SLOVENSKI LIST CORREO ABQENTHTO TARIFA REDUCIDA Concesión 1561 J Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko In n cel« leto $ arg. 6.—; i,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarjOT. Dirección y Administración: GRAIt OBSAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. I AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 30 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1940 Núm. (Štev.) 176 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». Ne govorite mi o društvih "Pojdite, pojdite! Nikar mi ne govorite o društvih! Predobro jih poznam. Prijateljica me je vabila v eno, o katerem je bilo splošno ^uienje, da je naša najboljša izseljenska organizacija. Res so me tam kpo sprejeli in rekla bi, da so bili se preveč vljudni napram meni. Kttalu sem pa opazila, da se člani obnašajo med seboj kakor mešetarji živinskem semnju. Celo članice se posluževale takšnih besed, da nisem vedela, kam bi pogledala. Tudi v drugem društvu, kamor me je bil spravil brat, ni bilo nič bolje. Sa-a>o prostaštvo povsod. Ne, ne! Ni-mi ne govorite o društvih!" Takole me je zavrnila znanka, ko sem jo pred več leti srečal tu, v Buenos Airesu, in ji hotel prigovarjati, se vpiše v neko društvo. Imela Je dasi preprosto, vendar nekoliko boljšo vzgojo, nego jo imamo povprečno ljudje z dežele. Vedel sem, da je bila marljiva društveni-Ca in sem se zato začudil, ko sem slišal tako odkloriilno kritiko iz njenih' nst glede naših tukajšnjih organi-*cij. Kot človek, ki se prišteva k Pametnim (saj mi bo prizanesljivi citatelj oprostil to neskromnost?), se nisem razhudil radi takih nevšeč-besed, marveč sem začel nekoliko razmišljati o tem, kar sem slišal. sem prišel do zaključka, da je í^ola ona moja znanka vendarle nekoliko prav. Ali ni res, da smo mi jfreprosti, drugače pa po srcu dobri Jj^dje z dežele, na vso moč spojni, dokler se še ne poznamo do-Voli> in da nič ne merimo besed, ko postali že nekoliko bolj doma-?? Takšne padajo včasih, da je joj se mi tega niti zavedamo ne, ker *o se polagoma privadili takšni domači" robatosti". Ne zdi se nam r,c hudega in začudeni smo, če se ob njej spotika. Popolnoma dru-«ttce pa vpliva takšna "domačnost" na človeka, ki še ni aklimatiziran, *akor ni bila ona naša znanka. V jjjenem društvu doma je bil am-lJent drugačen. Nekoliko uradni-učitelj, par trgovcev in študentje vplivalo nanj. Če prav pomito, ni čudno, če sta jo obe dru-v katere J® Prišla po svojem P«hodu v Argentino, odbili. Zakaj pišem o teh stvareh, ki niso P^jetne? Ali ni morda med našimi izseljen-tai^ izselJenlcami še mnogo drugih kot je ona naša znanka, le da toan j odkritosrčni in zato ne reče-^i. Ne govorite mi o društvih!, mar-®c se izgovarjajo, da nimajo časa j1 Pa da žive predaleč od društev, a bi se mogli v njih udejstvovati? k6®.je tako, ali bi ne bilo dobro, . "i mi, kar nas je že starejših «ruátvenikov, nekoliko začeli razbijati o tem, kako bi izboljšali am-^ Jent y naših društvih in ga nareki Privlačnega za vsakega našega ^eijenca, tudi za take, ki so bolj ali bolj rahločutni, bolj otesani, g —- Če hočete — bolje vzgojeni? tik ni težka in bi bila sam0 P°" odl dobra volJ'a' Zakaj bi se ne nravici do tiste "domač- orl y ki mn0£e naše ljudi odbija 'naših društev? Dober zgled pri de Snih' W znaj° bolj® meriti bese-kj'..ln Prijateljsko opozorilo onim, 1Jua rada katera bolj "domača" wLZ jezika- Pa bi se ^ reč brž S h Vlla' S tem bi odPrli vrata naja", društev še mnogim, mnogim, ro-ob °m in rojakinjam, ki sedaj stoje ^ strani ter se kvečjemu še vdele-wl®;10 Prireditev, a se izogibajo vsa-n>fa ožjega kontakta z izseljenskimi organizacijami. n. p. DOGODKI U SVETU NEMČIJA IN VELIKA BRITANIJA Letalska vojna med Veliko Britanijo in Nemčijo se nadaljuje z nezmanjšano vnemo in začeli so se te dni napadi tudi proti Londonu in Berlinu. Nemci, ki so doslej napadali s celimi "oblaki" letal, ki so nastopala v organiziranih skupinah, so spremenili svojo taktiko. Njihova letala napadajo sedaj razpršena v manjša krdela, ki se razkrope nad angleškimi otoki in bombardirajo takorekoč vso deželo ob istem času. Prejšnji način vojskovanja, ko je v nekaterih napadih nastopalo po tisoč in več avionov obenem nad enim samim ciljem, je Nemcem povzročal preveč zgub. Borba med tema velesilama se vrši tudi na morju ter si Nemci z letali in podmornicami prizadevajo ovirati pomorski promet Velike Britanije. Iz Londona poročajo, da je Hitler spet ponudil mir Angliji. Britanski imperij naj bi se ohranil neokrnjen, obnovila naj bi se neodvisna Poljska, čeprav v skrčenem obsegu, Čehoslo-vaška naj bi dobila avtonomijo, Nemci pa naj bi obnovili svoj kolonij alni imperij na stroške Francije in Belgije. Hitler je baje izjavil, da je pripravljen pogajati se o miru neposredno s Chürchillem, brez ozira na Italijo, s katero naj bi potem Anglija sama naredila končne račune. Isto poročilo — o katerem mi, seveda, ne moremo vedeti, ali je resnično ali ne — zagotavlja, da je Churchill ponudbo odbil, ker je prepričan, da bo končno zmagala Velika Britanija in da bo ona narekovala mirovne pogoje. njo, ki se pa ni obnesla. Zakonski predlog mora sedaj odobriti še poslanska zbornica. Uvedba splošne vojaške obveznosti spada v vrsto priprav, ki so se začele v Združenih državah zaradi sedanjega razvoja dogodkov v svetu, ki nikakor ne izključuje možnosti, da bodo morale tudi Združene države braniti svoje meje pred imperializmom totalitarnih sil. Med ukrepe, ki jih Združenim državam narekuje previdnost, spada tudi popisovanje tujcev, ki se sedaj vrši. Oblasti hočejo imeti na-tačno evidenco vseh tujih gostov, Ker nočejo, da bi se — v danem slučaju — ponovilo ono, kar se je dogodilo v Holandiji, Belgiji in Franciji, kjer so takozvane "pete čete" baje odločilno posegle v boj in strle odporno moč teh držav. V BERLINU RAZPRAVLJAJO O TRANSSILVANIJI Pogajanja, ki so se bila začela med Romunijo in Madžarsko za ure- | aitev vprašanja Transsilvanije, so ' se prekinila, ko so budimpeštanski zastopniki predložili svoje pretirane zahteve. Po prekinitvi pogajanj so se dogodili ob ruinunsko-madžarski meji razni incidenti — spopadi med obmejnimi stražami in vojnimi le-iftli — ter so se začeli razburjati duhovi na obeh straneh. To je bil vzrok, da sta Italija in Nemčija poi vabili zastopnike rumunske in madžarske vlade v Berlin na razgovor, na katerem naj bi se spor rešil na m;ren način. Ciano in Ribbentrop se sedaj razgovarjata z zunanjima ministroma Madžarske in Romunske. Tako v Berlinu kakor v Rimu zagotavljajo, da nimajo namena narekovati rešitve spora, marveč hočejo samo posredovati, da bi med Budimpešto in Bukareštom prišlo do sporazuma, ki naj bi, kolikortoliko, zadovoljil obe stranki in preprečil, da pride do zapletljajev na Balkanu. Nemci in Italijani trde, da hočejo na vsa knačin ohraniti mir v tem delu Evrope, iz katerega prejemajo žito, meso, petrolej in celo vrsto drugih sirovin, ki jih sedaj hudo potrebujejo. SPLOŠNA VOJAŠKA OBVEZNOST V USA. Senat Združenih držav Severne Amerike je odobril načrt zakona, ki uvaja splošno vojaško obveznost. Izgovoril si je samo to, da so ameriška vojska ne bo mogla uporabljati v Evropi, marveč bo smela nastopati pnmo v Ameriki in v krajih, ki so pod ameriško oblastjo. Proti uvedbi splošne vojaške obveznosti so vodili v Združenih državah veliko kampa- FRANCOSKI IMPERIJ Ko je francoska vlada sklenila prositi Nemce za premirje, so Angleži upali, da bo vsaj francoski ko-lonijalni imperij nadaljeval borbo proti Nemčiji in Italiji. Ta upanja-pa se niso izpolnila, ker se je generalu Petainu posrečilo prepričati vojaške poveljnike kolonij, da so se pokorili njegovi vladi. Na drugi strani pa je na razpoloženje v frailan skem kolonijalnem imperiju začelo delovati tudi dejstvo, da se Velika Britanija, čeprav osamljena, krepko drži in celo vsak dan bolj računa s končno zmago, odbijajoč nemške ponudbe za mir. Sedaj poročajo, da je vsa francoska ekvato-li.jalna Afrika prestopila v tabor generala De Gaullea, ki iz Londona vodi francoski odpor proti Nemcem in proti Petainovi vladi, ter bo nadaljevala boj proti Nemčiji in Italiji ob strani Velike Britanije. STEPANČIKOVO Od F. M. Dostojevskega, enega največjih pisateljev prejšnjega stoletja, sem prečital že nekaj knjig. V skoro vseh njegovih romanih nastopajo osebe, ki jim je pretirana časti-hlepnost, sanjarski fanatizem ali kakšna druga duševna posebnost omejila razum ter jih nemalokrat docela spravila ob razsodnost. Pisatelj, ki je v svojih spisih pretresal razna vprašanja tedanje Rusije tako globoko, kakor malokateri, je risal svoje junake in okoliščine, v katerih sq živeli, tako mojster ski, da človek, ko čita njegova dela, v resnici trpi z opisanimi osebami — navadno preobloženimi z raznimi ne-dostatki. Ost teh spisov (katere je treba seveda čitati in ne gledati v kakšnih filmih) je obrnjena proti tujim kulturnim vplivom, ki so po pisateljevih nazorih bili največja nesreča in nevarnost za tedanji razvoj ruskega naroda. Boril se je tudi za osebno svobodo, kar daje njegovim delom v današnjih časih spet pečat aktualnosti. Pa tudi drugače so junaki njegovih romanov in dogodki, v katerih nastopajo, mngokrat prava podoba sedanjih razmer v svetu. Takáno delo je tudi farsa "Selo Stepančikovo", ki jo je vprizorilo eno tukajšnjih gledališč. Ne bom govoril o igralcih, ki so bili kar dobri, pač pa mi se zdi primerno povedati par besed o vsebini te igre. Glavni junak je Foma Fomič, vase zaljubljen in na vso moč častihlepen človek, ki se je izdajal za učenjaka in pisatelja, čeprav ga literarna kritika nikjer niti omenjala ni. Užaljeno samoliubje ga je zaneslo na Stepančikovo, kjer je s svojo zgovornostjo znal pridobiti zase dobrodušne preproste ljudi. Postal je nekak pre- Cenj. naročnikom in oglaševalcem! V zadnjih mesecih "Slovenski list" ni izhajal redno, čule so se radi tega pritožbe naročnikov in oglaševalcev ter dvomi glede nadaljnjega izhajanja tega našega edinega slovenskega izseljenskega tedenskega glasila v Južni Ameriki. List je naši javnosti dolžan nekoliko pojasnil, ki jih bomo danes dali brez vsakega prikrivanja. Čitateljem je znano, da se je "Slovenski list" rodil iz združitve prejšnjih dveh tukajšnjih tednikov "Slovenskega tednika" in "Novega lista" in kot last bivšega "Slovenskega prosvetnega društva I" in kon-sorcija "Novega lista". Združitev obeh glasil se je izvršila z odobravanjem vse naše javnosti, kar se je pokazalo v za naše prilike izredno velikem številu naročnikov, ki so list redno plačevali. Imel je dovolj dohodkov za kritje vseh stroškov in je tudi izhajal vsak teden in ne samo štiri krat mesečno kakor je tu navada pri tednikih. Iz razlogov, ki jih tu ni treba podrobneje analizirati, je proti koncu leta 1937 g. Jan Kacin postal edini urednik in upravitelj "Slovenskega lista" ter se je užitkar na domu polkovnika Rosta-njeva, katerega mati, stara generalka Rostanjeva, je bila z drugim žen-stvom vred nad vse navdušena, ker je Previdnost naklonila