OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) ler 83. člena Statuta občinc Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) jc Skupščina občine Ljubljana-Šiška na .......... seji Zbora zdmženega dcla dne ....................in..........in na..........seji Zbora krajevnih skupnosti dne........................sprejela ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 4 — Dravlje I. UVODNE DOLOCBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plan-sko ccloto Š 3 — Dravlje, ici jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem-LUZ pod št. proj. 3647 v mesecu marcu 1989. 2. člen Proslorski urgditvcni pogoji za plansko ccloto Š 4 — Dravljc določa-jo merila in pogoje za posege v prostor v območjih urejanja: ŠS 4/1 Dravlje — del ŠS 4/3 Pržanj ŠK° 4/1 ŠR4/1 Šr 4/2 _ del ŠR 4/3 ŠR 4/4 Trata 3. člen Pretcžne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opre-deljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti Š 4 — Dravlje so: S — površinc za stanovanja in sprcmljajoče dejavnosti R — parkovne, športne in rekreacijske površine K° — pretežno kmetijske površine z območji za (rajno vrtičkarsko ra- bo. 4. člcn Prostorski urcditvcni pogoji razčlcnjujcjo območja urcjanja po' vrstah poscgov in njihovega oblikovanja na morloloike cnoic. Glede vrste posegov imajo morlološkc onotc naslednjc oznake: 1 —območja za blokovno gradnjo, 2 — območja za individualno sianovanjsko gradnjo, 3 — območja osrednjih dejavnosti, 8 — parkovna, športna in rekreacijska območja, 9 — javno zelenje, pokopališča in kmetijske površine. Glede oblikovanja imajo morfološke cnoie naslednje oznake: A — prostostoječa zazidava B — strnjena zazidava C — kompleksi s svojstveno zazidalno simkturo D — vaška jedra 5. člcn Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazorjena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojcv v podrobncm kata-strskcm načrlu v merilu M 1:5000 in M 1:2880 oziroma v mcrilu M 1:1000. 6. člcn Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srcdnjcročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88, 27/88) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesia Ljubljanc za obdobjc 1986—2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: — prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostor-skih sestavin dolgoročncga in srednjeročnega družbencga plana ob-činc na topografskcin načrlu v mcrilu M 1:5000; — prikaze meril in pogojev za posege v prostor na kaia.slr.skem načrtu v merilu M 1:5000, M 1:1000 in M 1:2880; — obrazložitev meril in pogojev za poscgc v prostor s sogla^ji prisioj-nih organov, organizacij oz. skupnosii; — besedilo tega odloka. 11. SKUPNA MERILA 1N POGOJl 1. Merila in pogoji glede vrste poscgov v proslor 7. člen Skupna merila in pogoji glcdc vrste poscgov v prostor vcljajo za vsa obravnavana območja v planski celoti, razcn za naslcdnje morfološke enote: — V ŠS 4/1 Dravlje — del v mortoloških cnotah 2A/1, 2A/2, 2A/11, 2A/12, 2A/13, 2A/16, 2A/17, 2A/18, 2B/1, 2B/2, 2D/1, 3C/1, 3C/2, 3C/3, 3C/4 in 9/2. — V ŠS 4/3 Pržanj v morfoloških enotah 1A/1, 1A/2, 1A/3, 2A/1, 2A/2, 2A/4, 2A/5, 2A/7, 2A/11, 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4, 2B/5, 2B/6, 2B/7, 2B/8, 2B/9, 2B/10, 2B/11, 2B/12, 3C/1, 3C/2, 3C/3, 9/1, 9/2 in 9/3. — V ŠK° 4/1 v morfoloških enotah 9/1,9/2 in 9/3. — V ŠR 4/1 v morfološki enoti 2A/1. — V ŠR 4/2 — del v morfoloških enotah 2A/1, 3C/1 in 9/1. — V ŠR 4/3 v morfoloških enotah 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5, 2A/6, 2A/7, 2A/8, 2A/9, 9/1,9/2, 9/3, 9/4, 9/5 in 9/6, kjer velja-jo poscbna merila in pogoji. OBMOČJA ZA BLOKOVNO GRADNJO 8. člen " V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljcni naslednji poscgi: — preuredilve strešnih konstrukeij za gradnjo mansardnih stanovanj; — adapiacijc in tekoča vzdržcvalna dcla na obsioječih objcktili; — postavitev kioskov, pomožnih objekiov, reklamnih znamcnj in spominskih obeležij; — spremembe namembnosti in dejavnosii v obstoječih objekiih; — gradnja parkirnih in garažnih objekiov; — urejanjc odprtin površin kot so zelenice, olroška igrišča, pcšpoii in ploščadi. Preureditve in gradnja podstrešnih stanovanj so dovoljenc lc do skupne izrabezemljišč FSI = 1. Vobmočjih zvečjoizrabo FSl = l,jc dovoljena le gradnja parktrnih in garažnih objckiov pod nivojem lcrc-na. Spremembe namembnosti so v obsioječih dovoljene za potrebe osnovne oskrbe, storitvenih dejavnosti, družbenih dejavnosii in kultur-nih dejavnosti pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcionalno zcmljiščc pa ustreza normalivnim po-gojcm za posamezne dcjavnosti. Gradnja pomožnih objektov in naprav jc dovoljcna le za skupne po-trebe večine prcbivalcev območja. OBMOČJA ZA 1NCHVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 9. člen V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: — dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidavc in prizade-ve; — gradnja objeklov osnovne oskrbe; — gradnja objektov storilvcnih dejavnosti; — gradnja objektov za potrebe zdravsiva, šolstva in otroškega vars-tva; — gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupno-sti, družbenih organizacij in društev; — gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stano-vanjskimi objekti; — poslavitcv pomožnih objcktov na funkcionalnih zemljiščih slano-vanjskih hiš kot so garaže, vrtne ute nadstrešnice in ograje; — adaptacije obsiojcčih objektov, rušitve, nadomestna gradnja in te-koča vzdrževalna dela; — postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih obeležij; — urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča; pešpoti in ploščadi; — vodnogospodarske ureditve; — sprcmembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za po-trcbe osnovne oskrbe, storitvenih in družbenih dejavnosti. Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovolje-ne do imenzivnosti izrabe, ki ne prescga razmcrja 40 % pozidanc v pri-merjave s 60 % nepozidane parcelne površine. V območjih z oznako B so nadzidave objektov dovoljene lc ob soča-sni izvcdbi na posameznem nizu ali skupini objektov. