leto xlvi. _ vol. xlvi.
merikanci so vrgli Nemce nazajftSSSS
L«ndon N silo s° se
16. febr. — Ameriške oklepne čete so danes udarile - ee na ^ommelove izvežbane veterane ter prisilili nacije,
^namT°ra!i/umakniti šest milj naza'' v okraJu Prelaza Faid>
runizija. To je bila za ameriške čete prva večja bitka j letal.
z Nemci.
^vojaškega sodišča
°siiet
iti'a" . 0 lz ljubljanskega irtien, t ne 25- sept. 1942 v
e, odsek aSk° teritorialno s0"
"asleriJ LjublJani, J'e izre-' eanJo sodbo v zadevi
K
J
0
i
t
Nik
ki so se včeraj umaknili 20 milj pred °*pmelovo armado v Tuniziji, so udarili na-aJ m prvi dan pognali Nemce za 6 milj nazaj.
Ki:
29 „,!Ja m Vidic
hčerki
o)m , ....... Josipine,
Poru /p 1922 v Gamiji U),
NaT:? Josipu,
bivajoča ln Krop Barbare
sinu roj.
^čiL 1014 v Wesslafenu
ija) v •
hla biu Vajočemu v šalki
in 0 HI IVANU. Sinu Iva-
še večje izgube
Washington. — V bojih pri Solomonskem otočju, ki so se vršili med ameriško pomorsko in zračno silo ter mSd japonskim ladjevjem in letalstvom od 29. januarja, so Amerikan-ci izgubili dve bojni ladji in 22 Istočasno so pa Japonci izgubili 15 ladij in sicer sta bi-
Toda kakih 60 milj južno od ]j dve potopljeni, 13 pa močno tega prelaza se je zavezniška li- poškodovanih, ter 61 letal, ni j a pomaknila nazaj pred nem- To je rezultat bitke, 0 kateri škim pritiskom. Ameriške in je bilo poročano, da se vrši pri francoske čete so bile prisiljene Solomonih, toda o katere izidu zapustiti bazo pri Gafsa, 75 j ni bilo poročila od ameriškega milj zahodno od morja. Zavez-j poveljstva, niki so zapustili to bazo v nede-j JapoYici so hoteli vzeti iz Ijo zvečer potem, ko so začeli'Guadalcanala svoje čete, dočim Nemci z veliko ofenzivo, s kate- so jim Amerikanci to prepre-
%
Marije, roj. 30. bivaj^V vasi in tam-
;Jevej? ' cl> zločina po I. čl. & 2V,oraZRlasa 3. maja ki
je , el°vali pri združi H namen, nasilno f^tev !h!ično gospo-
1Ji'" obtPldržavi- Pri Vidic
ori>,^i,n<> oko'lnostjo, da
<f*torka;
Č1, 16 D«cejeve-,1/ Kodo]0°v okt«bra 1941,
:J staiiovH 1 v oboroženi če-p
JJ°ein«T- z namenom, da *n>raL jih Predvideva v>dic M -
^ Po čTT!'18 pa še Posebej ZukoniV56> 629 kazen-* m ker a u dv
namen
*	Posilijo
/sOOo » da izplača le-
Hrij" „ / za dispenzar 8 tem
p, 'a
. S1 i
J
j/
p*
<f
j
li,-:Vi<u
>
služb
iP
A v*
je v sodelo-/e»ia izvršila da
ro so hoteli obkoliti Gafso.
Važnejša je zdaj bitka severno od tod, kjer je Rommel prodrl 20 milj v ameriško linijo. Ako bodo Amerikanci potisnili nemške čete zopet nazaj, bodo morali Nemci izprazniti Gafso, ali pa bodo ujeti.
Ameriški pehoti in topništvu pomaga zračna sila, ki prizadeva sovražniku težke izgube. Prvi dan bitke so Nemci izgubili 20 tankov.
Rommel, ki se počuti kot v zagato potisnjen tiger, je vrgel proti neizkušenim Amerikancem svoje najboljše čete, ki so se izurile v bojih po Egiptu in Libiji. To je očividno zadnja Rom-melova ofenziva, da bi podaljšal svoje pozicije v severni Afriki. Rommel misli, da bo stri neizkušeno ameriško armado, predno bo prišla osma angleška armada na pomoč, ki je izurjena v puščavskih bojih in pred katero je Rommel bežal iz Egipta.
Toda Rommel ni računal na izvrstno izvežbano ameriško zračno silo ,ki ima daleč boljše stroje kot Nemci. Ti so v tem boju pokazali, da mnogo prekašajo nemške letalce.
-o-
2S> ,ida mu
H Z1!' Pismo ft it ^ sodišče *iVrHa
Hi %
•ot
tak,
vidic Marijo, Jelenca Ivana Jim zločinov Jfoja v dosmrt-Marijo pa še
!)>■;' 7 111 1)1'Pianih
na
gl°be o4 v
%n*! roske i" vse po-
jaVn-!3u&no
trajne prepo-zakonitega Ve sodbe
ih
2. v Tri!:; S°dbe v "^ih
Jani. 6steJu in "Jutro'
komisar
K
lef.^je^a>eWandowski-

"ctip v »nutida T Vceraj ime-

Ui
M
S' k
As
Velika nesreča v Euclidu na železniškem prelazu
Včeraj zjutraj ob 6:30 se je pripetila na železniškem križišču Babbitt Rd. in Nickel Plate progi velika železniška nesreča. Vlak je zadel v avto, v katerem so se peljale štiri osebe na delo v Chase Brass & Copper Co. Ubita je bila Miss Jane Zanovicz iz 3735 E. 69. St. Voznik avta in dve ženski, ki sta bili v avtu, so dobili težke poškodbe. Vlak je vlekel avto 100 čevljev po progi, predno ga je mogel strojevodja ustaviti. Signalne luči na prelazu so takrat delovale.
Mesto je odslovilo nadaljnih 30 delavcev
V pondeljek je župan Lau-sche odslovil 113 delavcev pri vodovodnem oddelku, ker so začeli z sedečo stavko. Včeraj zjutraj je pa poslal utilitetni direktor še drugim 30 delavcem pri istem oddelku brzojavno obvestilo, da naj ostanejo sche je vče- doma, torej je vseh skupaj od-kila mestna slovi j enih v tem oddelku 143 Prizadeti, ako!delavcev. V soboto bodo dobili odslovljeni delavci zaslišanje pri civilni komisiji.
Nesreča rojakinje
Mrs. Ana Stimetz iz 10105 Reno Ave. je tako nesrečno padla na cestnem pločniku, da si je zlomila nogo. Nahaja se v St. Lukes bolnišnici, soba št. 119. Rojakinji želimo skoraj šn o en*.	okrevanje.
>nstyt*a mestne do-
Nj,1 1 n -le
bil
at
^rnčlnik 12 14. var 10krat°v v zbor-
C^tnoK^110
^bi^ Oo
V? <k|0 ' ?lacano čas in h Z^TJ" ^ na te-
čili. Japonci so poslali do So-lomonov večje število bojnih ladij in letal. Ameriška , boj na ladja Chicago je bila potopljena, toda žrtev je bilo malo. Sorodniki izgubljene posadke so bili že obveščeni. Ime druge potopljene ladje pa še ni dano v javnost.
-o-
Važno za Collinwood Oni vlagatelji stare North American banke, ki imate dobiti dividende in ki stanujete v Collinwoodu in okolici, dobite isto na North American banki, vogal Waterloo Rd. in 156. cesta in ni treba hoditi na glavni urad na St. Clair Ave.
Druga obletnica
V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Novaka. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Konjsko meso je dobilo zobe
Euclidslca, mestna zbornica je sprejela predlog, da mesnice, ki prodajajo goveje mesor ne smejo prodajati istočasno konjslcega. Trgovinet ki p r o d d j a j o' samo konjsko meso, morajo to povedati s posebnim tuipisom. Kazen za prestopek je 30 dni zapora ali •$500 globe, ali oboje, da bo bolj držalo. Torej se euclidskim gospodinjam ni treba bati, da bi jim mesar "pomotoma" zavil konjski steak mesto govejega.
-o—,-
Nacisti poročajo o bitki na Hrvaškem
New York World Telegram prinaša iz Stockholma brzojavko časniške agenture STB, ki luje pod nemško kontrolo in pojoča iz Zagreba, da so v jugozahodni Hrvaški izbruhnili srditi boji; jugoslovanske partizanske čete stoje tam v boju z nemškimi, italijanskimi in us-taškimi vojaškimi silami.
Brzojavka zatrjuje, da so partizani opremljeni z modernim orožjem vključno letal in tankov (?), da so pa slabejši od sil osišča, ki imajo veliko številčno premoč.
--t—o-—-—
Poškodovan rojak
Frank Sterle, star 29 let, sta-nyjoc; ,i\a 11.44 E, 7J,vSt, je dobi], močne poškodbe, ko je trčil njegov avto z vozom ulične železnice na 55. cesti in Central Ave. Odpeljali so ga v Charity bolnišnico.
Harkov je zdaj v ruskih rokah
Družinski očetje ne bodo še klicani v armado
! Okrajni nadzornik za obvez i no vojaško službo je včeraj iz-I javil, da ima vseh 51 nabornih ; komisij v okraju Cuyahoga do volj oženj enih moških brez otrok, da ž njimi napolni zahtevano kvoto, predno začno kli-! cati v armado družinske očete. Vse od treh do šest mesecev bo preteklo, predno bodo poklicani vsi ocenjeni moški brez otrok.
V kongresu je zdaj predlog, ki zahteva, da so iz vsake države prej poklicani vsi samski in o ž e n j e n i moški brez otrok, J predno bodo klicani družinski [očetje. Zdaj posluje vsaka na-| borna komisija zase. ne glede I na to, kakšne kliče druga ko-I misija.
-o-
fca Rs
Naši.
vojaki
išiia - Postrežba bi se župan.
1 Uv. v b0 darovana
mšig
po-
ni Pa
Poročnik Raymond F. Lesko-vec, sin Mr. Joseph Leskovec iz 515 E. 200. St., Euclid, O. sporoča, da je srečno prišel čez morje. Toda odkar je odrinil iz Amerike, še ni dobil nobene pošte. Upa pa, da bo dobil v kratkem kako sporočilo od doma in od prijateljev. Njegov naslov je: Lt. Raymond F. Leskovec, O-1010439, Ren. Co. 67th Arm'd Rgt., 2nd Arm'd Div., APO, 252, c/o Postmaster New York, N. Y.