Stepančiko-vu takšno odlično osebnost. V takšnem ambijentu je Foma Fomič pridobil vso oblast in postal na vso moč prevzeten. Povsod je hotel imeti odločilno besedo in vtikal se je v vse stvari, tudi najbolj intimne. Vse je preziral, sleparil in teroriziral. Moškim je govoril o narodnih in političnih vprašanjih in se delal svobodnjaka, napram ženskam pa se je kazal globoko vernega. Rastel je vsak dan bolj in v svoji nadutosti zahteval, da ga imenujejo "eksce-lenco". Dasi je na vse načine skrbel sa svoj ugled, je moški svet na Ste-pančikovem kaj kmalu spoznal, da je Foma Fomič gobezdač in puhel hinavec, ter ga je začel prezirati. Zato se je Foma Fomič pričel družiti K mladino in je razlagal, da bodo šele mladi, nepokvarjeni ljudje znali "ceniti njegovo delo in njegove ideje", čeprav nikoli nič napravil ni in tudi nobenih načrtov imel ni. Mladim ljudem je govoril, da pojde v Moskvo, kjer bo imel na tisoče pristašev, ni se pa hotel pobrati s Stepančikova niti tedaj, ko mu je polkovnik Rostanjev ponujal večjo vsoto denarja, da bi se ga na lep način rešil. Končno je tudi Rosta-Djevu začela presedati Fomičeva tiranija, pa ga je zapodil, v veliko ve-| selje moških in veliko jezo žensk, ki niso mirovale, dokler se Foma Fo-| mič ni spet vrnil na Stepančikovo, čeprav ponižen in ponižan na mesto, j ki mu je pripadalo po njegovih ne-I čednostih in nevrlinah. Ko sem gledal to igro v enem tukajšnjih gledališč, so mi misli nehote uhajale daleč proč, čez morja, po širnem svetu, ustavljale so se v nekaterih deželah in pri nekaterih veljakih, pa se spet vračale nazaj in krožile tudi po našem izseljenskem ambijentu. In zdelo se mi je, kakor da vidim dolgo vrsto Fomičev, ki se šopirijo po raznih Stepančikovih, velikih in malih... Te presnete misli! — tako sem se razjezil sam nase, ko sem jih zasačil pri takšnem pohajkovanju. Saj je Dostojevski že zdavna v grobu in kje so tisti časi, ko je on študiral prilike na Stepančikovem! I. P. tudi dejanski smatral za edinega lastnika; vodil je list sam po svoji uvidevnosti in ga izdajal redno štiri krat tedensko vse do začetka tega leta. Radi evropske vojne, katere vplivi se čutijo tudi tu, so se oglasi skrčili, obenem pa se je tudi zmanjšalo število redno plačujočih naročnikov. List je zašel v težave, ki so postale predmet razprav nekaterih sestankov "Slovenskega doma" (nastalega iz združitve "Slovenskega prosvetnega društva I" in "Tabora"), potem ko se je to društvo oja-čilo na svojem zadnjem občnem zboru s pristopom novih članov. Po daljšem razpravljanju sta odbor "Slovenskega doma" in bivši kon-sorcij "Novega lista" sklenila, da od g. Jana Kacina — lastnika "de facto" — prevzameta "Slovenski list" in nekaj črez 1.300 pesov dolga, ki ga je bil g. Jan Kacin naredil v zadnjem času za izdajanje lista. Članski sestanek "Slovenskega doma", ki se je vršil preteklo nedeljo, je ta sklep potrdil. Društvo in kon-sorcij sta poskrbela, da se stroški za izdajanje lista omejijo kolikor je le mogoče, ne da bi pri tem trpel njegov obseg. Sestavil se je uredniški odbor, katerega člani bodo brezplačno opravi j ah uredniško delo, in omejili so se tudi upravni izdatki. G. Jan Kacin, kateremu je bil odbor "Slovenskega doma" ponudil, naj bi sodeloval v uredniškem odboru, je to odklonil in na njegovo željo javljamo, da od nedelje, 25. avgusta. 1940, nima nič več skupnega s "Slovenskim listom", '' Slovenski dom" in konsorcij "Novega lista" smatrata, da sta storila svojo dolžnost, ko sta ukrenila, kar je bilo nujno potrebno za zagotovitev obstoja "Slovenskega lista"; prevzela sta nase breme dolga (katero bi se brž zmanjšalo, ko bi vsi naročniki, ki so zaostali z naročnino, izvršili svojo dolžnost napram listu) in prevzela sta nase odgovornost za izdajanje tega našega izseljenskega glasila, ker mislita, da je takšno glasilo Slovencem v Južni Ameriki potrebno v današnjih časih še mnogo bolj nego kdaj prej. Zadnjo besedo v tem pogledu pa ima seveda naša javnost, ker zanjo se list izdaja. Urednšiki in upravni-ški odbor "Slovenskega lista" bosta storila vse, kar bo v njunih močeh, da v vsakem oziru zadovoljita naročnike in čitatelje, od naročnikov pa je končno odvisna usoda lista. Le če bodo oni z rednim plačevanjem naročnine pokazali, da res želijo, da se list ohrani tudi v današnjih težkih časih, bo mogoče premagati vse težkoče. Pri "Slovenskem listu" je dobre volje dovolj, saj bi brez dobre volje "Slovenski dom" in konsorcij "Novega lista" ne bila prevzela nase nobenega bremena in bi upravniški in uredniški odbor ne bil prevzel odgovornosti za list Rojaki! Naročniki in oglaševalci! Pokažite tudi Vi svojo dobro voljo! Težka letalska nesreča Nad Velebitom se je te dni dogodila velika letalska nesreča. Potniško letalo, ki je vozilo redno iz Zagreba v Split in obratno, je pod vodstvom Knjiženskega, ki je bil najboljši civilni pilot v Jugoslaviji, letelo iz Zagreba proti Splitu. Ko je dospelo do planin Velebita, ga je zajel vihar. Pilot je tedaj hotel letalo naokreniti ter se vrniti nazaj proti Zagrebu, a vihar je vrgel letalo z vso močjo ob hrib pri vasi Medaku, da se je popolnoma razbilo. * ,ri' Pri tej nesreči je bilo ubitih vseh devet potnikov, med njimi tudi pilot in telegrafist. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 13 U. T. 22 - 8327 DO OK SUD ¿ -------ínr-inr 3BB30l=30B0t "el banco municipal Tiene el más V ^ ntajoso servicio de CUENTAS CORRIENTES ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse en descubierto con garantía de: D TITULOS DE RENTA COMODIDAD, ESMERO Y RAPIDEZ j Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. Sábados 9 a 13 hs. | Casa Matriz: SUIPicHA y VIAMONTE BUENOS AIRES '-------QE301= IODO Krojacnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chac^riti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 Krojačnica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - ZDRAVSTVO PAZI NA NOGE Vse poletje ne moreš prečepeti doma, ampak je potrebno, da greš É kV Kdo Kupim hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31 -1637. SLOVENSKI LIST ' •'!■• y?, Núm. (Štev.) 176 sam in prosil, da to store. Ugrabitelj, k^koj §i«rst9 ji^enpvala kraj, kamor nfcjj í» To zadevo je oče otroka sporočil poíiciji', ki sé-harto S Jn¿jm podala na ozMčeno mesto. Tam je res-čakal-ugrabitelj s sinom. Seveda pa denarja ni prejel, ampak j ga je policija po hudem boju sprfctola na varna/. .Ta Ugtfaibitelj, ozi*oma>sou:♦> •:♦> '<♦> <♦> •:♦> •:♦> m^ymmmm^ymmmmmmm I __________ i 't ® | Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires | One 8. septembra ob 6 uri popolne se bo vršila v "Slovenskem do-mu". ulica Gral. César Díaz 1657, spominska ura, v počastiev b»zovi-®«ih žrtev. V društveni sobi bodo "SLOVENSKI DOM" TP»**. PROSTORI: odprti m članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in spjisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. ~ 1 ^ DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami tei"S*P%re- čita letno okrog štiristo. íwkIoíó DRJJšT^O RAZPOLAGA:, ,s krogljiščem ter drugimi igrami za moSkc, 'ženske' in otroke. POSTANI ČLAN tudi, ti tw sodeluj in poslužuj se v društvu .,_> kar čutiš največ veselja! Jz",.------SgaOfta .v apMRNMBMHaÉBM wí •*♦> >;♦> •:♦> >38< ,*►>. ,•:««:. ,<«.< ima >m: >»:■ ym. >mi >:«• •:♦> :>:«• Upravni odbor Slov. lista je prevzel odgovornost za redno nadaljno izhajanje lista. Radi tega pa odbor prosi vse cenjene naročnike in naročnine, ki so zaostali z naročnino, da jo poravnajo. Oni, ki bivajo na deželi naj pošljejo po pošti v dobro zapečatenem pismu ali po nakaznici (giro). Tisti pa, ki živite v mestu, lahko plačate osebno pri upravi, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 na Paternalu ali pa našim pobiralcem, ko vas obiščejo. IZ UPRAVE SLOV. LISTA V tiskovni sklad Slovenskega lista so prispevali sledeči: Lazan Anton...... $ 1._ Hvala Marija........ 1,— Laščak Luisa...... „ 9._ Lah Dánica ...... „ 1._ Frankovič Andrej .. )t 1._ Skubin Marija .... „ 1.— SPREJEMANJE NAROČNIN ZA SLOVENSKI LIST Po sklepu odbora S. D. in konsorci-ja, določen je za pobiranje naročnin in denarja za oglase, dosedanji pobiralec Josip Zlobec. Poleg omenjenemu pa se zamore plačati naročnino in druge prispevke za Slov. list tudi še Josipu Šva-gelj, Francu Lakner na Banki Ger-maniki, Andreju Škrbcu na Banki Holandés ter Janezu Hladniku, izseljenskemu duhovniku. Slov. Babica FILOMENA BENEš-BILKOVA Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 —BUENOS AIRES U. T: 23 - Bueri Orden 3389 £♦> <♦> ss© n jfj 1 Dr. Enrique Daniel ¡ Ji. Dauga . Zobozdravnik ^ $ od,Asilencie Publike W U ,Oj | Vsak dan od 2 do 7 ure pop. f¿ Feo. Lacroze 37€8, Chacarita Buenos Aires ^^■^qggrsae.c MÍÚMÍ t imift Brasil 315. Pri obeh mašah bo navzoč tudi minister g. dr. Izidor Cankar z osobjem poslaništva, ter zastopniki vseh balkanskih držav. Jugoslovanska radio-ura bo daj a la dne 1. septembra od 10 ure dalje poseben program v ta namen. Sokol Dock Sud-Boca hi Sokol Buenos Aires I. pa priredita v soboto 7. septembra ob 9 uri zvečer Svečano Akademijo, pri kateri bodo sodelovala tudi druga jugosl. društva ter češkoslovaški Sokol iz Buenos Airesa. Prireditev sebo vršila v ulici Billinghurst 1767 na Dock Sudu, v poljski dvorani s sledečim ns Aires I. 10. Proste vaje — ženska deca Sokola Dock Sud-Boca. 11. Proste vaje — člani Sokola Dock Sud-Boca. 12. Vaje na bradji — člani Sokola Dock Sud-Boca in Buenos Aires I. Tekom sporeda bo deca docksud-ske šole, Sokola Dock Sud-Boca in Sokola Buenos Aires I. izvajala ciklus deklamacij. Nastopil bo tudi v jugoslovanski naselbini znan pevec g. Nikša Boja-novic, kateri bo ob spremljanju kitare zapel več jugoslovanskih narodnih pesmi. Vstopnina: Nečlani $ 1.50; člani $ 1.—; ženske prosto. Veliki zavod "RAMOS ME JI A" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) K02A: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. ültravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. erveNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo pp modernem nemškem načinu. PLJTTCA: Kafielj, Šibka pljuča. OREVA; colitis, raz8irjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: bre» operacije in boletín. POPOLNO OZDRAVLJENJE 9 30.-*-PLACEVAÍTJE PO $ 5.— NA TEDEN Naá zavod s svojimi modernimi naprava-mi m z lavtttniihi 8PE0IJÁLISTI je edini te vrste v|,Argentinl. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me- plačevanj». * -¿«Sli' OD 9—12 OS NEDELjIlPSfo 8—1» j Rivadavia 3070 PLAZA ONCE ....... I Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 Ü. T. 54 - 2756 Buenos Aires Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in *^se boste sami prepričali Cene nizke. ' Za obilen obisk se priporo&t / rojakom STANISLAV MAURIČ TflELLES 2642 JJf T. 59-1233 Naročnikom in naroč-mcam Sporedom : ska m jugoslovanstóv himna. * p 2. Pozdravni govori — staroste 80-,-f. kola Dock Sud-Boca jn Buenos Aires I. 3. Proste vaje — člani Sokola Buenos Aires I. s 4. Ritmične vaje — članice Sokola Dock Sud-Boca. % 5. Proste vaje — moška deca Sokola Dock Sud-Boca. 6. Simbolične vaje — ženski naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 7. Vaje s palicami — moški naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 8. Proste vaje — članice češkoslovaškega Sokola Buens Aires. 