..«sr4SKI DNEVNIK
Mostnina plačana v gotovini	OAA ,a
Abb. postale I gruppo	L: CII11 oUU lil’
Leto XXXV. Št. 224 (10.443)
TRST, petek, 28. septembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V DANAŠNJEM UVODNIKU ZA STRANKINO GLASILO <AVANTI>
Tajnik PSI Bettino Craxi predlaga «zavezništvo za veliko reformo»
V okviru politike narodne enotnosti naj bi se združile vse sile, ki se zares zavzemajo za obnovo države
.RIM — Uvodnik, ki ga je Bettino Craxi napisal za današnji «A-Vanti!» jn ga označuje nemalo pa-ralelizmov z nedavnim Berlinguer-jevim esejem, podaja razpoznavno podobo novega zadržanja PSI Po «vrhu» levice, ki je začel nelahek poskus, da se izboljšajo odnosi med KPI in PSI. Craxi predlaga, da se osma legislatura izkoristi za «veliko reformo», h kateri naj prispevajo vse sile. ki so Pripravljene sestaviti »stvarno zavezništvo za obnovo*. Tajnik PSI opušča vsako tolmačenje političnih okvirov ir, oživlja politiko narodne enotnosti, ki .jo je izbral zadnji socialistični kongres za strategijo in kaže zanjo večje prepričanje, kot bi bilo soditi po dosedanjem obnašanju njegove stranke.
V tem je novost in obenem doslednost njegove logike. Craxijev predlog odpravlja nekaj preteklih nejasnosti glede vprašanja «pet-strankarskega zavezništva*, problema socialističnega predsedstva vlade pa ne postavlja več v okvir konfliktnosti v levici, ampak nasprotno kot problem vse levice v okviru narodne enotnosti PSI ponuja v bistvu novo tolmačenje svoje «odločilne» vloge za možnost vladanja: nič več kot polemični Argument proti «bipolarizmu*, ampak v službi povezovanja med dvema taboroma.
Craxi izhaja iz ugotovitve, da ki sedanja mandatna doba mogla Peljati, če ne bi nastopili odločno, v še ostrejšo politično krizo in v krizo sistema. V teh letih ni zato mogoče živeti iz dneva v dan, ampak jih je treba izkoristiti za »veliko reformo*, ki naj zajame ustavni, upravni, družbenogospodarski >n moralni okvir. Za to so na razpolago sile in programski predlogi. Predvsem je treba definirati ♦ustavno reformo*. «če bi lahko jemali preži dencializem kot beg, je Pa 'imobilizem že postal škodljiv*: Craxi svoje misli ne opredeljuje, * se zdi, da mu ,gre predvsem za Zagotovitev večje «stalnosti in u-činkovitosti vlade*.
Uvodnik glasila PSI obravnava tildi preustroj uprave, finančno o-zdravitev, oživitev gospodarstva proti asistencializmu, potrebo po večjem vplivu delovnih ljudi v proizvajalnem procesu (temu vprašanju
touiiiinimmiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
Kdo komu!
Poslanca Andreotti in Forlani sta naslovila ministrskemu predsedniku Cossigi. ministru za notranje zadeve, •ninistru za finance in ministru za ti*vna dela interpelacijo v zvezi s Potresom, ki je prejšnji teden pripadel Umbrijo.
V interpelaciji zahtevata demokri-ntjanska poslanca pojasnila v zvezi
*	ukrepi, ki jih je sprejela vlada ali *l jih namerava sprejeti, da zagotovi streho nad glavo vsem žrtvam Potresa, upoštevajoč tudi skoraj.šen **četek zime. Andreotti in Forlani nadalje sprašujeta, kaj je bilo na-najenega za hitro obnovo porušenih Vasi in za popravila številnih poškodovanih hiš in sanacijo kulturnih sPomenikov ter, končno, kateri so Vladni ukrepi, da se ne prekine gospodarski razvoj tega področja in da se prepreči izseljevanje iz goratih krajev.
Premalo časa je preteklo, da se Jj* bi spominjali take stvarnosti, Jd ie pred nekaj več kot tremi leti doletela Furlanijo in Beneško Slovenijo. Tudi tedaj smo pisali o te-ži*vah z zasilno namestitvijo prebivalstva (cele vasi so izselili in ti-*°či prebivalcev so prezimili v obmorskih letoviščih), o birokratskih *aprekah pri obnovi porušenih vasi,
*	Počasnosti ukrepov za sanacijo
Poškodovanih hiš.
Prav tako smo se spraševali, kakš-ukrepe namerava sprejeti vlada, da se prepreči izseljevanje in da se '“gotovi gorskim krajem, predvsem Beneški Sloveniji, primeren Gospodarski in družbeni razvoj. In, **či moramo, da smo tudi takrat 'Ustavljali vladi taka vprašanja, še ‘lasti pa so jih zastavljali Furla-in beneški Slovenci, ki najbolj Poznajo tako stvarnost.
Premalo čuta verjetno ni minilo s“m« za nas, ampak tudi za podpisnike tega demokristjanskega Vprašanja. Andreotti se verjetno "Pominja počasnosti tedanjih ukrepov, težav in zapletljajev, interpe-mci.j in protestov, ali bolje, vsaj jUnra’ bi se jih spominjati, saj je D*l tedaj...predsednik vlade. .Njegovo vprašanje je, glede na Jpdanje razmere, neumestno. Oceni-d bi ga lahko s starim slovenskim Pvcgovorom, ’.d pravi: »Vsakdo nnj Pometa pred svojim pragom.* Kaj-’’ dejstvo, da Andreotti n* več predsednik vlade, mn ne daje pravice, o» spravi metlo v kot in pozabi na *uelo», ki ga je opravil pred tre-mi leti. (bbr)
je Berlinguer predlagal rešitev s »produktivnim varčevanjem*). Kot Berlinguer tudi Craxi predlaga, da je treba «gledati široko*. Toda kakšne naj bodo etape in izhodi iz te operacije? Craxi piše, da imajo politične sile pred sabo pot in morajo odločiti, če jo hočejo prehoditi «brez strahu, s prožnostjo in v možnih oblikah, brez hegemonističnih skomin* za ustvarjanje velikega zavezništva za reforme.
Sklicevanje na »prožnost* in na «možne oblike* daje razumeti, da Craxi vprašanja vstopa KPI v vlado ne misli postavljati togo. Uvodnik, ki bo gotovo postal osnova za notranje razčiščenje v PSI, daje bolj misliti, da namerava Craxi dajati večja jamstva komunistov, tudi v primeru, da bi ostali izven vlade.
Medtem se vrstijo srečanja skupin in struj KD pred kongresom. Včeraj so se ses I ii prijatelji Bo-drata in Cabrasa, ki so se nedavno ločili od Donat - Cattinove «For-ze nuove* iz zvestobe Zaccagniniju. Bodrato je v uvodnem poročilu predlagal združitev vseh sil okrog Zaccagninija, ki zagovarjajo politiko soočanja. Srečanja so se udele-
žili tudi morotejci in bazisti, med njimi Galloni in Granelli. Nova struja, ki jo nekater: hudomušno naziva jo «Forze piu nuove* zahteva politično razčiščenje na kongresu, o-benem pa nasprotuje vstopu KPI v vlado in si želi, da bi komunisti omehčali svoje znano stališče.
P. P.
RIM — Predsednik romunske skupščine Nicolae G^-san, ki je prišel v Italijo na vat,..c predsednika senata Fanfanija na čelu številne parlamentarne delegacije, je bil včeraj gost na kosilu, ki mu ga je priredil predsednik vlade Cossiga. Popoldne je v senatu predaval o zakonodajnem postopku v Romuniji.
RIM — Dejstvo, da je minister Vittorino Colombo obrazložil v intervjuju za televizijo poviške telefonskih tarif, še preden je o tem poročal parlamentu, so ocenili senatorji KPI kot znamenje nespoštovanja. Zaradi tega se je seja senata končala ob polemikah, ker so se nekateri senatorji oddaljili in ni bila več sklepčna.
Franco Maria Malfatti
URADNO SPOROČILO V WASMNGIONU
PREDSEDNIK CARTER BO OBISKAL ITALIJO
Šef Bele hiše sprejel zunanjega ministra Malfattija
WASHINGTON - Jimmy Carter bo prišel na uradni obisk v Italijo prihodnje..leto. junija. Vestjo urad„-, n0 sporočili ob koncu pogovora, ki ga je Carter imel z italijanskim zunanjim ministrom Malfattijem.
Šlo je, resnici na ljubo, za dokaj kratko srečanje, ki pa, trdijo v italijanskih diplomatskih krogih v Wa-shingtonu, potrjuje zanimanje, s katerim ZDA gledajo na politični položaj v Italiji, še zlasti, če upoštevamo, da je bil Malfatti edini od zunanjih ministrov, ki se udeležujejo zasedanje generalne skupščine OZN, ki ga je ameriški predsednik sploh sprejel. Carter bo torej dopotoval v Italijo najbrž 19. junija, u-radni obisk pa naj bi trajal do 21„ nakar se bo šef ameriške uprave u-deležil mednarodnega gospodarskega vrha, ki bo 22. in 23, istega meseca v Benetkah in ki se ga bodo udeležili državni in vladni poglavarji najbolj industrializiranih zahodnih držav, se pravi, ZDA, Zahodna Nemčija, Kanada, Velika Britanija, Japonska, Francija in Italija.
Prav to, sicer v času še zelo oddaljeno srečanje, ki ga bo moral voditi predsednik italijanske vlade, je bilo osrednji predmet pogovora med Malfattijem in Carterjem.
O tem so spet govorili na srečanju med šefom italijanske diplomacije in ameriškim podpredsednikom (Valterjem Mondalom. Sestanek med obema so za nekaj minut odložili prav zaradi pogovora med Malfattijem in Carterjem, zadeval pa je nekatera zunanjepolitična vprašanja in predvsem popuščanje napetosti, odnose SZ - ZDA ter dvostran ke gospodarske odnose.
Malfatti je ameriškemu podpred sedniku obrazložil pomen, ki ga Italija pripisuje ratifikaciji sovjetsko-ameriškega sporazuma Salt 2 o strateški jedrski oborožitvi. Do pred kratkim ta ratifikacija ni bila v dvomu, ob prisotnosti sovjetskih čet na Kubi in ob polemikah, ki so s tem v zvezi nastalo, utegne sedaj biti bolj problematična.
Kar zadeva gospodarska vprašanja pa je Malfatti vztrajal pri tem, da mora ostati gospodarski razvoj primarni cilj, čeprav pri tem nikakor ne gre zanemariti borbe zoper inflacijo, (if)
Castro ne pride v New York
NEW YORK — Kubanski predsednik Castro je odložil svoje potovanje v New York, kjer bi moral poseči na zasedanju generalne skupščine OZN, za nedoločen čas. Prevladuje mnenje, da je njegovi odločitvi botrovala polemika med Havano in Washingtonom zaradi prisotnosti sovjetske brigade na Kubi.
Z druge strani pa je Kuba, pravijo v New Yorku, postavila svojo kandidaturo za sedež v varnostnem svetu, ki pripada Latinski Ameriki.
Tudi glede tega vprašanja niso v latinskoameriških vrstah mogli doseči sporazuma.
GENOVA — Pretor iz Recca je zaradi (»manjkanja dokazov oprostil moškega, ki je namestil na streho svojega stanovanja panoje za zbiranje sončne energije brez u-streznega dovoljenja občinskih o-b lasti.
OB 35. OBLETNICI POKOLA
Predsednik Sandro Pertini na svečanosti v Marzabottu
V Bologni zasedajo v teh dneh predstavniki «mučeniških» mest
BOLOGNA — Predsednik republike Pertini, bo jutri uradno obiskal Bologno. V jutranjih urah se bo na prefekturi najprej srečal s predstavniki oblasti, nakar bosta sledili podobni srečanji na občini in na pokrajini. V popoldanskih urah bo predsednik Pertini obiskal bolonjsko univerzo, uradni dan pa bo predsednik zaključil na sedežu dežele v Bologni.
V nedeljo se bo Pertini udeležil slavnosti ob 35-letnici nacističnega pokola v Marzabottu. Slavnostni govornik bo obrambni minister Ruffi-ni. Predsednik republike se bo ob tej priložnosti poklonil spominu 1830 žrtev, ki so jih Nemci ubili. Istega dne popoldne bo predsednik republike obiskal v kraju Granarolo kmečko zadrugo. Pred svojo uradno vrnitvijo v italijansko prestolnico bo Pertini v ponedeljek na privatnem obisku v Genovi, kjer bo prisostvoval otvoritveni svečanosti mladinskih iger, v torek, pa si bo v Firencah ogledal razstavo figurativnih umetnosti.
Ob priliki obletnice v Marzabottu zasedajo te dni v Bologni predstavniki mest, ki so bila razglašena za mučeniška v vseh dosedanjih vojnah. Zasedanja se udeležujejo tudi predstavniki izven evropskih držav. Tako so svojo poročila podali predsednik občine Zagreb Ivo Latin, varšavski podžupan Bieleki, župan ažirskega mesta Setif in še drugi, (zt)
V TURINU
Zapornik ubil
domnevnega
terorista
TURIN — Nasilje, ki se dan za dnem stopnjuje v italijanskih zaporih, je spet terjalo smrtno žrtev. V doslej se ne docela pojasnjenih okoliščinah je včeraj v posebnem oddelku turinskega zapora Nuove, kjer so priprti tudi teroristi, 30-let-ni Farre Figueras, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora dveh karabinjerjev, z nožem ubil 29-letnega Salvatorea Cinierija, ki bi moral prav v teh dneh pred sodnike. Kaže, da je Figueras ubil Cinierija iz maščevanja, ker slednji menda ni hotel sodelovati pri begu iz zapora na Pianosi, kjer sta bila oba nekaj časa priprta, ki je nato spodletel.
Salvatore Cinieri je bil že pred leti vpleten v teroristično dejavnost skupine «NAP», a je bil nato zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, sedaj pa je bil med drugim obtožen, da je kot pripadnik »Azione rivolu-zionari* sodeloval pri raznih terorističnih akcijah in med drugim tudi pri atentatu na novinarja «Unita» Nina Ferrera. Proces proti nekaterim pripadnikom «Azione rivoluzio-uiiia* se bo začel 4. oktobra v Turinu in zaradi tega je bil Cinieri
BEOGRAD — Ob pisanju avstrijskega tiska ter poročanju radia in televizije o eksploziji v prostorih mestnega muzeja v Velikovcu na Koroškem, v kateri sta bila ranjena dva jugoslovanska državljana, je u-radni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve" veleposlanik Mirko Kalezič diplomatskemu uredniku Tanjuga izjavil:
«0 tem. dogodku nimamo podrobnejših informacij, razen tistih, ki so jih objavila avstrijska sredstva javnega obveščanja in jih je priobčil tudi naš tisk.
Jugoslovanska diplomatsko-konzu-lama predstavništva v Avstriji so v stiku s pristojnimi avstrijskimi organi. Prav tako so naši organi za notranje zadeve, posebej iz SR Slovenije navezali stike z avstrijskimi organi v skladu z ustaljenim sodelovanjem na tem področju.
Opozoriti moram, da smo opazili poskuse špekulacij v zvezi s tem nemilim dogodkom v delu avstrij-
ZADNJI POZDRAV ŽRTVAM MAFIJE
premeščen v tukajšnji zapor. Farre Figueras pa je pred dvema letoma v Moncalieriu pri Turinu hladnokrvno ubil dva karabinjerja, ki sta ga presenetila v ukradenem avtomobilu in je bil že obsojen na dosmrtno ječo. V turinskem zaporu je pričakoval prizivni proces, medtem ko pristaja kazen v zaporu na Pianosi.
Nova cena zlata: 10.000 lir gram
LONDON — Naraščanje cena zlata je, spričo postopnega zmanjšanja vrednosti dolarja, nezadržno in je že preseglo vse napovedi. Včeraj je dosegla cena unče zlate kovine že 386,25 dolarja, kar pomeni v naši valuti okrog 10.00 lir za gram. V finančnih krogih predvidevajo, da b0 cena zlata pred koncem leta presegla 400 dolarjev za unčo.
RIM — Luigi Petroselli, deželni tajnik KPI v Laciju je novi rimski župan. Izvolili so ga na sinočnji seji rimskega občinskega sveta; zanj so glasovali komunisti, socialisti, republikanci in socialdemokrati. Petroselli je prejel 39 glasov,
Z VČERAJŠNJIM SESTANKOM V GRADEŽU
Mešana komisija za označevanje meje je zakljnčila svoje delo
Predsednika komisije Ante Drndič in Giulio Pascucci - Righi poudarila velik pomen opravljenega dela za nove spodbude v italijansko-jugoslovanskih odnosih
Veleposlanik Jugoslavije Drndič in veleposlanik Italije Pascucci-Righi dajeta izjavo za sredstv a množičnega obveščanja
IZJAVA VELEPOSLANIKA MIRKA KALEZIČA UREDNIKU TANJUGA
JUGOSLOVANSKAJAVNOŠfOBSOJA TERORISTIČNI ATENTAT V VELIKOVCU
Jugoslovanske oblasti zavračajo spekulacije v zvezi s tem atentatom in poudarjajo odločnost Jugoslavijo v boju proti terorizmu
Velika množica ljudi sc je včeraj udeležila v Palermu pogreba sodnika Terranove in policijskega podčastnika Mancusa, ki so ju v torek ubili mafijski zločinci	(Telefoto ANSA)
skega tiska, ki utegnejo samo škodovati razvoju dobrososedskih odnosov "in scfcfelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo ter uresničevanju pravic narodnostnih manjšin v Avstriji, posebej, ker v skladu z našimi znanimi stališči' jugoslovanska javnost obsoja tudi ta atentat v Velikovcu. Jugoslavijo se aktivno bojuje proti terorizmu in je v sv.oji mednarodni dejavnosti odločno in dosledno angažirana za njegovo preprečevaiie.*
(dd)
Tudi Luka Vidmar priznal sodelovanje pri atentatu
(Poseben dopis)
CELOVEC — štiriindvajset ur za Marino Blaj je udeležbo pri izvedbi torkovega ’ velikovškega atentata priznal tudi Luka Vidmar, ki ga je preiskovalni sodnik s priznanjem Blajeve soočil šele danes dopoldne.
Kot je sinoči sporočil preiskovalni sodnik, je Blajeva dejanje priznala potem, ko se je z njo po govarjal na štiri oči več kot pol drugo uro. Pogovor v navzočnosti prevajalca iz vrst koroškega orož-ništva je Blajeva zaradi grobosti več dni zapored odklanjala. V pogovoru. ki je potekal v nemščini, ki pa je Blajeva očitno ne obvlada dovolj, saj je že izjavila, da ne zna brati nemško, nai bi obtoženka preiskovalnemu sodniku priznala, da je zamisel za atentat njena in da je Vidmarja k atentatu navajala ona, pri čemer p,a je zanikala, da bi za atentatom stal še kdo drugo.
Preiskovalni sodnik .je izjavil, da .je sam dogodek «v bistvu* , potekal tako, kot so ga bili rekonstruirali preiskovalci z avstrijskega notranjega ministrstva: do eksplozije naj bi namreč prišlo potem, ko naj bi Vidmar ob opozorilnem kriku Blajeve predčasno spustil, približno 80 kilogramov težak pano, katerega noga .je sprožila vžigalni mehanizem.
Naloga avstrijskih preiskovalcev je zdaj zbrati ustrezno dokazno gradivo ter odkriti politično ozadje atentata in pa morebitne udeležence, ki bi nastopali iz ozadja. Le tako bo namreč sodišče lahko
ugotovilo, ali sta oba Jugoslovana res kriva; dokler te razsodbe . pi, veljata" sicer za obdolžena, vendar ie vedno za nedolžna Koroški deželni glavar Wagner je sinoči pohvalil delo avstrijske policije ter pripravljenost prebivalstva na sodelovanje, hkrati pa ugotovil, da bo treba razjasniti še ozadje in najti tiste, ki naj bi atentatorje vodili, tako iz Avstrije kot tud, iz tujine. Nasploh prevladuje zadržanost pri odzivih na poročilo o priznanju in je čutiti prizadevanje, da ne pride ponovno do tiste konfliktne situacije, ki Koroški in Avstriji v letih 1972 do 1977 ni škodila samo gospodarsko, marveč tudi politično. V tem se ozračje razlikuje od tistega minuli teden, ko je največji del avstrijskega koroškega tiska, ne da bi počakal na dokazno gradivo, začel ponjo protj manjšini in sosednji Jugoslaviji.
MARJAN SEDMAK
GRADEŽ — »Zadovoljni smo, ker smo z uspehom opravili našo odgovorno nalogo. 233 kilometrov dolga jugoslovansko - italijanska meja je tako postala široka avenija za sodelovanje med sosednjima državama na političnem, kulturnem, gospodarskem in drugih področjih,* je včeraj v Gradežu ob sklepni seji mešane diplomatske komisije za označevanje jugoslovansko - italijanske državne meje dejal predsednik jugoslovanskega dela komisije veleposlanik Ante Drndič.
Oba predsednika, veleposlanik Ante Drndič in predsednik italijanskega dela mešane diplomatske komisije, veleposlanik Giulio Pascucci -Righi, sta včeraj ob 11. uri sklicala v novi kongresni palači v Gradežu tiskovno konferenco, na kateri sta predstavnikom italijanskega tiska in krajevnih televizijskih postaj sporočila vest o razpustitvi komisije po uspešno opravljenem zaupanem ji delu. Ob tej priložnosti sta izročila tisku v dveh izvirnikih, v. uradnih jezikih — slovenščini in italijanščini — sestavljeno sporočilo, ki se glasi takole:
♦Mešana Diplomatska komisija za označevanje jugoslovansko - italijanske državne meje, kateri predsedujeta ambasador Ante Drndič in ambasador Giulio Pascucci - Righi, se je sestala v novi kongresni palači v Gradežu na svojem zadnjem zasedanju in ugotovila, da so dela na meji končana v skladu z Osimskim sporazumom.
Dela na meji, katera sta obe vladi zaupali posebni Mešani jugoslovansko - italijanski komisiji za o-značevanje in obnavljanje državne meje, vodila pa sto jo polkovnik Bogoljub Marijanac in polkovnik Bruno Leoni, so se pričela junija 1977, končala pa septembra 1979 s dokončno označitvijo vseh tistih delov meje, ki so bili do Osimskega sporazuma nedoločeni ali s poni i. Na vsej meji, od jugoslovansko - italijansko - avstrijske tromeje do Tržaškega zaliva, je na približno 223 km dolžine postavljenih 3513 mejnih znakov.
Naloga Diplomatske komisije j« bila, da odpravi vse razlike v tolmačenju določil o meji, ki jih vsebuje Osimski sporazum, in omogoči Komisiji za označevanje in obnavljanje kontinuirano in usklajeno delo.
Diplomatska komisija je opravi’a vse na’oge v okviru svojih pooblastil, zato z zadovoljstvom poudarja, da so bila vsa dria opravljena v predvidenih rokih in v duhu obojestranskega iskrenega sodelovanja.
S tem je jrgos'ovansko - italiitm-ska meja postala tudi s stališča mednarodnega prava veljavna ih dokončna*.
Veleposlanik Giulio Pascucci - Righi je visoko ocenil delo komisije in
(Nadaljevanje na 3. strani)
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIHlllllH1llflllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllfl||Mmillllllll||||||imi|||i|||||l||||||||||||||||,||,lili,,„|,||„„||,||„tm|„|||rn|||1|||||Ua|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||nM|||||||||||||||
Pred normalizacijo odnosov SZ ■ Kitajska ?
