60100200 8554 A OSREDNJA KNJIŽNICA PRLv.ukSKI dnevnik Abh °*na Pečana v gotovini • Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 109 (10.021) TRST, sreda, 10. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. jO 55 DNEH TRA OKEN EPI10G UGRABITVI PREDSEDNIKA KD V UL FANI V RIMU Teroristi ubili Alda Mora Soglasna obsodba zločina Zločin brezupa a gen- «iua SO ubili! Morilci rde-(V riSad, ki so že ubili sodnika Nini °^vet,1'ka Croceja, s< te ja°’ ^snikarja Casalegna, NcCj'ne Varnosti Rivero, Jozzina, tastulj*’ Zizzi'a *n Leonardija, podtip a Berardija, paznika Cutu-z »niorom predsednika kr-lo, m.® demokracije udarili najviš-e, /!huv cilj niso bili vsi ti lju-odg;i 1 s" z večjimi ali manjšimi Ut*rn°stmi služili državi, pač Niiii^catični red italijanske re-'i fa,.®’ nastale v odporništvu pro-'n v treh desetletjih de-Kl|‘ b»jev. > S|)o~| .tl,brat so vsi delovni ljudje »v#j 1 a»« splošno stavko izpričali b **? zaradi krutega zločina %IQ rd'li svojo strnjenost okoli S J demokracije: Nema prisot-liii64 na ulieati in trgih, kjer Pomeni predvsem zmago ra-■» "dločnosti nad besom in L ...1_n o.... m. _ Postjo osamljenih morilcev az' da zločinci niso dosegli eiljev. Prej ali slej bodo te- ši ^ korali odgovarjati pravici lit k ’ so jo prelili, toda prvi "ei*Pr°sno obsodil prav pro- ^H°*val-na *talerega so sc zaralU, Ni, Nu dstrašiii ljudstva, niso zrah-ra.Ut"l,sl' demokratičnih sil, nl-V,iPara« družbenega tkiva in ,a,lsbe zavesti. Zadali so nam N bo| udarcev, prizadeli hu-Jisti r® 'ne. toda niso omajali trd-d ^ Plblike, vere v demokracijo, ,ev tre * *al|bo omogoči premostili« težav in zagotovi po- *bene pravičnosti. 1° »o p"Zal)ili, da je 16. marca, I »on,*1'"!''*1' ugrabili Alda Mora * v n ri * njegovo spremstvo, bi-So ar*anientu formalno obliko- II Niy,<1|'a vladna večina ljudskih bedi °arat<čnih sil. To večino je, N'.ieh<)li?lovii in tezav> * sv°i° “HJo in državniško občut-flN(iv",niL'd drugimi odločilno so-M ‘Udi Aldo Moro. Ugrabi-krigad so mu očitali ‘o in z vsemi sredstvi Sai/®* tednov skušali razbiti ^doi, 8ol'darnost. Zato ni o re-nib ciljih te teroristične N sn .,C|le nobenega dvoma. Ita-?!« v oku8a»i - in še bodo „ af *n v dušeči obj n'k Pustolovcev. skoraj dveh mesecih niso obrodili najmanjšega sadu. Vlada, ki je dolžna usmerjati sile javne varnosti, ne sme podleči skušnjavi, da bi z izrednimi zakoni in omejevanjem splošnih svoboščin nadoknadila pomanjkljivosti svojih organov, kajti tako bi samo metala javnemu mnenju pesek v oči, teroristom pa dajala spodbudo. Hladnokrvni umor predsednika KD Alda Mora je morda vendarle odprl oči tudi tistim, predvsem med študirajočo mladino, ki so slepomišili z geslom »niti z državo, niti z rdečimi brigadami«. Zavedati sc bodo morali, da so pred izbiro med terorizmom in demokracijo, kajti dvoumnost in strpnost do nasilnežev sta bili doslej voda, v kateri so lahko plavali rdeči brlgadisti in v kateri so reakcionarne sile ribarile v kalnem. V tem tragičnem trenutku se čutimo še posebej upravičene, da kot dnevnik Slovencev v Italiji poudarimo, da smo Slovenci negledc na strankarske in ideološke razlike e-notno na strani demokratičnih sil v državi, ker se zavedamo, da bodo samo v demokratični družbi in v rešitvi njenih odprtih problemov lahko rešena tudi naša življenjska vprašanja. Rdeti brigadisti zapustili Morovo truplo v prtljažniku rdečega renaultu v neposredni bližini sedežev KD m K Pl ■ Mora so umerili z rafalom iz brzostrelke v srce - Avto s truplom odkrili po anonimnem telefonskem obvestilu malo pred 13. uro - Množičen odgovor delavcev po vsej državi RIM — Petinpetdeset dni po ugrabitvi predsednika krščanske demokracije Alda Mora in pokolu njegovega spremstva v Ul. Fani so rdeče brigade zaključile zločinsko izsiljevanje države in demokratičnih sil z novim, še bolj ogabnim zločinom: umorom svojega talca. Njegovo truplo je policija našia v prvih popoldanskih urah v Ul. Caetani, središčni rimski uličici, na pol poti med Ul. Botteghe osenre, kjer ima sedež komunistična partija, in Trgom Gesii, kjer je osrednji sedež krščanske demokracije. Vest o dramatičnem epilogu najhujšega terorističnega napada na italijansko demokracijo v zadnjih letih se je kot blisk razširila po Rimu in po drža- pah- re- V. d *a h tra8ičnem trenutku, ko bo-kratek čas prevladala v'S;ina čustva, mora biti od-> ip 8®b demokratičnih sil ja-oien. Prevladati mora zali' "lem, da je tudi in pred- 'h i, resevan ja kričečih druž- 8?a*a]o *t° rde« brigade nc raz-jHfc« Pomembnim talcem, za-j 0te vm \ za "iegovo življenje ne ,|VJ>e v oromiti preiskav. Organi 1^‘N sodstvo, varnostne r^ti i io v najkrajšem času E-'® A|h." preda‘i pravici ugrabi-"Tora, morilce iz Ulice 0re(|lr‘e ln kurirje rdečih bri-v^Oter Vjem ,,a ,,'i*,ov operativ- \ T„ N» r SliJ^nen, >»v. še neznano politično je glavni cilj, kntere-0 b‘ti državni organi kos k Nuv" 'I,' ^•Tplovanju vseh dr-““ ' Samo če bodo vse svo- i l|^ .... 11161na to Pot bodo dr-Nil0 kvi)1"1^11' orfiani zaslužili pod-8,11 Premostiti bodo mm 8i' ,n oklevanja preteklo- 10 represivno miselnost, 'Tkanja na slepo, ki v RIM — Gnev, ogorčenje, moralna obsodba, odločna zahteva, naj organi javne varnosti vendar izsledijo morilce in njihove voditelje, obenem pa globoka žalost, potrtost, solidarnost z voditelji KD ter zaskrbljenost za Usodo demokratične republike in torej poziv ljudstvu, naj bo v teh težkih trenutkih strnjeno in budno: to je, v kratkih stavkih smisel prvih reakcij javnosti in političnih osebnosti na vest o najdbi trupla ubitega Alda Mora. Po vsej Italiji je v popoldanskih urah, še preden je tajništvo sindikalne federacije izdalo ustrezna navodila, zamrla vsakršna dejavnost. Delavci so zapustili tovarne in se v sprevodih podali v mestna središča. Ljudje so se zgrnili na ulice, marsikateri z radijskimi sprejemniki, da bi sledili razvoju položaja. Ob petih popoldne se je delo ustavilo. Po vseh mestih so se na vseh glavnih trgih desettisočglave množice zbrale na spontanih manifestacijah, kjer so spregovorili župani, predsedniki deželnih vlad in tainiki KD. V Turinu se je zbralo 40 tisoč ljudi na Trgu San Garlo, sto tisoč pa v Milanu, 50 tisoč v Bologni, prav tako v Genovi, Perugii, Firencah in drugih mestih. V Genovi so na ladjah izobesili zastave na pol droga, v Neaplju je