9. Piramide — člani Sokola Bue- Povodom rojstnega dne našega kralja Petra II-, bodo jugoslovanski izseljenci praznvoali ta dan ž raznimi prireditvami. V nedeljo 8. septembra, bo zahvalna maša za katoličane v cerkvi Santa Rosa de Lima, ulica Belgrano 2202 in sicer ob 11 uri dopoldne. Ta dan bo maša tudi za vernike pravoslavne vere in se bo maša vršila ob 10 uri v ruski cerkvi, ulica Str. 4 SLOVENSKI LIST Núm. (ŠteV.) 176 Slovenci doma in po svetu "i*; M&xm.mzimc srstessat^s^Kri:^skkSrS^:j-sk^;::>s»c> PRIMORSKE VESTI Tristoletnica kosta-njeviške "Kapele" Pred dobrimi tristo leti je bila Kostanjevica, kjer se beli sedaj mogočni frančiškanski samostan z vabljivim Marijinim svetiščem in ki je za gradom najlepša goriška razgledna točka, pokrita z gostim, zelenim gozdom. Sredi njega je bilo majhno, na pol zidano poslopje, kamor so se zatekli pastirji ob slabem vremenu. Znotraj je bila na steni naslikana .Devica Marija. Slika je bila zelo lepa. Zanjo so vedeli tudi goriški me-ečani. Ta podoba je silno vplivala na neko Kamilo Cimbelle, ki je bila doma iz Gorice, kjer je bil njen oče znan in spoštovan mož. Kamila Cim-berle je sklenila posvetiti vse življenje službi te podobe. Kmalu je bila pozornost vse Gorice obrnjena na Kostanjevico. Vedno pogosteje so prihajali ljudje iz mesta in okolice na prijazni griček molit. Zaceli so dajati milodare. V kratkem se je nabralo toliko denarja, da je lastnik gozda Matija della Torre lahko zgradil kapelico in zraven nje hišo za stanovanje duhovnikov. Kakor govore stari viri in so zgodovinarji ugotovili, je bil ta skromen Marijin hram leta 1640 dograjen in posvečen. Zato smo letos v dnevih od 16. do 19. maja slovesno obhajali tristoletnico. Prve tri dni je bila pobožna tridnevnica, zadnji dan v nedeljo je pa spominska proslava dosegla svoj višek v pontifikalni sv. maši goriškega nadpastirja, ki je imel tudi cerkveni govor in je pri popoldanskih večernicah zaključil svečanost s papeževim blagoslovom. Vse dni je bila kapela — tako imenuje po prvotni zgradbi ljudstvo še sedaj svetišče na Kostanjevici — cilj številnih pobožnih duš, v nedeljo je pa prikupni vrh ves zaživel: našteli so par tisoč ljudi, ki so prihiteli k spominskim cerkvenim slovesnostim. Leta 1651. so se na Kostanjevici naselili karmeličani, pozneje so prišli frančiškani, ki so ustanovili tu tudi svojo notranjo gimnazijo. Tudi sedaj oskrbujejo priljubljeno Marijino svetišče sinovi sv. Frančiška. Svetovna vojna je svetišče in samostan čisto porušila. Danes je vse zopet obnovljeno. V kripti pod cerkvijo so rakve zadnjih francoskih burbonskih kraljev. Tu počiva francoski kralj Karel X. in petorica njegovih najožjih sorodnikov. Po izgubi prestola se je kralj Karel naselil v Gorici. Stanoval je na Cingrofu v gradu grofov Coronini. Iz okna tega gradu, tako pravi ljudska govorica, je večkrat občudoval lepoto nasproti ležeče Kostanjevice in izrazil željo, počivati v njenem svetem zatišju. Želja se mu je izpolnila. Svetovna vojna pa tudi tem slavnim burbonskim mrtvecem ni bila prizanesla. Bežati so morali, vojna vihra je razrušila tudi njihovo zadnje zatočišče. Ko je bilo po vojni isto zopet obnovljeno, so se znova vrnili v svoj zaželjeni mir. - "Kapela" s svojim samostanom je važna tudi za slovensko kulturno zgodovino. Tu je med drugimi znamenitimi možmi pred zadnjo svetovno vojno bival slavni jezikoslovec p. Stanislav škrabec, ki je urejeval zanimivo "Cvetje z vrtov sv. Frančiška" z važnimi razpravami na platnicah. Marijino svetišče na Kostanjevici je še vedno zelo privlačna cerkev in hrepenenje mnogih pobožnih vernikov od blizu in daleč. Dal Bog, da bi nikoli več ne doživela usode, ki jo je zadela pred 25 leti! IVAN TORKAR V PODBRDU UMRL Zopet je odšel eden izmed starih borcev, eden iz stare garde po plačilo za svoje zvesto delo v večnost; v Podbrdu je v nedeljo 26. maja umrl g. Ivan Torkar, star 83 let, ki je več desetletij vodil tamošnji poštni urad in bil zato splošno znan pod imenom poštar. Pokojni je bil eden izmed tistih mož, ki je pred dobrim polstoletjem začel sodelovati pri podvigu naše narodne zavednosti in je tudi na gospodarskem polju vneto pomagal graditi našo narodno samobitnost. Bil je pošten, zaveden Slovenec, ki si je za primorsko slovensko ljudstvo stekel mnogo zaslug. V svojem domačem življenju je bil neumorno delaven gospodar, ki je /gradil lep, ugleden dom, in skrben, ljubeč oče, ki se je vsega žrtvoval za svojo družino. Zaradi svojega nesebičnega in uspešnega javnega delovanja in mnogkrat zastopal svoje drago Podbordo v občinskem svetu, bil član nekdanjega okrajnega šolskega sveta in cestnega odbora tolminskega ter delal še v raznih drugih zastopih. Bil je res priznan in upoštevan javni delavec, ki je zaradi svojega dobrohotnega značaja imel veliko znancev in prijateljev ne samo na Tolminskem, temveč po vsej deželi. INDUSTRIJALCI ZA FAŠISTIČNE DOMOVE Kakor se poroča, je bilo sklenjeno, da se zgradi na Goriškem cela vrsta novih fašistovskih domov. Po poročilih italijanskih listov so se za postavitev teh domov najbolj zavzeli veliki industrijalci, ki imajo svoja podjetja v deželi: senator Ba-nelli iz Trsta, predsednik družbe "Cementi Isonzo", njen podpredsednik in tajnik so se ponudili, da ograde fašistovski dom v Anhovem (Saloni), kjer stoje cementne tovarne; g. Piermaria Tognelli, generalni ravnatelj tržaških predilnic (Co-lonificio Triestino), ki imajo svoje tovarne v Podgori, bo sezidal podgorski dom; inž. Karel Semenza, ravnatelj soških elektrarn (SADE) je prispeval 250 tisoč lir k zgradbi fašistovskega doma v Kanalu; gg. Anton Rizzatti iz Ajdovščine in Al. Hacchino iz Gorice sta podarila vsak po 50 tisoč lir za pokrajinski fašistovski donrv Gorici. Pred dnevi je vse imenovane gospode s pokrajinskim političnim tajnikom na čelu sprejel vladhi predsednik v posebni avdijenci. NOVA MAŠA V AVBERJU Pravijo, da Kraševci ne marajo mnogo za cerkev, a kdor je bil v nedeljo, dne 2. junija na novi maši v Avberju, se je mogel prepričati baš o nasprotnem. Novomašniku g. Do- iiiiMiiiMBiMMuniiMi vmt&msmts. mrjMtinmumiuMVWé AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Se- ske bolezni, bolean?. maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatióne bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 dó 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 miniku Peganu iz bližnjih Ponikev so postavili duhovljani, v prvi vrsti fantje in dekleta, zelo mncgo slavolokov, visokih vitkih mlajev, napletli vse polno vencev, z eno besedo: bogato in okusno so okrasili domačo hišo, soseščino, pot, po kateri je novi božji služabnik stopal k svoji prvi sv. daritvi in domačo cerkev. Nekaj deklic se je naučilo krasnih priložnostnih deklamacij. Da je bilo razpoloženje še bolj veselo in pi-isrčno, je bil povrhu ta dan nadvse krasen in vsa narava je dehtela in kipela v prazničnosti. Ljudi nič koliko iz bližnje in daljnje okolice, ki seveda niso imeli vsi prostora v majhni, od Toneta Kralja poslikani cerkvi. Vse je bilo lepo, spodbudno, pred, med in po sv. maši. Lepo je bilo tudi pri slavnostnem kosilu na domu, kjer je bilo mnogo radosti ter resnih in veselih priložnostnih besed. DVA GROBA V KRONBERGU PRI GORICI Nepredvidoma je smrt pobrala 6] ietnega Avgusta Komela, lastnika znane gostilne pri " Jernejčctu". Pred kratkim je nesrečnemu možu umrla žena v Ameriki, kjer ima tudi tri otroke. — V visoki starosti 86 let je umrl Jožef Pavlin, gospodar Turkčeve družine. Bil je dober mož. V tolažbo lahko povemo, da pokojni s svojimi častitljivimi 86 leti ni bil ne najstarejši naš faran in ne kaka posebna redkost. Imamo dve osebi, ki sta prekoračili že 90 let in še lepo vrsto čvrstih 80 letnikov. Anton Rot, pa je ostal pri gruči, kjer se je vnel prepir. Žagar ni slutil nič dobrega in je hitel po pomoč: Ko se je čez nekaj časa vrnil s prijateljem, ni bilo avtomobila nikjer več, pač pa je po precej dolgem iskanju v temi našel Rota, ležečega v krvi na tleh. Poklicali so takoj ¡■.dravnika iz Boca, ki je ugotovil da ima ubogi mladenič razbito lobanjo nad desnim 'ušesom, in naročil, naj ga takoj odpeljejo v Gorico v bolnišnico. Komaj so ga pa tja pripeljali, je že izdihnil. Po uradnem raztelešenju so ga pokopali v Gorici, (¡ruča, ki se je vozila z avtom, je obstojala iz pet oseb, ki so nastavljene pri vojaških delih v dolini Uče, doma so iz Bergama. Šofiral je Gvido Rossi, ki biva že več'časa v Bovcu. Pristojne oblast iso zadevo vzele v roke in so enega izmed petorice aretirale. Krvavi dogodek je vzbudil na Bovškem mučno razburjenje. Želimo, da bi preiskava dognala popolno resnico in grozni uboj razčistila. PRETEP ALI ZLOČIN? Dne 16. junija ponoči sta se vračala na Žagi proti Bovcu dva domača fanta iz tamošnjega "Dopola-vora'' proti domu in sta tiho pela. Nenadoma ju doteče avtomobil, v katerem je sedelo pet oseb. Ko avto obstoji, skočijo došleci iz njega in jima ukažejo, naj se ustavita in dvigneta roke. Fanta ubogata. Koj nato pa pripelje eden izmed petorice enemu fantu par zaušnic, hkratu mu tudi kriči, naj se pobere domov. Fant, po imenu Žagar Leopold, se res odstrani, njegov tovariš, 18-ietni POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! FOTOGRAFIJA I "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 -— Gs. Aires U. T. 54 - 3588 KER JE PRODAJAL SLABO OLJE V Kanalu je bil obsojen trgovec Štokelj Rudolf na denarno kazen 590 lir in na plačilo sodnih stroškov, ker je prodal 200 litrov namiznega olja, ki je imelo večjo količino kisline, kakor je to predpisano. GRANATO KALIBRA 420 SO RAZSTRELILI V Jamljah so našli ob cesti, ki pelje v Doberdob, 42-centimetrstko še nerazstreljeno granato. Nastalo je res kočljivo vprašanje, kako nevai'1 ni izstrelek uničiti, ne da bi se pripetila nesreča in ne da bi nastala škoda. Obzidali so zato projektil z zidom in prostor napolnili s peskom in zemljo, ter vse ti^di primerno pokrili. S tem so hoteli zadušiti silni zračni pritisk, ki ga povzroči eksplozija. Razglasili so tudi, da v ponedeljek, 3. junija, ko je bila raz-strelba določena, v okolici enega kilometra ne sme biti nobenega človeka. Razstrelba je bila izvršena v redu in brez nesreče. Italija se pritožuje V zadnjem času so Italijani začeli hudo povdarjati, kako veliko škodo imajo, odkar so ji Angleži zaprli oba morska izhoda iz Sredozemskega morja, Gibraltar in Suez. Listi pa ne ugotavljajo več samo dejstva, da ima Italija v resnici od te pomorske zapore ogromno škodo , pač pa celo, da bo Anglija morala vso to škodo Italiji na enak način poravnati, ker je le že preveč in jo je ona zakrivila, Italija, več ne more prenašati lega neznosnega stanja. Prizadeta so vsa italijanska pristanišča v Sredozemskem morju, predvsem tista, .Mtozi katera je šel prej glavni promet izvoznega blaga. Med te spada prav tako Trst. Pomorska zapora tudi njemu ni prav nič prizanesla. I-taliansko blago, namenjeno za izvoz, Ježi nakopičeno v pristaniških skladiščih in se tam kvari, ne da bi ga bilo mogoče pravočasno odpeljati, kamor je namenjeno. Tako pišejo italijanski časopisi med drugim, da samo v Trstu in Genovi čaka nič manj kot 25.000 metrskih centov oljčnega olja. Ce se ne bo kaj kmalu pretrgal obroč angleške pomorske napore, se bo vse blago pokvarilo. Italija k temu ne bo mirno molčala — tak o odločno zatrujejo po li-irlih — pač pa bo zahtevala povračilo vse škode, ki bi se še dalje delala pu angleški krivdi. 