MOSKVA — Pogovori za normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko se bodo odvijali odslej naprej izmenično enkrat v sovjetski prestolnici enkrat v Pekingu. Tako sta se včeraj domenili delegaciji, ki ju vodita namestnika zunanjih ministrov Iljičov in Wang Yu Ping po treh dneh pogovorov, ki so potekali kot je bilo sicer pričakovati, v precej polemičnem vzdušju. Včerajšnji načelni dogovor o »izmeničriosti* kraja pogovorov, pa tuji komentatorji označujejo «kot spodbuden korak naprej na dolgi poti izboljšanja odnosov med
državama*. Temu priča tudi dejstvo, da je včeraj sovjetska zunanjepolitična revija »Novo je vre-mja* posvetila precejšnjo pozornost 30. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske, kjer sicer ne manjka polemičnih tonov do Pekinga, ni pa že običajnih žolčnih napadov na kitajski »ekspanzionizem* v Aziji in Afriki. Pomeni vse to resničen korak na poti izboljšanja odnosov med državama? V tem trenutku je to težko reči in šele v naslednjih dneh, ko bosta delegaciji obravnavali dnevni red pogovorov za normalizacijo odnosov, bo
mogoče sklepati katere namene i-mata obe strani.
Pogovori o vprašanju meja, ki se brez najmanjšega uspeha dobesedno vlečejo že celih deset let, pa bodo v kratkem prekinjeni in mnogi menijo, da jih ne mislita državi sploh ponovno začeti. Srečanja o tem vprašanju so se doslej omejevala n« zgolj proceduralne probleme, tako Moskva kot Peking pa nista pokazala niti najmanjše politične volje, da bi vsaj začela delno razpravljati o tem pekočem vprašanju. ..	, .
Po dolgem času je tudi tiskovna agencija Tass ob priliki obletnice ustanovitve kitajske države napisala, «da se Sovjetska zveza poteguje za izboljšanje odnosov med državama*, kar lahko pomeni da v Kremlju vlada sedaj optimizem, ki pa so ga doslej le skušali prikriti z dnevnimi napadi na kitajsko »širjenje* v svet. Tudi Kitajska je kot kaže ubrala to pot in bo ob priliki državnega praznika priredila na svojem veleposlaništvu v sovjetski prestolnici velik sprejem na katerega so povabili tudi uradnega predstavnika moskovske vlade, (st)
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiitiMiiiiitiiiiiittiiiifimiiiiiuMMiiirainiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMtitiiiiiiiiiiitMiMi
ZASEDANJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
Vrsta kritičnih pripomb k proračunu za leto 1980
STRASBOURG — Evropski parlament je začel proučevati proračun EGS za leto 1980. Odobritev proračuna je ena izmed najpomembnejših nalog evropskega parlamenta, saj je upravljanje proračuna v izključni pristojnosti izvršilnih, organov, predvsem komisije EGŠ.
Proračun za leto 1980 predvideva izdatke v višini 16 milijard računskih enot, kar pomeni nekaj manj kot 17.000 milijaru lir. V primerjavi s prvotnimi osnutki so ta proračun okrnili prav pri nekaterih bistvenih postavkah, kot npr. pri deželnem in socialnem skladu ter pri podporah v hrani. V parlamentu vlada zaradi tega precejšnje razočaranje in, kot je izjavil poročevalec, nizozemski socialist Peter Dan-kaert, bo postopek za odobritev proračuna precej težaven. Ker je o-dobritev proračuna edina dejanska pristojnost evropskega parlamenta bo torej verjetno prišlo do živahne razprave in do številnih zahtev po spremembah, ki jih ne bo lahko u-skladiti.
Od Italijanov je včeraj govoril neodvisni levičar Spinelli, ki se je izrekel proti okrnitvi proračuna. Predlagal je, naj parlament zavrne tak osnutek in dejal, da se evropska skupščina ne more zadovoljiti z drobtinicami, ampak da mora zavrniti proračun. Jasno je, da gre tu za odločen politični boj za večje pristojnosti evropskega parlamenta, ki naj bi soodločal o politiki EGS in ne le odobril »računski pregled prispevkov za kmetijstvo,*
Sicer pa so v strasbourški skupščini razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Tako je bil govor o terorizmu in tudi o sodelovanju policij devetih držav. Sprejeli so tudi resolucijo, s katero pozivajo vlade, držav deveterice naj sprejmejo
enotna določila za estradikcijo.
V razpravo o terorizmu je posegel tudi radikalec Pannella, ki j« obtožil italijansko sodstvo, da je poslalo v Pariz ponarejeno dokumentacijo, «tako kot je v 30, letih fašistični režim ponarejal dokumente, da bi dosegel izročitev političnih nasprotnikov.*
Delegacija odbora dežele F-JK v Ljubljani
LJUBLJANA - Včeraj je bilo delovno srečanje delegacij izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine. Delegacijo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je vodil podpredsednik Jože Hujs, delegacijo deželnega odbora pa podpredsednik Ser-gio Coloni.
Predmet razgovora je bilo u-resničevanje nalog iz osimskih sporazumov ter poglabljanje vsestransko vzajemno koristnega sodelovanja med SR Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Govor je bil tudi o bližnjem obisku delegacije izvršnega sveta skupščine SR Slo- ' venije v Furlaniji - Julijski krajini na že pred časom dano povabilo tamkajšnjega predsednika deželne vlade,
O teh vprašanjih se je s člani obeh delegacij pogovarjal tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša, (dd)
NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI V BIVŠI TOVARNI «VETROBEL»
HUDA ZASKRBLJENOST DELAVCEV ZARADI PONOVNEGA ODLAŠANJA
O izidu rimskega sestanka so poročali tajniki enotne sindikalne zveze ■ Zahteva po stalnem preverjanju sprejetih obvez ■ Ponoven sestanek v tovarni bo 9. oktobra
	
PREDSINOČNJIM PO NENAVADNO DOLGI IN BURNI SEJI
Občinski svet je z glasovi večine odobril šolsko politiko v Miljah
Resolucija občinskega odbora predvideva, da ostane Slovenski šolski center v D’Annunziovi ulici m da se italijanski otroci preselijo v «Mulim» in Čampore
Predsinočnja seja občinskega sveta v Miljah, o kateri smo včeraj le kratko poročali zaradi pozne ure (zaključila se je šele po polnoči), je bila posvečena šolskim vprašanjem. Vzdušje v dvorani ie bilo temu ustrezno razgreto, za kar so poskrbeli predvsem člani krščan-sko-demokratske, republikanske, so-cialno-demokratske in liberalne o-pozieije z ostrimi napadi na župana Bordona, na odbornico za šolstvo Balbijevo in sploh na občinsko upravo zaradi njene dosedanje šolske politike.
Izpadi opozicije v zvezi z ukrepanjem občine, kolikor zadeva Slovenski šolski center in z njim vprašanje preselitve otrok italijanskega državnega vrtca v nove prostore, so bili v malenkostni meri morda upravičeni: sam župan (in za n.nm svetovalec Fantanot) je priznal, da je občinska uprava storila tudi kakšno napako, tako ni npr. poskrbela za dovoljšnje obveščanje javnosti — v prvi vrsti ita-
Na včerajšnji skupščini so delavci bivše steklarne »Vetrobel* (SIRT) izrazili hudo zaskrbljenost nad izidom srečanja na ministrstvu za industrijo v Rimu, ki bi bilo moralo pj splošnih pričakovanjih in zahtevah prinesti dokončno rešitev perečega vprašanja tega tržaškega o-brata, prineslo pa je novo odložitev: podtajnik na ministrstvu Francesco Russo je namreč enotnemu tržaškemu odposlanstvu zagotovil le, da bo vprašanje preosnove; od katerega je odvisna nadaljnja usoda tovarne, rešeno do 14. novembra.
O poteku in izidu rimskega srečanja so včeraj zbranim delavcem poročali tajniki enotne sindikalne zveze Gialluz (CGIL), Degrassi (CISL) in Di Turo (UIL) ter predstavniki tovarniškega sveta. Ob koncu srečanja so sindikalni predstavniki dobili mandat, da v teku prihodnjega tedna zahtevajo sestanek na deželni ravni, katerega naj bi se udeležila enotna delegacija in lastnik podjetja in na katerem naj bi preverili izvajanje sprejetih obvez. Medtem pa bodo delavci še naprej stražili tovarno in se ponovno sestali v torek, 9. oktobra, zjutraj, da se domenijo o potrebnih akcijah.
Na sliki: delavci in sindikalisti med včerajšnjo skupščino.
Kmetijski izvedenci SFRJ v naši deželi
Danes dopotuje na dvodnevni obisk v našo deželo odposlanstvo zveznega sekretariata za kmetijstvo SFRJ. Vodil ga bo minister Milovan Zidar. V delegaciji bodo izve' denci in voditelji jugoslovanskega zadružnega gibanja, kot tudi beograjske univerze.
Na mejnem prehodu pri Fernetičih, kamor dospejo ob 8. uri, bodo goste pričakali predstavniki raznih zadružnih organizacij iz Furlanije -Julijske krajine in deželne uprave ter med drugim deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo,
Delegacija se bo brž nato v neki openski restavraciji sestala s predstavništvom zamejskih Slovencev. Zatem si bo ogledala zadružni hlev v Praprotu (Nabrežina), nakar bo v gostilni v Trnovci sprejem v priredbi tržaške pokrajinske uprave. Po tem se gostje odpravijo v Furlanijo.
Solidarnost ranjenemu padovanskemu docentu
Deželni inštitut F-JK za zgodovino odporništva je v krajšem sporočilu ostro obsodil atentat na pado-vanskega univerzitetnega docenta Angela Venturo, predsednika inštituta za zgodovino odporništva v Venetu, Atentat je dramatično opozorilo na nevzdržni položaj v Padovi: treba se je lotiti in odpraviti korenine razpršenega terorizma in organiziranega nasilja, ki so značilni za to mesto. Ventura pa je bil napaden, ker se je dosledno boril zoper tako stanje na vseučilišču in v mestu. V okviru teh naporov pa je oceni inštituta nujno, da sodstvo čimprej začene s procesi o aretacijah 7, aprila.
Zborovanje socialistične stranke
Na sedežu socialistične stranke, Mazzinijeva ulica 32, bo danes zvečer ob 18. uri zborovanje članov. Govor bo o trenutnem političnem po ložaju v Trstu.
CGIL in draginja
■ Nova delavska zbornica CGIL je glede problema brzdanja in nad-zarstva cen v tržašk’ pokrajini izrazila svoje zadovoljstvo nad ukre pom, ki so ga pred nedavnim sprejele Delavske zadruge (Cooperative operaie). Na predlog sindikata CGIL so namreč Zadruge sklenile zamrzniti cene svojih proizvodov do prihodnjega januarja. V teh štirih mesecih, poudarja komunike sindikata, bodo poskušali s pomočjo vseh zainteresiranih sil najti primerne instrumente za zajezitev draginje.
f Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan MILKA ŽULJAN, vse najboljše in še na mnoga leta ji želijo vnuki Valter, Tanja in Damjana.
llllllillllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlIllIlllIlllllillIiiiimtiiliiliTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIllllllllllllllll
PO ŠTEVILNIH POLEMIKAH IN STAVKI IZ PREJŠNJIH DNI
V mestu še kupi smeti in odpadkov Nova akcija občinskih uslužbencev
Smetarji so preobremenjeni z delom zaradi premajhnega števila delovnih moči in se morajo zato stalno zatekati k naduram - Od danes do 6. oktobra razčlenjena 3-urna stavka vseh služb
Kaos z nakopičenimi odpadki in j je včeraj po telefonu povedal pod-smetmi v nekaterih predelih mesta | ravnatelj občinske smetarske služ-se nadaljuje. Kljub temu, da so ime j be. «Mesto proizvaja dnevno za 2.GOO li včeraj smetarji navaden delovni! stotov odpadkov. Od sobote do tor-dan, so v bistvu odvažali odpadke
na smetišča in v upepeljevalnik le prve tri ure delovne izmene, saj so morali naslednje tri ure prekiniti delo, da so lahko dvignili plačo — včeraj je bil namreč 27. v mesecu — pri občinski blagajni. Tokrat je bilo prvič, da so jim izplačali mezde na občini: doslej so namreč prejemali smetarji plačo kar zjutraj v avteparku v Ul. Pola, ker pa si ni hotel več nihče prevzeti odgovornosti za izplačevanje plač v avtoparku, so morali tudi smetarji po svoj mesečni zaslužek na občino. S tem je bilo seveda okrnjeno njihovo čiščenje 'mesta. Preštevilni sodčki pa so ostali prenatrpani z raznoraznimi odpadki 'in vprašljivo je, kdaj se bb položaj V mestu spet normaliziral.
»Če ne bo prišlo do novih stavk, bomo po vsej verjetnosti počistili mesto v štirih do petih dneh», nam
ka, ko so občinski uslužbenci stavkali, se jih je nabralo za 8.000 sto-
tov in predvidoma bi se moral položaj normalizirati sredi prihodnjega tedna.»
Vprašali smo še, v kakšnih pogojih deluje smetarska služba.
»Šoferji tovornjakov za odvoz odpadkov morajo vsak dan opravljati vsaj po eno naduro, saj morajo najprej priti po vozilo v avtopark, ob koncu delovne izmene pa morajo še poskrbeti za zadnji odvoz smeti in za počiščenje tovornjaka. V ponedeljkih, ko je več dela, opravljajo smetarji po eno naduro, šoferji pa po dVeb "9”
»Prav tak ustroj dela smetarske službe je najbolj kriv, da je prišlo v tem času do takto skrajne situacije,* nam je pozneje dejal sindikalni predstavnik CGIL Devescovi. »Vsa smetarska služba namreč sloni na nadurnem delu posameznikov.
Kupi odpadkov v mestu. Čigava je krivda:
upr ave
smetarjev ali občinske
To je seveda za javno službo nesprejemljivo. Nadurno delo bi morali opravljati le v izjemnih primerih, pri smetarjih pa je postala že vsakdanja stalnost.. Pomislite:	zakon
predvideva, da lahko vsak posameznik opravi v enem letu največ do 150 nadur. Mi smo lani dosegli to kvoto že septembra. Vzrok za tolikšno nakopičenje odpadkov po mestu ni bila torkova stavka, ampak premajhno število smetarjev. Mi smo občini predlagali reorganizacijo te službe, a uprava se ni zanjo zmenila.*
Nekatera sredstva javnega obveščanja vas napadajo, češ, da je bila torkova stavka zgolj politična stru mentalizacija . . .
»Tp nj res.. Doslej smo izvedli pred stavko le eno akcijo proti občinski upravi in sicer, ko se je šlo za reorganizacijo in uvedbo nekaterih služb. Vedno smo bili odgovorni in če je prišlo v torek do stavke, pomeni, da res nismo mogli drugače. Na naši skupščini so se nekateri izrekli celo za 3-, 4- ali 5-dnevno stavko, mi pa smo podvzeli mnogo bolj omiljeno akcijo. Očitali so nam tudi pomanjkanje dobre volje. Ali se vam ne zdi, da je dobra volja tudi že v tem, da smo proglasili 3-umo stavko smetarjev za 6. oktober, torej ob koncu našega najnovejšega stavkovnega gibanja? Na ta način omogočimo smetarjem, da pred tem datumom očistijo mesto.*
Nova sindikalna akcija občinskih uslužbencev, ki so jo proglasile CG IL, CISL in UIL predvideva ukinitev vsega nadurnega dela (razen pogrebne službe za nujne posege in neobhodno potrebnega osebja na občini), ukinitev nadur pomožnega o-sebja v otroških vrtcih in 3-umo stavko, razčlenjeno po odsekih. Danes bodo tako stavkali zadnje 3 ure uslužbenci oddelka za javna dela, jutri občinsko osebje v zdravstvenem konzorciju (razen asistentk, ki strežejo ostarelim), v noči med soboto in nedeljo nočni smetarji, 1. oktobra vsi uslužbenci anagrafske-ga urada in občinskih izpostav, 2. oktobra osebje pokopališča pri Sv. Ani in uradov v občinski palači, na Trgu Granatieri 2 in v Ul. Teatro 5, 3. oktobra osebje kulturnih u-stanov, otroških vrtcev in rekreacijskih centrov, 4. oktobra pogrebna služba, mestni redarji, sluge in a-sistenti v šolah s celodnevnim poukom, 5. oktobra osebje občinskih kopališč, športnih igrišč, šoferji, 6. oktobra smetarji, nadzorna služba in osebje na tračnicah.
s celovito pro-ne opravičuje
lijanskih staršev — blematiko. To pa dejstva, da je nastop opozicije presegel meje strpnega, omikanega dialoga, kakršen bi se moral odvijati v občinskem svetu. Ta nastop je hkrati potrdil tezo, da so napredni miljski upravi sovražne sile izkoristile vso zadevo okrog »centra* za to, da bi še zaostrile širšo politično gonjo proti krajevnim uuraviteljem in pritegnile na svojo stran čim širše kroge javnosti.
Kot je v slovenščini izrecno poudaril svetovalec Kiljan Ferluga. pa so takšna spletkarjenja propadla zaradi odločnega nastopa občinske uurave in slovenskih staršev, pa tudi spričo solidarnosti, ki so jo slednjim izrazili italijanski demo-kratie. Seveda pa bo treba še naprej ostati budni, kakor je naglasil Bordon s pripombo, da so nekatere sile odločene nadaljevati boj zoper icšitev vprašanja o poslopju v D’Anmmziovi ulici.
To rešitev je občinski svet s 17 glasovi večine proti 9 opozicije potrdil na predsinočnji seji z odobritvijo zadevne resolucije občinskega odbora: SŠC ostane lam, kjer je, otroci italijanskega otroškega vrtca pa se vselijo deloma v prostore v čamporah in deloma v zgradbo »Mulini*. Še poprei je svet odb;l s 17 glasovi proti 9 republikansko in 17 proti 8 (svetovalec PSDI se je vzdržal glasovanja) krščansko-demokratsko resolucijo, ki odklanjata šolsko politiko občinske uprave.
Opozicija jo odklanja ne toliko zaradi njene vsebine, kolikor zgolj zato, ker jo vodi levičarska napredna uprava. V resnici so svetovalci opozicijskih skupin osredotočili vse svoje napade na žuoana in njegove upravitelje, medtem ko so zavzeli do slovenskih staršev in pripadnikov manjšinske skupnosti sploh blago, nikakor ne nasprotne stališče.
Republikanec Colombo je zatrdil. da večina izvaja pravo «demo-nizacijo opozicije* ter z druge strani. da pomeni ureditev SŠC v D’An-nunziovi ulici skupaj s preselitvijo italijanskih otrok zgolj začasno rešitev: po zahtevi, da se ti otroci ponovno naselijo v «centru», kjer naj bi jih vzgajali ramo ob rami s slovenskimi, je pozval k odstopu sicer odsotno odbornico za šolstvo Balbijevo. Tistemu ali tistim, »ki so lahko povezani z občinske upravo*, pa je zagrozil "g, .-kazenskim postopkom v smislu člena 40 kazenskega zakonika, češ da so, nepravilno ukrepali v vsei zadevi okrog Slovenskega šolskega centra.
Liberalec Rondi je nedavno zasedbo slednieva po slovenskih starših jn otrokih opredelil kot pravo
nasilje in pripomnil, da se z njihovo navzočnostjo v «centru» danes zasedba pravzaprav nadaljuje. Dragan (KD) je ravnanje občinske uprave imel za žaljivo do italijanskih staršev, a Derin (PSDI) je zašel res daleč z naslednjo trditvijo: «Polcžaj, kakršen je, utegne izzvati napetost med etničnima skupnostima.* Vsebinski zaključek gornjih trditev naj bralci kar sami potegnejo; očitno pa je, da nekateri krogi vidno izkoriščajo slovensko narodnostno skupnost in njene otroke za poostrovanje po lemike z Bordonovo upravo.
Predstavnikom teh sil, ki so na seji povlekli na dan celo komin-form in stalinizem, pa tudi propadlega centralnoafriškega cesarja Bokaso, so primerno odgovorili večinski svetovalci z osvežitvijo spomina na vse grehe, ki so jih na plečih vsega prebivalstva zagrešili prav nad Slovenci, katerih se danes gredo zaščitnike, kakor je ugotovil svetovalec Ferluga. (dg)
S SEJE SVETA FAKULTETE ZA TUJE JEZIKE V VIDMU
LJUBLJANSKE DIPLOME IN VIDEMSKA UNIVERZA
Predlog prof. Jevnikarja za priznanje diplom iz slavistike na ljubljanski univerzi na videmski fakulteti Priznanje brez posebnih izpitov trenutno ni možno
Vsako leto se prepiše kak slovenski študent s šole za prevajalce v Trstu na fakulteto za tuje jezike in literature videmske univerze. Težave pri prehodu so velike, ker sta učna programa zelo različna: v Vidmu je poudarek na jeziku in literaturi, v Trstu na prevajanju.
Da bi ne bili dijaki preveč oškodovani in bi ne izgubili let, je prof. Martin Jevnikar predlagal na zadnji seji fakultetnega sveta 17. septembra, da bi v Vidmu vpisali v 3. letnik vse tiste dijake, ki so v Trstu obiskovali 3. letnik in napravili več kot polovico izpitov. Fakultetni svet, v katerem so profesorji in zastopniki asisten tov in dijakov, je ^oglasno osvojil predlog. Določil je, da bo vsakemu študentu priznal tiste izpite. ki se skladajo z univerzitetnimi učnimi načrti. Zato mora vsak dijak priložiti prošnji za vpis učne načrte, po katerih je delal izpite. Učne načrte lahko izda tajništvo šole za prevajalce ali profesorji, pri katerih so delali izpite.
miiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHUiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiHinuiiiiimMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHmmiiimiiiiimimiiiiiiiii
NA POBUDE NASE DEŽELE IN LIGURIJE
V torek bo v Rimu srečanje o vprašanjih ladjedelništva
Na sestanku predstavniki obmorskih dežel in sindikatov s področja pomorstva
Izredno pereča vprašanja, ki tarejo italijansko ladjedelniško mdu strijo ter možnosti, da bi brez prevelike škode prebrodili vsaj naj-hujše trenutke krize, ki se odraža zlasti v pomanjkanju naročil, bodo v ospredju prihodnjega srečanja med sindikalnimi predstavniki s pomorskega sektorja ter predstavniki dežel, v katerih so pomembni ladjedelniški obrati. Za srečanje, ki bo prihodnji teden na sedežu dežele F-JK v Rimu. sta dala pobudo odbornika za ndustri-jo naše dežele Rinaldi in dežele Ligurija Guerisoli ter spada med vrsto prizadevanj in pobud, za katere se že cd začetka leta. zavzemajo parlamentarni predstavniki, sindikati ter obmorske dežele.
Že na srečanju, ki je bilo oktobra lan.’ v Neaplju, je namreč vladni predlog, ki je krizo ladjedelništva in pomorskega prometa
DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiilliiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiinii
Po odkritju poneverbe v mikrografskem laboratoriju
Popačene kemijske analize niso povzročile nobene škode
Ravnatelj laboratorija dr. Zacchi analiziral navadno pitno vodo namesto morske
Moral bi analizirati vzorce morske vode, da bi na podlagi izvidov pokrajinska uprava izdala dovoljenje za gojitev klapavic v morju pri
Grljanu, Sesljanu in Devinu, a je
namesto tega izvedel analize na vzorcih čisto navadne pitne vode iz svojega stanovanja, človek, ki mu je bila poverjena pomembna naloga in je to nalogo zlorabil, je sam ravnatelj pokrajinskega zdravstveno mikrografskega laboratorija v Trstu dr. Eugenip Zacchi. Pokrajinska uprava ga je seveda takoj suspendirala, obenem pa imenovala preiskovalno komisijo
Nezaslišano Zacchijevo početje je
’SK.
odkril neki analist mikrografskega laboratorija, potem ko mu je ravnatelj poveril »vzorce*. Vso zadevo so nato prevzeli karabinjerji oddelka za boj proti poneverbam iz Vidma, katerim je dr. Zacchi tudi priznal svojo krivdo. Vsa zadeva bo seveda romala pred sodišče.

Vse premalo pozornosti problemu alkoholizma
Na ulici srečaš pijanega človeka. Umazan je, razcapan in nezanesljiv v hoji. S prezirom in skoro z gnu-
som narediš velik ovinek, samo da bi se mu ognil. Čez pet minut pa si nanj že pozabil, saj se pravzaprav življenje tega človeka tebe ne tiče.