običajni poulični vrvež povser utihnil. V Rimu se je ogramna množica zbrala na trgu pred Koiosejem, kjer sta spregovorila župan Argan in predsednik deželnega sveta Santa-relli. Medtem ko je delovno ljudstvo po vsej Italiji dokazalo, da je strnjeno okoli simbolov odporništva, demokratičnih krajevnih uprav in z rdečimi, belimi in državnimi zastavami izpričalo sedaj tako pomembno enotnost, so politični voditelji demokratičnih strank dali prvo oceno ‘dogodka. PRVI 0D60V0R PILA VCtVNA CNUSNI ZLOČIN SINDIKALNA FEDERACIJA PROGLASILA SPLOŠNO STAVKO RIM — Takoj po objavi vesti o tragični najdbi Morovcga trupla se je sestalo tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, ki je kot odgovor na gnusni zločin takoj proglasilo splošno stavko od 16. do 24. ure za vse delavce, razen za one javnih služb in za uslužbence informacijskega sektorja. Tajništvo federacije je proglasilo tudi dveurno stavko za danes zjutraj, ko bodo V vseh tovarnah in na delovnih mestih delavske skupščine. Sindikalna federacija je skupaj s proglasitvijo splošne stavke objavila sporočilo, v katerem izreka sožalje in solidarnost Morovi družini in KD ter poziva delavce, naj v tem za državo tako težkem trenutku trdno stojijo na braniku — tako na delovnem mestu kot v družbi — demokratičnih ustanov ter naj vztrajajo v boju proti terorizmu. Še pred proglasitvijo splošne stavke so delavci v skoraj vseh italijanskih tovarnah že takoj po objavi vesti o umoru množično zapustili delovna mesta ter spontano organizirali sprevode in delavske skupščine. Na pobudo sindikatov, pa tudi krajevnih uprav, so bile v večernih urah v vseh večjih mestih množične manifestacije, na katerih so obsodili zločin rdečih brigad ter potrdili angažiranost v obrambi demokratične ureditve države. Predsednik republike Giovanni Leone je izvedel za odkritje Moro-vega trupla i:, v prvem trenutku napovedal za orve popoldanske ure televizi.iski govor. Pozneje so agencije odjavile njegov poziv, v katerem pravi, da so Morovi morilci «zveri, ki niso prisluhnile niti pozivu vsega človeštva«. Toda prav človeštvo, ki je že okusilo krutost podobnih nestvorov, dobro ve, da bodo prej ali slej pokopani v pozabi. Odgovor na zločin ni v nevtralnosti, ki je nedopustna, pač pa v tem, da vsak naredi svojo dolžnost, do konta. Tajnik KD Zaccagnini je izvedel za tragično vest, ko je predsedoval seji demokrščanskega vodstva v palači na Trgu del Gesii. Prekinil je sejo, nato pa seznanil ostale člane vodstva. Pozneje je časnikarjem de jal le, da «mu je vest o umoru AT da Mora preklala srce* in da zato «nima besed, s katerimi bi izkričal svojo bolečino*. Tajnik KPI Berlinguer, ki je kmalu po najdbi Morovega trupla sklical sejo vodstva partije, ie izjavil, da je «pade! velik demo- (Nadaljevcmje na zadnji strani) vi. In reakcija delovnih ljudi, naprednih sil in vseh demokratov je bila takojšnja: kot 16. marca so delavci spontano zapustili delovna mesta, da bi s svojo prisotnostjo na ulicah in trgih izpričali neizprosno obsodbo podlega zločiua iu s tem sopet dokazali, da delavski razred nepreklicno zavrača metode boja ln ideologijo rdečih brigad. Soglasua je bila tudi obsodba demokratičnih strank in sindikatov: naklep podlih zločincev ni uspel in ne sme uspeti. Prve novice o umoru predsednika krščanske demokracije so promeni le malo pred 14. uro. Časnikarji, ki so kot običajno čakali na razplet dogodkov na kvesturi, so okrog 13.45 zvedeli, da so v neposredni bližini komunističnega sedeža našli neidentificirano truplo. Nekaj minut pozneje uradna potrditev: teroristi so ubili Alda Mora. Njegovo truplo so našli v prtljažniku starega rdečega renaulta-4, ki je bil parkiran v Ul. Caetani. Obrabljena odeja mu je prekrivala bled in neobrit obraz, srajca je bila prepojena s strjeno krvjo, roke še vklenjene v verigo. Zaenkrat ni še točno znano, kako je policija našla avto in Morovo truplo. Po nekaterih govoricah naj bi leteči oddelek rimske kvesture malo pred 13. uro dobil anonimno telefonsko sporočilo, da je v Ulici Caetani avto s peklenskim strojem. Po drugih vesteh, naj bi policija prestregla podobno sporočilo teroristov najožjim sodelavcem predsednika KD, po tretjih pa naj bi rdeče brigade telefonirale demokrščanske-mu vodstvu, da je -szadnje sporočilo v Ul. Caetani*. Podobna obvestila naj bi dobilo tudi glasilo krščansko-demokratske stranke «H Popolo* in leteči oddelek kvesture. V nekaj trenutkih so policija in karabinjerji obdali to tesno, stransko uličico z neprodimim obročem. Prvim agentom so se v kratkem pridružili vodilni funkcionarji, sodniki, parlamentarci in ministri, župan Giulio Carlo Argan, podtajnik Evangelisti. In ravno on je prvi potrdil dramatično vest: «Je on, je Moro.* Peščica mimoidočih radovednežev je v kratkem času prerasla v o- gromno množico, nemo pričo epilogu zločinske tragedije. Postopno so pronicnile tudi prve vesti. Po pričevanju očividcev so teroristi parkirali vozilo v Ul. Caetani približno ob osmi uri. vendar nihče nj opazil šoferja. Tudi avtomobil, rdeč renault — ki je bil ukraden v začetku marta, je bil do prvih popoldanskih ur le eno od tolikih anonimnih vozil, ki dušijo središče Rima. Pozneje so ugotovili, da je bila evidenčna tablica ponarejena. Kaže. da gre za tablico službenega vozila letalske družbe ATI, ki jo je le-ta vrnila funkcionarjem javnega avtomobilskega seznama. Kako so te roristi prišli do nje? Imajo tudi v tem uradu svoje pribočnike, kot naj bi dokazovalo dejstvo, da je podobnega izvora tablica enega od avto- NA SEDEŽU KD (Nadaljevanje na zadnji strani) RIM —'Malo pred 15. uro stopimo v palačo na Piazza del Gesii, kjer je sedež krščanske demokracije. Pr vi, ki ga srečamo, je Zaccagnini. Demokrščanski tajnik počasi stopa po stopnicah, oči ima uprte predse, da bi prikril svoja čustva. V veži stopi v belo «ol/etto*. na zadnji sedež. z roko si prikrije oči in bruhne v predolgo zadržani jok, medtem ko. se-*vtonwbil odpravi proti Mon-tecitoriu. Nihče od kronistov si ga ni upal karkoli vprašati. Ves prizor se je odvil v skoraj nerealnem vzdušju, v popolni tišini kljub desetinam oseb, ki so se že zbrale i> notranji veži palače. Truplo Alda Mora so našli komaj dvesto metrov od tu. Ulica Caetani predstavlja osnovnico trikotnika, katerega vrh je prav Piazža del Gesu. tretii kot pa predstavlja