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev in spremem-bc namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene v ko-likor nova dejavnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcio-nalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejav-nosti. OBMOČJA ZA OSREDNJE DEJAVNOSTI 10. člen V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno (Osnovna oskr-ba in spccializirana irgovina); — gradnja objektov za storitvene dejavnosti; — gradnja gostinskih objektov; — gradnja objektov družbenih dejavnosti; — gradnja objektov in naprav za potrebe dclovanja družbenopolilič-nih organizacij, družbenih organizacij in drušlev; — urcjanjc odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi z mi-krourbane opremo; — gradnja parkirnih in garažnih objektov; — sprcmcmbe namcmbnosti in dejavnoMi za potrebe osnovne oskrbe, storitvenih in družbenih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normadvnim pogojem za posamezne dejavnosti. Zasnova objckiov mora zagoioviti javen značaj pritličij. PARKOVNA IN REKREACIJSKA OBMOČJA 11. člcn V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo; — gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lo-kali) ob popolni komunalni opremljenosti zemljišča; — urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo; — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in lu-rističnih oznak. OBMOČJA JAVNIH ZELENIH POVRŠIN 12. člen V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi: — urejanje večjih zelenih površin; — postavitev mikrourbane opreme; — urejanje utrjenih površin in ureditev rekreacijskih poti; — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in tu-rističnih oznak; — ureditev območij vrtičkov v skladu z Odlokom o vrtičkarskem re-du. PROMETNE POVRŠINE 13. člen V rezervalih cest in v varovalnih pasovih obsloječih cest ni dovoljeno gradiii. Na obbtojcčih objcktih jc dovoljcno opravljali lc ickoča vzdržc-valna dela. Izjemoma je v varovalnem pasu ccsle znolraj zazidljivih površin ob soglasju upravljalca cestc dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav, čc so posegi skladni s pro-metnotehničnimi predpisi, če je predvidena dejavnost v mejah dovolje-ne hrupne obremenitve in stopnje onesnaženosti zraka in ie ne pred-stavlja nevarnosii za varovana območja vodnih virov. V rezervatih obstoječih in predvidenih železniških tirnih objektov in naprav so dovoljena vzdrževalne dela na obstoječih objeklih. Gradn-ja novih objektov in naprav jc dovoljcna le izjemoma, v soglaiju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. KMETUSKE POVRŠINE Z OBMOČJl ZA TRAJNO VRTIČKARSKO RABO 14. člen V območju z oznako ŠK°, ki je namenjcno kmelijski proizvodnji in trajni vrtičkarski rabi, so dovoljeni naslcdnji poscgi: — gradnja objcktov in naprav, namenjcnim izključno kmciijski dc-javnosti; — dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih slanovanjskih in go-spodarskih objektov, ki so zgrajcni z dovoljenjem; — gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obbtoječi dotra-jani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljcnja za nov objckt; — postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zcmljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov; — postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in lurističnih oznak; — postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega promeia v varovalnem pasu ceste; — postavitev naprav za poirebe raziskovalne in študijske dcjavnosli (meritve, zbiranje podatkov); — vodnogospodarske urcditve; — sprememba namembnosti z dovoljehjem zgrajcnih stanovanjskih in gospodarskih objektov. VODNE POVRŠINE 15. člcn Vsi naravni vodotoki morajo biii urcjcni lako, da ne povzročajo po-plav. Vse meteorne vode oziroma hudourniškc pritoke jc poircbno prcslre-či z urejenimi hidrotehničnimi objckti in jih v poscbno urejcnili slrugah speljati skozi zazidalna območja do urejenih odvodov. Ža vse posege v vodotoke in v 20 m obvodnem pasu je potrebno pri-dobili pogoje oziroma soglasje Območne vodnc skupnosli Ljubljanica-Sava in Ljubljanskega rcgionalnega zavoda za varstvo naravnc in kul-turne dediščine. ZAČASNI OBJEKTI 1N KIOSKI 16. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in proslavam, kioski in podobno se lahko posiavijo na zemljiščih, ki so prometno dosiopna. Začasni objekti sezonskcga luri-stičnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kioski, večja reklamna znamcnja, turističnc oznakc in spo-minska obeležja morajo biti postavljeni lako, da dopolnjujcjo javni proslor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih aaprav in promcuiih objektov. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA 1N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 17. eicn Gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti. Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove sianovanj-ske, proizvodne in poslovne površine, je poirebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanjc ljudi in premože-nja. VARSTVO PRED POŽARI 18. člen Urgenine poti morajo biti speljanc krožno, njihova oddaljenost od objeklov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biii dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tchničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, po-stavljeni ob zunanji strani intervencijskih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. Mcrila in pugoji glede oblikovanja novogradcnj in drugih poscgov v proslor 19. člen Skupna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor velja za vsa obravnavana območja v planski celoti, razcn za naslednje morfološke enote: — V ŠS 4/1 Dravlje — del v morfoloških enotah 2A/4, 2A/7, 2A/9, 2A/12, 2A/15, 2A/19, 2D/1, 2D/2. 20. člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovano identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po: — zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča; — odmiku od sosednjih objektov; — scstavi osnovnih stavbnih tnas; — višini in gradbeni črti; — naklonu streh in smereh slemen; — razmerju fasad in njihovi orientaciji; — merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat; — barvi in teksturi streh in fasad; — načinu ureditve odprlega prostora; — načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. 21. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohranjati; — krajinske prvine območja in značilno podobo krajine; — značilne poglcde (silhueta posamičnih objektov in panoramski raz-gledi); — naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji prerašče-ni s iravnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene); — krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (mandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežiiih dre-ves). Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materi-ali. 22. člen V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta: — vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo; — vsaj loliko od objekta na soscdnji parceli kot določa svetlobnoteh-nična ocena ali študija osvetlitve; — vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočcna njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje pose-sti. 23. člen Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: — kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različ-nost novega objekta od programsko enotnega okolja; — kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 24. člen Urbana oprema odprtega prostora kot so kisoki, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urgano opremo uporabljajo (ipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo ra-zmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje. 3. Mcrila in pogoji glcdc določanju vclikosli gradbcnih parccl in luiik-ciunlanih mnljišč 25. ČK.M1 Pri določanju velikosti gradbenih parccl in funkrionlamli zemljiše je poirebno upoštevati: — namembnost in velikost objckta na parceli, zahtcvc glcdc portiožnih objcktov, konfiguracijo tercna, lokacijo komunalnih vodov in dru-ge omejitve rabe zemljišč; — urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mcsia, utrjene površine ob objektih in funkckonalno zclcnje); — sanitarrio tehnične zahieve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odno-su do gostote zazidave, prezračevanje — proste površine, inierven-cijske poti). 4. Merila in pogoji glcde varovanja naravne in kulturne dediščine 26. člen Naravna in kulturna dediščina sia v prostorskih urcdiivcnih pogojih opredeljeni po režimu in vrsli urejanja na: — naravne spomenike in dediščino z oznako N; — kulturno dediščino umetnostnega pomcna z oznako U (sakralni objekti, objekti s historičnim pomenom, gradovi); — zgodovinske spomenikc in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV 2 oznako S. 27. olcn Na območjih in objcktih naravnc in kulturnc dcdi.ščine, ki so razgla-šcni za kulturnozgodovinske spomenikc o/iroma naravnc ziiamcniiosii oziroma so v fazi razglasitvi;, so poscgi in oblikovanjc dovoljcni v skla-du z zakonskimi določili oziroma z določili razglasilvcncga dokumenta. Ti objekti so poscbej prikazani v giafičnem dclu prostorskih urcdilvc-nih pogojev. 28. člcn Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine mo-rajo posegi in obliikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, preprečevati spremcmbe njihove vsebinc, oblike in laslnosii icr omogo-čati redno vzdrževanje. Ti objekti so navcdcni v poglavju Poscbna in dodatna merila in pogoji in se nahajajo v naslcdnjih območjih urejenja: ŠS 4/1 Dravje — del ŠS 4/3 Pržanj ŠK°4/1 ŠR4/1 ŠR 4/2 ŠR4/3 S. Merila in pogoji glede prometnega urejanja 29. člcn Gradnja objektov in naprav za potrcbc promcta in zvcz jc dovoljcna v vseh območjih urejanja v planski ccloti, dodama mcrila in pogoji gle-de prometnega urejanja pa veljajo v naslcdnjih območjih urcjanja: — VŠS4/1 Dravlje — del — v ŠS 4/3 Pržanj 30. člen Skupne širine varovalnih pasov ccst so glcdc na katcgorizacijo ccst, vrsto prometa, število voznih pa^ov in urcdiicv obccstncga prosiora na-slednje: — 60 m varovalni pas štiripasovne ceste za mešani motorni promet, s kolesarskima siezama, hodnikoma za pešce, poMajališči za javni potniški promet izvcn vozišča in stranskimi zclcnimi pai>ovi; — 30 m varovalni pas cestc z dvema voznima pasovoma za mešani promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišča; — 16 m varovalni pas za lokalne dvopasovne cesic za mešani motorni promet s hodnikoma za pešce; — 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mcšani motorni promet s hodnikom za pešce; — 8 m varovalni pas za lokalne enopasovne cesie s hodnikom za pe-šce; —' 6m varovalni pas za lokalne dosiope, iniervencijske dovoze in za ločenc kolesarske steze. 31. člen Skupne širine rezervatov za cesie so glede na kategorijo načrtovane prometnice in število voznih pasov naslednje: — 240 m rezervati za načrtovani polni profil avtoceste s štirimi vozni-mi pčasovi (rezervati zahodnega kraka gorenjske avtoceste do prik-ljučka na severno mestno obvozno cesto); — 8 m rezcrvali za načrtovalne lokalne dostope, intervcncijskc dovozc in za ločene kolesarske stcze; — rczcrvai obvozne želeniške progc je 40 m. 32. člen Uovozi in priključki na ccstno mrcžo morajo biti urcjeni lako, da nc ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom za promet in zveze in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz doslopna neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč. Parkirišča morajo biti zagotovljena praviloma na funkcionalnem zemljišču uporabnika. Pri spremembi namembnosti in dejavnosti je potrebno zagoloviti normalno število parkirnih mest in pridobiti soglasje pristojnega uprav-nega organa. 6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja 33. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike in tele-komunikacij je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede komunalnega urejanja pa veljajo v na-slednjih območjih urejanja: — V ŠS 4/1 Dravlje — del — V ŠS 4/3 Pržanj — VŠK°4/1 34. člen V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nad-zidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja pasamcznega voda. Na obslojcčih objektih so dovoljena lc lekoča vzdr-ževalna dcla. 35. člen Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralnici ipd., morajo biti postavljcni lako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objckta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. 36. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunal-no, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrcžje, vodovodno omrežjc, elcktrično omrcžjc, plinovodno omrcžjc ali loplovodno omrežje). Poteki komunalnih in cncrgciskih vodov mo-rajo btii medsebojno usklajeni. KANALIZACUSKO OMREŽJE Vsi objekti morajo biti priključeni na javno in interno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodote-sna kanalizacija. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno in interno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Tehnične odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agre-sivne snovi, morajo biti speljane v posebno kanalizacijsko omrežje z nevtralizacijskimi oziroma septičnimi jaraami. Strupene sedimenle je poircbno odvažati na deponije posebnih odpadkov. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet morajo biti speljane preko maščobnika v mcšano kanalizacijo ali v po-nikovalnico. Mctcorne vode zelenih in gozdnih površin tcr strch morajo biti spe-ljane v ponikovalnico. VODOVODNO OMREŽJE Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojeno z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. JAVNA RAZSVETLJAVA Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih ce-stah in ulicah poirebno zgraditi osnovno razdclilno omrežje. KABELSKO RAZDELILNI SISTEM — KRS Za sprejem televizijskih programov prek salclita in distribucijo signa-la je potrcbno zgraditi razdclilno kabclsko omrežje in ga povczaii z glavno antensko postajo s sprejemnim sisiemom. PTT OMREŽJE Na območjih, ki šc niso opremljena s telefonskim omrc/jem, jc po-trebno zgraditi osnovno kabelsko lelefonsko mrcžo in ga povczaii s te-lefonsko centralo Dravlje. 7. Merila in poguji glede varovanja okulja 37. člen Merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa obtnočja ure-janja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede varovanja pa ve-ljajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 4/1 — del Dravlje ŠS 4/3 Pržanj ŠR 4/1 ŠR 4/2 — del ŠR4/3 ŠR 4/4 Trata Gradnja novih objektov in spremembe namembnosli ler dejavnosti v obstoječih objcktih so dovoljcnc, čc nov poseg ne povzroča vcč>ih mo-tenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. VARSTVO ZRAKA Za varstvo zraka je poirebno: — meriti emisije posamezncga vira onesnaževanja, ugotavljati stopnjo in mesto onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo; — urcditi večje zelene površine in zasadili visoko vcgetacijo za boljši lokalni prctok zraka; — po izgradnji plinovodnega ali toplovodncga energetskcga sistcma nanj priključili vsc stanovanjske in proizvodnc objekle. VARSTVO PRED HRUPOM Za varstvo prcd hrupom je potrcbno: — meriti hrup in izdelati sanacijske programc za zmanjšanje hrupa na dovoljeno raven; — zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru; — izvesti aktivno ali pasivno zaščito (zasadkev visoke vegetacije, po-stavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken). VARSTVO VODNIH VIROV Za varslvo voda je polrcbno: — sanirati ali odpraviii vire oiicsnažcvanja; — upoštevati normativnc določbe za zaščiio pred oncsnaževanjcm po-vršinskih voda in določila odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smelnjakih. Pri odstranje-vanju komunalnih odpadkov je potrebno upošievati: — da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mcsia, dobro promeino dostopna in niso na prometni površini; — da mora biti odjemno oziroma zbirno mcsio praviloma na funkcio-nalnem zemljišeu povzročitdja komunalnih odpakdov, v naseljih s pretežno individualno zazidavo pa jc lahko odjemno mcslo na javni površini; — da mora bili odjcmno oziroma zbirno mcslo zaščilcno z nadslrcšni-co na utrjeni površini, z odlokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje. Posebni odpadki se smejo varno skladiščiti na dvoriščih obrtnih de-lavnic do dokončne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJl 38. člen V območju urejanja ŠS 4/1 Dravlje — dcl veljajo naslcdnja poscbna in dodama merila in pogoji: a) vrste posegov v prostor — morfološke enole 2A/1, 2A/2, 2A/11, 2A/12, 2A/13, 2A/16, 2A/17, 2A/18 V območjih so dovoljeni naslednji poscgi: • prizidave k obstoječim objektom; • nadzidave do višine K + P (VP) + 1 + M; • adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje ter tekoča vzdfževalna dela; • urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča in peš poti; • postavitve pomožnih objektov in vnnih ograj; • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstojcčih slanovanj-skih objektih ali delih objektov v skladu z določili 9. člena tega odloka. ' Funkcionalne prizidave objektov ne smejo predstavljati samostojnih stanovanjskih enot, velikost prizidkov pa ne sme presegati 25 % zazi-dalne površinc. — morfološki enoti 2B/1 in 2B/2 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • nadzidave obstoječih objektov do višine VP + 1 + M (preure-ditev asimciričnih sirešnih konsirukcij v simetrične dvokapnice); • adaptacije v smislu preureditve podstrešij v stanovanjske povr-šine in tekoča vzdrževalna dela; • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih stanovanj-skih družbenih dejavnostih. Nadzidave objektov oziroma preureditve strešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stanovanj se morajo na posameznih nizih objek-iov urejali sočasno. — morfološka enota 21)/1 V območju so dovoljeni naslednji poscgi: • nadomestnegradnjevsmislupopolnerekonstrukcijestanovanj-skih ali gospodarskih objektov; • preureditve