GLOSA, KARIKATURA KOSTI SO NOSA PRIHODNOST! Umrl je ENOUMNI SISTEM, rodila se je DEMOKRACIJA. Bravo za oba! Sistem je bil tog, trd, skratka moški. Demokracija je voljna, prilagodljiva ženska oblika samostalnika. Ženska pa je tudi klepetava, obrekljiva, ljubosumna, maščevalna in... Politična stranka je tudi ženska oblika, njeni člani pa so večinoma moški. V mešanici ženskih in moških lastnosti in vlog se posamezniki še ne znajdejo, demokracija preživlja otroška leta. Pristaši enih kar naprej obirajo člane drugih strank, prišli so že do kosti. Ni jim dovolj živih, BODOČIH SKELETOV, preštevajo tudi kosti izpred petdesetih let. Kdo je kdo? Koliko je bilo v teh skeletih črnih, belih, rdečih duš? To je sila pomembno, da se preštejemo za nazaj, bodočnost se bo začela na podlagi čistih računov iz preteklosti. Dokler ne bodo vse kosti odkrite, evidentirane, razdeljene ter klasificirane, naj banalni gospodarski problemi počakajo. Kaj zato, če ne bo dela in ne bo kaj v usta dati. Telesa so le posoda za duše, ki so neumrljive in večne. Pa še hrane ne rabijo, ne stanovanj in ne cest! Pomembneje, da najdemo vse kosti! Se bo že našel kakšen bog, ki bo kostem vdahnil dušo, če se že živim Slovencem ne zdi vredno rojevati, da grozi izumrtje. Zato počakajte tuzemski problemi, da bo vse lepo klasificiram» za nazaj in da bodo vse kosti strokovno preučene. Ni namreč vseeno, kakšna je osnova. Za ustvarjanje ženske je bog uporabil moško kost, zato nas ta zgodovinska napaka še vedno obremenjuje. Morda pa se bo našel kdo, ki bo prepričal moške in ženske, da je SOŽITJE najlepša oblika življenja. TIK NAMESTO PRAUUICE (I Vidiš, Mojcika, če boš pridno delala in boš vedno poštena, boš nekoč tudi tako bogata. KOMENTAR Zdaj, ko pravimo, da imamo demokracijo, bi stvari morale biti pravzaprav kristalno jasne. Na demokratičnih volitvah smo izvolili svoje predstavnike v organe oblasti, kjer naj bi bil najpomembnejši seveda zakonodajni, izvršni pa tisti, ki bi odločitve zakonodajnega organa izvajal in bil poleg tega tudi preko demokratično izvoljenih poslancev nadzorovan. Če pustimo tokrat ob strani organe pregona in tiste, ki sodijo. Žal je tako, da pravimo tudi v vseh mogočih, razvitih in nastajajočih demokracijah, daje oblast skoncentrirana v rokah izvršnih organov - pri nas je to na državni ravni vlada, na občinski pa izvršni sveti. In tako kot so sodbe na sodiščih izrekane v imenu ljudstva, tako tudi oblast, vsaj pravi tako, opravlja svoje delo za ljudi. Izvoljeni nosilci te oblasti so dobro plačani in za dobro plačilo ljudje -javnost, pričakujejo tudi pošteno opravljeno delo. O takozvanih "prizadevanjih in žrtvovanem času za reševanje globalnih težav" o, katerih je na tem istem mestu pred štirinajstimi dnevi govoril Vojko Močnik, torej ne more biti govora. Gre lahko samo za dobro ali slabo opravljeno delo in samo za to. Na Koroškem so štiri občine. Vojko Močnik nam, novinarjem, priznava celo, da dobro poznamo naloge in vloge občinskih vodstvenih struktur in znamo oceniti "pravilnost določene občinske politike". Celo, da smo ljudje, nam priznava, in ob tem ugotavlja, da "potem včasih to subjektivnost vehementno prodajamo kot edino in splošno resnico". Ker seveda obojega zdravemu razumu ni mogoče spraviti skupaj brez pomisli, da gre dolgoletnemu občinskemu funkcionarju za diskreditiranje novinarskega dela na račun neke zelo konkretne (ne)uspešne občinske ravenske politike, mu je treba seveda dopovedovati, da so na Koroškem štiri občine z istimi nalogami in vlogami občinskih vodstev. In da, ker smo pač ljudje tudi novinaiji, subjektivno in na lastne oči vidimo, koliko je kakšna občinska politika "pravilna". Toda mi to ocenjujemo primerjalno z izhodišči iz uvodnega odstavka. Z vsemi viri informacij, ki so nam na voljo, večkrat tudi tistimi, ki nam jih je posredoval občinski funkcionar Vojko Močnik. Poročanje je seveda nekaj drugega kot komentiranje. Toda tudi to je del našega posla v medijih, ki skušajo biti namenjeni predvsem javnosti in ne služiti trenutnim oblastem. Pa tudi ne tistim, ki si tako kot vsaka organizirana politična sila ali stranka prizadevajo priti na oblast. Pa še o veliki pridobitvi, t.j. "dokončanje šole v sedanjih investicijam nenaklonjenih časih", ki smo jo menda novinarji abstinirali. O tem je bilo v vseh slovenskih medijih objavljenih najmanj 16 (šestnajst) prispevkov, in če se nismo prišli slikat, ko je nekdo pokazal, da zna uporabljati škarje, je to zato, ker smo imeli pametnejše delo. Svoje, v zvezi s to na kredit narejeno šolo, smo pošteno opravili, nekateri, očitno nezaželjeni, pa vabila tako niso dobili. Edi Prošt PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP VORANC d. o. o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: MK Studio, Ravne Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Naslov uredništva: Ravne na Kor., Čečovje 5, Tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 1 Bitka za okraj se Kdo so koroški bogataši? fxK. Družabna kronika! in prepihane _ čveke li I 13-15 >X|:xX;X;X|X:: II® :;X;X;X;XxX;X-X;X;X:X;X;:;X:X;X:::X& B Trije odgovori dr. Tasiču fi iliil I 22-23 Na nadovni strani: Denar dela bogate Foto: Albin KAC V OSPREDJU Našemu pozivu, da bralci napišete svoja mnenja o sedežu upravnega okraja za območje Koroške, so se doslej odzvali štirje bralci. V tem času pa je nastala tudi skupna izjava organov obmejnih koroških občin, ki jo prav tako v celoti objavljamo. SKUPNA IZJAVA ORGANOV OBMEJNIH KOROŠKIH OBČIN vsakem primeru pa bodo regionalne politike morale odgovoriti na centralistične težnje sedanjega državnega ustroja. diciranem okrajno - regijskem centru. Takšna rešitev bi pomenila nadaljne poglabljanje razlik v stopnji razvitosti in opremljenosti z gospodarskimi, družbenimi in r........... .............\ SEDEŽ NA RAVNE Sem upokojen delavec Rudnika Mežica. Ob vseh pripetljajih okrog sedeža okraja se sprašujem, zakaj se Slovenjgradčani toliko potegujejo za ta sedež, ko pa tako že vse imajo. Če dobijo še center okraja, ostalim krajem ne bo ostalo nič in bodo samo bleda senca tega mesta. Veliko ustanov so nam že pobrali, pa tudi bolnica je bila nekoč v Črni. Poleg tega bi radi forsirali samo mesto Slovenj Gradec, za Koroško pa jim je najbrž bolj malo mar; le v toliko, kolikor jo potrebujejo za forsiranje svojih zamisli in interesov. Ko pa je treba Koroško predstaviti, je pri njih le Slovenj Gradec na prvem mestu. Zato mislim, da oblast na Ravnah ne bi smela dovoliti, da bi center okraja odšel v Slovenj Gradec, enako mislim, da to ne bi bilo v interesu ljudi Dravograda in Radelj ob Dravi. V Večeru so bili anketirani le ljudje iz Mislinje in okolice Slovenj Gradca in tisti, ki so blizu Maribora. Njim je itak vseeno, kje bo center okraja. Nas še nihče ni vprašal za mnenje. Zato jaz povem-center okraja spada na Ravne, ki je nam Mežičanom in tudi Črnjanom veliko bolj blizu, za Radlje pa tudi ni bolj daleč od Slovenj Gradca. K.O. Mežica infrastrukturnimi resursi ter stagnacijo obmejnih območij regije -okraja. Obstaja bojazen, da bi bile ostale tri občine ( Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem) v tem primeru postavljene v preriferni položaj v lastnem geografskem in zgodovinskem prostoru. 2. ) Med koroškimi občinami je v preteklih štirih desetletjih veljal dogovor, po katerem so se regijske funkcije rezporejale po vseh štirih občinskih centrih. Večjo težo v delitvi sta nosili mesti Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, nikdar pa ni bilo dogovora o enem regijskem središču. Disperzija funkcij je zagotovila sodelovanje koroških občin in omejevanje konfliktnih situacij med občinskimi centri, ki so prihajale v ospredje vedno, ko si je en center skušal pridobiti več regijskih funkcij na račun drugih. 3. ) Tudi nadaljnja razdelitev funkcij v okviru oblikovanja nove državne ureditve na območju koroške regije - okraja naj zato zagotavlja vsakemu mikroregi-onalnemu središču, da zadrži dosedanje skupne ustanove, sedeži posameznih vej oblasti pa naj se enakomerno porazdelijo med sedanje občinske centre. Ker je sedež pravosodne veje oblasti, skupaj s še nekaterimi pomembnimi regionalnimi ustanovami, že v Slovenj Gradcu, naj se sedež upravnega okraja locira v Dravogradu ali na Ravnah na Koroškem. Oba kraja razpolagata s primernimi prostori, kar želimo, da predlagatelj zakona tudi preveri. Prav tako naj se preveri, kateri od obeh krajev je bližje - Stališča do predloga Zakona o območjih upravnih okrajev Vlada Republike Slovenije je poslala v poslansko obravnavo predlog Zakona o območjih upravnih okrajev, ki ponuja variantne možnosti bodoče upravne ureditve Slovenije (organiziranosti državne uprave). Po vseh variantah je Koroška samostojen upravni okraj, kar predstavlja potrditev dosedanjih regionalno -razvojnih teženj v smislu enotne in celovite obravnave območja štirih koroških občin: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec. Predlog za upravno ureditev Slovenije je torej sledil nesporni potrebi po oblikovanju samostojnega koroškega okraja, ki tako ni vezan na večje makroregionalne centre, kot sta Maribor in Celje, kar bi še potenciralo negativno perifernost Koroške v odnosu do drugih okolij. Koroški okraj pomeni za ljudi ob Meži, Mislinji in Dravi (zgornjedravska dolina) pozitivno pridobitev v procesu reorganizacije lokalne samouprave in državne uprave. Jasno namreč postaja, da se bodo tudi bodoče pokrajine - regije v veliki meri pokrivale z območji upravnih okrajev, kar je v primeru Koroške še posebej izrazito. Zaradi nejasne opredelitve vloge pokrajine v Ustavi RS še ni možno dokončno ugotavljati pomena regij v procesu odločanja (odnos občinski svet -pokrajina - državni zbor), v Koroški okraj in koroška regija da ali ne torej ni vprašanje. Vprašanja pa se pojavljajo ob očitnem ponovnem nerazumevanju Ljubljane (tokrat pravosodnega ministrstva) posebnosti Koroške kot regije ali okraja: da namreč nima izrazitega in priznanega centra, s katerim bi se identificiralo celotno območje. Iz predloga zakona je videti, da je za pravosodno ministrstvo (in vlado?) to Slovenj Gradec. Govori in piše se o slovenjgraškem okraju kot o nespornem dejstvu, ne omenjajo pa se ostale možnosti za določitev sedeža novega okraja, ki jih narekujejo osnovni (tudi zakonski) kriteriji: koncentracija prebivalstva in razdalje do mejnih območij regije - okraja. Prepričani smo, da obstajata vsaj še dve varianti, ki s težo argumentov presegata domet sedanjega predloga. Naša stališča temeljijo na naslednjih izhodiščih: 1.) Ne sprejemamo način razmišljanja in odločanja, po katerem se sedež okraja že vnaprej dodeli mestu, ki je najbližje Ljubljani, ima že sicer največ upravno -političnih funkcij (in s tem od države plačanih delovnih mest) in infrastrukturnega potenciala. Taka logika, ki je z vidika državne oblasti "najbolj racionalna”, ne vzdrži preverjanja v ostalih treh koroških občinah. Pomeni namreč še dodatno koncentracijo moči in državnega denarja v preju- V OSPREDJU da obravnava naša stališča in sprejme predstavljene argumente. Hkrati zahtevamo, da o navedenih dejstvih čimprej neposredno seznanimo predlagatelja Zakona o območjih upravnih okrajev. Ne moremo namreč dopustiti, da se tako pomembne odločitve sprejemajo mimo naše volje in mimo našega sodelovanja. 7.) V primeru, da bi predlagatelj zakona kljub jasno izraženemu nasprotovanju obmejnih koroških občin sedež koroškega okraja lociral v Slovenj Gradec, bomo prisiljeni preučiti možnosti za drugačno regionalno povezovanje na območju Koroške, kar bi predstavljalo nepremostljive težave pri oblikovanju bodoče regionalne razdelitve države Slovenije. Sodimo, da bi bilo v takem primeru potrebno zaradi vsiljenega položaja ogranizirano zaščititi skupne interese obmejnega območja Koroške. občinah prednostno zagovatjamo regijo - okraj vseh štirih sedanjih občin na tem območju in se zavedamo, da bodo tudi v končni fazi v okrajnih službah zaposleni ljudje iz vseh krajev Koroške. Gre izključno za zahtevo, da se dosledno spoštuje dogovor o načelu delitve regionalnih funkcij med sedanje občinske centre, saj bi odstopanja od tega načela porušila uravnotežena razmetja med mikroregionalnimi središči in spodbudila razvoj raznovrstnih antagonizmov. Zato predlagamo, da se preučijo tudi variantni predlogi nemestnih občin za oblikovanje večjega števila upravnih okrajev na območju Republike Slovenije, z večinskim pokrivanjem mreže sedanjih občin. Predsednik IS SO Dravograd Mirko Kotnik Predsednik IS SO Radlje ob Dravi Franc Fras izpolnjevanju kriterijev za sedež upravnega okraja : 4.) Na območju Raven na Koroškem ( skupno s Prevaljami, kar predstavlja enoten prevaljsko -ravenski bazen) je nesporno največja koncentracija prebivalcev v koroški regiji - okraju, z dvajsettisočim (20.000) ljudskim potencialom. Mesto ima možnosti za intenzivne poslovno - trgovske povezave na sever, ob hkratnem oblikovanju gravitacijskega zaledja v slovenski Koroški. Dravogradu pa daje geofrafska lega pozicijo centra, od katerega so posamezni deli okraja v poprečju enako oddaljeni, kar predstavlja osredotočenje poti in povezav v regiji. Za Koprivca iz KS Črna na Koroškem je ta lokacija bolj dostopna od lege Slovenj Gradca, bistveno bližja je tudi pohorskemu kmetu iz sedanje občine Radlje ob Dravi. Predlog za sedež okraja v Slovenj Gradcu naspromo predstavlja neosredotočeno varianto centra, z močno naslonitvijo in migracijo izven matične regije - okraja. Ob tem se nepovratno izgublja identiteta Koroške. 