sedež KPI v Ul, delle Botteghe oscure. Izbira brigadistov pomeni novo klofuto za policijo ter je emblematična: Alda Mora, njegovo truplo, so vrnili o-bema največjima demokratičnima strankama ter predstavlja krvavi izziv njuni politiki enotnosti in sodelovanja. Več kot eno uro je treba čakati, da pridejo do sem prve podrobnosti o najdbi trupla, pa še te so si včasih nasprotujoče. Šele mnogo pozneje se bo izkazalo, da, Mora niso ubili v avtomobilu, niti ne s strelom v glavo, ampak z rafalom v srce. Niti se tu ne ve. koliko časa je bil renault parkiran v Ul. Caetani s svojim tragičnim tovorom, preden so ga odkrili. Jasno pa je. da morilci niso prišli od daleč, ampak je moralo biti njihovo skrivališče v samem središču Rima. Ta ugotovitev še stopnjuje občutek nemoči in jeze, MINO FUCCILLO (Nadaljevanje na zadnji strani) Truplo Alda Mora v prtljažniku rdečega renaulta (Telefoto ANSA) Snovalec nebolečih preokretov Petkrat je bil predsednik ministrskega sveta, šestkrat zunanji minister, dvakrat minister za šolstvo in enkrat za pravosodje, od oktobra 1959 do decembra 1963 je vodil politično tajništvo krščanskodemokrat-ske stranke od marca predlanskim (13. kongres KD) pa je bil m čelu strankinega vsedržavnega sveta. To so najpomembnejši mejniki dvaintridesetletnega političnega udejstvovanja pokojnega Alda Mora, nedvomno enega najvplivnejših državnikov, kar jih je premogla povojna Italija. Ko mu ne bi teroristična svinčenka pretrgala življenjske niti, bi se pokojni verjetno povzpel do najvišje državne funkcije, republiškega predsedstva. To pa spričo velikega ugleda, ki ga je užival ne le med somišljeniki, temveč tud' v nasprotnih političnih taborih, a še predvsem zaradi zasluge, da je s svojo trezno preračunljivostjo, globoko intuicijo, daljnovidnostjo in smislom za stvarnost-znal spretno in mimo pretresov povleči izrazito protikomunistično naravnano stranko, kot je bila vselej KD, z njenih okostenelih pozicij na teren strpnega soočanja z levico. Ne gre pozabiti namreč, da je bil l. 1963 prav Moro pobudnik vladnega sodelovanja s socialisti v formuli leve sredine in da je februarja letos zopet on prepričal veljake KD o nujnosti sodelovanja s komunisti. Šlo je za zgodovinski dogodek, ki je odprl KPI pot do parlamentarne večine. Neistovetene sile znotraj in zunaj države, ki se z novo stvarnostjo nikako ne morejo sprijazniti, so hotele na vsak način zaustaviti pot demokra' inega razvoja po Morovi zamisli, ki edini lahko v danih razmerah pripomore do izhoda iz težke politične, gospodarske in moralne krize. Te sile so pa ugonobile človeka, nikakor ne splošne zavesti bolj kot kdaj koli poprej strnjenega prebivalstva, da je treba nadaljevati vztrajno po njegovi poti. Pokojni je bil rojen v družini šolskega nadzornika 23. septembra 1916 na skrajnem jugu, v Maglieiu (pokrajina Lecce v Apuliji). Diplomiral je v pravu ter opravljal tako odvetniški kot poklic rednega univerzitet nega profesorja kazenskega prava in kazenskega postopka. V času fašistične strahovlade je bil med redkimi razumniki, ki niso delovali v fašističnih organizacijah, saj se je vključil v gibanje študentske katoliške mladine. Politično kariero je pričel 2. junija 1946 kot poslanec v ustavodajni skupščini, kjer je neposredno prispeval k sestavitvi ustavodajne listine; hkrati je bil izvoljen za podpredsednika demokrščanske skupine. Aprila 1948 je stopil prvič v poslansko zbornico kot član komisije za zunanje zadeve, nekoliko pozneje pa je postal podtajnik v zunanjem ministrstvu pete De Gasperijeve vlade. Sledile so druge ministrske funkcije, dokler se ni pričela zgradba strogega centrizma temeljito majati. Spričo pritiska levice je februarja 1959 Fanfani odstopil z mesta pred sednika ministrskega sveta (našle dil ga je Segni), kot tudi od položaja političnega tajnika KD. ki ga je odstopil Moru. Le-ta je vodil tajništvo do decembra 1963 in bil med- (Nadaljevanje na zadnji strani) Delovni kolektiv Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska odločno obsoja umor predsednika Krščansko dcmokarci je Alda Mora kot podel in zločinski napad na državo in na njene demokratične ustanove. Teroristi Rdečih brigad, ki se samovoljno proglašajo za avantgardo delavskega razreda, so dejansko eden najnevarnejših sovražnikov delovnega ljudstva in nimajo nič skupnega s proletariatom ter z naprednimi silami, ki so z odporniškim gibanjem, iz katerega izvira tudi naš Primorski dnevnik, postavile temelje demokratični državi. Delovni kolektiv Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska se pridružuje izrazom sožalja ob smrti Alda Mora. Na izrecno vabilo osrednjih sindikalnih organizacij se časnikarji in tiskarji niso udeležili včerajšnje splošne stavke da zagotovijo čim popolnejšo informacijo. Uredniški odbor Primorskega dnevnika Tovarniški svet Založništva tržaškega tiska TRŽAŠKI DNEVNIK Ves demokratični Trst ogorčeno obsoja zločin in zavrača terorizem Demokratični Trst Je včeraj spontano reagiral na grozljivo vest o umoru predsednika KD Alda Mora. Ljudje so se začeli zbirati po ulicah, trgovine in javni lokali so začeli zapirati svoje obrate, delavci so na poziv enotne sindikalne organizacije zapustili delovna mesta in se s transparenti podali v skupinah na Trg Goldoni. Med njimi so bili delavci Tovarne velikih motorjev, Stock, Tovarne VM, bivše Vetrobel, predstavniki enotne sindikalne federacije in demokratičnih strank. Študentska in delavska mladina je delila letake, v katerih je izražala svojo obsodbo nad zločinom in obsodbo političnega terorizma, katerega edini cilj je zrušiti demokratično družbeno ureditev in obnoviti mračno obdobje nasilja, ki ga naši ljudje ne bodo nikoli pozabili. Prav mladina je včeraj pokazala, v kakšni meri se tega zaveda. Dokazala je, da predstavlja obrambo in Jamstvo za demokracijo, ki je v zadnjih mesecih šla skozi hude preizkušnje, ki pa je niso načele, marveč še bolj učvrstile. Na zborovanju na Trgu Goldoni je v imenu enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL najprej spregovoril pokrajinski tajnik CISL Bruno Degrassi, ki je pozval k o-krepitvi boja in mobilizacije: demokracijo branimo z izvajanjem reform, z zaposlitvijo, z demokracijo samo, s tisto ureditvijo, ki je izšla iz- odporniškega gibanja. Degrassi .je poudaril, da