strešnih konstrukcij zaradi izgradnje mansardnih stanovanj in tekoča vzdrževalna dela; • postavitev pomožnih objektov in vrtnih ograj; • postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih obeležij; • in prizidave obsioječih objektov; • urejanje odprfih površin ko( so zelenice, otroška igrišča in peš-poti; • spremembe namembnosti in dejavnosti stanovanjskih in gospo-darskih objektov v skladu z določili 9. člena tega odloka. — morfološka enota 3C/1 V območju župne cerkve Kristusovega učlovečenja in podrulnične cerkve sv. Roka z ambientom so dovoljeni naslednji posegi: • manjše funkcionalne dopolnitve in tekoča vzdrževalna dcla na sakralnih objektih; • urcjanjc odpriih površin kot so zdcnicc, pcšpoti in ploščadi. — morlološka cnota 3C/2 V območju so dovoljcni naslednji posegi: • funkcionalne dopolnitve in tekoča vzdrževalna dela na obslojc-čcm objcktu; • postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih obeležij; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi; • sprcmembe namembnosti za potrebe osnovne oskrbe in stori-tvenih dejavnosti. — morfološka enota 3C/3 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • prizidava k obstoječemu objektu v velikosti 25 % zazidane po-vršine; • adaptacije in rekonstrukcija strešne konstrukcije za izgradnjo munsardnih poslovnih površin o/iroina za drugc pomo/.nc proslo-rc; • postavitev spominskih obeležij; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti, ploščadi; • ureditev parkirnih prostorov. — morfološka enota 3C/4 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • prizidava obstoječega objekta na zahodni strani v maksimalni velikosti 25 ak zazidane površine; • adaplacija in rekonslrukcija obstoječega objekta ter tekoča vzdrževalna dela; • postavitve spominskih obeležij na objektu ali funkcionalnem zemljišču ter ureditev okolja. — morlološka cnula 9/2 Na pokopališču v Dravljah so dovoljeni naslednji posegi: • redno vzdrževanje grobov, razdelitev na posamezne grobove, prekopi in opuščanje grobov ter klasični in drugi pokopi; • hortikulturno urejanje in zasaditve; • vzdrževanje mrliške vežice in ogroajenega zidu. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v okolje — morfološki enoti 2A/4 in 2A/9 Lega objekiov in parcelacija morata biti usklajena z obsloječo par- celno razdelitvijo in zazidavo. Velikost objektov mora biti sorazmerna obstoječi zazidavi. Grad- bena linija mora sovpadali z varovalnim pasom Kcgcntovc cesle. Na njo morajo biti orientiranc ludi glavnc tasade slanovanjskih objektov. — morfološke enole 2A/12, 2A/15 in 2A/19 Lega objcktov in parcelacija morata slcdiii snieri Regentove ccsie. Velikost objektov mora bili sorazincrna obstojcči zazidavi. Grad-bcna linija zazidave mora sovpadati / varovalnim pasom Regcmove ceste na katero morajo biti oricmirane ludi glavnc fa.sade siano-vanjskih objektov. — morfološke enotc 2A/7, 20/1, 20/2 Oblikovanje objektov v v&ških jedrih mora slediti vzposlavljeni oblikovni identiteti in homogenosti obmocja ler biii prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: • legi objektov, ki naj bo usklajena s lipično parcelno razdelilvi-jo; • funkcionalnemu zaporedju objckiov na parceli; • velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obsiojcči zazidavi; • ohranjanju gradbene linije in mcrilu obsioječe zazidave; • smereh slemen, materilnih in barvi kritin ter naklonu streh; • merilu in razporeditvi stavbnih odpriin. c) varstvo naravne in kulturnc dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravnc in kulturnc dedi.ščine na naslednjih objektih ler v njihovi ncposredni bližini: — naravna dediščina • dve lipi na dvorišču Vodnikovc cesic šl. 204; • divji kosianj na dvorišču kmeiije na Vodnikovi cesli, in lipa prcd hišo na Draveljski ccsti; • dva divja kostanja na vriu gostilnc Gusielj; • šlirje divji koslanji v križišču Vodnikovc in Sojcrjeve ulicc; • divji kostanj ob hiši Za klaneem; • štiri smrcke in dva velika kleka na vrcu hi.še na Dražgoški ulici št. 28; • dvostranski lipov drevored ob pokopališču v Dravljah; • pet starih ip ob pokopališču v Dravljah; • hrasl na križišču Vodnikove in Sojerjeve ulice; • kriptomeria na vrtu hiše Na Korošci št. 36; • grmovna tisa na vrtu hiše Na Korošci ši. 17; • kriptomerija na vrtu hiše Na Korošci ši. lla; — kulturna dediščina umctnostnega pomena • župna cerkcv Krislusovoga učlovočenja v Dravljah; • podružnična cerkev sv. Roka v Dravljah; • korarsko znamenje ob cerkvi sveiega Roka v Dravljah. d) Promctno urcjanje Pri slepo zaključeni Dravcljski ccsli in Pržanjski ulici jc potrcbno izvesti obračališči. e) Komunalno urejanje in energetika V območju je potrebno dopolniti sckundarno kanalizacijsko omre-žje. Na daljinski sistem oskrbe s loplouio cnergijo bo možno priključiti vse načrtovane stanovanjske objektc in obvczno priključiti vse objektc osialih namembnosti. 0 Varstvo okolja V območju veja III. stopnja dovoljcnc ravni hrupa, razen v 50 m pa-sii ob obvo/ni ccsli, Celovški ccsli in Rcgcniovi ccsli, kjcr vclja IV. stopiija. Območjc leži v [11. varstvcncm pasu virov pimc vode v Ljubljani-vodovod Klcčc, kjer velja blagi režim varovanja. 39. člen V območju urejanja ŠS 4/1 Dravlje — del veljajo določila: — Odloka o sprejetju zazidalnega načna za območje zazidalnih oio-kov SS 7/1 in ŠS 8/2, ŠS 8/3 in dcl ŠS 7/3 Dravljc (Uradui li.si SRS, 1 5t. 39/73) v obsegu l., 11. in IV. taze blokovnc zazidavc objcklov družbenih in oskrbnih dcjavnosii icr pripadajočega lunkcionalncga zemljišča; — Odloka o spremembah in dopolniivah zazidalncga načrta za zazi-dalni otok SS 8/2 Dravlje (Uradni liii SRS, št. 28/82) v oteegu 111. fazc blokovne zazidave, objektov družbcnih ter oskrbnih dcjavno-sti tcr pripadajočega funkcionalncga zcmlji.šča; — Odloka o sprejctju zazidalncga načria za območjc zazidalncga oto-ka ŠS 8/1 Dravlje (Glasnik št. 21/69) in sprcmcmbe in dopolnitvc zazidalnega načrta za območje ozironia dcl območja zazidalnega otoka ŠS 8/1 — Dravlje (Uradni list SRS, št. 51/72 in list SRS, šl. 6/77) za pas visoke in poslovne gradnjc ob Celovški cesti s funkcio-nalnim zemljiščem tcr območjc garažnc hišc; — Odloka o sprejetju zazidalncga načrta za območje zazidalnoga oio-ka ŠO 13 — Dravlje (Uradni lisl SRS, ši. 28/85). 