5. ) Iz zgodovinskih dejstev povzemamo še en argument: Že takoj po 1. svetovni vojni je bil na Prevaljah formiran poseben koroški okraj, v okviru katerega je delovalo tudi okrajno sodišče, ki je bilo prenešeno iz Pliberka. Oblikovani sta bili okrajna finančna kontrola in davčna uprava. Okrajni sedež je bil leta 1937 s Prevalj prenešen v Dravograd. Po 2. svetovni vojni so Prevalje ponovno postale okrajno koroško središče, leta 1949 pa so se okrajne funkcije spet preselile v Dravograd. Leta 1950 so se okrajne funkcije z reorganizacijo prenesle v Slovenj Gradec in kasneje v Maribor, dokler niso vse funkcije prišle v pristojnost posameznih občin. Pretežni del novejše politične zgodovine slovenske Koroške so bile torej okrajne funkcije locirane na območju Mežiške doline in Dravograda. 6, ) Obmejne koroške občine predlagamo Svetu koroških občin. V izogib nesporazumom poudarjamo, da v obmejnih koroških Predsednik IS SO Ravne na Kor. dr. Matic Tasič KJE NAJ BO SEDEŽ BODOČEGA OKRAJA Spoštovani sokrajinci! Ob branju utemeljitev ravenskih in slovenjgraških veljakov, kje naj bo sedež bodočega upravnega središča oziroma okraja, in po izzivu uredništva Prepiha, naj tudi bralci povedo svoje mnenje in predloge o tem, sem, po temeljitem preudarku, prišel na naslednjo izvirno misel: Pri Begantu na Otiškem vrhu je neoporečno geografsko središče naše, koroške krajine. Kraj je enako oddaljen od Koprivne, Ožbalta, Hude Luknje in Velikovca. Tu sem se stekajo vetrovi Mislinjske, Mežiške, Dravske in Labotske doline. Klima je izvrstna! Blizu je več kulturnih zmanenitosti. Na Kronski gori je cerkev sv. Petra z dvema turnoma, pri Kovtrovem mostu je pomnik zaključnih bojev druge svetovne vojne, naokrog je polno bunkerjev, najznamenitejša pa je Begantova gostilna. Zelo bogata je gospodarska in prometna infrastruktura: Štumpf-fabrika, lesna impregnacija, tovarna gradbenega vezovja, klavnica z mesno predelavo in diskontom, vetennarska postaja, pralnica avtomobilov, frizerja, baza cestnega podjetja, dve gostilni, tri trgovine, dva rečna mosta, dva cestna in dva železniška prepusta, skoraj dva kilometra železniške proge s semaforiziranim ^prehodom, cestno križišče pri Kovtrovem mostu s smerokazi, železniška postaja z obračališčem za lokomotive ter zelo pomembno sotočje rek Mislinje in Meže, kjer je predvideno bodoče postajališče. Je še več drugih objektov, ki pa za utemeljitev niso usodno pomembni. Pri gostilni Begant teče meja med Koroško in Štajersko deželo. Ljudje tega kraja ne kažejo nikakršnega nagnjenja pripadnosti do ene ali druge krajinske narodnosti. Kadar delajo, so pridni, kadar so v gostilni, so veseli. Namestitvena lokacija za bodoče krajinsko središče je idelana. Železnica je pripravljena odstopiti svoje enonadstropno poslopje v zameno za primemo uto. Bodoči okrajni gospodje in njihove milostljive se bodo lahko sprehajali in vozili v vse smeri brez potnih listin, ker bo sedež okraja na nulti točki. Če boste, dragi sokrajinci, podprli moj predlog in utemeljitev, zagotavljam, da bo konec medobčinskih nevoščljivosti in prepirov in vsi bomo srečni, pa naj se gospoda Tasič (Štajerc) in Komljanc (Dolenje) še tako prepirata. Uredništvo pooblaščam, da o mojem predlogu, če bo ugotovilo, da bi bilo primerno, razpiše referendum. Na kraju vsem prisrčen pozdrav in nasvidenje pri Begantu! Nevtralnež iz Dravograda KOROŠKO-ŠTAJERSKA OBLASTNIŠKA DILEMA ■:-»»:•»»» Oblast je čast in slast! Ko se občani povzpnejo na oblast, se tolažijo z lažnimi upi, da prinaša tudi moč in bogastvo! V borbi za oblast so v navadi različne metode diskreditiranja drugače mislečih. Mini anketa med sedmimi občani je skromen prispevek k odločitvi o sedežu okraja. O Okraj naj bo v Slovenj Gradcu, ki je mesto miru in bo vzpostavilo premiije v bodočem Koroškem okraju. O Okraj spada na Ravne, ki še niso imele okrajne oblasti in politiki še niso oblastniško pokvarjeni. O Okraj naj bo v Dravogradu, kjer so temelji v "Pompejih" že postavljeni, za nadgradnjo pa bo poskrbela država. O Okraj naj bo v somestju Prevalje - Ravne, kjer čaka čudovita upravna stavba na dobrega gospodarja. O Okraj mora biti na Ravnah, da bo država še naprej skrbela za svoje železarsko dete, sicer bo shodilo in odkorakalo preko državne meje. O Okraj naj bo spet na Prevaljah. V naselju Ugasle peči že imamo igralnico, ki bo sčasoma zagotavljala delovna mesta bivšim rudarjem in železarjem. O Predlagam sedež okraja na vrhu Uršlje gore. V cerkvi je poleg božje še prostora za posvetno oblast. Kontrola nad podaniki je zagotovljena, z vrha se vidijo vsa mesta razen Črne. Le-ta pa kontrole ne rabi, saj je rezervirana za brezcarinsko področje bodočega smučarskega raja. O Rezultati ankete dajejo slutiti, da odločitev ne bo lahka. Prepustimo to skrb Mežičanom, ki doslej še niso zahtevali svojega okraja. Oblastiželjni raziskovalec ----------------------V OSPREDJU-- UPRAVNI OKRA] SLOVENJ GRADEC Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona! Pišem kot bralec in občan! Najprej: ravensko gradivo je površno in nekonsistentno, s čustvenimi poudarki, pa tudi jezikovno bi lahko bilo boljše. Za slovenjgraško velja, da je argumentirano in korektno napisano, še več. z naštevanjem podatkov podrobjeje razčlenjuje kriterije in izhodišča, na katerih temelji predlog zakona. Sicer se ne bi kazalo s tem obremenjevati, a je v ravenskem preveč neresnic, polresnic, žalitev, kontradikcij, pač trditev, ki terjajo popravek, sicer ostane vtis, da je vse zapisano resnica. Veliko tega so ovrgla Stališča Predsedstva SO Slovenj Gradec. Morda bi kazalo kakšen razlog še ceto dodati! Ravensko gradivo omejuje Koroško zgolj na Mežiško dolino in utemeljuje "pripadnost z jezikom (Logar 90) in zavestjo o pripadnosti njenih prebivalcev." Govor Mežiške doline je del mežiškega narečja, to pa sodi v skupino koroških narečij, ki se raztezajo od Trbiža (Šmohor, Tablja) v razmeroma širokem pasu do Fale. In v tem pasu ima vsaka dolina oz. območje nekatere posebnosti, ki so sicer zanimive, na skupni knjižni jezik pa nimajo pomembnejšega vpliva! (Glej Karto slovenskih narečij - 1986 - in knjigo Tineta Logarja Slovenska narečja, MK, Ljubljana 1975) Torej: Mežiška dolina ni osamljeno jezikovno območje! Stara deželna meja je pač razdelila Stovence predvsem zato, da se je vedelo, do kje bo pobiral davke -Celovec, do kje Gradec. Danes se ljudje identitlcirajo večinoma po krajevni pripadnosti! A najpomembnejše je, da smo vsi - Slovenci! V predlogu zakona piše: Upravni okraj - sedež Slovenj Gradec - obsega območje občin Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. " Prejudicirane odločitve? Kakorkoli vzamemo, Slovenj Gradec je že upravno središče tega območja! "Oblikovanje upravnih okrajev naj bi se oprlo na ustrezno število prebivalcev, policentrično zasnovo Republike Slovenije, gravitacijo in navezanost prebivalcev na določena regionalna središča, na opremljenost teh središč s potrebnimi dejavnostmi ter na interese posameznih upravnih služb," je med drugim zapisano v utemeljitvi, itd. A ravensko - dravograjsko deklariranje, kombimraje in bentenje noče vedeti za izhodišča in jih primerjati s stvarnostjo in se izmika soočenju z njimi! Da je Slovenj Gradec že pokrajinsko središče, posredno potrjuje tudi ravensko gradivo, čeprav tega pri naštevanju skupnih upravnih in drugih služb ( pomotoma, namenoma?) ne upošteva. Gradivo je površno: niti podatki za Ravne niso natančni, pomanjkljivi so za Dravograd, Radlje ob Dravi pa kar ignonrajo! Kontradikcije! Trditve vključno potrjujejo, da je središče Slovenj Gradec, hkrati pa sledi opazka, da Koroška nima središča! Ali: ..da obstaja med občinami dogovor o delitvi funkcij, " na kar Slovenj Gradec striktno pozablja," v točki 9 pa:"... zaradi že omenjenih dogovorov med občinami, (se je)... izvršilna oblast (... na Ravnah)snovala regijsko. Primer: stavba finančne policije, ki je z namenom, da prevzame regijsko funkcijo, grajena tako, da je primerna za centralo." Kaj je torej resnica? "Da pa bi ob načrtovanju novega in s tem tudi jutrišnjega upravnega centra koroške regije odpadlo tako lobiranje (etekt botrovanja vplivnih posameznikov v Slovenj Gradcu)..." Itd. kaj pomeni “novo središče"? Vzporedne ustanove? Preseljevanje le-teh iz Slovenj Gradca? Bomo to plač(eva)li davkoplačevalci? Slovenj Gradec je razvijal strukturo domala vse z lastnimi silami, zdravo, vztrajno, z vizijo, da je prihodnost v enakomerni razvitosti, tudi kulturni, predvsem pa gradil na izobraženih strokovnih kadrih v vseh dejavnostih. Tako ravna tudi zdaj, kar se zdi, da sproža nevoščljivost in rodi grožnje. (Glej Delo 13. in 22.10. - članka novinarja I. Praprotnika!) So namenjene slovenski državi? Histerija? Zavestno netenje sovraštva in prepirov? Zastrupljanje ljudi, ki so doslej mirno živeli, se spoštovali, si pomagali? Recimo: Železarna je sofinancirala razvoj bolnišnice v Slovenj Gradcu, a ob strani ni stal Rudnik, pa podjetja iz sosednih občin, tudi Velenja, pač vsak je pomagal po svojih močeh. A bolnišnica je prizadevno vračala zdravje! Tu se je rodilo veliko (največ?) občanov iz vseh štirih občin! In bolnišnica zravje še vrača! In ga še bo! Da o drugih ustanovah ne govorimo! Odkod torej ultimativnost! Razbijanje vsega, kar je bito skupaj ustvarjeno? Torej: ali okraj na Ravnah ali ne, ni pomembno, pač pa - nikakor v Slovenj Gradcu! Mar zato, ker mestece hitro prerašča v večje . urbanistično urejeno in moderno mesto? Kot mora imeti glavno mesto ustrezne ustanove in strukturo, da je lahko glavno, velja in bo veljalo tudi za okrajno! In kot je razbrati iz slovenjgraških stališč, vse te prvine mesto že ima! A nasprotniki o tem nočejo razpravljati! Ko zmanjka odbjektivmh argumentov, pač pridejo prav gorjača, grožnje, žalitve! Toda razbijati regijo, ki se je oblikovala kljub raznim mejam in upravnim spremembam svojih 100 let, je izraz skrajne nestrpnosti in kratkovidnosti, da o zagledanosti vase razbijalcev ne govorimo! Povezanost območja štirih koroških občin se dokazuje v vsakodnevnih migracijah, gospodarskem upravnem sicialnem, zdravstvenem, kulturnem in drugem sodelovanju. Povezave, promet! Slovenj Gradec je domala v središču tega območja in prometno dobro povezan, ugotavlja akad. prot. dr. Ivan Gams, hkrati pa leži ob prometnici, ki je speljana proti osrčju države. Čeprav nimamo železnice! Resnica: železnico so nam vzeli! Niti protesti niti protestna pisma in peticije, ki smo jih pisali, niti zbori občanov - nič ni pomagalo. Kulturni in drugi javni delavci smo si zaslužili ukor in dve črni piki! Ko so pobirali tirnice, je med Turiško vasjo in Dovžami prišlo celo do streljanja. V prizadevanjih, da bi jo ohranili, smo ostali osamljeni! Da smo 'dopustili, da so progo med Dravogradom in Velenjem ukinili", je, milo rečeno, podtikanje! Obvelja naj spoznanje, da si koroška krajina (regija) ustvarja svoj življenski prostor in da ga zaokroža s središčem in upravnim okrajem, kakor je predvideno v predlogu zakona o območjih upravnih okrajev. Tone Turlčnlk LASTNIM = TATVINA Koliko še dandanes drži Voltairova ali Proudhonova teza, češ da je lastnina kraja? Ko je Marx raziskoval prvobitno akumulacijo kapitala, je dokazoval, da kapitalisti ne morejo nastati iz nič in dodaja, da so to lahko postali le z ropom ali utajevanjem davkov. In kdo ima danes kapital v Sloveniji, kdo je kapitalist na Koroškem? Ali smo to vsi državljani, ki smo te dni prejeli lastninske certifikate, za katere nekateri ekonomski teoretiki pravijo, da so le ničvreden papir? Pravijo, da je današnji čas idealen za sposobne, brezobzirne in dinamične ljudi. In tudi na Koroškem je prava poplava, lahko bi rekli že kar inflacija, podjetništva in podjemikov. Mnoge od njih lahko brez skrbi strpamo kar v narekovaje, saj razen registriranega podjetja nimajo kaj pokazati. Ni dovolj drag avtomobil na lizing in mobitel ter nastopaško telefoniranje med vožnjo ali pred semafotjem, nekaj je vendarle potrebno imeti tudi v glavi. Takšni vaški Pepčki, ki v podjetništvu precenjujejo svoje sposobnosti ali pa so s svojimi potezami na meji ali v srčiki kriminala, so najbolj nevarni, saj na hitro obrnejo nekaj poslovnih partnerjev, se brezmejno zadolžijo in nato ustanovnijo novo podjetje. Takšnih je na Koroškem kar nekaj. In tudi drugačni so : tisti, ki na prvi pogled dajejo prav ugoden vtis, v ozadju pa se skriva brezno dolgov. In kaj je sploh bogastvo? Razmišljanje okrog tega se nujno ustavi pri fenomenu vrednost. Nekaterim je bogastvo denar, drugim znanje in izobrazba, tretjim ugled, četrtim ali vsem skupaj pa zdravje. In v tej luči je pisanje o tem, kdo so najbogatejši Korošci, lahko zgrešeno. Vendar vsepovsod po svetu sestavljajo lestvice najbogatejših ljudi in edino, kar lahko z gotovostjo trdimo, je, da na svetovnih lestvicah ni kakšnega Slovenca. Prav tako nedvomno drži, da na lestvici slovenskih bogatašev še dolgo ne bomo videli kakšnega Korošca. ---------------AKTUALNO------------ KDO SO KOROŠKI BOGRTRŠI Koroški bogataš: koliko denarja mora imeti na bančnem računu, da bi nekoga lahko poimenovali za bogataša? Nekateri ekonomisti pravijo, da bi za slovenske razmere bilo dovolj sto tisoč mark, drugi prisegajo na večjo številko, predvsem pa na trajno vrednost kapitala, ki se obrača in