je sedanja tragedija obenem tudi izziv demokratičnim silam in zaključil, da sedanji trenutek, v vsej svoji tragediji in resnosti, ne potrebuje izjemnih posegov in posebnih zakonov, pač pa dosledno izvajanje ustave. Za njim je povzel besedo predsednik občinskega antifašističnega odbora in tržaški podžupan Giorgio Cesare, ki je izrazil sožalje in solidarnost prizadeti družini in obenem pozval politične stranke k okrepitvi boja za obramKo demokracije. Prav iz takih težkih trenutkov moremo črpati nauk, krko graditi demokracijo, novo Italijo. Zadnji je spregovoril pokrajinski tajnik krščanske demokracije Dar.o SKGZ OB UMORU ALDA MORA Slovenci smo odločno na braniku demokracije Slovenska kulturno - gospodarska zveza — organizacija, ki se sklicuje na tradicije antifašističnega in oboroženega odpora proti fašizmu na podlagi množične mobilizacije ljudskih množic, obsoja v imenu včlanjenih organizacij umor Alda Mora, predsednika Krščanske demokracije, kot podlo antidemokra-tično dejanje, s katerim so tako imenovane rdeče brigade do-kdnčno pokazale svoj pravi o-braz teroristične organizacije v službi interesov nasprotnikov demokracije, napredka, delovnih množic in mirnega ter konstruktivnega sožitja med ljudmi. Umor Alda Mora, ki je bil realističen politik in eden pobudnikov razširitve osnove demokracije v Italiji, predstavlja izliv nemoči nekaterih krogov, ki si že leta prizadevajo, da bi preprečili vsakršen korak naprej v družbeni, gospodarski in politični ureditvi Italije. Italijanske množice so že v ;a leta, z'asti pa po njegovi ugrabitvi dokazale, da so politično zrele in znajo varovati svoje antifašistične in demokratične pridobitve, ki so sad težkih bojev. Italijanske množice se tudi zavedajo, da ni rešitve vsestransko kritičnega položaja, v katerem se Italija nahaja, v kakršnih koli pustolovščinah z desne ali leve, ker so te rešitve le v množični udeležbi pri graditvi boljše in naprednejše družbe, ki naj postopno reši odprta vprašanja. Slovenska kulturno - gospodarska zveza 3e zaveda tudi, da je umor Alda Mora skrajno dejanje sil, ki nočejo demokratične ureditve v Italiji. Slovenci se zavedamo, da je boj za razširitev demokratične podlage v italijanski republiki tudi boj za uresničenje še nerešenih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki je že doživela pod fašizmom poskus genocidne politike, se je proti temu poskusu množično borila in se zaveda, da bi propad d -mokratične ureditve prispeval k poslabšanju njenega položaja in njenih perspektiv. Zato stojijo Slovenci odločno na borbeni liniji denrkra-cije v Italiji, ramo ob rami z vsemi demokratičnimi silami, v katere je nedvomno spadal tudi pok. Aldo Moro, katerega spominu se Slovenska kulturno - gospodarska zveza globoko klanja. Slovenska kulturno- gospodarska zveza Rinaldi. Zahvalil se je za solidarnost in poudaril, da so v sedanjem trenutku sicer potrti ne pa premagani. Nato se je spomnil žrtev, ki so padle za demokracije od Don Minzooija do Matteottija, v odporniškem gibanju, do današnjih dni, ko padajo pripadniki sil javnega reda, sodniki, časnikarji, nedolžni meščani. Poudaril je, da je to žalosten trenutek, ki pa terja odločnost, terja, da se demokratične sile strnejo v obrambo družbenih ustanov in nadaljujejo boj, ki so ga začele med odporništvom. Rinaldi je še naglasil. da se je treba upreti vsaki pu stolovščini, vsakemu čustvenemu o-B&ahovanju, zapreti vsako vrzel kri- Predstavniki KD so sinoči položili venec pred spomenik pri Sv. Justu Politične stranke pozivajo demokratične sile k enotnemu odporu proti prevratništvt Vest o zločinskem umoru A. Mora danes plačuje, je cena za rešitev I z obnovo države ob sodelovanju ši-1 raln0 zavest, ki odklanja vsa^ct# je včeraj popoldne sprožila takojšen odmev tudi v političnih krogih našega območja. Pokrajinski tajnik KD Rinaldi je v daljši izjavi naglasil, da je krščanska demokracija z Mo-rom izgubila velikega voditelja, kakor je velikega voditelja izgubila tudi država. Stranki ostaja zdaj njegovo visoko izročilo, ki ga bo KD zvesto čuvala. Tržaški demokristjani so v teh težkih trenutkih blizu družine A. Mora, ki ji je bilo v teh 53 dneh usojeno največje trpljenje. Smrt Alda Mora je nova velika žrtev, ki jo KD daruje državi za njeno svobodo, notranji mir in sožitje. Prepričan sem, je nadaljeval Rinaldi, da so vsi Italijani razumeli našo veliko žalost, toda tudi našo premočrtnost in trdnost ob raznih prigovarjanjih, naj bi iskali pot za rešitev življenja A. Mora. Poskusili smo vse humanitarne možnosti, vendar ne da bi kakor koli načeli pristojnosti države ali zakonov. Visoka cena, ki jo KD, in z njo ves narod, minalcem, ki so sedaj še bolj izolirani: v tem trenutku je treba rešiti dosedanje pridobitve in kreniti naprej. Med zborovanjem so pripadniki tržaške federacije »Democrazia proletariat delili letake, v katerih se kljub obsojanju zločina dejansko ločujejo od ogromne večine tržaškega proletariata in vseh demokratičnih sil, saj v njih pozivajo na »boj proti vsem oblikam zatiranja, proti vladi in večini, ki jo omogoča*. Vsebina letakov je med prisotnimi naletela na odpor'in zgražanje. Delavci so bili torej med prvimi, ki so pokazali svojo zavest in budnost. Tako so v ladjedelnici Alto Adriatico nemudoma sklicali zborovanje, katerega se je udeležil tudi miljski župan Bordon, po zborovanju pa so v sprevodu odšli do spomenika padlim in do krajevnega sedeža krščanske demokracije, kjer so ji izrekli svojo solidarnost. Zaradi umora Alda Mora so bile včeraj odpovedane vse prireditve. Tako se je tudi Slovenski klub pridružil ogorčenju in žalovanju italijanske javnosti in odpovedal sinočnjo prireditev posvečeno 100 letnici rojstva Otona Župančiča. Včeraj bi moralo tudi nastopiti v Kopru Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine iz Trsta z Goldonijevo komedijo »Ljubosumne žene*, v naslednjih dneh pa še v Piranu; Poreču, Pulju, v Labinu in na Reki. Umetniško vodstvo gledališča je sklenilo turnejo v znak žalovanja odložiti na kasnejši datum. Manifestacije in shodi bodo tudi v teku današnjega dne. Vsedržavna sindikalna zveza je napovedala dveumo splošno stavko od 10. do 12. ure. Med stavko bodo v tovarnah zborovanja in shodi, vendar niso predvideni sprevodi. Žalne zastave na palači Diana maša zadušnica in tihi