Alkohol je za človekov organizem ravno tako strupen, kot so lahko lažja mamila, življenje alkoholika se v bistvu ne razlikuje od življenja narkomana. Vendar ima naša družba do alkoholizma drugačen odnos, kot do narkomanije. Že od prazgodovine evropska kultura tako rekoč «permisivno» gleda na alkoholizem, večkrat alkoholne pijače celo propagandira kot izvrstno sredstvo za pozabo, za trenutno sprostitev. čezmerno uživanje alkohola ni pri nas samo dovoljeno, temveč celo v navadi in malokdo se zaveda, da je alkoholizem, zaradi velike razširjenosti, bolj nevaren kot pojav narkomanije. Najprej je treba seveda ločiti dvoje vrst užival cev alkoholnih pijač: patološkega uživalca in navadnega uživalca, ki od časa do časa rad poseže po kozarcu vina ali žgane pijače, ki mu pomaga pri sprostitvi v družbi. Pa-
tološkega uživalca ali alkoholika ne gre jemati tako lahko. Pojav alkoholizma ni individualen pojav, temveč je močno povezan z družbo kot tako, ter z odnosom družbe do posameznika, Nekdo lahko postane alkoholik, ker se vda pijači, zaradi osebnih problemov, ki so lahko tako psihološkega, kot fizičnega značaja: razni kompleksi, težave pri komuniciranju z ljudmi, težave na delu ali v družini, bolezni, pohabljenost ali starost. Nekateri pa so alkoholiki, ker živijo v takem družbenem okolju, kjer je uživanje alkoholnih pijač v navadi in spada tako rekoč v krajevno tradicijo. To velja za celotno Sredozemlje, posebno še za Italijo in Francijo, kjer je alkoholizem že prava družbena nadloga.
»Vsi se premalo zavedamo, kako pereč je problem alkoholizma. Premalo je tudi socialnih struktur, ki bi skušale pomagati alkoholiku in mu olajšali življenje» nam je povedal psihiater Pavel Fonda, ki smo ga obiskali v nabrežinskem Centru za duševno zdravstvo. »Biti abstinent je v naši družbi nemogoče. Tudi jaz uživam alkoholne pijače in smatram, da je sploh ne-
potrebno, da bi se jim človek odrekel. Mislim pa, da se ljudje vse premalo zavedajo, da je čezmerno u-živanje alkohola škodljivo. Pomislimo le na ljudske govorice, da črno vino koristi slabokrvnim, da je domače vino zdravo, medtem ko je samo nekakovostno vino lahko organizmu škodljivo. Tudi delavci, ki opravljajo težja dela, radi verjamejo, da smejo zaradi tega uživati večje količine alkohola. To seveda ne drži. Alkoholne pijače so že globoko zakoreninjene v naši družbi, zaradi neinformiranosti in zgrešene vzgoje pa jih ne znamo uživati. Vino pomeni starejšim ljudem, posebno če izhajajo iz nižjih slojev in ne poznajo drugačne sprostitve, isto kot mamila mladim.»
Dr. Fondo smo vprašali tudi, koliko alkoholikov se trenutno zdravi v nabrežinskem centru.
»Ko sem prišel sem v službo, sem bil prepričan, da bom imel veliko dela z alkoholiki, saj je razširjeno mnenje, da je na vasi uživanje alkohola v navadi, posebno na Krasu. V resnici ni tako, na podeželju je toleranca do človeka, ki se rad napije, to se pravi alkoholika, več-
ja kot v mestu. Družba in družina ga ne izrineta kar tako iz svojega kroga, nudita mu vsaj najnujnejšo socialno oskrbo. V mestu pa je drugače. Tu se predajajo alkoholu predvsem starejši ljudje in ljudje, ki jih je življenje porazilo, ki niso u-speli niti na delu, niti v družbi. Taki pa so ponavadi sami, prepuščeni samim sebi. Pomagati takemu človeku ne pomeni pomagati alkoholiku, temveč osebku, ki ga je družba vsestransko prizadela in ki potrebuje predvsem sočloveka.»
Po porabi alkohola na prebivalca je bila Italija leta 1970 druga država v Evropi, takoj za Francijo, Furlanija ■ Julijska krajina pa je nedvomno dežela, ki prednjači po porabi alkoholnih pijač. V tem predelu Italije je uživanje alkohola vezano na tradicijo, na socio-kulturne dejavnike, v Trstu pa je poleg tega zelo razširjeno uživanje alkohola kot sredstva proti depresiji in eksistenčnim problemom. O tem zgovorno priča dejstvo, da je, glede na izide neke raziskave 10 odstotkov samomorov, ki so v našem mestu zelo pogosti, izvršenih pod učinkom alkohola.
-sp-
V tržaški javnosti je vest povsem razumljivo vzbudila precejšnjo zaskrbljenost. Kako je z gojišči klapavic; so mar pogoji na njihovo gojitev neugodni ali celo nevarni, pa so pristojne oblasti v dobri veri kljub temu izdale dovoljenje za njihovo gojitev? Na to vprašanje je včeraj nemudoma odgovorila občinska uprava z daljšim tiskovnim poročilom, v katerem pojasnjuje, da je novi ravnatelj laboratorija dr. Scrobogna takoj odredil nove analize, ki so dale ugoden izid. Nevarnosti namreč ni in vsa zadeva ni povzročila nobene škode.
Zanimivo je, da oe je to dogodile že 26. junija, a pokrajinska u-prava ni hotela s tem seznaniti javnosti, da bi ne po nepotrebnem u-stvarjala alarmizma.
Gospodarstvo in SDL
Koordinacijski odbor SDL v Italiji, ki se je sestal v torek, je — kot je razvidno iz njegovega poročila za tisk — obravnaval gospodarska in socialna vprašanja v tržaški pokrajini s posebnim poudarkom na izvajanju osimskih sporazumov ter gospodarskem sodelovanju med sosednima državama. Razpravljal je tudi o gospodarskih posegih v industrijski coni in o krizi tržaškega pristanišča, o uveljavljanju slovenščine v enotni sindikalni federaciji ter o tečajih 150 ur.
• ACEGA obvešča uporabnike v Štivanu Ribiškemu naselju, Devinu, Sesljanu in Grljanu, da bo da nes prekinjena dobava vode od 13 do 15. ure zaradi popravil na liniji visoke napetosti, ki- oskrbuje vodovod Randaccio.
Stroj za pripravo kruha je peku odščipnil palec
Med čiščenjem stroja za pripravljanje kruha v lastni pekarni »Tri-stan* v industrijski coni je včeraj zjutraj 29-letnemu peku Edvinu Je-rianu iz Ul. Madonnina nenadoma desna roka zdrknila med rezila stroja, ki so mu odščipnila palec. Z zasebnim avtomobilom so ponesrečenca prepeljali v glavno bolnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na ortopedskem oddelku. Ozdravil bo v dveh mesecih, ostal pa bo brez odščipljenega palca.
skušal rešiti s skrčenjem obstoječih zmogljivosti, naletel na odločen odpor. Vladni prediog je pozneje ovrgel tudi parlament in sedaj dežele predlagajo, da bi slonel na nekaterih novih osnovah in upošteval nekatera nova dejstva. Pri tem zlasti opozarjajo, da v letih silovitega razmaha ladjedelništva (spomnimo se na obdobje pravcatega tekmovanja v grajenju velikanskih tankerjev) Italija ni bistveno povečala svojih zmogljivosti. Zato tudi sedaj, ko bo po sili razmer treba skrčiti nekatere zmogljivosti, ne bi smela biti pri tem prizadeta, že zlasti ne v okviru EGS. Drugo dejstvo se nanaša na prevozniško bilanco, ki sedaj beleži velik primanjkljaj: s pametno politiko modernizacije in krepitve tako javnega kot zasebnega brodiOvja bi lahko rešili tč hudo gospodarska-,,vprašanje.
Vsa ta vprašanja terjajo drugačne prijeme in dežele sedaj skušajo pritiskati tako na vlado kot na parlament, da bi se z njimi čimprej soočila in našla ustrezne rešitve. Zato bodo po sestanku v Rimu priredili tudi vsedržavno srečanje v našem mestu.
11. OKTOBRA NA DEŽELI
Predstavitev študije o pristaniškem načrtu
V okviru VIL stalne komisije v deželnem svetu, ki se ukvarja z vprašanji prevoza, prometa in turizma, bodo v četrtek, 11. oktobra, uradno predstavili «predhodno študijo k deželnemu pristaniškemu načrtu*. Študijo je izdelalo deželno odbomištvo za načrtovanje in proračun, pri nekaterih raziskavah pa je sodelovala tudi družba ELC-Elec-tro consult iz Milana.
Študijo sestavljajo tri dela: prvo prinaša uvodno poročilo, drugo o-bravnava pristanišče v Tržiču in turistična pristanišča v naši deželi, v tretjem so podrobni zemljevidi, ki se nanašajo na predloge o načrtih za posamezna pristanišča. Celotna študija predstavlja tudi podlago za predlog variante k deželnemu urbanističnemu načrtu,
V četrtek popoldne bodo delo predstavili tudi koordinacijskemu odboru za integrirani sistem deželnih pristanišč.
• Včeraj se je predstavil predsedniku deželnega odbora Comelliju novi načelnik urada družbe Anas v Trstu inž. Pietro Casali.
Zapisnik seje fakultetnega sveta visi na oglasni deski fakultete za tuje jezike v Vidmu (Ul. Antoni-ni 8), pojasnila pa daje tudi prof. Jevnikar.
Na isti seji je prof. Jevnikar tudi predlagal, da bi s čim manj izpiti priznali diplome ljubljanske slavistike. Predlog je bil sprejet v naslednji obliki:
«Glede na diplomirance v slavistiki na ljubljanski univerzi, ki že; lijo doseči diplomo (laurea) na tej fakulteti, fakultetni svet soglasno odloča, da bo število priznanih iz-pitov določil od primera do pri-mera, ko bo pregledal podroben potek šolanja prosilcev in ko bo slišal predloge, ki jih bo o tem podal prof. Jevnikar, docent slovenskega jezika in literature na tej fakulteti in posebej usposobljen na tem področju.*
Da bi priznali ljubljansko diplomo brez izpitov, se je zdelo vsem nemogoče, ker je za to potrebni kulturni sporazum med Italijo m Jugoslavijo, kjer bi bil natančno določen postopek. Tudi v osimskem sporazumu je predvidena posebna mešana komisija, ki bo o tem sklepala.
Kakor so razmere danes, na ®" nostavno priznanje ljubljanskih diplom v Vidmu ni mogoče misliti. Tudi glede priznanja ljubljanskih izpitov so velike težave, ker ie V Vidmu fakulteta za tuje jezike in literature, ljubljanski učni načrti pa so drugačni. V Vidmu mora vsak študent študirati en jezik I leta in napraviti vsako leto pismeni in ustni izpit (pp novem prvo leto naloga odpade). Drug: 'ieak traja tri leta in zahteva dva pi®-mena izpita in tri ustne. Poleg tega je predpisan italijanski pismeni izpit in italijanska literatura ^ dveh letih. Obvezni sta slotologij3 in jezikoslovje glavnega jezika, pri slovenščini slovanska filologij3-Vseh izpitov je 17. Doktorska teza je napisana v slovenščini, če je slovenščina glavni jezik.
V Ljubljani je učni načrt bližji italijanskim «letteram», zato bi se bilo treba dogovoriti s tržaško univerzo. kjer bi laže dali boljše P0; goje kot v Vidmu. Najbolje pa bi bilo. da bi prišlo do kulturnega sporazuma ali do uresničenja osimskih dogovorov tudi glede diplom.
• V Ljudskem domu v Podlonjer-
ju bo danes zvečer ob 20.30 srečanje kmetov z agronomom, ki j® izvedenec za vinogradništvo pri tr-Srečanje je prire-
Union.
• Zahodnokraški rajonski svet obvešča, da bo od danes mogoče dobiti dovoljenja za prehod med Križem in UL Pucino. Vinogradniki se lahko zglasijo na sedežu občinske izpostave v Križu.
• Predsednik deželnega odbor® Comelli je včeraj sprejel na vljudnostni obisk admirala William3 Smalla, načelnika 6. ameriškega brodovja, ki jo prispel v naše mesto s križarko «Albany».
POPRAVEK
Višji šolski skrbnik prof. AngiO" letti nas je opozoril, da se je v njegovem poročilu za tisk o sestali' ku deželne komisije za vprašanj* šol s slovenskim učnim jezikom v zvezi s šolskim centrom v Miljah^
vrinila pri prepisovanju napaka, stavku iz resolucije, ki jo je pr®' dložil prof. Pečenko in v katerem je rečeno, da «komisija ne more izreči mnenja, ki naj bi po ministrO' vih besedah (kakor je poročal tisk) predstavljalo v specifičnem primer® «specimen* obvezujoče mnenje 'n prevrglo na komisijo vse odgovornosti glede sedanjih in bodočih in®* plikacij za njeno lastno stališče, k* predstavlja začetek odklona (scissi®” ne) od že utrjenih mednarodnih sporazumov*, bi se beseda «Scissio-ne* morala pravilno glasiti «revisiO" ne» — revizija ali sprememba.
Nam pa se je pri prepisovanj® vrinila pomota tam, kjer smo za* pisali, da je za izglasovano reso!®' cijo prof. Sama Pahorja glasoval® 8 članov komisije, eden glasov«1 proti, dva pa se vzdržala. V resnici je v tiskovnem poročilu rečenOi da ni nihče glasoval proti.
RiMMiiiiiliiiimiliiiiiiiitiiilliliiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiitlllliillliiillllliiiillliiiiiiiiiiillllliitll11*
TAKO UPAJO V GLAVNEM MESTU
V ZAČETKU NOVEMBRA BASAGLIA V RIMU?
Tržaški pokrajinski svet bo baje že v prvi polovici ok" tobra odobril odlok o začasni premestitvi psihiatra v Rim
Vse kaže, da se bo prof. Franco Basaglia v kratkem preselil v Rim, kjer bo koordiniral in usklajeval deželno psihiatrično službo. Tako vsaj trdijo v italijanskem glavnem mestu, kjer upajo, da bo tržaški pokrajinski svet že v rrvi polovici oktobra odobril odlok, s katerim bo prof. Basaglia začasno premeščen v Rim, skorajda na posodo* tamkajšnji deželni upravi. Takoj po o-dobritvi odloka bo baje v našem mestu tiskovna konferenca, katere naj bi se udeležili lacijski deželni odbornik za zdravstvo Ranalli, tržaški pokrajinski odbornik za psihiatrijo Pessato in prof. Basaglia. Na konferenci naj bi orisali celotno problematiko, ki je povezana s to začasno premestitvijo in vzroke, ki so botrovali sklepu. Tako naj bi se — pravijo v Rimu — rešilo vprašanje, ki je izzvalo precej polemik in hude krvi, saj je ravijo včeraj
predsednik rimskega sindikata ur®' verzitenih zdravnikov polemiziral 1 deželno upravo, češ «tudi v Ri®111 ne manjka zdravnikov, ki so pf«v tako sposobni kot Basaglia.*
V italijanskem glavnem mestu ®J pajo, da bo Basaglia lahko prevze* nove obveznosti že v začetku novel®; bra, ali še prej, da bo vse nare® za novo leto, ko bodo začele del®1 vati krajevne zdravstvene enote.
Nalezljive bolezni
Občinski zdravnik je v obdobj® od 17. t.m. do 23. t.m. zasled® sledeče nalezljive bolezni: en pri' mer vnetja lasišča, en primer o$' pic, dva primera noric, deset pri' merov srbečice, štiri primere viru*' nega vnetja jeter in tri primere sal' moneloze (od teh je eden umrl).

Gledališča
ROSSETi.
V sredo, 3. oktobra, bo Gino Bra-mieri nastopil v Rossettiju s svojo novo komedijo «Felici e contenti«, ki bo prvič uprizorjena v Italiji prav v našem mestu. Poleg Bramierija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gugliel-tninetti koreografijo Gino Landi, režiser pa je Pietro Garinei.
Pri osrednji blagajni ter na de-lavsKih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda «stalni» do 6. oktobra.
Kino
Ariston 17.30-19.45-22.00 «11 Pra-to». Isabella Rossellini, Michele Placido. Barvni film.
Ritz 15.30-17.40-19.50-22.15 »Moonra-ker». R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys. Barvni film.
Eden 17.00 «Ratataplan». Maurizio Nichetti. Barvni film za vsakogar.
ExceIsior 16.00 «Attimo per attimo«. John Travolta. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «La luna». Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Penice 16.00 «Rocky II.» Silvester Stallone. Barvni film.
Mignon 14.30—22.00 «Elvis, il re del rock«. Elvis Presley. Glasbeni film.
Pilodrammatico 15.30—22.00 «Quel-la pornoerotica di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «11 laureato». Dustin Hoffman. Barvni film.
Moderno 16.00 «Bruce Lee... la tigre ruggente colpisce ancora«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Anrora 16.30 ,«Nel mirino del gia-guaro». Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Attenti a quei due ...ancora insieme». R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Corleones>. Giuliano Gemma, Claudia Cardi-nale. Barvni film za vsakogar.
Volta (Milje) Zaprto.
Lomiere 16.00 «Pari e dispari«. B. Spencer, T. Hill. Zabavni barvni film. ’
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA
za sezono 1979-80
VPISOVANJE ABONENTOV ŠE DANES, 29. SEPTEMBRA, OD 9. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4.
Izleti
NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA
V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
NAGRADNI NATEČAJ
za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni.
Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike.
Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete.
Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31, marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča«, s podpisom in polnim naslovom.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz »Sklada Albina Bubniča«;
Za študije univerzitetnih študentov:
1.	nagrada 500.000
2.	nagrada 300.000
Za spise dijakov:
1.
2.
3.
nagrada
nagrada
nagrada
200.000
100.000
50.000
Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure, Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje.
Otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Otroški pevski zbor «Kraški slavček« iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v torek’ 2. oktobra, ob 15. uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
SPDT prireja v nedeljo, 30. septembra, avtobusni izlet v Karnijo ha Monte Tinisa (2115 m). Izlet je Primeren za vse, planinci imajo 2 in pol ure hoje do vrha medtem ko je za • ostale predviden krajši izlet okoli sedla Passo Pura. Odhod Avtobusa ob 6. uri (sončna ura) ha Trgu Ulpiano.
PD Tabor Opčine obvešča izletnike, da je zaradi nepredvidenih ovir izlet v Pastrengo (Verona) odpovedan.
ŠZ GAJA priredi
ob priliki športnega tedna
PLES
v' GROPAD1 danes. 28., jutri,
29., in v-nedeljo, 30. t.m. Igrata ansambla
TAIMS in GALEBI
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
-V -	s.p-, a. ’ ‘y '
TRST - UHCA P. PILZMO - ČEZ B1-4A6
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 27. 9. 1979
Ameriški dolar	800.—
Funt šterling	1752.—
Irski funt šterling	1700-
Švicarski frank	510,—
Francoski frank	'
Belgijski frank	26.—
Nemška marka	455.—
Avstrijski šiling	63.—
Kanadski dolar	675.—
Holandski florint	410.—
Danska krona	153.—
švedska krona	190,50
Norveška krona	160.—
Drahma	18,50
Mali dinar	35,—
Veliki dinar	35.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
RTV LJUBLJANA ^
s sodelovanjem TFS «STU LEDI*
bo snemala jutri zvečer, 29. t.m., ob 20. uri in v nedeljo zjutraj, 30. t.m., ob 8. uri
PONAZORITEV ŠAGRE
pred repentabrsko cerkvijo.
Pozivamo vse narodne noše, posebno domačine, da se «ša-gre« udeležijo.
Poskrbljeno za ogrevanje z dobro kapljico.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA TRST
sporočata, da bo v letošnjem šolskem letu ustanovljena dveletna zborovodska šola. Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje ali ki bi radi še izpopolnili svoje znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 vsak dan od 8.30 do 12.30 in‘od 16. do 19. ure do vključno jutri, 29. t.m., kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
.......................n................................................
Včeraj - danes
Danes, PETEK, 28. septembra
VENCESLAV
once vzide ob 6.57 in zatone ob 3.55 — Dolžina dneva 11.58 — Lu-a vzide ob 12.43 in zatone ob 22.32 Jutri, SOBOTA, 29. septembra MIHAEL
reme včeraj: najvišja temperatu-a 22 stopinj, najnižja 14, ob 18. iri 20 stopinj, zračni tlak 1021,7 ab rahlo pada, veter 18 km na uro everozahodnik s sunki 27 km na :ro, vlaga 44-odstotna ,nebo poobla-eno, morje rahlo razgibano, tem-'eratura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE; Davide Bonnes, larbara Sain in Andrea Alu. UMRLI SO: 67-letna Concetta Va-cotto por. Furlan, 72-letna Giovan-ia Fabiani vd. Cernaz, 71-letni Vit-orio Cergol, 84-letna Carmela Mil-ovaz vd. Zogovich, 65-letni Gino lomagnoli, 86-letna Lucia Scolubig 'd. Caracoi, 84-letna Caterina Zupani, 79-letni Ugo Sutter, 86 letna -ornelia Braunitzer vd. Gerolimi, 12-letna Agnese Ehrenreich vd. Vidmar, 89 letna Chiara Dallabernardi-
na vd. Galgaro, 71-letni Antonio Fidemi, 86-letna Angela Carciotti vd. Manzutto, 93-letna Pia Redivo vd. Žani, 68-letni Luciano Gbdini, 96-letna Silvia Bova Passaretti vd. Luzzatto, 46-letni Gianfranco Cap-poni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE v okolici Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek, tel 225 141: Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121. Sesiian: tel. 209 1 97: Žavlje 'el. 213 137: Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
Vpis v tečaje «150 ur» možen še ves ta teden
Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini je odprto vpisovanje za tečaje «150 ur« za dosego diplome nižje srednje šole v slovenskem jeziku.
Vpisovanje poteka precej u-godno. Še enkrat priporočamo prosvetnim in športnim društvom, da nadaljujejo s temeljito akcijo med svojimi člani. Vpise lahko pobirajo namreč še ves ta teden, konec tedna pa naj izpolnjene obrazce za vpis in dokumente dostavijo na sedežu Sindikata slovenske šole ali na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah.
—	Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra 1979 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta je' obvezna diploma osnovne šob i.
—	Tečaji so brezplačni.
—	Trajajo eno leto, to je od oktobra 1979 do 31. maja 1980.
—	Učne načrte bodo udeleženci prediskutfrali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in- v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev.
—	Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo pro fesorji, ki poučujejo na tečajih.
Za vpis je treba izpolniti o-brazec in ga izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini, ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Filzi 8, vsako popoldne med 16. in 18. uro, razen ob sobotah in nedeljah. Priložiti je treba tudi rojstni list.
Obrazci za vpis so na razpolago v omenjenih nradih, v tajništvih občin Dolina, Repen-tabor, Zgonik, Devin - Nabrežina in v Tržaški knjigarni.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
TISKOVNA KONFERENCA 0 OZNAČEVANJU MEJNE ČRTE
V našem delu nas je vodila predvsem skrb za prihodnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
poudaril njene ugodne in dolgotrajne posledice za razvoj sodelovanja med obema državama. «Točno po roku smo zaključili delo mešane komisije, ki sta jo vodila polkovnika Leoni in Marijanac. Opravili smo obsežno in kočljivo delo, ki je imelo dve značilnosti: tehnično in dokumentacijsko. Prvo smo izvedli na terenu, drugo pa z iskanjem dokumentacijskega gradiva. Na terenu smo delo zaključili, potreben pa nam bo še kakšen mesec, da opravimo še nekatere manj pomembne stvari. S tem se je zaključila etapa, ki se je začela z Osimskim sporazumom. Označenje meje je prvi rezultat tega sporazuma. To je hkrati tudi dober znak za druge sklepe, ki jih vsebuje Osimski sporazum in ki jih bodo v celoti izvedli v obojestransko korist. Delali smo v duhu medsebojnega sodelovanja in razumevanja.