oplaja. In zato drugi dodajajo, da bi moral bogataš imeti kakšen milijon mark premoženja. Ali je mogoče novodobne koroške kapitaliste takoj prepoznati? Težko, kajti nekateri so prepoznavni, za druge pa si niti v sanjah ne moremo predstavljati, da bi imeli toliko pod palcem. V Sloveniji so med bogataši gotovo Martin Lesjak, ki ima hotel v Ptuju, Čardo v Moravcih, Bellvue v Ljubljani, kavarno in disko v Vevčah. Mnogi v ta sloj uvrščajo tudi slavnega smučarja Bojana Križaja, ki je nedavno v Tržiču kupil vilo maršalat. Tudi Zvone Štorman z dvema izjemno dobro obiskanima gostilnama in zakupljeno zemljo ob potencialni avtocesti, bi lahko sodil med bogate Slovence. Sicer pa v slovenjgraški občini sodi med bogatejše občane Albert Štumpfl, dolgoletni obrtnik, ki je skupaj s sinom Tomom v zadnjem času svojo dejavnost še razširil, skupaj z me- dnarodnim podjetjem Schrak. Štumpflovo družinsko podjetje gotovo ne more propasti, saj so nakopičeno znanje in izkušnje takšne, da se kapital lahko samo še oplaja. Sedaj pa je tam zaposlenih kakšnih 20 delavcev. Z denacionalizacijo se bo kapital Štumflovih še povečal. Družinsko podjetje Blažeko-vih in njihov BMK je v zadnjih letih silovito razširilo kapital, mnogi pa v to kategorijo uvrščajo tudi nekdanjega partijskega li-derja Mitjo Horvata, ki ima uspešno podjetje Zeppter Slovenica. Radeljska občina je fenomen: občina z največjo stopnjo brezposelnosti, nerazvita občina oziroma občina (materialno) revnejših ljudi, imajo pa gotovo dva najbolj močna obrtnika oziroma podjetnika na Koroškem. Eden je Franček Gašper, z lesno predelovalno industrijo in kmetijsko prizvodnjo, zaposlenost v njegovem podjetju pa je že zdavnaj presegla 50 delavcev. Njemu ob rob velja postaviti Janka Grubelnika / Lehna na Pohotju, prav tako lesna obrt in proizvodnja šampinjonov. Grubelnik je pred tem, da odpre veliko predelovalnico komposta za gobe, že nekaj let pa zaposluje več kot 50 delavcev. Tako Gašper kot Štumfl in Grubelnik imajo sinove, ki so dosegli fakultetno izobrazbo, v času socializma so rasli v "kapitalističnem " duhu in pomenijo garancijo, da se bo kapital teh družinskih podjetij samo še oplajal. V radeljski občini ne gre zanemariti tudi kapital lastnice disca Jolly Tatjane Cvar. V ravenski občini sta železarna in rudnik, ki sta ljudstvu v Mežiški dolini zagotavljala relaltivno dobro socialno varnost, dušila obrt. Tako se sloj čvrstih podjetnikov šele oblikuje, najdlje pa je gotovo obrtnik in podjemik Marjan Slemenšek z gradbeno mehanizacijo, ki je sedaj ustanovil tudi mešano avstrijsko - slovensko družbo Drott. Družina Ledi v Dravogradu bi z vračanjem premoženja v tekstilni industriji v Otiškem vrhu gotovo ponovno stopila med premožnejše slovenske kapitaliste. To pa je postal že Maks Uranšek iz Libelič, ki je nedavno za milijon mark kupil podjetje Imont. V kategorijo koroških bogatašev bi lahko uvrstili tudi marsikaterega kmeta, ki je z denacionalizacijo dobil vrnjeno veliko premoženje. V Mežiški dolini že iz časa socializma datira anekdota, da si je rudnik tu in tam izposodil denar za plače pri enem od kmetov v Topli. Težko določljivi so direktorji v danes še družbenih podjetjih. Njihove plače se vrtijo nekje med dvema in pet tisoč markami na mesec, nekateri pa so solastniki uspešnih zasebnih podjetij. Sicer pa: lestvico koroških bogatašev bo čez desetletje mnogo lažje sestavljati. (pet) PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo . s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTI JE DpIbOJarca tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 lek lek d.d. KOKOŠKI UTRIP GOSPODARSKI FORUM • Iniciativni odbor in regijski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je ustanovil Gospodarski forum za Koroško. Njegovi cilji so: dvig moralnih norm v gospodarstvu, podjemikom prijaznejša zakonodaja, skrb za pravično izpeljane procese lasminjenja, povezovanje s tujimi podjetniki, povezo- vanje s Slovenci po svetu, usmeijanje certifikatov, pretok nformacij. Na ustanovnem zboru je predstavil trenutno stanje slovenskega gospodarstva Janko Deželak, direktor Agencije za sanacijo slovenskih bank in podčrtal, da je optimizem za prihodnost v državi utemeljen. MARHOVČEVE RIDE Skalni podor, ki je konec avgusta zaprl cesto od Mežice proti Črni, še vedno ni rešen. Zasilna rešitev je samo začasna, republiški in občinski organi pa si dopisujejo, kako problem rešiti. Ravenski ne pristajajo na polovične rešitve, v Ljubljani pa seveda navijajo za cenejše variante. Cesta ob vsem tem ni niti malo varnejša, kot je bila pred podorom, nadomestek pa je naj slabše vzdrževan odsek na Koroškem. MRLIŠKA VEŽICA V DRAVOGRADU Občinski samoprispevek in sponzorji so izvori sredstev za izgradnjo sodobnega po-slovitvenega objekta v Dravogradu. Osem limijonov je dravograjskih, drugo so zbrali prizadevni člani grad- benega odbora. PO KOROŠKI KOROŠKI GASILSKI MUZE) Da ni povsem res, da Korošci prav ničesar brez prisile ne znamo spraviti skupaj, so v sredini meseca požarne varnosti dokazali koroški gasilci. Na Muti je bil v okviru Kovaškega muzeja tudi oddelek Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo ndd dvesto gasilcev naših krajev kakor, tudi gasilci sosednjih občin iz Avstrije. občini in seveda tudi drugih krajih Koroške krajine. Tako je na Muti nastal prav zanimiv del "gasilske zbirke”, ki jo je vzorno uredil kustos muzeja Rudi Korec. Ker je bila tu že solidna zasnova, so se vse občinske gasilske zveze koroških občin dogovorile za skupni muzej. Pri tem je treba posebej naglasiti, da pri muzeju še vsak ostane lastnik svojega razstavnega predmeta, starine takšne ali drugačne vrednosti. K muzeju so, predvsem domačini, z delom m prizidali svoj delež in tudi s sofinanciranjem za material . Pač, nastalo je nekaj lepega ali, kot je v otvoritvenem baje ni bilo med gasilci posebnih težav, nagovoru dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eori: ""To je še en dokaz sposobnosti gasilcev, da se dogovorijo tudi takrat, kadar gre za zelo pomembno ohranitev naše zgodovine in njenih dokazov na naših tleh." K. V. SINBOL DRUŽABNOSTI, PRIJATELJSTVA, SOSEDSTVA.... Radeljčani imajo, kdo ve po kolikih letih, zopet dostojno umemiško skulpturo. To je delo, poimenovano "Klepet", ki ga je mlademu mestu po svoje podaril kipar Vojko Štuhec. Ali, kot je dejal radeljski župan ob otvoritvi, je bil Štuhec eden redkih, ki je mestu Radlje po osamosvojitvi ponudil nekaj obstojnega. Za to lepo skupturo, ki je nastajala več mesecev, je namreč dobil plačano le konkretno vloženo delo! Skulptura pa se tudi lepo ujema in vklaplja v razvijajoči se trg, ki naj bi tudi sicer imel nekakšno vlogo kraja razgovorov in dogovorov z obkrožajftčim okoljem, najširšim v Koroški pokrajini! k.v. -----------------PO KOROŠKI --- NEŽMAHI VORflNČEV BRAT ALOJZIJ KOMAR Na pročelju hotuljskega župnišča so 30. oktobra v spomin na dr. Alojzija Kuharja odkrili spominsko pološčo, delo akademskega kiparja Mirana Prodnika. Lansko jesen je bil v Kotljah simpozij posvečen Alojziju, ki je bil slovenski javnosti v nasprotju z Vorancem vseskozi zamolčan. Zbornik o njem pa je izšel sredi oktobra. Izdala ga je hotuljska župnija, založila pa Studia Slovenica. Skozi precejšen del spominskega gradiva in pisma se ob referatih razkriva življenje in delo Alojzija Kuharja. Rojenje bil leta 1895, v novomašnika posvečen 1918 v Kotljah. Že leto kasneje pa je sodeloval v delegaciji na mirovnih pogajanjih v Parizu. Starejši se ga spominjajo po zunanjepolitičnih govorih, ki jih je imel na londonskem BBC. Bil je urednik predvojnega Slovenca, ob napadu na Jugoslavijo pa se je pridružil emigrantski vladi v Londonu. Obranil je dva doktorata na Sorboni in Cambridgeu. V letih pred smrtjo je v ameriki vodil tiskovni oddelek za Jugoslovane -National Concil for Free Europe. Znano je, da so mu zelo zamerili govor slovenskim domobrancem leta 1944 na BBC in da se ga skupaj z Vorancem ni smelo omenjati. Pa vendar se brata kljub nazorskim in političnim razlikam človeško nista ločila. Dr. Trstenjak pravi v zborniku, da so bratje Kuhaij» sicer bili zastopniki različnih strank, a držali so skupaj kot bratje in tudi, ko je šlo za interese slovenskega naroda, kot vedo povedati poznavalci. Alojzij Kuhar je umrl 29. oktobra 1958 v New Yorku. Bratu Avgustu je v Koroškem fužinatju uspelo objaviti osmrtnico. To in nič več. Slovencem pa njegovo delo tudi sicer ni dostopno. V knjižnicah je namreč mogoče dobiti dve njegovi deli, vendar v angleščini. Žal je vse bolj očitno tudi to, da so si stranke razdelile Voranca in Alojzija, namesto da bi sprejele oba hkrati. Na švedskem živi mestece Sunne in okolica Marbacke od Goste Berlinga. Preški vrh in Kotlje bi lahko po tem zgledu od Kuhaijev. Toda do tega se zdi neskončno daleč. z.s. RflVNfiTELJ PROTI RAVNATELJICI Velike besede priložnostnih govorov ob otvoritvi novih šolskih prostorov na Koroških jeklarjih je že nadomestil spor ali nesporazum med ravnateljem glasbene šole in ravnateljico Koroških jeklarjev. Zdi se, da lobiranje postaja nekaj tako vsakdanjega kot nekoč kak organ delavske kontrole. Na zadnjem sestanku je ravnatelj glasbene šole Avgust Pogorevčnik pozval starše, naj po svojih močeh vplivajo, da bo dvorana, ki si jo delijo z osnovno šolo koroški jeklarji na razpolago v glavnem le njim. Razložil je, da se od občinske politike čutijo odrinjene in da po njegovem na občini glasbene šole ne marajo kaj dosti. Gre pa za to, da je občina Ravne v tem letu dokončala največjo investicijo v šolstvu iz lastnih sredstev, vredno 87 milijonov tolarjev in s tem reševala dve šoli. Na 1800 kvadratnih metrih nove uporabne površine v osnovni šoli Koroški jeklarji je dobila ta nujne dodatne prostore, ob tem pa še glasbena šola, ki je prej zaradi prostorske stiske domovala na treh lokacijah. Nesporazum je nastal zaradi dvorane, ki je bila prvotno namenjena osnovni šoli za glasbeno učilnico, saj je ta zadnjih šest let ni imela. Dvorana je grajena tako, da je v njej možno izvajati tudi manjše koncerte. Dogovotjeno je bilo, da jo sme uporabljati za svoje potrebe tudi glasbena šola. Ta pa s tem ni povsem zadovoljna. Avgust Pogorevčnik meni, da glasbena šola brez te dvorane ne more ostati, predvsem pa ga moti, da bo treba ob prirejanju koncertov iz nje umikati šolske klopi in stole, nazadnje pa dvorano še počistiti. Vanjo so postavili tudi reprezentančni klavir, vreden milijon tolarjev in se boji, da bi ga šolarji poškodovali. Po njegovem prepričanju je bil prvotni dogovor na ravni občine drugačen. Na občini zatrjujejo, da temu ni tako in da je bilo od vsega začetka jasno, da je to predvsem glasbena učilnica osnovne šole. Ravnateljica osnovne šole Koroški jeklarji Katica Karadža se je pripravljena dogovaijati za razumno souporabo, ne pa za odstop. Po njenem glasbena šola izkazuje prevelike apetite, namesto da bi pokazala vsaj malo zadovoljstva ob vselitvi v nove prostore. "Navsezadnje bi mi lahko s to dvorano tržili, oni pa jo lahko uporabljajo zastonj. Lahko se zgodi, da bodo potegnili krajši konec. Sama sem se zavzela, daje glasbena šola dobila posebni vhod, ki sicer ni bil v načrtu, zanje rešujemo tudi parkirišča ob šoli, v uporabo smo jim odstopili tudi dve manjši učilnici, ki jih imamo za izvajanje nivojskega in dodatnega pouka, pa jim očitno tudi to ni dovolj." Kako naj torej ravnajo starši, ki so slišali eno plat zvona, otroke pa imajo v obeh šolah in celo v istih prostorih? Z.Strgar ENERGETSKO VPRAŠANJE V Radljah so odprli pisarno, kjer bodo občani lahko dobili nasvet, kako varčevati z energijo. Ta postaja vedno bolj oremenjujoč strošek in državno strategijo sodi tudi zmanjševanje porabe pri občanih. Pisarno v Radljah bo vodil Jože Praper, odpiranja pa se je udeležil tudi državni sekretar za energetiko v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, mag. Boris Sovič. POZABLJENI IZGNANCI V Slovenj Gradcu se je sestala komisija za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije. Njihovo sporočilo je, da slovenski izgnanci in druge žrtve vojne upravničeno pričakujejo, da bo slovenska država uredila vprašanje vojne odškodnine za uničeno in odvzeto premoženje, za prisilno delo, ne-možnosti šolanja, za trpljenje ter zdravstvene in socialne posledica zaradi mučenja in stresov v izgnanstvu in internaciji. Menijo, da ne gre le za pravično solidarnost, ampak tudi za poštenost samostojne države Slovenije do velikega dela svojega prebivalstva in njeno pokončno držo, da poravna svoj dolg, preostalega pa izterja od okupatorskih držav in bivše Jugoslavije. KUHARJEV ZBORNIK V Kotljah so predstavili Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Gre za dokaj temeljito predstavitev še enega Kuhaij a, tokrat duhovnika, svetovljana, diplomata, humanista, politika in znanstvenika. Doslej zatajevana podoba je odstrta, na pročelju župnišča v Kotljah pa je zdaj odkrita spominska plošča z njegovo reliefno podobo. Koroški kot je tako se z enim kamenčkom v mozaiku dopolnil svojo podobo. PO KOROŠKI KOROŠKI ITRI P NOVE PRIORITETE mmmimmmsmsmmztmmmmmm Ravenski izvršni svet je določil nov prednostni red investicij v cestnokomunal-nem gospodarstvu. Tako so se odločili za začetek del na cesti proti Heleni, kjer je država že odobrila polovico od potrebnih 48 milijonov tolarjev, ureditev cestne povezave proti Brdinjam, mostu preko Kotulje, vodovoda v Črni ter nadaljevanje