1 Nove določbe v Italij* Uradni italijanski list "Gazzetta Ufficiale" je zadnje čase precej natrpan novih dolčb, ki jih vlada izda kot neobhodno potrebne v sedanjih težkih, negotovih časih. Tako se z eno zadnjih določb spreminja zakon iz leta 1935, ki je urejal prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah Italije. Vsako, tudi delno prodajo nepremičnin v obmejnih krajih bo treba predložiti v odobrenje pre* fektu. Takšno-dovoljenje je potrebno tudi. pri prodajah na dražbi. Kar prefekt odloči, to" navadno tudi drži. Prizadeti se lahko pritoki $e na vlado, ki gre seveda*kaj nerada' preko prefektnega mnenja. Nezaupljivi Kraševci - in pšenica "montana" Italijanske pristojne oblasti se v zadnjih letih zelo prizadevajo med drugim tudi za to, kako bi poživile domače kmetijstvo. V vsakem kraju, ki je količkaj primeren za polje-dlestvo, gledajo na to, da bi zasejaü le takšno žito, ki bi gotovo najboljše usjevalo. Zato so v zadnjih letih naredili že mnogo poskusov z razno setvijo po istih poljedelskih krajih; kjer se zdi, da bi morda lahko kaj več obrodili kot dozdaj. Posebn0 skrb so kmetijske oblasti posvetile tudi Krašu. Na vsak način ga skuša' jo spremeniti v vsaj količkaj žit°" rodni kraj in ga enkrat za vselej tešiti njegove puščobe. Tako poročaj0 med drugim iz Temnice, da je dežel; ni inšpektorat odredil v tamkaj šnj* občini več poskusnih polj. Na njií bodo namreč preskušali, kakšne 11 tpehe bi dalo na kraškem svetu raí* no žito in krma. Višji kmetijski kr°' gi bi namreč radi videli, da bi kmetje na Krasu v prvi vrsti sejali tak0 imenovano "montana" pšenico, kajti do zdaj se je izkazalo, da je pridelek te pšenice še najobilnejši, seved® tam kjer sploh uspeva. Razumljiv° je na drugi strani, da nekateri kmetje ne gledajo v takšne nakane z ni¿ kaj preveč velikim upanjem. Prepri' čani so namreč, da sami dosti bolje poznajo svet, na katerem žive, ter njegovo rodovitnost. Skušnja jih )e tudi izučila, da ni nič kaj dobro se' jati v Krasu žita, če oblasti še tak0 priporočajo. Istra daje premog prepočasi V vseh panogah gospodarst^ j skušajo Italijani, prav posebno še ^ zadnjem času, ko je zanje bodočo08 tudi še zelo negotova, dvigniti izvodnjo, kar se le da, da ne bi treba preveč uvažati, to se p1"* drago plačevati. Posebno se priz&de vajo, kako bi nakopali čimveč rud6' ki je v časih, kakršne danes preživ, ljamo, še neprimerno važnejša gj sicer, in sicer rude vsake vrste! Z®1 Dr. S. M. MILATIC Zdravnik splošne medicine Diplomiran na vseučilišču v Zagrebu in Rosariu. Specijalist za notranje bolezni moških, žensk in otrok. Za kožne in venerične bolezni. Sprejema vsak dan od 15 do 18 ure, Viamoiite 1641 -1. nadstr. U. T. 42, Callao 3036 Buenos Aires t v;i Núm. (Štev.) 176 SLOVENSKI LIST Str. 5 se, da so posebno pozornost Italijani posvetili kopanju premoga. Vsem premogovnikom, kolikor jih imajo, skušajo dvigniti kapaciteto, posebno še, ko je delovnih moči dovolj na razpolago. Lastnica premogovnikov v Istri in na Sardiniji je družba "Azienda Carboni Italiani", ki hoče dvigniti v bodočih dveh letih kapaciteto na milijone ton, v naslednjih dveh letih, t. j. do 1944, pa kar na 6 do 7 milijonov ton na leto. Seveda je družba morala v ta namen povečati tudi kapital in sicer od 300 na 600 milijonov lir. Družba ima kar se le da tudi natančno preračunano, koliko premoga bo mogla še dobiti iz teh rudnikov. Pravi, da ga bo v teh rudnikih v Istri in na Sardiniji le še kakšnih 300, če ne 500 milijonov ton. To vsekakor ni malo. Račun pokaže, da bi ga še celih sto let ne zmanjkalo, čeprav bi ga tako pridno kopali kot sedaj. Italijani za svojo davnino v naših krajih V Gorici izhaja list pod naslovom "Voce Isontina", ki se v eni svojih zadnjih številk bavi z ostanki starodavnih rimskih zidov in trdnjav na področju Goriške in Krasa, ob cestah, ki so nekoč vodile iz gornje Italije na slovensko ozemlje in še dalje proti severu in vzhodu. Rimljani so zgradili ob teh cestah razne utrdbe, na gotovih krajih pa tudi stalne okrepčevalnice. Pri Hrušici pa je bila vsekakor najzanimivejša naprava, dolg obrambni zid. Kakor ugotavlja omenjeni list, se bivša Avstrija ni dosti brigala za to, da bi odkopavala rimske zanimivosti. Izkopavanja je celo prepovedovala. Po svetovni vojni pa so vzeli vso to stvar v roke Italijani, ki so starine iz njihove davne preteklosti že od nekdaj nad vse upoštevali in so jim še danes zelo na srcu, saj jim privabijo v deželo dokaj tujcev, z njimi vred pa seveda tudi mnogo cvenka. Dosedanja izkopavanja so dokazala, da ta zid nikakor ni bil kratek. Odkrili so ga že v dolžini 20 km. Kakor se vidi iz tega, so že v starih rimskih časih gradili na krajih, kjer so se bali, da ne bi v deželo vdrl sovražnik, obrambne zidove, čeprav gotovo niso bili tako trdni in neprebojni kakor so n. pr. Siegfriedovi ali Maginotovi. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Skrb za surovine Preskrba industrije s surovinami je daties eno najbolj perečih vprašanj na našem gospodarskem polju. Temu vprašanju so posvetili veliko pozornost še prav posebno na Hrvaškem, odkoder zdaj napovedujejo nove uredbe, po katerih bo omenjena preskrba s surovinami zagotov-. •jena tudi na področje banovine Hrvatske: Ker je Hrvatska na polju notranje trgovine popolnoma avtonomna —r piše "Hrvatski dnevnik" — bodo izdane te uredbe, ki bodo veljale za vse državno, področje na predlog bana banovine Hrvatske, doseženo je soglasno glede posvetovalnih odborov za posamezne stroke tl*ko, da se ustanove posamezni posvetovalni odbori* pri banski oblasti in bodo v njih zastopniki industrije s področja banovine Hrvatske, ter Posvetovalni odbori pri ministrstvu za trgovino in industrijo, ki jih bodo tvorili zastopniki industrije z o-stalega državnega področja. Predstavniki teli odborov bodo zastopani tudi v koordinacijskih odborih, ki bodo dajali svoje mnefije o skupnih vprašanjih za vse državno področje. Največjega pomena — pravi omenjeni list — je sporazum, po katerem se bodo surovine razdeljevale med banovino Hrvatsko in ostalo državno področje po resnični kapaciteti industrijskih podjetij tako, da bodo interesi industrije popolnoma zavarovani. . Zgodnje sadje za Nemčijo Za 500.000 nemških mark je letos izvozila Jugoslavija v Nemčijo samo zgodnjega sadja in zelenjave. Tolikšne količine uvoza so nemške o-biasti odobrile. Ta uvoz iz Jugoslavije je poverjen nemškim uvoznikom, ki so za to dobili dovoljenja. Pri uvažanju zgodnjega sadja je sodelovalo 15 uvoznikov, pri uvozu zelenjave pa 12 in sicer samo takšnih, ki so že prej imeli za to dovoljenje. Za uvoz jagod je bilo odobrenih 49.000 nemških mark, za češnje 72.000, za grah 64.000, za paradižnike 96.000, največ pa za zgodnji krompir in sicer kar 200.000 mark. Iz tega se je najbolj vidi, kaj se je v sosednjo Nemčijo najlažje prodalo. Gotovo to je tisto, kar je najbolj izdatno in kar je poleg tega tudi brez dvoma najceneje — krompir. DR. DINKO TOMAŠIČ OPDOTO-VAL V AMERIKO V Ameriko je odpotoval zagrebški vseučiliški profesor dr. Tomašič Dinko. Odpeljal se je v Genovo, tam se bo vkrcal na ameriški parnik "Manhattan" ter se z njim podal v Newyork. Prof. dr. Tomašič bo po raznih ameriških vseučiliščih imel vrsto predavanj o socialnih vprašanjih, še posebe pa o socialnem ustroju in življenju hrvatskih izseljencev. Predvideno je tako, da bo dr. Tomašič ostal v Ameriki kar do konca letošnjega leta. JUGOSLOVANSKI PARNIK "LOVČEN" ODPLÜL V RUSIJO 2. junija je odplul iz gruške luke trgovski parnik "Lovčen", ki je last "Zetske plovidbe", katera vzdržuje stalno zvezo z Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. Odpotoval je v rusko luko Odeso, kjer bo vkrcal blago za Jugoslavijo. ZAPRISEGA VOJAŠKIH NOVINCEV 2. junija je bila na Banjiškem polju slovesna zaprisega vseh regrutov beograjske garnizije. Zaprisegi je prisostvoval tudi vojni minister, armadni general Milan Nedic, ki je pri tej priliki imel na nove regrute lop nagovor, v katerem jih je pozivni, naj se zavedajo slovesnega trenutka. in da so z dano zaprisego vstopili v Službo vrhovnega poveljnika vse državne oborožene sile, kralja Petra IT., naše domovine in naše vojaške zastave, pod katero so služili kralju, narodu in domovini •udi naši očetje in bratje. Svoj nagovor je minister za vojsko in mornarico zaključil z besedami, da je prepričali, da bodo vsi regruti posnemali zglede svojih dedov, očetov in bratov ter zvesto služili v naši hrabri vojski. Nazadnje je vsem re-J grutom čestital k zaprisegi ter jih KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdrtavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis ^ 1 Zdravniški pregled za vsakovrstne boleen! $ 3,— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 poval, da pozdravijo vrhovnega poveljnika vse oborožene sile kralja »Petra II. ter vrhovnega inšpektorja za vse državne sile kneza namestnika Pavla z vzklikom: "Živio!", kar s«> regruti storili, nakar, je vojaška godba intonirala državno himno. ŽELEZNIŠKA PROGA METKO-Vlč—PLOČE BO KMALU KONČANA Svojemu zak'jučku se bliža gradnja železniške proge od Metkoviča do Ploč, kjer bo novo pristanišče. Nova proga bo dolga 25 km in bo vezala vso Bosno z novim pristaniščem, od koder se bodo lahko odvažali v svet številni proizvodi bosanske industrije in drugi pridelki bogate Bosne. Proga je skoraj dovršena. Večinoma teče ob reki Neretvi. Od Metkoviča do Ploč bodo vmes štiri postaje. Zgradili so štiri mostove. V pristanišču Ploče bodo zgradili 356 m zidane obale, kjer bo morje globoko 10 m. Približno toliko bo tudi provizorne obale, kjer bo morje globoko 4 metre. Poleg tega bodo morje v pristanišču inorad poglobiti in očistiti, da bo omogočen pristop vsem tudi večjim prevoznim ladjam. Za ta dela je bilo določenih 35 milijonov dinarjev. Pristanišče mora biti gotovo do leta 1942. Poleg tega mislijo v luki urediti še posebno obrežje, kjer bodo skladišča za boksitno rudo, da bi jo mogli neovirano pretovarjati iz vagonov na ladje. VESTI S KOROŠKE Naloga šolskih otrok Ljudske šole na Koroškem so dobile posebno nalogo. Šolarji višjih razredov bodó v obliki tabel, statistike in grafičnih slik obdelali svoje domače vasi. Šli bodo od družine do družine in bodo vpraševal za število rojstev in smrti, za poklice družinskih članov, za