M 14
Korporal Andrew Sire, sin Mrs. A. Sire, 6603 Schaefer Ave., je zdaj zaposlen v uradu glavnega stana. Njegov naslov je: Cpl. Andrew Sire, 25284610, Hq. & Hq. Co., APO 257, North Camp Polk, La.
P® Pas P®
Pvt. Henry Zupančič se nahaja v vojaški bolnišnici, toda je že na potu okrevanja. Njegov naslov je: Co. A, 2nd Bn., 77th Div. Trg. Rgt., APO* 77, 306th Inf., Fort Jackson, S. C.
M ta
John Mencin bi rad, da bi se ga prijatelji spomnili s kako kartico. Njegov naslov je: Det. Med. Dept. MacDill Field, Fla., B No. 2.
si m na
Pfc. Joseph F. Prešeren, sin Mrs. Agnes Perne iz 1007 E. 622. St. je poslal svoj novi naslov, ki se glasi: Pfc. Joseph F. Prešeren, 12th Replacement Bn. F. M. F.'T. T. C., Camp Elliot,
jAvtna licenca, politični ! letak za guvernerja
Columbus, O. — Demokratski poslanci vpijejo, da bo avtna licenca za leto 1943 politični letak za guvernerja Brickerja, ker bo nosila guvernerjevo ime, dalje ime direktorja za državne ceste in registrarja motornih vozil.
Poslanska zbornica je sprejela predlog, da bodo avtne licen-ce-v-Ohio sa lela 1943, 1944 in
1945 v podobi papirnatih etiket, ki jih bodo lastniki avtov prilepili na okno. Te etikete bodo nadomestile kotfinaste plošče, ki so bile dozdaj v navadi. Predlog je bil poslan v senatno zbornico v nadaljno akcijo.
San Diego, Cal.
pva P® Ra Mrs. Margaret Kogovshek je
šla v Great Lakes, 111., kjer je njen sinko Stanley pri mornarjih. Povsod je videla same vesele obraze naših mladih mornarjev. Ampak mraz je bil pa tak, da so straže stale samo po dve uri, mesto štiri. Stanley naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu.
Rb MI Pa Eddie Rožanc, sin poznane John Rožančeve družine iz 15216 Lucknow Ave. se je vrnil iz Ohijske univerze in se je vpisal k letalskemu oddelku. Bil je že na naboru. Zdaj čaka, kdaj ga bodo poklicali v uniformo, želimo mu mnogo sreče in pa zdravja.
PB IBB BB.\
Sledeč je novi naslov narednika Hosta: Staff Sgt. Martin Hosta, 98th Ard. Co. (H. M. T. K), c/o Postmaster Yuma,, Arizona.
paj ftal VH
V četrtek odide v armado Strica Sama Anton Ferfolia iz 9116 Union Ave., ki je bil usluž-ben pri bratu pogrebniku ter solastnik Ferfolia Furniture Co. na 80. .cesti. Anton je sin Johna in Terezije Ferfolia iz 9435 Birchwood Ave., Garfield Heights. Njegov brat dr. John J. Folin, ki je stotnik v armadi, je bil te dni prestavljen iz Tex-asa v Carlisle, Pa. Antonu želimo vso srečo in pa zdrav po-vratek.
Zavzetje Harkova je največja ruska zmaga v tej ofenzivi. Nemci imajo zdaj v rokah samo še eno večje rusko mesto, Kijev. Vsa nemška bojna linija je v nevarnosti.
London, 16. febr. — Posebno poročilo iz Moskve je danes poročalo senzacionclno vest, da je ruska armada zasedla Harkov, glavno industrijsko mesto v Ukrajini, ali "ukrajinski Pitts-burghš" Nemci so imeli v posesti Harkov od 24. oktobra 1941.
Rusko poročilo se je glasilo: "Po vročem boju so naše čete na 16. februarja okupirale Harkov potem, ko so pregnale nacije iz mesta v srditih bojih po ulicah."
"V bojih za Harkov so naše —-----—-
čete razbile Hitlerjevo elitno gardo, obstoječo iz dveh oklepnih divizij, eno motorizirano divizijo in več pehotnih divizij."
Na tisoče Nemcev je padlo v rusko ujetništvo v mestu. Okupacija Harkova je celo bolj važna v očeh vojnih strategov, kot pa obramba Stalingrada in zavzetje Rostova.
V Harkovu je bilo sidro nemške linije, ki se je naslanjala na to mesto, ki so ga bili Nemci silno utrdili. S padcem Harkova je
v nevarnosti vsa nemška bojna linija prav gori do Leningrada.
Nemci so se umaknili od Harkova proti Kijevu, ki leži 250 milj zap&dno. Najbrže se nemška armada ne bo ustavila pred Kijevom, ker nima poprej nobenih stratggičnih pozicij, ki bi bile pripravne za obrambo.
Druge ruske kolone prodirajo južno proti Taganrogu, da bi odrezale umik nemški armadi, ki beži od Rostova.
Jugoslovanski vojni relif bo dobil v Clevelandu od Community sklada $16,000
Guverner Bricker bo baje danes podpisal postavo za spremembo časa
Columbus, O.—G u v e r n e r Bricker je izjavil, da bo najbrže danes, v sredo, podpisal postavo, glasom katere bo šla država Ohio za eno uro v času nazaj. Ako bo to storil, bo dobila država Ohio s prihodnjo nedeljo nazaj predvojni čas. Le v slučaju, če je v predlogu kak legalni zadržek, ne bo guverner istega podpisal.
--o-
Nov grob
Včeraj zjutraj je u mrl v Emergency Clinic bolnišnici Ivan Kellic, prej Kapudjija, star 64 let. Stanoval je na 1039 E. 149. St. Doma je bil iz Kar-lovca na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča soprogo Julijo, tri hčere: Ann, poroč. Ave, Mae poroč. Koesel in Frances poroč. Shipley, brata Avgusta in sestro Paulino. V Rock Creek, O. zapušča brata Josipa, v stari domovini pa enega brata. Pogreb bo v petek zjutraj ob 10:30 v cerkev sv. Jožefa na E. 144. St. in St. Clair Ave. in na pokopališče St. Mary's v Painesville pod vodstvom Svetkovega pogrebnega zavoda.
K molitvi
članice podružnice št. 41 SžZ naj se zbero nocoj ob 7:30 v Svetkovem pogrebnem zavodu, Ha se poslove od pokojne sestre Ljubice Mihalinec.
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo k molitvi nocoj ob osmih, jutri ob devetih zjutraj pa naj se udeleže pogreba.
v Cleveland je dospela pred par dnevi Mrs. Henry Rowland, ki je direktorica United Yugo-slav RqlieJ' Fuud-u, , ima dež v New Yorku. Ta organizacija je bila priporočena po Sumner Wejlesu, pomoženm državnem tajniku ter ravno zdaj zbira sklad $2,000,000 za pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom ter otrokom in drugim revežem v Jugoslaviji.
Kot nam je omenil konzul dr. Mally je ta organizacija že ope-tovano poslala pakete živil jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Italijo in Nemčijo, ki jih je razdelil Mednarodni rdeči križ iz Geneve, Švica. Tudi zdravila so dosegla že razne bolnišnice v Jugoslaviji, ki jih je poslala ta organizacija.
Kot je zvčdel dr. Mall.v name-
rava ta organizacija odposlati drug mesec eno polno ladjo zdravil, obleke in drugih potreb-ščin za otroke j.n potrebne v Jxu .. goslavijo. Vse to bo razdelil na licu mesta Mednarodni rdeči križ iz Geneve.
Mrs. Rowland je prišla v Cleveland, da apelira pri Community skladu za denarno pomoč. Kot slišimo, bo dobila ta organizacije zaenkrat -$16,000 od tega sklada. Organizacija do- . biva denarne prispevke tudi iz drugih mest. Detroit, na primer, je dal zadnji teden $25,-000.
Na Čela te jugoslovanske pomožne akcije so razni promi-nentni Amerikanci. Predsednik je multimilijonar R. L. Polk in eden direktorjev je tudi W. .L. Willkie.
Gestapo je baje ubil 80
nemških generalov
New York.—Na radiju je nek komentator pripovedoval, da je nemški Gestapo zadnji mesec ubil 80 generalov. Obdolženi so bili zarote, da se iznebijo Adol-fa Hitlerja. Trdi se. tudi z vso gotovostjo, da je Hitler odložil vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile.
Mladina, ki je v 15. letu, dobi kavo
Washington. —Začenši v soboto dobi kavo lahko vsa mladina. ki je bila stara 14 let, ko so bile izdane sladkorne karte. Dozdaj je bila postava, da noben ne dobi kave, ki ni bil star 15 let, ko so bile izdane te karte.
-o-
Party za Valentinovo članice dr. Sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredijo jutri večer card party za Valentinovo. Prireditev bo v cerkveni ! dvorani, začetek ob sedmih zvečer. Vabljene so vse newburske žene in dekleta.
Vrnitev iz bolnišnice
Frank Kovach, lastnik Collinwood Dry Cleaning, se je vrnil iz bolnišnice. Nahaja se zdaj na svojem domu, 15210 Saranac Rd.
IZ NAŠIH NASELBIN
Duluth, Minn. — Pred dnevi se je pri avtni vožnji ponesrečila Margareta Debevc, zdaj omo-žena Skul, ki se nahaja v tukajšnji bolnišnici. — V Calumetu, Minn., je zadnje dni umrl Jos. Karonovič, star 59 let, ki zapušča ženo, sina, hčer in dva pastorka.
Buenos Aires, Argentina. — Dne 31. oktobra 1942 je v tukajšnji naselbini za operacijo na želodcu umrl Alojzij Dol-ščak, stftr 38 let, rojen v Pod-turjaku na Dolenjskem in mizar po poklicu. Tukaj je bil 12 let in zapušča bratranca.
Chicago. — Dne 9. februarja je v bolnišnici umrla rojakinja Josephine Bilthaver, 2347 W. 21 St., stara 62 let in rojena v Brusnicah pri Novem mestu. V Ameriki je bivala čez 40 let.
-o-
Sedmina
V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša-sed-mina za pokojnim Frankom Drčarjem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pravilen naslov
Mr. in Mrs. Frank Švigel stanujeta na 1207 E. 60. St., ne pa kot je bilo pomotoma omenjeno v zahvali.
, i „,,.'!
AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 17, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMfff DITKEVEC editor «ii7 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Z: Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta »4.0v> Z: Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c____
StTBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D S. and Canada $3-50 for 6 month«. Cleveland by mail $4.00 lor 8 months U S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for S months Single copies 3c	___________
Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 40 Wed., Feb. 17, 1943
j BESEDA IZ NARODA
Žrtve fašistovskega režima
Cenjeno uredništvo,
Pod pisanemu "Jugoslovan-
gradu, skupaj z mnogimi drugimi, potem pa so ga odvedli v koncentracijsko taborišče v notranjosti Italije. Sedaj je došla vest, da so ga Italijani streljali. Podrobnosti o njegovi smrti
skemu Oboru iz Italije" je čast1 in razlogih smrti ni. na podlagi dobljenih vesti iz Dr. Marušič je bil vedno ko-domovine javiti vam tužno vest, rekten, pošten in objektiven člo-da so preminili kot žrtve faši-jvek. Spoštovali so ga vsi, prija-stovskega režima v Italiji slede- telji in sodelavci, kakor tudi ne-
či narodni prvaki-Slovenci: Dr. Drago Marušič, bivši ban
prijatelji (le politični, ker drugih ni imel). Bil je dober Slo-
Naš jedilni list za 1943
Koliko živil bomo dobili letos? Vladni uradniki pravijo, da ne toliko kot lani, pa vendar toliko, da lačni ne bono. Gotovo bo mani živil za civilno prebivalstvo kot zadnja i/i leta. Odjemalci bodo pač morali iti na standard 'leta , 1/30, ko so kupovali manj, ker so imeli pač manjše dohodke.
'Racioniranje, ki ga je vpeljala vlada z namenom, da se razdeli živež na. vse ljudi enako, bo prizadelo tiste, ki so vedno veliko kupovali in bodo dobili zdaj manj. Drugi pa, Is i so manj kupovali, bodo lahko dobili več, seveda, če bodo ]- jteli in če bodo imeli denar. Vlada ne pozna razlike med stanovi, kadar naroči racioniranje tega ali onega živila.
Recimo družine, ki so imele letnih dohodkov nad $5,-COO, so porabile do štiri funte mesa na teden za vsako ose-!-o;' Z vpeljavo racioniranja ga bodo mogle kupiti pa le t krog dva funta za vsako osebo na teden.
Družine, ki so, recimo, imele $1,000 dohodkov na leto, se porabile morda samo en funt mesa na teden na osebo. Z racioniranjem ga bodo lahko kupile dva funta, kar bodo najbrže tudi storile, ker imajo zdaj večje dohodke. Torej je racioniranje za nižje sloje prav hvaležna vpeljava.
Na poljedelskega tajnika Wickarda je prišlo opetova-p.o vprašanje: koliko raznih živil, ki so najbolj potrebna za človeško telo, bo dovoljenih civilistom. Mr. .Wickard, naravno, ne more dati natančnih številk, vsaj ne za dlje časa.
Koliko živil bo dobilo civilno prebivalstvo v letu 1943, ie največ odvisno od poljskih pridelkov v tem letu. Torej ima rešitev tega vprašanja v rokah ameriški farmar.
Toda farmar ne more računati samo na svoje roke, ampak mora vzeti v obzir še druge faktorje, namreč: vreme, Pomanjkanje delavcev, problemi prevoza in podobno. Vrhu tega bo pa morda armada zahtevala zase še več, kot je zahtevala dozdaj. Toda poljedelski tajnik Mr. Wickard je zagotovil, da vlada ne bo pod nobenim pogojem dopustila, da bi padla prehrana civilnega prebivalstva pod normalo.
Ako vzamemo za bazo, da bo farmar pridelal kvoto, kot se pričakuje, da jo bo in če vzamemo v obzir, da armada ne no napravila večjih zahtev na živila kot dozdaj, potem more civilno prebivalstvo pričakovati, da bo dobilo živila v sledeči količini:
Odrasla oseba bo dobila na teden okrog 36 unč mesa, kar je nekako 2 funta in en četrt. Anglija ga daje nekaj ve£ kot en funt, Nemčija ga daje 12 unč in Italija ga daje samo unče na teden za vsako osebo.
Meso bo postavila vlada pod racioniranje. Za boljše vrste mesa bo treba dati več točk iz knjige št. 2. Boljše vr-vle mesa, kot na primer steaki, se bo dobilo manj, slabše vrste, kot na primer rebrca, se bo dobilo več. Vse skupaj računano bo dobila vsaka odrasla oseba povprečno 36 unč mesa na teden.
Produkcija mesa se računa za letos ne približno 25,-30,000,000 funtov. Armada ga bo zahtevala okrog 7,500,-; JO'OOO funtov, torej ga bo ostalo za civilno prebivalstvo ■ 7 500,000,000 funtov. Toda civilno prebivalstvo bi ga kupilo najmanj 21,000,000,000 funtov, če bi ga moglo dobiti. Zato je potreba racioniranje, da ga dobi vsaka oseba enako mero, ker ga ne bo dovolj za vse zahteve.
Meso, ki ga dobe zavezniki iz posojilnega sklada, bo vzeto iz količine, ki je določena za armadno potrebo, loda zavezniki bodo dobili večinoma svinjino. Lansko leto so .obili zavezniki manj kot en odstotek govedine.
Kar se tiče sirovega masla, vlada računa 13 funtov na :;to za vsako osebo. To je približno 4 funte manj, kot ga civilno prebivalstvo normalno porabi. Kot nadomestilo se o dodalo okrog 4.5 funte margarina za vsako osebo na leto.
Producenti sirovega masla ga morajo deti na stran 20 dstotkov za armado/ Zavezniki so ga dobili prošlo leto i i an j kot en odstotek, dočim ga bodo morda dobili letos 5
uo 8 odstotkov.
Masti bo dobila vsaka oseba na leto okrog 23 funtov, /.ar je okrog 3 funte manj, kot je normalna zahteva.
Kar se tiče moke jo bo dovolj za vse civilne potrebščine, ker je dovolj žita v skladiščih. Torej bo tudi kruha dovolj za vse normalne potrebe.
Kar se tiče jajec jih bo dobil narod nekoliko manj kot insko leto. Prošlo leto jih je bilo zavžitih ali porabljenih
.16 na vsako osebo.
Kokošjega mesa bo na razpolago letos več kot lansko : :to. Toda zahteva bo pa tudi večja zanj, ker bo drugega mesa manj na razpolago.
Prezervirano sadje in sočivje bo s 1. marcem racionira-■,o. Količina, ki bo dovoljena, bo okrog 40 funtov na osebo na leto.
Ako bodo farmarji pridelali zahtevano količino krompirja, fižola, graha in sveže zelenjave, bo tega dovolj za vse
zahteve civilnega prebivalstva.
Možno je, da bo drugo zimo primanjkovalo svežega Tifeka v velikih mestih. V takem slučaju bo potrebno racioniranje, da bo dovolj mleka za otroke in noseče matere.
v Ljubljani in minister socialne, venec in iskren Jugoslovan, politike in narodnega zdravlja j Enako so mu bili pri srcit tudi v Beogradu,	j Hrvati in Srbi. Največjo Ijube-
Andrej Čok, bivši šolski vodi-! zen pa je poklanjal onemu svo-telj slovenskih "CMlo-Metodo- J jemu ljubljenemu kraju in na-vih" šol v Trstu, in	i šemu tamošnjemu nesrečnemu
Danilo Zelen, slušatelj prava ljubljanske univerze.
Dr. Drago Marušič je bil sin naše lepe, sončne Goriške, rojen v Optajem Selu pri Doberdobu, poznanem kraju iz prve svetovne vojne, ker so se tam skozi pallet vodile krvave borbe. Opatje Selo leži blizu reke Soče na sami etnografski meji med Slovenci in Italijani. Vzgojen na praški univerzi in zadojen z idejami Svojega profesorja velikega Masaryka je postal advokat v Gorici in se že kot mlad človek pridno udejstvoval v nacionalnem delovanju. Navdušen sokol, kateremu je bil pred prvo svetovno vojno starešina v Gorici, je sodeloval v vseh naprednih organizacijah goriških in primorskih Slovencev. Kot rezervni oficir je bil mobiliziran takoj v začetku svetovne vojne avgusta 1914, ali je bil že koncem istega meseca avgusta v Rusiji kot vojni ujetnik. Sku-pak s svojim neločljivim drugom pok. Tomom Šorlijem, kasnejšim tajnikom londonskega "Jugoslovanskega Odbora," sta uspela, da jim je ruska vojna komanda dovolila iti v Srbijo, da tam stopita v vojsko kot prostovoljca. Na žalost, kmalu za tem, ko sta stopila v vojsko, je prišlo do evakuacije Srbije in sta tudi ona dva skupaj s srbsko vojsko doživela "Alabansko kal vari j o." Ko sta dospela v Pvim, sta se oba pridružila takoj "Jugoslovanskemu Odboru" in dr. Trumbič jih je rad sprejel kot sodelavce. Medtem ko je Tomo deloval kot tajnik Odbora v poznani odborovi pisarni v Parizu, Rue Cadet 17, priden kot mravlja, se je dr. Marušič posvetil propagandističnemu delu. Nekoliko let je deloval tudi v Ameriki med svojimi brati za ustvaritev Jugoslavije.
Takoj po končani vojni je bil poklican v Pariz, kjer je postal član Jugoslovanske delegacije pri mirovni konferenci in kadar je ta končala svoje delo, je bilo Marušiču poverjeno mesto generalnega tajnika Jugoslovanske delegacije repa racij ske komisije v Parizu. Njegovo strokovno znanje, velika kultura in vedno žovijalna pojava— so bili edini njegovi atributi ki so mu omogočili, da je dosegel tako važno in delikatno mesto.
Ko se je 1924 vrnil v domovino in se nastanil kot advokat v Ljubljani, ga je "Samostojna kmetska stranka" izjbrala za svojega prvaka. 1925. leta je kandidiral za narodnega poslanca na Radičevi iisti, s katero je tedaj bila njegova stranka v volilni koaliciji, ali vsled tedaj vladajočih razmer v Jugoslaviji ni bil izbran. Ko pa je bila Jugoslavija razdeljena na banovine, je bilo Marušiču poverjeno mesto bana v Ljubljani in na tem mestu je ostal tri leta in pol, ko je odšel v Beograd, da pro
narodu na Goriškem, v Trstu in Istri, kateremu je po prvi svetovni vojni italijanski nenasitni imperijalizem odrekal pravico za slobodo in življenje. Z vso dušo in z vsem srcem je hrepenel, da tudi temu delu naše mile domovine zašije solnce slobo-de. Bil je tipičen izraz "kraškega fanta."
