovimo, da so nekatere pasme sicer čudovite, a je z njimi precej dela. In če želimo imeti lepega psa, takšnega, kot ga vidimo na kakšnih prospektih, je to zelo zahtevna naloga, ki terja precej prostega časa in trdega dela, hkrati pa velikokrat več kozmetike (pudrov, krtač, Škarij, špangic), kot jih imajo vse ženske v eni hiši skupaj. Torej, psi niso vedno manekeni sami po sebi. Tudi za pravilno, socializirano vzgojo je potrebno nekaj znanja. Sicer pa se lahko ob pogledu na te vrhunsko dodelane pse vprašamo, kje je meja med naravnim, danim, in kaj je tisto, kjer želi človek psa počlovečiti, in ga narediti čim bolj podobnega samemu sebi. Dejstvo je namreč, da pri psu, ki mu pravimo najzvestejši človekov prijatelj, najbolj spoštujemo prav tisto, kar psa loči od človeka. Besedilo in fotografija: Aleksandra Nana Rituper 18 vestnik, 14. november 1996 ’od listki OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA -POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI Gospod je rekel Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Naredi! bom iz tebe velik narod in te blagoslovil. Poveličal bom tvoje ime, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preldel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« Pripravila: Marinka j ERIČ 12. de! Praznovanje (Svetkovanje) - oblika sonaravnega bivanja in razumevanja sveta Ni bil zaman trud sionističnega gibanja, saj so jim sedaj velesile ponudile politično identiteto. Nekako da bi si po drugi svetovni vojni oprale roke za vsa svoja grozodejstva ob pokončanih šestih milijonih židovskih žrtev nacizma, jim je bila ponujena ustanovitev države. To se je zgodilo 14. maja leta 1948 ob 16.00 v Tel Avivu, ko je bila razglašena država. Vrnimo se v Jeruzalem, ki je glavno mesto in leži na nadomor-ski višini 700-800 m, na gričih. Sem prihajamo, ker je to kraj, kjer se je Jezus za nas daroval, trpel in vstal. Nastanimo se v zavetišču za romarje v hotelu Časa Nova, kjer smo ostali tri dni. V Jeruzalemu imajo svoje hiše in hotele skoraj vse dežele sveta in ob obisku svetih krajev vsaka dežela poskrbi za svoje romarje. Ain Čaren, Getsemanijev vrt in spomeniki žrtvam druge svetovne vojne Sledi ogled Ain Carena, rojstnega kraja sv. Janeza, enega največjih prerokov. To je tudi kraj Marijinega obiskanja pri Elizabeti. Elizabeta je rodila sina, ki mu je dala ime Janez, in prav ta Janez je krstil Jezusa. Ogledali smo si cerkev, ki jo upravljajo frančiškani, in votline Janeza Krstnika, ki je prerok najvišjega. Notranjost poslikave v cerkvi je dar španskih romar- Palme v cvetočen, vednom zelenem mestu Jerihi jev. Slovenci pa imamo tukaj svoj prvi spomenik svobodni Sloveniji. Postavljen je bil leta 1991 ob razglasitvi samostojne Slovenije in na tabli je hvalospev Zaharijev psalm, ki smo ga tudi prebrali. (nadaljevanje prihodnjič). Suh fižol z nastrganim hrenom (renom), kuhani krhlji (šklojce) in krapci - to je postni obredni obed. “...otroci bili so že v postelje legli, v mislih si s suhimi češpljami stregli, kar zunaj hud trušč se zasliši - Božiček prinaša igrač na hrbtu odzad...” In koledniki: ”Mi smo prišli pred vrata, da bi bila Božja zlata.” Arhaičnost novoletnih obredov pomeni ponovitev mitskega trenutka prehoda iz kaosa v koz-mos. Spečejo kruh, ob mraku prižigajo kadilo in kropijo hišo. Streljanje pomeni pregon zlohotnih duš rajnikov in demonov. Otresanje dreves prebuja duhove, naj poskrbijo za dobro letino, za čas začenjanja, čas stvarjenja, ponovitve, razkritje novih oblik bivanja, za zmago pomladi nad zimo. Prebujene življenjske sile poljejo po vsem, kar je živega. To je svetek. Arhaične praznične vsebine napolnjujejo stoletja in tisočletja. Novi čas neusmiljeno tepta tradicijo. Stroj z enim mahom stre romantično kulturno krajino, iztisne ljudsko kulturo in vero, ki pri tehničnih opravilih ne najde mesta. Vse je drugačno. Napredek terja svoj davek. Prinaša srečo? Je tradicionalna prehrana lahko za sodobno družbo izzivalna ? (Pisano po diktatu zgodovine) Udeležbo družinskih skupnosti pri tradicionalni jedi postavljam kot antipod akulturnim oblikam hranjenja, visokemu rit mu kapitalistične proizvodnje, miselnosti porabniške družbe, gostilniškemu življenju in drugim novodobnim pridobitvam. Ki so nadomestki za profano družbo. Industrijski način življenja in hranjenja - z visokokalorično mesno hrano v neritmičnih obilnih obrokih, neodvisno od narave dela in letnih časov, uživanje alkohola, kave; s stresi - prinaša bolezni srca in ožilja, bolezni mišičnogi-balnega sistema, rakaste in druge bolezni sodobne civilizacije. Bojda Bog ne prebiva v mesenih ljudeh in tisti, ki se ločijo od mesa, postanejo podobni angelom, ki ničesar ne vedo o stiskah in podložnosti mesu. Babice in dedki v pokrajini ob Muri obilno kuhajo repo, tako navadno rastlino, da velja za znamenje povprečnosti, taoistom pa pomeni hrano nesmrtnosti. Proso je na Kitajskem simbol zemeljske rodovitnosti in naravnega reda, pri nas simbol žetve in pridelka, tudi obrednega značaja, zato je pogosto na kuharskem seznamu. Tu sta še ajda in zelje, tako značilna za starodavni obmurski to-pos. Ognjišče. Kot prostor, kjer se pripravlja, kuha in peče hrana, pomeni središče skupnega življenja, doma, združitve moškega in ženske, ljubezni, povezanosti ognja in prostora, v katerem gori. Tod prebivajo dobri in zli duhovi. Arhaični način pripravljanja in pridobivanja hrane tvori nepogrešljiv del kulturne zgodovine. Zanima nas obred prehranjevanja, uživanje jedil na določen dan; ob petkih post in pitje tekočine, slovesnejša hrana za praz nike, obilnejša o težaškem deli ko telo potrebuje živalske beljakovine in maščobe. Ali sirotko to fr slo mleko zoper žejo; pridobi-vanje masla (putra), kakor tudi domačega kisa iz »loških« jabolk-Vse to je modrost profanega lj>d' stva in edino sredstvo zoper pohabe potrošniške družbe. To ljudstvo * rjame v obredno moč nekaki jedil. Vrtanik s svojo okroglo0^ liko ponazarja namen zakona -1 »krapci« gostijo rajne duše na vernih duš dan. Makove potice spremijo otroke v šolo, da se bodo uspešno učili. I Juha - temeljna jed tradictoa ne kulinarike, po domače Zaradi delovanja ognja na tekoči no je simbol skladnosti in žitve jina z jangom. Zjutraj postavijo na mizo zabeljeno (Prl tepeno), prežgano (jajčovo)^ smetanovo (kisilakovo) juho. eno in drugo se drobi star P°sU šen kruh. Krompirjeva (krM^ va), fižolova (grdjova), g°^ (zafrigana grbanova), juha zb niki (štruklova), z ajdovo (ajdinska) izmenjaje prihajaj011 mizo. Najbolj redko se pr1^. vljajo mesne juhe, in s*cer'^« čančja (pišoča) za bolnike v ni ’ kokošja (kokošja) slavnost’ goveja le ob največjih praz111 ' telečja (tel^ča) pa na izN0 zdravnikovo priporočilo. Arhaičnemu ljudstvu najP® membnejša je rastlinska IV1 Kot da že od njihovih dni ve^’ da rastline prestrezajo sile zemlje, sprejemajo son° energijo in dajejo Ij110!601^ Ijenje. Živilski tehnologi tej nosti dandanes rečejo beljak ne in vitamini. (nadaljevanje prihoP0^ In te preproste besede iz otroških ust so spodbodle tudi njene možgane in jih prisilile k razmišljanju: saj res, da mogoče ta nora izrnišljenina sploh ne skriva zaničevanja in žalitev, celo hudomušnosti ne; ljudje čisto preprosto menijo, da se otrok piše tako. Nekaj olajševalnega, manj zaskrbljujočega je prešinjalo njene misli. Torej ni ožigosan za večno. Za sošolce in učiteljico in za vse bo sčasoma postal Boris. Hm, čisto naivnim upom spet ni treba nasedati! Vaščani so se kaj radi krstili, cela vrsta domačih, smiselnih in nesmiselnih vzdevkov je krožila in so se za večne čase oprijeli. Gotovo so bili med njimi tudi boleči, ki so zlasti v začetku peklili, ker so neusmiljeno izražali resnico: tako je bil znan šepavi Ivan večno Plantavi in krivogleda Ana Čorava, koščene in dolge Roze se je oprijel vzdevek Čonta, in čim bolj je preklinjala objestneže, tem bolj so jo obmetavali s Čonto. Najbrž seje ravno zato prilepila na celo hišo. Evi je vse do doma ostalo dovolj časa, da je to premlevala in sklenila v sebi, da bo Borisu, če bo treba, tudi čisto neboleče skušala to razložiti. S kakšnimi nesmisli spet obremenjuje možgane. Kaj bi le bilo, če bi se lepega dne kdo pojavil in po Rdečem križu začel iskati otroka; čisto določnega Borisa. To se dogaja; v časnikih piše in pozivajo jih. Boris je zares tu čisto legalno, naše oblasti vedo zanj, in kadar napoči črni dan, pač napoči in treba ga bo odpeljati. Kaj bi pomenilo v tem primeru neumno in smešno ime? Gotovo ne bi potovalo z njim. Nič več ne bi bilo bistveno. Ostala bi samo praznina. Veselje in skrb, vse bi se nenadoma izselilo iz hiše. Besedni boj je bil v tem primeru že vnaprej izgubljen. Prošnje in molitve, vse bi naletelo na gluha ušesa. Težko si je dopovedovala, da je navezanost ne samo njena, temveč cele hiše, premočna. Saj sta si z materjo dopovedovali, da ni njun, razum je to dejstvo celo spremljal, le čustva so ga odklanjala. Vzrok teh razmišljanj je bil jasen: vzbudil jih je Cofek. Sosedje so neštetokrat tudi namigovali, kako pravica do uveljavljanja med vojno izgubljenih otrok nikdar ne zastari. Stari Miki je samo posredoval mnenje soseske, ki je zdaj, ko so Benkičevi pričakovali svoj naraščaj, postala še bolj pozorna in drzna in je natolcevala, da se lahko položaj za malega Borisa poslabša. Gotovo je puščobni družini tuji otrok olepšal dneve in vnašal drobne skrbi in več veselja vanjo, toda lastni otrok je vendar nekaj povsem drugega. Nekje globoko iz podzavesti se je prikradel strah tudi v Gizelo. Zase se ni bala; v njej so bili dvomi razblinjeni, toda res, tu sta mlada dva, Eva in Feri. Njun starševski čut je za zdaj še potlačen v komaj prebujajočem se hrepenenju in napetem pričakovanju. Rojstvo otroka, čisto njunega, pa lahko izpodrine to nagnjenost ali jo čisto izniči. Ne, ne sme se predati takim, na konico postavljenim blodnjam! Ona, Gizela, bo za Borisa vedno tu. In za zdaj je še gospodarica te hiše in bo to tudi še nekaj časa ostala. Hiša, trdna kot je, bi lahko prehranila pet ali še več otrok. Poleg Borisa je še veliko prostora za njene prave vnuke. Zato mora pregnati vso neutemeljeno in zastrašujočo moro in vedro pričakovati naraščaj, ki naj bi, vsaj po njenem predvidevanju in željah, bil ženskega spola. Le Feri, ki so ga leta vsaj toliko zbistrila, da je svojo slo znal malce prikriti, si zastran Borisa ni belil glave. Nekako k srcu se mu je že prirasel, zlasti zato, ker ga je spremljal na vožnjah, ko sta se s težko naloženim vozom napotila v mlin ali z lahkim košem po krmo. Boris ni bil cmerav in siten otrok, tudi preveč klepetav ne. Bil je tak, da ga je moral imeti rad. Da bi to naklonjenost izpodrinil nekdo, ki ga še ni, take misli ga niso vznemirjale. Bolj zaskrbljen je bil nad svojo nemočjo, nemočjo, da bi se znal upreti zajetnim dekletom. Tudi poročenih ni zanemarjal. Ni jih bilo težko najti: ličkanje koruze, košnja, celo podiranje dreves v zimi mu je včasih navrglo, da sije olajšal telo. Poznala gaje vsa bližnja okolica. Resda mu je čelo nagrizla rahla pleša, preostali lasje.pa so se na sencih prepredli s sivimi. Zagorela polt se je dobro prilegala živahnim očem, vendar ni bil obraz njegov edini čar. Prekipevajoča strast v jedrem telesu ga je premetavala iz pustolovščine v pustolovščino. Žensk, ki bi ga tudi čustveno navezale, ni našel. Zato se je pač samo ustavljal ob njih, ljubil strastno in popolno za oba, in odhajal. V njem je ostajala praznina, ki gaje hkrati tirala drugam. Žena se je tiho grizla in se tešila v bledi tolažbi, da ga bodo leta zresnila. Nazadnje se je celo sprijaznila z dejstvom, da čisto konkretnih imen o teh prešuštnicah ni imela. Tudi če je Miki pritrosil kakšno, je tako dolgo mečkal, da nazadnje spet ni verjela. Upanje, da ga bo njena nosečnost oklenila na dom, če že ne nanjo, se je kmalu pokazalo jalovo. Kljub vsemu se je zdela zdaj sebi polna ženska in prav to jo je bodrilo, da je uspešno prenašala svoje poraze, njih teža se je razlivala v drobnih odtenkih. Sama bi bila še nekako zamižala ob moževih izletih, ki so bili češči zvečer kot ponoči. Gola previdnost ali karkoli drugega je namreč prignala Ferija praviloma pred enajsto uro domov. Hitro je zlezel v posteljo in hlinil spanec. Gotovo ni pričakoval, da ga bo Eva spomnila na zakonsko dolžnost, saj ji v njej prave strasti nikoli ni obudil. Prve mesece v zakonu sta se oba trudila, da bi odkrila v sebi tiste skrite vzgibe, ki človeka za minute iztrgajo iz vsakdanjosti, ko telesi vzkipita in potešeni ugasneta. Ni. se posrečilo. Njegova dolga odsotnost v vojni je prepad še poglobila. Neka čudna vrzel se je zarezala v zakon in okrnila še tisto malo, kar je slonelo na njunih čustvih. Skoraj brezsmiselno obojestransko vztrajanje v tej že krepko nagrizeni zvezi je najbrž temeljilo na njegovi čisto pragmatični in njeni patriarhalni osnovi. Skoraj neverjeten odnos med materjo in hčerjo; obe sta zrli v svet z odprtimi očmi in druga drugi prikrivali resnico, da bi bila manj boleča. * W * Zima. Že drugi dan nenehno sneži. Nebo se je spustilo, kot bi se hotelo združiti z zemljo. Skozi sivkasto kopreno poplesavajo goste in drobne snežinke in pričarajo pokrajini podobo stare čipkaste zavese. Gola drevesna debla rišejo pod debelo belo plastjo ostro črno modro črto. Na polju za sadovnjaki se zbirajo jate lačnih vran, in če se na dvoriščih nič ne premika, si drznejo ukrasti kak zalogaj pri kokoših. Kmetje luščijo koruzo, ženske prebirajo fižol. Ob večerih se zbirajo po hišah, kjer luščijo bučnice. Ženske sedijo za mizo, moški igrajo karte za pečjo ali tudi sežejo po zajetnem belem semenu in ga z okornimi prsti osvobodijo žilave bele prevleke. Gospodinja navadno pripravi beli kruh ali vr-tanek, gospodar pa postreže z jabolčnikom. Kaj izdatnejšega, zlasti domače vino, kroži v vrču le na likofu. Dva dni pred božičem seje vrtinčil gostejši dimnikov. Iz vsake kmečke kuhinje je dišalo P nem kruhu in orehovi ali makovi potici. Otrod# vrteli okrog gospodinj, ki svojega vročega iz°e sjti nobeno ceno ne bi načele in se ne bi dale P,reP i^-tudi od najljubšega otroka. Boris, ki sicer ni je|jjvo šnega izjemnega življenja, je samo z očmi preletel dišečo potico, ki je ležala na prtu in ga 0 j^jl s svojo hrustljavo medeno zlato skorjo, Pa krajec še gorke dobrote. Orna Gizela je oC*trga^jja: mu še kadečega se porinila v roke in ga celo op »Pazi, vroča je!« Njena nenavadna poteza se je skladala tu sakdanjim stanjem. V spalnici seje že od P° živčna sprehajala Eva. Bližala se je njena ve ja]jen Feri seje s sanmi odpeljal po babico v kraj.0 eStr-poldrugo uro. Živčnost seje stopnjevala. Mat'st pno pogledovala na uro in preračunavala čas. zet moral vrniti. Poznala je svojo hčer in PredVe pje^ da bo porod spremljal jok in krik, zlasti ker so m). leta za prvo rojstvo že prevesila v manj ® Živčno je mečkala rob predpasnika, napeto zr pp0 okno in se premaknila šele, ko je na štediim^jjC kamiličen čaj. Iz sobe sem je spet udarilo na teglo vzdihovanje. Šele tedaj jo je prešinilo- (8pi- »Boris, pojdi po teto Ano! Ti pa kar tam Lahko se igraš do večera! « ujtil: Otrok si je pokril glavo s kapo in zbeža1 .j. mirneje zadihala, se napotila v sobo in sveto fj(|C »Fanta sem odposlala. Ti pa se kar sprenaj.^ f ne lezi v posteljo, dokler ni sile. Ana bo P upajva, da babica tudi. « »Računajva, da ni kje zunaj.« Stiskala je zobe, da je v obraz zardela od neenakomerno stopicala od okna do vrat, se trebuh in stokala. Kadar je vmes bolečina P°P je slišalo samo prijetno prasketanje bukovih P gašperčka, ki je v sredini že ves žarel od vro° Mali kazalec je zlezel malo čez devet-1 je p!5 odjeknil krik in takoj za njim otroški jok-pričakovanju še dovolj pogumno prestala vse ^ojl* Omamljena od napora in muk seje komaj na ko ji je babica navdušeno sporočila: . »Čisto zdrava, drobna punčka.« . Kaj seje potem še s punčko dogajalo, j® h' # malo. Nagnila je prepoteno glavo na levo, c nekdo še briše čelo, in zadremala. ge^ »No, vidite, mati, nič posebnega in hudežt JO' ni pripetilo,« se je zadovoljno smehljala ba bil otrok urejen in je sama že sedela za nU ’ „ Ana bogato obložila. )e^f »Ah, malo tenka je in kratka tudi. Vseen ^0 cela in zdrava,« ji je odvrnila mati. Nenad0 premišljeno dodala babica: . nj vPf,.j »Zelo, jo je zelo zdelalo. Je redka mati, ki la, ali ima vse prste na okončinah, posebn0 j mamam roke.« 'fjO (nadaljevanje Pr' j Kujski val, rezultati molitev ’96 Novembrske parlamentarne molitve so potekale v prijetnem in mirnem ozračju. Po moriščih širom po državi so molilne komisije delile molilcem papirnate stolčke in kamnite marele. Udeležba na molitvah je bila najbrž prav zaradi tega rekordna, saj seje molitev udeležilo 61325 Z« molilnih upravičencev. Molišča so zaprli natanko ob devetnajsti uri. Rezultati molitev na martinovo nedeljo so na Površje splavili nekaj novega. Domačim pijancem, ki so dosegli zadnjo stopnjo svoje kariere, so se prenehale prikazovati bele miši. Kaže, da So jih zamenjale sakralne znamenitosti, kot so Marije in angeli. Zmeraj, ko zadeti kolovratite domov in se vam pred očmi naredi nekaj belega, si dobro zapomnite tisto mesto. Najbolje, da takoj naslednji dan obvestite najbližje geodete, da izmerijo točne koordinate tega kraja, da ga bo laže vpisati v register čudežev. Razglasite svoje čudežno videnje, saj boste s tem domače-mu kraju naredili veliko uslugo. Pomislite na razcvet turizma. Predstavljajte si, koliko ga bodo spili lahkoverni, ki bodo hoteli ponoviti vaš podvig. Nemudoma začnite iskati pokrovi-telje za postavitev primernega znamenja. Letos s° v modi bele Marije na križu. Lična sveta zna-atenja dobite pri vseh spodobnih kamnosekih P° zmerni ceni. Lokacijsko dovoljenje vam rzdajo pri najbližjem krščanskem upravnem organu. Kujski val, država, ^ati moja draga Ministrstvo za bedo, brezposelnost, lakoto in rezdomstvo, ki ga pooseblja Tunek Rop, si še P' opomoglo od veseljačenja ob zmagi Biokila Rhntona. In že jih je doletelo novo zlo v obliki Rženega razpoloženja ob volilni zmagi, .akajo jih štiri leta trajajoče orgije brez oddiha. । c bodo naporno vladavino preživeli, bodo abko kandidirali na naslednjih volitvah. , Ministrstvo za finance, siromaštvo in ugona-Janje majhnih in šibkih je sklenilo zapraviti še Zadnji belič, ki je ostal od proračunske delitve ’96. Odločili so se zamenjati svoj informacijski sistem, ker je nedopustno, da se jim je zgodilo nekaj tako nezaslišanega. Ostal jim je denar, čeprav so že v novembru nameravali prekoračiti državni proračun vsaj za trideset odstotkov. Ministrstvo za gnile zobe, kugo, mozolje, črne koze, rak in grižo je sklenilo, da bo zdravstvo popolnoma privatiziralo. Zdravstveno in socialno varstvo zdravnikov bo s tem doseglo najvišjo možno raven, bolniki bomo pa končali na beraški palici. Ministrstvo za dobre odnose z Združenimi narodi razpisuje štipendije za sodno medicino, za področje brskanja med trupli vojnih grozot. Študentje se bodo lahko izpopolnjevali tudi v praksi v bosanskih ali v afriških vojaških klavnicah. Kujski val, civilizacija Vse, kar potrebuje majhno mesto, da je razvito, so bencinske črpalke. Opustili bomo izraz »bencinske«. Mi jim bomo rekli kar črpalke, ker se na njih lahko oskrbite tudi z drugimi energijskimi tekočinami. Črpate lahko petrolej, špri-cerje, nafto, pivo, kurilno olje, žgane pijače in motorno olje. Ljutomer z najbližjo okolico ima po površni oceni pet črpalk. Ormož jih ima prav v mestu tri. V Murski Soboti jih je pa že težko prešteti. Kujski val, povolilna izjava leta Kar sem obljubil, bom tudi izpolnil. Pravzaprav nisem obljubil ničesar. Martinekoffiičkec Bok naj, hk, živi na novo izvolene - pa bres volov - Prleke! Pa bok naj živi fse poke no koze, kere se. meketinijo po pivnicah! Hk, Martinek je fina, cmiickala je diklina, sta žegnala vino, juj, kak blo je fino! Je vino zavrelo, drože je doj fselo, Martinek Je čupa na gan-tarih hin! Fprlešken predmestji, v Marprogi, pa so rekli: naj bo kak šte, čiglih de leja deš, pa nedo naši zmogali na volitvah, mi bomo meli na Trgi svobode martinovoje! Fpondelek po volitvah - že ob ede-najstih zaron so začeli... Zaj pa se pje že fsi treznijo - s politiki vred. Po Martinoven je f Prlekiji dosti meje gosk. Ene so pje našopali kak Jezos Nezarajnski! Te pa so potil ne dobili glasof na voliščih. Ene goske pa so bres šopaja poklali. Eni so resen hiiši kak gosoki! Le poslušajte: na prlešken marti-novoji so Prleki jeli madžarske goske. Prleki so grotali tak nobl, ka se jin ne do več gosk šopati. Najhujše pa je pre skiibleje gosk. Madžaron pa se fse sploča ... Hja, zotoma pa momo eno miljardo pa pol dolarof viinešjih pufof po sveti. Pa blo je glih tak fse pijano. Samo pri Hodoši so žmilrkali na granico, ka ne bi znavič prek vdrapna koki Aksentijevič, keri bi te potli zagreša izdajstvo Prlekije, gda bi po sveti srpskih bratof viin zbobja, ka so eni Prleki grotali toke zanikane gospe, ka rajši ta prove goske uvožajo, kak bi jih izvožali. Pijani ali trezni Prleki najbole delovno čokajo na držovna posojila no kredite za kmetijstvo, namesto ka bi si sami kaj privirtivali. Lotmeržani so si privirtili demokratični spomenik Triglaf za medvojne no povojne žrtve. Zaj pa te stori partizani hude diihe spii-šajo, ka je pre nemogočno, ka bi eni pa drugi fkiiper ležali v grobi ...Pa pustimo to! Gremo rajši skiišovat vina po tri kilometre dugoj Vajncarskoj poti od Cogetinec pa do Negove mujmo Jilrjove kleti, kero so gor postavili leta 1793, pa še zaj vino gor drži! Hehehe. M1R0S *levo ali desno roko? l|f °,r°^l/’ spoznava ve-še ne morejo rojevati ^lje^ne mis^ 0 pomenskosti kije"/0'. 