Pri tem smo težili k dosegi edinega cilja: ne samo urediti staro vprašanje, ampak utrditi medsebojne odnose, ki so dobri, zelo dobri. Z ureditvijo meje se ti odnosi samo še utrjujejo in razvijajo. Lahko vam zagotavljam — je v sklepnem delu svojega govora dejal italijanski ambasador Pascucci - Righi — da sta obe delegaciji opravljali zaupano ji nalogo s pogledom, uprtim v prihodnost.«
Načelnika mešane komisije polkovnika Leoni in Marijanac sta potem, ko je bila dana politična iztočnica, povedala tudi nekaj zanimivosti o napornem delu, ki so ga morali vojaki in strokovnjaki opraviti na kraju samem, se pravi na 223 kilometrov dolgi mejni črti, ki se na razdalji 40 km pne v višini nad 2.000 metrov in ponekod tudi do višine 2.700 metrov. Predvsem sta poudarila, da je meja dobro označena in ne dopušča nobenih dvomov. S posebnim mednarodnim dogovorom se bodo obvezali, da bodo mejnike tudi vzdrževali. V tako veliki višini je takšno vzdrževanje nujno potrebno. Ko je komisija pregledovala stare mejnike, so nekateri manjkali. Snežni plaz je enega odtrgal in odnesel 500 metrov nižje. Vsa gradbena dela, tako jih lahko imenujemo, so opravili ročno, samo za postavitev enega mejnika so se poslužili helikopterja. Vzdolž vse meje so posekali drevje in grmičevje. Teren ni bil samo zelo strm in zato nevaren, ampak je bil nevaren tudi zato, ker so imeli o-pravka s kačami strupenjačami.
Mešana diplomatska komisija bo danes odpotovala v Slovenijo, kjer bo.,»tLjubljani,gost izvršnega sveta SR Slovenije. -
..Izpolnitev prvega člena Osimskega sporazuma izkazuje torej voljo obeh držav, da izpolnjujeta sprejete obveznosti, dosledno in v roku. Kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki se nas Osimski sporazum neposredno biče, smo s tem lahko samo zadovoljni.
Visoko stopnjo doseženih prijateljskih odnosov bo v prihodnjih tednih potrdil tudi obisk italijanskega predsednika republike Sandra Per-tinija v Jugoslaviji. Hkrati bo ta obisk spodbuda, da se to sodelovanje med Jugoslavijo ter Italijo nadaljuje v obojestransko korist in v interesu miru v tem delu sveta.
dobili na tem področju drugod. Veliko stikov so imeli zlasti z zelo močno strokovno organizacijo v sosedni pokrajini Treviso, pozanimali pa so se tudi za podobne pobude na tujem. Že nekajkrat so imeli stike s francoskimi in nizozemskimi strokovnjaki, priredili so nekaj poučnih izletov v državi in tudi učitelji ter dijaki so iz teh držav prišli v našo deželo.
Letos je bila študijska skupina naše deželne ustanove za razvoj kmetijstva na podobnem strokovnem izletu v Španiji, kjer so si ogledali, kako delajo, v tisti deželi na tem področju. Zlasti so jih zanimali odnosi med šolo in družino ter konkretni posegi v kmečko stvarnost.
Še eno nujno učilnico za šolo v Ul. V. Veneto
O nujni preureditvi še enega šolskega prostora, ki ga nujno potrebuje za dodatni razred slovenska osnovna šola v Ulici Vittorio Veneto (ta je nastanjena v poslopju zavoda Lenassi), je govor v teh dneh ob začetku šolskega leta. Ker prostor ni še urejen, je pa na razpolago, se pouk ne mora razviti normalno. O tem vprašanju je občinski svetovalec Marko Waltritsch interveniral pri goriškem županu.
Občinska uprava mora namreč poskrbeti za ta prostor, zato je čisto nerazumljivo, zakaj se s tem odlaša.
Šolski avtobus za otroke iz Štandreža?
Danes zvečer bo v domu Andreja Budala v Štandrežu srečanje vseh staršev, katerih otroci bi se morali voziti s šolskim avtobusom v Gorico. Kot nam je povedal predsednik rajonske konzulte za Štandrež Reščič so precejšnje možnosti, da se problem prevoza otrok v šole dokončno in uspešno reši, nujno pa je, da se vsi starši zberejo danes zvečer v kulturnem domu.
Prednostna lestvica pomožnih služb na šolah
Na šolskem skrbništvu so objavljene prednostne lestvice prosilcev za namestitev v slovenskih šolah (ne gre za učni kader) v prihodnjih dveh letih. Zainteresirani lahko vložijo prizive le na deželno upravno sodišče v roku 60 dni. Gre namreč za dokončni seznam, ki so ga sestavili po sprejemu nekaterih prizivov.
BESEDE SVETOVALCA KD AGATIJA
Osimski sporazum zanima tudi pokrajinsko upravo
Opredelitev pokrajinskega sveta za eno samo krajevno in zdravstveno enoto
Na sinočnji seji pokrajinskega i čeravno Arnaldo Pittoni, predsed-
sveta je predsednik prof. Silvano Pagura obsodil vrsto atentatov, ki so v Italiji vznemirili javno mnenje ter predstavljajo ponoven napad na omikano in demokratično življenje.
V nadaljevanju seje je svetovalka SSk Marija Ferletič obžalovala, da njenih interpelacij še niso dali na dnevni red, ter je predložila novo, ki se nanaša na izplačevanje odškodnine za razlaščeno zemljo.
Načelnik skupine svetovalcev KD Giuseppe Agati je opozoril svetovalce na neučinkovitost pokrajinske uprave pri upravljanju osimskih sporazumov. To vprašanje je na Goriškem dejansko v domeni enega samega človeka ali v najboljšem primeru ene same krajevne ustanove. Takšno stanje potiska v ozadje vlogo pokrajinske uprave ter jo spravlja v nevarnost. Pozval je KPI, naj bi uskladili ne preveč različna stališča glede reševanja tega vprašanja.
Načelnik skupine svetovalcev KPI Silvino Poletto se je pridružil Aga-tijevim izvajanjem in dejal, da bi morali od dežele zahtevati, da je prisotna pri vprašanjih Posočja.
Svetovalec Bressan (PSDI) je predlagal svetovalcu Polettu, predsedniku pokrajinske komisije za o-simske sporazume, naj jo skliče,
nik deželne komisije za Osimo, nima časa, da bi ji prisostvoval. S tem v zvezi je dejal, da pokrajinska komisija mora razpravljati o znesku pol milijarde lir, ki je po Osimu namenjen za izgradnjo ceste pod Sabotinom.
O zadevi je povzel zaključke predsednik Pagura. Strinjal se je z A-gatijevimi pripombami, ter povedal, da so Pittonija povabili na sejo komisije, vendar se bo Pittoni seji odzval šele v mesecu oktobru. Kar pa zadeva cesto pod Sabotinom, je pokrajina že izdelala okvirni načrt.
Svetovalci so nato sporočili deželi, da predlagajo ustanovitev ene same krajevne enote za goriško pokrajino; dve enoti so predlagali samo komunisti.
■ llliiiiiiiiiillilliiililiiiillililiiiiiMiiiiiminiiiliniiiiiip.iiiililliiiMiiniiiniHiHiMiiiiillllillliiilliliniliililiiiiii.i.iMimninimiiitmiiiimiilliiiiiniiiiiiiiiillllllllillll
HOTELIRJI V TEH DNEH PRIPRAVLJAJO NOVE CENIKE
STALNE PODRAžItVETUDI V TURIZMU V LETU 1980 BO LETOVANJE DRAŽJE
Do 15. oktobra je čas prijaviti turistični ustanovi cenike za prihodnjo sezono ■ Baje bodo turistične storitve dražje za 15 do 20 odst. - Rekorden obisk letos v Cradeiu
Nctekmovalni pohod v Trpa
Goriška skupina ljubiteljev hoje se bo v nedeljo, 30. septembra, u-deležila netekmovalnega pohoda v Tržiču. Pohod se bo odvijal na treh različnih progah 6,10 in 20 kilometrov. Odhod vseh udeležencev je predviden ob 9. uri s Trga Republike v Tržiču. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti pohoda skupno z goriško skupino, naj se zberejo ob 7.45 pred telovadnico CONI na Roj-cah. V nedeljo, 7. oktobra pa se bo «Gruppo Marciatori Goriziani* udeležil pohoda na Pian Cansiglio. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti tega pohoda, naj se prijavijo na sedežu društva do 30. septembra.
PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico — sorte «igor» pakirano v vreče — cena za kg din 4. Florjan Čarman —■ Sp. Senica 6 — 61215 Medvode.
PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico sorte «igor» pakira nega v vrečah po 40 kg. Cena za kg din 4. Franc Poljanec — Sp, Senica 12 — 61215 Medvode.
IŠČEM gorilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od 40.000 do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico/ka za dopoldanske ure vsak dan. Telefonirati v uradnih urah na telefonsko številko (0481) 83166.
PRODAJAM po ugodni ceni jadralne deske (wind surf). Telefoni rati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej.
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 - od 16. do 17. ure.
IŠČEM pristen slovenski par za najem 90 kvadratnih metrov apartmaja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir plus ogrevanje. Telefon 208281.
NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote.
JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267.
DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko nabrežinski občini sprejmem s varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št. 209259 dopoldne.
NUJNO potrebujem osebje za instalacije centralnega ogrevanja in vode. Telefonirati na št. 226216 od 12 do 13. ure.
PRODAM motor MOTO-Bi 250 ecm. Telefon 814242.
Strokovno usposabljanje mladih kmetovalcev
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva pospešuje s svojimi centri strokovno usposabljanje mladih kmetovalcev. Tukajšnji odgovorni za področje kmetijstva si prizadevajo, da bi mladi, ki si izberejo poklic kmeta, znali uspešno voditi kmečko posestvo ne le s strokovno - kmetijskega vidika, marveč da bi poznali tudi številne zakone, brez upoštevanja katerih ni danes več mogoče voditi kmetije.
Tak center se nahaja v kraju Villa Vicentina, deželna ustanova pa je nekaj takih tečajev odprla v drugih krajih dežele. V Gradišču ob Soči gradijo celo sodobno šolo.
Zaradi tega je razumljivo, da se zanimajo za izkušnje, ki so jih pri-
Počitnice v prihodnjem letu bodo dražje. To izhaja iz preprostega računa o stalnem višanju življenjskih stroškov, o predvideni inflaciji, o draginjski dokladi uslužbencev v celotnem gospodarstvu in ne samo v hotelih. V Lignanu so se hotelirji že sestali in pomenili o poviških. Pravzaprav so nekateri precej navili cene že v letošnjem poletju in kljub rekordnemu obisku je bilo moč tako v juliju kot v avgustu najti v Lignanu v tem ali onem hotelu prazno sobo in še kar precej prdSttfUstantfvattj, ki jih lastniki oddajajo s posredovanjem
P«A«il'tem
času.
Kar zadeva Gradež ni še znano, kakšne bodo cene v prihodnjem letu. Hotelirji imajo čas, da javijo pokrajinski turistični ustanovi do 15. oktobra nove cene. Pozanimali smo se na EPT in tam so nam povedali, da niso doslej dobili obveznih prijav. Sicer pa ni rečeno, da bodo vse prihodnje leto obveljale cene, ki jih bodo navedli hotelirji do 15. oktobra. Do aprila imajo namreč hotelirji možnost spremeniti ceno, če pride do motenj na finančnem trgu, vendarle lahko takrat velja nova cena le od 1. julija dalje. Do junija bodo torej veljale cene, ki bodo določene že 15. oktobra letos.
Prav tako morajo svoje cenike za prihodnje leto javiti tudi tisti zasebniki, ki oddajajo tujcem sobe. Zanje zapade rok že 30. septembra. To seveda velja za vso pokrajino, ne samo za Gradež.
Kakšna pa je bila letošnja turistična bera v Gradežu? Uspešna in nad pričakovanjem, pravijo v Gradežu. Doslej je leto 1971 veljalo za rekordno s takrat registriranimi 1.450.811 nočitvami domačih in tujih gostov. Število nočitev je bilo v kasnejših letih manjše, precejšen udarec so dobili v Gradežu pred tremi leti zaradi potresa v Furlaniji, ker so mnogi turisti iz tujine napačno menili, da se nahaja Gradež na prizadetem področju.
Letos pa so dosegli nov rekord. Do 15. septembra so v Gradežu zabeležili 1.587.631 nočitev. Pravzaprav so imeli dva rekorda. Doslej
najvišje število nočitev in prekoračenje poldrugega milijona. Seveda gre v tem primeru za nočitve v hotelih, penzionih, zasebnih sobah in kampingih. Nedvomno te številke pa niso izčrpne, saj niso všteti turisti, ki so bivali v svojih hišah in teh je tudi v Gradežu iz leta v leto vedno več. Mnogi Goričani, Tržačani in Furlani imajo tu svoje drugo stanovanje in niso nikomur dolžni javiti svojega bivanja. Očitno je tudi, da je treba upoštevati tudi, da marsikdo skuša iz davčnih razlogov pozabiti na vpis marsika-i terega gosta„Tako bo lahkem prijavil manj dohodkž. Sirier-pa- je-'tako' početje vsakoletni'pojav in prav-zaradi tega je treba uradnim številkam dodati še kaj.
Stanovanja za učitelje
Deželno tajništvo INČAM, ustanove, ki podeljuje stanovanja učite-!jem, nam je sporočilo, da bo v soboto zapadel rok za predložitev prošenj. Vsi tisti, ki se nameravajo vključiti v lestvico za predložitev stanovanj, naj se za vsa pojasnila javijo na sedež deželnega tajništva omenjene organizacije pri sindikatu CISL, Ulica Roma 20, v popoldanskih urah od ponedeljka do petka. Stanovanja, ki naj bi jih dodelili, so v Ulici Terza Armata.
OD 1. OKTOBRA DALJE
Urnik trgovin
Od ponedeljka, 1. oktobra, ko se bomo vrnili k sončni uri, bodo trgovine poslovale po novem umiku. Trgovine jestvin vseh vrst bodo odprte od 8.20 do 13. ure in od 16. do 19. ure. Mesnice bodo odprte (od ponedeljka do petka) od 7.30 do 13. ure; ob sobotah in na dan pred prazniki, ko so zaprte vse trgovine, bodo mesnice odprte tudi popoldne, od 16.30 do 19. ure. Pekarne bodo odprte od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. Pekarne lahko začnejo s prodajo kruha (ob delavnikih) že ob 7. uri. Mlekarne bodo odprte od 7.30 do 12.30 ter od 16. do 18.30.
Trgovine z oblačili in obutvijo, stanovanjsko opremo, drogerije, urar-ne, optika, cvetličarne itd., bodo odprte od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Papirnice in knjigarne bodo med šolskim letom odpiralo pol ure poprej, zato pa bodo popoldne odpirale pol ure kasneje.
Železarne, prodajalne strojev, higienskih naprav, gradbenega in e-lektričnega materiala, barv, električnih gospodinjskih strojev, televizorjev itd. bodo odprte od 8.30 do 12.30 ter cd 15. do 19. ure. Potu-jdčj-1»gdVci-(četrtkov 9ejem) bodo prodajali od 8. do 13.30.
.-■/Obrežno bocto-trgovine jestvin zaprte-ob ponedeljkih in sredah popoldne, sektor trgovin z oblačili v ponedeljek, ostale trgovine pa v ponedeljek ali v soboto, v skladu z izbiro. Cvetličarne bodo zaprte v ponedeljek in sredo popoldne.
Razstavi Job v Gorici in Tržiču
Kot smo že poročali, bo na goriškem pokritem trgu v nedeljo razstava gob. Prireja jo mikološki krožek. Pokroviteljstvo je prevzela go-riška občinska uprava.
Podobna razstava bo v soboto in nedeljo tudi v Tržiču. Ta, sedaj že šesta razstava bo v Ulici dei Cipressi, v prostorih mladinskega doma in bo odnrta v soboto od 11. do 22. ter v nedeljo od 9. do 22. ure. Poskrbeli bodo tudi za pokušnjo raznih vrst gob.
Vozni red avtobusa št. 6
S prvim oktobrom bo mestni avtobus št. 6 vozil ob praznikih po sledečem zimskem voznem redu: odhodi izpred glavne pošte ob 9., 10., 11., 12., 15., 16.05, 17.10, 18.00 (*); odhodi izpred pokopališča:	9.20,
10.20, 11.40, 12.20, 15.20, 16.25, 17.30. I (*) (vozi samo do S. Anne).
Seja rajonskega sveta San Rocco -S. Anna
Danes zvečer ob 21. uri bo v zavodu «0. Lenassi* v Ulici Vittorio Veneto 7, seja rajonskega sveta za San Rocco in S. Anno. Na dnevnem redu je razprava o mestni avtobusni progi za S. Anno, ki je vse premajhna za potrebe tega predela mesta. Na sejo so bili vabljeni tudi predsednik občinskega podjetja za javne prevoze Marino Marin, direktor istega podjetja Rigonat in odgovorni za javne prevoze Luciani.
UIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIlIlllllltllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
IZVOLJENA TELESA SE SESTAJAJO V TEH DNEH
V občinskih svetih prihajajo na dan različna stališča o zdravstvenih enotah
Danes sestanka občinskih svetov v Gorici in v Ronkah - Večina za eno samo zdravstveno enoto na sinočnjem občinskem svetu v Tržiču - Sindikalna federacija se ni doslej izrekla o tem vprašanju
Vprašanje področnih zdravstvenih ustanov je na dnevnem redu številnih sej občinskih svetov. Danes bodo o tem govorili na občinski seji v Ronkah, ki se sestane že takoj popoldne, govor bo tudi na nocojšnji seji občinskega sveta v Go’ rici, ki se prične ob 18.30. V nekaterih občinskih svetih so o teh stvareh že govorili v prejšnjih dneh, ponekod pa bodo o vprašanju razpravljali prihodnji teden, čeprav deželna uprava hoče imeti odgovor občin do konca meseca.
Problem je izzval precej polemič nih prijemov s strani raznih strank in ustanov. Demokristjani podpirajo predlog deželne vlade o ustanovitvi ene same enote na vsem področju goriške pokrajine. Za isto rešitev se ogrevajo v pokrajinskem merilu socialdemokrati in republikanci, socialdemokrati v Tržiču pa hočejo dve enoti, prvo s sedežem v Go-
rici, drugo pa v Tržiču. Za dve e-noti se zavzemajo tudi komunisti. Za eno samo so socialisti, ki menijo, da pomeni ta odločitev deželne vlade priznanje celovitosti goriške pokrajine. Za eno samo enoto je tudi pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti.
Čeprav skupno vodijo občinsko u-pravo v Tržiču, so socialisti in komunisti zavzeli do tega vprašanja različni stališči. To je prišlo do izraza v razpravi in v glasovanju na seji občinskega sveta v Tržiču, ki je bila v sredo zvečer. Za socialistično resolucijo, ki podpira ustanovitev ene same zdravstvene enote v vsej pokrajini, je glasovalo 16 svetovalcev (socialisti, republikanec in demokristjani), za komunistično resolucijo, ki predvideva dve zdravstveni enoti na Goriškem pa 12 svetovalcev (komunisti in socialdemo-
krati). En demokristjanski svetovalec se je vzdržal.
Spor je seveda povzročil nekatere polemike tudi v drugih organizacijah in jasno je, da so hotele nekatere politične stranke svoja stališča vnesti tudi v te organizacije. Poročali smo, da se je za dve zdravstveni enoti zavzel svet sindikalnih aktivistov v tržiški bolnišnici. V tiskovnem poročilu o tem sestanku je bilo napisano, da so se za to rešitev zavzeli tudi zastopniki enotne sindikalne federacij*:, ki je bila prisotna na tem sestanku. Včeraj pa je sindikalna federacija ostro obsodila to poročilo in iz njenega zadržanja izhaja, da še ni zavzela stališča.
Polemike pa niso samo na Gori škem marveč tudi v Furlaniji, kjer niso popolna enotna stališča glede predlagane razdelitve v njenem južnem delu.
Nesreča mlade kolesarke
Mesec dni se bo morala zdraviti 11-letna Teresa D’Alessio, ki stanuje v Tržiču v Ul, Verdi 9. Mlada Teresa se je vozila s kolesom po Ul. Bona via, ko je vanjo trčil avtomobil, ki ga je upravljala 56-letna Iivia Saranzio. Pri padcu si je Teresa D'Alessio zlomila levo nogo.
Spet nesreča v Dolu
Včeraj opoldne se je v Dolu, na cesti, ki pelje iz Gorice v Trst, pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bila ranjena 77-letni Angelo Del-la Bella in njegova žena, 72-letna-Lidia Vatta. Prvi se bo moral zdraviti 8 dni zaradi pretresa možganov, medtem ko se bo Vatta zdravila 20 dni zaradi zloma ključnice. Kot sta ponesrečenca povedala v goriški bolnišnici, kjer so ju sprejeli na zdravljenje, je v njihov avtomobil trčil fiat 124, ki ga je upravljal 30-letni Pier Luigi Ellero iz Trsta. Nesreča se je pripetila, ko sta nameravala zapeljati na parkirišče gostilne pri Devetakih.
Trčenje v Moraru
V sredo se je v bližini pokopališča v Moraru pripetila prometna nesreča, v kateri so bile ranjene štiri osebe. Na zdravljenje v goriško bolnišnico so sprejeli 64-letnega Giorgia Nalgija iz Gorice, ki je u-pravljal eno od vozil, njegovo ženo Stello Brešan in 26-letnega sina A-lessandra, medtem ko se 29-letni Vincenzj Cislin iz Medeje, ki je upravljal drugo vozilo, zdravi v bolnišnici v Krminu. Najhuje je bila ranjena 67-letna Stella Brešan, ki se bo morala zaradi zloma ključnice zdraviti štirideset dni, ostali bodo okrevali v desetih dneh.
V goriškem gradu rgtstpva Micheia Piva
Jutri ob 12. uri bodo v grofovi dvorarlt na goriškem gradu odprli razstavo slikarja Micheia Pive z naslovom »Ideja o Benetkah». Odprta bo do 7. oktobra.
Michele Piva, ki je te razstavljal v Gorici v začetku sedemdesetih let, že več let pripravlja razstave na eno samo temo. Tako je priredil razstave na temo nacističnih lagerjev, emigrantov, pozabljenih in pohabljenih otrok, itd. Razstavljal je širom po svetu. Ob tej priložnosti si bo lahko obiskovalec ogledal novo umetnostno zvrst, kartonski papir na beli podlagi z motivi iz Benetk.
Istočasno bo to prva razstava v eni izmed dvoran goriškega grada.
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade 8. oktobra t.l. rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju za 443 mest didaktičnega ravnatelja.
Izleti
Prosvetno društvo »Skala* v Ga-brjah priredi v nedeljo, 30. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Tržaško. V predpoldanskih urah si bodo izletniki ogledali Rižarno in naravoslovni muzej, po kosilu v neki kraški gostilni bo sledil še ogled podzemske jame pri Brišči-kih.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Halloween». J. Lee Curtis. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30—22.00 «Attenti a quei due«. R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le liceali supersex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS1CR 18.00-22.00 «H tesU-mone«.
PRINCIPE 18.00-22.00 «California suite«.
I\ova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 »Vsemirska vojna«. Japonski film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Peterica žigosanih«. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Pojdi mami, očka dela«. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni — Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
Ženska in njena stvarnost
ŠIROKA RAZPRAVA 0 ZAKONU PROTI SPOLNEMU NASILJU
Zakonski osnutek pomemben, ker skuša vplivati na družbeni razvoj - Kmalu zbiranje podpisov
Zato nima pomena, če je prišlo do «telesne združitve* ali ne, kakor tudi ni bistveno, če je kdorkoli za isto dejanje kdaj prej privolitev dobil.