40. člcn V območju urejanja ŠS 4/4 Pržanj vcljajo naslcdnja posebna in do-dalna merila in pogoji: a) Visie poscgov v proslor — murtološke cnole 1A/1 1A/2 in 1A/3 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • preurcditve strešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stano-vanj; • adapiacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih; • urejanjc odprtih površin in kot so zeleniee, pcšpoti in ploščadi; • postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih obeležij; • spremembe namembnosti in dejavnosti v obsioječih objektih, praviloma kletnih etaž za potrebe osnovne oskrbe, storitvenih in družbenih dejavnosti. Maksimalni vertikalni gabarit stanovanjskih objektov je v morfolo-ški enoti 1A/1 K + P + 2 + M,v morfoloških enotah 1A/2 in 1A/3 paK + P + 1 + M. — mortološke cnotc 2A/1, 2A/2, 2A/4, 2A/5 in 2A/11 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • prizidave k obstoječim stanovanjskim in gospodarskim objek-tom v maksimalni vdikosti 25 % zazidanc površine; • nadzidave do maksimalne višine K + P (VP) + 1 + M; • tekoča vzdrževlna dela, adaptacije, rušitve ter nadomestne gradnje; • postavitvc pomožnih objcktov na funkcionalnih zemljiščih sta-novanjskih in gospodarskih objektov; • postaviive vrtnih ograj; • spremembe namembnosti ift dejavnosti v obstoječih stanovanj-skih objektih za potrebe drobnega gospodarstva. — morfološka cnola 2A/7 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • preureditve^slrešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stano vanj, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela, ruštive ctbjektov; • urejanje odprlih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi; • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za poirebe drobnega gospodarstva; • gradnja nadomestnega objekla na mestu dotrajanega. — morfološki cnoli 2B/1 in 2B/5 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • preureditve strešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stano-vanj; • adaptacije in tekoča vzdrževalna dela; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi; • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za poircbe drobncga gospodarstva. V morfološki cnoti 2B/5 so na vzhodni strani obstoječih objektov dovoljenc prizidave objeklov, dimenzije prizidkov so 5,00 x 4,00 m (-0,50). Verlikalni gabarii, naklon strehe, vrsta kritine morajo biti prila-gojcni obstojcčcmu objcktu. — morloloJki cnuti 2B/2 in 2B/8 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • nadzidave nad pritličnimi objekti do maksimalne višine P + 1 (cr ickoča vzdrževalna dcla na obstoječih objektih; • urcjanjc odprlih površin kot so zclenice, pešpoti in ploščadi. V morfološki cnoli 2B/8 so nadadavc dovoljcne lc ob sočasni izved-bi s soscdnjo cnoto. — murfuluški enoti 2B/3 in 2B/4 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • adaptacije in tekoča vzdrževalna deia na obstoječih objcktih; • urejaiije odprtih površin kot so zelenice pešpoti in ploščadi. — v jnorlolo.ški cnoli 2B/6 in 2B/7 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih; • postavitev pomožnih objektov na proslih površinah ali nadstre-šnic med obstoječimi stanovanjskimi nizi oziroma začetnim in končnim objektom; • urejanje odprtih površin. V Mcsesnelovi ulici št. 32, št. 34 in šl. 36 so k obsioječim objckiom dovoljcni prizidki ilorisnih dimcnzij 6,00 x 4,5 m (* 0,50) k objeklom Si. 18, 20, 22, 24, 26 in 30 pa so dovoljeni prizidki llorisnih dimenzij 4,00x7,5 m(± 0,50 m). K objeklu šl. 28 pa je dovoljen prizidek tlorisnih dimanzij 9,00 x 7,50 m (* 0,50 m). Vertikalni gabariti, nakloni streh, vrsta kritin mo-rajo biii prilagojeni obstoječim objeklom. — mortološke enote 2B/9, 2B/10, 2B/11 in 2B/12 V obmoCjih so dovoljeni naslednji posegi: • nadzidave oziroma preureditve strešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stanovanj. Vertikalni gabarit objektov lahko znaša maksimalno ((K) + P + 1 + M); • adapiacijc in tckoča vzdrževalne dela na obstoječih objektih; • urejanjc odprtih površin kot s.o zelenice, pešpoti in ploščadi; • spremembe namembnosli delov stanovanjskih objektov za po- trebe drobnega gospodarstva. Nadzidave objekiov oziroma preurcditve strešnili konstrukcij za gradnjo mansardnih sianovanj se morajo na posameznih ni/ih urcjati soča.sno. — morfološki cnoti 3C/1 in 3C/2 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja objektov za trgovino na drobno (osnovna oskrba in specializirana trgovina) in objcktov za storiivenc dejavnosti; • postavitev prodajnih kioskov (časopis, sadjc-zelenjava). Funkcionalno zemljišče osnovnega objekia mora zagoiavljati zadost- no število parkirnih mest za nakupovalce in manipulacijo dostavnili vo-zil. — morfološke enole 9/1, 9/2 in 9/3 V območjih so dovoljeni naslcdnji posegi: • urejanja večjih zelcnih površin, • postavitev mikrourbane opreme. b) Varovanje naravrie in kulturne dediščinc V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dcdiščine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini: — naravna dediščina enostranski drevored sedmih robinij pri Pustovrhovi 11; cedra na vrtu hiše Flandrove št. 1; ccdra na vrtu hiše na Prinčičevi ulid; mcta sckvoja prcd hišo na vriu Ccslc Andrcja Biicnca 10. kulturna dediščina umetnostncga pmena Urbančkov križ ob gozdu pri Biicnčevi domačiji; Bitenčevina (predelava stare kmečkc hiše in v vrlu vkomponira-kamni nekdanje nemško-italijanske meje); vila, Podgorska cesta št. 34; lovska vila, Cesta Andreja Bitenca Si. 40. c) Prometno urejanje Pustovrhova ulica je z načrtovanim podaljškom povczana z Arharjc-vo cesto. Ulico Marije Mlinar, Kozinovo ulico, Ulico 4. julija, Ulico Konrada Bitenca in Omejčevo ulico je potrebno zaključili z obračališči za moiorni promet. d) Komunalno urejanje V območju je poirebno dopolnili sekundardno kanalizacijsko omre-žje in sekundardno vodovodno omrežje za sanitarno in požarrio vodo. Za dopolnilno gradnjo in druge posege je potrcbno zgraditi novo tra-fo posiajo oziroma ojačati obsioječo trafo posiajo na Traii. Novogradnje in obstoječi objekii morajo biti priključeni na plinsko omrežje. e) Varstvo okolja • V območju velja 111. stopnja dovoljcnc ravni hrupa, razcn v 50 m pasu ob Celovški ccsti, kjer vclja IV. slopnja • Območje lcži dcloma v 111. varstvcncm pasu virov piine vode v Ljubljani, vodovoda Kleče, kjer velja blagi režim varovanja. 