2 let'se n°š um Prepušča takšnim mislim, lo ga prisilijo neštete situa-katerih se ne zna odločiti Pot- Včasih se počutimo pre^ čisto majhnimi ^le.Jih morda vsak otrok pr! P(>l m‘' 'tljn e r°jstni dan otroka, prija-^iji^^ev ali partnerja. Zares dogodek, toda ali se ne '^lje 6 včasih preveč s tem, kaj kupiti za darilo? Ali pa h l,e ta dan izpolniti vse želje, kako bi to čim bolje zbudimo m se vpraša-naJ mu pripravim za zaj-rajši sveže žemlje ali Prepričani smo, da ima Ječ. p • ampak tudi žemlje so mu i>iKlef>1 Pa se še spomnimo, da ^ho^v ,aho vesel palačink. No \Se 17111 na k°ricu pripravimo a^° pa se z8°di’ da nič Popoldne bi ga radi povabili na prijeten izlet. Toda kam? Našemu slavljencu je po nekaj kozarcih šampanjca kar nekam čudno v želodcu, zato ne bi radi tvegali čistega avtomobila, če bi nehote kaj priletelo iz njega. Kakšne ovinkaste ceste torej ne moremo izbrati in naša neodločnost nas zopet sili k tuhtanju: »Če bom vozil po Slovenski cesti, bo preveč prometa, če grem po Gostinski, pa bo preveč semaforjev! Kaj pa, če bi ubral pot nekje med polji? Zrak je bolj svež pa tudi ustavil bi se lahko kjerkoli, če bi bilo slavljencu slabo.« Končno se odločimo, da ga bomo peljali k bližnjemu jezeru, kjer bomo gostujoči glasbeni skupini podtaknili nekaj denarja, da mu bodo zaigrali kakšno pesmico. Ampak kmalu ne moremo več normalno dihati, ko nam pevec pokaže cel spisek znanih melodij. »Joj, koliko jih je!« prestrašeno zakričimo. »Ne vem, ali naj izberem kakšno živahno ali mirnejšo pesem!« Odločimo se kar za obe. Takrat nas pevec skupine vpraša:» V kakšni izvedbi pa jo želite? V angleški ali v slovenski prire- dbi?« Prestrašeno nagubamo čelo, saj se spet ne moremo odločiti, kaj bi bilo primernejše. »Kaj bi mi priporočali vi?« se posvetujemo pri bobnarju. »Vi kar zamižite in s prstom pokažite na eno.« Oddahnemo si, ker smo se znebili vsaj ene težke odločitve in že začnemo stegovati desno roko proti papirju, takrat pa se nam zazdi, da bi morda z levo roko pokazali na boljšo pesem. »S katero roko naj izbiram, z levo ali z desno?« se obrnete proti bobnarju. Navsezadnje skladbo izbere on, vi pa medtem že premišljujete, kdaj bi bilo slavljencu najbolje dati darilo. Ko smo spet neodločni, slavljenec že poskakuje na plesišču in je vesel pesmi, ki jo igrajo samo zanj. Zgodbo bi lahko razvlekli še dlje kot dva žvečilna gumija skupaj, toda tako bi se še bolj zapletli v svet neodločnosti. Sicer pa se zdaj tudi sama sprašujem: »Ali naj zgodbi napišem konec ali ne? Kakšen konec pa naj bi sploh napisala? Vesel ali žalosten?« Res zanimiva vprašanja. »Le za kaj naj se odločim? Za desno ali levo roko?Moram še malo premisliti...« NI-GRA Lendavski pereči ^Zdravljeni! Sem knjigo našega poslanca Štiri leta ? '^Potem je prišel trenutek, ko so mi na vo-'iidat^^čiii listek z nizom strank in njihovih kan-1 ter Se Je bH(> treba odločiti. Nihal sem med Puzadnje pa sem nekako samodejno SKD. »Moral« sem tako ravnati, ko pa ^ep^edanji (in zdaj tudi prihodnji) poslanec ^alT^’ ^aJ vse Je naredil. Tudi anketiranci so ^'ritr na vse Pre,eke■ Pa še njegova družinica se ^Pr^0, da ve enkrat poskusi volilno srečo. sem toreJ sv°j° državljansko pravico in 10 je bilo v nedeljo skorajda vse! Niti se nisem prepustil, saj me nihče ni Po Zvečer sem sicer pogledal televizijski dnev-'etn Pa brž v posteljo. Sem namreč starejši Potrebujem veliko spanja. V ponedeljek e Pogledal v časopis, kako seje v Sloveniji br ° vmo/a« stranka. Slabo! Pred njo so se zri-^rp^v^ovi, Podobnikovi, Janševi... Pa moja \0 ~ Skoraj na zadnjem mestu, kar a2e, da se neformalna »stranka« (SOK - stranka obrnjenih »kaputov«) uveljavljavlja v podobi drugih strank. Kako pa kaj peterletovci na lokalni ravni - v osmi volilni enoti in volilnem okraju Lendava? Najvišji odstotek glasov so dobili, če je verjeti prvim neuradnim informacijam, prav v volilnem okraju Lendava. Dokaz, da sem »prav volil«. Pa le niso absolutni zmagovalci v okraju Lendava, kajti pred njimi so Drnovškovi in Podobnikovi kandidati. Ne vem pa, s čim se je »Lendavčanom« zameril Janša, ko pa je njegova stranka pri nas dobila le za las višji odstotek glasov kot Združena lista. Nimam pa podatkov, kako se je pri nas odrezala KPS. Volitve so mimo in spet bo vse po starem. Morda pa ne? Čas je za spremembe, nas je opozarjala neka stranka. V lendavskem volilnem okraju očitno »ne čujemo dobro«, zato smo SDS dali malo glasov. Prisluhnili smo bolj onim, ki »stojijo za svojimi dejanji«. Sam sem sicer malo »poparjen« zaradi vseslovenskega »poraza« stranke, za katero sem glasoval, a se le ne bom šel obesit. Bogdaj, Ciril! NACI Viteški Feliks Sedeli smo pri protokolarni kavi, vendar ni bilo nikogar razen nas treh. Tega dne ni bilo Pri vrču nobenega predsednika. Ni bilo nibenega ministra, celo diplomatov ni bilo in niti tistih poslancev, ki prešpricajo večino sej, ni bilo. Tako smo pač mi trije, Lojz, Marjan in jaz, pili svojo protokolarno kavo. »Ugani, koga sem zadnjič srečal v marketu, ko sem bil tam z . ženo po tedenskih nakupih?« šeni vprašal Marjana. »Pesnika Cicija?« »Ne, pač pa slikarja Feliksa. Vprašal me je: Kako pa kaj protokolarna kava? Rekel sem, da kar dobro. Potem mi je pa pričel pridigati.« Feliks mi je na dolgo govoril o vlogi matere v svetovni umetnosti. Začel je z renesanso, omenil vzvišeno vlogo matere z otrokom -matere božje s Kristusom. Malo manj časa se je zadržal pri baroku in klasicizmu in končal z nagovorom, da zgodbe, v katerih nastopa trenutna soproga, gospa Meta, niso ravno na mestu. Končal je z besedami: »V vsej zgodovini kulture in civilizacije je imela ženska mati pomembno vlogo in je nikakor ne bi smel smešiti z likom trenutne soproge.« Odgovoril sem mu, da niti v sanjah nisem hotel nikogar smešiti, da so to le zgodbice ob kavi, kjer pač nastopajo razne osebe, med njimi tudi gospa Meta. »Vse to ti je rekel?« je zanimalo Marjana. »O, še dosti tega. Pravil je, da je vloga žene in matere sveta. Moški je nepomemben insekt, ženska je mati, rodnica, dojilja in rejnica otrok, v vsej človeški preteklosti je njena vloga več ko veličastna ...« »Prav veličastna, je rekel?« Je zanimalo Marjana. »Približno to, pa še dosti drugega. Sprva sem pomislil, da me želi povabiti na kavo, potem pa sem le videl, da gre za razrešitev neke moralne dileme. Je res tako čustven in nežen moški?« sem še vprašal. »Ne bi rekel, do sedaj tega še ni pokazal v taki obliki.« »Je poročen, ima kaj otrok?« »Poročen sicer ni, nekaj otrok pa menda ima, vsaj tako pravijo,« je rekel Marjan. »A ima od vselej tako plemenit odnos do ženske matere?« sem še vprašal. »Plemenit?« je zanimalo Marjana. »Čutim tvoje začudenje, čutim neko neskladje v Feliksovih besedah in dejanjih.« »To bo pa že držalo, veš kako pravi svoji nekdanji prijateljici? Tista prekleta kurba,« je končal Marjan. »Zakaj se je potem tako vneto boril za čast žene - matere - dojilje?« »Ne vem, bo pa vseeno bolje, da ostanemo pri kavi,«, je menil Marjan. Borivoj Repe Na lokalni sceni puconske-ga nogometnega igrišča je ponovno stopil v ospredje »naš prijatelj« in lokalni funkcionar Štefan Harkai. ki se je po nogometni tekmi zelo »razpištolil«, kajti preprosto ni prenesel, da se je pojavil nekdo, in to celo njegov sosed, ki ima višji politični reting od njega, pa četudi je sam za svoj vzpon zamenjal stranko. Ves bes je stresel na svojo nekdanjo stranko in sopar-tijskega kolega kandidata Združene liste. To ga je ponovno povsem iztirilo, zato se njegovi dobri prijatelji bojijo, da bo začel več piti in kaditi. *** Večina goričkih gospodinj ni padla na vijolično mavrične barve plakata, ki naj bi reklamiral nov mehčalec perila Čar-li, kajti vse so izjavile, da so se že prej odločilile za Silan s podobnimi zaščitnimi barvami. Ker je Drago Šiftar - Carli ugotovil, da z novo blagovno znamko ne bo nič, se je že odločil za ponatis predvolilnih plakatov, tokrat za soboškega župana s podpisom Drago Šiftar - Silan, v upanju, da tokrat Sobočanke v nasprotju z Goričankami »padejo« in ga postavijo za mestnega očeta in mehčalca vode bakovske ka-menščice. *** Geza Džuban - Semenski bo imel svojo promocijsko fešto za ponovno izvolitev za poslanca na novoasvaltirani poljski cesti med Noršinci in Moravskimi Toplicami. Ker je cesta izredno široka (1,20), se bo povorka peljala v kozji vpregi, ki so jo tokrat najeli pri Veržejcih in ne na Bukovnici. Pa še recite, da iz države ni nič kapnilo. *** Feri Horvat je takoj po potrditvi mandata začel s pogovori za postavitev novega direktorja pomurskega razvojnega centra. Na ta stolček se bo usedel mag. Lainščak - Mednarodni. Odločitev je bila lahka, saj gospod magister izredno dobro obvlada mednarodno trgovsko sceno, še posebno v republikah nekdanje Jugoslavije. V tej veri računata, da bo kapnilo za razvoj kaj več iz programa Phare. *** Po slovesu Jožeta Špindlerja iz ljutomerske kleti je Ludvik Bratuša že sklical izredno sejo očinskega sveta in od njega zahteval, da mu podrži politično »štango« pri nakupu prej omenjenega podjetja. »Vsa živilska podjetja so pod našo kontrolo«, je izjavil, Sapač mu je pritrdil. *** Dr. Bojan Korošec, politik, zdravnik, športnik, postja še gospodarstvenik. Kot smo izvedeli, bo. če ne bo direktor bolnice, direktor Rafinerije, d. o. o.. Temu pravijo realizacija pomoči iz predvolilnih obljub. Ne glede na to, kje ga bodo ustoličili, bo imel svoj kabinet v ljubljanskem WTC-ju. Tajnica in fikus ga že čakata. To bo storil tudi iz praktičnih razlogov, kajti neizmerno si želi sosedstva z največjimi prijatelji Murinih nogometašev - Nogometno zvezo Slovenije. • *** Mihi Vodeniku ni upelo skočiti v Ljubljano, zato je resen kandidat za radkersburškega biirgermajstra. Pri tem mu bo pomagal človek z izkušnjami Peter Fridau - Oktobrski KESMKl KOHJ 20 vestnik, 14. november 1 Druga državna nogometna liga Jadran : Nafta 0 : 2 Krvavi potok - Igrišče Jadrana, gledalcev 150, sodnik: Salkič (Vrhnika). Strelca: 0 ^1 Hranailovič (37), 0 : 2 Utroša (60). Nafta: Magdič, Hozjan, Drvarič, D. Novak, Baša, Gaševič, Hranilo-vič (Nedelko), Utroša, Tompa, Bedo (Varga), D. Novak (Gabor). Tretja državna nogometna liga Črenšovci: Odranci 2:0 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 700. Strelec: 1 : 0 Lipič (16), 2 : 0 Lipič (88). Črenšovci: Karoli, Vučko, Hartman, B. Horvat, Pucko, Hozjan, Graj, Voroš, Lipič, Vori, D. Horvat. Odranci: Marič, Pozderec, D. Kreslin, Cener, Zver, Stanislav Kavaš (Kerčmar), Ulen, Sebastjan Kavaš, Golob, Radikovič, B. Kreslin (Titan). Pohorje : Pertoci Bakovci 0 : 0 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 300. Sodnik: Jozič (Velenje). Pertoci Bakovci: Šiftar, R. Berendijaš, Papič, Ošlaj, Buzeti, Cipot, Gabor (B. Berendijaš), Krančič (Bencak), Jančar, Kokaš, Fras (Emiša). Območna nogometna zveza Murska Sobota Jesenski prvak odločen v zadnjem kolu Končan je bil jesenski del prvenstva v prvem razredu soboške medobčinske nogometne lige. Naslov jesenskega prvaka so si v zadnjem kolu zagotovili nogometaši Kerne iz Puconec, ko so v gosteh premagali Ljutomer. Pu-cončani, ki so vodstvo na lestvici prevzeli po tretjem kolu, so bili na prvem mestu vse do devetega kola, ko so doživeli prvi, a nepričakovano visok poraz s Sir-som v Bratoncih. Zelo blizu naslovu jesenskega prvaka so bili nogometaši Rakičana, ki pa jih je prav v zadnjem kolu prepričljivo porazil Les v Ižakovcih. V za- dnjem kolu so se tako na drugo mesto prebili nogometaši Bel-transa iz Veržeja. Sicer pa je med prvim in petim moštvom na lestvici vsega štiri točke razlike. To pomeni, da lahko v spomladanskem delu prvenstva pričakujemo zanimive spopade za naslov prvaka med Kemo, Beltra-som, Rakičanom, Lesom in Sir-som. Na dnu lestvice so pristali nogometaši Šalovec, Apač in Serdice. Najbolj so zaostali Šalovci, ki so še edini brez zmage. Najučinkovitejše moštvo v jesenskem delu prvenstva so bili nogometaši Beltransa iz Veržeja, ki so dosegli 38 golov, najmanj učinkoviti pa so bili nogometaši Šalovec, ki so dosegli vsega 6 golov. Najboljši obrambi sta imeli moštvi Lesa iz Ižakovec in Kerne iz Puconec, prvo je prejelo le 8, drugo pa 9 golov. Najbolj disciplinirano moštvo so bile Apače z 48 kazenskimi točkami pred Emalom s Tišine, 53, in Šalovci, 54. Najbolj nedisciplinrani pa so bili nogometaši Kerne iz Puconec z 98 kazenskimi točkami pred Lesoplastom iz Križevec, 82, in Sirsom iz Bratonec, 76 kazenskih točk. Feri Maučec Turnišče : Brunšvik 2 : 2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Litrop (5), 1 : 1 Voglar (9), 1 : 2 Voglar (44), 2 : 2 B. Lebar (79). Turnišče: Dominko, Lutar (Temar), Albin Lackovič, D. Pucko (Toplak), J. Pucko, Čizmazija, Albert Lackovič, Mujdrica, Škafar (B. Lebar), S. Lebar, Litrop. Goričanka : Kovinar 1:1 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 150. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelca: 1 : 0 Horvat (68), 1 : 1 Mitov (89 - 11 m). Goričanka: Nemec, Smodiš, Kolar, Horvat, B. Šalamon, F. Vogrinčič (Kren), Žilavec, S. Vogrinčič, Poredoš (Husar), A. Šalamon, Šuša (Kosednar). (D. Kacijan) II. SNL Rezultati - 13. kolo Jadran : Nafta 0 : 2 Gor. opekarne : Vevče Ljubljana : Železničar C Črnuče : Rudar 0 : 1 Šentjur : Šmartno 2 : 1 Piran : Naklo 1 : 0 Zagorje : Domžale 0 : ( Dravograd : Drava 2 : C Drava 13 8 4 1 Nafta 13 7 4 2 Šentjur 13 7 3 3 Dravograd 13 7 2 4 Vevče 13 6 4 3 G.opekarne 13 6 3 4 Črnuče 13 6 3 4 Domžale 13 5 3 5 Rudar 13 5 3 5 Zagorje 13 4 4 5 Šmartno 13 4 3 6 Naklo 13 2 7 4 Železničar 13 3 4 6 Ljubljana 13 1 6 6 Jadran 13 2 3 8 Piran 13 2 2 9 2 : 1 l: 0 J ) 23:8 28 19:14 25 19:14 24 16:14 23 15:10 22 17:11 21 13:10 21 17:14 18 15:13 18 14:13 16 18:18 15 11:13 13 11:13 13 8:17 9 10:26 9 5:25 8 III. SNL Rezultati - 12. kolo Pohorje : Bakovci 0 : 0 Črenšovci: Odranci 2 : 0 Turnišče : Brunšvik 2 : 2 Goričanka : Kovinar 1 : 1 Aluminij: Steklar 7 : 0 Paloma : Unior 1 : 0 t Dravinja : Kungota prek Aluminij 1210 1 1 36:7 31 Pohorje 12 8 2 2 25:8 26 Paloma 12 8 1 3 20:12 25 Črenšovci 12 8 0 4 26:13 24 Bakovci 12 6 4 2 29:9 23 Unior 12 5 5 2 13:8 20 Kovinar 12 5 2 5 15:16 17 Turnišče 12 4 4 4 21:23 16 Goričanka 12 2 4 6 10:16 10 Steklar 12 3 1 8 14:32 10 Kungota 11 2 3 6 13:31 9 Odranci 12 2 2 8 15:25 8 Dravinja 11 2 2 7 13:29 8 Brunšvik 12 2 1 9 14:35 7 II. MNL MS Rezultati - 13. kolo Romah : Dokležovje 6 : 1 Hodoš : Makoter 0 : 2 Smaki: Prosenjakovci 3 : 0 Grad : Cankova 2 : 0 Rotunda : Minicom 2 : 1 Tešanovci: Upa 2 : 9 Romah 1210 2 0 50:20 32 Čarda 12 8 2 2 39:13 26 Lipa 12 6 4 2 39:23 22 Dokležovje 12 5 4 3 29:27 19 Grad 12 5 3 4 24:25 18 Tešanovci 12 5 2 5 19:23 17 Cankova 12 4 3 5 29:30 15 Smaki 12 3 4 5 19:24 13 Porsnejak. 12 4 1 7 25:32 13 Hodoš 12 4 1 7 24:38 13 Rotunda 12 4 0 8 23:44 12 Minicom 12 3 -1 8 20:35 10 Makoter 12 2 3 7 12:18 9 Mali nogomet Asfaltna A-liga Kanal 14 11 1 2 60:27 23 Klub mladih 14 9 4 1 63:27 22 Park 14 10 2 2 57:41 22 Lipovci 14 8 3 3 45:26 19 NK 13 14 8 2 4 46:24 18 Beltinci 14 6 3 5 38:38 15 Mladost 14 5 4 5 40:37 14 Rakičan 14 5 4 5 22:27 14 Martinišče 14 5 2 7 34:26.12 Odranci 14 5 2 7 44:44 12 Kerenčičeva 14 5 2 7 26:36 12 Panonska 14 5 1 8 37:52 11 Slovan 14 3 3 8 25:48 9 Razlagova 14 2 210 29:58 6 Renkovci 14 0 1 13 14:70 1 Travnata A-liga Čemelavci 11 7 1 3 30:17 15 Old boys 11 7 1 3 28:16 15 Borejci 11 7 1 3 23:18 15 Bakovci 11 6 2 3 35:25 14 Nemčavci 11 6 2 3 36:31 14 Meteor 11 6 1 4 27:20 13 Sebe borci 11 5 1 5 27:27 11 Noršinci 11 4 3 4 18:18 11 Mladinec 11 4 1 6 21:19 9 Domajinci 11 3 3 5 11:17 9 Krajna 11 2 1 8 13:29 5 Pečarovci 11 0 1 10 10:42 1 Travnata B-liga Tropovci 11 8 2 1 37:14 18 Sotina 11 8 1 2 22:12 17 Dobel 11 7 2 2 29:19 16 Slaveči 10 6 0 4 32:19 12 Gradišče 10 4 3 3 23:18 11 Gerlinci 11 3 5 3 26:23 11 Evropa 11 3 4 4 28:22 10 Kupšinci 11 4 2 5 19:20 10 Ledava 11 3 3 5 34:19 9 Dokležovje 11 3 2 6 34:29 8 Asfalt 11 3 2 6 19:25 8 Polana 11 0 011 6:89 0 Travnata C-liga Mlajtinci 11 8 1 2 32:22 17 Mister Baby 11 7 1 3 45:18 15 Večeslavci 10 6 2 2 27:14 14 Bodočnost 10 6 1 3 35:19 13 Pertoča 11 6 1 4 21:30 13 Radovci 10 5 2 3 32:18 12 Vanča vas 11 6 0 5 31:35 12 Jezero 10 5 1 4 39:23 11 Hrabri miški 11 4 2 5 25:25 10 Stanjevci 11 3 0 8 30:55 6 Manekeni 11 2 1 8 19:25 5 Satahovci 11 0 011 12:64 0 Travnata D-liga Mustang 8 7 1 0 62:9 15 Kučnica 8 6 1 1 38:5 13 Krašče 8 4 0 4 31:27 8 Domanjševci 8 2 0 6 15:42 4 Cocmos 8 0 0 8 8:71 0 Moravske Toplice Ivanci 10 9 0 1 55:14 18 V. Gomila 10 5 2 3 28:24 12 Prosenjak. 10 4 1 5 21:25 9 Filovci 10 4 1 5 26:33 9 Vrelec 10 2 2 6 19:35 6 Sebe borci 10 3 0 7 18:36 6 1. MNL. MS 1996/97 - jesen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Kerna Puconci 3:1 2:2 0:0 0:5 4:0 2:0 1 :0 5:0 1 :0 2:1 4:0 2. Beltrans Veržej 1:3 1 :1 1 :1 4:1 2:2 3:0 12:2 1:0 5:1 2:1 4:0 3. Rakičan 2:2 1 :1 0:5 3:4 2:1 2:0 2:1 5:0 2:1 6:0 3:0 4. Les Ižakovci 0:0 1 :1 5:0 1:3 2:0 3:1 1 :2 1 :0 1:0 2:1 3:0 5. Sirs Bratonci 5:0 1 :4 4:3 3:1 1 :3 4:0 0:1 2:1 3:1 1 :1 6:2 6. Ljutomer 0:4 2:2 1 :2 0:2 3:1 1 :0 2:1 2:0 1:2 4:0 7:1 7. Tromejnik Kuzma 0:2 0:3 0:2 1 :3 0:4 0:1 3:2 0:0 3:1 4:0 2:0 8. Lesoplast Križevci 0:1 2:12 1 :2 2:1 1 :0 1 :2 2:3 0:3 0:0 3:2 0:0 9. Emal Tišina 0:5 0:1 0:5 0:1 1 : 2 0:2 0:0 3:0 1 :0 0:0 1 :1 10. Serdica 0:1 1 :5 1 :2 0:1 1 :3 2:1 1 :3 0:0 0:1 1:0 0:1 2:1 11. Apače 1:2 1:2 0:6 1:2 1 :1 0:4 0:4 2:3 0:0 1 :1 1 :1 12. Šalovci 0:4 0:4 0:3 0:3 2:6 1 :7 0:2 0:0 1 :1 1:2 Predstavljamo vam Renkovci jesenski prvak Po jesenskem delu prvenstva v prvi lendavski medobčinski nogometni ligi so naslov jesenskega prvaka osvojili nogometaši Renkovec s 26 točkami ali tremi točkami prednosti pred drugouvrščenim moštvom Opla Horserja iz Lakoša. To je uspeh, ki ga niso načrtovali, saj je moštvo doživelo velike spremembe. Pred tekmovanjem je moštvo ostalo precej oslabljeno, saj je iz kluba odšlo ali prenehalo igrati kar osem igralcev, medtem ko sta prišla le dva, K tretjeligašu Namizni tenis - 1. liga Turnišče je odšel Stanko Markoja, igrati pa so prenehali Danijel Pozderec, Anton Draško-vič, Boštjan Kuzma, Tomaž Ma-tjašec, Ciril Štaus, Avgust Kalina in Jože Kocet. Iz Polane je prišel Drago Vinčec, ponovno pa se je aktiviral Anton Jeneš. Moštvo so morali povsem pomladiti z igralci iz lastnih vrst, tako da se je trener Štefan Markoja znašel v težavnem položaju, kako sestaviti povsem novo moštvo, zato so z osvojitvijo naslova jesenskega prvaka izredno zadovoljni. Poleg igralcev imata za doseženi uspeh veliko zaslug trener Štefan Markoja in direktor kluba Metod Cigiit. Sicer pa je treba povedati, da so nogometaši Renkovec ves čas solidno igrali. Vodstvo na lestvici so prevzeli po četrtem kolu in ga obdržali do konca prvenstva. Prvi poraz so doživeli v zadnjem kolu na Kobilju, edini spodrsljaj pa so imeli na tekmi z Bistrico doma, kjer so iztržili le točko. Neodločeno pa so igrali še v Lakošu z drugouvrščenim Oplom Horserjem. Da imajo v Ren-kovcih solidno moštvo, kaže tudi dejstvo, da so dosegli največ golov (38), drugi pa so na lestvici tistih, ki so prejeli najmanj golov (11). V zimskem času računajo na okrepitve s tremi igralci z namenom, da bi tudi Arcont 6 Krka 6 Olimpija 6 Maribor 6 MT Sobota 6 Radlje 6 Vesna 6 Križe 6 Preserje 6 Melamin 6 5 133:9 10 5 133:9 10 5 132:10 10 5 129:13 10 3 322:20 6 3 319:23 6 3 318:24 6 1 512:30 2 0 69:33 0 0 60:42 0 Košarka - 1. B-liga Radenska 8 6 214 Hrastnik 8 6 214 Bistrica 8 5 313 Kamnik 8 4 412 Prebold 8 4 412 Maribor 8 4 412 Rogla 8 4 412 Elektra 8 3 511 Janče 8 3 511 Celje 8 1 7 9 Kegljanje - 2. liga Litija 6 5 0 1 36:12 10 Sl. Konjice 6 5 0 1 32:16 10 Fužinar 6 4 0 2 34:14 8 Dravograd 6 4 0 2 31:17 8 Šoštanj 6 4 0 2 29:19 8 Žalec 6 2 0 4 19:29 4 Rudaril 6 2 0 4 19:29 4 Črnomelj 6 2 0 4 15:33 4 Korotan 6 1 0 5 14:34 2 Radenska 6 1 0 5 11:37 2 Odbojka - 1. B-liga Sobota 7 7 021:2 14 ČfM l 7 CZ O 1 Q-Q -1 H oUU / O z 1 y.y 1 U Ptuj 7 4 313:12 8 Tabor 7 3 411:14 6 UKTilia 6 2 410:13 4 . Prevalje 7 2 59:17 4 Gorica 7 1 64:20 2 Strelci 1. MNL MS 12 golov: David Ropoš’ (Beltrans); 11 golov: Jože' Brunec (Les), Roman Cesar (Rakičan); 8 golov: Saša Makoter (Ljutomer), Matej Forjan (Sirs); 7 golov: Boštjan Osterc (Beltrans). Branko Horvat (Sirs); 6 S0, lov: Štefan Bočkovec (Kerna); 5 golov: Roman Don-ša (Rakičan); 4 gole: Drago Rakar (Kerna). Jože Kranjec (Tromejnik), Kristjan Stojko, Zdravko Modli’ (oba Beltrans), Boštjan C» pot (Ljutomer), Pehar (Rakičan), Horvat (Serdica); 3 goK Aleksander Kreslin (APa' če), Uroš Papič (Les®" plast), Jože Verban (EtW’ Damjan Novak (Ljutomer). Drago Horvat (Serdica . Janez Kardoš, Boštjan 2*' ko (oba Kerna), Janez M’ holič (Sirs), Stanislav jan (Les), Robert Kerč®a (Beltrans); 2 gola: Dam1 Gerendaj (Rakičan), Kres° Mundjar (Sirs), Milan K° vač (Tromejnik), Zdrava Vuzem (Šalovci), Mira Rantaša (Rakičan), Boja Titan (Emal), Darko čič (Sisr), Gorazd Trboj (Šalovci), Branko Men1’ nin (Rakičan), Bojan M drašič (Lesoplast), . Vukan (Apače), Dav°rl Puhar (Beltrans), Z'at Ulen (Lesoplast), Aleksa der Bedoke (Lesoplast). mon Smodiš (Les) in Čurman (Tromejnik). na koncu zasedli prvo iPeS jj se uvrstili v tretjo državno» j metno ligo. Pri tem bodo največjega konkurenta v o1 jf Opla Horserja iz Lakosc. t jesenskem delu prvenstVjj benkrat ni izgubilo. Nog011! Renkovec so dosegli sv®! večji uspeh pred dvema1’ ko so praznovali 15-letnicOtfetj(> vanja in se prvič uvrstili V državno ligo. Žal pa so z reorganizacije prve držaju gometne lige, ki se je zina J. na deset moštev, iz nje Tako imajo nogometaši vec lepe možnosti, da se P filetih zopet vrnejo v sebi P no okolje - tretjo državne metno ligo. Fen n Nogometaši Renkovec, člani prve MNL Lendava. Stojijo od leve: Markoja (trener), S. Bojnec, Tratnjek, Jeneš, J. Zadravec, Jelen, Balažič, Horvat; čepijo: J. Kocet, R. Bojnec, Gabor, Koren* L Zadravec, Vinčec in V. Kocet (pom. trenerja). Fotografija: Jure Zauneker Odbojka - V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige je Mislinja v Beltincih premagala domače Beltince s 3 : 2. To je bil prvi poraz Beltinčanov. Sah -Na mesečnem hitropoteznem turnirju Radenske Pom-grada za dečke je zmagal A. Lazar z 10 točkami pred Gjurakom, 8,5, in M. Lazarjem, 6,5 točke. Kegljanje - V tretjem kolu prvenstva v mariborsko-posavski kegljaški ligi je Mura premagala Rogozo s 7 : 1 (3935 : 3782). Zmagali so: Šebjanič, 699, Smolkovič, 698, Bojnec, 659, Borovič, 642, in Iskra, 615. Tekmoval je še Durič, 622. (S. D. ) Mali nogomet - V osmini finala pokala NZS v malem nogometu je državni prvak Juventus v Ljutomeru premagal jesenskega prvaka v drugi slovenski ligi Železne Dveri - Meteorplast s 7 : 5. (Stojko 2, Vozlič, Hošpel, Ploj). Interier MF iz Ključaro-vec pa je v Kopru premagal Ca-pris z 2 : 1 (Novak, Ciglarič). (N.