plinifikacije in toplifikacije na Prevaljah (Na produ, in Gonjah II). Kanalizacija je bila podrobno prerešetana v Gonjah 2, kjer še ni jasno, kdo in koliko naj bi jo plačal. Po prenehanju dela Stanovanjske zadruge Brdinje je ostalo še precej dela nepostorje-nega. Denarja tudi za to, kar je bilo sprejeto v proračunu, ni, zato bodo na Ravnah primorani najeti nove kredite. DRUŽBENI DOM NA PREVALJAH Vse kaže, da dvorana Družbenega doma na Prevaljah ne bo usposobljena za uporabo do 15. decembra, kot je bilo načrtovano. Komuna projekt ugotavlja, daje tempo prodaje prostorov v bodoči mansardi počasnejši, kot Stavbenik izvaja dela, krajevna skupnost pa se je že distancirala od vseh negativnih učinkov reševanja problemov, ki jih je imel Družbeni dom zaradi ravne strehe. Gre za izpad dohodka od prireditev v dvorani, pa tudi drugih , ki bi nastali zaradi morebitne ustavitve del zaradi pomanjkanja denarja. Že zdaj so morali prositi za nadomestitev izpada dohodka, ki ga sicer porabijo za plačilo ogrevanja. ELEKTRARNI BOGATE PRETEKLOSTI Natanko sredi meseca oktobra so sodelavci Dravskih elektrarn, Proizvodne enote Zgornja Drava Vuzenica proslavili kar dva pomembna jubileja: HE Dravograd je praznovala 50 letnico obratovanja, HE Vuzenica pa 40 letnico obratovanja. Vsekakor ni zanemarljiv podatek, da je HE Dravograd v tem času proizvedla 5.900 GWn, HE Vuzenica pa 8.500 GWh električne energije. HE Dravograd so zgradili med vojno, tudi z velikimi človeškimi žrtvami, nad tisoč ujetnikov je tu pustilo svoja življenja. Ob koncu vojne je bila elektrarna močneje zbombardirana, vendar so jo domačini kaj kmalu obnovili in dajala je prve prepotrebne kilovate elektrike povojnih potreb v naših krajih in drugje. HE Vuzenica je bila prva večja, skoraj povsem samostojna tovrstna gradnja na naši Dravi. Tu so dobivali izkušnje, kot so jim rekli, "Dravski bobri", ki so kasneje uspešno gradili verigo Dravskih elektrarn in še množico podobnih objektov doma in po svetu. Tudi Vuzenica je v takratnem času teijala sedem žrtev delavcev. Vsekakor pa sta se obe elektrarni tudi drugače, tehniško, športno in kulturno vpisovali v življenje obeh krajev. Vse seveda v odvisnosti od gospodarskih razmer ali pritiskov tistega časa, takratnih razmer. Vsekakor pa nobena ni bila mačeha svojemu kraju. Ob obletnicah so se spomnili tudi mnogih nekdanjih, sedaj seveda upokojenih sodelavcev, kakor tudi ljudi, ki se trudijo na teh za slovensko gospodarstvo in ekologijo tako pomembnih objektih. Res je, elektrarne so prinesle marsikaj novega, predvsem dobrega. Spomniti se, da pa so odnesle dokajšnje površine obdravske zemlje, prinesle meglo in da nikoli niso smele dati tem ljudem toliko, kot bi nemara s tem bogastvom zaslužili, pa je menda še danes bogokletno dejanje? k.valtl 40 let hidroelektrarne ENERGETSKO SVETOVANJE OBČANOV V RADLJAH ODPRLI SVETOVALNO PISARNO Oslej bodo lahko občani Radelj prišli po nasvete ali po osnovno znanje o učinl energije kar v energetsko svetovalno pisarno, ki jo bo vodil Jože Praper, dipl. i Svetovali bodo predvsem pri reševanju energetskih problemov, ob tem pa I i učinkoviti porabi oec., inženir. bodo predvsem pri reševanju energetskih problemov, ob tem pa bodo lahko ustvarili podlago za izvajanje različnih ukrepov za varčevanje z energijo. Vzrok za ustanvaljanje mreže energetskih svetovalnih pisarn po občinah je dejstvo, da v Sloveniji porabimo trikrat več primarne energije na enoto bruto domačega proizvoda, kot znaša povprečje v državah Evropske skupnosti. Glede na to, da je Slovenija zelo siromašna z energetskimi viri in da je njena energetska odvisnost od uvoza že sedaj 62 %, moramo vsi državljani storiti vse za njeno smotrno in učinkovito rabo. Dosedanji trendi bi energetsko odvisonost Slovenije od uvoza energije do leta 2000 povečali na 70 %. Da bi dosegli večjo učinkovitost pri rabi energije, je potrebno tako sanirati obstoječe zgradbe in optimirati porabo toplotne energije pri načrtovanju novih zgradb ( večje zahteve za toplotno zaščito, energetsko učinkovitejše naprave itd...). Varčevanje z energijo ima ob v ucm V, Vari zmanjšanju porabe tudi velik vpliv na zmanjšanje onesnaževanja okolja... Zaradi tega je cilj energetskega svetovanja v Sloveniji omogočiti prebivalcem, da na enostaven način pridejo do ustreznih nasvetov. Vsebina in naloge svetovanja pa so: posredovati osnovne informacije o rabi energije vsem, ki to želijo, vzbuditi zavest o vplivu porabnika na rabo energije, neodvisno in obširno o rabi energije v zgradbah, razdelava predlogov za gradnjo novih in sanacijo obstoječih zgradb in naprav v njih, ob upoštevanju novih okolju prijaznejših in energetsko učinkovitejših tehnologij. Energetsko svetovanje lahko s spodbujanjem energetsko varčevalnih ukrepov prispeva k zmanjšanju rabe energetskih virov in s tem onesnaževanja zraka s škodljivimi snovmi in zmanjšanje emisije C02 ter k spodbujanju rabe domačih virov energije. Da bi bili dogovori in svetovanje čimbolj učinkoviti, so v Sloveniji že lani usposobili v okviru projekta energetsko svetovanje 24 strokovnjakov, ki delujejo v okviru Gradbenega centra Slovenije. Njihovo delovanje je vezano na okolje, kjer stanujejo in delajo, saj v svojih okoljih bolje poznajo razmere in tako lažje komunicirajo s potrošniki. Občani Radelj se lahko po telefonu ali osebno oglasijo v energetsko svetovalni pisarni v prostorih občine Radlje, soba št. 421, vsak torek in četrtek od 15. do 18.30 ure, za razgovor pa lahko obisk najavijo tudi v sprejemni prisarni občine. I. Fasvald ---------------- PO KOROŠKI ------ LETO (koroikega) TURIZMA Oktobra je bil Maribor središče gostinskega in turističnega dogajanja pn nas. Mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR in tradicionalni , letos že 40-ti Gostinsko turistični zbor Slovenije, sta pritegnila mnoge, ki so v tej panogi gospodarstva doma in ki skozi šolska vrata šele vstopajo v te dejavnosti. Sodelovali so gostinci privatnega in družbenega sektorja, celo predstavniki TO ter dijaki gostinskih šol. Iz koroške regije so se tekmovanja udeležili dijaki gostinci Srednje šole iz Slovenj Gradca in Aktiv kmečkih žena s Prevalj. Tokratni zapis je namenjen našim dijakom. Tekmovali so X strežbi in pripravljanju jedi. Čeprav se je tekmovanje odvijalo v navijaškem vzdušju, so se zelo dobro odrezali. Za svoje znanje in izdelke so prejeli srebrno kolajno s pri- znanjem v kategoriji poklicnih srednjih šol Slovenije. Poleg uspeha v šolskem menlu bo to morda nastopajočim tudi v pomoč pri iskanju (izbiri) zaposlitev. Sicer pa so se dijaki Srednje šole Slovenj Gradec redno udeleževali gostinskih zborov od ustanovitve te usmeritve na Koroškem. V prejšnjih letih so se gostinskih zborov udeleževali tudi mnogi gostinci iz Koroškega in jih tokrat žal ni bilo opaziti. In če ne bi prišli dijaki in kmečke žene s Prevalj, bi lahko sklepali, da se na Koroškem na tem področju nič ne dogaja. Tovrstna srečanja pa so enkratna priložnost, da pokažemo, kaj znamo in kaj imamo zanimivega pokazati turistom in ostalim gostom. Čemu takšna samozadostnost? S.Š. Marjeta K., Igor S., Polona S. (3 letnik) so se predstavili z uvodno hladno jedjo, kjer so bili pozorni na racionalnost porabe, kaloričnost, estetski videz in okusnost jedi. S R ui |3 i n a. cMSS/c Zasedba: Darja Račnlk ■ vokal Stanko Kac ■ klaviatura, harmonika Bojan Peter ■ bobni, vokal Tomaž Mardelj ■ bas Tine Šmon ■ trobenta Andrej Šmon - klarinet, saksofon Darko Račnlk - kitara, vokal Ansambel Classic v tem sestavu razveseljuje oboževalce že od maja 92. Odločili so se, da bodo ansamblov, že prej pa je pod imenom Taxi Izdala kaseto z naslovom Slovensko dekle. Sicer pa ansambel Classic zabava Korošce na plesih, veselicah, valetah, maturanstskih plesih in porokah. Dela je več kot dovolj, saj morajo na vikend igrati tudi po trikrat. Njihova glasba je raznovrstna, od evergreenov, domačih in tujih hitov, do narodnozabavne glasbe. Po številu nastopov spa Classic med vodilne ansamble se že pojavljajo na Skupina Classic je pravzaprav sestavljena iz članov treh ida na Koroškem, kajti z njim se zabavajo v pravem pomenu besede. SflMflJflMfl, POMPEJI ITD. “Če bi pred leti vedel, kako se bodo zadeve sukale, bi zagotovo zahteval, da se s Trgovsko poslovnim centrom ukvarjajo tisti, ki so si ga izmislili. Mnoge neprespane noči bi mi bile prihranjene." Tako mi je pred dnevi zagotavljal Mirko Kotnik, predsednik dravograjskega izvršnega sveta, ko sem ga povprašal, kako je z izgradnjo investicije desetletja. 15.julija bi namreč moralo Gradbeno podjetje Grosuplje nadaljevati tam, kjer so končali Gradisova in drugi. Vsaj tako so nam z vso avtonteto zatrjevali na novinarski konferenci, ki so jo pred tem uprizorili, dravograjski podžupan pa je na njej kar sijal, češ, zdaj pa o prosfuli gradnji ne boste mogli več pisati. No, zdaj je začetek novembra in kot trdi Mirko Kotnik, naj bi zdaj pa res začeli. 'Tako pravi direktor Gradbenega podjetja iz Grosuplja in tako je menda zapisano tudi v pogodbi med Grosupeljčani in Gradisovci, ki bodo izvajalci. Končno |e urejena vsa dokumentacija, ki je bila očitno skorajda na ravni grobih projektov. Na osnovi komercialnih de- javnosti se je doslej za prostore zanimalo že precej interesentov, kar kaže, da bo TPC vendarle imel v Dravogradu neko pomembno funkcijo. Zagotovo bo interes tudi materializiran, takoj ko bo gradnja tudi v resnici stekla. Očitno je slab sloves peripetij okoli nje segel daleč," pravi predsednik dravograjskega izvršnega sveta. Iz nameravanega zapisa o tem, da spet nihče nič ne ve o tem, ali in kdaj se bo izgradnja Trgovsko poslovnega centra nadaljevala, torej ni nič. Iz srca skupaj z mnogimi v Dravogradu želimo, da bi se uresničilo, kar zagotavljajo Grosupeljčani predsedniku občinske vlade Mirku Kotniku in bi ob predaji centra namenu hitro pozabili, da smo gradbeni jami, ko je kar prevečkrat samevala, dajali bolj ali manj duhovita imena. Edi Prošt zavarovalnica triglav d.o.o. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 2, Tel/ 0602 / 41 842, Fax: 41 840 PREDSTAVNIŠTVA Radlje ob Dravi, Mariboska 8, Tel.: 0602 / 73 024, fax: 73 026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12, Tel.: 0602 / 23 658, Fax: 23 769 NedHrno vam vse vrste zavarovanj ter takojšnjo poravnave nastaBh škod PiKim umovm OBISKALI VAS BODO TUDI NAŽI ZASTOPNIKI GUKO d.o.o. i p^nviS 62390 Ravne na Korškem Tel.: 0602 / 20 165, Fax: 0602 / 21 076 POSLOVNA DARILA * POSLOVNA DARILA * PO, O < co O o. KALKULATORJI * ELEKTRONSKI DNEVNIKI * SPOMINSKE KARTICE * * ŽENSKI POSLOVNI KOVČKI * * * * MOŠKI POSLOVNI KOVČKI * * * * * ROKOVNIKI * PLANERJI * * * DARILNI PISALNI SETI * * KEMIČNI SVINČNIKI * * NALIVNA PERESA * ROLERJI LOGOS * lava VNAOisod * vniuva VNAonsod * vriuva t-vìc^ytx občdtcf\, kcritw vccttve vt&ctc! S G P KOGRAD DRAVOGRAD PODJETJE I G E M -------*— d. o. o.--- 0 T I S K I VRH Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej'še z: — IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo — ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže — vse vrste betonskih mešanic — KO—TLAK plošče — betonski zidaki in druga betonska galanterija — separirani agregati — kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO B OTRCj d.o.o., Čečovje 5, Ravne na Kor. konkurenčne cene solidna postrežba velik parkirni prostor *1/* & t c * c !-------- KOROTAN Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne Vas vabi v prodajno hišo KOROTAN VEGROS na Ravnah, Prežihova ulica, kjer smo pripravili za svoje kupce bogato izbiro pralnih praškov, čistil, kozmetike, galanterije, gospodinjskih aparatov domačih in evropskih proizvajalcev. Velika izbira hrane, pribora in kozmetike za male živali. Med drugim še posebej ugodno: Srajce flanela samo 990,00 SIT Ženski kompl. (hlačke in nederček) od 630,00 SIT Kavbojke moške od 1.750,00 SIT Bunde moške in ženske od 6.310,00 SIT Otroški copati, čevlji, škornji. Ženski in moški copati, čevlji, škornji. V pritljičju širok izbor živil, v NADSTROPJU PA RAZPRODAJA POHIŠTVA. DRUŽABNA KRONIKA SLOVENČEV CVETOBER Na vse pretege smo te dni iskali edini izvod Slovenca, ki pride v Mežiško dolino, saj so nam namignili, da je v njem zelo zanimiv zapis izpod peresa M.Po. In ko smo prebrali naslov "SLS in SKD proti zamenjavi izvršnega sveta na Prevaljah", smo bili v rednih dvomih. Doslej smo namreč mislili, da so Prevalje še vedno v občini SLS in SKD proti zamenjavi iški doline, % sta ugotovili, da je nyjd ■ na krajewii in obér točk; in ipno iafe !. Vendar, izorili, j ' lov.klsj iemzc ishvi m 1 glede na razmere (nja Khroškem je veliko hriboviskih ki^jetij, ki ne dajejo dohQdl«ai)j ogijžij razvoj kmetijstva s temi kp tmačkkp otrokom jemlje pralitoldòfetij^ndije. Govopll so kudl 9 trenutnem : polittónfin pollali v dbčini gav- ■ ne, kjer skušt liberalna levica zamenjati Pentbs'1" ’ ‘ 'KlW’''" Ravne in da je edini izvršni svet v Mežiški solini tisti na Ravnah. Slovenec nas skuša prepričati nasprotno. Morebiti pa je razlaga takšna, glede na to, da so občinsko politiko vodili vrli možje s Prevalj, bi padec te občinske vlade pač pomenil "zamenjavo izvršnega sveta na Prevaljah." Zadnje tedne je bilo na naših cestah opaziti nov markanten Renault 19, lepe kovinske barve in z voznico, ki ji je vozilo kot ustrojeno po patrulja, ki je ob rutinskem pregledu v prtljažniku našla poleg drugih osebnih stvari voznice