sprevod demokracije in svobode v Italiji pro- 1 rokih ljudskih množic. Delavstvo in I silje in vse oblike terorizma, ti zločinskim podvigom maloštevilne narod že opravljata svoje naloge v bande navadnih ubijalcev. Aldo Moro — je na koncu dejal Rinaldi — je padel na fronti demokracije, kakor številni drugi, kakor don Minzoni, kakor Matteotti, kakor brezštevilni mučeniki odporništva, kakor naš Paolo Reti tukaj v Trstu, in tako ga hočemo častiti. Tržaška federacija KPI je v prvih popoldanskih urah izdala letak, v katerem naglasa, da predstavlja Morov uboj kriminalen izziv človeštvu, demokraciji in republiki. V tem trenutku — pravi nadalje letak — je treba bolj kakor kdaj koli poprej učvrstiti enotnost delavskih množic in - demokratičnih sil. Komunisti izražajo svojo polno in občuteno solidarnost z družino posl. Alda Mora in krščanskodemokratski S t/1*3 Tl k i Deželni tajnik KPI Cuffaro pa je dal za radio in tisk daljšo izjavo, v kateri je naglasil, da se je v tem trenutku treba globoko zamisliti in iskati vzroke, ki so privedli do tega barbarstva. Prevratniške sile hočejo udariti po demokratični državi prav v trenutku, ko se med političnimi silami končno vzpostavlja nov odnos in ko se uresničuje proces enotnosti, ki edini lahko reši državo iz sedanje krize. Izzivanju teroristov — je nadalje naglasil Cuffaro — je treba odgovoriti z okrepitvijo demokratičnih sil, Palača Diana na Trgu San Gio-vanni, tržaški sedež Krščanske demokracije. Le nekaj minut je minilo, odkar je napovedovalec italijanske televizije posredoval državi vest, da so v Rimu našli truplo Alda Mora, ko so se na strankinem sedežu začeli zbirati pokrajinski in deželni voditelji KD. Pokrajinskemu tajniku Rinaldiju in deželnemu tajniku Co-loniju so se kmalu pridružili člani tajništva in številni strankini izvoljeni predstavniki. Telefoni so brneli: prvi izrazi solidarnosti, povpraševanje po zadnjih vesteh, napovedi številnih manifestacij. Na dolgem hodniku v drugem nadstropju pala če Diana samo žalostni obrazi. Žalostni in tudi zaskrbljeni. Vest o u-moru predsednika Krščanske demokracije je globoko pretresla vso javnost, tukaj, na strankinem sedežu pa je občutiti tegobno vzdušje. Mnogi izmed tržaških strankinih vodi-,teljgy sp Mora Q.spbm> poznali, mnogi šo sodelovali z njim še od časa, ko je bil strankin tajnik. ,..,V palačo, Pian^,sp, prinesli izraze solidarnosti številni predstavniki o-blasti ter družbenopolitičnega življenja, Predsednik deželnega sveta Pittoni, predsednik deželnega odbora Comelli, predsednik pokrajine Ghersi, župan Spaccini, pokrajinski in deželni tajnik KPI Rossetti in Cuffaro, deželni tajnik PLI Trauner, Izredne seje na občinah in na tržaški pokrajini Kmalu po zaključku sindikalne manifestacije na Trgu Goldoni se je sestal tržaški občinskj svet. Vidno ganjen in potrt je župan Spaccini dejal, da bi morala biti ta seja posebno pomembna, ker bi zaključevala več kot petletni delavni mandat, poteka pa v najbolj tragični uri bridkosti, Obudil je spomin na Mora, kj je vodil novembra 1972 shod v Rossettiju v podporo njegove zadnje županske kandidature, danes pa mora prav on počastiti njegov spomin, potrjujoč z obnovljeno močjo obsodbo nasilja, ki jo je bil svet prisiljen že tolikokrat izreči. Poklonil se je muki poslanca Mara in njegove družine, ki prizadeva vso državno skupnos* in jo navdaja z žalostjo in tesnobo, toda poudaril je trdno in odločno voljo občine in vse demokratične javnosti, da nadaljuje in napreduje v naporih za ustvarjanje boljše družbe. Po teh kratkih občutenih besedah je župan sporočil, da so se načelniki svetovalskih skupin dogovorili o-dložili sejo na danes, ko bodo v prvem, izrednem delu počastili spomin umorjenega državnika, v drugem delu pa bodo opravili še preostalo upravno delo, z odobritvijo nekaj sklepov, ki so temeljne važnosti za delovanje uprave. Na tržaški pokrajini je odbor prekinil sejo, poslal solidarnostno brzojavko krajevnemu vodstvu KD in sklenil sklicati za danes izredno žalno m protestno sejo pokrajinskega sveta, da se oddolži spominu poslanca Mora. Predsednik Ghersi je izdal izjavo, v kateri izraža najglobljo žalost ob krutem umoru poslanca Mora m solidarnost družini in KD, ki sta tako hudo prizadeti. Enotnost demokratičnih sil, budnost delovnih ljudi in odločna obnovitev politične pobude niso bile nikoli tako potrebne, kot v tem trenutku — zaključuje predsednik pokrajine — da zaustavimo strategijo terorja, premagamo vsako izzivanje in obranimo republiške !ustanove. Danes se sestanejo na izredne seje tudi sveti v vseh okoliških občinah. Že včeraj so se po grozni vesti o krutem uboju sestali na nujnih sejah občinski odbori, ki so izrazili najodličnejšo obsodbo kriminalnega dejanja teroristov in pozvali prebivalstvo, naj se udeleži množično iz‘ rednih občinskih skupščin. V -Nabrežini je občinski odbor izrazil sožalje družini poslanca Mora in KD, obsodil pošastni zločin, ki so ga zakrivili morilci rdečih brigad in sklenil sklicati svet danes ob 18. uri. Že ob 14. uri bo izredna seja občinskega sveta v Zgoniku, ob 16.30 uri se sestane svet na Repentabru, ob 19. uri pa bo skupščina na občini v Dolini. Miljski občinski odbor se je sestal včeraj ob 17. uri z načelniki svetovalskih skupin in sklical izredno se-io občinskega sveta za danes ob 17.30 uri. Ob 18. uri bo na Trgu Marconi enotna manifestacija, ki jo prirejajo občinska uprava, vse stranke ustavnega loka, sindikati CGIL, CI SL in UIL, ACLL združeni’ bivših partizanov in strokovna združenja malih industrijcev, trgovcev in o-brtnikov. deželni svetovalec PRI Bertoli, pokrajinski tajnik PRI Suklan, deželni tajnik PSDI Bianchi in podžupan Cesare, pokrajinski tajnik PSI Car-bone, deželni tajnik SSk Štoka, tajniki vseh treh sindikalnih organizacij Degrassi (CISL), Burlo (CGIL) ip Fabricci (UIL), delegacija združenja časnikarjev. Rinaldi in Coloni sta sprejela tudi delegacijo SKGZ: »Vsak udarec demokraciji prizadene tudi nas Slovence in Aldo Moro je bil nedvomno ena vodilnih osebnosti italijanske demokracije, ki jo sestavljamo tudi mi.» Podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper je telefoniral iz Miinchna, kjer se mudi po službeni dolžnosti. V sosednji sobi medtem že pripravljajo vse za večerni sprevod od Sv. Antona do Sv. Justa. Na dvorišču so pripenjali črne trakove na strankine prapore, medtem ko so na pročelju palače Diana že malo po 14. uri izobesili državno zastavo, tržaški in strankin prapor na' 'poli droga. V veži so "se"‘Vda popolčfan in tudi v večernih urllh' vrstili številni Tržačani, ki so s podpisi v spominsko knjigo počastili spomin Alda Mora. .. Ob 19. ' uri, po kratki seji občinskega sveta, so se strankini voditelji podali v cerkev sv. Antona. Med mašo ki jo je daroval msgr. Bosso, so prebrali tudi poslanico škofa Bellomija. ki ga ni v Trstu: «Tesno mi je pri srcu v teh trenutkih. . . Umor Alda Mora ponovno odpira rano, ki jo je povzročil umor njegovih petih stražarjev.