Š.) Košarka - ŠD Rad®”0^ Radenska organizirata v pff 23. novembra, v športnl v Radencih drugi košar&a nir veteranov. Pravico 0 vanja imajo košarkarji, 1961 in starejši. V Kotl aflj znaša 20.000 SIT, sta vs’ vnina in malica. Prijav® rali do 14. novembra. J , Rokoborba - Na ^a!jX je bilo mednarodno tekmovanje za dečke. M timi tekmovalci Ijut^ ^ajd^ Mlekoprometa sta bila šnejša Bojan Možina je bil tretji, in Niko H kg), ki je zasedel šes (N. Š.) vestnik, 14. november 1996 21 • port Pogovor s Štefanom Ciganom Sofmciranje športnih programov Mestna občina Murska Sobota je objavila javni razpis za sofmanci-ranR športnih programov za leto 1997. Na razpis se morajo do 30. no-vembra prijaviti športna društva in klubi na posebnih obrazcih Oddelku Za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine. Vač o tej novosti smo se Pogovarjali z načelnikom oddelka za gospodarstvo in družbene dejavno-SHMestne občine Murska Sobota Štefanom Ciganom. ■ Sofinanciranje športnih progra-na podlagi javnega razpisa je n°vost. Kakšen je namen? ‘Na ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je bil v sePtembru posvet, na katerem je 'isprejet dogovor, da se bodo v Prihodnje proračunska sredstva ^.športne programe razdeljevala aa osnovni razpisa. Namen tega A da bi v občini zbrali vse šport-teprograme, ki jih izvajajo šport-nadruštva in klubi, dobili podrob-vpogled v članstvo, raven ter Rzultate ekip in posameznikov. osnovi ocenitve teh progra- mov bodo občine razdeljevale razpoložljiva sredstva«. - Kakšni pa so pogoji za prijavo na razpis. Kdo vse se lahko prijavi? »Na razpis se lahko prijavijo športna društva in klubi ter druge organizacije, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo in imajo sedež v občini. Takih društev in klubov je v naši občini okrog 80«. - Katere programe pa boste sofinancirali? »Iz proračunskih sredstev bomo sofinancirali naslednje programe: športno rekreacijo, šolski Rokomet ....... ^dnika oškodovala Pomurko ./-dmem kolu prvenstva v slovenski moški prvi rokometni B-ligi K Va *Z ^nice v Murski Soboti premagal Pomurko iz Bakovec s ^ilahv (12 ' Bakovčani so zlasti v drugem polčasu igrali dobro in blja zmagali, če jih sodnika Vutej iz Maribora in Tomšič iz Lju-3 ,ne ne oškodovala. Strelci za Pomurko: Kavaš 7, Okreša 6, Vereš °Venjak 3, Husar 2, Javernik 2 in Buzeti 1. ^oraz Radgone . V tretjem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni St je Ormož prepričljivo premaga državna strelska liga r* Rokoborba Pomurski derbi neodločeno V Ljutomeru je bil članski rokoborski turnir za državno ekipno prvenstvo, na katerem so sodelovale tri ekipe: Murska Sobota, Mleko-promet Ljutomer in Keor Razvanje. Pomurski ekipi Murska Sobota in Mlekopromet sta igrali neodločeno 20 : 20. Za Ljutomer so zmagali: Možina, Žnidarič, Luka-šev, Horvat in Žabot, za Mursko Soboto pa Miholič, Nasevski, Bačič, Zec in Vukan. Murska Sobota je premagala Keor iz Razvanja s 23 : 12. Za Mursko Soboto so zmagali: Miholič, Horvat, Nasevski, Bačič, Zec in Vukan. Mlekopromet Ljutomer je premagala Keor iz Razvanja z 21 : 12. Za Ljutomer so zmagali: Možina, Žnidarič, Lukašev, Vogrinec. Kurbus in Pihlar. Vodi Murska Sobota s 13 točkami pred Keorjem Razvanje, 6, in Mlekoprometom Ljutomer, 5 točk. (NŠ) gala Radgono z 42 : 25 (22 : 10). Strelci za Radgono: Kepe 10, Klun 6, Pintarič 4, Trbuc 3 in Žinkovič 2. Tekma Celje : Polet je preložena. Krog je bil prost. ^WTUft juvidnu ^agi Turnišča in Ljutomera fa^ kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Šte-Štef„ 'IVača ‘z Turr,išča premagala Kranj s 1718 : 1709 krogov. SD i”Da 3 K°Vača Turnišče: Božidar Draškovič 585, Robi Markoja 580 i«p IJe' Režonja 553 krogov. SD Ljutomer je gostovala v Trbovljah ek'P° A. Hohkrauta s 1745 : 1741 krogov. SD Ljutomer: । n'k 584, Manuela Rudolf 584 in Darko Horvat 577 krogov. tns lornana Flisarja Tišina je gostila ekipo Kamnika in izgubila za ^ihAnr°8' Rezultat je bil 1728 : 1729 krogov. SD Koloman Flisar ”ran^° Bukovec 577, Dušan Ziško 576 in Drago Pertoci '575 Mej in $ D Janka Jurkoviča iz Vidma je gostovala pri Brestu v Cerk-^Pričakovanju izgubila s 1744 ; 1719 krdgov. SD Janka Ju-a'"idem: Sebastjan Vajda 580, Anton Kocbek 576 in Gorazd p ek 563 krogov. Sah - Končano je bilo 9. pomursko prvenstvo v pospešenem šahu. Med 35 šahisti je zmagal Boris Kovač z 8 točkami pred Madžarom Laslom Kišem, 8, Jožetom Gruškovnjakom, 6,5, Alojzom Kosom, Igorjem Kosom in Jožetom Sedonjo (najboljši mladinec), po 6 točk. Najboljši nižjekategornik je bil Tomislav Špilak s 5,5 točke na desetem mestu. (IK) Nogomet - V sredo se igrajo povratne četrtfinalne pokalne nogometne tekme. Soboška Mura gostuje v Šmartnem pri Eri Šmartno. Kot je znano, se je prva tekma v Murski Soboti končala s tesno zmago Mure z 1 : 0. . državna strelska liga ------------------ ^žale premagale MI Pomurko kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi so Domžale e Ml Pomurko s 1669 : 1666 krogov. Ml Pomurka: Milan ’’liSo ' Janez Gomboc 559 in Tomaž Ščančar 542 krogov. Tekmo-^Vif ' P'on‘rji- Ml Pomurka je zadela 537 krogov (Valter Pajič < 0 Pajič 178 in Leon Pajžlar 174 krogov). ^ort od tod in tam - V mladi slovenski nogometni re-%pAanci’ ki je v kvalifikacijski tekmi za Hagjr? nogopietno prvenstvo z 2 : 0 prema-So '8ra*i tudi trije nogometaši Mure Ueprp Sobote: Nemec, Brežic in Kmetec. Nejp entanci je nastopil tudi Milan Osterc, v Ca ec Hita Gorice- Ri t - " V devetem kolu prvenstva v slo-košarkarski ligi za kadetinje je Pomurje Športno društvo Radenci in Te--kaška sekcija Radenske sta pripravila 14. tradicionalni Martinov tek in pohod (sodelovali so tudi kolesarji) od Brato-nec do Radenec (21 km). Prireditve se je v lepem vremenu udeležilo 115, od tega 31 tekačev, 21 kolesarjev in 63 pohodnikov. To je bila doslej največja udeležba. Prireditev so sklenili z družabnim srečanjem z obljubo, da se prihodnje leto zopet srečajo. Fotografija: Nataša Juhnov OtoHjMO’”" \r Leon Štukelj V Skiny premagalo Slovan s 64 : 52. Strelke: Svetina 25, Glišič 17, Huzjak 13, Fefer 8 točk. So-bočanke so na drugem mestu. V osmem kolu prvenstva v slovenski košarkarski ligi za starejše deklice je Pomurje Skiny premagalo Šentjur z 42 : 39. Strelke: Svetina 16, Mate 11, Kerec 9 in Luk 4. Sobočanke so na drugem mestu. (Z. Tibaut) Kegljanje - V šestem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Šoštanj v Radencih premagal Radensko s 6 : 2 (5107 : 5006). Za Radensko sta zmagala Steržaj, 882, in Drvarič, 868. Tekmovali so še: Mausar, 829, Hojnik, 816, Marinič, 812, Kučan - Šalamon, 799 podrtih kegljev. (S. Durič) Nogomet -'V pokalni nogometni tekmi na območju ONZ Murska Sobota je Serdica premagala Ljutomer s 5 : 3 po streljanju enajstmetrovk, Emal s Tišine pa Apače z 2 : 1. Namizni tenis - Na drugem odprtem mladinskem turnirju Slovenije, ki je bil v Mariboru, je sodelovalo 68 igralcev. Sobočani niso dosegli pričakovanih rezultatov, saj seje med šestnajst najboljših uvrstil le Kocuvan, v finalno skupino pa samo Puhan. (MU) Legenda našega olimpijstva Leon Štukelj je v hotelu Radin v Radencih v veselem razpoloženju praznoval 98. rojstni dan. Visokega jubileja so se udežili številni predstavniki političnega in športnega življenja, novinarji in drugi. Med drugimi so bili na slovesnosti tudi zunanji minister Davorin Kračun ter minister za kulturo in šport Slavko Gaber. Ob tej priložnosti so tudi pripravili zanimiv spremljevalni program, jubilant pa je tudi zaplesal. Zdravilišče Radenska je Leonu Štuklju in njegovi ženi podarilo breplačno sedemdnevno bivanje v Radencih. Fotografija: Jure Zauneker Kegljanje - V šestem kolu prvenstva v tretji državni moški kegljaški ligi je lendavska Nafta premagala Lokomotivo s 6 : 2. Za Nafto so zmagali: Felšo, 881, Horvat, 836, Peric, 868, in Žalik, 821. Tekmovala sta še Radakovič, 783, in Levačič, 817 podrtih kegljev. V ženski konkurenci je Impol premagal Nafto s 7 : 1. Zmagala je Ščapova s 386 podrtimi keglji. Tekmovale so še Staničeva, 388, Vargova, 387, Utroševa, 381 in Zalikova, 372. (M. Žalik) Nogomet - V Lendavi je bilo nogometno tekmovanje za dečke (do 10 let). Sodelovala so tri moštva. V skupini A je zmagala Nafta pred Muro in Asom Beltinci. V skupini B pa je bila prva Mura pred Asom Beltinci in Nafto. (F. Horvat) šport, tekmovalni in vrhunski šport, kategorizirane športnike, izobraževanje strokovnih kadrov, investicijsko vzdrževanje in investicije«. - S kolikšnimi sredstvi za športno dejavnost v občini boste razpolagali v prihodnjem letu? »V letošnjem letuje Mestna občina Murska Sobota namenila za športne programe 88,050.000 SIT, od tega ji po merilih Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije pripada 55,859. 000 SIT, to pomeni, da dajemo več sredstev za šport kot določajo kriteriji. Menijo, da bo teh sredstev v prihodnjem letu še nekaj več. Čeprav si v občini zelo prizadevamo zagotoviti športnim društvom in klubom čimveč sredstev, ta ne zadoščajo za njihove potrebe. Zato si iščejo dodatna sredstva prek pokroviteljev. Žal pa so ta sredstva vedno bolj vprašljiva, saj seje gospodarstvo znašlo v precejšnjih težavah. Kljub vsemu pa proračunska sredstva, namenjena za športno dejavnost, v naši občini niso tako majhna, zato športna društva in klubi ne bi smeli zamuditi javnega razpisa«. Feri Maučec Namizni tenis Maksimalni zmagi Arconta Odigrani sta bili peto in šesto kolo tekmovanja v prvi državni namiznoteniški ligi. V petem krogu sta oba pomurska ligaša zmagala. Moravske Toplice Sobota so z nekoliko boljšo igro kot na zadnjih srečanjih v Preserju tesno premagale domačine. Odločilna je bila igra dvojic. Zanesljiveje svoji partiji dobil Horvat. Unger je vodil proti najboljšemu domačinu Petrovčiču v tretjem nizu z 20 : 18, vendar izgubil »na razliko«. Solar pa je ostal brez zmage. Arcont Radgona je brez težav premagal z najvišjim možnim rezultatom Križe, čeprav so nastopili brez najboljšega igralca Kovača. Nekaj težav sta imela Benko z Arapovičem in Rihtarič s Polanškom, skupaj pa so izguli le tri nize.V šestem kolu je Arcont iz Radgone maksimalno premagal Preserje z enim samim izgubljenim nizom. Radgončanom je dajal nekaj več odpora le Petrovčič. Ekipa Moravskih Toplic Sobote seje v začetku uspešno zoperstavila ekipi državnih prvakov Olimpiji, saj je bil rezultat 2 : 2, ko je Unger v najlepši partiji dvoboja po odlični igri premagal Reflaka. Nepričakovano je zmagala tudi dvojica Unger -Horvat nad dvojico Škafar - Reflak. Horvat je nepričakovano izgubil z Reflakom. Solar pa je bil precej slabši od gostov. Presereje : Moravske Toplice Sobota 3 :4 (Petrovčič: Solar 21 : 18, 21 : 15, Legiša : Unger 11 : 21, 9 : 21, Petelin : Horvat 10 : 21, 10 : 21, Petrovčič - Petelin : Unger-Horvat 18 : 21, 18 : 21, Petrovčič : Unger 21 : 9, 18 : 21, 22 : 20, Petelin : Solar 21 : 13, 21 : 19, Legiša : Horvat 8:21, 13:21); Arcont: Križe 7 : 0 (Benko : Snedic 21 : 8. 21 : 6, Benkovič : Arapovič 21 : 13, 21: 19, Rihtarič : Polanšek 21:11,12:21,21:18. Kovač-Benko : Arapovič - Polanšek 21:7. 21 : 12. Benko : Arapovič 14:21,21 : 15, 21: 17, Rihtarič: Snedic 21:13,21: 15, Benkovič: Polanšek 21: 7, 21: 11). Arcont: Preserje j : 0 (Kovač: Petelin 21 : 11,21: 10, Benko : Petrovčič 21 : 13, 15 : 21, 21 : 18, Rihtarič : Legiša 21 : 10, 21 : 8, Kovač - Benko : Petrovčič - Petelin 22 : 20, 21 : 17, Kovač : Petrovčič 21 : 19, 21 : 15, Rihtarič : Petelin 21 : 10, 21 : 17, Benkovič : Legiša 21: 7, 21: 12); Moravske To-pHce Sobota : MM Olimpija 2 : 5 (Unger. Reflak 21 : 15, 14 : 21, 23 : 21, Solar : Škafar 4 : 21, 14:21, Horvat: Lasan 18 : 21, 17: 21, Unger-Horvat: Škafar-Reflak 21 : 19, 16:21,21 : 15, Unger : Škafar 21 : 13, 17 : 21, 13 : 21, Horvat: Reflak 21 : 23, 17: 21, Solar: Lasan 7: 21, 12:21). M. U. Odbojka Pričakovan poraz Pomgrada V osmem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je državni prvak Salonit v Murski soboti po pričakovanju premagal domači Pomgrad Pomurje s 3 : 0 (15 : 6, 15 : 7, 15 : 6). Sobočani so se boljšim gostom nekaj časa uspešno upirali le v drugem nizu (5:5). Pomgrad Pomurje: Berdon, Br. Marič, Janža, Kerec, Bačvič, Čeh, Bo. Marič, Novak, Topovšek, Poredoš, Bakovič. Branikovke premagale Ljutomerčanke V sedmem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi so državne prvakinje Infonda Branika iz Maribora po pričakovanju premagale Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1 (15 : 6, 15 . 4. 12 : 15, 15 : 6). Ljutomerčanke so zaigrale nekoliko slabše, kot znajo. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Vrbnjak, Kodila, Ljubeč, Kosi, Šoštarič, Lukienko, Vrečko, Kolar, Pirher, Adamina. (NŠ) Prepričljiva zmaga Ljutomera V osmem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer brez težav premagal Žirovnico s 3 : 0 (15 : 4, 15:11, 15: 6). Tokrat so dobili priložnost igranja tudi mlajši igralci. Ljutomer: Rajnar, Belec, Grut, Dobošič, Kraljič, Zidar, Primec, Šmauc, Onišak, Pirher, Babič (NŠ) Sobočanke še brez poraza V sedmem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. B-ligi je Sobota gladko premagala Tabor iz Ljubljane s 3 : 0 (15 : 7, 15:6, 15 : 5). Gostje se niso mogle uspešneje upirati razigranim domačinkam. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resanovič, Šlebinger, Novak, Kuhar, Draš, Cipot. Košarka ---------------------------------- Sežana drugič premagala Pomurje V osmem kolu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je BTC Terminal v Sežani premagal Pomurje Skiny s 94 : 75 (34 : 40). Sobočanke so v prvem polčasu igrale dobro in vodile. V drugem polčasu je po zaslugi sodnikov prišlo do obrata. Za poraz Sobočank pa je bilo odločilnih pet osebnih napak Kazmi- nove. Strelke: Zadražnikova 24, Brezičeva 15, Kazminova 14, Drožinova 14, Cerova 4, Orijeva 2 in Pušenjakova 2. (ŠS) Radenska boljša od Celja V tekmovanju slovenske moške košarkarske B-lige je Radenska premagala Celje z 89 : 76 (39 : 32). Radenčani so bili boljši tekmec in zasluženo zmagali. Strelci: Ulaga 22, Ojsteršek 22, Bratkovič 16, Neuvirt 7, Pavlin 5. (D. M.) Judo - V Matesburgu v Avstriji je bil tretji mednarodni turnir v judu Alpe Panonija. Sodelovalo je 220 tekmoavlcev iz petih držav. Lep uspeh so dosegli Sobočani. Najuspešnejši so bili: Tadeja Rojko (33 kg), ki je zasedla prvo mesto, Aljoša Cipot (28 kg) in Maja Perme (56 kg), ki sta bila druga, ter Dejan Erniša (71 kg), kije zasedel tretje mesto. Peti v svojih kategorijah so bili: Rogan, Vučko, Borošakova, Vršičeva, Balažič in Antič. Ekipno je bila Murska Sobota četrta. (T. Kos) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je prvoligaš As Beltinci premagal Sirs iz Bratonec s 3 : 0. Strelca golov sta bila Baranja, 2, in Džafič. 22 vestnik, 14. november 1 ✓e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji na tvoj račun zabavali. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Srečo imaš, da se je vse skupaj končalo tako kmalu, saj bi se lahko kaj hitro znašel v nevarnosti, da bi se ti čustva preveč pomešala s tvojim poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus ... BIK Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ... DVOJČKA Ona: Prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala tako, kot ti veleva zdrava pamet. On: Posli so se začeli, obračati na bolje in od tebe je odvisno, ali jih boš uspel obdržati na trenutni ravni. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali ti bo le-to tudi všeč. RAK Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar bo to le znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler so razmere ugodne - za ljubezenske zadeve bo že še čas. LEV Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno. On: Poslovni partner te bo sicer pošteno razočaral, vendar se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš na neki način celo hvaležen. Piton domači ljubljenec Petletna Švedinja Alexandra je videti prav drobna v objemu svojega dvajsetkilogramskega tigrovskega pitona Leptona, ki ga je prinesla na razstavo domačih živali v Stockholmu. Lipton je domači ljubljenec in varuh pred mišmi in drugo golaznijo. Ameriška vesoljska agencija Nasa namerava uporabiti robote za odkrivanje sledi življenja na Marsu.V naslednjih desetih letih bo poslala na rdeči planet deset vesoljskih plovil brez posadke, prvi dve že novembra in decembra. Med drugim bodo imeli opremo za izkopavanje in iskali znamenja kakršnega koli življenja. Tako bodo morda potrdili domnevo, daje meteorit, ki so ga pred dvanajstimi leti odkrili na Antarktiki, vseboval fosilizirane ostanke oblik življenja na Marsu. Prvo plovilo, ki bo na Zemljo prineslo vzorce z Marsa, bodo izstrelili predvidoma leta 2003. Kot načrtujejo, naj bi potem manjše odprave prinašale vzorce s površine Marsa na matično ladjo, ki bi krožila v njegovi orbiti in leta 2006 tovor vrnila na Zemljo. Direktni polet bi bil po mnenju ameriških vesoljskih strokovnjakov tehnično enostavnejši, vendar neprimerno dražji. Že letos naj bi poslali na Mars prvo vozilo, veliko približno kot mikrovalovna pečica, opremljeno s stereokamerami, lasersko navigacijo in rentgentskim spektrometrom. Znanstvenikom bo omogočilo določiti kemično sestavo površja, uporabljalo pa bo tudi lasersko napravo za izdelavo zemljevida Marsa. (Reuter) Peščeni rokoborec V Moskvi so se na prvem festivalu zbrali ljubitelji ustvarjanja v pesku, katerih domišljija seže dlje od peščenih gradov. Ta ekipa je za izdelavo somu rokoborca porabila toliko peska, da ga je bilo za druge sodelujoče komaj še dovolj. njega betežni gratali, zdravstveni delavci v ton cirkuson začno of cirkus s šteri je za dvej stotinki najti, ker so tildi mnougi cirkusi sodelovali. Na srečo se je že med ten smučami na bejlon snejgi, sekunde ležej prebavljivi _ __ ___________ pa so si mnougi mogli iskati zdravniško pomouč. Vej jo je ne j glij zlejka bilou Gda sva z Belekon ešče deca bila, te je bila enkratna .otroška želja, priti idnouk v cirkus, pa gledati cirkuški program. Vidite, ta želja nama je zdaj, gda starejšiva gračtlvleva prejk prišla. Zdaj mamo tetko cirkusof, pa tak pogoste, ka ne vejva kama bi prešaltala TV kanal, ka ga ne bi vidla. Najbole divji je buu do te zadnje nedele predvolilni cirkus. Te nan je tak prejk prišo, ka so nešterni- od _ ... „ ..od prejšnjoga, čiglij d° nan ga kazali jako pogousto ta do aprila, gda že nanč več nede snega. Vmes mamo bombni cirkus zdaj tu, zdaj tan, se pravi/ nej samo okouli po svejti, liki eti prinas ttidi, gda koli po razni krajaj naše domovine poukajo bombe, štrti cirkus, pa te prejšnji Cirkus rešavle. Tou je pravni cirkus, šteri edne bole obsoudi, edne menj©/ policaj kriminalca zgrabi, pravni k-sodnik ga pa lipou domov pisti, pa tou tudi lej ko parkrat zaporedoma. Tou je podobno tistomi vici, gda se je obtoženec moto pred sodnikon, ka je nej Lajčija smekno, liki se je Lajči poškalo na bananinoj liščanji, pa je spadno na njegof nož, - pa tou devetkrat zaporedoma. Od naše pravne države bi dobro bilou malo bole razmisliti glij zdaj v novembri, je pripomno Belekof sousid s kupicof mošta pod rdečin nouson. Na Belekovo pitanje zakoj, njemi je sousid raztolmačo ka zatoU/ ker je zdaj mesec preprečevanja odvisnosti. mej seči preprečiti. preprečevanja odvisnosti ka bi obstoj države btlu bi V ton trbelo odvisen pravnega reda v n joj, ovak gvtlšno propadne. Džouži Sončni safi^ Kamele po naši logi*« med saharske sipine in šnje oaze. Le malokdo da kamele živijo tudi liji. Tja so jih že v stoletju pripeljali tr8oVC/ajpele ganistana. Danes so J predvsem turistična tost. Pravi hit je trenutno na kameljih hrbtih v Broome na severozahodu stralije, kjer je središč6^ strije biserov. Komur bise (l)Ji dovolj, si lahko ogle<^ najlepši sončni zahod na 1 it DEVICA Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni .tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje ... TEHTNICA Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čim- prej dosegla 'svoj cilj. On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar pa soji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot si misliš. ŠKORPIJON Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš ... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. STRELEC Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel svoja čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel. KOZOROG Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se fT bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. V partner bo posumil o tvoji zvestobi, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. VODNAR Ona: Nehote še boš zapletla v izredno kočljiv položaj, vendar se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj... On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjal. RIBI Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakuješ ničesar in si na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično potrebuje. On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati. vestnik, 14. november 1996 23 »a vsakogar nekaj Pranje in nega oblačil Pranje puloverjev Puloverje in jopice iz fine volne peremo v raztopini blagega šampona za lase. Voda za Pranje ne sme biti vroča, uporabimo pa le majhno količino pral-nega sredstva. Voda za izpirale mora biti hladnejša od vo-S v kateri smo pletenino oprali. Pletenin ne ožemamo, ampak jih zavijemo v frotirasto brisačo in iztisnemo odvečno vlago. Priporočljiveje, da zamenjamo več brisač. Oblačilo nato poravnamo in položimo na ravno podlago. Volnenih oblačil ne obešamo, ker se pri sušenju razvlečejo. Kadar zmrzuje, pulove- Tudi piščali niso zalegle 'Vg ŽT. ................. ———-----------------------—— ° ■ * se agrarne reforme vrstijo druga za drugo, po vsaki pa la Dav Še bogatejši, revni še revnejši. Tokrat pa je vsega hude-^foč ajen’m bolivijskim kmetom le prekipelo. S svojih domačij v Predelih, do katerih misel osrednje vlade komaj seže, so kp0 pravili na 26 dni trajajoč pohod v prestolnico La Paz. Tako htad„.° zaigrali na svoje tradicionalne piščali, da so jim državni | n'ki Prisluhnili. r°rod stoletja ^easn'karji so poskušali vse mo-W a bi lahko opisali in fotogra-aatt)illp°rod stoletja«. Tudi z ber-%i/0 a osmo nadstropje Sel Ce Dobri Samarijan v Los so varovali krepki možje. SJ3 se je vplisala kot >jXrnandez- v resnici pa se P^ega otročička veselila JMadonna. n' lahek, po dvanaj-Sss .e je porodničar dr. Paul ^car.°^e razvPite Heidi - odločil Seli prez' Preden so Madonno v operacijsko sobo, jo je S pJ Carlos ohrabril s polju-Svh8 Je traJal deset minut’ a. ga je neka zdravnica. Sa a -ie tehtala 2965 gramov, bila 53 centimetrov. %|. arlosu so dovolili kratek jtr°ka Pa so poimenovali za S, d . rdes. Madonna je poskr-Srgp bodo z otrokom foto-v začetku tega meseca za rev'j° Vogue. Male zvijače velikih mojstric •Kako skriti od prehlada otekle oči, rdeč nos in bled obraz? V skledo s toplo vodo dajte tri kapljice metinega ali rožmarinovega olja. Vanjo namočite debelo gazo ali manjšo brisačo in jo očeto položite na obraz. Po petih minutah bo vaš videz opazno boljši. • Morate na zabavo, pod očmi pa so podočnjaki in tudi gubice se zdijo nekam poglobljene. Pripravite si obkladka za hitro pomoč: med dva koščka gaze dajte žlico skute ali kisle smetane in si ju za petnajst minut položite na oči. Izmijte z mlačno vodo in rahlo vtrite kremo proti gubicam. • Kadar ste vznemirjeni, se na vratu rade pojavijo rdeče lise. V skodelico nalijte mrzlo vodo in dodajte nekaj kapljic naravnega kisa. S kosmom vate, pomočenim v to tekočino, si rahlo navlažite vrat. • Tonik iz brinovih jagod je odlično sredstvo za nego aknaste in nečiste kože. V skodelici hladne vode čez noč namočite 20 brinovih jagod, tekočino zavrite in precedite. Uporabite ga vsakič, ko si s čistilnim mlekom očistite obraz. Nahod Aromatična eterična olja, ki vsebujejo zdravilne substance, J^ene rabljenih avtomobilov •i pedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo- Letnik prev.km. 1991 41.000 1994 26.700 1990 67.000 1993 61.000 1993 33.500 1993 44.900 1993 50.000 1985 61.000 1989 60.000 1991 88.600 1991 117.000 1992 49.100 Up. *’^uriju so na sejmu lauijvum f “Mali 32 avtomobilov, prodali pa so štiri. Ska 205 GR Forman LX % kMicra 1>1 iU^adett 1,3 ^a“ ' 4 GTL Ap “1‘SCampus Turbo D < 8eot405 GL Cena 9.500 DEM 900,000 SIT 7.000 DEM 6.600 DEM 7.100 DEM 15.900 DEM 9.500 DEM 6.500 DEM 2.700 DEM 7.700 DEM 17.500 DEM 14.000 DEM rjev ne sušimo na prostem. Zmrzal poškoduje volnena vlakna. Če pulover praska, ker je volna groba, ga operemo in položimo za nekaj minut v vodo z dodatkom balzama za nego poškodovanih las. Nato ga izperemo in posušimo. Sušenje perila Perilo, ki ga sušimo na mrazu, rado zmrzne, vlakna pa se poškodujejo. Če dodamo zadnji vodi za izpiranje nekoliko kuhinjske soli, pa perilo ne zmrzne. Perilo, ki ga ne utegnemo takoj zlikati, pustimo, da se po- polnoma posuši. Če zlagamo še vlažne kose perila, nastanejo na tkanini rumeni ali celo plesnivi madeži. Nega semiš usnja Semiš usnje od časa do časa skrtačimo z navadno krtačo za obleko. S tem osvežimo barvo in prezračimo dlačice. Mastne madeže odstranimo iz semiš usnja tako, da jih potresemo z malo nastrgane bele krede. Pustimo, da kreda vsrka maščobo, nato oblačilo skrtačimo. Če je treba, postopek ponovimo. Torbice iz semiš usnja od časa do časa posesamo s sesalnikom. Možganska kap Možganska kap sodi med pogoste zdravstvene zaplete in posledične vzroke smrti v razvitem svetu, zato se medicinski strokovnjaki pospešeno ukvarjajo s to motnjo ožilja. Skupina ameriških nevrologov je po večletnih raziskavah nedavno sestavila lestvico najpogostejših značilnih sprememb in znakov, ki človeka opozarjajo na nevarnost oziroma potek in možnost možganske kapi. Med najpomembnejše elemente te lestvice sodijo: •nenadna slabost ali oslabelost ene polovice telesa, • mravljinčenje in gluhost (otopelost okončine ali cele polovice telesa), delna ali popolna ohromelost okončine ali cele strani telesa, močnejši glavobol, motne govora ali težave v artikulaciji, nanadna izguba ali nepričakovan občuten padec stopnje zavesti, poslabšanje ali izguba vida, škiljenje in dvojna slika okolice, motnje ali odpovedi sluha, oslabitev ali popolna odpoved koordinacije in ravnotežja, vrtoglavice in slabost (pogosto bruhanje). Rana na želodcu Po predvidevanjih ameriških strokovnjakov, ki do konca leta pričakujejo dovoljenje stroge ameriške agencije za prehrano in zdravila, bo rano na želodcu mogoče kmalu diagnosticirati s preprosto analizo izdihanega zraka. V zadnjem času so gastroen- terologi ugotovili, da k večini ran na želodcu in dvanajsterniku prispeva patogena bakterija, imenovana Helicobakter pylori. Najnovejša diagnostična metoda bo pacientu prijazna, zdravniku priročna in zava- rovalnici pisana na kožo, ker bo povsem neboleča, neinvazi-vna, hitra, zanesljiva in poceni. Sodobna diagnostika rane na želodcu bo izkoriščala dejstvo, da bakterija, ki jo povzroča, vsebuje encim, ki prispeva k razgradnji uree v amoniak in ogljikov dioksid CO 2 v izdihal-nem zraku. Zdravnik bo najprej določil običajno količino CO2 v izdihanem zraku pacienta pri mirovanju, nato pa bo bolnik popil raztopino uree z vsebnostjo markiranega ogljikovega izotopa. Če se bo omenjeni izotop pojavil po določenem času v zaznavni količini v izdihanem zraku, pomeni, da je v želodčni vsebini pacienta aktivni Helicobakter pylori. Bakterija je dokaj patogena in nalezljiva, prenesemo pa jo lahko zlasti z uporabo istega pribora, uživanja hrane iz iste sklede in seveda poljubljanjem. učinkovito premagujejo nahod, blagodejno vplivajo na potek prehlada in pomagajo sprostiti dihalne poti - odpirajo zamašene nosnice. Večina jih pri nahodu najprej seže po zdravilnih kapljicah za nos, ki pa pri pogosti oziroma daljši uporabi (pet dni ali več) lahko povzročijo motnje in okvare nosne sluznice. Zato zdravniki pacientom z nahodom priporočajo soparo z dodatkom olja poprove mete ali običajne mete, učinkovita pa je tudi mešanica eteričnih olj avkaliptusa, zelenega bora in poprove mete. V pomanjkanju časa si lahko pomagamo tako, da večkrat dnevno kanemo nekaj kapljic mešanice na svež topel robček in nekajkrat globoko vdihnemo hlapljive aromatične substance. Za dojenčke in otroke je na voljo blažja, manj koncentrirana mešanica naravnih eteričnih olj. Cene sadja in zelenjave Zelenjava M.Sob Tržnici G. Radg. Ljutomer jabolka 60 90 50 pomaranče 210 220 200 banane 145 150 120 hruške 170 190 200 grozdje 236 300 300 limone 260 300 280 orehova jedrca 960 1000 990 paradižnik 300 300 280 paprika 300 300 300 kaki 197 200 220 krompir 28 35 25 solata 160 160 250 korenje 80 200 150 rdeče zelje 100 100 100 čebula 60 100 60 fižol r zrnju 321 450 280 jajca 20 23 zeleno zelje 30 50 50 česen 420 380 440 kilajsko zelje 100 80 rdeči radič 180 300 210 kivi 250 300 290 cvetača 200 200 150 jagode 800 650 suhe fige 900 800 680' slive suhe 800 600 mandarine 197 220 200 hren 320 400 400 kislo zelje 145 200 200 konslan|i 450 250 360 Svinjske zarebrnice po somborsko Kuhajte z nami Za štiri osebe potrebujemo: 4 svinjske zarebrnice po 15 dag, 3 žlice olja, sol, poper, 2 srednje velika stroka česna, malo mlete kumine, žličko začimbnega posipa, veliko žlico gladke moke. Meso operemo v kosu, ga obrišemo in narežemo na posamezne zarebrnice. Do polovice rebrne kosti meso odluščimo, drugo pustimo, da se drži kosti. Zarebrnico po eni strani rahlo potolčemo, mrenico na zunanjem robu pa plitvo zarežemo. Potolčeno stran solimo in popramo, nepotolče-no stran pomokamo z gladko moko. Maščobo v primerni kozici razgrejemo in s posoljeno stranjo položimo zrezke vanjo, da se svetlo rjavo zapečejo. Nato zapečemo še pomokano stran. Dodamo strt česen, da zadiši, preostalo moko, ki jo rahlo prepražimo, in zalijemo z 2-3 del vode, ki smo ji dodali začimbni posip ali mesno kocko. V tej omaki dušimo zarebrnice, da se zmehčajo. Posebej spečemo na ozke krhlje narezan krompir (spečemo ga nekoliko zabeljenega v pečici). Pečen krompir naložimo na servirni krožnik in ga prelijemo z omako. Zarebrnice zložimo zraven. Ponudimo s sezonsko solato. ___ _ .... Cilka Sukič Telovnik za poslovno žensko Telovnik je do pasu segajoče, spredaj podloženo brezrokavno moško vrhnje oblačilo, ki se zapenja z gumbi. Nosi se pod suknjičem in nad srajco, pogosto je iz svile ali bogato vezene tkanine. Ženske so ga prevzele šele konec 19. stoletja in ga v začetku 20. stoletja nosile h krilu in bluzi. V šestdesetoh letih so pogosto nosile telovnik, vzele pa so ga kar iz moške garderobe; priljubljene so bile predvsem različice iz črtastega blaga. Danes je telovnik iz različnih tkanin stalen del ženskih oblačil, še posebno v kombinaciji z elegantnimi kostimi. Najbolj je značilen za poslovne ženske. AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK DELO TLAČANOV NASPROTNI INDUSTRUS ALKOHOL LOČINA PROTESTANTOV LUKA ALŽIRIJI PRAZNE MARNJE. NEUMNOST LUKANA HOKAIDU. JAPONSKA j TREPET TONA PRI i PEVCIH KNJIŽEVNIK UTELEŠENJE | BOGA VIŠNUJA TOPNIČAR SVOBODNA ZEMLJIŠKA POSEST 7.IN 22. ČRKA ABECEDE SESTAVINA MASTI VESTNIK RUSKO MESTO OB REKI JENISEJ MAROGA DUŠAN NOVAK KANTON V ŠVICI (SION) RIMSKA 1 ŠTIRICA MED NASLADA GORSKA DOLINA V VISOKIH TURAH j LEVI PRITOK TIBERE ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA PLOŠČEK PR! HOKEJU NA LEDU EGIPČANSKI BOG SONCA ZADNJI DEL LETALA LEONHARD EULER SPOJINA KISLEGA OKUSA TIP ČLOVEŠKE KONSTI-tucue REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Piksida. Ukraden. Ronsard, Anis, YI, notar, Lerida, zavitek, VT, Aka, Aron, AD, ritual, ejektor, kap, Aga. 24 vestnik, 14. november elevizijski spored od 15. novembra do 21. novembra PETEK 15. NOVEMBRA k_________ TV SLOVENIJA 1 8.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.25 Pasje mesto, kanadska nanizanka 8.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke 9.40 J.F.K., ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.30 Operni zvoki 16.00 Baragova Slovenija 17.00 Dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.40 Risanka 18.50 Hugo 19.30 Dnevnik 20.00 Forum 20.25 Prometni kviz 20.50 Planet In 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 So leta minila, angleška nanizanka 0.20 Chinkung express, kitajski film TV SLOVENIJA 2 12.10 Poslovna borza 1 2.20 Korenine slovenske lipe 12.45 Podoba podobe 13.35 Umetniški večer: David Cronen-berg 14.30 Varljivo sonce, ruski film 1 6.40 Kvantni skok, ameriška nanizanka 1 7.30 So leta minila, angleška nanizanka 18.00 Slovenski magazin 18.30 Koncerti za mlade 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka 20.00 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 4/23 20.50 Ljubezen in ostanki človečnosti, kanadski film 22.30 Videošpon POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Roseanne - 13.30 Kapitan in vdova, film - 15.30 POP-30 -16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz, nanizanka - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka -22.00 Poltergeist, 3. del, film - 23.30 Lovec na glave - 0.30 24 ur, ponovitev -1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Danes v skupščini -17.35 Govorimo o zdravju - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Računalništvo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Pol ure kulture - 20.45 Show program - 21.45 Stoletnica filma, dokumentarna oddaja - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub, d. d. - 23.00 Živi planet, serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.20 Koledar - 14.30 Seinfeld, serija -14.55 Profit, serija - 15.50 Grozljivka -16.50 Zaklad na otoku, avstralski film -18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, serija - 21.05 Baby Snatcher, ameriški film - 22.40 Srce zahoda, humoristična serija - 23.30 Molčeča priča, ameriški film - 1.05 Glasba - 1.45 Noč košarke TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vsi pod eno streho - 9.50 Disneyev festival - 10.25 Dogodivščine družine Robinson v divjini -12.00 Confetti-TV - 13.05 Z Vilijem v središče Zemlje - 14.55 Naša mala farma -16.30 Earth 2 - 18.10 Polna hiša -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Emergency room - 23.00 Rdeči škorpijon, film - 0.45 Čas v sliki - 0.55 Človek brez milosti, film - 2.15 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 13.00 Cas v sliki - 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Soncu naproti - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari - 22.05 Čas v sliki -22.30 Moderni časi - 23.10 Gospa Pepi - 23.40 Beatlesi - 1.10 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Mini playback šov - 21.15 Oslovski brat - 22.15 Sedem dni - sedem glav -23.15 T. V. cesar - 0.00 Dnevnik - 0.30 Akti z ulice - 1.30 Zlata dekleta TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Dallas - 21.25 Bodite eno uro z menoj - 22.30 Zbogom, moja priležnica, kitajski film - 1.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 Newyorška luka, ameriški film (č.-b.) - 16.25 Pratika -16.30 Pokukajmo na štedilnik - 16.55 Narodopisje - 17.00 Miss Universe Hungary - 17.30 Regionalni program - 18.00 Skippyjeve dogodivščine - 18.30 Ve- soljske igre - 19.05 Popotnik - 19.55 Klip mix - 20.05 Neki pravi angleški džen-tlmen, dokumentarni film - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Športna stava - 23.00 Koktejl-bar SOBOTA 16. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.15 Radovedni Taček: Trak 8.35 Jakec in čarobna lučka 8.55 Male sive celice, kviz 9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.30 Glasbena oddaja 11.10 Svet dinozavrov, ameriška serija 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.30 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.20 Kinoteka: Kosilo v travi, francoski film 17.00 Dnevnik 17.10 Boj za obstanek, ameriška serija 18.00 Na vrtu 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Resje! 21.45 Zatv-kamero 21.55 National Geographic, ameriška serija 22.50 Dnevnik 23.20 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 0.10 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.35 Bratje Gravet, francoski film TV SLOVENIJA 2 10.00 Planet In 11.30 Mostovi 14.15 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška serija 15.10 Skrivnostni svet A. Clarka, angleška serija 15.35 Prometni kviz 15.55 Košarka NBA 17.55 DP v košarki, Satex - Smelt Olimpija 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka 20.00 Ljubezen do polnoči, ameriški film 21.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.35 Sobotna noč POP TV 8.00 Mož pajek - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risane serija - 9.30 Kje je Wally, risana serija - 10.00 Max glick, risana serija - 10.30 Jama zlate vrtnice, nadaljevanka - 12.00 Lois in Clark, nanizanka - 13.00 Indijanka, film - 15.00 Obraz tedna - 15.30 V družinskem krogu -16.00 Hokej, reportaža -16.30 Svet športa - 17.30 Vesoljski bojevniki, nanizanka -18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Varuška, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00,Kri na soncu, film - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Kalifornija, film - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.35 Poročila - 8.40 Risanka - 9.05 Mornar Sinbad, ameriški film - 11.00 Prizma -12.00 Dnevnik - 12.20 Živi planet, serija -13.30 Vojaški duh, kanadski film - 15.05 Briljantina, oddaja za mlade - 15.50 Filipovi otroci - 16.20 Hollywoodski akterji, serija -16.45 Poročila - 16.50 Televizija o televiziji - 17.20 V iskanju preteklosti, dokumentarna oddaja - 18.05 Zakaj naj bi bilo to nenavadno? - 18.20 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 UnderSiege, ameriški film - 22.00 Glasbena oddaja - 22.45 Opazovanja - 23.15 Polnočna premiera: Globoke vode, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.35 Koledar - 15.45 S knjigo v glavo -16.30 Zakon v Los Angelesu - 17.15 Mladi Indiana Jones, serija - 18.00 Meditera-neo - 18.30 Za nami potop, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Grozljivka -21.15 Neskončno potovanje, serija - 22.15 Dosjeji X, serija - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti-TV - 9.50 Sobotna igra -12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Življenje in jaz -13.35 Čudovita leta - 16.50 Beverly Hills -17.30 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Ljubica, naš otrok je postal pravi orjak, komedija - 21.40 Igra z ognjem, film - 23.45 Femmes, film - 0.55 Rdeči škorpijon - 2.35 Beverly Hills - 3.20 Melrose plače - 4.05 Vesoljska ladja Enterprise TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo Avstrija, halo Dunaj - 9.35 Deček na delfinu, film -11.25 Sodnik, da bi ga poljubil - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Svet je lep, film -14.35 Solni baron - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.30 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Srečen konec - 21.40 Zapletena čustva - 23.15 Čas v sliki - 23.30 Družina v zagati, film RTL 5.30 Otroški spored - 8.30 Disneyevteam - 10.15 Risanke - 10.30 Disneyev klub -10.50 Na krilih pravičnosti - 11.20 Povver Rangers - 11.45 Maskirani jezdec - 12.30 Polna hiša - 13.00 Življenje in jaz - 13.55 Princ iz Bel-Aira - 14.50 Grozno prijazna družina - 16.50 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Sanjska poroka - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Umor, film -3.05 Beverly Hills TV MADZARSKA1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 9.10 Rezerviran čas - 10.00 Neka prijazna rjavolaska, ameriški film - 11.35 Stara Evropa - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.10 Odgovarjamo na telefone - 14.20 Živali iščejo dom -15.40 Zemljepisna širina 49 stopinj, angleški film - 17.00 Osamljeni planet - 17.30 Puder - 18.00 Millecentenarij - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Deklamacija - 20.30 Ekskluzivno - 20.55 Pokaži, kaj znaš, sklepna oddaja TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Kdo ve kaj o njih? - 11.10 Veliki zid, serija - 12.00 Poje Judit Csala -12.30 Razselitev Madžarov na Slovaškem -13.00 Prometna varnost - 13.05 Avtoma-gazin - 13.35 Kratki filmi - 15.00 Stiki brez meja - 15.25 Trend - 15.55 Policija sveta - 16.30 Horizont - 17.00 Šport - 19.05 Familija - 20.00 Tema - 20.30 Lyonski omnibus - 21.20 Dokumentarni film -22.05 Mullerjevi plesalci, tv-igra NEDELJA 17. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.40 Živžav 9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Bogojine 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko-kana-dska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 1 2.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 1 5.20 Tihomorsko poslanstvo, angleški film 17.00 Dnevnik 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 ZOOM 21.15 Moški, ženske 22.15 Dnevnik 22.25 Šport v nedeljo TV SLOVENIJA 2 10.05 Pikica in Tonček, nemški film (čb) 11.30 Videošpon 1 2.00 Lahkih nog naokrog 12.45 Na vrtu 13.15 Trend, oddaja o modi 13.55 Kvantni skok, ameriška nanizanka 14.45 Kosilo v travi, francoski film 17.25 NBA-Action 17.55 DP v rokometu, Dobova - Andor 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka 20.00 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka, 4/6 20.50 Naš človek, slovenski film 2 2.15 Novice iz sveta razvedrila POP TV 8.00 Pink panter - 10.00 Reboot, risanka -10.30 Detektivka in pol, nanizanka - 11.00 Radovedna Nancy - 11.30 Kuharske mojstrovine - 12.00 Razprtije, nanizanka -13.00 Svet športa, ponovitev - 14.00 Hitri vlak, film - 16.00 Teksaški mož postave -17.00 Ljubezen na Donavi - 18.00 Enkrat v življenju, film - 19.30 24 ur - 20.00 Arthur 1, film - 21.30 Na sever - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 9.25 Poročila - 9.30 Svet živali, serija -10.00 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobrota -14.15 Opera Box - 14.45 Risanke -15.20 Stik, glasbena oddaja - 15.55 Skrivnost mojega uspeha, ameriški film - 17.40 Poročila - 17.50 Skrita kamera - 1'8.10 Dunajski muzeji, dokumentarni film - 18.40 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.20 Policist iz Beverly Hillsa, ameriški film - 22.05 Opazovanja - 22.35 Vodnik za dober seks, serija - 23.00 Berlin 39, italijanski film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.45 Koledar - 12.55 Dosjeji X, serija -13.45 Divje vode, ameriški film - 15.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.30 Neskončno potovanje, serija - 17.30 Neznana glasba - 18.25 Najbolj divja plemena, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zaploskajte, prosim - 21.20 Športna oddaja - 22.30 Vidikon - 23.20 Zakonski pristan, humoristična serija TV AVSTRIJA 1 6.25 Confetti TiVi - 11.05 Disneyev festival - 12.20 Euro dnevi - 12.45 Šport -13.25 Nori petek, film - 16.30 Pestnicagre na zahod, film - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grad hotel Orth - 21.10 Naš učitelj dr. Specht -21.55 Čas v sliki - 22.05 K stvari - 23.20 Vizije - 23.55 Apropos, film - 1.35 Igra z ognjem, film TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Kitajska - 10.30 Teden kulture - 11.00 Tiskovna konferenca - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.15 Divje življenje - 14.50 Trening s komisarjem Rexom - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lin-denstrasse - 18.25 Kristus skozi čas -18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Na ognjeni črti, film -22.15 Šport - 22.25 Columbo - 23.50 Ne brez moje babice RTL 5.35 Otroški spored - 9.00 Klasične risanke - 9.50 Disneyev Aladin - 10.50 Clever&Smart - 11.20 Alaska - 12.10 Di-sneyeva filmska parada - 12.30 Uničila si mi življenje, film - 14.15 Ekipa A - 16.05 He-rkules - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila - 19.10 Henry Maske, boksar pred zadnjim nastopom - 20.15 Povzročitelj težav, film - 22.15 Spieglov tv-magazin -23.00 V navzkrižnem ognju - 1.20 Človeški faktor - 3.50 Hans Meiser TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Globus - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Poje Erzsi Kovacs - 13.00 Skrivnosti peska - 15.15 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.10 Izmislimo si Madžarsko - 18.00 Vinska pesem - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.15 Neki nedolžen človek, ameriški film - 22.15 Brandenburški koncert - 22.30 Govorimo o Frigyesu Ka-rinthyju - 23.15 Glasba nad vsemi, koprodukcijski film TV MADŽARSKA 2 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 8.50 Domoznanstvo - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Ameba - 9.50 Animirani film - 10.00 Kviz - 11.00 Šport - 13.00 Tv-magister - 14.00 Balaton, serija - 14.30 Iščemo izginule odrasle - 15.05 Od mize in postelje, serija - 16.00 Pesnik Balint Balassi - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.55 Halo, svet! - 18.30 Tranzit - 19.00 Nezreli, serija - 19.30 Pravljica - 19.45 Zgodbe o nastanku narodov - 20.05 Srednjeevropski kulturni magazin - 20.55 Pratika - 21.00 Glasbena ura - 22.00 Okolje - 22.05 Pregled tiska - 22.10 Telešport - 23.20 Stalno omizje, klub intelektualcev PONEDELJEK 18. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.10 Mojca in živali, lutkovna igrica 11.00 Mladinski zbori 11.35 Naš človek, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.00' Utrip, Zrcalo tedna 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Kristal 1 7.30 Očividec, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.00 Tv-konferenca 20.55 Roka rocka 21.55 Dnevnik 22.30 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.15 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 11.05 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.20 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 7/18 12.10 Resje! 1 3.40 Sobotna noč 15.40 Šport v nedeljo 16.25 Wildbach, nemška nanizanka 17.15 Kvantni skok, ameriška nanizanka 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Sedma steza, športna oddaja 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.25 V najboljših družinah, norveška na-dajevanka 20.00 Čamčatka, tv-film 21.25 Maruška, kratki igrani film 21.45 Osmi dan 22.15 Turistična oddaja 2 2.45 Svet poroča 23.15 Brane Rončel izza odra 0.45 Tenis, finale ATP-turnirja POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - I1'®® Razprtije, ponovitev - 12.00 POP-kviz, P01®" vitev - 12.30 Kuharske mojstrovine, po"* tev - 13.00 Vzhodno od raja, nadaljevanka • 14.00 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka-1 5.00 Max glick - 1 5.30 POP-30 -Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara -17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur• 20.00 Sedem let skomin, film - 22'" Športna scena, nanizanka - 23.00 Sen® sila - 0.00 Mož pravice, nanizanka - T" 24 ur - 1.30 POP-30, ponovitev TVHRVASKA1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.0 Poročila - 10.05 Izobraževalni Pr°S"H 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.* Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Sa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 IzoD ževalni program - 14.55 Za otroke - 1"’ , Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvata 17.05 Slikarstvo kot usoda - 17.35 0°^ svet - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Dan skupščini - 19.30 Dnevnik - 20.15 M točka, tv-film - 21.10 Z namenom ir।ra . gom - 22.15 Opazovanja - 22.45 denarja - 23.00 Mrtva mati, španski U 0.45 Poročila TVHRVASKA2 14.35 Koledar - 14.45 Vidikon -JL, Ljubezen v Orient Expressu, amerišk' r 17.05 Mestece Peyton, ameriška nao vanka - 17.55 Otroška serija - 18-35 » - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dn - 20.15 Prijatelji, serija - 20.45 fe športna oddaja - 22.00 Leta, ki seji" -minjamo: 1949., dokumentarna sen 22.45 Koraki, glasbena oddaja TVAVSTRIJA1 6.30 Confetti - 10.30 Padec v divjino, 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala tan 0 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - ' Knight Rider - 17.15 Vsi pod eno stre' 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 P5>ln* |jki - 18.30 Krepka družina - 19.30 Cas - 20.00 Šport - 20.15 Waynov sveu medija - 21.45 Oči groze, film -Dobrodošli v težkih časih, film - O-®6 ne zadeve, film - 2.30 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.15 Bogati in 11.05 Pogledi s strani - 11.35 Mi H l kolo - 12.00 čas v sliki - 12.35 Teu pregled - 13.00 Čas v sliki - 13.1° ^jO tacija - 13.40 Kalifornijski klan - ' j -Soncu naproti - 15.15 Bogati in 16.00 Schiejok vsak dan - I7:00 ^,0® sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - . jO Avstrija danes - 19.30 čas v sliki -Pogledi s strani - 20.15 Gozdars^iiH Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Cas po-- 22.30 Večer kulture, prenos - ’■ ■ gled s stran RTL 5j5 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro ' S|ed-Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.0’QOt)(i ge Hammer - 6.30 Poročila - 6‘35Hmih' časi, slabi časi - 7.00 Točno ob s j«0 7.30 Poročila - 7.35 Med nami 'p. Poročila - 8.05 Springfieldska zg |a|)-9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 ' dvoboj - 12.00 Opoldanski mag-JM 12.30 Glej, glej, kdo razbija - 13-°C; ipn’ ford - 14.00 Barbel Schafer - 15-u Christen - 16.00 Hans Meiser 'jpc Jeopardy - 17.30 Med nami - l®’^ & ber večer - 18.45 Poročila -splozivno - 19.40 Dobri časi, slaD aZin' 20.15 Columbo - 22.05 RTL-m«^ 23.00 Deset pred enajsto - 23'^ zivno: kino - 0.00 Dnevnik - 0.30 glel' - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel 3 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni ja' 9.00 Poročila - 9.10 Športna aka« 9.35 Dopoldne - 11.00 Disenyjey® ^P - 12.00 Poročila - 12.05 Posel ' ^,1" Telepakk - 12.55 Studio Szeged ' ' Narodnostne oddaje - 15.00 F poroC 15.10 Repeta, za šolarje - 16 - 16.30 Angleško podeželje -pl - 17.30 Zenski magazin - 1®-1 , 18;', 18.10 Begavčki - 18.15 P°se Lin Af Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 19.30 Dnevnik - 20.20 Dobro jutro- J - 20.55 Deklamacija - 21.00 2^ operi - 22.00 Beli vitez, serija ' Govori se - 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta - V’a|nir ni prevozniki, serija - 18.00 ReS^Lal^j gram - 18.15 Žnanstveni poroc 18.45 Šport - 21.00 Dnevnik'^; Policijska poročila - 21.15 Tel" , 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv '^l Pregled tiska - 22.40 Varstvu 23.10 Marianna Sziics, portret TOREK 19. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.40 Zlati prah, pravljice n|TV $e£° Santa Barbara, ponovitev - 11.00 '2.30 r'ia ' 1200 POP-kviz, ponovitev -^"hartu rdi račeb risana serija - 13.00 na mojstrovine - 13.30 Športna sce-ke “°novitev - 14.30 Zadeva Beiderbec-Wni2anka - 15-30 POP-30 - 16.00 ^dali nanizar|ka - 16.30 Santa Barbara, l8.3Qpanka - 17.30 Obalna straža -'19 In P'kviz “ 19-30 Cosby, nanizanka ^' 2? 24 ur ” 20.00 Ograje našega me-00 Uewyorška policija, nanizanka - 23^ M.A.S.H. - 22.30 Sedma sila -P0p.op°ž postave - O.3O 24 ur - 1.00 ta Ponovitev ^VASKA1 ^Or°či|a - 8.00 Dobro jutro - 10.00 ’l,30t' 10.05 Izobraževalni program -tata, a otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 tata.6llske zveze, serija - 13.05 Santa tajj! ' 13.50 Poročila - 13.55 Gladin eValni Program - 14.55 Za otroke in ijli u° ' 15.50 Poročila - 16.00 Dober ta - 17.05 Pazi, steklo - 17.35 tasy J ~ 18.10 Kolo sreče - 18.40 Da- । uPščini - 19.30 Dnevnik - 20.15 '2? iP^odni muzej - 20.45 Tv-parlament Wv'5 Opazovanja - 22.45 Mojstrovine ta - n, muzejev - 23.00 Šunka, španski -30 Poročila i^^VASKA 2 Xj» ^oledar - 16.35 Koraki, glasbena '1? c« ^7.30 Profili, dokumentarna serija »s, Za otroke - 18.35 Hugo - 19.00 W|e',serija - 19.30 Dnevnik - 20.20 Sab 'vu®inki, serija - 21.10 Črno belo v ’eliki ognjeni zublji, ameriški film -^>7 Portret: Jerry Lee Lewis - Zgodovi-.^androlla h0^8Tft|JAl - 12.00 Otroški program - t asa mala farma - 15.40 Vesoljska '•2qu.Pose - 16.30 Knight Rider -/tajs.J' P°d eno streho - 17.45 Kdo je H '? ~ 18.10 Polna hiša - 18.35 Kre-A/'l]a ~ 19.00 Nor nate - 19.30 Čas K 2°-00 Šport - 20.15 Plavolasa sku-'1OA"m - 22.15 Akti X - 23.05 Blink -■'O v sliki - 2.55 Schiejok vsak dan - UDrodošli v Avstriji »^■najA 2 /•15 bS v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -t ^0o°^at'in lepi - 11 -05 Avstrija danes ii!W,Cas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Mi kla ' 13-15 Konflikti - 13.45 Kalifor-(?'1Sgn ~ 14.25 Sposojeni dedek -u ' 17 « in leP' _ 16.00 Schiejok vsak ,Sii 00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli Ai - taJ900 Avstrija danes - 19.30 čas »Miti °°° P°9ledi s strani - 20.15 Uni- - ta 21-15 Reportaža - 22.00 Cas v ta'ha«» & Na kraju dogodka - 23.00 Sl|ia, film D M'® ju*ro - 5.35 Bogati in lepi -£%si 96 Hammer - 6.35 Dobri časi, 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 •f Kalif ' 8,05 Springfieldska zgodba -s Mo'°rniiski klan - 10.00 Bogati in lepi V 11 3n,a dekleta -11.00 Vroča nagra-k^inia Družinski dvoboj - 12.00 Opol-» /,9azin - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj Ar '3.00 Rockford - 14.00 Barbel V MpL 1 S-°O Hona Christen - 16.00 0?6i|a ®6r - 17.00 Jeopardy! - 18.45 19.40 Dobri časi, slabi časi - JS 0,a na straži, serija - 21.15 Balko -%ik mncy _ 23.15 Miami Vice - 0.00 ' 0.30 Cheers - 1.00 Sledge v Bata ,-30 Glej, glej, kdo tukaj razbija -M Sester -2.55 Dnevnik - 3.20 W°4ivno - 4J0 Hans Meiser ' 505 TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Klinika za živali -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Studio Pecs - 14.30 Nezreli, serija - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi - 17.30 Risanka - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica -19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik, šport -20.30 Lovci na doto, serija - 21.25 Študio '96 - 22.15 Šanghajska mafija, kitajski film -0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Turistični magazin - 17.05 Trije doktorji, serija - 17.50 Vreme - 17.55 Pratika - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Gospodu profesorju s spoštovanjem - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.45 Čar športa SREDA 20. NOVEMBRA TV SLOVENIJA! 9.20 Karaoke 10.20 Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka 10.45 Roka rocka 11.35 National Geographic, ameriška serija 1 2.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Tv-konferenca 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 Dnevnik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.00 Film tedna: Samota, španski film 21.55 Dnevnik 2 2.35 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.20 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 8.15 Poslovna borza 8.25 Sodni dan, danski nemi film 10.05 Tihomorsko poslanstvo, angleški film 11.45 Turistična oddaja 12.15 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 13.45 Tenis, finale ATP-turnirja 16.10 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 4/23 1 6.55 Castlovi, angleška nadaljevanka 17.25 Šolska TV 18.55 Košarka za Koračev pokal 20.25 Evropska liga v košarki, Barcelona -Olimpija 22.00 Liga prvakov v nogometu, Porto -Milan 23.40 Košarka za Koračev pokal POP TV 10 00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 ITC-magazin - 13.30 Newyorška policija, ponovitev nanizanke -14 30 Ograje našega mesta - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara nadaljevanka - 17.00 Obalna straža - 18 30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Diamanti, film - 22.00 M.A.S.H - 22.30 Obraz tedna - 0.00 Tajna služba - 1.00 24 ur -1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Trenutek spoznanja - 17.30 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 18.05 Kolo sreče -18.35 Danes v skupščini - 19.05 Loto -19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub -20 50 Živa resnica - 21.20 Hitler, dokumentarna serija - 22.15 Opazovanja -22.50 Območje Somraka, serija - 23.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Stranski učinki, serija - 14.40 Črno belo v barvah, ponovitev - 17.55 Otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Liga prvakov v nogometu, Manchester United - Juventus - 22.35 Spomini Sherlocka Holmsa, serija - 23.30 Liga prvakov v nogometu, pregled - 0.30 Oprah Show TV AVSTRIJA! 6 00 Confetti - 10.45 Columbo - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Knight Rider - 17.20 Vsi pod eno streho -17 45 Kdo je tukaj šef? -18.10 Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 19.00 Rosean-ne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport 20.15 Šport, evropski pokal - 23.30 Cas v sliki - 23.35 Osrani vikend, film - 1.10 Cas v sliki - 1.45 Schiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Cas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Soncu naproti - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Moj sin ni morilec - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.45 Zaobljuba v temi, film RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nogomet, liga šampionov -23.10 Štern TV - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 0.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.15 Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Studio Szeged - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila -15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi -17.30 Obisk pri H. Fixlerju - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Mojstrovine - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Mohač, tv-igra - 22.20 Sporočilo Elie Wies-sel, 1. del - 23.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Alpe-Do-nava-Jadran - 16.00 Tv-film iz novel Imreta Sarkadija - 17.20 Pratika - 17.25 Rin-Tin-Tin - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska s kamero - 19.00 Sedmeroglavi zmaj, o raku - 19.35 Ferenc Merei, portret - 20.05 Kultura - 20.20 Nogomet, FC Porto - A.C. Milan, v odmoru Dnevnik - 22.20 Policijska poročila - 22.30 Objektiv - 23.05 Pregled tiska - 23.10 Beg nedolžnega, italijansko-francoski film ČETRTEK 2!. NOVEMBRA k_________ TV SLOVENIJA! 10.30 Čudežna kitara 10.45 Moj oče živi v Riu, nizozemska nadaljevanka, 3/5 11.10 Pustlovščine in odkritja, italijanska serija 11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Ljubezen in ostanki človečnosti, kanadski film 15.15 Svet na zaslonu 16.05 Gore in ljudje 17.00 Dnevnik 17.10 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 17.35 Operacija Strogo zaupno, nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Risanka 18.50 Kolo sreče 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.00 Tednik 20.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke 21.55 Dnevnik 22.25 Poslovna borza 22.40 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.25 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 8.45 Šolska TV 10.15 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka 11.05 Kvantni skok, ameriška nanizanka 11.55 Castlovi, angleška nadaljevanka 1 2.25 Korenine slovenske lipe 12.45 Evrogol 13.45 Tenis, finale ATP-turnirja 16.25 Evropska liga v košarki (ž.) 1 7.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.), 1. tek 18.55 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka 19.20 V najboljših družinah, norveška nadaljevanka 20.00 Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka, zadnji del 20.30 Šport 20.55 Veleslalom, 2. tek 21.45 Baragova Amerika 22.35 Pisave 23.25 Kri na snegu, vojna v Rusiji, ameriška dokumentarna serija 0.15 Tenis, finale ATP-turnirja POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 1 2.30 M.A.S.H. - 13.00 Obraz tedna, po novitev - 13.30 Avtodrom, ponovitev filma -15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, nanizanka -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Družinski hlevček, nadaljevanka - 21.00 Gorski zdravnik - 22.00 M.A.S.H - 22.30 Sedma sila - 23.30 Mož pravice - 0.30 24 ur - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara- 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Književna dediščina - 17.35 Otroci s kolodvora, dokumentarna oddaja - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Danes v skupščini -19.30 Dnevnik - 20.10 Ekran brez okvira - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja - 22.55 Vsi moški so enaki, španski film - 0.