Njegovo in njegovih sotrud-nikov delo bo imelo — v to smo prepričani—uspeh, Istra, Trst, Gorica bodo slobodni, ali njega, enega od tvorcev te slobode, ne bo več med živimi. In kdo ve, koliko drugih slovenskih in hrvatskih prvakov, iz Julijske Krajine ne bo več. Usoda. Morali so se žrtvovati, da bi drugi 'živeli in bili slobodni.
Dragi Drago, večnaja Ti pa-mjat.
* * *
Andrej Čok je bil sin stare tržaške družine. Ime njegove družine se nahaja med podpis-niki-meščani tržaškega mesta na pergamentu, s katerim je mesto Trst 1212. leta kapituliralo pred beneškim dožem. Tudi to je med drugimi eden od dokumentov, da so Slovenci avtohtoni prebivalci mesta Trsta.
Pok. Andrej je služil kot učitelj po raznih tržaških šolah, še pred prvo svetovno vojno je postal učitelj nq edini, privatni, slovenski šoli v Trstu, ki jo je vzdržavala "Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Ta šola je bila ponos ne samo tržaških Slovencev, nego vseh Slovencev sploh. Centru, v katerem je živelo skoro največje število Slovencev, je "Družba sv. Cirila in Metoda" posvetila največ pazljivosti in ljubezni. Osnovana 1886. 1. se je ta šola pred prvo svetovno vojno razvila v eno od najvažnejših kulturnih institucij primorskih Slovencev. Zraven osnovne šole za dečke in osnovne šole za deklice, je bila v sklopu te ustanove tudi nižja srednja trgovska šola in me ščanska šola z rangom nižje srednje šole. Nad 1600 slovenskih otrok je obiskovalo to šolo, na kateri je podučevalo 36-40 učnih moči. Od 1919 dalje je bila šola last novega "šolskega društva," ki jo' je prevzelo od Družba sv. Cirila in Metoda, in od tecfaj dalje je bil šoli voditelj Andrej čok.
Ta šola, ki je bila med glavnini stebri tržaških Slovencev za njihov narodni napredek, je obstojala do 1930. leta. In še tega leta so se vršile predpriprave za naslednje šolsko leto 1930-31. Učeni so se upisali, a 1. septembra je bila po stari navadi maša v cerkvi sv. Jakoba, po kateri bi bili morali učitelji in učenci iti v šolo, na otvoritev šolskega leta. Vse to se je seveda godilo v sporazumu z italijanskimi oblastmi. Kakor strela iz vedrega neba se pojavi med mašo v cerkvi karabinijer, ki vroči pok. Andreju, kot šolske-
vzame mesto ministra socialne, mu predstojniku — dekret vla-politike in narodnega zdravja. Po tem je bil nekolikokrat izbran za narodnega poslanca in senatorja.
de iz Rima, da je šola zabranje-na in da se mora zapreti. Lepa slika čisto fašističnih metod. Moremo si predstavljati nered
V teku te vojne so ga Italijani in brige, ki so jih te odredbe najprej zaprli na ljubljanskem1 provzročile pri otrocih, njih
starših in pri učiteljskem osob-ju, katero je naenkrat ostalo brez kruha.
Ko je bila šola zaprta, se je Andrej čok posvetil- samo privatnemu življenju. Bil je preveč eksponiran, da bi smel ri-skirati kakoršnokoli udejstvova-nje, obdan noč in dan od faši-stovskih agentov in špijonov. Ipak so ga dvakrat zaprli, prvič v Kopru v famoznem zaporu, drugič v še famoznejši Regina Coeli v Rimu. Ker pa mu niso mogli ničesair dokazati, je bil izpuščen. Fašisti so smatrali, da že sama njegova pojava pomeni moralno podporo Slovencem, zato jim je bila celo njegova navzočnost sama na poti. Brez razloga je bil — skupaj z mnogimi drugimi — še nekaj dni pred vstopom Italije v vojno, zaprt. V poznanem procesu decembra meseca 1941 v Trstu proti 71 osebam radi "veleizda-je in antifašizma" je bil z drugimi vred obsojen na 30 let zapora. Sedaj je prišla vest, da je še meseca julija umrl v zaporu. Ker je bil zdrav in krepak, je verjetno, da je umrl na posledicah groznega postopanja z njim, ali zastrupljenja, ako ga niso naravnost ubili.
Andrej Čok je nedolžna žrtev. Glavna krivda mu je bila, da je brat predsednika "Jugoslovanskega Odbora iz Italie," ki je bil vo^dja antifašističnega po-kreta, pa je uspel, da se je rešil n živi v Ameriki.
Velik in impozanten po zunanjosti, je bil pok. Andrej blag in skromen v občevanju. Zaveden Slovenec in iiskrein Jugoslovan bil je vedno čvrst karakter, pošten in objektiven. Vsi so ga imeli radi. Njegovi bivši učenci in kolegi so ga obožavali. Posebno pa so ga spoštovali in cenili tudi mnogi tržaški Italijani. Dičila ga je dobrota in plemenitost srca. Nič ne more bolje ka rakterizirati širine njegove lepa duše nego ta dogodek iz njegovega življenja: Italijanski iredentisti iz bivših avstrijskih pokrajin so smatrali Viljema Oberdanka, ki je pripravljal atentat na cesarja Franca Jožefa, pa so ga prijeli in obesili, kot svojega največjega junaka in mučenika. Po celi Italiji je slayljen kot tak. Oberdank je bil nezakonsko dete matere-Slo-venke, ki ni niti obvladala italijanskega jezika. Oče Italijan pa je vzgojil sina v italijanskem iredentističnem duhu. Oberdank je pred smrtjo zapustil neka pisma in druge dokumente v roke sorodnikov-Slovencev, misleč da bodo tako najbolj na varnem. Tako je zares bilo. Nekaj let pred današnjo vojno je slučajno uspelo pok. Andreju, da pri de v posest teh pisem in doku-mentov\ Znajoč, kako veliko važnost bi polagali Italijani na te dokumente — vsaj iz razlogov pijetete, ako ne iz drugih — jih je vkljub krivicam, katero so Italijani storili njegovemu narodu in specijalno njegovi šoli, pa tudi njemu samemu, poklonil nekemu svojemu prija-teljiu-Italijanu, da bi prišle v prave roke. Prevzela jih je mestna občina tržaška v svoj ob činski arhiv.
Kako divno so se Ti revanši-rali za Tvojo plemenitost, dragi Drejče, ti "kulturonosni" barbari. Nedolžnega so Te obsodili in potem ubili.
Tam ob Obelisku pri Občini nad Trstom si vsakodnevno uži val najlepši pogled, ki ga morda nudi zemeljska obla in si gledal pod seboj Trst, lep in bogat, sijajen in ponosen, 41a da leč tam doli v našo Istro do Ko pra in Pirana, pa široko azur no gladino našega sinjega Jadranskega morja. Gledal si in obžaloval nesrečo, ki je zadela Tvoj narod, pa si upal in upal, da pridejo boljši dnevi, da bo zmagala pravica in da bo Tvoj narod živel v slobodi. Boljši I dnevi pridejo — v to verujemo ' — zmagala bo pravica, Tvoj narod bo živel v slobodi, ali Tebe
ki Te je narod tako ljubil in v katerega je imel zaupanje, ker si ga vedno branil, Tebe več ne bo med živimi. Usoda. Moral si se žrtvovati, da bi drugi živeli in bili slobodni.
Ave, pia anima.
* * ■•!■■
Danilo Zelen, slušatelj prava na ljubljanski univerzi. Mlad in lep, jak in junak. Tudi njega so pogodila zrna italijanske puške. O njem in njegovem delu danes ne bomo psali. Samo to omenjamo, da ako je res česar ga Italijani dolžijo je zaslužil, da mu Slovenci in Hrvati podig-nejo spomenik sredi belega Trsta. To se bo morda tudi zgodilo, ako Bog da in sreča junaška. * * *
Junaki, počivajte v miru. Vaša kri, kakor tudi kri Vladimir-ja Gortana, bazovskih mučeni-kov in žrtev tržaškega procesa, skupaj s krvjo ostalih tisočev najboljših sinov Trsta, Istre in Gorice, ki so položili svoje življenje na oltar domovine, in ki so padli v borbi za slobodo, bo maščevana. SLAVA VAM!
Vsem ostalim žrtvam, onim tisočem, ki so prenašali — a mnogi tisoči še prenašajo — muke fašistovskih zaporov in koncentracijskih taborišč, naj bo večna hvala!
Naj bodo Vaše muke in žrtve zalog za zmago onih idealov, za katere smo se borili in se borimo, a to šo .pravica in ljudsko dostojanstvo. V borbi proti okrutnemu in nekulturnemu fašizmu ste padli in prenašali žr tve ne samo za slobodo Slovencev in Hrvatov pod Italio, nego za pravice človeka, za obraz človeka, za obraz človečanstva.
"Jugoslovnski Odbor iz Italije" prisega, da bodo maščevane vse krivice z brezkompromisno borbo proti krivici in nasilju ter za zmago pravice, poštenja, slobode in ljudskega dostojanstva.
"Jugoslovanski Odbor iz Italije"
Dr. Ivan M. čok,
predsednik.
imamo pred sabo, Pr na knjigi po $5.00, med je sedaj še po $3.61, * odloči še kak dober tis«' ki si mislijo nabaviti t" ^ go, za to, da si naročU0 kov besednjak nemiido®8. Na tisoče je takih 1» pritisne le en del, pa
Mrs. Agnes N«v» »t 2349 Cleveland ^ Chicago,
Skrivno sodelovanj" Paveličevcev inHa žanov razkril
Pred kratkim je Times prinesel i z P 01 svojega carigrajskega ka dolg članek, o ust8. za zopetno
ustoličen^
buržanov. Zaupni ki so prišli v roke I1(\ Jugoslovanom v C* zanimiv način raz ki je pred par meseci v hrvaških vladnih povzročila prelom ^ , škima kvizlingoma in Kvaternikom.