Seveda so to teze pobudnic osnutka, ki pa jih morajo sedaj približati čim širšemu krogu ne samo žensk. Zlasti mlajše v veliki meri ne sodijo, da bi bil predlog MLD «prenapreden glede na splošno javno mnenje*, za starejše pa mogoče ni tako. Še posebno odločne so bile na petkovem srečanju — razpravi, čeprav javno niso hotele nastopiti, nekatere srednješolske in univerzitetne študentke. «To kar se dogaja zadnje mesece je nedopustno*, so bile ogorčene, «saj zvečer sploh ne moreš na u-lico! Zakon, ki bi korenito spremenil sedanje predpise je več kot nujen, vendar nimam preveč zaupanja, da bo kdaj sprejet tak zakon, ki bi odgovarjal težnjam in zahtevam žensk. Samo poglej, kaj se je izpridilo iz zakona o prekinitvi nosečnosti »
«Mene še najbolj zaskrbljuje pojav skupinskega nasilja nad žen-
sko*, je zatrjevala mlada socialistka, ki je tudi članica ZŽI, »v njem vidim najbrutalnejši poskus dokazovanja moške prevlade nad žensko. Zato je ta zakonski osnutek, ki jasno opredeljuje kaj je za nas nasilje in ki seveda ostro spodbija tezo o ženski kot o predmetu poželjenja*, v prvi vrsti zakon vseh žensk, ne samo pobudnic!*
«če mislim, da je zakonski osnutek pomemben? Zelo, zelo pomemben*, ni imela dvomov uslužbenka v bolnišnici, ki je na prazniku ZŽI prodajala razne knjige o ženski problematiki, ki so šle zelo v promet. «Pomemben je zato, ker je pred svojim časom* in ker skuša plivati na družbeni razvoj, ne pa, da zaostaja za njim kakor se je že zgodilo z zakonom o razporo-ki in splavu. Treba bo seveda vložiti veliko truda: mislim, da so ženske v Italiji pripravljene na to. Upam, da bo večina pravilno razumela težnje ženskega gibanja in zakon »Proti spolnemu nasilju* podprla. Naj jih čimveč podpiše naš predlog!*	(bp)
KAJ VSEGA LAHKO ČLOVEK DOŽIVI NA IZLETU V HRIBE
Prigode planincev na Veliki planini ki so zaman iskali pravega pastirja
Tudi Veliko planino nad Kamnikom je zajel «civilizacijski» val, saj namesto mleka prodajajo ustekleničen merlot
«Veliko žensk in pa tudi moških je že na naš praznik prišlo z namenom, da podpiše zakonski osnutek, zato upam, da bomo, ko končno steče akcija, v najkrajšem času zbrale na stotine podpisov!*
Tako je po prazniku Zveze žensk Italije, ki je bil prejšnji petek na Goldonijevem trgu, zatrjevala maksikatera članica organizacije, ki pa je seveda morala obrazložiti, da zaradi še neopravljenih pravnih obveznosti za zakonski osnutek «Proti spolnemu nasilju* ni le mogoče sprejemati podpisov.
Tega še danes ni mogoče, pa čeprav so pobudnice zakonski osnutek v ponedeljek oddale Kasacij-skemu sodišču in začele z overov-Ijanjem predpisanih formularjev.
Ženske organizacije upajo, da bodo še zadnje formalnosti opravile v enem ali največ dveh tednih.
Do takrat pa se o predlogu Gibanja za osvoboditev žensk, lahko, oziroma moramo pogovarjati.
Preveč pomembnih vprašanj načenja, predvsem takih, s katerimi se vsakdo pogosto srečuje, da bi lahko kdorkoli mimo njega.
Težko je reči, kaj je v predstavljenem osnutku bolj ali manj pomembno: vsekakor pa bi se morale vse ženske izreci o treh točkah. Trditev povzemamo po Silvii Sandrin, ki jo je postavila med svojim posegom na petkovem srečanju.
V	prvem členu zakonski osnutek »Proti spolnemu nasilju*, daje pravico «predstavnicam ženskega gibanja*, da nastopi kot zasebna stranka na procesih zaradi posilstva. Za to možnost se žensko gibanje že dalj časa bori, vendar še danes o tem vsakič posebej odloča, samo na izrecno zahtevo, predsednik sodne obravnave.
O drugem vprašanju so bila mnenja bolj deljena tudi v ženskem gibanju samem: sestavljalke osnutka so namreč postavile tezo, da med možne oblike nasilja sodijo tudi odnosi med ženo in mo-žetrt, kakor so 'to že osvojile nekatere zakonodaje. V državi, kjer je še do nedavnega žena s pravne p ati bila veliko šibkejši član, o tem rie bo tako lahko spregovoriti.
Zadnje vprašanje pa je osnovno, saj zadeva opredelitev pojma «nssilje»: za enkrat lahko namreč nasilna dejanja uvrstimo med udejanja iz pohotnosti* ali pa v kategorijo «posilstva», ki predvideva strožje kazni.
Žensko gibanje je izdelalo bolj logičen ključ:	vsa dejahja so
«nasilna», če jih kdorkoli stori nad žensko brez njenega privoljenja.
•lIHIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIt
Nagrade
letošnjega Bitefa
V	sredo zvečer seje končal 13.
Bite/. Zadnjo letošnjo uprizoritev je pokazal Het Werkteater iz Amsterdama, ki bo jutri zvečer z njo nastopil v Novi Gorici. Festivalska žirija, sestavljena iz jugoslovanskih gledaliških kritikov je podelila troje enakopravnih nagrad. Dobile so jih predstave «Kik.opa» (Schauspielhaus iz Dhs-seldorfa, ZRN; režija Robert Ciu-li>, «Poslednje ljubezni Andyja Warhola» (gledališče Sguat iz Neh Vorka) in pa »S tem se je treba sprijazniti» (Werkteater).
*Kiklop» je prejel tudi tradicionalno nagrado beograjskega dnevnika «Politika». Po mnenju občinstva pa je bila na letošnjem Bitefu najboljša uprizoritev <cKru-tega vrta» londonskega baleta Ramberi (na ogled je bila tudi v Ljubljani). Na Beograjskem mednarodnem gledališkem festivalu je letos sodelovalo dvanajst predstav iz , desetih držav.
ZADNJE ČASE V SOVJETSKI ZVEZI
NAVAL NA TRGOVINE
Pred prodajalnami dolge vrste kupcev, ki se bojijo skorajšnjih podražitev prehrambenih proizvodov - Zagotovila vlade
V Splitu skregani s pravopisom
Na osmih sredozemskih igrah so se najslabše odrezali jezikoslovci. Četudi mrgoli prevajalcev, profesorjev in znanstvenikov, se nihče ni dovolj učinkovito lotil številnih besednih spodrsljajev in pravih slovničnih katastrof.
Že takoj, ko so prekopali Marjan in skozenj speljali veličasten predor, so neka zlobna, verjetno ženska usta spustila v eter izjavo, da bi bilo najbolje, če bi hrib odslej imenovali kar Marjana. Na srečo se je novo ime obdržalo le za kratek čas, razočarane splitske feministke pa se kljub temu niso vdale. Ženska iz-najdlivost je kaj hitro našla novo žrtev.
»Poljudska lepotica» ali «Lepotica pod Marjanom» je najnovejša pongrutavščina in hkrati «po pravek» pravopisa, kjer sicer še vedno piše. da je samostalnik stadion moškega spola. Torej bi bilo jezikovno pravilno «Poljud-ski lepotec». Lepotica je lahko samo res lepa streha stadiona ali pa atletska steza. Kot bi namesto «velikanke v Planici» pisali «velikan v Planicn. Kljub temu, da bi velika večina splitskih žena in deklet sedela na «lepotcu», pa kaže, da je feministično gibanje v Splitu dokaj močno. Kaže tudi, da se neodločni splitski moški, ki že deset dni sedijo na «lepotich zaradi zmešnjave nič ne razburjajo. Torej so edino u-panje jezikoslovci, ki morajo, če ne zaradi drugega pa v imenu čiste znanosti, poslati vsaj protestno pismo.
(Po Delu)
Iz umetnostnih galerij

Dinamični konji in pristne barve
V galeriji «Arle Moderna» je razstavljal Marino Aila - Strogo realistično podoživljanje narave
Marino Aita, ki se je pred nekaj leti predstavil javnosti kot barvit realist razgibanih pokrajin in morja, se po poldrugem letu spet predstavlja tržaškemu občinstvu, tokrat v galeriji «Arte Moderna*. V tem času je deloval v Arezzu, kjer je prejel tudi pokal na slikarskem tekmovanju «Giostra del Saracino*, ki mu ga je izročil nihče drug ko* sedanji predsednik senata Fanfani. To pomeni, da zna Aita prav dobro portretirati ljudi, čeprav daje prednost, kot je razvidno iz zadnje razstave, konju. Te plemenite živali danes na slikah skorajda no srečujemo več, posebno v delih mlajših slikarjev, ne, saj je konj v današnjem zme-haniziranem življenju izgubil zgodovinsko pomembnost bojnega in delovnega spremljevalca ljudi. Prav tako konja ne srečujmo na belih cestah, kaj šele na asfaltiranih, videvamo ga lahko še na hipodromih v razburljivih dirkalnih tekmovanjih. In prav v to je Aita usmeril svojo slikarsko dejavnost.
Razstava v galeriji «Arte Moderna* je bila namreč vsa v znamenju
konjskih dirk. Iz razmeroma velikih slik je na razstavi utripala izredna živahnost in barvitost, ne glede na omejeno vsebino ponavljajočih se zasnov danih varjacij. Marino Aita je spreten risar in nadarjen kolorist. Zaradi tega zelo smiselno vriva barvne učinke in pestrost nekakšnih jockejevih oblek v zagašeno rjave odtenke skupin konj, da žare kot dragulji v meglenem videzu prostora zračnih vrtincev in dvigajočega se prahu, ki ga ustvarja dirka sama. Zato je točnost oblik malce zabrisana v nasprotju z njihovo iz-rezanostjo in to v primerjavi s slikami do sedaj najbolj zn. nega tržaškega upodobijevalca konj, sedaj že pokojnega slikarja Finettija. Ta je zelo rad slikal samotne konje v dramatičnih skokih, seveda z izjemno točnostjo in preračunljivostjo, skoraj bi rekli s fotografsko perfektnostjo. Aita pa slika najraje konje v skupinah in to s čelne pozicije, kot da bi narr konji drveli nasproti. Pri tem je občutek njihove hitrosti in tekmovalnega zagona neskaljen.
M. B.
V začetku septembra, pa tudi kasneje, če je toplo, planine vabijo. V daljavi rišejo svoje bele vrhove v nebo. Včasih se zazdijo kot meglica na obzorju, kot privid.
S Petrom se odpraviva že v petek dopoldan. Napoved vremena je vzpodbudna: pritisk raste, po dolinah bo zjutraj megla, v planinah sončno. Ko zapeljem okoli prvega ovinka, se Peter spomni: «Kako se bova pa vrnila v nedeljo, ko smejo voziti samo neparni?* Obrnem imu pr.vi,. stran«. ski poti in «ajde* — spet v garažo. Potem pa hop z nahrbtnikom po stopnicah'-v TO. nadstropje (na vratih dvigala visi listek »dvigalo v popravilu*). To je dobra vaja za uspešen začetek. Doma zavrtim telefon: »Halo, pro-
sim kdaj odpelje avtobus do žičnice za Veliko?* «Kaj Veliko?* — «Planino, vendar — prosim!* Glas pravi, da točno ob 12. uri in 30. minut. Ravno prav prideva, ker kmalu ujameva mestni avtobus. A šofer pravi, da pelje samo do Kamnika, pa pika. Kaj hočeva! Pa je lepše čakat dalje v Kamniku kot v smrdljivi Ljubljani. «In sploh je Kamnik že napol v planinah,* — dopovedujem Petru. Na eni nogi se pridrenja-va v avtobus do Kamnika. Tam globoko dahneva smrad izpušnih dimov in tavjtrniškefta dima.
Sklenevaf cfi!?Mie' bova čakala do 15.45 naslednjega avtobusa, ampak greva na konec Kamnika — štopat. Ura jo komaj pol dveh. V velikih količinah brzijo parni in neparni mimo našega nahrbt-
MOSKVA — Že od poletja se je govorilo in ustrahovalo, da bo prišlo do močne podražitve prehrambenih in industrijskih proizvodov, vendar so se predvidevanja le deloma uresničila: od 1. julija so se podražili samo zlato, krzno, avtomobili, nočne restavracije, tako da so ostale cene obdržale svoj prejšnji nivo. Sam predsednik državnega komiteja za cene Nikolaj Gluškov je te dni prepričeval javnost, da ne bo prišlo do drugih podražitev.
Medtem pa se je razpasla nekakšna psilioza, čež, da je novi val »korektur* cen neizbežen: ljudje menijo, da se bo podražil bencin, osnovni prehrambeni proizvodi in tekstil, tako da so navalili na trgovine. Naval ljudi je bil tolikšen, da se je te dni pojavil na televizijskih ekranih tudi drugi član vlade — minister za trgovino Aleksander Strujev.
To je bila za vse neobičajna in nepričakovana poteza, ko se je minister pojavil v najbolj gledani oddaji »Vremja* in obsodil glasove o skorajšnjih podražitvah, ki po njegovem mnenju delajo nepotrebne težave tako trgovcem kot kupcem. Dejal je, da kupci nepotrebno. »pustošijo* veliko trgovin
v državi in si delajo neverjetne zaloge, kar privede do tega, da v trgovinah zmanjka blaga in da so pred njimi dolge vrste. Izključil je, da bi do podražitev sploh prišlo in se tu naslonil tudi na avtoriteto partije in vlade. Kot Gluškov je tudi Strujev spomnil, da se nekatere cene v Sovjetski zvezi niso menjale že več kot 50 let. Neutemeljeni glasovi o podražitvah pa so delo špekulantov, ki skušajo priti na tak način do mastnega zaslužka. Izjava je imela določen odmev, vendar kaže, da Moskovčani ne verjamejo v dolgo življenje sedanjih cen in še naprej kupujejo «za vsak primer*.
Tako atmosfero ustvarja po vsej verjetnosti tudi dejstvo, da so postale nekoč «močne» sovjetske cene v zadnjih letih »zelo nemirne*. Najprej se je pred dvema letoma podražil bencin, pa taksi - usluge in to stoodstotno, potem so se podražili še krzno, keramika, kristal, najrazličnejše usluge itd. Že takrat so zagotavljali, da do novih podražitev ne bo prišlo, čeprav se je to zgodilo že letos. Nikolaj Gluškov je sovjetski javnosti takrat izjavil, da so bili ukrepi »nujni in neizbežni*, da bi se o-mejilo pretirano kupovanje defi-
citarnih proizvodov, kot so na primer Avtomobili in krzno. Med drugim je navedel podatek, da so pred desetimi leti v Sovjetski zvezi prodali državljanom sto tisoč avtomobilov, že lani pa milijon in 170 tisoč.
Čeprav se je bencin stoodstotno podražil (sedaj stane liter približno 220 lir), pa je še vedno najcenejši v Evropi. Mnogi mislijo, da je samo vprašanje dnevov, kdaj bo vlada osvojila nove cene, drugi odgovarjajo, da se bencin ne bo podražil, ker privatna vozila porabijo manj od 10 od sto od skupne potrošnje.
V atmosferi «se bo — se ne bo* podražilo, se dogaja nekaj zanimivega: ljudje »obilno* kupujejo, čim se pojavi na tržišču nekaj zanimivega. Resnici na ljubo je treba povedati, da se veliko preveč pretirava, tako da v Moskvi na primer ni mogoče kupiti znanega ruskega lana, to je tkanine, ki je je bilo na tržišču v zadnjih letih vedno na pretek. Sedaj so police prazne in pred mnogimi trgovinami čakajo dolge vrste.
Minister pravi, da se to dogaja zaradi nastale psihoze, vendar je treba tudi omeniti, da je v Sovjetski zvezi premalo trgovin.
nika. Nekateri nama požmigajo, potem pa mimo.
«Aha,» rečem, se že vračajo iz službe!* Peter pa ugotavlja, da ne znam prav držati palca, povešam ga sramežljivo navzdol. Dvignem palec, potem Peter. Nič. Trije neparni odbrzijo mimo. Potem ukažem Petru, da se skrije za grm. Sama raztegnem usta v zapeljiv nasmeh in dvignem prst. Mlajši moški («parni») se približuje. .e ustavlja in s širokim zamahom odpira vrata.
»Da, da gospodična. Do žičnice. Talca vročina, ne! Greva kaj bo-
na malo notrebo,* — pravim.
Peter že rine z nahrbtnikom v mali poljski fiat, jaz pa se u-dobno namestim na prednji sedež. Mladenič nekoliko zmeden odpelje. Blizu žičnice se mu lepo zahvalim in podarim še en smehljaj.
Vrhovi se že rišejo nad nami, kot venec pod modrim nebom. Jasen je ta sončni dan kot da bi bil dobre volje. Jaz tudi: do sedaj nisem zapravila niti ficka. Zdi se mi, kot da sem spet mlada, zelo mlada. Da živim spet malo po cigansko kot študent.
Velika planina! Pravzaprav bi jo morali imenovati velika planjava. Ko te vlečnica in sedežnica privlečeta na vrh, veš, čemu so jo imenovali «velika». Hribi, hribčki in dolinice, lesene koče, večje in manjše, smreke in borčki in visoke planine vse naokoli z Grintovcem proti zahodu.
Iščeva kočo. Bodo prijatelji že tam? Oznake so dobre, na vsakem križišču stoji lesen kol z i-meni koč: Vesna, Snežinka, Encijan, Galusov raj, Erika, Lenka... Na robu malega previsa stoji naša. Prijateljev ni doma. Sediva na pručki, sonce toplo greje in razliva svetlobo, da se zdi, kot bi se zeleni bori kopali v zlatu. Vetrič pihlja. Globoko dihava in sva tiho. Čez kako uro se prikažeta brat in svakinja s kanglico, ki je skoraj polna borovnic. Potem si razdelimo delo: Peter seka drva, kot da bi šlo za življenje — saj bo treba zakuriti peč, če bomo hoteli večerjati. Vodo sicer imamo — ta je deževnica iz žlebov, ki se steka po ceyi v klet. Nobene »moderne* civilizacije ni tu. Skozi steno vidim, kako pošilja prastaro sonce svoje žarke poševno med planine, kako z njim tone dan. Ko zaide, poseje nebo z rožnatimi oblački. Glej, tam, k^t da lebdi rožnati pink - pante nad zeleno smreko! Od nekod zategli čivki, od daleč din-don. Zadnja čreda se vrača sama v stajo. Nad vrtačasto dolinico lega prva megla.
Ko spet pridem k mizi, opazim, da so mi pojedli vso solato iz skupne sklede. Zjutraj me zbudi zvonec krave, ki koraka po poti mimo hiše. Zgrabim kanglico in hitim čez hrib navzdol. Tam so mi včeraj rekli prijatelji, «menda dobiš mleko pa še kaj*. Na blatnem dvorišču pred kočo rijejo prašiči. Možata ženska v škornjih se prikaže. »A, mleka? Mleka pa nimam. Iz vsega sem že naredila skuto, da lahko prašiče nakrmim s sirotko.*
»Ja, skuta pa tudi ni še čisto gotova. Imam pa še kolo sira, ki pa ga je mož prinesel iz doline in vam ga lahko dam po isti ceni - 190 ND.»
«Kaj pa pastirji tam na Mali planini, imajo kaj?*
»A, tam ni nič. Tako malo pridelajo. Komaj zase imajo. Jaz e-dina imam dovolj mleka.* Jasno, da sem vzela tisto kolo sira. Sama nisem vedela, kako naj ji rečem: gospa (izgledala je do-
volj premožna), tovarišica (imela je delovne škornje). Pri sebi sem ji rekla ženskača. Ta žen-skača mi ponudi še, da naj kupim vino. Tudi pivo, da ima. — «Domače vino? Bom vzela.* Pa je odprla shrambo in zagledala sem nekaj »gajb* piva in dve «gajbi» vina: sam ustekleničen merlot in refošk. Zdaj mi je bilo nerodno, da se premislim in merlot mi je zasolila po 65 din. Z nedoločenimi občutki, da sem šla s kang-ljico po mleko in da se vračam z vinom, sem se vzpenjala preko hriba. Nasedla sem «kšfeTtarici» — ženski, ki me ie obrala, kot so me prodajalci saftfr MMHBOTiiitl
Zraven mene sopiha nekakšen bradač. Na vet glas vzpodbuja skupino za njim, tako, da jim kaže steklenico «Badel» — slivovke: «Pridite, tu imam mlekca za vas!*
Opoldne se vsi odpravimo na Malo planino. Svakinja pripoveduje, da tam gotovo imajo dovolj mleka, pa kislega mleka in skute, saj je prava »planšarija*. Peljala nas bo k stari ženici, pri kateri so se lansko leto zastonj naoili sladkega in kislega mleka. Tako, da je prijazna in, gostoljubna. kot so bili stari Slovani. In tako prijeten glas ima. Govori v pravi gorenjščini. Iščemo kočo. Vse so enake s sivimi lesenimi strehami do tal. Prostora je le za ljudi. Ne vem. kam naj bi še krave. Izeleda, da se kar prosto paseio po planini in se zvečer vrnejo v ogrado.
Ženičino kočo le najdemo. A polkna so zaprta in nihče se ne oglasi, ko potrkamo. Stopimo do naslednje koče, kjer je pastir z družino ravno pri kosilu. A hitro nam postreže s kislim in sladkim mlekom v pollitrskih skodelicah. V steklenico nam natoči mleka, v kanglico kislo mleko in ker je bil tako prijazen,
da nas je postregel zastonj, kupimo še skuto. Vedno ima polne roke dela. ta rdečelični možic. vedno nekaj pripoveduje, ne moremo pa vprašati kaj je z ženico. Tako je dobrodušen. Za skodelico kislega mleka nam zaračuna dvojno. «Ne vem, če se nisem zmotil.* reče potem, ko vidi naše obraze. Pokliče svojo vnukinjo, ki izračuna še enkrat. «Drži,» — pravi. No, mleko je bilo pravo planinsko: gosto in dišeče. Zdaj vprašamo kje je ženica. «ženica je letos umrla. Zdaj sem jaz prevzel'‘njeno -kočo.*
Naslednje jutrb"irte spet zbu-1 di cingianje kravjega zvonca. Zajtrkujemo mlečne izdelke s planine: skuta je težka in mastna. mleko pa skoraj kot tekoča smetana iz tetrapaka. Potem se odpravimo nabirat borovnice. Zeleni borovci žarijo od sonca. Ob poti v vrtači za gostilno pa se razteza smetišče: odvrženi zaboji, tetrapaki, konzervne škatle, zarjaveli štedilnik, ki bode v o-či. Malo naprej ob poti poseda skupina planincev:	nekdo igra
harmoniko, ostali hrupno pojejo in jedo. Spet se nekdo opoteka s steklenico v roki. Vsiljivo nam ponuja požirek. Ne, hvala ničesar ne potrebujemo. Želeli bi le srečati staro ženico. Sicer pa to niso planinci, to so le turisti, ki so končali svoje počitnice na morju. Tako, kot mi.
Morali bi peš proti vrhovom. Morali bi visoko, višje. Mogoče bi tam srečali prvega planinca a-li planinskega duha — kozoroga zlatega! ?
Zdaj pa lahko le občudujem nazobčane vence Kamniških Alp, se čudim nežnim rožicam po travnikih na Veliki planini (tako drobcene so zaradi vetra) in temu, da zastonj septembra še jem borovnice.
ALENKA BIZJAK
•iiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiii
Grozdje v soncu
čas trgatve je in kaže, da je letos prav dobra letina. Taki grozdi, kot jih vidimo na zgornjem posnetku, se bodo le še malo časa bahali v soncu	(foto M. Magajna)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni baletni maraton: Italijanski umetniki na Festivalu v Spoletu
1. del
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
13.55	V evroviziji iz Splita: SREDOZEMSKE IGRE
18.15	Luci per due ribata 4. del
Manon
19.05 Programi pristopanja
19.20	Hopalong Cassidy — TV film ROP NA POŠTNO KOČIJO 1. del
Windy in Lucky sta kočijaža in že vrsto let prevažata pošto od Mese Grande do meje. Možaka sta velika prijatelja Hopalonga Cassidya in prepričana sta, da ni v okolici tako dobrega in poštenega covv-bova. Nekega dne morata Windy in Lucky peljati z ostalo pošto tudi denar, ki ga morata pustiti na poštni upravi. Nihče ne ve za ta denar in vendar je med potjo kočija napadena in roparji zahtevajo denar. Ali bo Hopalong lahko priskočil na pomoč prijateljema?