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.15 Koledar - 13.25 Hitler, serija -14.20 Oprah Show - 15.05 Bronco Billy, ameriški film - 16.55 Liga prvakov v nogometu - 17.55 Otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Profit, serija - 21.15 Šala, češki film - 22.35 Filmska gibanja - 23.15 Seinfeld, serija TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti - 9.50 Knight Rider - 12.00 Confetti - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Knight Rider - 17.10 Vsi pod eno streho - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša -18.25 Krepka družina - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Nash Bridges - 21.55 Maščevalec iz New Yorka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan - RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/ nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Župani na obisku - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč. TOREK 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 DA in NE -22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 .Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in. napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mursko- morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga 14.25 Soncu naproti - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Habsburžani - 0.35 Šport RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 10.30 Zlata dekleta - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Letališka klinika - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Magnum -0.10 Poročila - 0.50 Cheers TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Marienhof, serija -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk -13.25 Studio Pecs - 15.00 Poročila -15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi -17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Vere za pravičnejši svet - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Sosedje - 21.10 Friderikusov show - 22.55 Trk, politična okrogla miza - 23.45 Kenny Drew, glasbeni film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Spored Andreje Szenes - 16.00 Naravno zdravilstvo - 16.20 Sotrpini -16.30 Repeta, za šolarje - 17.00 Mentalna higiena - 17.30 TOP 40, lestvica popevk -18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 11000 let v središču Evrope - 20.10 Ura bogov - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin.- 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Prometna varnost - 22.40 Pregled tiska - 22.45 Športna stava, mednarodni nogometni magazin - 22.55 Mednarodni nogometni pokali, pregled jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Jesenska reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Geza se zeza -22.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventi-lator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Sipli mi -22.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -1.0,05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -, 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.0.5 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Po-ročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Športna stava - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč. MDETJA- 08.00 Začenjamo nov dan -08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. 26 vestnik, 14. november 1996 ■ Cronika Dipl, inženir Janko Kolar iz Makol še naprej gladovno stavka Marje vse to vredno -človeškega življenja? Vlada R Slovenije pripravljena ugoditi večini zahtev, gladovno stavkajoči pa hoče rešitev »v paketu« Ko bi ne bilo »primera Kolar«, bi večina Slovencev ne zvedela za Makole, četudi kraj ni kar tako: leži na desnem bregu Dravinje, v bližini ceste Ptuj-Poljčane, spada v občino Slovenska Bistrica, je upravno, gospodarsko in kulturne središče Dravinjske doline; Makole se ponašajo s cerkvijo sv. Andreja, zgrajeno 1441. leta. V Makolah seje Še pri življenju V novejšo zgodovino kraja pa seje zapisal dipl. inž. Janko Kolar, in sicer kot graditelj male elektrarne na Dravinji in človek, ki od 2. septembra 1996 gladovno stavka. Doslej je »izgubil« že več kot 20 kilogramov, predzadnjo soboto pa je začel odklanjati še vodo. Še več: v navzočnosti žene je podpisal izjavo, da ob poslabšanju zdravstvenega stanja ne dovoljuje posega v bolnišnici. Zakaj se je 47-letni diplomirani inženir, torej izobraženec, odločil za ta korak, zaradi katerega lahko hudo zboli ali - če bo šel do skrajnosti - umre? V četrtek, 7. novembra, ko smo obiskali Makole, je gladovno sta Mar ta križ pomeni, da je narejen »križ« čez elektrarno? Ne! Posnetek je s kovinskega mostu čez Dravinjo v Makolah. Je pa fotogtafija po svoje zgovorna, mar ne? vkal že 67. dan. Hoteli smo se pogovoriti z njim, a je bil, kot nam je povedala njegova mati, ki nas je sprejela, povsem iz sebe, a le nekoliko boljši, kajti pitje vode, za katerega se je le odločil na prigovarjanje domačih in zdravnika, je pripomoglo k nekoliko boljšemu telesnem in duševnem stanju. Laboratorijski pregled krvi, ki ga je opravil njegov osebni zdravnik, je tudi pokazal, da organi delujejo »normalno« in da ni prišlo do dehidracije organizma. Še naprej pa ne uživa hrane, kajti Vlada Republike Zgodilo seje... Smrtna nesreča v Črenšovcih V soboto, 9. novembra, ob 17.25 seje v Črenšovcih zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 55-letna Marija T. iz Črenšovec. Ko sta skupaj z možem šla ob desnem robu ceste, je z osebnim avtom trčil vanjo 29-letni Darko K. iz Trnja, ki se je pripeljal za njima. Le-ta naj bi vozil preblizu desnega roba cestišča. Peško je ob trčenju vrglo na pokrov avtomobila, od koder je padla na cestišče, dobila hude poškode in zaradi njih na kraju nesreče umrla. Je 25. žrtev prometa v Pomurju v letošnjem letu. V Črenšovcih poškodovani peški V Črenšovcih je prišlo do hude prometne nesreče tudi naslednji dan - v nedeljo ob 9.05 na magistralni cesti, ki pelje skozi naselje. Voznik osebnega avta P. Š. je trčil v peški: Marijo S. in Verono H., ki sta zaradi tega utrpeli hude poškodbe in so ju prepeljali v soboško bolnišnico. Avtomili so se zaleteli Prav tako v nedeljo, vendar ob 9.55, se je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti zunaj Lipovec. Voznik osebnega avta Boris G. se je peljal iz smeri Murske Sobote proti Beltincem. Med vožnjo je zapeljal na levo polovico vozišča in trčil v nasproti vizeči osebni avto, s katerim seje peljal Emil K. Usoda je hotela, da se je potem v Emilov avto zaletelo vozilo Metke G., ki seje pripeljalo iz iste smeri. Pa posledice? Pri trečenju se je hudo poškodovala Emilova sopotnica Jolanka K., lažje poškodobe pa so dobila Emil K. in Boris G. in Metka G. Na vozilih ja nastala tudi večja materialna škoda. V Očeslavcih je gorelo V soboto ob 19.30 je v Očeslavcih prišlo do požara na gospodarskem poslopju Jožeta Š. Ogenj je zajel poslopje, veliko20 krat 8 metrov, in ga še preden so prišli gasilci skoraj povsem uničil. Še več: zgoreli so tudi trije prašiči in poljski pridelki ter drugo, tako da je škoda, katere natančnejšo višino še ugotavljajo, zares visoka. Tudi vzroka požara še niso pojasnili. Sunil zlato verižico Prejšnji četrtetk med 10. in 16. uro je neznanec izrabil nepazljivost G. K. iz Dolge vasi in iz nezakljenjene stanovanjske hiše oziroma sobe ukradel zlato verižico, prstan in nekaj denaija, tako daje povzročil za 100.000 tolarjev škode. Policisti za storilcem seveda poizvedujejo. S parkirišča izginil golf V noči s 7. na 8. november je nekdo s parkirišča hotela Radin v Radencih ukradel osebni avto Golf 1,6 CLD/2, bele barve, registrska številka ČK 329 S, last izposojevalnice avtomobilov iz Čakovca. Če bi kdo videl avto s tako tablico ali pa kak drugo sumljivo vozilo znamke Golf, serija II, naj to sporočil policiji. rodilo več znanih osebnostih. Slovenije še ni izpolnila njegovih stavkovnih zahtev. Odločitev svojega sokrajana, da z gladovno stavko doseže popravo krivic, četudi s tem tvega zdravje ali celo življenje, spremljajo seveda tudi v KS Makole. Njen predsednik Ivan Paj je v pogovoru za Vestnik sicer menil, da je to (gladovna stavka) osebna odločitev, na katero ne morejo vplivati, a so vendarle skušali pomagati. Na razširjeno sejo sveta KS Makole prve dni oktobra so povabili Janka Kolarja in predstavnike občine Slovenska Bistrica. Oboji so prišli, rešili pa niso nič, kajti stavkovne zahteve se nanašajo na Vlado R Slovenije. Več pa v krajevni skupnosti menda ne morejo storiti. Kako in zakaj? Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije in Urad Vlade R Slovenije sta nam poslala obsežno dokumentacijo, na podlagi katere bomo skušali pojasniti, za kaj pravzaprav gre. Leta 1989 je občina Slovenska Bistrica izdala Janku Kolarju potrdilo o priglasitvi del za obnovo male hidroelektrarne. Na tistem mestu rečice sta bila namreč nekoč jež in kolo, ki je poganjalo žago in manjši dinamo za pridobi vanje elektrike. Potrdilo, ki naj bi bilo izdano nezakonito, je 1990. leta občina nadomestila z lokacijskim dovoljenjem, sredi leta 1991 pa je naložbenik dobil še redno gradbeno dovoljenje. Čez to se je pritožila ribiška družina in potem je občinski upravni organ izdal sklep o obnovi postopka, ni pa izdal o tem odločbe, kar pomeni, kot so (zdaj) ugotovili v Ministrstvu za okolje in prostor, »da sta tako lokacijsko kot gradbeno dovoljenje ostala v veljavi in s tem ni bilo ovir za nadaljevanje gradnje objekta«. Janko Kolar pa se je vseeno pritožil čez sklep občinskega upravnega organa o obnovi postopka in Ministrstvo za okolje in prostorje pritožbi ugodilo, torej je odpravilo sklep po obnovi postopka. Se je pa »vmešalo« Vrhovno sodišče R Slovenije, ki je razveljavilo odločbo Ministrstva za okolje in prostor v tistem delu, ki se nanaša na gradbeno dovoljenje. Leto (ministrstvo) naj ne bi bilo pristojno za izdajo odločbe. Posledica odločitve Vrhovnega sodišča je bila zahteva po ponovni obravnavi gradbenega dovoljenja, »ki pa je bilo od pristojnega ministrstva, to je Ministrstva za gospodarske dejavnosti, tudi neposredno zatem izdano«. V Ministrstvu za okolje in prostor so mnenja, da v času, ko je bilo gradbeno dovoljenje odvzeto in ponovno izdano, ni bilo ovir, da prizadeti ne bi nadaljeval gradnjo. Zahteve stavkajočega Drugega septembra je Janko Kolar začel gladovno stavkati in strnil svoje zahteve Vladi R Slovenije v osem točk. Zahteva povrnitev škode, ki je nastala zaradi nezakonite odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku izdalo Ministrstvo za okolje in prostor; Ministrstvo za okolje in prostor mora takoj realizirati sklep skupščine OVS Drava o gradnji jezu (dejansko le ene stopnje, saj je jez financiral investitor; Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov mora takoj izdati soglasje za dovolitev odmere nadomestnega zemljišča v obsegu 12 arov Danieli Skrbiš in investitorju, torej Kolarju, v velikosti 15 arov, kajti oba sta svoje zemljišče odstopila potrebam vodnogospodarskega urejanja struge Dravinje. Izplača naj se jima tudi odškodnina za nastalo škodo zaradi zavlačevanja... Nadaljnja zahteva: Vlada R Šlovenije mora takoj izdati vse koncesijske akte (dovoljenja), potrebne za obratovanje male elektrarne Makole. Vlada mora tudi ugotoviti, zakaj sta KBM in LB sredstva tako imenovanih »razvojnega dinarja in energetskega tolarja« zaupali (dali) izvajalcu gradnje (nekemu podjetju), ki je objekt pustil v nedokončanem stanju, ne pa neposredno naložbeniku. Vlada naj bi takoj poskrbela za sklenitev novih kreditnih pogodb. Stavkajoči, ki je bil pred tem zaposlen na Občini Slovenska Bistrica, tudi zahteva odpravnino. Nekaj dni pozneje je poslal Vladi R Slovenije predlog pogodbe med njim in Vlado, s katero naj bi udejanjila stavkovne zahteve. Vse ali nič, sicer... Pa odmevi? 19. septembra je Kolarja obiskal državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor G. Tavzes in se z njim pogovarjal Voda Dravinje odteka v neznano, ne da bi poganjala turbino generatorja, ki bi lahko z energijo »napajal« 80 gospodinjstev. o elektrarni. Kolarje naslednji dan poslal nov dopis, v katerem zahteva rešitev svojih stavkovnih zahtev »v paketu« (vse naenkrat). 26. septembra mu je Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije odgovorilo - ponudilo rešitev, vse obveznosti, kijih ima Kolar iz kreditne pogodbe »energetskega tolarja«, lahko prevzame država s pogojem, da postane lastnik jezu in tudi tistega dela dolvodne urejene struge, za katerega je ureditev plačala Kovinotehna izvajalcu del; iz proračunskih sredstev za urejanje vodnega režima lahko Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije financira čiščenje struge tistih naplavin, ki jih je v zajezitveni prostor naneslo v obdobju, ko jezu (zaradi neobratovanja hidroelek-trane) niso vzdrževali. Kolarje 19. septembra ponudbo zavrnil in še naprej zahteval rešitev vseh svojih stavkovnih zahtev. 1. oktobra je omenjeno ministrstvo spet poslalo pismo, katerega vsebino je uskladilo z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti R Slovenije, Ministrstvom za finance R Slovenije in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. 3. oktobra sta Kolarja osebno obiskala pooblaščenca Vlade R Slovenije RadovanTavzes in Boris Sovič. Pogovarjali so se o načinu reševanja stavkovnih zahtev. Kolar si je vzel nekaj dni časa, da bi pretehtal predloge. 9. oktobra sta se odposlanca spet oglasila pri njem in mu predlagala državni prevzem obveznosti iz pogodbe energetskega tolarja, seveda s pogojem, da država postane lastnik jezu in dela dolvodne urejene struge. Ponudila sta reprogramiranje anuitet iz razvojnega dinarja do leta 1999. Dalje: javno podjetje za distribucijo električne energije (Elektro) da Kolarju premostitveno posojilo v višini 50.000 mark v tolarski vrednosti, toliko denarja je namreč še potrebno za dokončanje in zagon elektrarne, ki ga bo odplačeval s prihodki od prodane električne energije. Vlada uradno o Kolarju O stavkovnih zahtevah Janka Kolarja je 28. oktobra uradno razglabljala Vlada R Slovenije in mu poslala pismo o možnih rešitvah. Glede zahteve o povrnitvi škode, ki je nastala zaradi domnevnega odvzema dovoljenj in deloma nezakonite odločbe, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in Sl Janko Kolar pred gladovno stavko prostor, »odgovarjamo, da imaginarne gmotne in negmotne škode v višini 38.000.000 tolarjev ne moremo priznati, dokler ne bo nakazan pravni temelj za izplačilo škode v sodnem postopku. Postopek za odmero zemljišč po ureditvi struge Dravinje zaradi izgradnje jezu v Makolah je že stekel. Velikost površine zemljišča, ki je bilo odvzeto Danieli Skerbiš in vam zaradi ureditve Dravinje, bo ugotovljena s pomočjo geodetske izmere. /.../ Tudi glede na točko predloga vaše pogodbe, ki se nanaša na stavkovno zahtevo glede izdaje koncesijskih aktov za vašo malo hidroelektrarno, sporočamo, da bo vlada (30. oktobra) sprejela uredbo o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Dravinja za proizvodnjo električne energije. Na podlagi te uredbe vam bo izdana ustrezna koncesijska odločba /.../« Tudi glede drugih stavkovnih zahtev je vlada opozorila na možne rešitve. To pa je »dvojček«, v katerem stanuje stavkajoči Janko KoDr* družino: ženo učiteljico, sinovoma in materjo. Zaradi velike izcfP saj je veliko časa užival le še vodo, nas ni mogel sprejeti. jr Prekmurju (v Ivancih) droelektrarno na potoku L tjj( ki soji prepovedali dele' ((f lastnik prejema odškodm0 jjH ko (ali pa sploh ne) je P5 koncesijo za zajezitev V^l drugega potoka (recimo za novo postavitev mlinsK ^jtoj1' lesa ali turbine; v Lendavl velika jama pred hotelo01 beta, ker ni dovoljenja z.5 tev termalnega kopal inšpektor grozi, da bo d® j® pati »črne« ribnike in prej. Vse to so problem1^ ^5 rih smo že pisali, P1®6^ PL bomo. Nikomur pa seveve, priporočili gladovne stav ta lahko pripelje v materialne dobrine ne, da bi zaradi njih tvoval življenje? Odg0* । vprašanje je pri večini: ŠTEFAN S°$0 Drnovškovo pismo 1. novembra 1996 je poslal predsednik Vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek Janku Kolarju »osebno« pismo. Izrazil je zaskrbljenost, ker še naprej vztraja pri gladovni stavki, in ga opozoril na ponujene rešitve, »prav tako pa tudi vaš dolg iz posojilne pogodbe v višini 330.000 DEM«, in s tem čimprejšnji zagon male hidroelektrarne. Gaje pa tudi opozoril, da vlada ne more delovati v nasprotju z zakoni, zato ne more sprejeti odškodninske zahteve brez odločbe sodišča, prav tako ne vplivati na delo in odločanje sodišč. »Ponovno želim poudariti, da je Vlada storila vse, kar je v njeni moči in pristojnosti za rešitev vašega problema. Zato je vaša odločitev, da vztrajate pri gladovni stavki, toliko bolj tragična in ne razumljiva. Človeško življenjejt naj večja človekova vrednota, ki je ne more nadomestiti nobena terialna dobrina. Vztrajanje pn vašem protestu, tudi za ceno čl® veškega življenja, ne bo prineslo nobene rešitve, ampak bo pri'®' dlo do tragičnega konca za vas® vašo družino. Zato vas v imenu vlade in svojem imenu ponovno pozivam, da prekinete z gladovno stavko. S spoštovanjem, dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade.« Je kriv Gantar? Pismo s to vsebino je Kolarje izročil Drnovškov odposlanec i Ivan Kristan, sicer predsednik Državnega sveta R Slovenije. Čl® vek bi pričakoval, da se bo p° vsem ponujenem gladovno sta-vkajoči »vdal« (sprejel kompt0511' sne ponudbe), a se tisti hip F ni. Proti koncu prejšnjega tedna je še naprej vztrajal pri svoje®’ Menda tudi (ali predvsem) z®10, ker da »minister Gantar noče0 tem (kompromisu) nič slišati|B Kolarju še naprej postavljaj mate.« Tako sta v sporočilu j®v nosti zapisali (sam nima tol®0 moči, da bi pisal, saj onem0®0 leži v postelji) žena Helen®15 mati Amalija. Ta nam je ob"’ šem obisku tudi povedala, dal sin v kritičnem stanju in da n® njim bdijo »štiriindvajset ur d®6 no«. V izjavi je tudi opozoril01’ nerešene zadeve z občino Sl°v0 ska Bistrica. Če je res, daje2 pan pred nekaj dnevi obvestili® nost, da ne prevzema nob°® obveznosti oziroma zahtev, n®5 lih zaradi dejanj prejšnje obči^ potem je Kolarjevo ravnanje^ zumljivo, županovo ravnanj®" (milo rečeno) vredno kritike' 9 Kaj poreči na vse to« Morda se bo kdo obregni^ zakaj o tem piše »pomurski* stnik, ko pa bi lahko ta pr°L porabili za kaj drugega- M® mo, da se lahko »primer K® v takšni ali drugačni obliki P vi tudi pri nas. Državni bir% ciji še nismo dovolj in tudi pri nas so (nega®* zgledi, ko en organ odloči drug drugače, tretji pa spet »J na novo«. Navsezadnje P®L tudi za vseslovenske P50^ pri gradnji malih hidroelek® ali kakem drugem izkoriš0^, vodnih virov. Tako inia^ VROČE 990?$ 990?!® 49025® 990?$ jedi na žaru, snemljivi teflonski plošči 590?$ 990?!® 990,0® 990?!® 590?!® 990?!® 990?!® 990?$ 390?!® 990?$ 11.990?$ 990?$ 990?$ ,490?$ 020?$ 2$?$ 17.990$ 990?$ 690?$ 790?$ lopata, DOLENC, iz PVC, nasajena grelnik vode, 10/N ali TEG 10/P, hitri pekač, ELMA, TR 10, za hitro pripravo podelementna svetilka, INTRA, 5501,36 W, . dolžina 120 cm fen za kodranje, BRAUN, Silencio, AS 12, moč 140 W, dvostopenjsko stikalo. krtača 18 mm in <|> 23 mm podelementna svetilka, INTRA, 5501,18«, ' dolžina 60 cm likalnik, PHILIPS. HD 1727. moč 1200 W, likalna površina iz nerjavnega jekla, 35 šob za paro, posebno samodejno čiščenje brivnik, BRAUN. Fiex Integral, 5316, omrežna napetost od. 100 V do 240 V. Dolnjenje akumulatorja od 12 V do 240 V. zadošča za 35 minut britja, posebno rezilo za prirezovanje in britje daljših dlak palični mešalnik, BRAUN, MR 555 MCA, moč 200 W, sekljalno-mešalni nastavek iz nerjavnega jekla, dodatki: mini sekljalnik, mešalno-merllna posoda 0,51, nastavek za stepanje mešalnik, MGA NAZARJE, MP 202. set, moč 150 W garnitura svedrov, WETA, DR 300, 300 delov električni nož, NOVA. 4091, moč 110 W, dvojno rezilo iz nerjavnega jekla, rezilo lahko pomivate v pomivalnem stroju vibracijski brusilni stroj, BLACK & DECKER, KA 220E, moč 155 W, elektronska nastavitev hitrosti vibriranja in kroženja, od 6.000 do 10.500 obr/min povratna žaga, iskra ero, PZ55A, moč 420 W, regulacija od 600 do 3.000 gibov na minuto, tristopenjska nastavitev nihanj, nagib mize od 0° do 45° univerzalni kuhinjski aparat, BOSCH, MUM4500 PROFI, moč 500 W, konstantna delovna hitrost tudi pri večjih obremenitvah, 4 stopnje vklopa in 3 vmesne stopnje, predela do 1,5 kg suhe mase z dodatki konvekcijska pečica, JION LEON, JL9501 TV, moč 1200 W, avtomatsko varnostno stikalo, steklo odporno proti temperaturnim spremembam, maksimalna temperatura 250°C, merilec časa, prostornina 121 Cvrtnik.DELONGHI.FPA, moč 1800 W. vrtljiva mrežica, kapaciteta 1,21 olja, sistem za izliv olja, poševno dno s tremi varnostnimi vtičnicami; 3 x 1 mm2, dolžina 5 m 12-deina garnitura nerjavne posode s termostati, SUPER STAR, Belly-Thermo, večplastno toplotno dno, prihrani do 60 % energije sesalnik, CORONA. 