Bivši šef hrvaške^ nega štaba Kvatern^
mu Re
Če jih pritisne le en del, pa bo
Vsakemu poročilu, ki ga dobim za Novakov besednjak, je priloženih nekaj prisrčnih vrstic, v katerih se čuti poleg znane slovenske dobrohotnosti še velika zaželjenost te krvavo potrebne knjige.
Tipično je v tem pogledu sledeče pismo iz Kanade:
"Kakor sem čital v časopisu, kanite izdati v najbližji bodočnosti veliko knjigo, oziroma zelo obsežen in popoln besednjak za angleški in slovenski jezik. Ko izide ta zaželjena knjiga, mi jo pošljite kar v dveh izvodih, za kar Vam prilagam $7,22. Pošljite mi ju pa čim prej, ker hudo potrebujem in na vso moč pogrešam tak besednjak.
Gledal bom tudi na to, da ga bom priporočal še drugim rojakom v Kanadi. Kajti tukaj nas je veliko in nam vsem bo jako dobrodošla ta knjiga."
Mrs. Mary Spolar, žena znanega slovenskega hotelirja Andreja Spolarja v .Chicagu, mi je izročila $4.00 za en izvod Novakovega besednjaka ter pripomnila :
"Knjiga, ki jo mislite izdati v kratkem, bo pač najboljša kar jih je še bilo izdanih med Slovenci v Ameriki. Saj jo je spisal mojster naše lepe slovenske govorice — naš pisatelj in pesnik pa žurnalist Zvonko Novak. In pa potreben nam je ta besednjak kakor ribi voda. Zato se obračam do vseh ameriških Slovencev, naj si ga naročijo in vnaprej plačajo, da pride prej na svetlo in med nas. V par tednih se tako prav lahko spravi zadosti denarja za tiskovne stroške."
' Da, Va. Mary Spolar ima prav. V par tednih, ki jih še
sorodstvu z rodbin' thal-Novakovič, in
drugi vodje hrvas
„e*fp, kih

W !c
bivši čtasniki ali ul'a' minule avstro-ogrs^ , je, so bili začeli Pola^ lje za zopetno ustoh ^ sburžanov. Zamisli'1 ratinvo državo, ki obsegala H r v a š k ^ Slovenijo in morda
žarsko; nekatera ^ de, da je rimsko-^8 < hovništvo podpira'0. ,:
Nemci in Italija"1'^ morali plačati raču.^
ju uresničenja
teh v
vohali in zahteva".
odstranitev Kvatefl1
p
govih najvažnejših
Vsi so bili aretirani- V
Ai boj r'r>
i
K
»t v
ko \
Hat ]
4 (ovc eJal da s o,
'2; eitiš
# ;o
ki, za
U
er,
-h in bi sen bin azei
zopet izpuščeni m
in
ve v Sloveniji " nadzorstvom GestaP
Posledica tega senetljiva — častni^1 jj, avstro-ogrske mo118 ( prej uživali PrecJ
^ ij
pogledih in dobivaj Je
. ,	. brv«' da
visoka mesta v ni *
so se morali zdaj v j čajih umakniti ,t,
J

jugoslovanske ai"
Med odpuščen	^
nahaja tudi Evge"..! tlj .
IT)8" liitf'
sin maršala in f zagreške policij6'^,
/ »j
svojo sadistično ij pred kratkim o P & $ nitve dejal, da b1 ^ ročno darilo, da se glave 5,000 Srbo^'
> h P Krn
'al
1
'Ji."
vich
»-da frid k

'So dela
S
^a ,
P
žla '*to
V nekem vlad* j Washingtonu ,)e ca, ki je dobila -sl .ft»: i
nekaj dnevi, P°
sil*
svoja očala. Pr°; j, predstojnika, na.1 gre preko ceste k ji očala popravi-
1.0J
Predstojnik
%
ta, potem jopaP^^S od tega jo pošli^A.. PtU
mu. Tukaj vzame
.K"1, i
prošnjo na	pfijj.
sobo k predstojnici li uslužbenki aV Tukaj ženska vi svojo pros»^F«j 8I) pregleda razne * ,/f <*0Ve grafe, potem j j p /IV ,
"Mi je prav * smete iz urada, d>
volj časa v
slu^1'

bolniški dopust-
r
Uslužbenka s.e/ei'11 za j do svoje pis8 rj; , tam čaka, da ho " j\
Mk
ci
P« 1 >
v
'Vati:
bolniško listo jn očala.
m
Hlit
S
AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 17, 1943'
den
Pionirska Lavričeva družina
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta.
„VSe na tan j ko povem in
anta??^' da sem kon" ld.#n sam aj mi Pa more'" II a se8!1! P" sebi' "sam0 ne bojim, preden pa i" lah"
blago
m

nJe jokll! nel ¥
p™'- J«.
^ 1 Pa tam; delal?" > T'b°Š Za strežaja." '	ia8e Prav prijetno,"
i z:1,Ft vil, "Ameriko bi rad Ito v ' ah ne bodite hu-t»iamlVprašam- kdo ste?
N ,ataVkaok° naVad°' da
hJ68® lQti
Voljno eJal. <la '
let« m«4
m
:e
. -uSKee „ e ne, čem re-^	Popravi urno
fiki mi . nk Egenheim. V hapu^rl bogat stric
ter
J o
'M
Ji s n«)
,c'
11« in«
ciljne
J ft
p
4
pe.
M
ci
'o,
»« j1 # flf
t«®
^
ji n
v§» M

et> /
žtj
'Ž #


m razpro-tore;	Povedal sem
i 1 Vse do kože "
se da
toniti," pravi mi
bouL J?je se' "zaslužiS
je tvoja 0pra^ati> »tel it; s.edan3'a. Ali ne z menoj v Ameriko
pozvem, pre-m."
« mi je pokimal a.i sem ti že redden človek, to
; iz Hrt I' jaz sem b°8'at
m ds
81
* Vedl
"sem/ Več milijonov. U. m torei 7.nmit,(-i« T,..
irr,ati tjekaj-Ti
- iti ^ asč za mojo ^ :o bi W d°br0 bi te pla-setn 1 2 menoj."
bili že°tel st°riti ? Doma VS1 beriči in dru-^iboiip P6tanii> torej je
, keJre umekniti se jim,
PUsti^ Jmel gotovo
%iu>vii*Sem koj SV0J'° vzel famo toliko to-boval ' > kolikor sem ga
Cr^vko.
- »u smo proti
£a i
videl k J^tanjko poslu-"oiHa ^ Se J'e včas-ilh .Govoril, ali bil
J zapustiti /Ev-

h
''da bi v
Wdetno Se zvedel.
res° V Ameriko, po-^ Je bu 93 gospod de-
in nI ,.grdo- kupil si
'lela> je živel brez >K ,£Jaz ravno tako.
P n
2el0 ,, pa je gospod Umrl, K olel m kmalo er ni imej otrok
tli.
/P
liK'
/
J ■m1
i^ov
e V t Je me»i -
ob J!ta^entu. Jaz
ožii ne'. ki bi bili vse pre-sem sem
i , , sam ni-7hJ bl Počel
'VS?!.1,^ se z ne-me
ak patnet . ,Jaz s at tako . ' k0 s Hi T0 bogat ' hi Mrežni-, Počel z de-
S ll8em z Sv0r>njolcem, ki
J0- kjer' ^ grem ž njim VJ0'seStv,	stric
2 Lna °toku Ma-m 0li r«
fit!
Že

JJ(!l11 sZ "i'6" tako ab0" .Hi/ V,'1 sedel "a
V/lpo^kal še bolj-
^ Se P°tem
i V' »nori70' Veste sami.
< ' V"evie mrtvo, v ke?**}> a'i kaj
i ^Tzr
o n ^jič Jel J0ka" ^ mol
i>k0
l'obantiti, da na sve-

^ Sane' st°Pi bli-
«{Ti 1 v sl°-
'n6 ' kar ytpAh Je Pa tu-8te govorili, g«.
"Ali
Jfi'^ti? ta gledal To"
eUde
n i
i. S10W 01 2
ni-
lanskiZnali kje
V N tej d moveovoriti' kot 1-5	- Ker
V6st ;-ben P°vek vedno
r J
^ikajVVSakej naj manj-fetrugar
jp - Jurii
Hi hCi°i0.Zadre
s tem, dost, at domačega

človeka. Kot starodavnemu znancu podal je Tomažu roko in jel obžalovati zgubo svojega premoženja, ker bi bil sedaj lahko obilno .pomagal svojemu rojaku.
Tomaža niso premotile te priliznjene besede, odtegnil mu je svojo desnico ter djal: "Ne prenagli se, človek! morava se prej še več, pogovoriti.— Ti si mi razodel svoje življenje, ali v vsem,,kar si govoril, j je le malo resnice. Prepričati te hočem ob kratkem, po kakej poti si prišel v Ameriko. Me-niš-li, da ne vem, da -je bil tvoj gospod Slovenec, ne pa Nemec, da se je imenoval Matevž Sen-čar? Meniš, da mi ni znano, da te je najel pri hudobnem delu ukrasti in umoriti moje dete? ali spodletelo vama je; blago-srčni mož mi je rešil sina ter ga lepo izredil. Nisi-li potem natihoma ubežal s svojim gospodom v Ameriko, kjer je pograbil mnogo denarja po krivičnem ter se izdal potem za nekega grofa Tiralskega in ti si bil njegov strežaj ? Pozneje pa sta se preselila v južno Ameriko odtegnivši se pravici in ondi je živel tvoj gospod pod imenom: Enrikom Egenhei-mom. — Ti si hudodelec in ravno tako tjvoj gospod; mislila sta v miru živeti, a pomislila nista, da hudobnež nikdar nima pokoja, povsod ga spremlja božja srd. Ti si se mislil odtegniti ljudem, ki bi ti življenje grenili in previdnost pripeljala te je ravno onemu pred oči, čegar obličje ne moreš zreti z mirnim srcem, čegar besede te zbadajo, kot strupeni gad je. — 5az sem Tomaž Senčar, oni nesrečnež, kateremu sta učinila vidva tolikanje gorje! Sedaj si v mojih rokah, lahko bi se maščeval, lahko bi te uničil, ali tega ne bom storil, božja roka naj te kaznuje, mi ljudje ne smemo segati v Njegove pravice. — Jednaka osoda naj i je združila tukaj na tem otoku, le božja pomoč na-ji je otela gotove smrti,, zatorej ne bi bilo spodobno znositi se nad svojim sovražnikom v popolnoma nezmožnem stanu. Pozabiti (hočem vse, kar sem prestal, saj mi je Bog zopet podelil sina. katerega sem mislil že mrtvega. Ne, kakor s svojim sovražnikom, temuč kot z nesrečnim ptujcem hočem ravnati s teboj\ kateri je izgubil vse imetje v morskih valovih in le svoje borno življenje otel. Skupaj bomo tukaj prenočili, skupaj jutri šli iskat kake ladije, ki bi nas prepeljala domu. Vse prepuščam Onemu nad nami. Njegova volja naj se zgodi, On naj sodi krivične in pravične po svojej vsegamo-gočnosti."