velikost posestva, število otrok, število event. priseljencev, beležili bodo pripadnost po-edincev k norodno - socialistični stranki in njenim organizacijam. V poseben seznam pridejo padli voja-ki-vaščani, narodni socialisti, matere s častnim križcem in dr. Po mnenju strokovnjakov bodo šolarji tako z lastnim delom prišli do resnice, ki pravi, da se narod na deželi rodi in v mestih umira. Ako hočete biti dobro in poceni postreženi obiščite I^R OJAČNICO LEOPOLD UŠAJ V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! GARMENDIA 4947 La Paternal Jugoslovanska vojna letala so za vsak slučaj pripravljena Slika nam kaže nekaj teh letal Koroški drobiž Tvrdka Leigreb v Sinci vesi je sprejela v svoj obrat 24 Kanalčanov. Nastanjeni so v bivšem letovišču dunajskega Kreditnega društva ob Klopinjskem jezeru. — Hitlerjeva mladina je v Celovcu nabrala na en dan 80.000 kg starega papirja. * Izgubil se je 30 letni posestnik Janez Male iz Kožentavre. O binko-štih se je podal na izlet na Ljubelj, potem pa se ni več vrnil domov. * — Letošnje šolske počitnice so se pričele 6. julija in trajajo do polovice septembra. * — V Zavrhu nad Svečami je umrla Jurčeva mama Gabriel Helena. Bila je spoštovana slovenska mati, ki je tudi svoje otroke vzgojila v narodnozavednem duhu. & — Ko je šel samski delavec Andrej Brane škropit pokojrtico, je grede padel v prepad, kjer so ga našli šele naslednjega dne z razbito lobanjo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. * — V Brnci so pokopali 70-letno Nežo Faak, mater 13 otrok, od katerih jih živi še deset. Pokojnica si je želela slovenske pesmi na grobu, a ji zbor radi vpoklica članov ni mogel ustreči. * — Prijaviti je treba vse bronaste von ove in bronaste dele pri poslopjih Lastniki cerkvenih zvonov jih javijo pristojnemu cerkvenemu uradu, ostali lastniki bronastih predmetov pa županu. Izvzeti so zvonovi pod 10 kg teže in zvonovi za gasilske in paroplovne namene. — Kakor smo v enem koroškem pismu poročali, so nameravala razna slovenska kulturna društva prirediti slovenske materinske proslave. Iz "Koroškega Slovenca" posnemamo sedaj, da celovška deželna vlada teh proslav ni dovolila. Dovoljeni pa so občni zbori slovenskih kulturnih društev "Koroški Slovenec" pristavlja, da bo Slovenska prosvetna zveza- v zadevi prepovedi slovenskih materinskih proslav posredovala pri odgovornih oblastvih in uspeh posredovanja objavila. ALI SI ŽE PRIDO-BIL NOVEGA NAROČNIKA? — Oblasti so prepovedali slovenske materinske proslave na Koroškem, kakor omenjamo že zgoraj. Bilo je tudi rečeno, da bo Slovenska prosvetna zveza intervenirala na odgovornem mestu in skušala doseči umik prepovedi. Sedaj poroča "Koroški Slovenec", da je celovški deželni glavar objasnil svojo prepoved zastopniku Slovenske prosvetne \zveze tako, da je bil letošnji materinski dan v Nemčiji določen za 19. maj in da je na ta dan izvedla materinske proslave narodno socialistična ženska organizacija. Zato ne gre, da bi kdo še posebej proslavljal materinske dneve. * — Z 2. junijem se je avtobusni promet še bolj omejil. Nedeljske vožnje sploh izostanejo, v delavnikih imajo pri vožnji prednost v raznih poklicih zaposleni imejitelji mesečnih in tedenskih vozovnic ter šolarji. Kdor pa ima možnost, da se lahko pelje po železnici, ne sme več uporabljati avtobusa. Avtobusni proinet za izletnike je popolnoma ukinjen. * — Letošnji cerkveni davek se bo plačeval v štirih obrokih. Krška škofija je sestavila dve tabeli, prvo za lastnike kmetij in gozdov, drugo pa za delavce, uradnike, trgovce in obrtnike. Pri kmetijah se ravna cerkveni davek po višini čistega kata-stralnega donosa od 4 do 60 mark za katastralni donos od 20 do 600 nekdanjih avstrijskih kron. Nekmetje plačujejo prispevek po višini svojega zaslužka ali drugega rednega dohodka, največ en odstotek. * — V Borovljah je umrl znani slovenski prosvetar in društvenik Jakob Wiesér. Pokojnik je bil eden tistih zavednih in trdnih korenin, ki jih najdemo tako redko. Ko se je pred 35 leti ustanovilo v Podlju-belju prvo slovensko delavsko društvo, je bil rajni med ustanovitelji. Nato je vsa leta požrtvovalno in neumorno delal za društvo. V času njegovega 35-letnega bivanja v Borovljah tam ni bilo nobene sloven- ¡ ske prireditve, pri kateri bi rajni ne sodeloval. Zato ga je na zadnji poti spremljalo veliko število prijateljev, zlasti pevcev, ki so mu za slovo zapeli "Nmav črez jizaro". * — Na Koroškem je izšla odredba, ; s katero je denarnim zavodom pre- povedano otvarjati račune, glaseče j se na neprava ali izmišljena imena. Banke izvajajo omenjeno odredbo na način, da so pozvale vse lastnike hranilnih knjižic, naj predložijo o-sebne listine, nakar bodo smele zopet razpolagati s svojo vlogo, v kolikor je dovoljeno po drugih pred-1 Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja ^ FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50-0277 — Kmetijski delavci iz inozemstva, torej tudi iz generalne guber-nije, so od obveznega zavarovanja na Koroškem izvzeti. Le poljski delavci, pristojni v iste dele Poljske, ki so bili priključeni neposredno Nemčiji, morajo biti zavarovani. Nekaterim delavcem iz Poljske guber-nije so oblasti izstavile dovoljenje za daljše bivanje iz Nemčije, ti delavci morajo biti tudi zavarovani. Ostali pa so določeni, da ostanejo v Nemčiji le za eno leto, potem pa se bodo morali vrniti zopet nazaj na Poljsko. Za te zavarovalnina ni obvezna. TBM SLOVENSKI LIST == HVI (.vsJŽ) ,iiu»W Núm. "("átev.) T7é ~ SAVA - NEKDAJ VAŽNA CEST4 Silna je reka, gigantska, kadar vsa spenjena dere in podira, Ugrize nova pota, odnaša tod in naplav-lja tam. Silnejša je kot vihar in ogenj. Večna je. Vse v njej in okrog nje se neprestano menjava, ona ostaja. Veličastna je še, kadar se vsa majhna in utrujena pretaka po strugi in grize in vijuga preko sočnih polj z vasicami in mesti ali kadar se liže na dnu skalnega korita in strmijo vanjo visoke stene s skrivenči-nimi drevesi ter se nad njo 3prele-tavajo ptice. Nikdar ni slaba ali usmiljena. Vedno nekaj v njej ali nad njo, kar je kot nikoli izrečena, težka skrivnost, vest, nakana, drget. Daje in jemlje, zida in razdira, gradi in ruši, kot da je razumno in živo bitje, ki ga nikoli ne bomo razumeli. V njej so tisočletja izkušenj, v njej je modrost tudi takrat, kadar so nam zdi najbolj brezumna. Daje, čeprav tisti čas jemlje. Vedno je kdo na vrsti, ki od nje živi ali umira. Reka je Usoda krajem, po katerih se preliva. Usoda telesa in dobrin tako kot usoda duš ob njenih bregovih. Reka je tako kot zemlja, kot zrak ali svetloba in toplota življenje samo. Morje, reka, potok, žuboreči vir izpod mahovite skale ali pa droben hlap, zgubljen in neviden v vse-mirju —- del stvarstva kakor človek, ista večnostna slika. Obá neraz-družna, drug drugemu začetek in konec. Poezija in stvarnost... Za časa Rimljanov Rimljanom je bila Sava stvarnost v še večji meri kot danadanes nam. Za zvezo med domovino in provincami so se posluževali Ljubljanice t— Navporta ali "Brodove nosečega" toka in Save. Od Ogleja do Vrhnike so zgradili cesto ter po Ljubljanici in Savi prihajali do Donave in dalj, širili svojo kulturo, vnašali svoje bistvo. Potem je prišel pi'opad imperija. Tja do 11. stoletja so divjale vojne vihre in reka cfráela svoja pota brez haska. Divja, polna ovir, nevarnih brzic je brodarstvu le uporno služila. Tu S6 že 'vojne 1§. ir 17. stoletja. Šele zdaj spoznajo važnost reke za prodiranje armad. Izboljšujejo, regulirajo, toda za silo. Leta 1717. postane Trst prosta luká. Razmahne se brodarstvo. Od Trsta iri Reke drži odslej tudi vodna pdt proti Dunaju in dalje. Nekaj let kasneje, leta 1725., je general Schmettau pregledal s svojimi inže-njerji vso reko do Beograda, in podal poročilo, kaj, kako in kje Ireba izboljšav, regulacij za utrjevanje obrežja, ki je moralo biti zasejano z belo« Vrbo, katere korenine, kot je znano» izvrstno vežejo zemljo. Če je kdo pot zanemaril, je moral odstopiti še nadaljnje tri klaftre. Vsa regulativna dela, za katera je napravil načrte inž. poročnik Ernst W. Durchlasser, so stala težkih 200.000 godinarjev. V niz raznih, s to vsoto izvršenih naprav spada tudi 480 klafter (855 m) dolgi kanal na Ljubljanici blizu Vevč ki je imel devet zatvornic .0 njem imamo strokovno poročilo izvedenca Tobije Gruberja, ki pravi, da^ se ta kanal za brodarstvo zaradi številnih zatvornic ni obnesel. Za Gruberjevega časa je bil ta kanal že popolnoma razsut in opuščen. Načrti za obnovitev pa so zaspali v fasci-klu. Borba za strugo L. 1737. je ogromen zemeljski usad pri prusniku, kjer stoji dandanes blizu Zagorja Potiorekov gradič, savsko strugo skoro zajezil. V tem nekako 450 metrov dolgem predelu je zaradi tega nastala ena najbolj nevarnih brzic, ki še danes našim kajakašem kakšno neprijetno zagode. Sava je tu "na jezu", br-zela s hitrostjo 3.5 do 4.8 m na sekundo. O delih v tem odseku imamo podrobne zapiske. Zadostuje naj navedba, da so tu korito nekoliko poglobili, regulirali ter s tem omogočili vsaj brodu, da je olajšan tovora, ki so ga morali znositi na dru-' konec brzice, brez resnejše ne- 21 varnosti minil deroči predel. Istočasno v letih 1736 do 1737. so zadovoljivo odstranili tudi brzice pri Zidanem mostu, v Renkah in nevarne tkale med Renkami in Zagorjem. Zgradili in mestoma v živo skalo preložili so tudi vlačilne steze. Vsa ta dela so služila smotru, poživiti -trgovino, in vojaškim transportom med kraljestvom Ogrskim, Hrvatsko, Slavonijo in Srbijo ter Jadranskim morjem in Italijo. Vzdrževalni nadzornik Anton Hauptmann je moral vsako leto po dvakrat pregledati vso pot in sicer po spomladanskem in jesenskem deževju od Vrhnike do hrvaške meje. V pomoč mu ie bil izvedenec za kanale in zatvor-ñice Štefan Sili. Zaradi varnosti prometa in trgovine so med Brodom m Gradiško na obeh straneh do neke širine izsekali gozdove in postavili stražo. Deželni glavar grof pl. Auersperg je je doložil tovornino, ki je znašala za vožnjo do Kleč ali Kašlja 15 goldi- Ljubljanica je tudi takrat tekla j narjev nemške veljave, računano s leno, poplavljala barje. Ob bregovih j postaje Mokrice pri Brežicah in __________m: i—KuVva ki nnñ hi ..