2406. moč 1200 W. elektronska nastavitev sesalne moči, mlkrofilter * mikrovalovna pečica, SAMSUNG, M 6045, moč mikrovalov 800 W, moč žara 1000 W, elektronska nastavitev, prostornina 171, vrtljiv krožnik akumulatorski vrtalnik, SKIL, 2475,12 V, samozatezna vpenjalna glava 10 mm, hitrost od 0 do 700 obr/min, vrtenje levo/desno, petstopenjski privijalni moment, PVC-kovček s priborom 10-delna garnitura izvijačev, STANLEY, 3-64-510 Pri takojšnjem plačilu so z Merkurjevo kartico zaupanja vsi izdelki še najmanj 4 % in največ 8 % cenejši. Pri nakupu na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev velja z Merkurjevo kartico zaupanja osnovni 4 % popust. podaljšek, KOPRstremi varnostnimi vtičnicami,'3 x 1 mm2; dolžina -3 m MOŽNOST VEG ZA UGODNEJŠI NAKUP "ia®nik, lOERNAJD 24. Wta prostornina 2301. ™a®nik 1811. zamrzovalnik 441, 143x54x60 cm, ®^matsto odtaljevanje Pralni stroj. GORENJE GA, pS9t1X, za 5 kg suhega perila. 22 programov, od 400 do 1100 obr/min, . KO sistem, tuš sistem, nerjavna kad, trije nivoji vode, Program za volno, Poraba vode: 651 pri 95°C ali 60°C Vroče cene veljajo od 7. do 30. novembra 1996, oziroma do odprodaje zalog, za takojšnja plačila, pri nakupu na 2,3 ali 4 čeke ali pri nakupu na Merkurjevo posojilo. Obiščite Merkurjev trgovski center v MURSKI SOBOTI: TC Merkur ter Merkurjevi franšizni prodajalni v CANKOVI: KZ Zadružni center in v ORMOŽU: Merkur v Hardeku. 28 vestnik, 14. november 1996 Že leto dni te zemlja krije, a v mislih z nami vedno si. Umirilo se je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne roke. V SPOMIN 13. novembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Viljem Kočar iz Rakičana Dom, ki si ga tako ljubil, je odet v žalost, vendar poln lepih spominov nate. Hvaležni smo ti za napotke, ki si nam jih dal za življenje, ko šmo bili še skupaj. Z ljubeznijo tvoji najdražji Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. \ SPOMIN 18. novembra bo minilo 10 let, odkar nas je za vselej zapustil naš dragi Matija Jerič iz Gančanov Ne bomo te pozabili, dokler bomo živeli. Zato radi hitimo na tvoj grob, molimo zate in ti pri Mariji in Bogu prosimo sveti raj. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si. V našem domu sonca ni, vse prazno je, ker tebe ni. Grob tvoj cvetje ti krasi in grenka solza ga rosi. V SPOMIN 10. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš. dragi mož, oče, dedi in pradedi Alojz Cerpnjak iz Dolnjih Slaveč Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, nosite cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji V SPOMIN Skrita in huda bolečina v srcih nas spremlja od 14. novembra 1995, ko si nas zapustil, dragi mož, oče in dedek Anton Nemec od Svetega Jurija 98 Hvala vsem, ki se ga spominjate s svečko ali postojite ob grobu in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, meni ostala je praznina in velika bolečina. N SPOMIN 13. novembra 1996 bodo minila štiri leta, odkar smo ostali brez tebe, draga žena, teta, sestra in botrica Irena Planinšek iz Velenja Vsakokrat, ko se spomnimo nate, nam solza zatre oči. Stojimo ob tvojem grobu in solze tečejo in tečejo ... Velenje. Strukovci, 13. november 1996 Žalujoči mož Jože in brat Zoltan z družino Vse je zaspalo, ljudje so odšli, a kraj moj domači še vedno stoji. Kje stari so časi, kje sreča je vsa, ko skupaj na vasi bili smo doma. N SPOMIN Minevajo štiri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Mihael Perko iz Dolnjih Slaveč 59 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko smo bili še skupaj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Prezgodaj, stara 66. let, nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča in sestra Matilda Lejko iz Križne ulice 13 v Tropovcih Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli pisna ali ustna sožalja, prisrčna hvala. Lepa hvala zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, govornici za ganljive besede slovesa in pevcem za čutno odpete žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo podjetju Avtobusni promet M. Sobota za darovani venec. Vsem imenovanim in neimenovanim prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN 16. novembra 1996 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Aleksander Novak iz Kuštanovec Zelo boleč je spomin na dan, ko si za vedno odšel od nas. Prisrčna hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Ivana Koštrica iz Ulice Zorana Velnarja 25 v M. Soboti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denar za humanitarne namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za požrtvovalnost, hvala gospodoma župnikoma, pevcem in govornici KS za pogrebni obred. Žalujoči: žena Terezija in hčerka Ivanka z družino Oh, mama mila, zakaj odšla si in me zapustila. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, teta, soseda Frančiška Pintarič iz Vadarec 64 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Sin Feri in drugi žalujoči Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN 15. novembra mineva leto žalosti, odkar je od nas za vedno odšla draga mama, tašča in babica Jolanka Lipič roj. Fartelj iz Tešanovec Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi njeni Kot zmeraj - vesel, nasmejan od doma si šel tudi tisti dan, ko temen oblak je zasenčil vsa tvoja hotenja in mnogo prezgodaj ugasnil ti lučko življenja. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata in strica Martina Vogrina iz Bogojine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje m sveče ter prispevali za svete maše in obnovo Plečnikove cerkve. Posebna hvala osebju internega oddelka - intenzivne terapije, ki so se nesebično borili za njegovo življenje, te duhovnikom, pevcem in govornikom za pogrebni obreo in ganljivo slovo. Žalujoči: mama in vsi njegovi Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko vas smo imeli, a zdaj vas od nikoder ni. ZAHVALA 6. marca 1996 nas je zapustil3 naša draga mama Hedvika Antolič roj. 8. 1. 1924 iz Ižakovec 7. novembra 1996 nas je zapust*‘ naš dragi oče Anton Antolič roj. 12. 6, 1920 iz Ižakovec Ob boleči izgubi dragih staršev zahvaljujemo vsem sorodniku ■ sosedom, prijateljem in znance ’ ki so nam v težkih trneutkih st ob strani, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hva g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, pogrebništvu pogrebni obred in gasilskemu društvu. Lepa hvala sodelavkam 365. brigade Tovarne Mura in medicinskemu osebju bolnišnice v Rakičanu. Letos mineva 16 let, odkar nas je zapustil naš dragi bfa Tonček Antolin iz Ižakovec Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi, ki smo vas imeli radi vestnik, 14. november 1 996 motorna vozila Hvala, ker si nam dala vedeti, da smo nekaj posebnega. V SPOMIN 18. novembra bo minilo pet let, odkar seje ustavilo plemenito srce naše ljubljene žene, mame, babice in sestre Dragice Gorza iz Dobrovnika Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate. Njeni najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in svaka Ludvika Vukoviča iz Bakovec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, .Prijateljem in znancem, ki ste našega očeta spremljali na Pjegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za izrečene besede slovesa ter godbeniku za odigrano tišino. Posebna zahvala kolektivu mesnice Pertoci, sodelavcem keramičarstva Perša in sodelavcem Pomurskih mlekarn. Žalujoči vsi njegovi najdražji Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, ljubljena mama, ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica Irena Rumič iz Moravskih Toplic bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste jo Pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za dobrodelne namene in nam izrekli besede >, sožalja. rivala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, gasilcem in pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! kujoči: mož. Jože, hčerka Irma z možem Gezekom, vnuki Jože, Štefan, Gizela z družinami in Gezek ter pravnuki Damir, Daša, Dominik in Aleksander ZAHVALA V 59. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in brat Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Geza Kuzma iz Puževec 37 °b boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, s°sedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih tfenutkih pomagali, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter ga ,, pospremili na njegovi zadnji poti. r°sebna hvala g. Evgenu Balažiču za pogrebni obred, Pevcem za odpete žalostinke, mladini, domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vasi. Hvala j> govornikoma za ganljive besede slovesa. Sebna hvala pogrebništvu Banfi in osebju dializnega m internega oddelka ter dr. Štivanu. Tvoji najdražji, ki smo te imeli zelo radi V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je tiho odšel moj mož, oči, stari oče Koloman Temlin iz Turnišča 39 Čas mineva in neskončna praznina ostaja. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Albina, Albinica in Tatjana z družino Zaman je bil tvoj boj in upanje, zaman dnevi trpljenja, bolezen je bila prehuda. ZAHVALA 3. novembra 1996 nas je v 67. letu zapustil naš ljubi mož, oče in dedek Jože Zelko iz Moščanec Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, govornikom za tolažilne besede, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči vsi njegovi —_________________________29 najem.Tel.: 23 775. m 10354 STAVBNO PARCELO, pribl. 20 arov, s starejšo hišo v Gomilici ob cesti Turnišče-Črenšovci prodam. Lokacija je primerna za obrtno, trgovsko ali gostinsko dejavnost. Informacije po tel.: 061 127 3303. ml0357 NJIVO v Bodoncih prodam. Tel.: 49 016. mlO383 HIŠO z gospodarskim poslopjem in sadovnjak ter 1,5 ha orne zemlje v Tropovcih, Jordan 28, ob glavni cesti prodam. Informacije na Krajni 30. mlO385 DVO- do TRISOBNO stanovanje v Murski Soboti kupim.Tel.: 27 471, po 19. uri. m 10390 STAREJŠO HIŠO v Dolgi vasi, na 5-arski parceli, elektrika, vodovod, prodam. Informacije Kulčar, Dolga vas 147 f. m 10401 VINOGRADA v Strehovcih in Čenti-bi prodam. Tel.: 76 378. ml0384 OKREPČEVALNICO v obratovanju, v okolici Beltinec, damo v najem. Naslov v upravi lista, m 10402 STAREJŠO HIŠO v Kruplivniku na Goričkem, na zelo lepi legi, prodam. Tel.: 22 232. ml0401 DVOSOBNO STANOVANJE v cen tru Murske Sobote prodam ali zamenjam za enosobno. Tel.: 21 579. m 10400 kmetijska mehanizacija Ak silni glas bi gromu vzela, da razudela bi vsem ljudem, kar sem trpela, le zase vem, nikdar, nihče bi ne verjel. ZAHVALA Usoda nam je vzela to, kar smo v življenju imeli najrajši, našo ljubo ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto Štefanijo Blažič GOLF, letnik 1982, november, dobro ohranjen, in FORD ORION, dobro ohranjen, prodajo. Cena po dogovoru. Tel.: 062 734 063. m 10321 GOLF, letnik 1982, ugodno prodam. Tel.: 41 879. mlO337 RENAULT 19 Chamade, letnik 1990, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 42 216. m 10348 GOLF JGL, letnik 1982, na novo registriran, FIAT 126 P, letnik 1988, AUDI 80, letnik 1979, in ALFO Sprint, letnik 1986, prodam. Rogašo-vci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. mlO351 RENAULT CLIO, letnik 1993, ter karambolirano micro, letnik 1992, prodam. Tel.: 31 007. ml0358 KARAMBOLIRANA VOZILA (Zastava, Golf, Renault, itd.) ter trosilnik, lahko pokvarjen, kupim. Mobitel: 0609 643 382. ml0362 JUGO SKALA 55, letnik 1989, dobro ohranjena, po ugodni ceni naprodaj. Tel.: 70 296. m 10363 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. Tel.: 42 092, popoldan. ml0364 VOLKSWAGEN Passat VR6 GT, karavan, letnik 1992, z vso opremo, in Hyundai Lantro, 1,6 GLSI, letnik december 1992, z vso opremo, nissan micro 1,2 GL, letnik 1992, in lado samaro 1300 S, letnik 1993, prodam. Tel.: 45 511. ml0366 PASSAT, letnik 1976, registriran do aprila 1997, z rezervnimi deli, 1000 DEM, in dvižna garažna vrata, prodam. Tel.. 76 378. TOVORNO VOZILO FVECO turob star, 190-33, s prikolico, prodam. Marjan Vrabl, Mali Moravščak 2, p. Videm ob Ščavnici. mlO389 JUGO 45, registriran do maja 1997, enoosno prekucno prikolico, 12-col-ni plug in moped avtomatik prodam. Martinec Alojz, Tomšičeva 16, Rakičan, m 10399 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeče barve, prevoženih 88.000 km, prodam. Tel.: 57 192, po 18. uri. Ogled v soboto in nedeljo. ml0419 TRAKTOR ZETOR 52 45, cisterno Creina, 2200 litrov, predsetvenik, 250 cm, nakladalnik za gnoj Panonija, pluge in brane prodam. Tel.: 57 193. ml0368 TRAKTOR FERGUSON 533, dobro ohranjen. Tel.: 70 613. m 10369 TRAKTOR ZETOR 22 KS, v zelo dobrem stanju, prodam. M. Toplice, Cuber 35, popoldan, m 10410 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 150 1, za grozdje in 50 1 leseni vinski sod prodam. Zelko, Kolesarska 83, Tropovci. m 10417 iz Ključarovec Od nje smo se poslovili v njenem 75. letu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebej pa se za vso pomoč zahvaljujemo družini Martine Kos, Jurinčevim ter družini Marka Budja. Iskrena hvala g. dr. Ljubici Gašparac in njenemu možu Ivanu za večletno skrb in zdravljenje. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ji poklonili toliko cvetja in sveč. V sožaljih ste zapisali in izrekli mnogo lepih misli o pokojničini plemenitosti, dostojanstvu in poštenosti. Zahvaljujemo se organizaciji Rdečega križa in gasilcem za organizacijo in spremstvo. Lepa hvala članom kluba visokega krvnega tlaka za njihovo pozornost in spremstvo. Najlepša hvala govorniku za tako ganljive in v srce segajoče besede slovesa. Lepa hvala moškemu pevskemu zboru za čudovito odpeti žalostinki, godbeniku za odigrano Tišino ter g. župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo tako številno pospremili na njen zadnji dom ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Za njo ostajamo sami in žalostni njeni dragi: mož Franjo, hčerka Nada z možem Marijanom ter vnukoma Katjo in Urbanom GOLF JL, letnik 1977, v dobrem stanju, registriran do septembra 1997, prodam. Tel.: 47 011. m!0409 razno živali PRAŠIČE, od 150 do 200 kg, kupim. Tel.: 061 651 625. ml0339 ŽREBCA HAFLINGERJA, starega 18 mesecev, prodam. Tel.: 88 220. ml0340 TELICO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Satahovci 54. m 10342 PUJSKE prodam. Tišina 57. ml0365 KRAVO, brejo sedem mesecev, staro 4 leta, prodam, tel.: 89 022. m 10371 KRAVO S TELETOM prodam. Žižki 95a ali tel.: 70 833. ml0395 NESNICE JARČICE lahko naročite na telefon: 82 401. Dostava na dom. ml0416 KUNCE ža nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. Zelko, Koelsarska 83, Tropovci. posesti ZAHVALA V 76. letu nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Karel Pehar upokojeni šofer iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Vlaj, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kuzmiču, posebej pa osebju internega oddelka in pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Žalujoči: žena Klara, sin Drago z Ženo Majdo ter vnuka Robi in Matej DVA PROSTORA, skupaj 100 m2, primerna za trgovino in delavnico, in prostor za biffe, 30 m2, na Goričkem ob glavni cesti oddam. Tel.: 57 135. ml0271 VEČJO POSLOVNO HIŠO v Ljutomeru, možno na delno odplačilo, prodam. Informacije Michael Fridri-ch, Dorfstr. 16 a, 08121 Wiesen-burg, Nemija. m 10315 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel.. 51 443. m 10325 PARCELO, 13 arov v Hercegovš-čaku pri Gornji Radgoni, prodam. Tel.: 0608 31 131. m 10330 GRADBENO PARCELO, 15 arov, z lokacijskim dovoljenjem, ob glavni cesti v Fikšincih, prodam. Tel.: 49 145 ali Puževci 41. ml0333 POSLOVNI PROSTOR, primeren za mimo obrt, v Moravskih Toplicah oddam. Tel.: 48 295. m 10347 NJIVO, 35 arov, na Plešah, damo v OTROŠKI VOZIČEK, kombinirani, zelo malo rabljen, in dobro ohranjen in krzneni plašč, rjave barve, številka 38, ugodno prodam. Tel.: 27 649. MIZARJI! Po konkurenčnih cenah pradajamo kakovostne lesnoobdelo-valne stroje. Tel.: 068 59 391. m 10251 VARAŽDINSKO ZELJE prodam. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280. m!0308 BUČNO SEME, 350 SIT za kg, odkupim. Tel.: 062 792 340. m 10332 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 30.6.1986 na SŠGT Radenci, na ime Kovač Koloman, Vanča vas 32. ml0341 ŠTEDILNIK IN ŽELEZNO PEČ na trda goriva prodam. Tel.: 22 992. ml0343 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani osnovni šoli, izdanega v šol. 1. 1984, na ime Stanko Meznarič, Delavska 7, Moravci. m 10349 Drago Škrlec izjavljam, da moja pripomba na seji skupščine v Ljutomeru leta 1994 ni bila izrečena za firmo INPO, kot je tedaj zapisal novinar Večera. ml0355 OTROŠKI VOZIČEK in OTROŠKO POSTELJICO prodam. Tel.: 46 471. ml0359 KROMPIR ZA OZIMNICO, beli in rdeči, in tudi za krmo prodam. Lipa 44 ali tel.: 42 171.ml0361 MLINSKE KAMNE, 2 kosa, premer od 50 do 60, kupim. Tel.: 66 173 ali Kapelska c. 49. m 10370 POZOR! Vam izpadajo lasje? To lahko odpravite, če uporabite BRE-ZOLIN PLUS, ki reši vse vrste težav z lasmi. Tel.: 063 763 346. mlO375 TRENING opremo za veslanje do 194 kg prodam. Partizanska 122, Lendava. ml0376 OSEM SALONITNIH PLOŠČ, ravnih, 120 x 250 cm, televizor, ekran 73, star eno leto in pol, barvni, mizo s šestimi stoli, ijavo s kombinacijo zelene barve, ter manjši voz z gumijastimi kolesi prodam. Tel.: 86 154. ml0377 vestnik, 14. november 1996 30 GARAŽNA VRATA, 260 X 210, tri-brazdni plug, OLT, dvobrazdni plug IMT, tračni obračalnik SIP, pred-setvenik in klinaste brane prodam. Tel.: 86 154. mIO378 33.900, zemeljske 16.800, dogradnja POP TV, kanal A. Taf, Trnje 61, tel.: 70 O21.mlO379 INŠTRUKTORJA za matematiko za srednjo šolo iščem. Tel.: 27 482. mlO415 estnik TINEX, d. o. o. Cesta Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj tel.: |064| 242 493, 241 169 LADIJSKI POD in opaž izdelujemo in dostavljamo, smrekov, suh, l. kakovosti. Tel.: 063 451 082. ml0392 NAJCENEJŠE OGREVANJE - in-frakvarc peči, naravno, ekološko neoporečno in poceni, minimalna poraba energije, ugodne možnosti plačila. Tel.: 062 225.708. ml0397 RADIATORJE Trika različnih dimenzij, rabljene, primerne za garaže ali delavnice, zelo ugodno prodam. Tel.: 87 897. ml0403 HI-PO HIŠNA POPRAVILA KVALIFICIRANEGA MIZARJA z nekaj leti delovne dobe zaposlimo. Informacije po telefonu: (069) 31 419 oz. osebno. HIPO, Generala Maistra 12, Murska Sobota. Iščemo pogodbene zastopnike POKLIČITE 090 4215 PREROKOVADJE z vedeževalko. DELNICE PODJETIJ KRKA, PIVOVARNE LAŠKO, UNIONA, RADENSKE in druge kupim po najboljši ceni. Gotovina takoj. Tel.: 061 131 92 15. m!0345 za prodajo profesionalne kozmetike za lase in opreme za frizerske salone nemškega izdelovalca KADUS za območje PREKMURJA. Ponujamo stimulativen zaslužek in šolanje. Ponudbe pošljite na gornji naslov. RAZVOJNI CENTER ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA MURSKA SOBOTA Trg zmage 4, 9000 Murska Sobota AKACIJEVA DRVA, metrska, z dostavo na dom, prodam. Tel.: 47 011. M1041I SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo, prodam. Tel.: 24 306. m 10412 MOŠKEGA s končano višjo ali fakultetno izobrazbo strojništva, z vozniškim dovoljenjem, z vozilom, znanjem madžarskega jezika, iščejo za delo v predstavništvu, zaželjena starost do 35 let s slovenskim državljanstvom. Zainteresirani naj se oglasi na naslov: A .A. STADIUM KFT, PF. 502 9701 SZOMBATHELY, Madžarska, tel.: 36 94 332 866. mlO36O DELNICE RADENSKE, PETROLA, KRKE ali druge delnice iz javne prodaje želite prodati? Po najvišjih cenah jih odkupujemo v Factor banki, d. d., tel.: 061 17 35 272 ali 061 13 14 390 ali v M. Soboti 33 013. mlO387 VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali radio. Tel.: po 16. uri: 062 631 164 ali 062 221 106. m!04ll s MAgic line a f 090 -e* 1 23 L VEDEŽEVANJE f GOSTISCE GAJ Murska Sobota vabi na domače koline z bujto repo 15.,16. in 17. novembra. Dober tek! delo POGODBENO ZAPOSLIMO na takarico za delo v piceriji. Tel.: 42 584. ml0367 DELAVCE za delo v gradbeništvu, avtomobilski industriji, elektroniki, za pomoč v gostinstvu in hotelirstvu v Skandinaviji iščemo. Prijave z vašim naslovom in znamko pošljite na naslov: Bert Olsson, Vojkova 14, 3000 Celje, m 10344 REDNO ZAPOSLITEV, plačilo 2000 DEM in več, ponujamo. Tel.: 061 151 1275 ali 061 151 1292 od 8. do 15. ure. ml0353 DODATNI ZASLUŽEK na domu vam ponuja nemško podjetje. Tel.: 064 227 109 ali 213 114. m 10356 PRIZNANA KOMERCIALNA POP SKUPINA išče klaviaturista - harmonikarja in kitarista. Tel.: 31 200. ml0386 NATARACICO, izučeno ali priučeno, iščemo. Dobra plača. Tel.: 77 313. ml0396 Adriatic9 zavarovalna družba d. d. POOBLAŠČENE AGENCIJE: Kasko, d. o. o., Ljutomer Glavni trg 13, tel.: 83 223 Formica, d. o. o., Lendava Mlinska 5, tel.: 77 415 ZAPOSLIMO MLADINSKA KNJIGA ponuja redno zaposlitev ali honorarno delo. Informacije po tel.: 064 56 105, Emil Brovč. m 10404 KUHINJSKO POMOČNICO zaposlimo. Tel.: 31 109. m!0406 VRTNARKO - CVETLIČARKO, izučeno, z zaželjenimi delovnimi izkušnjami, iščemo. Tel.: 46 152. m!0418 storitve več agentov za območja krajev VITALIS, d. o. o., iz Novega mesta vabi vse uporabnike akustimulatorja, ki bi želeli svoje dobre izkušnje posredovati tudi drugim in združiti veselje do prodaje na terenu z dodatnim zaslužkom, da se nam oglasijo na naslov: VITALIS, d. o. o., Brod 32, Novo mesto; podrobnejše informacije dajejo po telefonu (068) 323 515. KNAUF ARMSTRONG - montaža in dobava predelnih sten in stropov po zelo ugodni ceni, tel.: 61 893. m3565O DELNICE RADENSKE, CETISA, ETOLA, UNIONA IN DRUGE odkupimo po najvišji ceni. Plačilo v gotovini. Pridemo tudi na dom kamorkoli v Sloveniji. Tel.: 061 666 021. ml0326 DOBAVA IN MONTAŽA ŽALUZIJ JEŠOVNIK ter aluminijastih rolet Vidmar. Meritive brezplačne. Tel.: 62 454. m9881 ANTENE Z MONTAŽO, satelitske AGROSERVIS d.d. Murska Sobota Ljutomer mesto, Bunčani, Veržej, Mala Nedelja z okolico, Razkrižje, Bolehnečici, Cven, Šalinci, Kristanci, Mota Lendava z okolico, Čentiba, Hotiza, Dobrovnik, Odranci Pogoji: srednješolska izobrazba, komunikativnost, lasten prevoz in telefon. Vse, ki vas veseli aktivno in pestro delo, vabimo k sodelovanju. Za dodatne informacije pokličite v agencijske pisarne, kjer vam bodo podrobneje predstavili delo zavarovalnega agenta in vas seznanili s prijavnimi pogoji. VOOCI sex v ŽIVO 00.599.281 5 ZGODBE SUPER V,RO®E . — _ _ — - NAJUGODNEJŠA PRODAJA VOZIL LADA AGOSERVISU AKCIJA V NOVEMBRU: - 48.000,00 SIT CENEJE - EDINI V SLOVENIJI - (Metna protikorozijska zaščita DINITROL - brezplačni tehnični pregled, prevleke in preproge - ugodna posojila: do 5 let brez pologa, zakup - zamenjava rabljeno za novo PRIČAKUJEMO VAS V KROŠKI58 V MURSKI SOBOTI, telefonska številka je 21 630. A G ROS ER VIS SER VIS Z NAJDALJŠO TRA DICIJO V POMURJU! S.p. Prodaja in servis vozil Prodaja in servis Fiat, Lancia Servis Alfa Romeo — Dobrovnik 6/c 69223 Dobrovnik razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima najmanj visoko izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, - da aktivno obvlada en svetovni jezik (angleški ali nemški)> - da predloži program razvoja dejavnosti centra ter ukrepe za dosego programskih ciljev. Mandat direktorja traja 4 leta. Funkcija direktorja se opravlja profesionalno. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno posb' ti na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, v osmih dneh od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh P° njej. I Republika Slovenija SODNIK ZA PREKRŠKE, MURSKA SOBOTA razpisuje dražbeni razglas za drugo javno dražbo štedilnikov na trda goriva Javna dražba bo 16. novembra 1996 ob 8. uri v skladišču Barexa, Lendavska ul. 29, Murska Sobota (prej Platana), W J se bodo prodajali ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA BHU' LA 90 H izdelovalca »ALFA-PLAM« Vranje, in sicer z °ce njeno vrednostjo 32.700,00 SIT za enega. Ogled štedilnikov je mogoče uro pred dražbo. J Kupec mora plačati in prevzeti stvari takoj po koncu draz • I Kupec nima pravice iz jamstva za napake na stvari. I Stvari se lahko prodajo pod ocenjeno vrednostjo, vendar pod eno tretjino te vrednosti. ZVEZDA - DIANA, Murska Sobota, d.o.o. išče interesente za najem poslovnih prostorov v Murski Soboti na lokaciji 1. HOTEL ZVEZDA, Trg zmage 8 (III. nadstropje) Skupna kvadratura poslovnih prostorov je 270 m2, ki se lahko različno oblikujejo samostojno prostorsko celoto. Prostori imajo lasten vhod in skupno vhodno stopms (možnost dostopa do poslovnih prostorov tudi z dvigalom). . | Prostori so namenjeni za opravljanje dejavnosti, ki ne posega v gostinsko dejavno (frizerski, kozmetični saloni, agencije, zavarovalništvo...) Poslovni prostori bodo na voljo v maju 1997. 2. HOTEL DIANA, Slovenska ul. 52 Poslovni prostori so v I. nadstropju novega in starega dela Hotela Diana (možnos ogleda) in so namenjeni za opravljanje dejavnosti, ki ne posega v gostinsko dejavnost. Poslovni prostori so na voljo od 1.12.1996 naprej. Dodatne informacije o najemu poslovnih prostorov dobite po tel. št. 32 040, inf* * Pisne ponudbe s podatki o željeni kvadraturi najema in ponudbeno ceno sprejemal na naslov: Radenska - Zvezda - Diana, Murska Sobota, d. o. o., Trg zmage 8, s pripisom »najem poslovnih prostorov« v 15 dneh od dneva objave. . 0 sprejemu ponudb in poslovni odločitvi najemodtjalca bodo ponudniki obveščen1 pisno v 30 dneh od dneva objave. FIAT PONOVNO PRESENEČA! IZKORISTITE POPUST BRAVO 1.4 S IN NAJUGODNEJŠE CENE VOZIL BRAVO IN BRAVA DO SEDAJ: BRAVO 1.6 SX BRAVA 1.4 S BRAVA 1.6 SX 3V 3V 5V SAMO 20.980 OEM ZA VOZILA POHTO 55 S'J SAMO 23.590 DEM PtlNTO 75 SX POSOJtLA" SAMO 21.690 DEM /3 3A ruduui^ | 3% DALJE A SAMO 21.690 DEM TOM + /o a-- . SAMO 24.390 DEM 200 DEM POPUS'P OBIŠČITE NAS V AVTOSALONU V DOBROVNIKU ALI POKLIČITE PO TEL.: (069) 79 015, 79 623' vestnik, 14. november 1996 31 estnik v športni dvorani pri 3. osnovni šoli v Murski Soboti Radio Murski val 94,6 MHz ZAIGRAJMO 10 let smo že povezani s češkim proizvajalcem vozil Škoda. To so leta sprememb, naporov, napredka in uspeha. inZAPOJMO PO I Darko Kegl Potovanja v NAGRADE ZA madžarsko, italijo OBISKOVALCE .. _ Veseli smo, ker nam zaupate. Zato vam pri nakupu kateregakoli vozila Škoda podarjamo 1000 DEM. Volkswagen Group Količine so omejene. Podrobnejše informacije pri pooblaščenih prodajalcih vozil Škoda. m ■■■■■■■■ DOMAČE/ Lojze Slak v petek, 15.11.1996 ob 16.30 in ob 20.00 VODITELJ GEZA 1 FARKAŠ Oto Pestner V 500 L totanev ■ ■ Gamsi Wemer '■ Simona Weis Metulj ... •,. ■ Nataša Mihelič . \ l [h 1 . podarja RELAX M. Sobota ______________ BIG-BANG ■ podarja TELEVIZORJE ; In io mnogo drugih nagrad GLAVNA POKROVITELJA: “»»rovalnlca triglav m UMff območna enota M. Sobota In knjigami v Murski S< Žrebanje vstopnic Vaak oblsScovaSec dastBo /D Pomurska banka d.d. M-SOD-M Gančani, VRTNARSTVO Murska Sobota, GOSTIŠČE RAJH Bakovci, PODJETJE KOMUNALA Murska Sobota, LESPATEX ITALIJANSKA TEGOLA Ljubljana, ZVEZDA-DIANA Murska Sobota, EUROTRADE Ljubljana, RELAX Muta, ŠIFTAR Murska Sobota, ŠIVILJSTVO METKA Gornji Petrovci, POMURSKA ZALOŽBA Murska Sobota, BELTRANS Murska Sobota, RADENSKA Radenci, FLEGIS Maribor, VELETRGOVINA POTROŠNIK Murska Sobota, ELTI Murska Sobota, VRTNARSTVO Murska Sobota, BIG-BANG Murska Sobota, RAIFFEISEN BANK Avstrijska Radgona - Kloch, KARTONAŽA Murska Sobota, RADGONSKE GORICE Gornja Radgona, TERME Lendava, CESTNO PODJETJE Murska Sobota, OBČINA LENDAVA, ZLATARSTVO VLADO MANDIČ Murska Sobota, ZLATARSTVO FERI DANČ Murska Sobota. MLINOPEK Murska Sobota, KRIŽEVSKE OPEKARNE Križevci, MIR Gornja Radgona, JANKO IN MILICA MAKOTER Cven, Trgovina KEGL Murska Sobota, TELEKOM Murska Sobota, ŠIVANJE ŠTEFAN TITAN Bakovci, Trgovina VERA HORVAT ŽIŽKI, KA-EL Murska Sobota, KOVINOPLASTIKA PAVLINJEK Murska Sobota, LEK Ljubljana. TRGOVINA KAVAŠ Odranci, AGROSERVIS Murska Sobota, VIGROS Murska Sobota, GOSTILNA ŠPIRIČ Černelavci, TOVARNA KOVINSKE OPREME Murska Sobota, MESTNA OBČINA Murska Sobota, AVTOSERVIS LAJTER Dobrovnik, PETROL Murska Sobota, ZDRAVILIŠČE Moravske Toplice, PEKARNA MURA Gornja Radgona, TRGOVINA ROBERTA HOZJANA Žižki, M0BIX Črenšovci, MAR-KER Filovci, AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, PEKARNA - OKREPČEVALNICA KUZMIČ Murska Sobota, Trgovina, okrepčevalnica, pekarna »ROBI« Bakovci, ELEKTRO SPELEC Bad Radkersburg, VAR-STROJ Lendava, GOSTILNA BOGDAN Odranci, Bistro SUKIČ Murska Sobota. ZAVAROVALNA HIŠA SLOVENKA Ljubljana, VULKA- NIZER JANI PUHAN Ljutomer, GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK Polana, GOSTILNA ŽABJEK Žižki, AR-EXPREu ............................ STVO MARIKA Murska Sobota, 13 M Murska Sobota, OPTIKA PAVLIČ Murska Sobota, EMAG Celovec, ABC POMURKA INTENA- /Brojj TIONAL Murska Sobota, MESNICA PERTOCI Bakovci, GOSTILNA VESELA GORIČANKA Radovci, BTC Murska Sobota, UNION Lju-bljana, FOTO MECO Murska Sobota, MESARSTVO KODILA Murska Sobota, PEKARNA BOLERO Murska Sobota agencij*7» ^inil renault 19 ^made •ka"^ tako v noč's četr' na na Petek je izginil nez-l jAam osebni avto znam-TSf? nault Chamade • registrska številka MS 8a] 1L sive barve, katere-Je Dušan A. La-sfeč a\ta 'e k|iub vsemu sle?1?: šamada so našli na-blia ' dan v vas' Cigonca Slovenske Bistrice. ^ilec na Moti (j2 n°či na 9. november 'lomr^3 v s°hoto) Je bilo na Oljeno v prodajalno Sla-je’ • °- o„ Mota. Storilec atujil manjšo vsoto de-ret p nekaJ hrane in ciga-8a d reisk°valci so kaznive-osum‘1‘ 21-letne-šli n “•> Pri katerem so na-Hiu -Lenjene predmete in yihz®iegli. pCatini 200 nabojev ^ed0 lc'st’ in cariniki na h0(1 ar°dnem mejnem preboj V Gederovcih so 9. hrva^?^ra obravnavali dva Se z ska državljanja, ki sta 8trijavt°m Pripeljala iz Av-111 nista prijavila vse- Peljala- Našli so '°vsk^5 200 neprijavljenih tihota nabojev, jih zasegli, PCa pa Prijavili carin-sodniku za prekrške. yVažal ilegalce so policisti sobo-Ornetne policijske po-1adr-a ^>etanjcih naleteli kije ZavIjana R Slovenije, 'UjCe Svojem avtu peljal tri s ’Za katere so ugotovili, k nam ilegalno, jist n °j da Bh je avtomobi-'l«gau e vozil, ampak tudi Co, n° Pripeljal čez »grani- mobitel»» DC M. Sobota, Lendavska 19b □ Da, brezplačno želim prejeti prospekte in informacije o mobilnem telefonskem omrežju iwtfi modeli, m pečene Nokia Benefon- Sigma Benefon- Delta Benefon- Forte Benefon- Cfass ultra Naziv / Ime in priimek Ulica / številka Poštna številka / pošta fna/jilem noZ-^et^i-nadeti tel.: (069) 32 724 mtel.: (0609) 629 051 AN skupina emona PROGRAM STEFANEL IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA 9252 Radenci, tel.: (069) 65 830 za dolgoročno sodelovanje pri trženju programa znanega italijanskega proizvajalca konfekcije STEFANEL v Murski Soboti Od zainteresiranih poslovnih partnerjev - pravne osebe ali samostojnega podjetnika - se pričakuje izpolnjevanje naslednjih pogojev: - lastništvo ustrezno opremljenega prodajnega prostora v središču mesta velikosti najmanj 50 m! z ustrezno izložbo, - registrirana dejavnost za opravljanje trgovine, - ustrezna garancija za nemoteno poslovanje, - zavarovanje plačil, - brezpogojno spoštovanje drugih obveznosti iz najemne pogodbe. Vsi zainteresirani naj pošljejo ponudbe na sedež družbe Emona obala Koper, d. d. Pristaniška 12, 66 000 KOPER (STEFANEL). Dodatne informacije dobite po tel. št. (066) 453 100 in telefaksu št. (066) 38 682 vsak delovni dan med 8.00 in 9.00, g. Košir. Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalogi io M -22.11. ob 16.uri:Excel lnfonnac?einpt^ave: B2 d o.o, podružnica M. Sobota. Slovensk.niH2^3^60Jax^ AR AVTO Gornja Radgona Vlada odkupila parkirišče Po več kot treh letih uporabe 2,5 hektarskega parkirišča na Meleh pri Gornji Radgoni seje Vlada Republike Slovenije vendarle odločila za odkup Te dni je začela veljati pogodba, podpisana med AR AVTO-m Gornja Radgona in Vlado Republike Slovenije, v kateri je zapisano, da je Vlada kupila parkirišče za tovornjake v mednarodnem tranzitu. Najemnina je bila torej tako visoka (dva milijona tolarjev mesečno), da so v Servisu skupnih služb po enem letu vendarle ugotovili, da je parkirišče najbolje kupiti. Po drugi strani pa je to potrditev že znanega: tovorni promet bo po tej magistral- ni cesti potekal še nekaj časa, kajti avtoceste še ne bo tako kmalu - prav gotovo ne še najmanj sedem let. Morebiti je k odločitvi o nakupu komunalno urejenega parkirišča z električno razsvetljavo in vsemi primernimi odtoki vplivala tudi gradnja dragega »platoja« oziroma parkirišča za tovornjake na mednarodnem mejnem prehodu v Lendavi -kljub izredno dragi naložbi, ki sojo načrtovali že nekaj let, lahko tam parkira le 28 tovornih vozil. 2500 kvadratnih metrov parkirišča v bližini Gornje Radgone pa je kakor nalašč za potrebe parkiranja tovornjakov v mednarodnem prometu; Mošt, mlado vino in promet - Glede na pogoste kršitve cestnoprometnih predpisov v času martinovanja v prejšnjih letih so pomurski policisti tudi letos, in sicer v petek in soboto, poostrili nadzor cestnega prometa. In rezultati? V dveh dneh so odkrili, kot so nam sporočili z inšpektorata policije UNZ Murska Sobota, 253- kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Kar 138 sojih mandatno (denarno) kaznovali na kraju storitve prekrška, 115 pa jih bodo (zaradi hujših prekrškov) predlagali v postopek sodnikom za prekrške. Sicer pa so ugotoyili, daje 44 voznikov upravljalo vozila pod učinkom alkohola, od teh jih je 22 preizkus alkoholiziranosti odklonilo, kar se šteje kot vinjenost. Policisti, ki so nadzirali promet, so tudi ugotovili, daje 54 voznikov prekoračilo dovoljeno hitrost, 25 voznikov in sopotnikov pa v vozilih ni bilo pripetih z varnostnimi pasovi. Čeprav so udeleženci v prometu vedeli za policijsko akcijo, je očitno niso vzeli dovolj resno, zato toliko represivnih ukrepov. O posameznih prometnih nesrečah poročamo v rubriki kronika. Tale posnetek pa je z magistralne ceste med Mursko Soboto in Rakičanom (zunaj Lipovec). Voznik je nenadoma zapeljal na levo, trčil z nasproti vozečim, potem pa je pripeljalo še tretje vozilo... Š. S., fotografija: W. Sch-neweis zgrajeno je bilo v osemdesetih letih za potrebe parkiranja vozil takratne Avtoradgone, ki je imela enega največjih voznih parkov v Sloveniji. Če bi hoteli takšno parkirišče za 250 vozil zgraditi na novo, bi jih stalo najmanj 2,5 milijona mark. Zaradi že znanih težav Avtoradgone in zmanjšanja obsega poslovanja je postalo asfaltirano zemljišče skorajda neuporabno; s povečanjem tovornega prometa so začeli šoferji tovornjakov najprej kar spontano in nato z usmerjanjem policije parkirati na prostornem parkirišču. Prvo pogodbo za parkiranje 50 tovornjakov sta hčerinsko podjetje Avtoradgone AR AVTO in Ministrstvo za promet in zveze sklenila že 1993. leta, najprej za parkiranje 50 vozil. V začetku je bila pogodba o najemu sklenjena za eno leto, nato za pol leta, nazadnje pa sO jo podaljševali' na tri mesece. Ko je bila gneča največja, je bilo na tem parkirišču parkiranih tudi 350 tovornih vozil. Kakor je povedal direktor družbe AR AVTO g. Ivan Vela, so ministrstvu ponudili parkirišče v odkup takoj na začetku, vendar zanj niso bili zainteresirani. Nato seje vsota najemnine povečevala, saj so se povečevale tudi potrebe po površini parkirnih prostorov. Lani je njihov sogovornik postal Servis skupnih služb Vlade republike Slovenije, ki je po enem letu ugotovil, da je dolgoročno parkirišče bolje odkupiti kot plačevati drago najemnino. S kupnino (plačilo naj bi prejeli do konca tega leta) bo družba AR AVTO odplačala stare dolgove, ki jih je podedovala po prejšnjem podjetju. Ob ustanovitvi firme 1993. leta je nanjo odpadlo okrog 2,5 milijona mark dolgov, polovico so jih odplačali v minulih letih, polovico pa bodo poskušali odplačati s kupnino za parkirišče. S prodajo parkirišča je končno zaživel celotni zazidalni načrt za obrtno-industrijsko cono, saj so tudi parcele na zelenici za njim dobile večjo veljavo. Tudi nov Petrolov bencinski servis, predvsem okrepčevalnice, bodo imele zaradi tega večji promet, urediti je potrebno le še dohodne poti. OMV, ki je že lani kupil zemljišče, čaka na lokacijsko dovoljenje, nato pa naj bi zgradil črpalko prav za potrebe tovornih vozil. Po končanih dogovorih o komunalnem urejanju parcel, ki se bodo prodajale zainteresiranim podjetjem in obrtnikom (menda je interes zelo velik), ki bodo začeli graditi svoje objekte in proizvodne prostore, bo končno zaživela prava obrt-no-industrijska cona, BERNARDA B. PEČEK »Zgodi se tvoja vola kak v lagvi tak v glavi...« je sv. Martin blagoslavljal letošnjo vinsko letino. Naš fotoreporter Jure Zauneker ga je srečal nekje med Strehovsko-Dobrov-niškimi goricami (na posnetku), kjer je s svojim spremstvom v organizaciji dobrovniškega turističnega društva, potem ko ga je za to pooblastil dobrovniški župnik Franc Režonja, krstil vino. Celotni ceremonial so opravili v treh kleteh: pri Gerenčer Lipičevih na Strehovskem bregu, pri Gerenčerjevih na Borš bre gu (na posnetku) in v Šipoševi kleti ha Pap bregu. Vsebinsk ga je zasnoval Marjan Kardinar iz Dobrovnika, za kar zaslu javno priznanje. Konjska vprega s kočijažem, mali rihtar, »sveti možje in domači muzikanti izjvajajo zanimiv program, kia leč presega zgolj komercialne cilje in je na kulturni ravni, kat šne večini martinovih krstov na našem koncu ne bi mogli Pr pisati. Pomagal čez mejo 10. novembra so v Lendavi policisti prijeli tri državljane L. slavij, ki so prišli k nam ilegalno. Izkazalo se je, da jim je pris -aV[jaii prehodu madžarsko-slovenske meje pomagal Osman R., sicer o Slovenije. Vse tri so odpeljali k preiskovalnemu sodniku, nato P nastanili v prehodnem domu za ubežnike v Prosenjakovcih- Ilegalka in naš človek .^ju V soboto so policisti naleteli v Dolini na dva pešca. Ob ugow' identitete se je izkazalo, da je ona Belorusinja, on pa domač '^jo je maloprej varno, a ilegalno pripeljal čez madžarsko-slovens a Oba se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške, tujko pa b° g J, li Madžarom. Vseslovenska preventivna akcija AMZ Slovenije Priprava na zimsko vožnjo Vabljeni tudi nečlani - Šoferjem bodo merili krvni tlak Vožnja s tehnično brezhibnim vozilom je varna vožnja. Tega se v Avto-moto zvezi Slovenije dobro zavedajo, zato v jesenskem času že vrsto let prirejajo akcijo Brezplačni preventivni tehnični pregledi vozil - priprava na zimske razmere vožnje. Tako želijo prispevati k večji prometni varnosti oziroma zmanjšanju števila prometnih nesreč. Letos bo akcija brezplačnih tehničnih pregledov vozil v soboto, 16. novembra, na vseh tehničnih bazah Avto-moto zveze Slovenije, tudi v Murski Soboti, in sicer med 8. in 17. uro. Pregledali bodo vsa vozila ne glede na to, ali so njihovi lastniki člani AMZ Slovenije ali niso. Kaj bodo pregledovali? Podvozje, zavore, avtoplašče, kretni mehanizem, žaromnete in druga svetlobna telesa, akumulator, hladilno tekočino, signalne naprave, brisalce in naprave za »močenje« vetrobranskega stekla itd. Tudi svetovali bodo Svetovali bodo: kaj storiti, če avto zaradi mraza ne vžge; o akumulatorju, o uporabi meglenk in zadnjih luči za gosto meglo, o montaži in uporabi snežnih verig, o uporabi in zamenjavi olja, o pravilnem čiščenju stekel z zunanje in notranje strani ter o vsem drugem o avtomobilu glede na zimske razmere vožnje. Seveda bodo strokovnjaki tudi odgovarjali na »specialna« vprašanja v zvezi s težavami, ki se pojavljajo pri uporabi avtomobila še zlasti pozimi. Tudi kupiti bo mogoče S posebnim popustom bodo prodajali: zamrzovalno tekočino, avtoplašče, snežne verige, razna olja, sezonsko avtokozmetiko ... Za plačilo bodo odpravili tudi napake, ugotovljene na brezplačnem preventivnem pregledu; za ustrezno plačilo pa bo mogoče zamenjati še hladilno tekočino, olje v motorju, avtoplašče. To pa še ni vse! V večini tehničnih baz AMZ Slovenije, kijih je 12, bodo strokovne zdravstvene ekipe zainteresiranim obiskovalcem brezplačno merile krvni tlak. Udeležencem akcije bodo brezplačno na voljo dišeče smrečice, strgalca za čiščenje stekel... Tisti, ki se bo včlanil v AMZ Slovenije, bo prejel vrednejše darilo. V soboto si torej kaže vzeti čas: za avto in zase. Š. S. Ob nakupu NAD 100.000 tolarjev popust. BETONARNA PETELIN GORNJA RADGONA, tel.: (069) 61 755 - BETON - BETONSKI IZDELKI - PREVOZ DETONA -ČRPANJE DETONA Možnost plačila na 2 ali 3 obroke s čeki. Moja domača banka : — - /O Pomurska banka Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 12.11. 1996. Srednji tečaj B Slovenije velja od 12. novembra 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Avstrija Francija Nemčija Italjja Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.292,5752 2.684,1402 9.077,5482 9,0403 10.826,7917 136,7523 Nakup 1.265,00 2.604,40 8.900,00 8,65 10.474,50 133,10 OBRESTNE MERE od 1. novembra 1996 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za nove111 je 0,5 % mesečno, oz. 6,27 % letno. Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge 2,00% Tekoči računi 2,00% Žiro računi 1,50% Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Letna obr. ^ Od 31 do 90 dni od TONI + 4,2% do TOM + 5,4% 10,74% d» t Od 91 do 120 dni od TOM + 4,5% do TOM * 5,7% 11,06% d« Od 121 do 180 dni od TOM + 4,6% do TOM + 5,8 % 11,16% 6» Nad 6 mesecev od TOM ♦ 5,5% do TOM + 5,8% 12,12% d0J’ Na 181 dni TOM + 6% 12. Nad 9 mesecev od TOM + 5,8% do TOM + 6% 12,44 do 1F Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Skupna letna obrestna mera Na 12 mesecev Val. ki. + 6,83% do 7,24% Depozit s premijo Rok vezave Na 12 mesecev Skupna letna obrestna mera TOM + 7,10% do 7,50%