Ves ta čas zrl je ptujec v tla in videti mu je bilo, kako ga tare jeza. Gotovo si je vo šil biti daleč, daleč stran od tega človeka, večkrat si je otrl pot s čela, kot bi hotel s tem pregnati neljubo mu podobo, ki ga je trpinčila, kot strašna pošast. Večkrat je segel za pas po svojih samokresih, pa vselej mu- je roka zopet omahnila, kot bi jo odtegnila kaka nevidna moč.
"Edino še," — pravi potem Tomaž, "povej mi. je-li res mrtev moj stričnik, kakor si prej pravil?"
"O res!""zarežal se je Jurij odurno, "če le nima železne duše, ne bo nikdar več trave tlačil."
"Nesrečnež! pa .vendar nisi ti kriv njegove smrti?" djal je prestrašen Tomaž, kateremu so se te besede sumljive zdele, "vendar si nisi prisvojil ob strašnem dejanji denarja?" (Dalje prihodnjič.;
Imena v prvi vrsti spodaj od leve do desno so;
Mrs. Alice Husare, hči; Alojzij Lavrich, oče družine; Pavlina, hči; Mrs. Helen Lavrich, mati rojena Marolt; Mrs. Frances Zallar, hči.
V drugi vrsti so: Frank in Charles, 'sinova; Mrs. Josephine Kremžar, hči; Louis, sin; Mrs. Helen Mihelich, hči in John, sin.
že ločil od njih, katerim je bil imela z rožicami posejanih po
Ker imamo v doživljajih našega naroda nekatere tako važne doživljaje, da so vredni za opis v javnosti, da narod zve o njih. Za to pač imamo •;voje časopise, kateri naj poročajo o tem, da se tako goji me'd nami sočustvovanje drug do drugega.
O družini, katero vidimo zgoraj ne sliki, se da in je potrebno nekaj opisati, sicer ne za to, ker je Lavričeva, marveč za to, ker je pionirska in slovenska in ker je doživela mnogo bridkih ur, ko drugi nismo zanjo vedeli. Zdi se mi, da je biser med družinami in vredna, da o njej nekoliko omenimo. Kakor sem rekel, naši listi ali časopisi šo med nami radi tega vzdržani, da poročajo vesele in tužne novice o doživljajih našega naroda.".
Ce že o posameznem rojaku radi poročamo o njegovih doživljajih. kaj še" le o družini in to, o tako številni ter vzgledni, kakor nam jo slika predstavlja o štirih sinovih in petih hčere z pionirskimi starši. Pišem pa ta dopis par dni za tem, ko je iz te družine odšel oče, blagopokojni gospodar in pionir, ki je drugi v spodnji vrsti.
Pišem pa tudi radi tega, ker sem to družino poznal več zadnjih let. Poznal sem jo po njih težkih preiskušnjah, mudil sem se večkrat v njih hiši, ko je zunaj stal ambulančni voz, ko se je oglašala bolezen radi njih pionirske matere.
Že dolgo «e je oglašala bolezen v ljiši, blaga in draga mati je morala zopet in zopet v bolnico, ker ni mogla bolezen zmagati, da bi materi ugasnila nit življenja, je pa dosegla, toliko, da je mater spravila ob vid na obeh očesih, oslepela jo je. To je pa najtežja bolezen in velik križ za vso družino, to bo rad vsak priznal.
Mati oslepeti v družini je žalost! Žalost še posebno za liišo in družino, v kateri .vlada taka ljubezen med otroki in starši. Sploh je težko opisati, kako so ti sinovi in hčere ljubili svoje starše, obratno pa starši nje, le kdor jih je poznal aH bil v njifh hiši bi to razumel, to je bila pa za vse sreča v nesreči, kajti, če bi v takem položaju ne bilo še take tolažbe, bi bilo življenje neznosno. V tej hiši je bilo pa po domače rečeno "angeljsko."
K takemu položaju bolne matere, je Bog hotel naložiti še druge križe, kakor radi imenujemo take slučaje. Nagloma je zbolel oče, v nekaj urah se je
toliko let veselje in radost, oče kruha in vzgoje in vse. na svetu, saj so mu sinovi in hčere prepovedali delati v tovarni težka dela že pred 20 leti. Kaj takega dosti ne slišimo, to so le redke izjeme. Takim otrokom gre čast, taki starši so srečni tudi v nesreči. Z drugo besedo bi veljalo: Srečni otroci in srečni starši v družini, kjer vlada taka ljubezen med njimi. Nobeno bogastvo ni, več je in nobene! vsote denarja ne bi te starše v takem slučaju ne mogle bolj potolažiti, kakor so vzado-voljili ta pionirski par ti sinovi in hčere. Ko že denar več ne izda za bolnega očeta ali mater, je še vedno hči in sin zanje up in tolažba, posebno še, če je družina verna, kakor je ta, za kar je bila tudi vzgoja sinov in hčera po njih očetu in materi. Tu je rezultat. Tu ve mati sedaj- če tudi tako prizadeta po tako silni bolezni, je med njimi zadovoljna, preskrbljena in vesela, če tudi bi jo smatrali za nesrečno, se ona smatra za srečno med svojimi dragimi hčerami in sinovi.
Kdor to družino od blizu pozna, t?, ve, da so odlično vzgo-
tov življenja, le z delom in pre vidnim gospodarstvom sta usta novila dom in ognjišče, vzgojila družino, katero je veselje videti, človek bi rekel, posebno še v današnjih dnevih, ko smo razvajeni in navajeni same komoditete bi rekel: "To ni mogoče!" Je mogoče je, saj so v veliki večini naši pionirji iz prvih let vzgojili tako številne družine in jim preskrbeli udobne domove, . le ameriška modernost je mnoge otroke pokvarila, da ne bodo mnogi živeli tako srečno in zadovoljno, kakor njih dobri starši, ki so znali jjrav gospodariti, varčevati, delati in moliti. Brez vere gre težko, lažje gre z vero v Boga, vsaj upanje pomaga. Poglejmo ta par. Kako ginljivo je bilo pri slovesu očeta, ki ga je vse ljubilo, pripovedovali so mi, da je bil rajni oče Alojzij Lavrich poseben ljubitelj še malih otrok od njegovih otrok, ki SO ga vsi imenovali "Dacly," za očeta so ga imeli in se znjim cele dneve "zaMv'^i, ah,' pa se nekateri bojijo otrok, nekateri jih še na stanovanje ne marajo. Vsi taki ne vedo, da je v otrokih vsa sreča za njih stara leta! ' Pisati o družinah, ki so kakor
jeni, da so vsi gospodarski in j je ta, bi se dalo naprej in na-
izobraženi, v dobrih službah in da imajo svoje domove.
Tega nikakor ne pišem in poudarjam radi tega, če sem imel z družino kaj opraviti v poslovanju, pisal sem že o mnogih in bom. še, ne oziraje se na morebitno trgovsko sodelovanje, hvaliti moramo to, kar je častnega za narod in kar je hvale vredno.
Dokler bo naš narod imel takih družin, bo narod ostal tudi , še v bodoče slovenski in v Slo-i vencem v ponos! Dokler bomo v i Ameriki imeli veliko takih družin, bo Amerika srečna dežela!
prej, ker vse d.obro izhaja iz takih družin. So tudi izjeme, to pa le izjeme, drugače pa je resnica to, da je v takih hišah veselje in blagoslov, če tudi se prikažejo križi in težave. Te križe in težave se pa toliko lažje prenese v takih hišah kakor v drugih.
Besede: "Oče, Vi ste delali za nas dovolj dolgo in trdo, nehajte in rajši pomagajte materi doma; mi bomo skrbeli za vas in za dom." To so zlate besede, srečni bodo taki otrbci, oče 'in mati pa se bosta lahko, mirno ločila s
Da je naš narod to kar je, je to I tega sveta iz takih družin* Še zasluga takih družin. Država, i več takih družin slovenskemu če hoče obstati, mora računati! narodu-
na družine! Dežele, ki so njih družine postale maloštevilne, so propadle in bodo propadale še v bodoče!
V takih hišah, kjer se goji versko življenje naših pionirjev, se ohranja tudi naša govorica, naša narodnost, naši običaji. Kaj je lepšega, kaj je koristnega in za narod častne j šega! Po vzgledu očeta in matere so si ohranili sinovi in hčere vzglede: vere in gospodarstva in medsebojno ljubezen. Vse to je neprecenljivo bogastvo, ki se z nobenim denarjem ne more kupiti, dobi se le z vzgojo take matere in očeta, ki sta vedela in se zavedala, da so tudi zanje njih starši trdo delali in trpeli na svetu. Mi, drugi pa in mnogi smo na to, ki je najvažnejše kmalu pozabili.
Radi tega je mnogo nezadovoljnih družin, tudi mnogo nesrečnih, srečni niso če tudi ne manjka denarnih sredstev, le družina je, ki bogati; le v hiši, kjer je več glav, je sreča doma, I če tudi je mnogokrat trda za ' kruhek. Ta dva, pionirja nista
P. S. Odkar je bila m;.ti sle pa, je oče Lavrich vsaki dan či-tal njej slovenske novice, da jo je kratkočasil, tako je potožila žalostna mati ob krsti: "Sedaj ne bom več slišala tvoje razlage," uboga mati ga je mogla samo še z rokami pobožati, videla ga ni že zadnjih pet let, sedaj je utihnil še glas, to so bile materine pritožbe. Vsem ,se je smilila.
Ta pionirski par je bil poročen v Loškem potoku leta 189B, pred,45 leti; 11 otrok je bilo rojenih, še devet jih živi. Naj bi živeli vsi srečni in posnemali dobre in ljubljene starše in srečni bodo na svetu.