^mofiuv nH Račice nri Zidan so zasadili hraste in bukve, ki naj bi varovale brodove pred viharji, za časa poplav pa, ko se je barje spre- godinarjev od Račice pri Zidanem mostu do Kašlja. Pozneje je bila tarifa precej nižja. Sleherni, ki je taaa pu[)iav JJO, ^ -t-- - i ui i"* i-----„ « .. , . menilo v eno samo morje, naj bi na- prihajal z natovorjeno ladjo ali ki sadi na obeh bregovih kazali varno j je uporabljal stranska pota, je bil smer korita. Odstranili so iz struge ; dolžan, da se je prijavil v Racici, nevarne kleči, čeri in druge ovire, kjer je plačal predpisano vodnino Zgradili so drage vlačilne poti za | ali vodni col. Prejel je boleto ali potezanje brodov proti toku. V tem | uradno potrdilo, ki jo je moral na oziru je bilo največ storjenega v za- 1 poziv pokazati nadzornim organom, savskih tesneh. ki se začenjajo pri Mitničarji so bili Spočetka v Litiji, savskih tesneh, ki se začenjajo pri postaji Sava ter segajo do Zidanega mosta. Povsem drugačne so bile razmere v slavonskih ravninah. Tam je bilo korito nizko, širše, razcepljalo se je v številne rokave in rokavce, v teh so nastajale naplavine, usedline in brodovi, ki so morda po spretnosti brodarjev v tesneh ušli ostrim skalam, so tu pogosto nasedli. Tudi tu so storili, kolikor se je pač dalo. Brodniki so morali z dolgimi drogovi sami rušiti in odstranjati nastale jj/v»" tr----------_ • , • • • Mitničarji so bili Spočetka v Litiji, na Prusniku in v Račici. Pozneje, koncem 18. stoletja, so mitnice pomnožili. Glavni uradi so bili v Zalogu, na Pruzniku, v Jesenicah pri Savi (okraj krški), vmesne mitnice pa so bile med drugimi v Krškem, Račici in Zagorju. Vlačilna pot pa ni služila zgolj brodarstvu, temveč tudi kot pot, na kateri so pobirali popotni denarčič od pešcev in vozov. Od Zaloga do Krškega si moral plačati 34 krajcarjev, od Krškega do Siska pa goldir naplav!ne?~V tesneh pa so predstav- nar 80 krajcarjev. V Prusniku je ljale najnevarnejšo oviro brzice, sla- j uprava zgradila velike hleve za vo-.... ... .......,<1.1,iln v rimom. Sisku, čijih upcavniki, "speditorji", so bili podrejeni in odgovorni uradu na Prusniku. Na Ljubljanici so vozili dokaj veliki brodovi, ki so. imeli do 300 centov nosilnosti. Ljubljanski magistrat je leta 1564. kupil devet takih brodov za 9 tisoč goldinarjev. Za les takega broda so zahtevali leta 1598. mimo 90 goldinarjev še suknjič iz dobrega blaga (lodna). Manjši brodovi z nosilnostjo 40 centov so imeli obliko v dolžino potegnjenega korita in so bili last ceha "Malih brodarjev". V tem cehu je bilo okoli leta 1599. na Vrhniki 60 brodarjev, na Igu, v Podpeči in Ljubljani pa po trideset. Za časa Valvazorja so brodarili po Savi s čolni, ki so bili podobni svinjskim koritom, iz česar je omenjeni zgodovinar inačil na ime Sava (korito — Sautrog, torej Sau — Sava). Ravnala sta ga dva človeka, nosilnost čolna pa je bila 30 centov. Ko pa je postala Sava z regulacijo plovnejša, je dobil brodič smotrnejšo in lepšo obliko. Rilec se je spredaj v lahnem loku dvignil v višino moža, na krmi pa je bil nekoliko ožji in manj zvit. Skušali so sicer uvesti še kako drugačno obliko, toda, vedno so se vrnili k stari, ki .je naravi reke še najbolj odgovarjala. Gabrijel Gruber je na primer posku šal celo z jambori in jadri, pa ie ustrelil mimo. V tej dobi so prevažali v glavnem vino iz Hrvatskega in z Dolenjskega proti Ljubljani. Vojne v Evropi, tako na primer turška vojna 1788. ip sledeče leto vojna med Francijo in Italijo, so dale tovorom na Savi drugo vsebino. Gabrijel Gruber je predložil leta 1784. načrt za temeljito in Sistematično regulacijo Save v etapah. Njeg. nsž/rti* 'šob «!<•• *>i .»•••• ■>'' Avenida Maipú 314 ^ fe«?-¡jje^ Slovenski ügjt, ;Bíf,.|to ^^upg^cej* na-!, tmiiBw fambap PlŠj^teJj ^im rojakuni; . • t:, Malp., 4¿l¿f,< «d .{4Jtyers& p tf»,.Ka-, kih. 15 kvader ,bp, .. iraijuí ( Ana (Jeeijii, Coronel Fontana 4¿'8V V. Ciudad¡$U , tfiko.. enostavno poiskati kak() h i,šo. Cerne Carolina,. Ing. Pereyra 2360 in Ana Cesini, Coronel Fontana.. . .f Noben kolektiv^i'Q. iú ,vedel z^ te ulico. in še .manj seveda za iskane ljudi. Le kaj naj storim V , Vsevednost almacenerjey in ml?: karjev je v tem slučaju nezanesljiva, čeprav še med najbolj gotovimi! Torej v župnišče! Tam bodo gotovo imeli kak načrt okoliških vasi. Pa mi je bilo tudi zato, da spoznam znamenitega župnika onega kraja Agustina Elizalde, autorja znamenite knjižice: "Cartas de un Cura Comunista aJAU.señqr muy rico y muy »oído'', in.poupi^e publika- cije, ki je-vrpdna imega in tudi pozornosti-vseh tistih, kateri vsevedno govore o vlogi Cerkve y socijalnih zadev&h, ne d^ bi resnicoljubno'hoteli spoznati o čem pravzaprav ho slpygigo •nase|T ,pfti i^...^ ij^^Oj qephca}^ vano ¡razkritje ^f)ravilo¡ za- ob totog^j* r ,, ll.pjgml sepi tud.i k,)« je iskana uli-, ca Coronel Fontana. '." ' ,'..' «■ ■ ' ¿ Pa tudi ta stvar ni tako enostavna. Ko sem si že lep čas brusil petie !in hotel ugotoviti» če sem prav prišel, kaže napis ulico Charcas.Kdo je vedel, da so pred nekaj tedni vsem ulicam menjali. imena... Potem pa. naj kdo še komu kaj verjame. ■ ., ., ¡ ' Nazadnje sem le srečno stal pred iskano, hišo. '.'Cesini" sem bral zapisano na vratih, pa me je začudeno pogledala ženska in mi kratko povedala: Jih ni več tu. So šli na kampo. Nazadnje sem srečno pristal, pa po dolgem iskanju, v sosedni ulici, kjer so drugi ljudje vedeli, da žive neki ljudje od Gorice. Prijazno me je sprejela začudena gospa Berginčeva, doma iz Žage pri Bovcu, ki je šele vedela prav razve-zati vozel: da oni po pravici spadajo že v Ramos Mejia, toda bližnja pošta je v Ciudadeli, da so Cesini- cejo modrovati in soditi. Zares bi že-^jevi že pred več meseci odšli v Al- lel spoznati tega moža, ki ima dovolj široko srce, da si je upal povedati. trdo resnico tudi tistim, kateri bi se radi skrivali "za hrbet Evangelija" in v tistem položaju izrabljali svoj privilegirani položaj. Župnika ni doma! Mož je sila zaposlen, ker je res apostolsko delaven in ne samo uči, temveč tudi z zgledom kaže to, kar je nauk njegove besede. Predstavil se mi je mlad duhovnik, kaplan. Predstavil sem se mu kot slovenski kaplan. "Dober dan" mi je dobrovoljno stisnil roko, jaz sem pa kar debelo pogledal, od kod so se vzele slovenske besede njegovega prijaznega pozdrava. Naprej ni vedel več slovenski, toda tudi to je bilo veliko. Le kdo ,bi pričakoval takega pozdrava. Mladi duhovnik je pred letom prišel iz Rima, kjer je dovršil bogoslovne študije. Bil je nekaj mesecev v La Plati v semenišču in tamkaj je med mladimi semeniščniki imel tudi nekega Marija Lovriha, čigar stariši žive v V. Lurdesu. Ta naš mladec mu je bil za učitelja slovenščine ; in še mi je gospod kaplan po- berti, da pa drugih naših ljudi ni tam v bližini, za katere bi ona znala, pač pa je nekaj hrvaških družin. Ker je bil moj načrt tak, da je bilo treba dalje, še v Campo de Mayo, v Bello Visto, v Hurlingham in Caseros, se nisem mogel kaj več zadržati in je šla moja pot dalje. Lep sončen dan me je spremljal. Prav lep je bil. Samo prekratek! Z boleznijo se bore ljudje povsod. Gripa straši, zimski prehladi... V Caserosu sem zvedel, da je pred mesecem legla v prerani grob Mali ja Mihelj, por. Birsa, doma iz Ri-henberka. Rak ji je izkopal jamo. Še dalje je kazala pot. Santos Lugares, Lurdes... To je pa že znano komu, da je tamkaj "nova vera na pohodu". Stara zgodba je tisto o novi veri. Saj je bilo že v. evangeliju napovedano, da se bodo vedno našli nekateri, ki bodo skušali "za Bogom popravljati". Tudi nekaj naših rojakov se je stare vere naših prednikov naveličalo in so si zamislili lepša nebesa, ki jih obeta adventistična vera. Pravijo, da jih je prvotna vnema že precej minila, čeprav še ne vseh. Zaradi nekaterih nerednosti v vr- št&fT vernih katolikov,"včasih resničnih, še večkrat izmišljenih, včasih pa celo zlohotno pomaknjenih^ še nekaterim1 'ne dopáde vél stara' vera. Pa je vedno osnovni vzrok v tem, Je. ne požndjt/ y Üjenerií jVt dru' in ilatiku,' tetavečr ž Véííkiiiii očiili1 iščej6 le napák Jiá'njeñ'ih tie-■zgléd^iih služabrrikili. '" ' . .¿j /'->,' 1-Ix" . 1• »V ; i fgM ~ * V J A h ' .Nekateri sp,podobni "oni Italijanki — pa saj vestje z^ó^b^, ki se..ponavlja prav velikokrat fin i}i. ojiti" treba poslušati zato v radiju. "Firentina se quiere casar". •. Sveti Anton, ki nikoli,ni iskal neves.te zase, ki je bil gove podobice in se nato zatekla k — vražarici . • Kot da bi bili svetniki prav .zato in naloga^vere ravno v fem, cía "vodi pravdo, človekovo nasproti' Boguv kadar hüéé od iiogiar izsiliti kaj, kar se mu- zdilsrcctijegtmr srečo potreb»-'' no... • čeprav je dostikrat ravn.0 v človekovo-nesrečo. ui » Ta'm doli okoli Lurdesa imafao-ver- takih rojakov, kateri so se na'1 ta način "preoblekli". Nekateri se menda v novi veri še dobro počutijo»,J drugi pa pravijo, da so se je že naveličali'. f—'Stari' KÚ Bog, stara vera in stari de- ^JaijBz /lladnik . X. • p.; > - tj' , .o* ... - •• ■ - . (-v.^:. í,i>f>í; ■r.*»'. -T 7 . iiv' Sadovnjak rojaka Šinigoja v Rio Negru mož brez vsake posvetnosti, ki je obljubil in zvesto držal devištvo... pa so ga vpregli v svoj voz ljudje, kateri menijo, da je vsa sreča v kakih posvetnih stvareh, čeprav vsak ve, da bo marsikdo zapadel pogubi ravno zato, ker je svoje srce preveč navezal na kako tako stvar. In tako je razočarana ona Fanika, ker ji ni Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PEČI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE; PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: " AGENTUR A ", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. sveti Anton preskrbel ženina, kar razbila njegov kip in raztrgala nje- Kar je res, je pa tudi priznati treba: nekateri so v svoji novi veri mnogo bolj vneti, kot smo pa mi katoličani v naši. Sicer ima to naravno razlago, kajti vsaka nova stvar vleče — toda le dokler je nova in skrivnostna, potem pa že zgubi na privlačnosti. Vsaka vera ima v sebi vedno tudi nekaj dobrega, kajti če je vera, vsaj na večne stvari kaže in človekove želje dviga. Če pa obeta več kot more dati, pa vnema kmalu poneha in tako se marsikdo kmalu povrne nazaj na staro pot, ko je spoznal da je stara vera bila vendarle mnogo bolj božja in človeška, razumsko dovolj utemeljena, zanesljivejša razlaga vseh stvari sveta in večnosti. Sicer pa ni dvoma, da bodo vse te stvari sedaj docela potihnile, ker je lako močno začel padati upliv angleških bogatinov, kateri je tvoril podlago vsem tistovrstnim prote-stantovskim poskusom, kako raz- i rahljati katoliške vrste. I labi»;CERKVENI VESTNIK !13 s^>t. maši na Paternalu za Iva^ ha ■■'•Meririóljb'''SO-'dan. Zapojo 'tudi* pevci'-ž&lostinko. Molitvé na Pater:' JS.-Špet: maša v spodnji eerkvi San-tíí 'RoSa ob 10.45 uri za rajne stariše Roj t. Molitve na Paternalu. j sept. v Floresu ob 13 maša za Iva na Kerševan. Rojstni dan jugoslovanskega kralja Petra II se slavi doma 6. septembra. Tukaj naši ljudje na tisti dan ne bi mogli sodelovati pri proslavi, zato se praznuje v nedeljo 8. sept. : ' V kripti cerkve svete Rože bomo ta praznik skupno slavili s sveto mašo in zahvalno pesmijo 8. septembra ob 10.45 uri. Cerkev svete Roze je ena najbolj originalnih cerkva, ki stoji na uliei Bel grano 2200 na križišču Pasco. Naša slovesnst bo v kripti, ki ima vhod iz ulice Pasco. Od Plaza Once .je oddaljena 8 kvader. S Paternala vozi ómnibus 66 in 69. Iz Avella-nede tramvaj 21. Na potovanje v Rosario, Cordobo in Santa Fe odidem 15. septembra. ¡ Vsem rojakom dam na znanje, da bO v Rosariju sveta maša 16. in 21. sepV. ob 8 uri v kapeli pri šolskih sestrah, ulica Córdoba 1646. V Cordobi bo maša 17. sept. ob 9 uri, 18. sept. pa ob 8 uri v cerkvi Las Mercedes (dve kvadri od trga San Martín). V Paraná bo maša 20. sept. ob 8 uri v cerkvi San Miguel. Vsi rojaki imate ob tej priliki priložnost, da sprejmete tudi svete zakramente, da se krstijo otroci in da se tudi kaj pogovorimo. Torej na svidenje! Janez Hladnik slovenski kaplan. Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 194 Nato sem šel za njo, toda v tem ^renutku zahropi umirajoči na tleli 1,1 jaz sem bil dovolj neumen, ko bem mislil, da je moja pomoč njemu Potrelmejša, kakor pa da pazim v tem trenutku na svojo mater. In klonil sem se nad njega, objel sem in položil njegovo glavo na svoja kolena. Toda videl sem, da je vsaka po-ftioč prepozna. On se zgane in iztegne, — nato Pa izdihne. V kratkem času so postale njego-ye roke hladne, jaz se prestrašim ltl 8pustim njegovo glavo na tla. Nato vstanem in grem iskat mater. Iskal sem jo po celi hiši, klical 8e'u jo po imenu, klical sem jo z naj-n?žnejšimi besedami, toda nikjer je ^sein mogel najti. Ni bila niti na podstrešju, niti v «leti. Odhitel sem na vrt, klical sem jo, oda gotovo je zapustiia hišo, ker je n'kjer nisem našel. Naposled sem poskušal odpreti j 0 majhno leseno hišico, ki je sta-»a dvorišču. Toda vrata so bila •'lotraj zaklenjena in nikakor jih U8em mogel odpreti. ^enadoma slišim tihi vzdih, , ^'ašna slutnja me spreleti. kir el sem v in prinesel se-®> s katero sem razbil vrata. ki sera ga za8ledal je bil p i to . j fj ■■ .a zidu je visela mati, — obesila * je! L! Gpozno! vzklikne carica Ka- tarina. — Strašna tragedija nesrečne družine! Menih Ignotus povesi glavo. — Toda to še ni vse! — vzdihne 011. Oh kako bi bil srečen če bi bilo to vse, carica! Toda vse to *je bilo le uvod v mojo povest, ker sedaj — sedaj sem prišel tako daleč, kjer začenja moj greh! Ali želite Veličanstvo, da pripovedujem dalje — vpraša menih. — Pripovedujte, pobožni brat, — odvrne Katarina. — Vaša povest me resnično zelo zanima. — Prepir, ki se je vršil med očetom in materjo, prepir, ki sem mu prisluškoval, sem le napol razumel. Slišal sem sicer vsako njuno besedo, toda smisla takrat še nisem razumel. Nisem razumel, četudi sem bil že petnajstletni deček. Toda petnajst let življenja v mali vasi ni niti približno ono, kar pomeni ta čas v mestu. Moja mati je sploh pazila na to, da ne bi slišal gotovih stvari, skrbno je pazila name in želela je, da ostanem vedno nedolžen! Na vasi ni tako kakor v mestu, kjer je vsaki deček poučen o vseh življenskih skrivnostih kjer ima priložnosti, da zve vse to v gledališču in od svojih tovarišev. Na vasi živimo mnogo mirnejše in brez hrupa, dvajset lft mestnega življenja pomeni le pet vaškega življenja. * Tnk«* je bilo torej z menoj, ko sem doživel strašen udarec usofle. Cela vas je bila prestrašena, ko je zvedela, kaj se je zgodilo pri nas. Vsi ljudje so prihiteli v hišo, da bi vidoli trupla, — jaz pa sem go- tovo že tisočkrat moral pripovedovati, kako se je vse to zgodilo. Naslednjega dne se je vršil pogreb mojih staršev. Vsi so pričakovali, da cerkev ne bo pokopala moje matere, ker je bila ubijalka svojega moža in ker je bila samomorilka. Toda ljudje so se zmotili. Duhovnik je pokopal mojo mater po vseh obredih. V naši vasi se ni še nikoli zgodilo, da bi cerkev pokopala samomorilca. Brez molitve so takega nesrečneža nakopali v kakem kotu pokopališča poleg stene. Toda mojo mater so pokopali, kakor da bi umrla od naravne smrti. Duhovnik mi je še dejal, kakor da bi me hotel s svojimi besedami potolažiti : — Dali ji bomo lep spomenik! S pokopališča me je odvedel v svojo hišo, kjer sem ostal osem dni. Nisem vedel, kaj bo z menoj, ker nisem imel nobene volje, da se lotim kakega dela. Če bi mogel postati kipar, bi bil grečen. Čutil sem, da sem sposoben za to umetnost, ker sem že večkrat dokazal, da je v meni velik talent za kiparstvo. Ko je mati pekla kruh, mi je dala vedno kos testa, jaz pa sem iz njega izdeloval najrazličnejše figure. Toda ko sem povedal duhovniku, da bi želel postati kipar, je zmajal z glavo jn dejal, da je treba za to denarja, jaz pa nimam ničesar! Ko sem preživel že devet dni v hiši našega župnika, je nekega večera prinesel grofov lakaj župniku pismo. On ga prečita, nato pa se obrne k meni. > — Vilibald jutri opoldne moraš oditi v dvorec, gospod grof bi ti rad nekaj povedal! Takoj sem se spomnil na Livijo in veselil sem se, da bom zopet lahko videl lepo, malo grofovo hčerko. Toda ko sem naslednjega dne prišel tja, sem doživel težko razočaranje. Vprašal sem slugo, ki me je vodil v sobo, kje je Livija; on pa mi je odgovoril, da se ne nahaja več v dvorcu. — Naša kontesa Livija živi sedaj v Moskvi, — mi je dejal sluga, — tam se nahaja v odličnem penzijo-natu. Da, da, dragi moj, pri odličnih ljudeh je to vse drugače, kakor pa pri nas. Ko izpolni pri vas deklica štirinajst let, jo pošljete v hlev in na polje. Tam mora paziti na svinje, pasti mora pure, molzti krave in celi dan trdo delati. Bogati ljudje pa pošljejo svojo hčerko v mesto, v penzionat, kjer se uči lepega vedenja in kako naj živi lepo in ugodno brez dela. Nisem vedel in razumel, zakaj so poslali Livijo v šolo, ker je bila zame najpopolnejše bitje na tem svetu. Sluga me je medtem pripeljal v zelo elegantno urejeno sobo, kjer še nikoli nisem bil, četudi sem se že večkrat mudil v dvprcu. Sedel sem, lakaj pa je odšel pri? javiti me svojemu gospodarju. Čakal sem nelcaj časa, nato pa sem slišal, kako se odpirajo in zapirajo neka vrata, zavesa áé'odgrne in grof stopi v sobo. Tekom zadnjih dni se je zelo postaral. Lasje na sencih so mu že posiveli, tudi njegova brada ni bila več tako črna kakor nekoč. Toda njegov dobri in plemeniti obraz je bil nespremenjen. Njegove globoke in krasne oči so me gledale kakor nekoč, ko se mi je prišel zahvaliti, ker sem rešil njegovo hčerko Livijo pred podivjanim vaškim bikom. Grof je stal nekaj časa dva koraka pred menoj, opazoval me je z interesom, nato pa je stopil bližje, dvignil je svojo roko, kakor da bi me hotel objeti, toda v tem trenutku skrije svojo roko v žep svoje črne salonske suknje, ki jo je vedno nosil. — Vi ste Vilibald OstrovskiV — me je vprašal. Mislil sem, da me bo graf takoj spoznal in sem se prav za prav jezil, da me je najprej vprašal za ime. Toda jaz sem seveda skril svoje začudenje, priklonil sem se in odgovoril : — Na povelje, gospod grof, imenujem se Vilibald Ostrovski! — Vas je doletela težka nesreča, — nadaljuje grof, — vaša mati. — Mene so zalile solze. Vedno sem moral jokati, ko sem se spomnil svoje dobre, svoje pokojne mamice. — Ne tugujte, — reče grof, naj počiva v miru, — ona je bila — vaša mati je bila izvrstna in dobra žena. To me je čudilo. Grof je hvalil mojo mater, toda &li jo je sploh poznal, ali jo je opazoval, ali je vedel kakšna je bila? i:\i_ gedaj fete torej sami na svetu? — vpraša grof in me pozorno motri. i— Popolnoma sam sem, gospod grofi — Ali bi sprejeli službo v moji SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Pahič Stanko, dijak: RAZOČARANJE Svečka v zvonu je ugašala, le tu in tam je še malo zažarela. "Vidite", je dejal profesor, "ker je zmanjkalo kisika, je svečka ugasnila. Ste vsi videli?" "Da, da", so pritrjevali glasovi ík klopi, kjer so se v resnici brigali za marsikaj drugega kakor za poskuse. Profesor, postaren človek z osivelimi očmi se je okrenil in vzel iz škatle stekleno cevko. Ovignil je posodico v roki in dejal: "Vidite — no, mir tam zadaj — v to stekleničico nalijem vo... " Žvenk... Drobci stekla so popadali na tla, profesor je obdržal v roki le okra-jek stekla. Od zadaj nekje je priletel kamenček in posodica je šla rakom žvižgat. Profesor se je osvestil od začudenja. "Kdo je bil to?" je strogo, a z nekoliko tresočim glasom vprašal in strogo pogledal po razredu. Bil je zelo razočaran nad toliko nesramnostjo. V razredu je zavladal molk. Tako tiho je postalo, da je bilo slišati u-darce deževnih kapelj na orosene okenske šipe. Vseh petintrideset parov oči je zrlo v profesorja nedolžno kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Zaman je profesor iskal krivca po očeh, nikdo se ni izdajal. "Kdo je bil?" je ponovil, "junak mora biti, to je že res, če se še javiti ne upa. Nič. V klopeh je vladala nedolžnost, nobeden ni hotel biti kriv. Profesor je čakal minuto, dve, potem se mu je nekaj posvetilo. Obrnil se je k tabli in vzel kredo. "Poskus za... " je jel pisati in ko je končal, je stopil h katedru in odprl dnevnik. Zahteval je pero in ravno, ko je hotel vpisati manjkajoče, je zaškripala predzadnja klop in Peter se je preplašen dvignil. "Prosim, gospod profesor, jaz sem vzel kredo," je zaječi j al. "Vi, vi ste bili?" se je profesor začudil in odložil pero, "zakaj pa ste šele zdaj povedali?" "Ker, ker sem mislil, da me boste vpisali", je Peter izdavil. "Netimnost", se je profesor na- Mladinski kotiček smehnil, "samo manjkajoče sem hote vpisati." Prišel je k njemu in mu pogleda! v oči. Precej je vedel, kako je. Potem se je ozrl preko njega. Zadnja klop je jela škripati, nekdo se je nemirno presedal, potem pa je strahoma vstal Mirko. Peter je osramočen sedel in prezrl profesorjev pogled, ki ga je hvalil. "No, kaj pa je z vami," je strožje vprašal Mirka. "Jaz sem stri stekleničico", je ta pogumno odvrnil. "A, tako, 110 vi ste pa res junak. Marš pobirat črepinje!" Ošel je k tabli in nadaljeval s pisanjem. Svinčniki so drseli po papirju in sledili besedam, ki so se porajale na tabli. Mirko je zardel pobiral ostanke stekleničice in ko je bil spet v klopi, si je globoko oddahnil. Golar Manko: JUTRO Plane zjutraj sonce skozi okno, in pozdravi: "Dobro jutro J Hej, [pokonci, mar ne vidiš, da poljane prav že vse so z žarki posejane? Mar ne slišiš, da so ptički vstali, da se v rosi je umila že gorica, in da zarja vsem je cvetkam pozlatila rožnata že lica?" Sramežljivo sem pomel oči si, s postelje sem skočil, aa umil bi se, o deca, v vodo prst sem le namočil! Svetislav Minkov: VSAK IMA SVOJO SREČO Nekoč je živel ubožen drvar, ki ni imel ničesar drugega ko ostro sekiro in starega osla. Od zore do mraka je ubožec sekal drva, pa je komaj zaslužil za kruh. Naveličal se je nboštva, naveličal se je življenja. Nekega dne je spet zadel sekiro na ramo, sedel na oslička in kakor vsak božji dan, odšel proti gozdu po drva. Na poti ga je srečal človek. "Bog daj dobro!" reče človek. "Bogdaj!" odvrne drvar. "Kam?" "V gozd grem po drva. Kam si se pa ti namenil?" "Sreče iskat." "Sreče, praviš?" je zaklical drvar in razjahal. "Tudi jaz grem s teboj! Tudi jaz že vse življenje iščem srečo, pa je ne morem najti. Morda jo bom lažje našel, če jo bova skupaj iskala." "Prav," je pristal neznanec in postala sta si pobratima- Drvar je zagnal sekiro proč, osliča pa je privezal sredi poti in odšel s človekom, ki se je bil odpravil na pot sreče iskat. Pred večerom sta srečala belo-bradega starčka. "Hej, dedek!" pokliče drvar. "Ali bi nama lahko povedal, kje je skrita sreča?" Starec se ustavi, premeri popotnika od nog do glave in reče: "Ali vidita tamkajle goro? V njej prebivajo čarovniki, ki varujejo človekovo srečo. K njim pojdita, pomagali vama bodo." In pobratima sta