* In nato, po koncu maše, tih sprevod po mestnih ulicah do Sv. Justa, kjer sta Rinaldi in Coloni položila venec k spomeniku padlim. V palači Diana se dan še hi končal. Pozno v noč so brneli telefoni in prižgane luči so pričale o tem, da je bil včerajšnji dan eden najtežjih in najbolestnejših v vseh povojnih letih. In to ne samo za krščansko demokracijo. Enominutni molk v sodni palači Med včerajšnjo popoldansko razpravo na tržaškem prizivnem sodišču je odv. Carlo Amigom predlagal enominutni molk v počastitev spomina Alda Mora. V znak žalovanja je predsednik sodnega zbora dr. Zumin prekinil razpravo. Danes na šolah reden pouk V šolah vseh vrst in stopenj bodo imeli danes reden pouk. Pač Pa je minister za šolstvo Mario Pedini odredil, da ravnatelji lahko posvetijo današnji dan komemoraciji Alda Mora. Sindikat CGIL-CISL-UIL tržaške univerze pa poziva vse učno in neučno osebje, naj se udeleži splošne stavke od 10. do 12. ure, ki jo je oklicala državna federacija CGIL-CISL-UIL. S tem bodo iskazali odločn0 nasprotovanje terorizmu in se zavzeli za obrambo demokratičnih institucij in za napredek države proti vsakršnemu terorističnemu načrtu. Ob 10, uri bo v veliki dvorani zborovanje, na katerem bo govoril predstavnik sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Na sedežu KD je na razpolago meščanom spominska knjiga zaščito demokratičnih inštitucij: ta ko naj se obnašajo tudi vsi državni organi. Tudi v naši deželi gremo naproti težavnim dnevom. Upati je, da bodo skorajšnje volitve priložnost za premislek, pa tudi za mobilizacijo, okrepitev enotnosti in izpoved demokratične zrelosti. Tud; tržaška federacija PSI je izdala letak, v katerem naglasa, da predstavlja umor Alda Mora zločin zoper demokracijo in svobodo ter proti republiki, ki se je porodila iz odporniškega gibanja. V tem dramatičnem trenutku je država dolžna odgovoriti v močjo svojih inštitucij in zakonov, izslediti in kaznovati krivce. Italijanski narod se mora strniti okrog demokratičnih strank. Ob tragični vesti iz Rima — pravi po drugi strani poročilo, ki ga je sinoči izdal tiskovni urad tržaške PSI — so se vsi pokrajinski voditelji stranke zbrali na sedežu na Trgu Goldoni ter so se pozneje udeležili sindikalnega sprevoda. Proti terorju in nasilju, pravi nadalje poročilo, se mora italijanski narod mobilizirati za reorganizacijo države in za globoko preosnovo njenih gospodarskih in socialnih struktur. PSI izreka svojo solidarnost z varnostnimi silami, ki so morale doprinesti velike žrtve v boju proti terorizmu in ki jim je treba omogočiti učinkovitejše delovanje, česar pa prav gotovo ni mogoče doseči z izrednimi zakoni. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti pa v daljšem poročilu pravi, da je teroristična skupina rdečih brigad z zločinskim umorom A. Mora izpeljala svoj diaboličen načrt, spočet 16. marca, do kraja. Ugrabitelji so se po 50 dneh navidezne pripravljenosti na pogajanja odločili za zločinski ukrep, s katerim hočejo dokazati, da se je treba proti demokratičnim državnim inštitucijam posluževati nasilja in terorizma in tako uveljaviti načelo, da namen posvečuje sredstva. Italijansko ljudstvo je skoraj dva meseca v strahu in upu pričakovalo izid tega diaboličnega spopada med silami demokratičnega reda in političnim terorizmom. Demokratične sile so odločno vztrajale v o-brambi republike in njenih zakonov. Tega močnega orožja so se o-čitmo zavedle tudi same rdeče brigade in zato sklenile tudi fizično uničiti demokraljčllfiga ...drj^Mika. misleč, da. bodo s tem omajale de mokratičpg ^terjielje italijanske republike. Kot vsi preprič&n! demokrata. tudi Slovenska skupnost najodločneje obsoja podlo početje rdečih brigad in izraža trdno prepričanje, da bodo sile terorizma prej ali slej poražene Slovenska skupnost poziva vse prebivalstvo, naj ostane mimo in s tem izpriča svojo demokratično in mo- nost izraža svoje sožalje 'n.s°ved nost stranki KD ob smrti predsednika posl. A. Mora ^ na koncu-poročilo. Deželni tajtos^ D. Štoka pa je osebno poslal 80 ^ brzojavki vsedržavnemu tajniku Zaccagniniju in deželnemu Coloniju. , jg Tržaška federacija PSDI in 1,1 ^ : *' it ska zveza stranke sta tudi i(. ročilo, V katerem se pridružuje* lovanju Krščanske demokracije11 gični izgubi predsednika Mora in ^ ti naglašata, da tržaški soC‘a,rj>n m m-ga uuiaoauja £ icacvanjvi- ■* sko važnih vprašanj. Zato je čakovati, da bomo sredi teron5^ ga gibanja še vrsto let, če ne ^ čimprej rešili teh problemov, problema zaposlovanja mladine. V Portorožu dvodnevno posvetovanje o izvaja"!11 osimskih sporazumov PORTOROŽ — V P°rtorf5 se je včeraj začelo dvodne posvetovanje predstavnikov .jj. lijanskega zunanjega . stva ih zveznega sekretar ^ za zunanje zadeve SFRJ; .-8 katerem obravnavajo * vPra “-mi-v zvezi z uresničevanjem °- ^ skih sporazumov. Poseben P udarek gre reševanju nar0fniu stnih vprašanj in sodel°va l(1 na kulturnem, prosvetnem ^ znanstvenem področju. vansko delegacijo vodi sVe nje v zveznem tajništvu za zadeve Silvo Devetak, it®1 sko pa ministrski svetni* \ italijanski vladi Lauriola. VjjS ■tjačflfckom- razgovorov je jugoslovanske delegacije P® uj tak izrazil italijanski ' globoko sdžalje ob smrti rv Mora tor poudaril, da to P° jj. ni veliko izgubo za demoW ^ no Italijo. Skupno porod'10 javnost o razgovorih bodo javili po končanem zaseda* L. Omla°lC iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiMMfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iniiiiiiiiiiiiiii iiiim ul ,...