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Primerjave med dejstvi in problemi aktualnosti
21.20	LAŽNIVKA - 2. dejanji
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Sul Colorado in zattera, dokumentarec Program za mladino
18.15	Sesam, odpri se predstava za najmlajše
18.45	Sara in Nce — risanka Luža za Williama
18.50	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT
19.10 Barbapapina družina risanka
Pasja razstava
19.15	Moški v hiši — TV film Cvetice in čokoladni bomboni Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Roko pred oči TV nanizanka,
3. in zadnji del Tretji dan: nedelja
21.50	Sul set del film «IL PRATO*
program, ki ga vodi Marco De Poli
22.35	Barney Miller — TV film IL TOPONE
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
11.00	TV v šoli . „ ,
16.35	Raznašalo ^sojnšov «	”
16.55	SREDOZEMSKE IGRE —
19.30	OBZOftNIK1' 1
19.40	TOBAK — NASLADA IN POKORA
S to oddajo skuša ljubljanska televizija prispevati za napredek zdravstvene kulture, tako kakor si prizadeva koordinacijski odbor Republiške konference SZDL v boju proti narkomanijam sodobnega časa in tako kakor si prizadevajo številni dejavniki, ki jim je naložena zdravstvena vzgoja za boljšo življenjsko in delovno sposobnost. Skratka — gre za «podpiranje» široke družbene akcije, ki naj ne bi bila kampanjskega značaja.
V oddaji skušajo uživanje tobaka — to razvado današnjega časa osvetliti z zdravstvo nega vidika in tudi zgodovinsko. Kajenje cigaret je v vzročni zvezi z nastanki mnogih oboljenj. Številni kadilci — z dobrim namenom, a slabo voljo — vendarle ne opustijo kajenja. Neštete škodljive spojine v tobačnem dimu povzročajo morfološke in funkcijske motnje v določenih organih kadilcev cigaret. Kako huda je bolezen kadilcev nam na-jobjektivneje pokažejo podatki o umrljivosti — čeprav V oddaji nočejo biti pretirano zastrašujoči — hočemo le o-sveščati, tiste, ki kade, mladino, ki šele začenja kaditi. . .
Težko ali skoraj nemogoče je zdraviti posledice strupenega nikotina in z nobenimi kozmetičnimi pripomočki ni mogoče odpraviti celo lepotnih okvar na obrazu z niko tinom zasvojenega človeka. Za to oddajo je Peter Osvec prejel na letošnjem portoroškem festivalu 1. nagrado v sekciji izobraževalnih oddaj
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Zabava vas Zdravko čolič
21.55	Junaki serijskega filma: CHARLIJEVI ANGELI
22.45	TV DNEVNIK
23.00	Nočni kino:
LA CHOCA, mehiški film
Film je režiral Emillio Fer-nandez. Fernandez je Indijanec po rodu. La Choca je najbolj krvav med njegovimi filmi, vendar ne v slabem pomenu besede. Choca je ime ženi, ki živi z možem, tastom in svakinjo ob reki sredi div jine, prek katere vodi tiho tapska pot. Chocin mož je izdal thotapce z mamili. Vladne čete so jim pripravile zasedo in le trije so se rešili. Hoteli so se maščevati nad izdajalcem. Prišli so Choci na sled in obdržali družino za talce, dokler se mož ni vrnil. Eden izmed članov tolpe je bil ranjen in je umrl, preostala dva pa sta ubila moža in tasta. Choca je nato ubila oba bandita — pa ne zato, ker sta ji ubila moža, ampak zato, ker se je e-den od njiju zagledal v njeno-svakinjo.
Koper
16.55	Sredozemske igre ATLETIKA
20.25	ODPRTA MEJA
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
2j(iaLTgi dnevnik
21.30	ODREŠENJE — film J/ijmJp režiral Millard Kaufman, v glavih vlogah igrajo: Ben Gazzara, Stuart Whit-man, Ray VValtson
23.30	Sredozemske igre
24.00	Povzetek dneva
Zagreb
16.25	Mali svet
16 55 Sredozemske igre
19.45	Zabavnoglasbena oddaja
20.30	TV DNEVNIK
21.55	Sredozemske igre
ŠVICA
19.00	Sonce in vodnjak
19.50	TV DNEVNIK
20.35 POŠTEN. . . PRODAJALEC DIMA - film
22.45	TUKAJ BERLIN glasbeni program
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro;
3.05	Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Na počitnicah; 10.05 Koncert sredi jutra: 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Rezervirano za...;
12.30	Z glasbo po Južni Ameriki; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika;
18.05	Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž.
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glas Alenke Pinterič; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas;
15.00	Samoupravljalec; 15.10 Poje zbor Vasella Borgo Valsugana; 15.33 Mini juke box; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Srečanje z Luisom Amstrongom in Orkestrom jazza iz Ljubljane; 16.55 Izletnik;
17.00	Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Glasovi in zvoki; 18.32 Nepozabne melodije; 19.32 Petkov koncert.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 253,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW — Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25 14.00, 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.37 Primorska poje 79; 15.00 S polnimi jadri; 15.30 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Svirac svira, kolo i-gra; od 18.00 dalje prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00,	10.00, 12.00,
13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila
6.00	- 7.20 Glasbeno prebujanje 7.45 Poštna kočija; 8.50 Glasba
9.00	Radio anch’io; 11.00 Opera kviz; 11.30 Velik, glasbe; 12.03 13.15 Vi in jaz; 14.03 Radio 1 jazz; 14.30 Europrofessioni; 15.30 Rally; 15.35 Velike lahke glasbe;
17.00	Dekleta danes; 17.30 Nean-derthalska ženska; 18.00 Zasmehovana ženska; 18.30 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.20 Srečanje z Yvesom Montandom in Annarito Spinaoi; 20.35 Poletne noči.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30,	10.00, 11.30,
12.30, 13.30, 16.30. 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.2 Dottor Živago - radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 Hit Parade; 13.40 Belle čpoque:
15.00	- 19.25 Radio 2 - Jesen; 16.00 Thrilling; 17.55 Glasbeni program
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravlji ca; 9.48 Vesela pionirska; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Z orkestri in so listi; 13.20 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz na ših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14 30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Orkestrske miniature; 15 25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16 30 Napotki za tu riste; 16.55 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 18.00:
19.00	Od arije do ariie; 19.30 S knjižnega trga; 20.30 Obvestila in zabavna elasba; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Dobri znanci: 21.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o moriu in pomorščakih; 23.20 Glas beni intermezzo.
NA OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU IN DRUGIH DALMATINSKIH MESTIH
Nenad Stekič (8,21 m) junak včerajšnjega dne
Jugoslovanski atlet je zanesljivo zmagal v skoku v daljino s petimi skoki preko 8 m - Polfinalna nogometna tekma v Šibeniku prekinjena v 88. minuti zaradi izgredov alžirskih nogometašev
(Naš poseben dopis iz Splita)
SPLIT — Še dva dni nas ločita od svečanega zaključka velike splitske manifestacije, ki je doslej potekala ob geslu «Šport, mir, prijateljstvo*. Kaže pa, da so včeraj alžirski nogometaši povsem pozabili na duh sredozemskih iger, kajti tako nesramno in nešportno obnašanje, s katerim so se «proslavili», Se le redko vidi tudi na nogometnih igriščih.
Včerajšnji incidenti dve minuti pred koncem polfinalne tekme med Jugoslavijo in Alžirijo pa seveda ne bodo niti minimalno zmanjšali vrednosti teh izredno uspelih sredozemskih iger, zopet pa postavljajo na zatožno klop nogometni am-bient, v katerem je še preveč deviacij, da bi »e mentaliteta nogometašev spremenila ob pomembnih Športnih prireditvah, pri čemer ni ir ne sme biti goli izid le končni cilj.
Zares škoda, da je včerajšnji dogodek v Šibeniku nekoliko skrhal včeraišnjo vzdušje, še posebno po blestečem nastonu jugoslovanskega a*'eta Nenada Stekiča, ki je bil z odlično znamko 8,21 m v skoku v daljino pravi junak včerajšnjega Predzadnjega atletskega dne.
ATLETIKA
Nenad Stekič odličen
Italiji štiri zlata odličja
Včerajšnji, predzadnji dan atletskega tekmovanja je prinesel Italiji kar štiri zlate kolajne. Italijansko himno so štirikrat zaigrali za Masullovo, Caravanija, Scartezzini ja in De Vincentiisa.
Sicer pa je bil junak včerajšnjega dne Nenad Stekič, ki je z izvrstno serijo skokov (kar pet preko 8 m) zanesljivo zmagal v skoku v daljino z odlično znamko 8,21 m: To- je-letošnji že 11. Stekičev skok preko 8 metrov in kar je najvažnejše, ni
8,01,
Daljina (M)
1.	Stekič (Jug.) (8,09,
8,04, 7,89, 8,21, 8.10)
2.	Deroche (Fr.)
3.	Rak (Jug.)
5. Arrighi (It.)
3.000 m zapreke
1.	Scartezzini (It.)
2.	Ramon (Šp.)
3.	Gauthier (Fr.)
4.	Kačar (Jug.)
7.	Cina (It.)
8.	Svet (Jug.)
Disk (M)
De Vincentiis (It.)
Omar (Eg.)
Simeon (It.)
Marčeta (Jug.)
Milič (Jug.)
Palica
Houvion (Fr.)
Bellot (Fr.)
3. Oriol (Šp.)
5.	Bellone (It.)	4,80 m
Bizjak in Sarčevič (oba Jug.) nista preskočila začetne višine. Peteroboj
1.	Picaut (Fr.)
2.	Lorenci (Jug.)
3.	Bachlechner (It.)
4.	Bendetič (Jug.)
8,21 m 8,04 m 7,62 m 7,51 m
8’24”2
8'25”8
8’27”3
8’32”6
8’40”6
8’55”9
57,96 m
56.06	m
55.06 53,38 52,90
5,30 m 5,30 m 5,10 m
4424
4180
3994
3862
DANAŠNJI SPORED
ATLETIKA
Split
17.00	maraton
17.10	višina, finale (M)
17.15 110 m ovire, finale 17.20 kopje, finale (M)
17.25 4x100 m finale (M)
17.40 1.500 m finale (Ž)
17.55 4x100 m finale (Ž)
18.10	5.000 m finale 18.35 4x400 m finale (Ž)
18.50 1.500 m finale (M)
19.05 4x400 m finale (M)
KOŠARKA
Split — velika dvorana 5. KOLO
18.00	Egipt - Maroko
20.00	Tunizija - Turčija
22.00	Grčija - Jugoslavija
KOLESARSTVO
Cestna vožnja (posamezniki) na progi 153,900 km
10.00	start
SABLJANJE
Meč Hvar 10 00 izločilni del 19 00 polfinale
21.30	finale
DVIGANJE UTEŽI
Split — mala dvorana
17.00	kat. 82,51 ■ 90 kg
20.00	kat. 90,01 - 100 kg
VATERPOLO
Split — center bazenov
19.30	3 iz skupine A - 3. iz skupine B
20.30	2. iz skupine A - 2. iz skupine B
JADRANJE
Brač
11.00	šesta regata v razredih «finn», cleteči holandec* in «470».
»krat jugoslovanski atlet zatajil na omembnem tekmovanju. Že v prem skoku je dosegel znamko 8,09 1, s katero bi tudi zmagal. V pe-'m skoku pa je Stekič skočil naj-Ije (8,21).
Najnevarnejši nasprotnik mu je il Francoz Deroche, ki je v drugem joku dosegel 8,04 Vsi ostali pa so Ui za razred slabši. Pohvaliti je 'eba Miljenka Raka, ki je s 7,62 i dosegel tretje mesto in bron.
VČERAJŠNJI FINALI 29« m (Ž)
Masullo (It.)
(nov rekord SI) 23 *26 Alize (Fr.)	23 *37
Mas (Fr.)	24"03
Petrovič (Jug.)	24 "36
Sokač (Jug.) odstopila.
20» m (M)
Caravani (It.)	20 "74
Petitbois (Fr.)	21"02
Tzouvaras (Gr.)	21”14
Popovič (Jug.)	21”25
Krogla
Bertimon (Fr.)
(nov rekord SI) 16,80	m
Saroudi (Gr.)	16.69	m
Petrucci (It.)	16,17	m
Tufegdziič (Jug.)	15,34	m
Gozo (Jug.)	15,07	m
NOGOMET
Jugoslavija - Francija v finalu za 1. mesto Izgredi alžirskih igralcev JUGOSLAVIJA — ALŽIRIJA 3:2 (1:0)
(Prekinjena v 88. minuti) Jugoslavija in Francija sta se u-vrstili v finale za 1. mesto, ki bo jutri pred zaključno slovesnostjo na novem stadionu v Splitu.
Polfinalno srečanje med Jugoslavijo in Alžirijo v Šibeniku se je končalo ob hudih izgredih s strani alžirskih nogometašev, tako da je moral švicarski scdnik Galler dve minuti pred koncem prekiniti tekmo.
Srečanje se je dokaj ugodno pričelo za jugoslovanske barve. Že v peti minuti je sodnik upravičeno dosodil za Jugoslavijo enajstmetrovko, ki jo je «specialist» Primorac tudi realiziral. Jugoslovanski nogometaši so nato «zaspali», Alžirci pa niso popustili in v 60. minuti nepričakovano izenačili z Bellounijem, šest minut kasneje pa so celo prešli v vodstvo z Douadijem. Jugoslaviji je že hudo kazalo, ko je Bogdan v 76. minuti z izrednim strelom ugnal nasprotnikovega vratarja. «Plavi» so napadali in dve minuti pred koncem je Šestič dosegel tretji gol za Jugoslavijo".' Tedaj pa je Alžirec., Merzekape, nesramno z nogo udaril Šestica--v glavo. To je razburilo nekatere jugoslovanske nogometaše, ki so pričeli pravi lov na Alžirca. Ko je kazalo, da so se duhovi na igrišču pomirili, so nekateri alžirski nogometaši načeli sodnika Gallerja, ki mu je bilo (povsem razumljivo) vsega dovolj in je tako prekinil tekmo pri stanju 3:2 za Jugoslavijo.
FRANCIJA - GRČIJA 2:1 (0:1) Strelci: Raymond in Ricort za Francijo ter Tsirikas za Grčijo.
SABLJANJE
Floret (ž)
1. Latrille (Fr.), 2. Sparaciari (It.), 3. Vaccaroni (It.), 6. Jestimijadeš (Jug.), 12. Savič (Jug.).
DVIGANJE UTEŽI
Zrnič prvak Mirkoviču srebro Jugoslovan Vladimir Zrnič je o-svojil zlato kolajno v dviganju uteži v kategoriji od 75,01 do 82,5 kg. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Italijan Giuseppe Lagrotteria. VRSTNI RED
1.	Zrnič (Jug.)	320,0 kg
(140,0 in 180,0 kg)
2.	Lagrotteria (It.)	300,0 kg
(137,5 in 162,5 kg)
3.	Castresana (Šp.)	295,0 kg
(130,0 in 165,0 kg)
Dušan Mirkovič je včeraj v dviganju uteži, v kategoriji od 67,1 do 75 kg, priboril Jugoslaviji srebrno kolajno, medtem ko je bil Italijan Vincenzo Pedicone četrti.
Zanesljivo in z novim rekordom
sredozemskih iger pa je zmagal Mohamad Traboulsi iz Libanona. VRSTNI RED
L	Traboulsi (Lib.)	310,0	kg
(140 in 170 kg) nov rekord	SI
2.	Mirkovič (Jug.)	295,0	kg
(127,5 in 167,5 kg)
3.	Akkaya (Turč.)	292,5	kg
(125 in 167,5 kg)
4.	Pedicone (It.)	272,5	kg
(120 in 152,5 kg)
ROKOMET
Jugoslovanke sredozemske prvakinje
Kot je bilo pričakovati, je ženska jugoslovanska rokometna reprezentanca z 3. kolu premagala še Italijo in je tako osvojila naslov sredozemskega prvaka ter s tem tudi zlato kolajno.
Jugoslovanke so premagale italijansko vrsto kar z 31:9 (17:3).
Največ zadetkov (10) je dala Milenka Sladič.
V drugi tekmi 3. in zadnjega kola pa je Španija odpravila Alžirijo s 14:9 (6:3).
KONČNA LESTVICA
1. Jugoslavija 6 (84:22), 2. Španija 4 (42:43), 3. Italija 2' (36:67), 4. Alžirija 0 (31:61).
«iiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiitiirHI,mn,,,mini!,,,minili,,imi„i„|il,|i„,l|||||M|||f|||||||||||n
TRADICIONALNO SREČANJE MED F-JK, SLOVENIJO IN KOROŠKO
6. mladinske igre treh dežel jutri na Ravnah na Koroškem
Nastopilo bo približno 250 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v šestih disciplinah
KOLAJNE			
Jugoslavija	52	34	29
Francija	47	36	30
Italija	45	54	45
Španija	15	20	27
Turčija	5	5	13
Grčija	3	8	13
Egipt	2	7	8
Alžirija	1	4	6
Tunizija	1	2	9
Libanon	1	1	0
Maroko	0	2	2
Visoka zmaga nad italijansko	splavih* vrsto		
Na Ravnah na Koroškem, v Mežiški dolini, je vse pripravljeno za sprejem mladih športnikov in športnic, ki bodo danes in jutri sodelovali na 6. srečanju treh dežel. Popoldan bo namreč prišlo v slovenski kraj okrog 300 mladih iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije, ki se bodo pomerili v raznih športnih panogah, predvsem pa bodo imeli pritožno. I, da se med sabo spoznanjo in navežejo prijateljske stke.
Po slovesnem odprtju športnih i-ger Alpe-Adria so organizatorj, poskrbeli še za krajši kultumo-zabav-ni program. Zvečer pa bo za predstavnike in spremljevalce okrogla miza na temo «Telesna kultura v Sloveniji*.
Tekmovanja bodo na sporedu jutri. Najštevilnejše je zastopstvo Furlanije - Julijske krajine. Mladi športniki, katerih starostna meja je 15 let, se bodo pomenili v atletiki (fantje in dekleta) v reprezentanci naše dežele sta tudi Gašperlin in Poljšak — košarki, rokometu, tenisu, nemiznem tenisu (fantje in dekleta), v katerem bo tekmoval tudi član kriške Mladine A. Tence, in streljanju.
KOLESARSTVO
DIRKA PO FURLANIJI
Moser zmagal pred De Vlacminckom
VIDEM — Italijanski kolesar Francesco Moser je zmagal 6. krožno dirko po Furlaniji. V zaklujčnem sprintu je premagal lanskega zmagovalca Belgijca De Vlaemincka, Gavazzija, Battaghna in vso glavni-
no. Proga je merila 219 km, ki so jo kolesarji prevozili s poprečno hitrostjo nad 41 km na uro. Zadnjo zmago je Moser dosegel pred približno tremi meseci, z včerajšnjim uspehom pa se je vsaj delno oddolžil svojim navijačem za vse neuspehe v tem obdobju. Smolo pa je imel zmagovalec krožne dirke po Italiji Giuseppe Saronni, ki je po 63 km, v bližini Fojde, zaradi padca moral odstopiti.
VRSTNI RED
1.	Moser (It.) ki je prevozil 219 kom dolgo progo od Vidma do Pordenona v 5.19’45” s poprečno hitrostjo 41,094 km na uro.
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	Gavazzi
4.	Battaglin
5.	Contini
6.	Johansson (Šved.)
7.	Conti
8.	Vandi
9.	Beccia
10’	m.,
BOKS
LONDON — Angleški boksar Mau-rice Hope je ohranil naslov svetovnega prvaka srednje junioi kategorije (po verzij WBC), potem ko je na Wembleyu premagal Američana Mikeja Bakeerja s tehničnim k.o. v sedmem krogu.
TENIS
RIM — Zvezni trener italijanske teniške reprezentance je za srečanje s ČSSR, ki bo veljalo za Davisov pokal, sklcal naslednje igralce: Panatto, Barazzuttija, Ocleppa, Bertoluccija in Zugarellija. Dvoboj bo od 5. do 7. oktobra v Rimu.
Italijanski rokometaši niso bili dorasel nasprotnik Jugoslovanom v finalu za 1. mesto. «Plavi» so nasuli «azzurrom» kar 31 zadetkov in tako povsem zasluženo osvojili zlato kolajno. Razlika v tehniki, taktiki in v vseh ostalih prvinah igre je bila med reprezentancama tako očitna, da je postalo to srečanje za Italijane prava muka.
VČERAJŠNJI IZIDI FINALE ZA 1. MESTO Jugoslavija - Italija 31:9 (14:2) FINALE ZA 3. MESTO Tunizija - Francija 25:18 (14:9) FINALE ZA 5. MESTO Egipt - Alžirija	10:0 b.b.
KONČNI VRSTNI RED L Jugoslavija, 2. Italija, 3. Tunizija, 4. Francija, 5. Egipt, 6. Alžirija.
VATERPOLO
Italija in Jugoslavija v finalu za L mesto Italija, ki je včeraj premagala Grčijo in Jugoslavija, ki je s težavo odpravila Španijo, bosta igrali v finalu za 1. mesto.
VČERAJŠNJA POLFINALA Jugoslavija - Španija	6:5
(1:0, 1:0, 3:2, 2:2)
Italija - Grčija	.	14:4
(3:1, 4:0, 1:1, 6:2)
Finalna Skupina od 5. do 7. mesta: Malta - Egipt 4:4 (1:2, 2:1, 1:1, 0:0).
KOŠARKA
4. KOLO
Grčija - Turčija	86:73	(40:37)
Tunizija - Maroko	79:74	(40:34)
Jugoslavija - Egipt	109:63	(61:32)
LESTVICA
Jugoslavija in Grčija 8, Egipt 4, Turčija in Tunizija 2, Maroko 0.
LOKOSTRELSTVO
1. Spigarelli, 2. Ferrari Bojan Postružnik le četrti
Italijan Sante Spigarelli je z novim rekordom sredozemskih iger osvojil prvo mesto v lokostrelstvu pred rojakom in svetovnim rekorderjem Giancarlom Ferrarijem.
KONČNI VRSTNI RED (288 puščic)
1.	Spigarelli (It.)	2432
(nov rekord SI)
2.	Ferrari (It.)	2427
3.	Simon (Fr.)	2410
4.	Postružnik (Jug.)	2390
* * «
Biasiolijevi zlato
Tudi v ženski konkurenci v lokostrelstvu je Italija osvojila prvo mesto po zaslugi France Biasioli, KONČNI VRSTNI RED (288 puščic)
1.	Biasioli (It.)	2433
(nov rekord SI)
2.	Bazin (Fr.)	2433
(nov rekord SI)
3.	Schraen (Fr.)	2309
%RANKO LAKOVIČ
Po izredno napetem in dramatičnem dvoboju je Mate Parlov premagal nevarnega Avstralca Mundineja. Sedaj pa ga čaka odločilno srečanje z Američanom Camelom, ki bo veljalo za svetovni naslov srednjetežke kategorije
imiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis
BOKS
PREDSINOČNJIM V GORICI
Parlov navdušil svoje navijače
Dne 24. novembra se bo spoprijel z Američanom Camelom za svetovni naslov srednjetežke kategorije
Mate Parlov bo 24. novembra letos stopil na ring proti Američanu Marvinu Camelu za lovoriko svetovnega prvaka v lahkotežki kategoriji. Možnost za tako važen dvoboj (zmagovalec bo postal prvi svetovni prvak v tej novoustanovljeni kategoriji) si je Mate zagotovil v sredo zvečer v Gorici, potem ko je po 12 izredno napetih in tehnično dobrih krogih premagal po točkah Avstralca Tonyja Mundineja.