se napotila proti visoki gori, ki se je dvigala kakor strašna prikazen iz daljave. Ko sta prišla tja, sta takoj ugledala hišo čarovnice. Bila je to majhna hišica z ozkimi okenci, v katerih se je pobleščavala luč. Drvar potrka na vrata in še preden je kdo odgovoril, stopi noter. Za njim vstopi tudi njegov pobratim. Čarovnica je sedela poleg ognjišča in pletla nogavico. Pri nogah ji je ležala črna mačka, mežikala z enim očesom in predla. V ognjišču je. v žerjavici klokotalo v maicenem loncu in pokrovec na njem je poskakoval, ko da je živ. Ko sta gosta vstopila, se je čarovnica zdrznila, vrgla nogavico na tla m se vzravnala. Dvignila je glavo, pogledala preko očal potepuha in vprašala: "Kaj vaju je prineslo ob tem ča-i su semkaj ?'' "Eh, stara!!" je vzdilinil drvarjev tovariš in stopil naprej. "Priti-ralo naju je semkaj najino težko življenje. Poglej, vse življenje si beliva glavi za košček kruha, pa kljub temu, kakor pravijo, še nisva videla belega dne. Napravi nama nekaj dobrega, stara, povej nama, kje se nahaja najina sreča, da tudi midva zaživiva kakor žive drugi ljudje!" "Vsak ima svojo srečo!" je za-mrmrala stara, stopila k ognjišču in privzdignila pokrovec z majhnega lončka. V lončku pa je .poskakoval majcen človeček v rdeči čepici in pel, ko da ponavlja čarovniške besede: "Tra-lala, vsak ima svojo srečo! Tra-la-la, vsak ima svojo srečo!" "Tovor drv ti bom dal na zimo, stara, če mi poveš, kje je skrita moja sreča," reče drvar. "Prav, naj bo po tvoje!" je dejala čarovnica in pokrila lonček. '' Malo kesna sta, pa nič zato, dobra človeka se mi zdita. Pojdita, da vama pokažem pečino, v kateri je zaklenjena vajina sreča!" In stara čarovnica se zavije v debelo volneno ogrinjalo, ki je viselo na zidu, po gladi črno mačko po grbi, mačka pa zamijavka in spregovori s človeškim glasom: "Stara, ne zadržuj se predolgo, da me ne bo strah!" "Saj se ne bom, dragica, saj se ne bom! Takoj se vrnem!" "Tra-la-la, vsak ima svojo srečo 1 Tra-la-la, vsak ima svojo srečo!" je pel čudni človeček v majhnem lončku na ognjišču in pokrovec je poskakoval, ko da je živ. In čarovnica je odvedla oba pobratima pred veliko pečino z zlatimi vrati. Na kljuko v vratih se je bil spustil ognjen golob. Iz razprostrtih perutnic mu je lila luč. "Tiho!" zavpije čarovnica in ognjeni golob je odletel in se izgubil v temo ko padajoča zvezda. V tem trenutku se zlata vrata od-pro in oba potepenca sta skoraj pri priči okamenela. Pred njima v pečini sta stala dva čudno lepa voza — v vsakega sta bila vprežena dva krilata bela konja, ki sta nestrpno kopala v zemljo in čakala, da zdirjata. "Poglejta," reče čarovnica, "na teh dveh zaprtih vozeh sta skriti vajini sreči. Srečno se vrnita domov in tam poglejta, kaj je na vozeh! Toda pomnita: če bosta hotela srečo videti prej, preden prideta v domačo hišo, bosta izgubila vse. Tako je s to čarovnijo Pobratima sta se pozdravila s staro čarovnico in sedla spredaj vsak na svoj voz. "Ali se bova še kdaj videla?" vpraša drvar tovariša. "Kdo ve?" odvrne tovariš. "Širok je svet in cestam ni števila." Potem švrkne po belih konjih in se odpelje proti vzhodu, njegov tovariš pa proti zahodu. Ko je prišel domov, je srečni drvar zlezel z voza in s trepetajočo roko odprl vratca na njem. Močno pohrkavanje je bilo slišati in drvar je odskočil. Z voza pa je zlezel pokorni stari osliček, ki je dolgo let zapovrstjo nosil na svoji grbi drva iz gozda in ki ga je bil njegov gospodar pustil sredi poti, ko se je napotil sreče iskat. In za sedlo dobre živali je bila obešena ista ostra sekira, s katero si je bil drvar služil vsakdanji kruh. Sekira je v sončni luči blestela v slepečem lesku, ko da je iz zlata skovana. "Kaj, tole je moja sreča?" je v čudu sam zase spregovoril revni drvar in začel z očmi iskati voz s krilatimi belci. Toda voza ni bilo nikjer. Prav tisti čas pa je stara čarovnica sedela v svoji kolibici gori na planini in si pletla nogavico in z nasmeškom poslušala čudnega majcenega čovečka, ki je poskakoval v malem lončku na ognjišču in pel: "Tra-la-la! vsak ima svojo srečo! Tra-la-la, vsak svojo srečo ima!" Sfc Atanasov in K. Špur. hiši? — Službo v vaši hiši, gospod grof? Oh, to bi bila zame velika sreča. Vedel sem, da se je vsem grofo-vim služabnikom dobro godilo in da ga nihče ni hotel zapustiti. — Počakajte trenutek, — reče grof, — obvestil bom svojo soprogo, želim, da vas tudi ona vidi, ker nočem namreč, da bi bil kdo v moji hiši, ki bi bil grofici nesiinpatičen in nedobrodošel! Orof odide iz sobe. Zopet sem bil sam. Bil sem tako razburjen, da nisem mogel zbrati svojih misli. Ko se je grof naposled vrnil, ga je spremljala neka elegantno oblečena dama. Ni bila več mlada, toda še vedno zelo lepa, — njen obraz me je spominjal na Livijo. — To je ndadi Ostrovski, — reče grof in pokaže name. Nameravam ga sprejeti v svojo hišo, ker je izgubil starše. Spominjala se boš, da nam je nekoč storil veliko uslugo, — rešil je našo malo Livijo: Ali ne, Feodora, ti se spominjaš, kako je rešil našega otroka? — Rešil? — vpraša grofica m zmaje z rameni. — Dragi prijatelj, ti vedno vse pretiravaš. O rešitvi prav za prav ne more biti govora, ker je bik, kolikor se spominjam, preganjal njega, a ne Livijo! To mišljenje bi zelo lahko pobil, toda vseeno sem molčal. Bik je napadel Livijo, to so v« vedeli in bi jo gotovo podrl na tla, če ji ne bi pravočasno odvzel rdeči solnčnik in s tem spravil divjo žival v drugo smer. — Toda če hočeš vzeti tega mladeniča v hišo, ga vzemi. — Zdi se mi, da je čeden, smatram, da bi lahko poskuslil z njim! — Če si sporazumna, — reče grof, — naj ostane pri nas, napravil ga bom za svojega slugo! '>—■ Moj koinornik je nedavno umrl, — me zopet nagovori grof., -Vi sle ga gotovo poznali, bil je snež-nobeli starec, ki je že služil mojemu pokojnemu očetu. Imam sicer že drugega komorni-ka, toda z njim nisem popolnoma zadovoljen. Ne bom ga sicer odpustil, temveč mu bom odkazal drugo službo v svoji hiši. Napravil ga bom za kastelana! Za moje osebne potrebe pa boste odslej vi skrbeli! Kar pa se tiče vaše plače, — n-i-daljuje grof, — se lahko zanesel e name. Plača vam bo zadostovala, da boste lahko lepo živeli, toda danes ne bova o tem govorila Sedaj pa pojdite in prinesite svo je stvari, službo namreč lahko takoj nastopite. Tako sem postal grofov laka.i. Veselil jsem se, srečen sem bil in sem stisnil grofu roko, ki mi jo je ponudil, ko je opazil, kako me je njegov predlog razveselil. Poljubil sem grofici roko, nato pa sem odšel iz dvorca in se napotil v župnikovo hišo. k.ier sem stanoval zadnjih devet dni. 161. POGLAVJE Božič Tako sem stopil kot lakaj v gro-;fovo službo. Cela vas mi je zavidala. V očeh ubogih, nesrečnih ljudi, ki se nikoli niti nasititi niso mogli, je veljala pipa tobaka in čaša žganja za največje uživanje. Sleherni od njih je delal celo svo- je življenje, mučil se je in trpel pomanjkanje in živel v največji bedi, a vse to je smatral kakor nekaj samo po sebi razumljivega. Za nje je bil sluga, lakaj že srečen in odličen človek. Ta ni mnogo delal. Njegova služba je bila lahka, razen tega pa je dobival še dobro hrano, lepo obleko, kar je vaškim fantom posebno imponiralo, včasih je potoval s svojim gospodarjem v daljne kraje, videl je svet--da, tak lakaj je bil za kmete pravi ideal. Lahko sem torej sam sebi časti-tal. Dobro se mi je godilo v hiši svojega gospodarja, pa prav dobro. Grof je bil dober in me je že od samega začetka protežiral pred vsemi slugami. Ker sem bil samo njegov sluga, za njegove osebne potrebe, ni nihče drugi z menoj razpolagal, nihče mi ni zapovedoval. Grofu je bilo ime Poliodor. — Dovolite mi, velika carica, da ga zaenkrat imenujem samo tako, brez priimka, samo grof Poliodor. Izhajal je u zelo starega plemstva. Njegovi pradedje so že imeli velika posestva, ki jih je on podedoval, ko je bil še zelo mlad, komaj dvajset enó leto star. Grof je živel nekaj časa v Petro-gra^lu, kjer je bil major v armadi vašega Veličanstva. Toda ko je podedoval veliko premoženje, dvorec in posestva, se je posvetil gospodarstvu. Njegova posestva so kmalu postala vzor v celi guberniji Minsk, — posvetil se jim je z vso dušo, povečal je dohodke in jih dvignil na za-vidno višino. Pripovedujejo, da je grof Poliodor izredno bogat. Ko je bil star dvajset šest let, se je oženil. Oženil se je s svojo sestrično, kne-ginjo Vero, ki je bila skoraj tako bogata kakor on sam. Razen tega je veljala kot najlepša deklica svoje gubernije, znana je bila daleč naokrog. Iz tega zakona se je rodil otrok, — hčerka Livija. Razen nje nista imela drugih otrok. Grofice Vere niso niti kmetje, niti sluge posebno ljubili. Bila je ohola žena, ki je rada ukazovala in postopala s kmeti kakor z živino, svoje sluge pa je mučila po dnevi in ponoči. Da. tudi ponoči, ker je bila zelo nervozna. Kadar ni mogla spati, je neprestano zvonila in klicala sedaj svojo komornico, sedaj kastelana, sedaj kuharico in zopet sobarico, — klicala jih je pozno ponoči v svoj budoar in jim dajala najrazličnejše ukaze. Neprestano je imela kako novo željo. Še vedno je bila zelo lepa, — toda jaz sem se hitro prepričal, da njena lepota niti najmanj ne deluje več na grofa. Zakonski par je stanoval v raznih delih dvorca. Vsaki je imel zase svoje sobane, vsnki ie živel sam zase. Shajala sta se edino pri obedu ali večerji in ker sem jaz moral servira-1i. sem že čez nekai časa opazil, da o ljubezni ni bilo uiti govora. Vsaki dan sem opazoval grofa in arofico. • Govorila sta samo o najpotrebnejših stvareh. Pogovarjala sta se sicer francoski, Česar nisem mocrel ^razumeti, — .toda po njunem obrazu sem lahko spoznal, da se pogovarjata vedno le o ravnodušnih stvareh in vprašanjih. Grof je bil strasten lovec in včasih ga cele dneve in noči ni bilo doma. Kmalu sem ga tudi jaz smel spremljati na lov in na njegove izlete. Ko sva bila sama, je bil grof na-pra mmeni izredno dober in ljubez-njiv in zato bi mu moral biti vedno hvaležen, če bi le bilo v meni samo malo čuta hvaležnosti. Nisem smel iti za njim, temveč poleg njega, — skoro vedno se je » menoj«pogovarjal. On je bil izvrsten poznavalec pri-rode, dober prirodoslovec, razen tega pa se je mnogo pečal z astronomskimi nauki in si je na svojem dvorcu tudi'uredil malo zvezdlarno. Marsičesa me je naučil, skoro vedno se je pogovarjal z menoj o pr»' rodnih znanostih in drugih svojih najdražjih študijih. Zdelo se mi je, da je sklenil izboljšati mojo slabo šolsko izobrazbo, hotel jo je povečati in izpopolniti- Da, zame je storil še več. Ker sem imel malo dela, mi je d8' jal knjige, razlagal mi je njihov? vsebino, smel pa sem jih vzeti tu« s seboj v svojo malo sobico, kj® sem jih čital in študiral. Kadarkoli sem hotel, sem smel v biblioteko. Knjižnica je bila tako bogata, d® sem lahko našel v njej vsakovr» nih knjig, našel sem vse, kar me J zanimalo. . Na koncu leta me je celo ^ ^ podučpvati v francoskem jeziku, ^ delal Je to tako vestno in spretn » kakor zna to malokateri učitelj- (Nadaljevanje prihodnjih