<....... Predsednik Ingrao v 15. maja v Trstu V okviru proslav ob 30-letnici italijanske republike bo v glavni dvorani tržaške univerze, v ponedeljek, 15. maja, ob 18. uri govoril predsednik poslanske zbornice posl. Pie-tro Ingrao. JUTRI V KROŽKU SALVEMINI Razprava o problemih dvojezičnosti pri nas Na pobudo tržaške skupine Mo-vimento di Cooperazione Educaliva bo na sedežu krožka »G. Salvemi-ni», na Korzu Italija 12, zadnje srečanje ciklusa o metodiki jezika, ki bo posvečeno specifičnemu jezikovnemu položaju pri nas. Govor bo tako o problemih dvojezičnosti in širše o problemih odnosov med slovensko in italijansko stvarnostjo, kot tudi o vprašanju vloge slovenskega oziroma italijanskega narečja in slovenskega oziroma italijanskega zbornega jezika. Srečanje bo jutri, 11. maja, ob 16. uri. Razna obvestila Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov prireja v petek, 12. t.m., ob 20, uri v prostorih slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 pogovor o onesnaževanju zraka. Vodil bo profesor Fr. Piščanc, docent na tržaški univerzi. TRAGEDIJA V TRŽAŠKEM ZALIVU Ribič mrtev pri brodolom11 Dve milji in pol od obale med Križem in Nabrežino se je nenadoma potopila ribiška ^ 55-letni ribič Aroldo Bettoso iz Ul. Antenorei 9 je v dramatičnih okoliščinah izgubil življenje včeraj v zgodnjih popoldanskih urah pri brodolomu majhne ribiške ladje. Njegova dva delovna tovariša, 34-letni Gianpaolo Mancuso z Lonjerske ceste 220 in 31-letni Giovanni Degrassi s Trga Venezia 6, sta ga z izrednimi napori obdržala na gladini, dokler ni po naključju priplul mimo vlačilec; žal pa je Bettoso umrl, medtem ko je vlačilec Cyclops plul Deželni svet se bo poklonil spominu preminulega predsednika KD Alda Mora Po presunljivi vesti o usmrtitvi predsednika KD Alda Mora je predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni sklical sestanek načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu. Ob tej priložnosti so vsi prisotni načelniki izrazili globoko sožalje svetovalcu Biasuttiju ob tako težki izgubi, ki je prizadela KD. Na sestanku so sklenili, da se bodo na današnji seji svečano spomnili Alda Mora: govorila bosta predsednik sveta Pittoni in predsednik odbora Comelli ter predstavniki svetovalskih skupin v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Ko je predsednik deželnega odbora Comelli zvedel za tragično novi-co o usmrtitvi Alda Mora, je takoj sklical sejo deželnega odbora, na kateri je dal naslednjo izjavo: »Pred tako tragično in nasilno smrtjo, pred tem zadnjim barbarskim dejanjem, gre naša misel k človeku, ki smo ga poznali in ga spoštovali. Izražamo najgloblje sožalje družini in krščanski demokraciji, ki sta v teh dolgih dneh preživljali težke trenutke. Tudi tista tanka nit, na katero se je opiralo upanje, se je pretrgala. Nasilje in terorizem sta s svojim absurdnim načrtom zavrnila vsako mo^po pozitivno rešitev, .ki jima je bila predoče-na, pa čeprav s spoštovanjem osnovnih principov ustave, na kateri slonijo demokratične ustanove. V tej tragediji, v katero smo vpleteni tako kakor državljani kot politični možje, sj moramo vzeti svoje odgovornosti in ostati zvesti tistim globokim idealom, ki nam jih jasno narekuje naša vest.* V imenu svojih strank sta se tem besedam pridružila odbornika Del Mas in Mauro. Tudi svetovalska skupina KD v deželnem svetu je izdala posebno poročilo. v katerem objokuje tragično smrt Alda Mora in izraža globoko solidarnost prizadeti družini. Ta okrutni dogodek pa ni prizadel le krščanskih demokratov, ampak vse tiste ljudi, ki jih združujejo ideali svobode in demokracije, katere je Aldo Moro nakazal državi v tolikih letih političnega delovanja. Njegov nauk bo ostal živ v ljudeh naše dežele, ki so v njem videli prijatelja in na katerega nauke so se vedno opirali. Ta barbarski zločin pa ne bo upognil zavzetosti KD naše dežele, ki b0 nadaljevala Po Poti in smernicah, ki jih je Moro začrtal. Treba je osamiti vse tiste, ki so hoteli prizadeti KD in razbiti demokratične strukture, za to pa sta potrebna skupen in odločen nastop vseh tistih, ki morajo ščititi javni red. Vsako odlašanje in popuščanje pa bosta le okrepila načrt zločincev, ki hočejo razbiti demokratične ustanove v državi. prež pomislekov je treba vzpostaviti pogoje za mirno sožitje, ki mora sloneti na medsebojnem spoštovanju, kot je dokazal Aldo Moro. proti prvemu pomolu tržaškega pristanišča. Mancusu in Degrassiju so v bolnišnici dali prvo pomoč zaradi premraženosti ter ju odslovili s prognozo okrevanja v petih dneh. Okoli 14.15 so mornarji z vlačilca Cyclops opazili tri može v morju, približno dve milji in pol od obale med Križem in Nabrežino. Dva, mlajša, sta s težavo držala na ramenih tretjega; okoli njih so plavale razbitine čolna «Nuovo delfino*, ki se je potopil v nekaj minutah, verjetno takrat, ko so ribiči dvignili mreže na čoln. Baje so bile mreže pretežke, ker se je na njih nabralo precej blata. DANES IN JUTRI Predavanji o reformi višjih šol v SFRJ Strokovni stiki in srečanja med predstavniki tržaške univerze in fakultetami jugoslovanskih vseučilišč so v zadnjih letih na dnevnem redu in postajajo čedalje manj priložnostni. Nasprotno, prišlo je že do pravih programskih sporazumov. Pomembna pobuda je v tem okviru krajši ciklus dveh predavanj o razvojnih težnjah in pridobitvah pe-dagoško-didaktičnega načrtovanja v SFRJ, ki sta ga za danes in jutri napovedali pedagoška fakulteta tržaške univerze in pedagoški odsek Sindikata slovenske šole. O reformi višje srednje šole v Jugosla viji in o smernicah sodobne jugoslovanske didaktike bosta predavala izjemna hrvaška strokovnjaka dr. Pero šimleša in dr. Vladimir Poljak. Prvo izmed dveh predavanj, ki sta namenjeni ne le tehnikom, pač pa tudi širši slovenski in italijanski javnosti, bo danes ob 16. uri v osrednji stavbi tržaške univerze in sicer v dvorani Venezian, oprem ljeni za simultano prevajanje. OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da je izšel uradni list z odredbo za namestitve in suplence v osnovnih šolah. Odredba je na ogled na didaktičnih ravnateljstvih. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. maja. Obrazec za prošnje je na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Filzi 8, od 12, t.m, vsak torek in petek, od 16. do 17. ure. Z avtom povozil 7-letnega dečka Sedemletni deček se v 'i t4* bolnišnici bori s smrtjo zaT® it nih telesnih poškodb, ki J,n (jjf trpel pri prometni nesreč* ,o f Bressi iz Ul. San Pelag«5 J> ifl »](ll tistem.j[ stekel na cesto med dveh*® mobiloma. Prav v tistem .