Končni izid v korist Parlova (sodnik Ambrosoli je dosodil Par-lovu prednost za 118:115, sodnik Po-letti 118:116, sodnik Bertini pa 116 proti 115) jasno priča, da je bil jugoslovanski boksar boljši od nasprotnika. Le-ta je namreč prav v dvoboju pokazal, da razpolaga še vedno z izredno tehniko, ki mu v marsikaterem trenutku pomaga, da se reši iz raznih težav. Srečanje
SPORED
6. ŠPORTNEGA...........
TEDNA GAJE
V GROPADI
DANES, 28. sept.
19.00 — turnir v briškoli in treseta
20.00	- PLES JUTRI, 29. sept.
15.00	— finale teniškega turnirja
17.00	— turnir v odbojki
nastopajo Sloga, Breg in Kontovel
20 00 — nočni tek Gaje
21.00	- PLES NEDELJA, 30. sept.
9.00 — orientacijski pohod 10.30 — nogometna tekma fantje - dekleta
19.00	— nagrajevanje in PLES
nuiiiiiiHainniiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMmiimiaiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHHiiHiiiiiifiiiiiiHiiininiiiiiniiiiiunuHuiiiiiiinHiuii, initiiiiuiiiiiiimiiiiiii im,h iiiiiiiiiii mi iiimiiiiiiiii umu,um um intimnim iiiiiim miiitiii mmiiiiiiniiii
NOGOMET, *
V 3. AMATERSKI LICI
Poslednje priprave Gaje na prvenstvo
Padriško -gro padska enajsterica bo letos pomlajena
Za Gajo potekajo zadnji intenzivni treningi pred nastopom prvenstva 3. amaterske lige, ki se bo začeto v nedeljo, 30. t.m. Stopili smo na padriško nogometno igrišče, kjer «ze-leno-rumeni» trenirajo ip se pozanimali kaj je letos novega pri Gaji in kakšen cilj ima društvo.
Čeprav ima Gaja letos lansko strukturo moštva, bi morala vendarle odigrati v prvenstvu glavno vlogo, saj razpolaga z istimi nogometaši, ki so lani nadzadovali v nižjo ligo, le da ne bodo več igrali vratar Olivieri, Zuzich, Saule in verjetno tudi Bolcich, v ekipo pa je prišel domačin Marko Rismondo, ki je prej igral pri mladinski ekipi Triestine. Letošnje moštvo bo pomlajeno m v njem bo čimveč domačih igralcev, ki so se že v lanski sezoni izkazali. Tret r je kot vedno, Severino Kozina, ki letos optimistično gleda na prvenstvo, v katerem so solidne ekipe, kot Aurisina, CGS, Edera in Kras. Prav Aurisina bo prvi nasprotnik Gaje in že v prvem nastopu bomo videli, kaj moštvo letos zmore. «Zeleno-rumeni» so odigrali letos le tekme na Race-tavem memorialu na Proseku, drugih prijateljskih tekem pe sploh niso odigrali. Na memorialu pa so se še kar dobro izkazali Treningi potekajo skoro vsak dan, tako da je telesna priprava zadovoljiva Letošnje prvenstvo vsekakor ni tako naporno kot lansko, saj je skupno le 18 tekem in je v skupini «le» deset ekip, trener Kozina pa ima na razpolago sledeče igralce: VRATARJA: Zdravko Kante, Klavdij Grgič
BRANILCI: Olenik, Čermelj, Vrše, Boris Rismondo, Maks Grgič, Ga brielli, Viviani, Stranščak, Ghez zo, Ladi Milkovič, Danilo Milkovič
NAPADALCI: Branko Grgič, Igor Križmančič, Zippo, Marko Rismondo, Iztok Grgič
Gaja in Kras bosta imela v letošnjem prvenstvu tak 'razpored tekem (prvi del lige):
1.	KOLO - 30. 9.
Sistiana - Kras Aurisina - Gaja
2.	KOLO — 7. 10.
Gaja - CGS
Kras - Aurisina.
3.	KOLI - 14. 10.
CGS - Kras
Inter TS Gaja
4.	KOLO - 21. 10.
Gaja - Edera
Kras - Inter TS
5.	KOLO - 28.10.
Edera - Kras Gaja - S Luigi FY
6.	KOLO - 4. 11.
Gaja - Cave
Kras - Esperia SI
7.	KOLO - 11. 11.
Cave - Kras
Gaja - Esperia SI
8.	KOLO - 18. 11.
Kras - Gaja
9.	KOLO - 25. 11.
Gaja - Sisliaha
Kras - .S. Luigi FY
OBVKSTIMa
SPK Čupu u Sesljaiiu sporoča, da bo nagrajevanje zmagovalcev društvenih in «op -n* regat v okviru društvenega večera jutri, 29. septembra, ob 20. uri v gostilni Bella Riva v Brojnici. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
NOGOMET
V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
Poprečni rezultati slovenskih enajsteric
Zmagala sta le Primorec in Vesna (med naraščajniki)
Jutri s tar togo cicibani, v nedeljo pa začetniki
V	raznih mladinskih pervenstvih so naše e lajsterice v drugem kolu osvojile dve zmagi ta ir. pv.-a-zc. Edini slovenski predstavnik v prvenstvu kadetov, Breg, je moral z igrišča z visokim porazom proti močnejši ekipi Ed;le Adriatica. Zmago so osvojili le naraščajniki Primorca in Vesne. Prvi, l.i nastooajo v A skup.ni so zasluženo premagali mibski Fortku-to in trenutno vodij-’ na lestvici s štirimi točkami skupno z ekipo Ro-ianese in Esperio S. Giovanni. Križani pa so na domačih tleh z golom razlike premagali Don Bosco. Zarjam so na tujem podlegli ekipi Rosandre. Tekme med Bregom in Bine starom niso odigrali ker so se Tržačani umaknili iz prvenstva. V B skupini prvenstva najmlajših je bil Kras ponovno visoko poražen: v prvih dveh kolih je prejel že deset gotov, realiziral pa ni še nobenega.
V	nedeljo starta tudi prvenstvo začetnikov in cicibanov. Pri začetnikih bo proseško Primorje igralo v prvem kolu A skupine na domačih tleh proti Costalungi, v B skupini pa se bo Bree pomeril z ekipo Domia. Med cicibani, bo v A skupini Breg A igral v gosteh s tržaškim Portualejem, v B skupini pa se bo Breg B spoprijel z ooenskim CGS, Prosečani pa z Zaulami.
KADETI
IZIDI 2. KOLA
Opicina - Chiarbola	(prek.)
Edile Adriatica - Breg	5:0
Stock - Libertas	2:1
Roianese Op. Supercaffč 1:1 Edera Costa*, '"a	0:2
Rosandra - San utavanni 2:1 Zaule - Fortitudo	2:2
LESTVICA
Costalunga 4; Rosandra, Op. Su percaffe 3; San Marco, Fortitudo,
Edera, Stock, Libertas, Edile Adriatica, Breg 2; Zaule, Roianese 1: S. Giovanni, Chiarbola, Opicina 0.
PRIHODNJE KOLO Fortitudo - San Marco, San Giovanni Zaule, Costalunga - Rosandra, Op. Supercaffe - Edera, Libertas - Roianese, Breg - Stock, Chiarbola - Edile Adriatica.
NAJMLAJŠI
Skupina B IZIDI 2. KOLA Domio - Triestina Fortitudo - S. Andrea Op. Supercaffe - Roianese CGS - Kras Giarizzole - Portuale
0:3 5:0 2:0 4:0 (prek.) 0:2
San Luigi for you - Libertas LESTVICA
Triestina, Fortitudo, Op. Supercaffe 4; Libertas, Giarizzole, CGS, Domio 2; San Luigi for you, Portuale, Kras, Roianese, S. Andrea 0. PRIHODNJE KOLO Portuale - San Luigi for you, Kras - Giarizzole, Roianese - CGS, San Andrea - Op. Supercaffe, Triestina -Fortitudo, Libertas - Domio.
H.W.
NARAŠČAJNIKI
Skupina A IZIDI 2. KOLA
Domio - Campanelle	1:1
Fortitudo - Primorec	2:3
Stock - Cave	2:0
Zaule - Muggesana	4:5
Esperia S. Giovanni - Portuale 4:0 Chiarbola - Ro anese	2:5
LESTVICA
Primorec, Roianese, Esperia S. Giovanni 4; Muggesana, Stock 3; Fortitudo 2; Domio, Campanelle 1; Chiarbola, Portuale, Zaule, Cave 0. PRIHODNJE KOLO Portuale - Chiarbola, Muggesana Esperia S. Giovanni, Cave - Zaule, Primorec - Stock, Campanelle - For-tiiudo, Roianese - Domio.
Skupina B IZIDI 2. KOLA Vesna - Don Bosco	2:1
Montebello - San Vito	2:3
CGS - Olimpia	3:0
Giarizzole - San Luigi for you (prek.) Zarja - Rosandra	3:1
LESTVICa
San Vito, CGS 4; Rosandra, O-limpia, Giarizzole, Vesna 2; Zarja, Breg 1; San Luigi for you, Don Bosco, Montebello 0.
PRIHODNJE KOLO
San Luigi for you - Rosandra, O-limpia - Giarizzole, San Vito - CGS, Don Bosco - Montebello, Breg - Vesna; prosta: Zarja.
* # #
Vesna — Don Bosco 2:1 (1:1)
VESNA: Savarin, Sedmak, Musiz-za, Metelko, De Lorenzi, Pertot, Zucca, Bukavec, Del Bello, Stefančič, Kostnapfel.
STRELCI: v 27. min. p.p. Don Bosco, 30. min. p.p. Vesna (avtogol), v 20. min. d.p. Bukavec.
Naraščajniki Vesne sr prvič v tem prvenstvu igrali na domačem igrišču in to proti nevarni ekipi Don Bosca, ki je pa na koncu morala priznati premoč Križanov.
Tekma je bila vseskozi zanimiva in akcije so se vrstile kot na tekočem traku, čeprav so «plavi» od 15. min. dalje igrali v desetih, zaradi izključitve Del Bella. Prav številčno premoč so gostje izkoristili in v 27. min. so po napaki kriške obrambe prišli do zadetka. Vesna pa ni vrgla puške v koruzo. Fantje so se takoj podali v napad in tri minute kasneje remizirali.
V drugem polčasu smo bili priča pravemu obleganju kriške ekipe, ki je po številnih akcijah, končno z Bukavcem prišla do zadetka, ki ji je prinesel toliko zaželeno zmago.
Fabio
med Parlovom in Mundinejem je bito brez dvoma na visoki tehnični ravni. Oba boksarja sta se za dvoboj dobro pripravila in napovedi, da sta si skoraj enakovredna, so se uresničile. Parlov je v goriški športni palači potrdil, da ima izredno levico, l.i je večkrat ž odlično tehniko nerešljiva uganka za nasprotnika. Mundine je na ring stopil v izredno dobri telesni pripravljenosti. Poleg tega je potrdil svojo hitrost in silovitost udarcev.
Poleg Parlova drugi protagonist večera je bito občinstvo. Nad 5000 gledalcev se je namreč zbralo v športni palači. Od teh je bito več kot 3000 ljubiteljev boksa z onstran meto, ki so prišli navijat za najboljšega jugoslovanskega boksarja. Burno navijanje ob prihodu Parlova na ring, se je v teku srečanja vse bolj stopnjevalo in prišlo do viška ob proglasitvi Mateja za zmagovalca.
Kar pa se tiče dvoboja samega, naj povemo, da ste si bila nasprotnika v prvih krogih enakovredna. Rahlo prednost .je imel Mate, ki je t,eto'taHsetMtf Hdksal "ter takoj pričel napadalno igro. Brez dvoma je JtaHdVS" taktikk nekoliko prekrižata itečifhe AvštraVu, ki je računal, da bo Mate v prvih krogih več taktiziral.
V	sredini srečanje (od 5. do 8. kroga) je bito opaziti odločnejši boks Mundineta, ki je iz obrambne tare prešel s hitrimi udarci v napad. Izkušnie zadnjih srečanj taadnto dvoboje je Mundine zmagal vse s k.o.) so prepričale Avstralca, da bo lahko spravil na tla tudi Mateja. Partav pa se je znal dobro braniti. Vpčkrat je Avstralec v svoii zagnanosti pozabil na obrambo. tako da ie imeta Mat.etava le-vtaa nrosto pot do nasprotnikovega obraza.
Mislimo, da se je srečanie končalo prav v tph krogih Mundine ie namreč uvidel, da z Matetom ne bo šlo. kot s prejšniimi nasprotniki. Zavedel se je tudi, da v točkah zaostaia. To ga je prisililo, da ie šel odločno v napad. Pomanjkanje iasnosti ter utrujenost pa sta opravila svoie. Mate .ie imel tako prosto pot, da ie z levim udarcem spravlial v težave Mundineta, ki ie upal le na srečni udarec, ki bi Jugoslovana spravil v k.o.
V	zadnjih dveh krogih je Mate sprostil svojo moč. Mundine se je moral večkrat zateči v kot. Očitno je bil Avstralec v težavah. Zmaga torej Parlovu ni mogla več uiti.
Parlov je zmagal povsem zasluženo. Istega mnenta so bili tudi številni strokovnjaki v tem športu, ki so sledili srečanju. Benvenuti, na orimer, je bil mnenja, da si je Par-lov zaslužil zmago. Dodal pa je, da je razlika v točkah le prevelika.
Ob vihranju jugoslovanskih zastav ter ob pozdravljanju zmagovalca, se je zaključila predzadnja epizoda naskoka Mateja Parlova na svetovni naslov v lahkotežki kategoriji.
Rudi Pavšič
MOTOKROS
5. NAGRADA TINJANA
Drugo mesto Marjana Avblja
Več kot 2.000 ljubiteljev motociklističnega športa si je v nedeljo ogledalo jubilejno 5. nagrado Tinjana v motokrosu. Zanesljivo je zmagal Avstrijec Frauwalner s pucho-vim motorjem, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Marjan Avbelj, kar je največji uspeh jugoslovanskih tekmovalcev na tej progi. Vsekakor pa so se dobro odrezali tudi drugi domači tekmovalci, od katerih se jih je kar pet uvrstilo med petnajsterico najboljših.
Vinci» in «A. Volta*. Prednost imajo seveda tiste športna društva, ki so se že v laski športni sezoni posluževala teh telovadnic.
ATLETIKA
MOSKVA — Dvajsetletni svetovni prvak v skoku v višino, Vladimir Jaščenko, je naredil prve korake po operaciji levega kolena, ki so mu jo naredili prejšnji teden v bolnici v Moskvi, Prof. Miranova, kirurginja, ki je opravila poseg, je zagotovila, da bo mladi atlet lahko prav kmalu spet tekmoval.
Telovadnice na razpolago športnim društvom
Ob začetku šolskega in novega športnega leta pokrajinska uprava sporoča vsem športnim organizacijam, da so začaso na razpolago telovadnice znanstvenih licejev «G. Oberdan* in «G. Galilei* ter telovadnici tehničnih zavodov «L. da
KOŠARKA
V tretjem kolu trofeje «Lombar-dia» so dosegli te izide:
Pintinox - Gabetti	102:86
Billy - Emerson	88:82
• « •
Klub Gira (lanski Amaro Horrys) iz Bologne se je dokončno odpovedal tekmovanju v košarkarski A 2 ligi. Nadomestil pa naj bi ga Ca-gliari, ki je lani izpadel v B ligo.
KOŠARKA ONSTRAN MEJE Gostol (Nova Gorica) — Libertas (Grosetto) 105:53 (44:24)
NOVA GORICA - V Novi Gorici je košarkarski klub Gostol bil gostitelj kadetske ekipe Libertas iz Grosseta. Domačini so bili močnejši in boljši v vseh pogledih, saj so zmagali kar s 47 koši razlike.
KK GOSTOL: Debenjak 2, Jur-kas 2, Zavratnik 2, Gorjanc 15, Marjanov 11, Gabrijelčič 14, Lazar 10, Vogrič 18, Kikl 8, Miška 6, Ci-jan 8, Kompare 9.
LIBERTAS Grosseto: Conti 11, Granaro, Zardarelli 1, Medeam 2, Agliano 6, Casagni 13, Gualtieri 5, Cipollin 1, Nebbiai, Pačim 2, Mor-ricom 9 in Ingrosso 8.
Rudi Varl
REKREACIJSKI ŠPORT
Netekmovalni pohod
Tržaški alpinistični klub (CAT.) prireja v nedeljo, 30, septembra, netekmovalni pohod za 2. kraško trofejo. Start bo ob 9.30 na trgu pred nabrežinsko železniško postajo. Udeleženci bodo prehodili po Krasu 11 km, na cilju v Nabrežini pa jih bodo čakale lepe nagrade. Pohod bo ob vsakem vremenu. Vpisovanje na sedežu CAT v Ul. Frausin 21 ter v nedeljo pred samim startom.
OB V KS II LA
Športno društvo Sokol iz Nabrežine obvešča, da bo trening ženske odbojke v občinski telovadnici danes, 28. t.m., s sledečim urnikom: začetnice 16.30—17.30; na-raščajnice 17.30—19.30.
« « «
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da bodo treningi MIN1BASKETA
ob ponedeljkih in četrtkih na stadionu «Prvi maju, kot sledi:
—	od 16.30 do 17.45 za košarkarje letnika 1970 In mlajše
—	od 17.45 do 19.15 za košarkarje letnika 1968 in 1969
* * *
Športna šola Trst sporoča, da se bo otroška telovadba za osnovnošolce začela v prvem tednu oktobra.
Istočasno sporoča, da bo letos uvedla tudi posebno vadbo za u-čence prvih razredov nižje srednje šole tn za otroke otroških vrtcev.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16. do 18. ure.
BERITE REVIJO
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4.00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacij in oodjetja mesečno 65.00. letno 650.00 diri
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Stran 6
28. septembra 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT* • DZS - 61000 Uubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
. i	Čfan italijanske
Izda i a	ZTT zveze časopisnih |
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska^^Trst 2aiožnikov reg1
10
DANES ZAČETEK IZREDNEGA KONGRESA PSOE
ŠPANSKI SOCIALISTI NA PRELOMU Z GONZALESOM ALI BREZ NJEGA
Nadaljevala se bo polemika o «marksistični definiciji» Socialistične delavske stranke Španije
MADRID — Španski socialisti se bodo zbrali danes na svojem izrednem kongresu, da bi skušali premostiti polemike in razdelitve v svojih vrstah, da bi našli enotno vodstvo, čeprav je vsem jasno, da nekdanje monolitnosti in enotnosti ne more biti več. Po desetletjih diktature in preganjanja, ki so krepili njeno enotnost, se stranka mora sedaj soočiti s svojimi notranjimi razdelitvami, z realnostjo sedanje in bodoče Španije, v njej so se pojavila različna mnenja, razne struje, v njenih vrstah je prišlo do borbe za oblast, do želje po drugačni organizaciji in notranji demokratizaciji.
Vse. kar se danes dogaja v vrstah Socialistične delavske stranke Španije, .je v bistvu odraz sprememb, do katerih je prišlo v vsej španski družbi in v vseh političnih silah. V današnji Soaniji, ki se bistveno razlikuje od Francove, vsi iščejo prostor pod soncem, vse se spreminja in se skuša orilago-diti časom, vsi iščejo svojo pot v bodočnost.
Spor v vrstah španskih socialistov je nastal glede «marksistične definicije? socialistične stranke, vendar problem ni samo v tem. Povod za polemiko in preobrat je dal sam Felipe Gonzales, nesporni vodja stranke, ko je lani spomladi izjavil, da se PSOE mora distancirati od Marxa, da je marksizem ena. nikakor pa ne edina ideološka komponenta stranke. To je v tradicionalno delavski, revolucionarni in marksistični stranki povzročilo dokajšnje presenečenje. Mnogi so v teh trditvah Felipa Gonzalesa vidli nagibanje k socialdemokraciji. Vendar Gonzales od svoje ideje ni odstopil in jo je zagovarjal na zadnjem kongresu stranke, ki je bil maja. Takrat je prišlo do preloma. «Marksistična struja» je predstavila amandma, ki je vseboval «marksistično definicijo* stranke. Zanj je glasovala dvotretjinska večina. Gonzales je takrat vstal in rekel, da mora »človek najprej biti socialist, in šele potem marksist*, nakar je sporočil, da ne bo kandidiral za generalnega tajnika stranke. To je kongres spravilo v slepo ulico. Nihče mu ni odrekel vloge voditelja, vendar pa se je večina identificirala bolj z marksizmom kot s socialdemokracijo. Kongres se je tako zaključil na najslabši način, brez izglasovanja zaključne ooli-tične resolucije in brez izvolitve novega izvršnega komiteja.
Medtem je prišlo do ostrih polemik med obema strujama, zjner no ali prosocialdemokratsko. ki jo je vodil Gonzales in radikalno ali marksistično, ki jo vodi trojica Francisco Bustelo. Gomez Lloren-te in Pablo Castellano. Z bliža-njem kongresa je polemika glede ideološke identite stranke in njene notranje demokratizacije zado-bila čedalje boli jasne obrise borbe za osvojitev oblasti v sami stranki. Poleg obeh omenjenih struj se je pojavila še tretja, ki zagovarja srednjo pot. ideološko pa je bliže Gonzalesu. Morda bo na kongresu prav ta struja odigrala odločilno vlogo, vsaj če upoštevamo izide volitev za izbiro delegatov v Madridu, ko je radikalna struja prejela 14. zmerna 4, tretja struja pa 20 delegatov.
Večina je, kot kaže za to, da bo sklepna resolucija in novi izvršni komite sinteza stališč in odnosov sil med obema strujama in da bo Gonzales generalni tajnik. Kaže tudi. da radikalna struja ne bo vztrajala pri marksistični definiciji stranke nod pogojem, da se marksiszmu prizna vloga temeljne ideološke smernice stranke, (if-bl)
Zavarovalni agenti zahtevajo izpopolnitev poklicnega seznama
RIM — Tajništvo vsedržavnega sindikata zavarovalnih agentov se je zaradi zamude pri izpolnjevanju državnih poklicnih seznamov zavarovalnih agentov, odločilo za vrsto agitacij, da bi tako dosegli čimprejšnje izvajanje zakona, ki zadeva poklicne sezname te kategorije pri ministrstvu za industrijo. S tem v zvezi zahtevajo sindikati sestanek z ministrom Bisaglio.
Zaradi zamude pri sestavljanju poklicnih seznamov je okoli 20 tisoč prošenj novih a že delujočih agentov ostalo neregistriranih, kar je nedopustno, posebno če pomisli-
mo, da je kar 30 let tekla razprava o sestavi tega seznama.
Živahna razprava o podelitvi nobela za književnost
STOCKHOLM — Živahna akademija bo sredi oktobra kot je že v tradiciji podelila Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo in ekonomijo, medtem ko ni še znano, kdaj bo podelila nagrado za književnost. Kot se je zvedelo, je med akademiki v teku zelo živahna razprava o podelitvi te nagrade, za katero poteguje več uglednih književni
kov. Med kandidati je tudi predsednik Senegala Leopold Senghor, od italijanskih književnikov pa Leonardo Sciascia, Alberto Moravia, Italo Calvino in Vittorio Sereni.
Nicola« Ceausescu o gibanju neuvrščenih
BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je v intervjuju, objavljenem v tanzanijskem dnevniku «New Outlook* pozitivno ocenil gibanje neuvrščenih, o katerem je dejal, da mora tudi v bodoče odražati izvirne prvine, ki izhajajo že od njegove ustanovitve. Ceausescu je tudi poudaril, da morajo neuvrščene države mirno reševati medsebojna sporna vprašanja in koncentrirati vse svoje napore v reševanje osnovnih vprašanj kot so odprava nerazvitosti, vzpostavitev novega mednarodnega gospodarskega reda, razorožitev, predvsem jedrska razorožitev in o-mogočenje neodvisnega razvoja vsake države.