tudi njenega moža. Znanci soglašamo, da OSTAJA NA RENAULTU meri. Radovedneži pa so se pričeli spraševati, zakaj se znana zobozdravnica z bleščečim avtomobilom vedno vozi le sama. Skrivnost je menda uspela razvozlati šele policijska je gospa ravnala pravilno, saj predstavlja pojava moža na sprednjem desnem sedežu nesporen moteč element v sicer usklajenih linijah elegance vozila in voznice. I Ob letošnjem srečanju državnikov pri Najevski lipi je bil doktor Matic Tasič zvesti spremljevalec slovenskega predsednika Milana Kučana, tudi častni doktor. Glede na to, da so vse glasnejše govorice, da se obeta zamenjava dr. Tasiča, nas seveda zanima, kdo bo prihodnje leto tako zvesto in vedro sledil slovenskemu državniškemu vrhu. Ponujamo nekaj kandidatov, z glasovanjem za posameznega kandidata pa si lahko prislužite lepo knjižno nagrado ( Ustavo SFRJ iz leta 1974). Vprašanje se glasi : Kdo bo prihodnje leto vedro stopal ob bok Milanu Kučanu? KI Vilko Čemovšek K Vojko Močnik K Knoka oziroma Djanki Nihče, ker bo Milan Kučan v tem času zamenjan. Odgovore pošljite na Prepih s pripisom - za družabno kroniko. /fDfl-DOBDHOu ^ DRUŽABNA KRONIKA IN PREPIHANE ČVEKE PREMIERA Združeni amaterski igralci Mežiške doline pripravljajo veseloigro "Ta veseli dan ali Matiček se ženi." Premiera ho prihodnji teden na Fari na Prevaljah. Vljudno vabljeni. V V Mikonu še vedno stavkajo, za kakšno plačo pa bi se še vendar našel denar. Delavci naj prodajo slike, ki jih je podjetju namenil sloviti slikar Jože Tisnikar in ostalo bo tudi kaj denarja za regres. NOVINARSKO STRAŠILO Veliki ljubljenec dopisnika Večera s Koroške in upokojeni direktor iz Mežice nam je (upravičeno) potarnal, da ne more narediti niti koraka, ne da bi se že naslednji dan znašel v časopisu. Ne le on - tudi njegov štirinožni prijatelj je bil takoj, ko je nalajal našega znanega novinarja, prva zvezda priljubljene časopisne rubrike. Gospod upokojeni direktor od tistih mal skrbno pazi, kdaj jo bo mimo njegove hiše primahal kakšen novinar in v takem primeru svojega psa takoj zgrabil za gobec, da ne bi slučajno zopet izzval neželjene publicitete. Potem oba s stisnjenimi zobmi počakata, da gre nesreča mimo, nakar je slišati le še dva globoka vzdiha olajšanja. Do naslednjega dne, ko se strašilo spet prikaže na obzoiju. KARANTANSKI KONJ NA RAVNAH Ravne imajo vse pogoje za središče upravnega okraja. Če Slovenj Gradec kot svoj argument omenja Venetskega konja, potem imajo Ravenčani še bolj tehten argument in še bolj imenitnega konja. Že pred 60 leti so v takratnem Guštanju imeli konja, žal samo iz snega in konj se je spomladi stajal. Na vso srečo pa je zima vsako leto in na Ravnah bodo letos ponovno postavili karantanskega konja. Če snega tudi letos Bog ne bo dal, pa ga bodo snežni topovi, ki jih bo letos nabavil občinski proračun. Pred Dnevom mrtvih smo na naših pokopališčih (Libeliče) videli tudi takšne prizore. V V UNKOVIC-TISNIKAR-BORČIČ SSE 'mestu. Pravi čudež je bil, ko se je za nekaj trenutkov zaustavil pred Šrinfom in delal družbo profesorju Bogdanu Borčiču in grafiku Milanu Unkoviču. Pa še to samo toliko, da jima je "poročal" o svojem romanju po slikarskih kolonijah od Maribora do Kočevja. Pri tem ni pozabil omeniti silnih "fešt", ki so ga spremljale daleč od Slovenj Gradca. Delavni Kosaber Znani dravograjski obrtnik Marjan Kosaber je v zadnjem času postal zelo delaven. Prekril je hišo, vendar je pozabil obnoviti tudi dimnik. Zato pozor: če se boste motali okrog njegove hiše, potem vam lahko zagotovimo, da vam s strehe ne bo kapljalo in curljalo za vrat. Ne moremo pa zagotoviti, da se vam ne bi pred nosom pojavila kakšna opeka iz dotrajanega dimnika. Gospodu Janiju Kavtičniku iz Dravograda ne bo več potrebno postavljati delegatskih vprašanj v občinski skupščini okrog hrupa v lokalu Carnei. Da bi si zagotovil mirno spanje, je ta lokal kar sam odkupil. Recept, ki ga kaže posnemati. PRVA JE PADLA Od kakšnih 400 črnih gradenj je na Ravnah na Koroškem padla prva črna gradnja, to je prizidek v Bombekovo restavracijo na Čečovju, ki je poleg vsega bil zgrajen na železarski zemlji. Na vrsti je rušitev drugega vhoda v neko drugo "restavracijo" na Ravnah. Marlboro - BOY Zlatko Halilovič - Lepi, najuspešnejši in najlepši policist Koroške, ki že daje navodila za beli štrajk svojim podrejenim (na sliki), je letos začel graditi hišo na Solali. V ulici, ki sc bo imenovala Pendrekstrasse, bo imel za soseda Srečka Bukov-skega, komandirja Policijske postaje Ravne. OKTOBER FEST( 1 i Bojan Stane, najbolj znani gradbinec iz Mežice , g: L se je s prijatelji oktobra odpravil na pirovski | festival Oktober fest v Muenchen. Če je pravi | :| oktober lest, potem mora biti to oktobra, so si rekli i§ | mežiški fantje, ki so vse skupaj razumeli preveč § dobesedno in zakasnili za kakšen mesec. Kljub | temu v Muenchenu niso trpeli žeje. ZDRAVO, PREPIHANE ČVEKE ODMEVI NA PREPIH V šestnajsti številki Prepiha je gospod direktor GP Bistra zanikal, da bi bilo znano gostišče Lahovnik v njegovih rokah. To bo držalo za resnico. Resnica pa je tudi ta, da je g. Branko Sivec skriti lastnik podjetja TRGO Prevalje. HOP - LA - LA - LA, KJE JE PA LIPI? Šofer GP Bistra - LIPI se jezi na ljudsko domišljijo, ker so nanj kar pozabili. Po novem naj bi bili namreč v GP Bistra - Cečovje zaposleni: direktor, tajnica, fikus in šofer LIPI. OLIO Svoj čas so imeli naj hitrejšo^ in najbolj spretno tajnico v ŽR, danes pa jo imajo na Koroškem v GP - Bistra Ravne. Ima prav vse, kar imajo VELIKI - ima CLIO. PODTAKNJENCI Bivši delavci GP Bistra sporočajo direktorju GP Bistra, da imajo zdrave korenine in da se bodo prilagodili tudi na to spremembo. MARATONSKA STEZA Predsedniku IS Občine Ravne Maticu Tasiču vrli koroški poslovneži očitajo, da ni poleg tenis igrišč zgradil tudi kakšno Maratonsko stezo. Bojijo se, da ne bodo imeli dovolj kondicije, ko jih bodo odkrili. V r GTC KOPE GLAVNI TRG 41 SLOVENJ GRADEC cena popust ODRASLI 20.000,00 SIT OTROCI 15.000,00 SIT DRUŽINSKA 20% (najmanj 3 - člani) LASTNIK 92/93 10% TAKOJŠNJE PLAČILO 10% PLAČILO V TREH OBROKIH / Čas predprodaje od 1.11. do 30.11.1993 na Glavnem trgu 41 v Slovenj Gradcu. | Za ostale informacije pokličite na tel.: 0602/42-391 ! SSJELOVICA Škofjo loko, mim 58, iel.:064/Ml-241, foxJ64/632-26!\\y okna senčila vrata montažne stene gotovinski popust stanovanjske hiše gotovinski popust m ww? «m m prodajna mesta . " .... . PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS \j Ji C-"-7 I / : radio alfa doo / 1 REDAKCIJA IN STUDIO / ! Cankarjeva 1 |f 62380 SLOVENJ GRADEC, p.p. 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244 radio alfa uo PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851-788 telefax: 063 851-788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■ 107,8 MHz t KULTURA DELA LJUDSKEGA REZBARJA GREGORJA LIPOVNIKA - RUTNIKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI KOROŠKEGA MUZEJA NA RAVNAH Koroški muzej Ravne na Koroškem je sklenil svojo štiridesetletnico proslaviti delovno. V petek, 12. novembra 1993, bo ob 17. uri v Galeriji Grad na ravenskem gradu svečana otvoritev razstave del koroškega ljudskega rezbarja Gregorja Lipovnika ( 1889 - 1969), po domače Rutnika s Tolstega vrha. Samorasli rezbarje celo svoje življenje prebil v svojem domačem kraju. Že kot otrok je čutil v sebi izzive po preseganju vsakdanjega in notranjem omišljanju življenja. Zaradi teh vzgibov se je tudi želel izučiti za rezbarja. Bil je že vajenec pri nekem mojstru, a zaradi takratnih razmer ni uspel skleniti šolanja, ki mu je bilo pri srcu. Pri rezbarjenju se je zato lahko zanašal le na svoj talent, spretnost in veliko željo po upodabljanju, ki je bila v njem živa do pozne starosti. Že na svoji rojstni domačiji pri Mališniku na Tolstem vrhu je postavil kapelico in jo napolnil s svojimi kipi; enako je storil tudi pi Potočnikovi domačiji in pozneje pri Rutniku, kamor se je priženil 1918. Pri Rutniku je zrasla v kapelici čudovita kompozicija, v kateri se prepleta 26 svetnic in svetnikov. Ze sam oltar je uglašen in pesta celota nabožnih podob in drugih arhi- elementov. Kustos Marko Košan, ki je pomagal pri snovanju in postavitvi razstave, piše v razstavnem katalogu, da je Lipov-nik eden zadnjih, ki bi lahko šteli med dediče večstoletne tradicije podeželskega kiparstva. Za ljudske rezbarije je značilno , da so segali po že uveljavljenih ikonografskih motivih, ker so pač menili, da so ti svojo učinkovitost že dokazali. Tudi Lipovnik v tem ni bil izjema, saj je pisana paleta njegovih podobic povzeta po slikanih predlogah (po svetniških podobicah in kiparskih vzorih gotskih in baročnih kipov v naših cerkvah). Njegova zapuščina je obsežna. Za sedaj vemo za 79 njegovih del, podatki pa pričajo o še večjem številu njegovih stvaritev, kar bo potrebno šele preveriti. Večina njegovih del je nabožne narave, le nekaj jih je tudi posvetnega značaja (umetnikov avtoportret, partizan, Anton Martin Slomšek, padli sin Franci in vojak). Rutnik je rezbaril kipe in reliefe, zato so njegovo delo številna razpela po naši deželi, na desetine njegovih kipcev pa je razsejanih po bližnjih in dalnjih domačijah tostran in onstran meje. Samorastli rezbar se tudi ni izgubljal v podrobnostih, ocenjuje njegovo delo gospod Košan, četudi je način dela s preprostim orodjem, največkrat starim nožem, puščal za sabo sledi, ki so podobam dale nekakšno plemenito robatost. S pazljivim oblikovanjem svemiških obrazov je zato Rutniku uspelo razgibati toge svetniške poze in jim tako vdihniti neko plemenito notranje življenje. Na razstavi, ki bo za obiskovalce odprta od 12. novembra do 12. decembra, si bomo lahko ogledali izbor enaintridesetih najboljših del samoraslega koroškega rezbarja. Zanimiva je trditev, ki jo navaja gospod Košan v katalogu: "V zavest o podobi likovne tvornosti slovenskega naroda so se doslej vtisnili številni t.im. naivni slikaiji -nekaj jih prihaja ravno s Koroške, samoukih rezbarjev pa doslej nismo izpostavljali in jim namenjali večje pozornosti. A ravno v tihem zanosu, kakšmega je v svoje izrezljane podobe vtkal Gregor Lipovnik, je morda najbolje prepoznati človekovo večno hrepenenje po preseganju vsakdanjega; po ustvarjanju in preoblikovanju sveta, pa čeprav tistega intimnega notranjega, ki raste v srcu in iz srca." Če hočete intimneje doživeti srečanje s koroškim ljudskim umetnikom, vas prisrčno vabimo: pridite na ogled razstave v Galeriji Grad na ravenskem gradu Miroslav Osojnik OGLAS ČZP VORANC d.o.o, Ravne na Koroškem, Čečovje 5 išče sodelavce za prodajo Fotomonografije Mežiške doline. Za način plačila se bomo s kandidati posebej dogovorili. Prijave zbiramo v prostorih CZP Voranc vsak delovni dan od 8. do 14. ure, ali na telefon št. 0602-22-999. RflZSTflVd FOTOGRAFIJ V avli Ljubljanske banke Slovenj Gradec je bila v petek 29. oktobra 1993 otvoritev razstave fotografij iz cikla cvetlice fotografa Albina KAČA iz Slovenj Gradca. Rastavijemh je trideset fotografij, nastalih v zadnjih dveh letih. Otvoritveno besedo je imel prof. Jože Potočnik, s prijetno domačo pesmijo pa je otvoritev pospremil pevski zbor družine Breznik iz Pameč. Razstava je prirejena v počastitev svetovnega -dneva varčevanja. KULTURA GALERIJA GG Al > ' ‘e to še mo' F()toj>ratije: Alojz KRIV OGRAD - KI I Y -------------------------- ŠPORT ------------------------- Na Prevaljah so obnovili kegljišče v Družbenem domu S PRENOVLJENIH OBJEKTOH DO IE BOLjilN PIRITOV ŽENSKA EKIPA KK KOROTAN USPEŠNO NASTOPA V I. SLOVENSKI LIGI Da na Prevaljah ne igrajo le dobrega nogometa in odbojke, temveč tudi dobro kegljajo, vedo številni ljubitelji te športne panoge, ki je v Sloveniji med najbolj trofejnimi. Štiristezno avtomatsko kegljišče v Družbenem domu - objekt so zgradili leta 1980 iz sredstev samoprispevka - že domala poldrugo desetletje služi tako kegljaškemu klubu Korotan kot mnogim rekteativcem. Prav z izgradnjo Družbenega doma so Prevalje postale bogatejše še za eno športno dejavnost- kegljanje, kajti kmalu zatem se je porodila želja po ustanovitvi samostojnega kluba. Pokojni Rudi Juh, pa Jože Golob, Franc Čuk, Branko Sabljar, Franc Klemenc in še nekateri so bili pobudniki te zamisli, ki je kmalu obrodila sadove. V letu 1981 je prišlo do ustanovitve samostojnega kluba ter do vključitve tako moške kot ženske ekipe v občinska in območna tekmovanja. Zanimanje za " novi" šport na Prevaljah je rasilo iz dneva v dan in kmalu so bili vidni tudi prvi rezultati. Obe ekipi sta se uvrstili v drugo republiško ligo - vzhod. Kegljači in kegljavke so se pod vodstvom prvega predsednika kluba Leona Juha in kasneje Jožeta Goloba, ki je bila kar dobrih pet let na čelu Korotana, še bolj zagrizeno predali treningom in vrhunec njihove prizadevnosti je bila sezona 1988/89, ko se je ženska ekipa Korotana prvič zavihtela v sam vrh slovenskega kegljanja - v I. slovensko ligo. Bilo je to nepozabno doživetje, ki se ga s ponosom spominjajo nekatere danes še vedno aktivne kegljavke tedanje uspešne generacije. "Tri leta smo nastopale v I. slovenski V Korotanu imajo vseskozi tudi moško ekipo, ki jo sedaj trenira Igor Banko, in nastopa v medregijski ligi. Toda fantje so nekako v senci uspehov deklet, ki znajo poskrbeti tudi za vzgojo mladih kadrov. našemu klubu. Vsako leto prirejamo tudi kegljaški ples, predvsem pa je treba poudariti številna odrekanja naših članov in članic, ki