41. člcn V območju urcjanja ŠK° 4/1 vcljajo naslcdnja poscbna mcrila in po-goji: a) Vrste posegov v prostor — morfološkecnole9/lt9/2in9/3 V območjih so dovoljeni naslcdnji posegi: • gradnja lcsenih objcktov • namenjenih vrtičkarski dcjavnosti, max. tlorisnih dim. 3 m:; • delitev območja na posamezne parcele in urejanje vrličkov; • urejanje skupnih dstopnih poti in komunalno oprcmljanjc. Pred pridobitvijo dovoljenja je investitor dolžan pridobiti cclosmo zasnovo ožjega območja (sislem parcelacije, določiicv <>kupiiili dostop-nih poli, prostih površin, komunalne opremljenosii območja lcr enot-nega tipa pomožnih objektov). b) Varstvo naravnc in kuliurnc dediščine V območju vcljajo pogoji varovanja kullurne Ucdiščinc /a poniinsko ploščo.posvečeni tiskarni Rdečega prapora, ki je delala v hiši na Zapu-ški cesli št. 23, kot zgodovinski dediščini iz obdopbja NOV. c) Komunalno urejanja Za obstoječo in dopolnilno gradnjo je potrebno zgradiii sekundarno kanalizacijsko omrežje po Kamnogoriški cesti in sekundarno vodovod-no omrežje. Območje je potrebno opremili z 1 KV kablom od načrlo-vane trafopostaje na Jeranovi ulici. 42. člcn V območju urejanja ŠR 4/1 veljajo naslcdnja poscbna mcrila in po-goji: a) Vrste poscgov v prosior — morfološka enota 2A/1 V območju so dovoljeni naslednji poscgi: • dozidave obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objeklov do 25 % zazidalne površine; nadzidave objektov do višine (K) + P + 1 (M); nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objckiov na mestu dotrajanega objekta; tekoča vzdrževalna dela in adaptacije; postavitev pomožnih objektov in vrtnih ograj; spremembe namembnosti in dejavnosti za potrebe drobnega go-spodarstva. b) Varovanje naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne dediščine na lipi pred kozolcem na Regentovi cesti, kot naravni dediščini. c) Varstvo okolja • V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v 50 m pasu ob Regentovi cesti, kjer velja IV. stopnja. • Območje leži v III. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljublja-ni — vodovod Kleče, kjer velja blagi režim varovanja. 43. člen V območju urejanja ŠR 4/2 — del veljajo naslednja posebna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološka cnota 2A/1 V območju veljajo glede vrste posegov v prostor določila točke a) 42. člena tega odloka. — morfološka enota 3C/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • dozidave in nadzidave osnovnega objekla za potrebe funkcio-nalnih dopolnitev dejavnosti; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroško igrišče, pešpot, ploščad; • uredilev gostilniškega vrta; • postavitev reklamnih panojev. — morfološka enuta 9/1 V območju je dovoljena le primarna kmetijska proizvodnja. b) Varovanje naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne dediščine na dveh ko-stanjih in dveh lipah pred gostilne Žibert, kot naravni dediščini. c) Varstvo okolja • V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v 50 m pasu ob Celovški cesti, kjer velja IV. stopnja. • Območje leži deloma v III. varstvene pasu virov pitne vode v Ljubljani — vodovod Kleče, kjer velja blagi režim varovanja. 44. člen V območju urejanja ŠR 4/2 — del veljajo določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka ŠR 9/1 Pržanj (Uradni list SRS, št. 38/83). 45. člen V območju urejanja ŠR 4/1 veljajo naslednja posebna dodatna meri-la in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološkc enot« 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5.2A/6, 2A/7, 2A/8 in 2A/9 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih in gospodar-skih objektov; • adaptacije in rekonstrukcije objektov ter tekoča vzdrževalna de-la; • rušitev objektov in postavitev nadomestnih, pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovolje-nja; • spremembe namembnosti in dejavnosti za potrebe drobnega go-spodarstva; • postavitve pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih sta-novanjskih in gospodarskih objektov; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi. — morfološke enote 9/1, 9/2,9/3, 9/4, 9/5 in 9/6 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • ureditev javnih zelenih površin; • postaviive mikrourbane opreme; • ureditve rekreacijskih poti s počivališči. b) Varovanje naravnc \n kuliurnc dediščine V območju veljajo pogoji varovanja kuliurne dediščine na hiši s spo-minsko ploščo, kjer so živeli padli braije Komel, kot zgodovinski dcdi-ščini iz obdobja NOV. c) Varstvo okolja • V območju velja 111. stopnja dovoljene ravni hrupa, razcn v 50 m pasu ob Celovški cesti, kjer velja IV. stopnja. • Območje leži v 111. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljublja-ni — vodovoda Kleče, kjer velja blagi režim varovanja. 46. člen V območju urejanja ŠR 4/4 veljajo naslednja posebna dodatna meri-la in pogoji: a) Varstvo okolja • V območju velja III. stopnja dovoljcne ravni hrupa, razen v 50 m pasu ob Celovški ccsli, kjer velja IV. stopnja. • Območje leži v III. varsivencm pasu virov pitne vode v Ljublja-ni — vodovod Kleče, kjer vclja blagi rcžim varovanja. IV. KONČNE DOLOČBE 47. člcn Občinski upravni organ, pristojen za urejaiijc prostora, laliko na po-budo izdclovalca lokacijske dokumcmaeije, zahieva za pasamezni krog v prostor dodatno strokovno presojo širših proslorskih pogojcv za za-gotovitev funkcionalno in oblikovno cnoinc in optimalnc izrabc kon-kretnega območja. 