A. G. družine prijatelj.
SHOOT STRAIGHT
With Our Boysl BUY WAR BONDS
In res je gorelo; dočim je ! Klančar slonel na pečici in sa-i njal, sta se mu vnela suknena rokava in se mu sežgala do komolcev. Zaradi smradu so prihiteli vsi vpit nanj, naj se Varuje, da jim ne zažge hiše. Nihče se pa ni zmenil, da bi pogledal, kako nespretno si je starček gasil goreča rokava in se s tem opekel prav zelo na obeh komolcih. Klančar je molčal.
Tudi ni zinil, ko. je Martin potegnil peč iz zida ter jo treščil v vežo, češ: "Bomo vsaj brez skrbi, da nam ne zapali vasi. Kdo ve, kaj namerava gluhi starec."
.Poslej je Klančar j a zeblo do kosti. Tiščal se je v postelji noč in dan, tlačil odejo k sebi, se premetal na levo in desno uho, zrl v strop in tiščal lice v oguljeno, umazano zglavje, zraven se je pa tresel jeze in mraza. Živa; duša se ni zmenila zanj; samo spomin- nanj jim je bil že odveč.
Jedi so mu pošiljali le po kakem otroku. Če je mogel, ko se mu ni preveč tresla roka, je zajel, največkrat pa nči. Zgodilo se je pa slednjič, da so otroci donašali, pa tudi odnašali jedi, katerih ni pokusil. Tedaj se šele spomni Kovačevka: "Oče je najbrž bolan. Da bi le . . " No, hudobne misli ji ni bilo treba končati, ker jo jej končal Martin z željo: "Da bi le ne bil predolgo bolan!" —j In nekdanji radavniski kovač se je ozrl na vrata Klančax*jeve čumnate, potem pa skozi okno na hreščeči sneg, ki je bil ravnokar zagrnil naravo; otroci so pa spoznali po gibanju njegovih rok in očij, da je pripravljen starega Klančarja, raje nego mu dolgo streči v bolezni, tudi vreči na cesto.
Kovačevka je šla vprašat, kje je bolezen in kako naj mu pomaga., — Nič. — Po dolgem moledovanju je odšla nevoljna kakor prvič. Tudi drugi niso opravili nic'bolje; spoznali pa So vsi, da starček ni več kakor po navadi. To so naznanili še tisto popoludne v Gorenjovas sinu Jožetu.
Pa kako kmalu je bil pri očetu!
i
"Dober večer, oce! Kaj ste tukaj ?"
Klančar se obrne v zid; le dviganje odeje na plečih svedo-či, da mož še diha.
"Oče, ali me ne poznate več _•}"
Jože je gledal po nesnažni, mokrotni čumnati brez mize, brez stola, brez oprave in sko-ro brez svetlobe. Žai mu je bila očetova vstrajnost. Toliko— nad dvajset — let v tem zaduh-lem prostoru, ko bi bili ostali pri mas — tisti stotaki! No. sedaj bode stvar ložja. Manj sicer dobim, zato bo pa tudi oče živel morda le še nekaj tednov. Kdo ve? In moja žena ne bo več nasprotovala.
"Ali ste lačni, oče? — Žejni? — Kaj vas boli? — Pojdite z mano, oče. Vam ne bo manjkalo ničesar! — Boste postrežem kakor gospod, oče! — Pa tista pisma bom poiskal," je pristavil bolj tihoma, ko so že odšli domači, ker so se naveličali brezuspešnega izpraševanja. Plaho se je še ozrl po neprijaznem bjivališču, kamor je pahnila očeta lastnih otrok nehvaležnost, in ponovil: "Veste, tisto pismo morava vzeti, da je vse moje, kar ste Marič-Ica kupili za svoj užitek, veste, da ne bo huda ona, moja žena. Brez pisma ne smeva pod stre-feo! Povejte no, oče, da greste."
In nekdanjega Klančarja telo se počasi odvali od stene, oko se upre v sina; zmršeni la-
sje in zanemarjena brada, uvele ustnice, kakor vosek rumen-kastoprozorna koža in pogled
— kakor smrt sredi najhujše zime, vse to je oplašilo Jožeta, da je zapanjen gledal in sam sebi ni verjel, če res vidi očeta. Klančar in sin sta po dvajsetih letih strmela drug v drugega. Jože spozna izza davno že neobritih in v globoke gube zamotanih ščetin nekaj potez nekdanjega očetovega lica. Tudi oči je spoznal, dasi ni videl še nikdar, da bi iz njih plamtelo toliko miru in hkrati toliko pre-zirne samozavesti, kakor danes.
"Ne more biti dolgo!" je sklenil in ponudil očetu roko v spravo, na odhod: "Pojdite, oče! Vam povem, da vam bo bolje kot tukaj-le v ti gnilobi. Pa pismo bova vzela s sabo! Poj . . ." Ni še dokončal poslednje besede, ko se zaiskri kakor plamen v očetovih pre-zirnih očeh, roka se pokaže izpod odeje, uvela, koščena roka, in seže po nekaj zraven postelje. . . . Hopima se pa zavih-ti v zraku Klančar jeva zvesta spremljevalka, javorjeva palica, in se zaleti z vso silo v sina, ko bi se ne bil plašno umaknil k vratom in skozi vrata. . . .
(Dalje prihodnjič)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
"delo dobijo DELAVCI
za nočni in dnevni • šiht Plača od {.ire vrhu overtime
Johnston & Jennings
877 Addison Rd. nad St. Clair Ave.
(42)
Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists
in
Set-up men
Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu.
International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd.
(x)
IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL
________L43}
ženska se sprejme
Sprejme se ženska, da bi stregla stari ženi. Nobenega dela. Zglasite se na 885 Alhambra Rd.	(41)
MALI OGLASI
Income Tax
Oni, ki morajo izpolniti polo za dohodninske davke, se lahko z vso zaupnostjo obrnejo na naš urad, kjer vam bomo točno postregli. Urad je odprt od 9 zjutraj do 8 zvečer.
Matt F. Intihar
630 E. 222. St.
IV 2644 in IV 0678
_(m
Garaža v najem
V najem se odda garaža Vprašajte na .1172 Norwood RcL__(42)^
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo, vse skupaj ali posamezno. Oglasite se na 7114 Donald Ave., od 8 zjutraj do opoldne, suite 2 (41)
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PRE VEL DR. J OS. JERšE
»»»■"immm mnenju,.
CSME OBLETNICE SMRTI NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
ki sa je Bog poklical k sebi dne 17. februarja, 1935.
Osem let v hladnem grobu	Večni Bog vam daj plačilo,
oče najin že počivajo;	storili vse najboljše ste za nas,
ne prošnje mile, ne solze,	naš spomin naj bo darilo, jih iz tega spanja ne zbude. počivajte sladko za večni čas.
Vaša draga, ki Vas vedno bolj pogrešata.
JOSEPHINE in FRANK. Cleveland, O., 17. februarja, 1943.
AMERTSgA DOMOVINA. FEBRUARY 17, 194.3
zumeli. .
Žalostno se je ozrl Albert po svojih romarjih. Srce mu krvavi. So-li v nesreči ob vso vero prišli? O. kako so klečali v Frajzingu, kako molili ... in sedaj? O, Peter, ki si Jezusa zatajil!
"Nič se ne bojte," je ponov-
no rekel Hendel PreH romarjem. "Vaša huda. Poklical sem da od vas izvem 1,e moramo vedeti. K<jOk prigovoril k procesUjj ali to dekle? Ce mi čno odgovtor5te ,ste greste lahko domov."
NAZNANILO IN ZAHVALA
mo vsem «sorodnikom, prijateljem
in zna**' fcrjt]
prežalostno vest, da nas je za vedno zapust'' Rra
THft
h
Vj globoki žalosti in potrtega srca n"2'1 m^
ljubljeni soprog in skrbni oče ter stari oče
Alojzij Lavrich
ki je za vselej zatisnil svoje trudne oči 29■ J J
arja 1943. Bolehal je samo tri dni. Pok°ln> f
bil rojen v vasi Loški potok 26. maja
domače Lenartov Lojze, kakor je bil pozn«'1 » » »i fpd1 svojimi prijatelji. V Ameriko je prišel P1
leti.
•
Prisrčno zahvalo želimo izreči Rt. Rel' H
tOr
signorju Vitus Hribarju za podelitev sv. f mentov, lep nagovor v cerkvi in opravlJen°^ mašo. Prav tako naša globoka zahvala Re J ragi in Rev. Čelesniku za asistenco pri sV- ^
Naša naj prisrčne jš\a zahvala velja ki so nam stali ob strani v dneh {največje ' v družini. Hvala vsem, ki so prišli pokoj kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in 9a mili na njegovi zadnji zemeljski poii.
Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vse^'
im, ki so položili krasne |vence ob fill 'ga in za darove za sv. maše, ki se bodo
stim nega
mirni pokoj dragega nam pokojnika.
r,r
Le i: a hval\a\ tudi društvenim isobratof'^ prišli svojega sobrata pokropit ,ko je " „ mrtvaškem odru in ki so ga potem tudi sP do groba. JEnako najlepša zalivala tudi Vs , so dali moje avtomobile brezplačno na raZ™ ob priliki pogreba.
Prav lepo se zahvaljujemo tudi pW^f zavodu Anten Grdina in Sinovi za vso "a nest in postrežbo ter izvrstno vodstvo P°0
v "
Ti pa, ljubljeni,soprog, oče in stari °c ^jl čij se i-o dolgem zemeljskem trpljenju• ^ so naša žalostna srcw in solza'nam zaliv0 ^ misli n:: Te, ki si nas za vedno zapustil■ » nas upanje, da se zopet snidemo nad zV Naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
HELEN LAVRICH, soproga. * LOVIŠ, CHARLES, JOHN in FRANK, 8 J FRANCES, por. Zalar; HELEN, por. ALICE> por. Husare; JOSEPHINE, P°r-zor in PAULINE, hčere. Za njim žaluje tudi petnajst vnuk**1'
Cleveland, O., 17. febr. 1943.
UČITE SE ANGLEŠČINA
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SIO VENSKEGA BEK^
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave.
Clevela*
Štefana je v svoji nedolžnosti vsa vesela, da sedaj more govoriti, in ji bodo morali verjeti, da menih ni kriv. ki ne sme biti kaznovan — menih pa je ves Žalosten stal poleg in je žaloval nad nedolžnim golobč-kom, ki ga že drži v krempljih jastreb, da ga raztrga. Deklica radostno pripoveduje:
"Največ sem jih pregovorila jaz; najprej sem se oglasila sama in takoj se mi jih je nek a.i pridružilo, zvečer sem pa v Štajerdorfu nabrala trideset do štirideset žensk."