sodijo tekme brezplačno, vozijo z lastnim avtomobilom na tekmovanja in s svojo soudeležbo pomagajo pri nakupu opreme. Tudi trenerji ne dobijo honorarja za svoje delo," poudarja Ema Žagar, ena od naj-prizadevnejših članic kluba. Letos se je kegljačem in keg-Ijavkam na Prevaljah uresničila še ena dolgoletna želja - obnovili so kegljišče v Družbenem domu, ki z dotrajanostjo vseh štirih stez ni več ustrezalo zahtevnim predpisom KZS. Med najagilnejšimi pri zbiranju sredstev za obnovo kegljišča je bil vsekakkor Branko Sabljar, ki je znal potrkati na prava vrata družbenih in zasebnih podjetij, ki so priskočila na pomoč. "Obnova kegljišča je bila zahtevna naloga, ki pa smo jo izpeljali po zaslugi naših prizadevnih članov in vseh, ki so prispevali sredstva. Na novo smo plastificirali steze z za-letiščem vred, obnovili ležišča kegljev ter nabavili nove garniture kegljev in krogel. Delo je opravilo podjetje Elektrovod Ljubljana, Sestav ženske ekipe (februar 1992) KK Korotan, ki seje uvrstila v I. slovensko ligo ligi, nakar se je po osamosvojitvi Slovenije v sezoni 1991/92 tudi kegljaška liga, podobno kot vse druge, reorganizirala," pravi ena najboljših kegljavk v klubu Ivanka Sabljar. "Še večji uspeh smo dosegle v minulem prvenstvu, ko smo se iz II. slovenske lige prebile v prvo državno ligo, skupaj s keglavkami Rudarja Trbovlje. Upam, da bomo med najboljšimi slovenskimi ekipami dosegle željeni cilj, to pa je obstanek med najboljšimi. Imamo solidno ekipo, katere trener je Franc Klemenc, medtem ko njegova žena Marija skrbi za tehnično vodstvo ekipe. Poleg mene v ekipi nastopajo še : Vera Laznik, Ema Žagar, Silva. Fink, Darinka Petek, Betka Saberčnik in Majda Verbole.” Prav letos so v svoje vrste pritegnili nekaj nadarjenih deklet, ki obetajo postati dobre kegljavke. Toda v klubu ne teče vse tako gladko. Vsa leta se srečujejo s finančnimi težavami, saj dotacija, ki jo prejmejo od športne zveze Ravne, še zdaleč ne zadošče. Predvsem so hvaležni krajevni skupnosti Prevalje, ki jim je v vseh teh letih omogočala vadbo na kegljišču, katerega pa so morali sami vzdrževati. "Dodatna sredstva smo pridobivali predvsem z iznajdljivostjo naših članov, ki so denar zbrali od podjetij in zasebnikov, ki so širokogrudno pomagali celotna adaptacija pa nas je veljala poldrugi milijon tolarjev. Seveda moramo na kegljišču še marsikaj postoriti, toda ta dela bomo opravili sami, na čelu z marljivim novoizvoljenim devet članskim odborom kluba, ki ga vodi predsednik Rudi Hovnik. Želimo se zahvaliti mnogim, ki so nam pri obnovi kegljišča kakorkoli pomagali. V ta namen bomo v soboto, 6. novembra, priredili krajše športno srečanje in tako uradno odprli obnovljeni objekt. Prireditev bo prenašal tudi Koroški radio," je sklenil pogovor o dejavnosti KK Korotan Branko Sabljar. Ivo Mlakar I TRGOVSKO PODJETJE^ KRANJSKA GORA UU81.JANA NO\lA GORICA POSTOJNA • KOPER slovenj gradeč SLOVENJ GRADEC Ste v fazi preurejanja kopalnice? Ali pa to nameravate šele storiti? Potem je Zilina poslovaslnica OBRTSERVIS v Slovenj Gradcu pravi naslov, saj imajo pri njih kopalne in tuš kadi po izjemno ugodnih cenah. Pa poglejmo njihovo ponudbo : > TUŠ KADI stanejo > KOPALNE KADI bele >- KOPALNE KADI barvaste > TUŠ KABINE pa SAMO 4.750,00 SIT 10.850.00 SIT 12.600.00 SIT 18.500.00 SIT Na omenjene cene Vam do 10. novemra pri gotovinskem plačilu odobrijo še 10 % popusta. > Mešalne baterije ARMAL lahko dobite že od 4.650,00 SIT Izredno ugodne cene veljajo še za litoželezne peči za centralno ter oljne gorilce na ostanke keramičnih ploščic, ki Jih lahko uporabl|ate za kotlovnice In druge podobne prostore. UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO I^J OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 oblazinjenega pohištva in ngodni prodajni pogoji! O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a (0602) 44 185, 41 144 (068) 21 674 PREJELI SMO DOŽIVLJALI SMO PRIJAZNO ŠOLO Prvi dan šolskega leta 1992/93 je minister za šolstvo preko Radia Slovenija izrekel dobrodošlico vsem šolarjem in dijakom in zagotovil ob vseh najavljenih premembah v šolstvu bolj prijazno šolo, kot smo jo poznali doslej. Še preveč svež spomin na usmerjeno izobraževanje, ki sta ga bila deležna dva mojih otrok, me brani verjeti ministrovi napovedi bolj prijazne šole. In vendar se je pričelo dogajati... Ocenjevalna obdobja so se podaljšala, učitelji napovedujejo izpraševanja, počitnice in prosti dnevi so bolj enakomerno porazdeljeni med šolskim letom. Vse to zmanjšuje pritiske in obremenitve učencev in res se dogaja humanizacija šolskega dela. Ob vseh teh pozitivnih spremembah v šolskem sistemu pa smo starši učencev 3.b razreda OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu pridobili še posebno izkušnjo - skupaj z učiteljico, gospo Miro Strmčnik, smo kar celo leto ustvarjali prijazno šolo. Že na prvem roditeljskem sestanku nas je g. Strmčnikova seznanila s svojo vizijo bolj prijazne šole, ki je zahtevala aktivno vključevanje staršev. Ob svojem vsakdanjem delu z otroci je spoznala, da zaradi vse večjih zahtev, , ki jih storilnostno naravna družba postavlja pred zaposlene starše, prihaja v družinah do vse-večjega odtujevanja in tudi sodelovanje staršev s šolo je večinoma zreducirano na govorilne ure in roditeljske sestanke. Zato nam je predlagala, da skupaj poskusimo urediti relacijo šola - otrok - starši in s tem zmanjšamo stresne situacije otrok, učiteljev in nas samih. Pa smo se lotili zadeve. Iz molčečih poslušalcev v začetku šolskega leta nas je preko okroglih miz, v katere je spremenila klasične roditeljske sestanke, privedla do tega, da smo s pobudami in idejami aktivno sodelovali v pogovorih o raznih oblikah šolskega dela, o tekočih problemih naših otrok, o njihovih uspehih in kritično ocenjevali naše skupne akcije, ki so potekale med letom. Že v decembru smo bili namreč povabljeni na sobotni izlet, ki je bil kombinacija učne ekskurzije in rekreacije. Skupaj z otroci je bila večina staršev prvič v Pokrajinskem muzeju v Brežicah in tako smo spoznavali način življenja naših prednikov ter se izobraževali oboji -naši otroci in mi: Z veseljem smo ugo-tavljali, koliko že naši otroci znajo in H|f marsičesa smo se ob ogledu muzeja naučili prav od njih. Izlet smo zaključili v Termah Zreče. To je bila'enkratna skupna izkušnja za vse, kar je potrdila tudi ocena izleta na okrogli mizi. Po zimskih poči- I : ~ g micah smo skupno druženje obogatili s športnim popoldnevom. Po dveh urah raznih športnih iger v telovadnici, kjer so nas otroci s tovariši močno premagali, smo ob prigrizku v razredu v sproščenem vzdušju skupaj z učenci preverili njihovo dosedanjo uspešnost v šoli in se dogovorili, da se bomo še naprej trudili za čim boljše rezultate. Na proslavi 8. marca smo sodelovale samo mame in uživale ob skupinski točki naših šolarjev, v kateri so vsi enakovredno sodelovali. Priprava njihove točke je zahtevala veliko truda, vendar pa nas je opozorila na tenkočutnost njihove učiteljice, ki je s tem omogočila vsem enakovreden nastop. Po proslavi smo bile edine mame, ki so jih njihovi otroci povabili na pripravljeno zakusko ter se še dve uri prijetno zabavale ob njihovem veselju in petju. Ugotovile smo, da je gospa Strmčnikova uspela ustvariti zametek razredne skupnosti, saj so naši otroci v skupini že zelo usklajeno delovali. V aprilu se je ponovila jesenska zgodba. Neke sobote smo skupaj odšli v celovški Minimundus odkrivat in spoznavat znamenitosti vsega sveta. Privoščili smo si tudi ogled vivarja in teraija, na Povzela bi misel ene od mater ob koncu izleta, ki je dejala, da je taka oblika sodelovanja med šolo - starši tisto pravo, saj približa obojim, otrokom in staršem, šolo kot prijazno institucijo, ob kateri starši ne pomislijo samo na probleme in suhoparne roditeljske sestanke, otrokom pa po- povratku pa smo si ogledali še Gospo Sveto in knežji kamen. Domov smo se vrnili bogatejši - razširili smo si nivo splošne razgledanosti in še bolj utrdili medsebojne stike. Tako smo v juniju dočakali zadnjo okroglo mizo, kjer smo opravili celolemo bilanco. Z veseljem smo ugotovili, da je učni uspeh celega razreda zelo dob^r, da ni več nobenih problemov z disciplino in obnašanjem naših učencev. Glasno pa smo tudi priznali, da je bila gospa Strmčnikova tudi zelo uspešna pri vzgoji nas staršev, saj nas je povezala v skupnost prijateljev in v tem letu obogatila naše medsebojne odnose. Na koncu smo ugotovili, da je bil v začetku šolskega leta obljubljeni končni izlet v Gardaland izredno pozitivna in zdrava motivacija za vso razredno skupnost brez izjeme, saj ga je bilo treba skozi vse leto prislužiti. Ker so si ga resnično prislužili, smo konec junija, žal zadnjič, odšli skupaj v ta nepozabni svet domišljije in zabave ter preživeli čudovit dan. meni prijema nova doživetja ob pridobivanju znanja. Glede na to, da spremljam skozi osnovno šolo svojega zadnjega otroka, ugotavljam velike prednosti takega načina šolskega dela, saj je moj otrok v tem šolskem letu do šole in sošolcev izpostavil neprimerno bolj pozitiven odnos, obenem pa je veliko pridobil na področju razvoja duhovnih vrednot. To pa veliko velja! Vsega, kar smo skupaj z otroci doživljali in pridobivali, pa ne bi mogli uresničiti brez njihove učiteljice, gospe Strm-čnikove, ki je v svojem srcu našla prostor za svoje učence in za nas. Zahvaljujemo se ji za vse napore, ki jih je vložila v to, da bi bilo vsem otrokom na vseh šolah doživeti tako prijema in plodna leta, kot so ga doživeli naši v 3.b razredu. Skupjna mamic 3.b razreda OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu ODMEV N0RCIŠEN0 KREDIBILNOST Nikoli si nisem predstavljal, da bom prek javnih glasil prisiljen polemizirati s predsednikom izvršnega sveta občine Ravne na Koroškem. Takšno ravnanje je po mojem osebnem prepričanju neproduktivno, v javnosti pa se gotovo ustvarja negativno mnenje o delu izvršnega sveta. Na žalost pa so v prispevku dr. Matica Tasiča, objavljenega v 17. številki Prepiha, napisane trditve, ki niso zgolj plod nepoznavanja nekaterih bistvenih zadev (proračunska poraba), temveč so celo zavajajoče in neresnične. Te niso usmerjene zgolj proti mojemu delu v izvršnem svetu, ampak tudi zoper nekatere delavce sekretariata za gospodarstvo. Prav zaradi tega sem prisiljen, na meni sicer neljub način, zavrniti nekatere netočne in zlonamerne izjave dr. Tasiča. Trditev predsednika izvršnega sveta v omenjenem prispevku, da me izvršni svet (ali predsednik izvršnega sveta?) ni nikoli omejeval pri vodenju politike na področjih, ki spadajo v resor Sekretariata za gospodarstvo, je v celoti zavajajoča. Dejstvo je, da brez ustreznih potrditev oz. sklepov izvršnega sveta noben sekretar upravnega organa ali član izvršnega sveta ne more voditi povsem neodvisne in samostojne politike. Razprave in glasovanja na sejah izvršnega sveta o nekaterih spornih zadevah, (projekt izgradnje smučišč na Peci, celotsna ureditev naselja Gonje II, razprave o sanaciji slovenskih železarn), kjer so bili vsi moji predlogi zavrnjeni, dokazujejo, da nikakor nisem bil neodvisen pri vodenju politike na gospodarskem in komunalnem področju. Sicer pa predsednik sam trdi, da vidi svoje mesto v "krmiljenju delovanja" posameznih sekretariatov. Le težko si predstavljam samostojno vodenje sekretariata, katerega delovanje "krmili" predsednik izvršnega sveta. Glede projekta za izgradnjo smučišč na Peci, ki gaje vodil (ali pa ga še vedno vodi) dr. Tasič, pa naslednje. Najprej je "našo stran", občino Ravne namreč, pri pogovorih s tujimi partnerji zastopal g. Dušan Senčar, ki je kar čez noč postal hkrati tudi njihov (!) uradni zastopnik. Ker pa se je poleg tega g. Senčar na seji izvršnega sveta do nekaterih predlogov članov izvršnega sveta obnašal "odbijajoče in agresivno", sedaj "našo stran v pogovorih s tujimi partnerji zastopa Svet krajevne skupnosti Črna na Koroškem". Tako g. Matic Tasič. Kdor ne verjame, naj prebere članek v 17. številki Prepiha. Ob tako neresnem vodenju projekta "Peca" je zelo verjetno, da bo že v zasnovi propadel sicer obetaven projekt, ki bi lahko predstavljal enega od temeljev turističnemu razvoju Mežiške doline. V zvezi z asfaltiranjem ceste v zaselku Gonje pa le nekaj dejstev: Dejstvo je, da izvršni svet ni nikoli sprejel sklepa (kot v svojem zapisu trdi dr. Tasič), na podlagi katerega naj bi se v celoti asfaltirala cesta v naselju Pod Gonjami II. Dejstvo je, da so se v naselju Gonje II opravljala dela, ki niso obveznost občinskega proračuna, ampak samo in izključno graditeljev. Dejstvo je, da nekateri v izvršnem svetu želijo naprtiti občinskemu proračunu še izgradnjo kanalizacije v višini 14 milijonov tolarjev, kar prav tako ni stvar občinskega proračuna. Dejstvo je, da graditelji v naselju ne pristajajo na plačilo sorazmernega dela stroškov asfaltiranja ceste (5.600.000,00 SIT), ker le-tega niso naročili. Dejstvo je, da postaja zaselek Gonje II ena izmed največjih investicij, financiranih iz občinskega proračuna v letošnjem letu. Dejstvo je, da ni bilo nobenega javnega razpisa za oddajo del v naselju Gonje II. Dejstvo je, da mi ni znano, kdaj in kako je delala razpisna komisija ter kdo je imenoval njene člane. Dejstvo je, da sem na sejah izvršnega sveta večkrat opo- zarjal na zgoraj povedane stvari, kar lahko dokumentiram tudi z zapisniki sej. Dejstvo je, da je zgolj naključje, da v naselju Gonje