POTEM KO SO OSVOBODILI NJENO MATER
Ugrabitelji izpustili tudi Cristino Cingue
Na Sardiniji je v rokah ugrabiteljev še 6 oseb

15-letna Cristina Cingue in njena mati Luisa Scaccabarozzi (ANSA)
MED OBISKOM PREDSEDNIKA 0PEC V ITALIJI
Razgovori o gospodarskem sodelovanju in petroleju
Alžirija nasprotuje ločenim pogajanjem med 7 emirati in EGS
RIM — Gospodarski odnosi med Italijo in arabskimi emirati Perzijskega zaliva, še posebej pa vprašanje uvoza in cene petroleja, bo do osrednja tema razgovorov, ki jih bo imel danes in jutri minister za petrolej emiratov Maan Saed al Oteiba, ki je trenutno tudi začasni predsednik organizacije izvoznic nafte OPEČ, z najvidnejšimi političnimi in gospodarskimi osebnostmi v Italiji.
Danes bodo Oteibo sprejeli predsednik republike Pertini, ministrski predsednik Cossiga in minister za industrijo Bisaglia, sestal se bo pa tudi s. nredsednikom državnega petrolejskega podjetja ENI Mazzantijem in s predsednikom zveze industrijcev Carlijem. Po vrsti uradnih razgovorov bo priredil predsednik OPEČ tiskovno konferenco v nekem rimskem hotelu. V nedeljo bo Oteiba sodeloval v Riminiju na srečanju o odnosih med Evropo in arabskimi državami, ki se ga bodo udeležili tudi številni zastopniki vlade, nekateri ministri iz arabskih držav in mnogi predstavniki italijanskih industrijskih in finančnih krogov.
V političnih in gospodarskih krogih vlada razumljivo veliko zanimanje za stališča, ki jih bo med svojim dvodnevnim obiskom izrazil visoki gost, ki prihaja v Italijo po nedeljskem srečanju med ministri za petrolej sedmih emiratov, ki je bil v Saudovi Arabiji. Tam so se prvič lotih razprave o temah, ki naj bi bile predmet pogajanj z državami EGS. a kot kaže še niso dosegli sporazuma in so odložili odločitve na prihodnje srečanje. ki naj bi bilo novembra v Kuvajtu.
Toda to posebno zasedanje ‘ t i 7 emirati vzbuja nasprotovanje v nekaterih državah, ki izvažajo nafto in so prav tako članice OPEČ.
Prva se je uradno oglasila Alžirija, ki obsoja zamisel o ločenih pogajanjih med emirati in državami EGS, češ da bi pomenila razbitje arabske enotnosti in bi bila y nasprotju z duhom dialoga med Evropo in arabskimi državami, s članstvom v OPEČ, z načeli neuvrščenih in predvsem z enotnostjo meti državami - v "Tazvojtr.
Medtem so se včeraj zbrali na Dunaju finančni ministri držav OPEČ, da razpravljajo o posledicah upadanja vrednosti dolarja na njihova gospodarstva, saj se Petrolej kupu le s to valuto. Odločili bodo najbrž tudi naložiti nadaljnjih 800 milijonov dolarjev (okrog 650 milijard lir) v posebni sklad za pomoč nerazvitim državam. Se-dež OPEČ, kjer poteka zasedanje j bednik
Irt	^	rrrt olvrt -»rtrt	nn nnrtrtUnrttM '
obračun poslovanje grupe v preteklem letu 1978. Podatki iz obračuna potrjujejo, da se zavarovalna grupa «Assicurazioni Generali* u-vršča med prve tovrstne organizacije v Evropi in v svetu.
Obračun grupe obsega podatke, ki se nanašajo na lansko poslovanje 32 zavarovalnic, ki delujejo v 35 državah, med temi 3 družbe Europ Assistance, 11 finančnih družb. 10 družb, ki se ukvarjajo z nepremičninami, in 4 kmetijske or ganizacije.
Glavni podatki v obračunu lanskega poslovanja grupe so naslednji: skupna vrednost nabranih premij 2.471 milijard lir (+ 16,8 od sto v primeri z letom 1977); čiste tehnične rezerve 4.683 milijard ( + 20,3 od sto): naložbe 5.22! milijard (+ 20,8 od sto); dohodek od naložb 389 milijard (+ 24,3 od sto); čisto premoženje 368 milijard (+ 27,9 od sto); čisti dobiček poslovnega leta 36 milijard (+ 11,9 od sto).
VESTI S KOPRSKEGA
Seja sosveta radia Koper o programih za leto 1979
Posebno priznanje tržaški dopisnici Nevi Lukeš za 25-letno urejanje oddaje «Sosednji kraji in ljudje»
KOPER — V prostorih radia Ko-pe,- se je v sredo prvič sestal novoizvoljen: sosvet koprske radijske postaje za program v slovenščini. Člani so obravnavali predlog trimesečne programske sheme in o-snevne smernice za prihodnje leto. Pozdravili so vrsto novosti, ki jih pripravlja radio Koper, med drugim oddajo «Po samoupravni poti*, še eno oddajo namenjeno zamejstvu, ki jo bodo pripravljali skupaj z radiom Maribor, nadalje uvedbo dveh novih rubrik, namenjenih kulturni problematiki in pogovoru o javni rabi slovenščine ter obogatitev nedeljskega popoldanskega bloka z literarnimi, folklornimi in dramatiziranimi oddajami. Člani sosveta so posvetih precej pozornosti informiranju v delegatskem sistemu ter poudarili, da bo potrebno pogosteje objavljati prispevke iz delegatske baze ter obširneje informirati občane v gradivu občinskih skupščin, in to še pred sejami. Na seji so tudi govorili o potrebi večje vskladitve last-

USPESEN RAZVOJ V ZADNJIH LETIH
Gospodarsko sodelovanje med ZSSR in Jugoslavijo
Vrednost blagovne menjave narašča in bo letos presegla tri milijarde dolarjev
BEOGRAD — Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo se uspešno razvija. Kot so soglasno ocenili na prvi plenarni seji medvladnega komiteja za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, k takšnemu razvoju jugoslovansko - sovjetskih odnosov odnosov najbolj prispevata predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito ter predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR in generalni sekretar CK KRSZ Leonid Ilič Brežnjev. Njuno letošnje srečanje je tako kot prejšnja pomenilo novo spodbudo za nadaljnji uspešen in še pestrejši razvoj sodelovanja.
Na zasedanju medvladnega higo-slovansko-sovjetskega komiteja za gospodarsko in znanstveno-tehnič-no sodelovanje vodi jugoslovansko delegacijo podpredsednik Z1S Gojko Ubiparip, sovjetsko pa oodored-
ZSSR
je strogo zastražen po posebnem! j^vas^^Soov.^
DremiKe i	•	_______i:«i
NUORO — Cristina Cinque, 15-letna hčerka milanskega industrijca Giorgia Cinqueja je po 82 dneh, kolikor jih je preživeL med ugrabitelji končno na svobodi. Kot znano so banditi pred dvema dnevoma potem ko je Cristinin oče izplačal u-grabiteljem 500 milijonov lir odkupnine že izpustili na svobodo Cristi-nino mater Luiso Scaccabarozzi. Dekle je našla policijska izvidnica ob
2.30	ponoči kakih deset kilometrov od Nuora, v bližini kraja kjer so ugrabitelji v noči med nedeljo in ponedeljkom izpustili tudi njeno mater.
Cristino so ugrabitelji pustih nedaleč od kraja, kjer jo je našla policijska izvidnica v zapuščenem vozilu, ki so ji ga ugrabitelji pokazali in ji naročili, naj tam počaka rešitelje. Ko je Cristina po nekaj urah zagledala agente jim je enostavno rekla, da jo zebe in izrazila željo, da jo čimprej odpeljejo k staršem. Na kvesturi, kamor so jo agenti letečega oddelka nemudoma odpeljali, so takoj obvestili Cristi-nine starše, s katerimi se je srečala kmalu potem. Srečanje je bilo zelo ganljivo.
Cristina in Luisa Cinque sta bili ugrabljeni 7. julija v kraju S. Pan-taleo na Costi Smeraldi v neposredni bližini njihove vile medtem ko sta bili na poti k zdravniškemu pregledu v Olbio. Ugrabitvi ni prisostvovala nobena priča.
S Cristinino osvoboditvijo ostane na Sardiniji v rokah ugrabiteljev še 6 oseb in sicer žena in hčerka angleškega industrijca Schilda, brat in sestra Casana in pa kantavtor Fabrizio de Andre in njegova zaročenka Dori Ghezzi. (zt)
Vflika preiskava v zaporu na Asinari
SASSARI — Policija in karabinjerji so včeraj ves dan preiskovali
posebni zapor na otoku Asinara, kjer so med drugim priprti tudi nekateri znani brigadisti in teroristi. Ukaz za preiskavo je prišel neposredno od notranjega ministrstva, potem ko so v torbi aretiranega brigadista Prospera Gallinarija našli podroben načrt za beg iz tega posebnega zapora. Krožijo tudi vesti, da so že včeraj premestili v druge zapore nekatere brigadiste, ravnatelj Asinare pa tega ni potrdil.
polici-skem oddelku, vse ministrov po avstrijski Drestolnici pa spremi iaio močne policijske za-ščitnice. (Iv)
Napredek v lanskem poslovanju zavarovalnice «Assicurazioni Generali»
BENETKE — Po torkovi seji u-pravnega sveta se je v Benetkah sestal glavni svet zavarovalnice »Assicurazioni Generali*, kateremu je predsednik E. Randone orisal
Komite je razpravljal tudi o nekaterih tekočih vprašanjih sodelovanja. Ugotovili so. da bi bilo treba ori pripravah predlogov za bodoče sodelovanje v posameznih panogah posvetiti posebno pozornost višjim oblikam proizvodno-tehnič-nega sodelovanja, kooperacije in SDecializacije. Te je mogoče uveljaviti v proizvodnji opreme za jedrske elektrarne in na drugih področjih energetske strojegradnje, nato v težki in transportni strojegradnji, industriji orodnih strojev
sko industrijo ter v industriji traktorjev in kmetijskih strojev. Vzpostavili so že tradicionalno sodelovanje na področju ladjedelst.va, kemične in farmacevtske industrije ter proizvodnje in predelave živil.
Na zasedanju medvladnega komiteja so ocenili, da uspešno uresničujejo petletni trgovinski sporazum. Kot predvidevajo, bo vrednost blagovne menjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v prvih štirih letih petletnega obdobki od 1976. do 1980. leta desegia '11,5 milijarde dolarjev od skupaj 14 milijard, kolikor so predvideli s sporazumom za celotno petletno obdobje. Ugodno so ocenili tudi uresničevanje letošnjega protokola, ki predvideva, da bo vrednost blagovne menjave presegla tri milijarde dolarjev. Sklenili so namreč že pogodbe za celoten sovjetski izvoz ter več kot 90 odstotkov pogodb za jugoslovanski izvoz, (dd)
in orodja, avtomobilski industriji.
proizvodnji opreme za naftno in kemično industrijo, lahko in živil-
iiiHiiiiiirfiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiimiiiiiiiiiia
V'
V Španiji spreminjajo imena ulic ki spominjajo na Francov režim
V štiriletnem obdobju ki je sledilo smrti generala Franca v Španiji in v katerem si napredne demokratične sile dnevno prizadevajo, da bi v najkrajšem času izbrisale sledi 40-letnega Francovega režima, so glavne ulice po španskih mestih še vedno poimenovane po «generalissimu» ali po drugih znanih osebnostih iz tistega obdobja. Ni večjega mesta ah celo vasi, ki bi ne imela glavnega trga poimenovanega po generalu Francu oziroma po Jose Antoniu De Riveri, začetniku falangistične stranke v Španiji. Tujec bi celo dandanes zaman iskal ime ulice, ki bi bila poimenovana po kakem borcu za republiko.
Kljub temu, da se ena izmed glavnih ulic v Madridu uradno še ved-imenuje Avenida Jose Antonio,
jo prebivalci glavnega španskega mesta poznajo po imenu, ki ga je imela pred državljansko vojno, la
«Gran via*. Tudi ostale ulice po Madridu nosijo imena slavnih generalov kot na pr. Mola ah Sanjur-jo imena, ki spominjajo na velike frankistične zmage. «Arriba Espa-na», trg v Madridu spominja na čase, ko je Franco pošiljal svojo «division Azul* v pomoč nacistom, da bi se skupno borih proti Rusiji.
Letošnje vohtve, ki so prinesle zmago levičarskih strank v marsikaterih krajevnih upravah, pa kažejo, da se bodo stvari, čeprav zelo previdno, le spremenile. Mnoge občinske uprave so že spremenile i-mena marsikaterim ulicam v njihovem kraju, nastal je tako kompromis.
Socialkomunistična večina v španskem mestecu Aviles, v Biskajskem zalivu je sklenila, da spremeni i-mena 32 mestnih ulic.
Tako so ulice «Generai Franco*, »Jose Antonio* in «Bitka pri Bru-neteju* preimenovali v ulice »San
Francisco*, «Prijateljstva» in »Cortesov*.
Enake spremembe proučujejo v občinskem svetu mesteca Bejar, nedaleč od Madrida, kjer mislijo preimenovati 40 ulic. Tudi mestno društvo za zaščito zgodovinskih in kulturnih spomenikov zahteva, da se ulicam vrnejo imena, kot so jih i-mela pred državljansko vojno.
Vsekakor bodo spremembe ulic povzročile velike težave mnogim vsakodnevnim službam kot na pr. poštnim, telefonskim in pa drugim. Intervju, ki so ga imeh pri reviji «Savado grafico* je pokazal, da prebivalci zainteresiranih ulic sicer niso preveč navdušeni nad temi spremembami. Kot razlog so navedh, da so te spremembe enostavno «zguba časa in denarja* drugi so zopet bili zaskrbljeni, ker bodo morah spreminjati naslove svojih vizitk. Nazadnje bi morali natisniti tudi nove mestne zemljevide, telefonske i-menike in druge sezname, (zt)
Osnutek zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela
BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine SFRJ je včeraj sprejel osnutek zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Osnutek ne ureja celovito le vseh posledic, ki se jih lahko »nadeja* organizacija združenega dela ob slabem poslovanju, temveč predstavlja hkrati tudi osnovo za pravno ureditev odnosov v združenem delu.
Osnutek zakona se predvsem zavzema za to, da bi stečaj uveljavili le kot skrajni ukrep proti tistim organizacijam združenega dela, ki imajo nepokrite izgube in ne morejo trajneje izpolnjevati obveznosti. ki jih je treba poravnati iz dohodka. Preden pride do tega nezaželenega ukrepa, pa morajo biti vsi napori usmerjeni v predsanacij-ski postopek, oziroma v poizkus sanacije tako, da se s samoupravnim sporazumevanjem dolžniki in upniki dogovorijo o zmanjšanju terjatev. Osnutek posebej poudarja, da je treba predvsem odpravljati vzroke, ki so prevedli organizacijo združenega dela v nenormalno poslovanje.
Samoupravni sporazum med prevzemniki sanacije in delavci OZD, ki v sanaciji določa tudi osebne dohodke v času sanacijskega programa. Delavci organizacije združenega dela, ki je v sanaciji, ne smejo povečati akontacije osebnega dohodka brez soglasja prevzemnika sanacije. Tisti, ki so slabo gospodarili, torej ne bi smeh deliti zajetnejših kuvert od tistih, ki so med letom stiskah pas zato, da ne bi imeh izgub, (dd)
TURIN — Neznanci so včeraj ponoči zažgali avtomobil, ki je bil last delavca Fiata. Odgovornost za atentat doslej ni prevzela nobena teroristična skupina.
nega programa in prenosov radia Ljubljana ter v zvezi s tem tudi predlagali spremembo ur prenosa nekaterih oddaj.
Na sestanku sosveta je direktor radia Koper Miro Kocjan izročil posebno priznanje tržaški dopisnici koprske postaje Nevi Lukeš, ki že 25 let pripravlja in ureja zamejsko oddajo «Sosednji kraji in ljudje*.
JAVNE TRIBUNE O OBNOVITVI KOPRSKE GLEDALIŠKE HIŠE
Izvršni odbor kulturne skupnosti in občinska konferenca Socialistične zveze v Kopru bosta v kratkem organizirala več javnih tribun, na katerih naj bi občani povedali svoje mnenje o načrtih za obnovo koprske gledahške hiše. Obstaja namreč več dilem. Najbolj privlačna je varianta o izgradnji novega kulturnega centra v Kopru, vendar bi bila to dolgoročna rešitev, ki bi jo zaradi pomanjkanja sredstev težko kmalu uresničili. Zato se bo najbrž treba odločiti za obnovo stare gledahške hiše. Prva faza naj bi bila končana v letu 1982, prebivalci pa bi dobili dvorano s 450 sedeži ter oder, ki bi bil prilagojen za različne kulturne prireditve. V drugi fazi pa bi u-redili še prostore za tehnično osebje.
Hkrati z razpravo o gledališki hiši, naj bi občani tudi povedali svoja mnenja o ustanovitvi profesionalnega ali polprofesionalnega mladinskega gledališča.
Opolnomočeni minister Romano končal obisk v Jugoslaviji
KOPER — Opolnomočeni minister in generalni direktor za kulturo, znanstveno in tehnično sodelovanje italijanskega zunanjega ministrstva Sergio Romano je svoje večdnevno bivanje v Jugoslaviji sklenil z obiskom Kopra. Tu si je ogledal gimnazijo s poukom v italijanščini ter koprski radijski in televizijski studio. Podrobno se je zanimal za delo teh in drugih ustanov za potrebe pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Ob koncu obiska je v izjavi za Radio Koper poudaril, da ima italijanska manjšina povezovalno funkcijo v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, saj je lahko v resnici most med dvema kulturama. Tako 'ahko še bolj prispeva k prijateljskemu povezovanju med državama.
Potem, ko se je pohvalno izrazil o vlogi italijanskega zgodovinskega centra v Rovinju, je Sergio Romano tudi dejal da upa, da bodo v kulturnih srečanjih v Italiji sodelovali tako pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji kakor tudi pripadniki jugoslovanskih narodov, ki živijo v Italiji. To bi vsekakor poglobilo medsebojno kuul-turno spoznavanje. (L.O.)
DANES IN JUTRI V KOPRU
4. srečanje narodnosti sosednjih dežel
KOPER — Danes se začne v Kopru 4. tradicionalno dvodnevno srečanje narodnosti sosednjih dežel. Potekalo bo v veliki dvorani šol z italijanskim učnim jezikom, gostitelj pa je Unija Italijanov za Istro in Reko. Prisotna bodo zastopstva slovenske narodnostne skupnosti iz Avstrije, Italije in predvideno tudi iz Madžarske (Porabje), gradiščanskih Hrvatov iz Avstrije, madžarske narodnostne skupnosti iz SR Slovenije ter seveda italijanske v SR Sloveniji in SR Hrvaški.
Uradno srečanje se bo začelo ob 11. uri z uvodnimi referati vodij delegacij na temo »Aktualna problematika narodnostnih skupnosti*, popoldne ob 16.30 pa se bo začela razprava o poročilih. Ob 17.30 je predvidena javna tiskovna konferenca v koprskem dijaškem domu in ob 19. uri kulturni program v čast delegacij s sodelovanjem zborov italijanske skupnosti.
Jutri ob 8.30 se bo nadaljevala razprava o poročilih, ob 12.30 pa bo na sporedu srečanje s predstavniki Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter popoldne ob 17. uri srečanje s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti na sedežu skupnosti Italijanov v Izoli.
TRZA

KPI o problemih deželnega sedeža RAI
Deželno tajništvo KPI je skupno s komunisti, ki so zaposleni pri deželnem radiotelevizijskem sedežu, izdelalo daljši dokument o vprašanju obveščanja in o reformi radia in televizije. Gre za že znana stališča, ki jih je med drugim o-risal deželni sekretar KPI Cuffa-ro na nedavnem srečanju z ostalimi sekretarji deželne večine.
Dokument zahteva dokončno od-
pravo «dosedanjih lotizacijskih _in klientelističnih kriterijev namešča-
nja* ter izoblikovanje novih, pravičnejših. Dokler le-ti ne bodo nared, pa je treba po oceni komunistov počakati z namestitvami.
Komunisti se zavzemajo za novo programsko načrtovanje, ki bi omogočilo deželni televizijski postaji o-vrednotenje zapletene in raznolike deželne stvarnosti in poudarjajo nujnost odprave vseh zaprek, ki preprečujejo uveljavljanje reforme. V tem okviru KPI opozarja, da je velika zapreka na tej poti ravno dejstvo, da ni bilo poskusnih TV dnevnikov v slovenščini, kar krati prizadetemu prebivalstvu pravico, ki mu jo naglasa reformni zakon RAI. Zaradi tega je nujno, da deželni odbor izpolni obveze, ki jih vsebuje enotna resolucija vseh demokratičnih sil in da vlada nemudoma podpiše ustrezno konvencijo z RAI. Medtem pa naj radiotelevizijska ustanova avtonomno začne pripravo programov in poročil v slovenščini.
KPI ugotavlja, da so marsikatere težave posledica paralize deželnega odbora za nadzorstvo nad RAI in končuje s predlogom o javnih natečajih za zapolnitev vrzeli v organiku RAL
O teh vprašanjih, kot rečeno, je bil govor na sestanku deželnih sekretarjev vseh strank večine. V razpravo so tedaj posegli predstavniki vseh strank.
Oddaja Radia Trst A o konferenci na Ravanci
Radio Trst A bo posvetil oddajo «Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah» danes, 28. septembra, ob 18.05, mednarodni konferenci za počastitev Jana Baudouino de Courtenapa ob petdesetletnici smrti, ki je bila preteklo nedeljo in ponedeljek na Ravanci v Reziji. Konference, ki jo je organizirala Columbia Universitg iz New Yorka * pokroviteljstvom Furlanskega filo-lOškčffddrilštva, so se udeležili kot predavatelji in poslušalci številni strokovnjaki iz Združenih držav, Poljske, Italije, Jugoslavije, Kanade, Nizozemske. Predavanja in diskusije so poudarile velik pomen šestdesetletnega dela velikega poljskega jezikoslovca za rezijansko in tersko narečje ter njegov predhod-niški značaj. Budnost, s katero se sami Rezijani in beneški Slovenci sledili konferenci, priča tudi o politični aktualnosti in pomenu znanstvenih prizadevanj vseh udeležencev.
Deset let delovanja Deželne gledališke ustanove
Deželna gledališka ustanova Furlanija - Julijska krajina slavi ravno letos desetletnico delovanja. Pobudo za njen nastanek so dale najpo* membnejše gledališke ustanove v deželi, njen prvi predsednik pa jo postal Rodolfo Castiglioni, ki mu je pred dvema letoma nasledoval Goričan Giuseppe Agati.
Proračun desetletipega dela te u-stanove je nadvse pozitiven, že na začetku so si njeni člani postavili za cilj decentralizacijo gledališkega delovanja v naši deželi, kjer jo bila dotlej vsa gledališka dejavnost omejena zgolj na mesto Trst. P° zaslugi deželne gledališke ustanovo sta tudi Karnija in gorati predel Furlanije dobila svoja gledališko centra, Tolmeč in Pontabelj, kjer vsako zimo poteka gledališka sezona z abonmaji. Ustanova se trudi, da bi razvila gledališko dejavnost tudi v krajih S. Daniele, Lati' sam. Sacile, Maniago, Spilimbergo, Gradišče, Krmin in Gradež, ter do bi izboljšala gledališke strukture V Gorici, ki v tem smislu še zelo zaostaja za Trstom. V manjših središčih pa skuša ustanova organizirati vsaj občasne gledališke prireditve.
Tudi v letošnji sezoni se nam o-beta zanimivo in razvejano delovanje. Poleg gledaliških repertoarjev v Trstu, Gorici, Pordenonu, Vidmu, ter drugih desetih manjših centrih, bosta v deželi izvedli vrsto predstav lutkovno gledališče Podrecce in ljudsko gledališče «La contrada». V programu je tudi srečanje na temo «Gledališče in jezikovna stvarnost V deželi Furlaniji - Julijski krajini*-V okviru te prireditve bodo potekale tudi nekatere predstave v fur-lanskem jeziku, (sp)
26. mednarodna razstava sodobna elektronika 79
v)NtO/V
OD 7. DO 5. OKTOBRA 1979
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA
telekomunikacije
industrijska elektronika medicinska elektronika nuklearna elektronika HI - Fl
elektroakustične naprave itd.