48. člcn Prostorski ureditveni pogoji so delovnim Ijudem in občanom, orga-nizacijani združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupno-stim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbani-zem — LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri krajevnih skupnostih Bratov Babnik, Dolomiiskega odreda, Dravlje in Šentvid ter pri Mcstni upravi inšpckcijskih služb Ljubljana. 49. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična in-špekcija Mestne uprave za inpekcijske službc Ljubljana. 50. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odlokov o sprejetju: — Urbanistične dokumentacije S 13 — zazidalni načrt za sosesko S-6 in Š-7, zazidalni načrt 1964; Glasnik, St. 7/65 v predclu, ki sc nana-ša na območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje; — zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 7/1 in ŠS 8/2, ŠS 8/3 in del ŠS 7/3 Dravljc. (Ur. list SRS št. 39/73), razen za območja navedena v prvem od-stavku 39. člena tega odloka; — urbanistične dokumentacije (Š 6, zazidalni načrt Pržanj — Podgora A — zazidalni načrt 1964; Š 7, zazidalni načrt Pržanj B — zazidalni načrt 1964; Glasnik, št. 7/1965) — novclacije zazidalncga načrtaza območjc zazidalnih oiokov ŠS 106 (severni del) in ŠS 107 — Šcntvid (Ur. list SRS št. 36/74). 51. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štcvilka: Ljubljana, dne Predsednik Skupščinc občine Ljubljana-Šiška Otmar Zorn Obrazložitev: Obravnavani odlok sestavlja skupno z grafičnim delom s podrobno obrazložitvijo meril in pogojev za posege v prostor in s soglasji prisioj-nih organov in organizadj proslorske urediivene pogoje za plansko ce-loto Š 4 Dravlje. V navedeni planski celoti so obdelana naslednja ob-močja urejanja, za katera določa Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 urejanje s prosiorskimi urcdiivcnimi pogoji: ŠS4/1 Dravlje, del, ŠS 4/3 Pržanj, ŠK° 4/1, ŠR4/1, ŠR4/2, dcl, ŠR 4/3, ŠR 4/4 Trata. Prosiorski urcdilvcni pogoji ne predvidevajo kompleksnih posegov v proslor. Določajo lc mcrila in pogojc glcdc vrslc posegov v prasior, glc-de oblikovanja novogradenj, glede določanja velikosli gradbcnih parcel in funkcionalnih zemljišč, glcdc varovanja naravne in kullurne dedišči-nc, glcde varovanja okolja in glede prometnega in komunalnega ureja-nja. Območja urejanja, ki so namenjena stanovanjski gradnji in rekreaci-ji, lo so območja z oznako ŠS in ŠR, so s prostorskimi ureditvenimi po-goji razdeljena na morfološke enoie, ki so razvidne \z grafičnega dela proslorskih urcdiivcnih pogojev, določila gledc možnih posegov v po sameznc morlblo.škc cnoie pa so napisuna v odloku. Žc o/naka morib-loške enoie v grobem pove, kakšne vrste posegov so v morfološki enoti možne. Glcdc vrstc posegov imajo morfoloskc cnolc naslcdnjc oznake: 1 — območja za blokovno stanovanjsko gradnjo, 2 — območja za individualno stanovanjsko gradnjo, 3 — območja asrcdnjih dejavnoMi, 8 — parkovna, športna in rekreacijska območja, 9 — javno zelenje, pokopališča in kmelijske površine. Glede oblikovanja novogradenj imajo morfološke enote naslednje oznake: A — prostosiojcča zazidava, B — strnjena zazidava, D — vaška jedra. Osnulck prosiorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 4 Dravlje je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem — LUZ. Komiie za urejanjc prostora je osnutek obravnaval na svoji 15. seji dne 28. 7. 1988. Ugoto-vil jc, da je osnulck izdelan v skladu z usmeritvami Dolgoročncga plana občin in mcsta Ljubljana za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) iii Družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-2000 (uradni list SRS, št. 45/86, 47/87) ter da je izdelan v skladu z Za-konom o urcjanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in v skladu z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Izvršni svet je nato sprejel sklep o javni razgrnitvi osnulka. Javna razgrniiev je potekala v času od 8. 9. do 8. 10. 1988 v avli Občine Ljubljana-Siška in v prostorih Krajevnih skupnosli šcnlvid, Dravljc, Bratov Babnik in Dolomilskega odreda. Javni obravnavi osnuika sta bili organizirani v KS Šemvid in Bratov Babnik, v ostalih dveh krajcvnih skupnosti pa so smatrali, da javni obravnavi nista po-ircbni. Skupno sia bi!i v knjigo pripomb in na javnih obravnavah izra-ženi le dve pripombi, ki ju je obravnaval Komiie za urejanje prostora nasvoji lS.sejidne 17. 11. 1988. Na njegov predlog je nato Izvršni svcl na hvoji 169. scji dne 12. 12. 1988 zavzel do pripomb naslcdnji slališči: 1 ..ŠRD Bratov Babnik: Sklep seje Izvršnega odbora drušlva je, da predlaga, da se med Ul. 28. maja in Regentovo cesto spremeni na-membnost zemljišča iz rekreacijskih površin v izključno športno rekre-acijske površine (tenis, odbojka, rokomet, košarka, spremljajoči objekti), saj smalrajo, da bo veliko imeresentov med občani vseh treh draveljskih KS. STALIŠČE: Pripomba je upbštevana. Morfološka enota 9 za obmo-čje med Regentovo in Ulico 28. maja se v predelu severno od začetka Plešičeve ulice spremeni v morfološko enoio 8, v katcri je dovoljcna tu-di gradnja športnih, rekreacijskih ter spremljajočih objeklov. 2. KS Šentvid: Krajani Pržana želijo na tem območju primemo lo-kacijo za izgradnjo trgovine osnovne preskrbe. STALIŠČE: Prostorski ureditveni pogoji določajo lokacijo za trgo-vino na drobno (osnovna oskrba in spccializirana trgovina) na območju Pr/ana in siccr na zemljiJču mcd Flandrovo ulico in Ul. 4. julija. Na osnovi slališč jc izdclovalcc osnutka prostorskih urcditvcnih po-gojev pripravil in dopolnil tcr pridobil nanj potrcbna soglasja. Nckaicrc dopolnitve so v dopolnjeni osnutek vnešene tudi še na podlagi zahtev pristojnih soglasodajalcev. Izvršni svct je določil besedilo osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 4 Dravlje na svoji 189. seji dne 10. 4. 1989 in predlaga zboru združenega (Jela in zboru krajcvnih skupnosti skupščine občine, da ga obravnavata in sprejmeta. 1ZVKŠNI SVET