II stanuje predsednik izvršnega sveta. Na koncu pa še tole: Upam, da se bodo projekti izgradnje plinovodnega omrežja v Mežiški dolini ter smučišč na naši strani Pece resnično uspešno udejanili, še posebej ob dosedaj tako uspešnem projektnem vodenju kot je celostna ureditev naselja Gonje II. Sekretar sekretariata za gospodarstvo občine Ravne dipl. pr. Vilko Černovšek IZGUBA SPOMINA AH SPRENEVEDANJE PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA Gospod dr. Matic Tasič, predsednik IS SO Ravne na Koroškem, se v odgovoru na članek Mira Petka sprašuje o "objektivnosti kritik LDS tega izvršnega sveta, saj ima v tem izvršnem svetu podpredsednika in hkrati sekretarja za gospodarstvo..." (Prepih št. 17, str.20). Preseneča nas, da gospod dr. Tasič odgovarja na nekaj, česar v tekstu gospoda Petka sploh ni. S tem poskuša v javnosti ustvariti videz, da je LDS vključena v koalicijo, ki je izvolila in nato podpirala ta izvršni svet. Ker to ni in nikoli ni bilo res, moramo proti taki zlonamerni trditvi gospoda dr. Matica Tasiča v imenu občinskega odbora LDS najostreje protestirati. Da pa naš prostesi ni neutemeljen, bi želeli gospoda dr. Tasiča in javnost spomniti vsaj na dve stvari: Ko ste bili, gospod dr. Tasič, v občinski skupščini imenovani za mandatarja in kasneje tudi izvoljeni za predsednika IS, so Vas odkrito podprli poslanci koalicije DEMOS in predsednik takratne S DP. Ko ste po odhodu gospoda Žagarja predlagali gospoda Čemovška za sekretarja za gospodarstvo, smo poslanci LDS javno povedali, da je odločitev o sprejemu ponudbe zasebna in osebna odločitev gospoda Čemovška in da LDS v trenutku, ko bo gospod Černovšek postal sekretar za gospodarstvo in podpredsednik IS, nikakor ne vstopa v koalicijo, ki podpira ta IS, ampak še naprej ostaja v konstruktivni opoziciji. Zato, spoštovani gospod dr. Tasič, je Vaša podmena neresnične in nikar ne poskušajte prenašati svoje odgovornosti tudi na LDS. Če pa menite, da gospod Černovšek ni naredil tistega, kar bi moral, bi morali to argumentirano povedati na seji občinske skupščine in takrat se bi na osnovi argumentov lahko poslanci odločali. Ker pa tega niste storili, je Vaše pisanje tipičen primer zavestnega sprenevedanja, ki cilja na ohranitev oblastne pozicije za vsako ceno. Gospod dr. Tasič , če ste že ugotovili, da se morate spoprijeti s tistim, česar v članku gospoda Petka zagotovo ni, potem počnite to na način, ki bo vreden Vašega znanstvenega naslova. Občinski odbor LDS Ravne na Koroškem Predsednik: dr.Bojan Borstner ODMEVI N0RCIŠEN0 KREDIBILNOST (III) Uvodni komentarji Prepiha so prostorsko omejeni na 45 vrstic in v tem omejenem prostoru človek seveda ne more povedati vsega, kar ve in kar bi želel povedati. Ker pa si je vzel dr. Matic Tasič v 16. številki Prepiha veliko prostora, moram v podkrepitev svojega prvega pisanja ali kot odmev na zapis gospoda Tasiča vendarle še nekaj dodati. Če začnemo kar pri tačas nemara najbolj aktualni temi, to je gradnja v zaselku Gonje II, kjer je med graditelji tudi predsednik ravenskega izvršnega sveta. Dr. Matic Tasič pravi: Problem ceste v zaselku Pod Gonjami je bil že ves čas gradnje prisoten na nekaj sejah izvršnega sveta, predvsem zaradi zelo slabe makadamske izvedbe in ogromno prahu, ki je onemogočalo normalno življenje tam živečih občanov." To je seveda prvo-vrsmo sprenevedanje in odgovor, ki si ne zasluži, da ga podpisuje akademsko izobražen človek. Makadama je v Mežiški dolini na stotine kilometrov, prahu na tone in neizpodbitno je dejstvo, da je prišlo do asfaltiranja te ceste pač zaradi tega, ker tamkaj gradi hišo tudi dr. Tasič. In dokazi? V zaselku Brdinje stojijo hiše že nekaj časa, stanovalci so plačali vse potrebne prispevke, asfalta pa od nikoder. V zaselku Stržovo v Mežici podobno. Pot od Brdinj do Kotelj je za pešce smrtno nevarna in nujno bi bilo, da bi s pomočjo občinskega proračuna in republike prednostno uredili to povezavo. Stanovalci ob Suhi so vso poletje protestirali, ker so komunalne odplake speljane naravnost v ta presušeni potok. V njem so se kopičili kupi blata, neznosen smrad, zdravniki pa tudi že opozatjajo na nevarnosti širjenja kužnih bolezni. Občinski proračun bi za to naložfio moral nameniti kakšnih 20 milijonov SIT, ostalo država in Ravne bi bile rešene sramote na pragu novega tisočletja. Okrog asfaltiranja te sporne ceste dr. Matic Tasič tudi trdi: "Ker pa v KGC ni bila natančno določena meja (podčrtal M.P.), do katere bo investicija financirana iz občinskega proračuna, je bila podpisana pogodba za celotni osek, hkrati pa je bilo z izvajalcem dogovorjeno, da bodo del ceste, ki ne bo financiran iz občinskega proračuna, graditelji financirali sami." Ker dr. Tasič pod Gonjami gradi sam, je nujno, da pozna zazidalni in urbanistični načrt in v tem načrtu je povsem jasno, kje je ta meja, za katero se izgovarja, da ni natančno določena. Ce bo prelistal te načrte, bo "primarij" oziroma cesto, ki jo je dolžna asfaltirati občina, našel označeno kot EE. To cesto bi naj financiral proračun, vendar v poštenem vrsmem redu, potem ko bo asfalt prekril tiste ceste, ki na to čakajo že dalj časa. V tem zazidalnem načrtu pa bi tudi slepec spregledal in razbral "sekundarno" cestno omrežje, ki je označeno kot AA, BB, CC in DD. Za sekundarno omrežje pa morajo poskrbeti investitorji sami in sekundami krak AA, kjer gradi dr. Tasič, je že bil asfaltiran. Kakšne posle in pogodbe ste graditelji pod Gonjami sklepali z zadrugo Brdinje, je seveda predmet odnosov graditelj -zadruga. Zato nikar ne skušajte spravljati nerazčiščenih odnosov, neizvršenih del ipd. na bremena občinskega proračuna ali sklada stavbnih zemljišč, kajti tu hitro pridemo do točke, ko lahko povzdignemo glas vsi tisti, ki polnimo občinski proračun. Pravni naslednik zadruge Brdinje ni občina Ravne ali njen izvršni svet ali občinski proračun, temveč graditelji sami. Enako seveda velja za kanalizacijo. Direktorja Stavbenika, ki je izvajalec teh del, pa bo veijetno treba povprašati po ekonomskem zdravju, če je pristal kar na dogovor, da asfaltira tudi tisti del ceste, ki je v domeni zasebnih graditeljev in ga bodo ti kasneje plačali ali pa tudi ne. In ker smo že pri Gonjah: potok, ki je tekel mimo vaših hiš, ste spravili v cevi in resno me zanima, ali so vodarji v te namene dali soglasje ali pa je to eden izmed novih nelegalnih posegov v prostora. In vprašanje za komunalo: koliko zemlje in na čigav račun so navozili okrog hiše doktorja Tasiča? O Peci sem v zadnjem času napisal že toliko, da se lahko samo še ponavljam. Sicer pa eksibicijo priznava sam dr. Tasič, ko v odgovoru pravi, da je "gospod Senčar na seji izvršnega sveta izjavil, daje on pravzaprav uradni predstavnik tujcev..." Še prej pa je dr. Tasič zapisal, da je na pogajanjih " z naše strani gospod Senčar pripravljal akte o ustanovitvi mešanega podjetja..." Torej: Senčar najprej sodeluje na naši strani in pripravi za nas -po mnenju mnogih - katastrofalno in škodljivo pogodbo, tik pred zdajci pa prestopi k tujcem in zastopa njihove interese. Ali to ni eksibicija, ki vzbuja množico upravičenih sumničenj? Okrog tenis igrišč dr. Matic Tasič pravi, "da so o izgradnji teh igrišč odločili davno pred mojim prihodom na izvršni svet skupščine občine in ne v moji prisotnosti in da so v času mojega prihoda na to funkcijo bila glavna gradbena dela že izvršena." Slab spomin ali kaj drugega? Točno 5. julija leta 1990 je komunalno podjetje Prevalje na lokaciji današnjih tenis igrišč pričelo prestavljati toplovod in takrat so igrišča za tenis bila šele zakoličena, dr. Tasič pa je prišel na občino po aprilskih volitvah leta 1990. Mimogrede se postavlja vprašanje, ali za tenis igrišča obstajajo lokacijska in gradbena dokumentacija. Povsem pa soglašam z dr. Maticem Tasičem, da kazenska ovadba ne pomeni krivde in tega tudi nisem nikjer zapisal. Dejstvo pa je, da kazenska ovadba prav zaradi sumljivih poslov okrog teh igrišč obstaja in o razpletu na sodišču bomo kajpak poročali. Igrišče za tenis je gradil Gradis in delavci, ki niso dobili plač, so stavkali. Občina je Komunalnemu podjetju Prevalje dala brezobrestni kredit iz sredstev, namenjenih za elementarne nezgode, torej strogo namenski denar, da bi komunala lahko plačala Gradisu za opravljena dela na tenis igrišču. Okrog zaposlovanja dr. Matic Tasič pravi, da so "zaposlovali na podlagi potreb in strokovnih odločitev kolegija in nikdar na podlagi kakršnihkoli vezi oz. znanstev." Če lahko v to prepriča člane izvršnega sveta, ki so mu vdano kimali ali morebiti še kakšnega bralca Prepiha, potem spodaj podpisanega o tem gotovo ne bo prepričal. Zanimive pa so te " strokovne odločitve" kolegija: za področje ekologije, kije bilo uvedeno v mandatu dr. Tasiča (kjer je zaposlena njegova sestra) zaposlujejo montanista, diplomirani biolog, kot gotovo bolj primeren profil, pa sedi na oddelku za obrambo. Če bo kdaj potrebno in če bo bralce zanimalo, pa bomo opisali tudi primer dipl. inž. gradbeništva Jožeta Nagemika, ki je na enem od razpisov za zaposlitev na občini gladko odletel. O plinifikaciji seveda vse dobro, gre le za vprašanje pristopa in občinska skupščina je bila tista, ki je razcefrala predlog odloka občinske vlade o podelitvi koncesije. Zame pa je pri tej plinifikaciji najbolj sporen predložen terminski plan, kjer sta Mežica in Črna spet na koncu predvidene plinifikacije, dasiravno je zrak v tem koncu najbolj onesnažen. In po vsem tem nikakor ne bi bil presenečen, če se bodo v Gonjah II s plinom ogrevali desetletje pred Mežičani ali Črnjani. Miro Petek ODMEVI California Dr. Vladimir Topler, podpredsednik Državnega zbora RS, nam je poslal naslednji Na ponovno poslansko vprašanje postavljeno na 11. seji Državnega zbora Slovenije dne 28.7.1993, ki se nanaša na opravljanje gostinske dejavnosti kava-bar v poslovnem objektu Trg svobode 3, Ravne na Koroškem, v katerem so poslanci opozorili na nezakonito opravljanje gostinske dejavnosti Peccija Sherafedinija tako glede obrtnega dovoljenja, kakor tudi glede adaptacije in rekonstrukcije poslovnega objekta brez lokacijskega gradbenega in uporabnega dovoljenja, dodaja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti k svojemu odgovoru z dne 23.6.1993 še naslednji odgovor Na vprašanje pod točko 1 o pristojnosti bivšega ministra za gostinstvo in turizem gospoda Janeza Siršeta za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju Pecci Sherafediniju za opravljanje gostinske dejavnosti v poslovnih prostorih Trg svobode 3, Ravne na Koroškem dopolnjujemo svoj odgovor še z naslednjim pojasnilom. S sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. D 237/92-8 z dne 1.10.1992 je bilo ministrstvu naloženo, da odloči o pritožbi Pecci Scherafedinija zoper odločbo občinskega sekretariata za družbenoekonomski razvoj Ravne na Koroškem, s katero je ta zavrnil njegov zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja s predmetom poslovanja kava - bar, ker ni izpolnjeval vseh pogojev po 89. členu obrtnega zakona. To pomeni, da je bilo ministrstvo dolžno odločiti o pritožbi, saj je le ta vložil tožbo na Vrhovno sodišče zaradi molka drugostopenjskega organa. K odgovoru na drugo vprašanje o tem, ali je imel investitor Pecci Scherafedin potrebno gradbeno, lokacijsko in uporabno dovoljenje za preureditev objekta, v katerem opravlja gostinsko dejavnost, dodajamo še naslednje pojasnilo. Bivše Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo je na zahtevo Ministrstva za pravosodje in upravo dne 26.3.1991 opravilo upravni in inšpekcijski nadzorstveni pregled pri občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora v Ravnah na Koroškem in ugotovilo, da je investitor vsa gradbena dela izvajal na podlagi priglasitev. V primerih, ko bi si moral investitor pridobiti za določena dela gradbeno dovoljenje, je po ugotovitvah Republiškega gradbenega inšpektorja občinska gradbena inšpekcija izdala odločbe o ustavitvi del, podala pa je tudi predlog sodniku za prekrške, ker investitor Pecci Sherafedin, ni ravnal po izvršljivi odločbi. Iz upravnega spisa pa ni bilo razvidno, da bi investitor Pecci Sherafedini za rekonstrukcijo spornega objekta vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da investitorju na podlagi zakona o graditvi objektov ni bilo mogoče izdati uporabnega dovoljenja. Za odgovor na vprašanje v zvezi z lokacijskim dovoljenjem in neizvršenimi odločbami o rušenju pa je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. K odgovoru na vprašanje, na podlagi kakšne dokumentacije je Ministrstvo za turizem in gostinstvo izdalo odločbo o obrtnem dovoljenju Pecciju Sherafediniju dne 12.11.1992 dodajamo. Sodba vrhovnega sodišča D 237/92-8 z dne 1.10.1992 je opozorila drugostopni organ na zahtevo Peccija Sherafedinija za izdajo obrtnega dovoljenja izključno za opravljanje gostinske dejavnosti kava - bar. Zato je po mnenju sodišča bil zaključek prvostopnega organa o neizpolnjevanju pogojev glede ustreznosti poslovnega prostora, ker Pecci Sherafedin ni predložil uporabnega dovoljenja, preuranjen. Po sodbi je pomembno ugotoviti, v katerem točno določenem poslovnem prostoru naj bi se opravljala dejavnost kava - bar in glede na tako določeni poslovni prostor posebej ugotoviti, ali je bil adaptiran v skladu s priglasitvijo in potrdilom, na katerega se Pecci Sherafedini izrecno sklicuje. Sodba v nadaljevanju navaja določbo drugega odstavka 74. člena Zakona o graditvi objektov, po katerem se uporabno dovoljenje ne izda v primeru, ko po določbah tega zakona ni potrebno gradbeno dovoljenje, gradbeno dovoljenje pa posamezniku ni potrebno pridobiti, če gre za dela, za katera ni predpisano lokacijsko dovoljenje (77. člen istega zakona). Če je po mnenju sodišča investitor priglasil adaptacijska dela in je pristojni organ izdal potrdilo o priglasitvi del oziroma, če izdaje potrdila ni v določenem roku zavrnil, se je po izrecni določbi 5. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, veljavni do 20.6.1990, štelo, da so dela dovoljena. Ministrstvo za turizem in gostinstvo je na podlagi te sodbe prišlo do zaključka, da ni potrebno dopolnjevati ugotovitvenega postopka, ker je Pecci Sherafedin predložil k vlogi vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti kava - bar, ki je dejavnost specializirane okrepčevalnice in mu zato izdalo obrtno dovoljenje. Zoper odločbo Ministrstva za turizem in gostinstvo št. 313-17/90-119-DDZ z dne 12.11.1992, s katero je bilo izdano Pecci Sherafediniju obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti kava - bar, je sprožen upravni spor. Tožbo sta vložili Skupščina občine Ravne na Koroškem in Heda Lečnik z Raven na Koroškem. Po sporočilu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bo zadeva rešena v mesecu novembru. K vprašanju o veljavnosti odločb o ustavitvi del, na katerega je bilo že odgovorjeno, pojasnjujemo še, da je na podlagi 277. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pristojen za izvršbo odločbe tisti upravni organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji. podarstvo in družbenoekonomski razvo| občine Ravne na Koroškem sporoča, da je le ta prenehal opravljati gostinsko dejavnost. V poslovnem proštom Califomija opravlja gostinsko dejavnost kava - bar, na podlagi najemne pogodbe, sklenjene s Pecci Sherafedinijem, podjetje NAGOR d.o.o., ki mu je navedeni upravni organ izdal dne 31.12.1992 odločbo o izpeljevanju pogojev glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu, varstva in zboljšanja človekovega okolja ter drugih predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti. Pri svoji odločitvi se je upravni organ glede izpolnjevanja pogojev oprl na odločbo Ministrstva za turizem in gostinstvo št. 313-17/90-119-DDZ z dne 12.11.1992, ki jo poleg Hede Lečnik isti občinski upravni organ tudi sam izpodbija v sporu pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Inšpekcijski pregled teh poslovnih prostorov je po navedbah v dopisu bil opravljen šele po izdaji odločbe o izpolnjenih pogojih po 147. členu zakona o podjetjih. Po poizvedbah pri Vrhovnem sodišču je v presoji zakonitosti tudi odločba, izdana podjetju NAGOR. Zadeva bo rešena v mesecu novembru. Po podatkih, ki jih je Ministrstvu za gospodarske dejavnosti posredoval upravni organ Občine Ravne na Koroškem, pristojen za urejanje prostora, Pecci Sherafedin poslovni objekt na Trgu svobode 3 v Ravnah na Koroškem ni prijavil kot črno gradnjo in ni vložil zahteve za odlog prisilne izvržbe. Nevenka Črešnar-Pergar dr. Maks Tajnikar Glede upoštevanja pogojev varstva proti hrupu smo že odgovorili, pri čemer smo se oprli na zapisnik Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Uporabno dovoljenje, ni bilo izdano, ker so se dela na objektu opravljala na podlagi priglasitev. Na vprašanje, kaj je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ukrenilo v navedeni zadevi, pa naslednji odgovor. Ministrstvo za go- spodarske dejavnosti je dne 4.10.1993 na svoje vprašanje o stanju zadeve Pecci Sherafedin prejelo odgovor, v katerem mu Sekretariat za gos- L MODNI IW/.JII NANA ČEČOVJE 5 Ravne na Koroškem IRENA NAVOTNIK V0602 / 21 164 G LOSI RANA ČRNA KRONIKA OGREVANJE PO VOJAŠKO Mislim, da se bodo strokovnjaki in znanstveniki ustrezne stroke v bodoče morali vse bolj in bolj ukvarjati z vprašanjem vpliva konstalacije nebesnih teles na ljudi. Tega, kar se zadnje čase namreč dogaja - na primer v prometu - v času polne lune ali mlaja, prej kratko in malo nismo bili vajeni. To potrjujejo tudi že statistični podatki in ne le praksa. In kakšna je ta praksa? Iz svojih doživetij lahko npr. povem, da sem zbiral gradivo za prejšnjo črno kroniko prav v času mlaja. Tega dne sem - ne po lasmi krivdi - tudi sam doživel prometno nesrečo. Prvo policijsko poročilo, s katerim sem se tedaj srečal (na policiji v Slovenj Gradcu) pa je govorila o smrtni žrtvi v prometu, ki seje zgodila tistega dne. Tudi tokrat - zdaj je bilo prav na dan polne lune - je bilo prvo poročilo spet o smrtni žrtvi v prometu. V petek (29.) zvečer je voznik osebnega avtomobila A.G. zunaj naselja Boštjan na cesti Dravograd - Radlje zaradi neprimerne hitrosti in nepravilne hoje pešca do smrti povozil I.O. iz Dravograda. Na tem mestu bi želel prav v zvezi s to nesrečo pridati še, da smo sredi jeseni in da je pazljivost na cesti še kako primerna. Nekdo je nekoč rekel, da so vsi tisti, ki se tak čas - v megli, - temno oblečeni, brez kresničke in na napačni strani - podajo na cesto, pravzaprav samomorilci. Zveni nekoliko grobo, a najbrž ni daleč od resnice. s PREMAJHNA PAZLJIVOST Za dve značilnosti minulega obdobja čme kronike na Koroškem je ta naslov kar pravšen. Najprej: kraja koles. Prav nenavaden je za ta letni čas -ko ni več tako toplo - da se ljudje še vedno toliko vozijo s kolesi. In da jih dolgoprstneši tudi še kar naprej kradejo. Vendar: največkrat se izkaže, da je kolo kar klicalo po tem, da ga odpelje nepravi lastnik. Postali smo tako nepazljivi ali pa nemarni, da svojega "petelina" kratko in malo nezaklenjenega nekam prislonimo in potem zaženemo vik in krik, ko ga kdo ukrade. In drugo: poslovanje s čeki. Zadnje čase le še redkokje ob plačilu z njimi zahtevajo tudi ustrezne dokumente. In nič čudnega, da je to pri tatovih postalo iskano blago. V minulem obdobju beležimo tudi na Koroškem primer kraje in celo vnovčenja takšnih čekov. Neje-zimo se torej, če bodo trgovci ob plačilu s čekom zahtevali še ustrezne dokumente! s SAMOPOSTREŽBA Vedreje zasukani del kronike pričnimo tokrat na parkirišču pri Nami na Ravnah. Neznani storilec je namreč, najbrž pod vplivom bližnje samopostrežne trgovine, v noči na 29. oktober ukradel sprednje desno kolo iz dostavnega vozila Zastava Poly, last Name Ravne. Nočni "kupec" si je torej postregel kar sam. Nami predlagam, da ta dogodek uporabi kot svojo reklamo, češ, da jo najbolj "zvesti kupci" obiskujejo celo ponoči. Nekako običajno in razumljivo bi bilo, če bi kdo šel v obrat Noži Ravenske Železarne po - nože. Ne, NN, ki je v noči na 28. oktobra bil tam, je raje odnesel 12,5 kg posebne žice za varjenje. No, tukaj policaji najbrž ne bodo imeli veliko dela: storilca je treba iskati med notoričnimi "žicarji". Saj veste: "daj mi cigareto, mi plačaš en pir.... itd." Sicer pa dolgoprstneži kar radi zahajajo v železarno. Tako je eden izmed njih iz obrata težkih strojev odtujil 13 komadov ležajev. Njega gre morebiti iskati med bodočimi "viški", ki vlogo in namen ležajev ne razumejo povsem natančno. Mislijo namreč, da bodo na njih, ko bodo brez dela, lahko v miru "ležali" in počivali. No, če bi skrbneje pogledali v pravopis, bi videli, da je med "ležalnikom" in "ležajem" kar precejšnja razlika. Zlasti v udobnosti! s ENIGMA STOL Star pregovor pravi, da ni dobro sedeti na dveh stolih hkrati. R.V. in S.V. iz Slovenj Gradca sta, kot kaže, želela to upoštevati, sočasno pa preizkusiti ravno naprotno: kaj se lahko zgodi, če dva hrati sedita na enem stolu. In sta ga vzela - v gostišču Breznik v Starem trgu. Lesenega. Upajmo, da bo vzdržal! P.S.: po prvih urah njunega "sedenja" smo iz (ne)zanesljivih virov izvedeli, da upata, da imajo na sodišču več stolov, da bosta bolj udobno poslušala "kadijevo sodbo." Upata tudi, da ju sodnik ne bo obsodil na "enotno” kazen, saj bi potem morala deliti še posteljo! Zdaj se je pokazalo tudi, zakaj so se smučarski skakalci na skakalnici v Mislinji vedno počutili tako vame. Tatvina mreže za rokometni gol, ki se je pripetila te dni pod vznožjem te skakalnice, morda potrjuje nekatere govorice, da so skakalci tako kot v cirkusu pri svojih skokih uporabljali mrežo. No, to njihovih dosežkov nikakor ne zmanjšuje, saj gre predvsem za varnost. Mislinjski skakalci zdaj naprošajo NN, da jim mrežo še pred zimo vrne, sicer ne bodo mogli organizirati nove discipline - skakanja v rokometni gol! Da pa je zima že zares blizu, potijuje tudi tale notica iz policijskega zapisnika: neznana ženska je 18.10. iz trgovine Varteks v Slovenj Gradcu odnesla žensko bundo. Seveda je ni plačala. "Zdaj imam vsaj razlog in izgovor pred ženo, da bom lahko stekel za vsako žensko v sumljivi bundi, saj vendar želim pomagati policiji," bi to komentiral moj prijatelj Miran, in pridal: "Še bolje bi bilo seveda, če bi ženska ukradla kakšen bikini". Potem bi bilo tekanje za njo še prijetneje!” ■MAJ V OKTOBRU Dragica, ljubica, srček, zajček, miška, muc, ježek... ali kakorkoli je že ljubkovalno ime sopotnice ali oboževalke neznanega storilca na Ravnah, bo v prihodnjih dneh lepo okrašena, če lahko tako rečemo. Njen ljubi cukrček, mišek, hrček, ...itd. je namreč zanjo "krepko segel v žep” (ne svoj, op.pisca) v trgovini Maj na Ravnah. Odnesel je namreč kar 13 parov uhanov iz srebra, srebrno verižico ter 20 kosov uhanov iz plastike. Če njegova draga to rubriko prebira, pa se mu zdaj lahko obeta tudi huda ura, saj bo njegova mala porednica, sonček, rožica... itd. tako izvedela, da so uhani, ki ji jih je podaril - iz plastike. Obogi porednež, nastopaček, postopa-ček,... itd. Slovenski modni oblikovalci bluz doživljajo zadnje čase vse več uspehov tudi v svetu. Tako je celo iz daljnje Ukrajine prišla E.K. in v M klubu v Slovenj Gradcu brez plačila odnesla žensko bluzo. Tega dejanja je namreč utemljeno osumljena. Mislim, da bi morali biti do nje kar prizanesljivi. Denar je porabila za vožnjo, tako oblikovane bluze pa najdeš le težko drugje na svetu. Po svoje sta si obletnico umika nekdanje Jugoslovanske vojske iz Slovenije tolčamila brata M.Š. in J.Š. Utemljeno sta namreč osumljena, da sta iz (nekdanje) stražnice Terča odnesla šest radiatoijev, vrednih 43.000 SIT. Bojda se nameravata zagovarjati, da v tej stražnici zdaj " pač nima nikogar več zebsti" njima pa je doma tako hudo mrzlo! T.I. ŽELITE LOKAL ALI POSLOVNI PROSTOR? V STROGEM CENTRU PREVAU GRADIMO ZA VAS PRODAJNI CENTER • v mansardni etaži je na razpolago 18 lokalov površine od 22 do 48 m2 • finalizacijo določate sami • pri takojšnjem plačilu 3% popust • pokličite ali obiščite nas. radi Vam bomo svetovali • najnižja cena na m2 poslovnih površin :1045 DEM NA PREVALJAH NA KS PREVALJE, tel.: 0602/31 - 294 V MARIBORU NA PARTIZANSKI 3-5, tel.: 062 / 226 - 111, 27 - 470 PRODAJA TUDI NA KREDIT PRODAJNI CENTER DRUŽBENI DOM PREVALJE OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, KOMU2VAPROJEKT MARIBOR 26 ------------------------------------------------------ PREPIH Poslovna enota Ravne na Kor. Telefon : 0602 - 21 339 Poslovna enota Slovenj Gradec Telefon: 0602 - 41 609 Poslovna enota Radlje ob Dravi Telefon 0602 - 73 051 Z DIMNIKARJI DO ČISTEJŠEGA ZRAKA, OKOUA IN PRIHRANKOV GORIVA Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba in je zavezana za pregledovanje in nadzorovanje kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav. V tem sklopu naših nalog opravljamo: □ redne kontrolne preglede □ izredne kontrolne preglede □ letne strokovne preglede z izdajo potrdil o stanju naprav □ meritve emisij dimnih plinov iz posameznih kurišč □ določevanje toplotno-tehničnih karakteristik posameznih kurilnih naprav in □ strokovne preglede za izdajo soglasij. Pri samem čiščenju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav pa je obseg naših opravil naslednji: > redna mehanična in kemična čiščenja ogrevnih površin > generalna čiščenja > izžiganje oblog in > protikorozijska zaščita. Naj dodamo, da v dejavnost dimnikarske službe sodi tudi vodenje evidenc (katastrov) o kurilnih dimovodih in prezračevalnih napravah ter emisiji dimnih plinov. SPOŠTOVANE NAŠE STRANKE! Z vašo pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem predpisov in navodil dimnikarske službe, bomo tudi v teh kurilni sezoni z naše plati lažje skrbeli za čistejši zrak in okolje ter varnost vašega premoženja in zdravja. VAŠI DIMNIKARJI POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC POHORSKA CESTA 15 (AVTOBUSNA POSTAJA) tel.: U602 41-591, 41-813 fax: 0602 41-814 PREDSTAVNIŠTVA: RADLJE OB DRAVI tel.: 71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM tel.: 21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA) tel.: 83-987 Pri sklenitvi Zelene linije AO in AO-plus zavarovanja-dodatni 10% popust in brezplačni tehnični pregled avtomobila. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI. LT PA GAT d.o.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Glavni trg 25, tel.: 0602 • 41 - 276 Kolektiv RESTAVRACIJE BELLEVUE Slovenj Gradec vabi na TRADICIONALNO MARTINOVANJE - v soboto 6.11.1993 ob 20. uri z ansamblom ŠIROVNIKI in OKTETOM LESNA Kot vedno doslej tudi tokrat: f i f i * I Rezervacije na tel.: 0602 / 41 - 055 Za tiste, ki boste Martinovali doma, smo Vam v prodajalni MOJ MARKET in MARKET LEGEN poleg ostale pestre ponudbe pripravili po ugodni ceni še GOSI, MLINCE, ZELJE, VINA... SE PRIPOROČAMO