Sodnik je kar hropel od jeze, ki .je v njem vrela; hripavo se je zadri vanjo: "Ti se s tem baJhaš?"
"Nič se ne ponašam," je odgovorila. "Seveda sem se veselila, da .je Bog blagoslovil mojo revno besedo — toda sedaj
_" j^ vzdihnila in se igrala s
križcem rožnega venca, ki ji je visel okoli rožnatobelega vratu, "sem pa še prav posebno vesela."
"Sedaj šele si prav posebno vesela," je ponovil sodnik. "Deklina!" je naenkrat zavpil. "Cula si mojo postavo in si jo umela, vedela si. da kuga dere kakor -ogenj in povodenj, da iztreblja mesta in dežele — pa si nahujskala sto ljudi, da'romajo v kužno gnezdo. — Vla-čuga! S čim opravičuješ to svojo nesramnost?"
"Storila sem to, ker sem zaupala v Boga, da nam bo pomagal ; pa, saj vi tako ne verujete v božjo pomoč," je odvrnilo dete.
"Zato pa vi verujete v mali-ke," je sopihal sodnik. Tako je vrelo v njem, da je skoraj pozabil na svojo- čast in na svoje
dostojanstvo. __________i—--
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. —x)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
"Mi verujemo, kar je učil Jezus, božji Sin," je odvrnila Štefana.
"Vi pačite njegovo podobo in njegov nauk." je pihal Hendel peneč se od jeze. "Gospodje!" se je obrnil proti svetovalcem, "culi ste, kaj sta se drznila mi reči v obraz ta nesramni menih in ta predrzna stvar. Mera moje potrpežljivosti je polna. Moja postava je teptana z nogami, pa je ni poteptala nevedna beraška sodrga, marveč jo je teptal učen, izobražen menih in ž njim dekle, ki je sicer mlado, pa je polno zvijače in hudobije. Sedaj izpregovorimo sodbo, ki mora biti stroga ne zaradi svoje časti in svojega imena, marveč v blagor Štajra in cele dežele. Je-li manjše hudodelstvo rop in umor, kakor pa je; če kdo vlači kugo v cvetoča mesta in dežele?"
S trudom se je dvignil stari Volfgang Hendel, Bertold ga je podpiral za tresočo se roko. "Dejanje je težko, zelo težko." je rekel Volfgang, "in neizmerno velika je nevarnost, v katero .sta ta dva človeka hotela pahniti mesto Štajer; hvala gospodu sodniku, da nas je rešil te nevarnosti. Toda mislim, da to ni bila samo hudobija, marveč veliko bolj neumnost. Dolgo že živim na svetu in sem poznal že marsikakega katoličana, dajal sem na svoje stroške v šole katoliške dečke — in sem; med njimi zadel na prave ljudi. Tudi menihi, ki se bičajo, postijo, se odpovedujejo vsakršnemu posvetnemu veselju in v svojjih črnih- mislih iščejo in hočejo najti Krista, niso najslabši ljudje. Ne zato, ker so katoličani, ki so se tako težko pregrešili, ampak zaradi javnega blagra moram reči: Mora jih zadeti kazen, ki pa naj ne bo prehuda."
Po dvorani je završalo mrmranje. Čujte! Cujte! Volf Hendel, ki velja za tako dobrega in ljudomilega moža, je prvi zahteval kazen. Sodnikove oči se iskre v divjem veselju. Rekel je: "Volfgang ima prav: dejanje kliče po maščevanju. Mislim, da ga ni v Štajru, ki bi ne sodil kakor Volfgang. Sedaj pa prosim še druge gospode svetovalce, naj povedo svoje mnenje."
Sedaj se vsi dvignejo, obsedel je le katoličan Radelmajer, in Madlzeder je rekel: "Prestopek je grozen, in mi zahtevamo vsi za enega in eden za vse, da naj se nad obema izreče najstrožja kazen." Bertold je pristavil: "Kazen, da, pa ne najstrožja."
"Dobro." je rekel sodnik naglas, da je preglasil Bertoldo-ve besede. "Nisem drugega pričakoval od štajerskih veljakov, ki jim je pri srcu blagor mesta. — Tam-le pa sedi 'samoten vrabec!" se je zasmejal in je s prstom pokazal na Radelmaje-rja. "Kajne, Radelmajer, vi ugovarjate vsem drugim, na dan moje izvolitve ste prav tako storili. Hočete govoriti? Govorite, toda krajše kakor Albert."
Radelmajer, ki je v obraz bled kakor kreda, se dvigne. "Vem," je rekel, "da se mi boste smejali, če bom govoril in prosil. Sam sem proti vsem. Vendar zahtevam: če že ne priznate svoboščine za meniha, pošljite sodbo, preden jo izvršite, na Dunaj, da sodijo še gori, kjer niso sodniki samo luteran-ci kakor tu pri nas, ampak tudi katoličani. Tako je bila dose-daj pri nas navada. Stvar je tako važna, da pač lahko zah-
tevam za duhovnika in pošteno dekle milost, ki se sicer niti morilcu ne odreka."
"O, da, lahko zahtevate. Le zahtevajte, kolikor hočete. Toda jaz ne dovolim tegta, kar zahtevate. Saj tudi kuga ne prosi za dovoljenje pri medicinski fakulteti na Dunaju, preden udari v mesto. Ta človek in ta vlačuga sta hotela okužiti mesto. Mi vsi smo bili v smrtni nevarnosti, in hStra ktakor smrt naj bo sodlba in kazen, in vse ljudstvo naj reče: Amen."
Solnce je bilo že visoko na nebu. Ura je bila osem. lute-ranski zvon je od mestne cerkve sem vabil k šolski pobož-nosti. Daleč, daleč je javkal garstenski zvon. Votlo so spodaj kipele in vršale množice.
Deček je stopil v dvorano in je prinesel lepo brušen vrč in kozarce, da bi gospodom, ki bi želeli, ponudil jutranji požirek. Menih Albert je bil ves bled in prepal, ta dan še ni ničesar za-užil. Hrepeneče je zrla Štefana proti okrepčujoči vinski kapljici, ki so jo razgretih obrazov srkali gospodje svetovalci; kako rada bi bila kakor mala sestrica Samaritanke ob Jakopovem vodnjaku ponudila hladilen požirek svetemu duhovniku, toda deček se je v velikem krogu umaknil papeški-ma hudodelcema.
Bertold je napravil požirek, potem so mu majhne, svetle oči splavale proti deklici; danes mu še vino ne diši, čeprav je to najboljši Mepahtalec. Videl je, da bo grozno ,kar je takrat pisal sodnik; to so pričale njegove strogo namršene obrvi in pa tresoča se roka. Deklica se je pač sama pokopala in se je obremenila bolj, kakor je bilo res. Nemogoče je. tako misli Bertold, da bi bila ona vse romarje skupaj spravila. To je pač napravila menihova pridiga. Romarji ,so pa vsi spodaj. Naj jih pokličejo gori in jih izprašajo; tako bi prišla vsa resnica na dan. Tudi naj bi zaslišali odpadnika Kerna, ki je Alberta ovadil.
"Pokličite romarje," je rekel Hendel, ne da bi se ozrl proč od svojega pisanja. "Naj le pridejo, zaslišali ji|h bomo. Kern pa ne more priti; naznanil mi je, da se slabo počuti."
"Morda ga grabi kuga — ne bilo bi škoda, če bi ga zadavila," je menil Bertold.
Albert se je grenko nasmehnil. Torej Kern. Kern ga je torej izdal in dal pod nož njega in nedolžno dete. . . . Kern, preje garstenski profes. Judež, nekdaj apostol!
Kakor povodenj je medtem prišumelo, prigrmelo in pri-bobnelo po stopnicah gori — in v dvorano so se pritipali, so prištorldjali romarji . . . bledi obrazi, čela, s katerih je lil pot, oguljena obleka, ponošeni čevlji, vsi so izmučeni in zdelani silno so jih, ko so korakali skozi Štajer, zasmehovali in pso-vali luteranski paglavci.
Neki romar je nosil zastavo, ki pa je bila povešena, da se je podoba skoraj po tleh vlekla.
Duhovnik je. stal tu, utopljen v globoke misli in se ni ozrl, ko so prišli romarji v dvorano. Štefana jih je pa pozdravljala s svojimi jasnimi očmi; iz prsi pa ji je kipela molitev: da bi vsi pomagali gospodu patru, da bi ga nihče ne zapustil. Saj je bil oče vsem, naj bi sedaj nihče tega ne po-
E K S T R A !
"Women at Arms!"
TO JE AMERIŠKA SERIJA
zabil. Smilili so se ji ubožci . . . ki so bili tako trudni in še niso ničesar zaužili. . . . Možu, ki je nosil zastavo, je dala znamenje. naj jo dvigne; zdelo se je, da je ne ume.
Sodnik Hendel je pomaknil od sebe pisarije, dvignil se je in se je približal romarjem.
"Torej ste tu, vi ubogi ljudje," je rekel, "no, vas so .pa lepo zvabili na led. Toda, ne bojte se, vji zapeljani reveži, nič hudega se vam ne bo zgodilo. Pač vam ni bila znana moja postava, ali je pa niste umeli."
Njegova prijaznost in ljudo-milost je romarje kar očarala —. Najprej so zrli v tla, potem pa so drug za drugim mrmrali besede, ki jim jih je sodnik položil na jezik: Nič nismo vedeli, ničesar nismo ra-
IALLEN
ZDAJ!
prvi v Clevelandu .kaže
Guerrilla heroes of • nation that refuses to dial
with
PHILIP DORN ANNA STEN
Vojaški vlak. Prosimo informacij. Kartun. Novice.
Desna na sliki je ameriška bolniška strežnica Ber-vwd, ki inut čin poročnika in se ^nahaja kot bolniška stre-šnica v vojaški bolnišnici v Jeruzalemu, kjer so naše bolničarke zaposlene z angleškimi. Na sliki jo vidimo, ko dvema škotskima ranjencema prižiga cigarete.
Naši fantje se kaj dobro razumejo z domačini v Indiji. Na sliki vidimo -narednika Douglas Rodney-j a iz Mi-neola, Texas, v prijateljskem razgovoru z. domačini. Videti je,'da so bili otroci prav veseli domačnosti ameriškega narednika.