“j je s svojim fiatom 128 pr1' .' letni Giampiero Pierluca' . (* delle Docce 20; pritisnil je sjja vore, a žal, prepozno. j-ii- z rešilnim avtom Rdečel3 prepeljali v glavno bolnišn10^ o4 so ga sprejeli na nevrokirO^gjiJt" delek s strogo pridržano Pr Kolektiv slovenskih štiidcl,1° ekonomske fakultete vabi na razpravo o temi «Volitve In delegat***^ odnosi v samoupravo socialističnem sisteO,l,, ob jO- uri v dvorani SPZ v UH01 Frančiška 20 (II. nad.)- -temi bo govoril Savin J°* , Namesto cvetja na grob P^cj F ga Žarka Raceta daruje ^co- . brila 5.000 lir za Dijaško ^ Namesto cvetja na grob Karla Ote daruje Ivanka a tisoč lir za Dijaško matico- fot' V spomin na Žarka Race'“ jeta Nevja in Franko Vite lir za ŠZ Bor. Ob 26. obletnici smrti E?1 a r dola daruje mama 10.000 hr v Ul. Donadoni. pf Namesto cvetja na gr0° r 5-1 Raceta daruje Branko Pa° lir za RMV. Namesto cvetja na grob V pok. Josipa Sedmaka darbJ ^ v in Grozdana Košuta 10.09° Glasbeno matico, Ravnatelj, učno in neuč®0 P srednje šole »Fran Levstik” seku izrekajo prof. FcdoH globoko sožalje ob izgubi a®0 GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Seena in kostumi EDVARD ZAJEC lasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Kežiia MARIO URSIC V Petek, 12. maja, ~ ob 16. uri abonma red I " ob 20.15 abonma red J Moški pevski zbor «tabor» OPČINE Priredi v soboto, 13. maja. ob •iO v Prosvetnem domu na °Pčinah KONCERT Moškega pevskega zbora ZARJA IZ TRBOVELJ Vljudno vabljeni! Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA S prihodnjim letom bo dežela upravljala tečaje čipkarstva Skupščina jr Iudi odobrila nakazilo 11,5 milijarde lir za občinske in pokrajinske uprave PEDAGOŠKI ODSEK »INniKATA SLOVENSKE ŠOLE sodelovanju s pedagoško fakul-eto tržaške univerze prireja dve Predavanji o jugoslovanskem šol-VP’ ki bosta v dvorani G. Ve-erian - Piazzale Europa 1. Pro-*ram: lo. maja ob 16. uri: «Pre-razba vzgojno izobraževalnega ,e'a v Jugoslaviji*. Predaval bo r- Pero šimleša — predsednik Prosvetnega sveta SR Hrvatske , .^en izmed važnejših ustanovi-,^ev jugoslovanske didaktike. . ' maja ob 16. uri: «Značilnosti Pgoslovanske didaktike v luči fflavitnih pedagoških smeri v °zemstvu». Predaval bo dr. V.la-mir Poljak -- prof. didaktike .a filozofski fakulteti v Zagrebu ,n Predstavnik oddelka za pe-“PSogiko. Mali oglasi T°VaLNI urad Aurora išče dekle 28 Pomoč v pisarni. Informacije pri Pr°ri, Ul. Cicerone 4. Kot običajno se je včerajšnja seja deželnega sveta pričela z odgovori na interpelacije in vprašanja. Med drugim je odbornik za prevoze Gina Cocianni odgovoril na vprašanje svetovalcev Pascolata (KPI), Martinisa (KD), Ermana (PSI) in Puppinijeve (MF) . o nevzdržnem stanju, ki je nastalo na obmejnem prehodu na Rokovem. Kot znano, se je medtem položaj na mednarodnem mejnem prehodu normaliziral, odbornik Cocianni pa je orisal vse korake, ki jih je naredil v prejšnjih dneh in pri tem nanizal vrsto pobud, ki bi jih treba izpeljati, da bi vprašanje dokončno rešili. Skupščina je nato nadaljevala svojo zakonodajno dejavnost. Najprej je z večino glasov odobrila zakon, s katerim se dopolnjujejo že obstoječa določila o profesionalnih seznamih kmetijskih delavcev, nato pa še zakon, ki predvideva dodelitev finančnih nakazil občinskim in pokrajinskim upravam, kot predvi- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Recital na besedila OTONA ŽUPANČIČA KAKO JE ZVENELO MOJE SRCE ob 100-letnici pesnikovega rojstva Izbor in postavitvena zamisel: Marko Kravos. Režija: Marij Uršič. Interpretacija: Bogdana Bratuž, Anton Petje, Aleš Valič. Danes, 10. maja, ob 12.10 v GORICI (nižja srednja šola) Jutri 11. maja, ob 12. uri pri SV. IVANU (licej) ob 20.30 v BAZOVICI (Slomškov dom) V petek, 12. maja, ob 12.15 pri SV. IVANU (trgovska šola) ob 20.30 na PROSEKU (dvorana prosvetnega društva) RAI - ITALIJANSKA RADIOTELEVIZIJA Razpisuje natečaj za namestitev dveh slovenskih pROGRAMISTOV ZA RADIO IN TELEVIZIJO (zadolžena bosta *a načrtovanje, organiziranje,: realizacijo in oddajanje radijskih in televizijskih programov). Delovno mesto bosta prevzela na delnem sedežu RAI v Trstu. Natečaj spada tudi v okvir priprav na oddaje 3. televizijskega “omrežja. •‘ P°goji so naslednji: Datum rojstva 1. 1. 1946 (starostna meja se zviša za eno leto za poročene kandidate in za vsakega otroka v breme prav tako za eno leto). — Visokošolska diploma z redom najmanj 99/110 ali 88/100 (v primeru ocene izražene v stotinkah) ali pa diploma iz kompozicije, ki jo je izdal konservatorij ali enakovredna glasbena ustanova s končnim redom najmanj 9/10. " Znanje slovenskega jezika. Izpitni program je na razpolago interesentom na tržaškem sedežu RAI — Radiotelevisione Italiana — deželni sedež — Ulica Fabio Severo 7 — Trst. Prošnje za pripustitev k natečaju naj kandidati dostavijo ha zgoraj navedeni naslov najkasneje do 15. maja 1978. deva člen 54 deželnega statuta. Finančna nakazila bodo za te namene dosegla 14 milijard in pol lir za finančno leto 1978. Kot zadnja točka dnevnega reda je bila razprava o zakonskem predlogu, ki predvideva, da bo šola za socialne operaterje prešla v pristojnost deželne uprave. Isti zakon vsebuje še druga določila za razvoj j strokovnega izobraževanja. Med te-j mi je v zakonu določeno, da bo deželni inštitut za strokovno izobraževanje (IRFOP) prevzel upravljanje tečajev za čipkarstvo, ki jih je vse-lej upravljalo ministrstvo za šolstvo. Zakon je bil odobren z večino glasov, proti sta glasovali le KPI in PSI, ki sta deželni upravi o-čitali, da so podobni posegi neor-ganski in jih dežela izvaja brez vsakršnega načrtovanja. Včeraj-danes Danes, SREDA, 10. maja IZIDOR Sonce vzide ob 4.40 in zatone ob 19.22 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 7.10 in zatone ob 22.16. Jutri, ČETRTEK, 11. maja ŽIGA Vreme včeraj: Na j višja temperatura 19,5 stopnje, najnižja 13,4, ob 13. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, padlo je 0,1 mm dežja, veter severozahodnik 11 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. maja 1978 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb. RODILI SO SE: Alessandro Cap-pelli, Marco Degrassi, Gleb Verč, Andrea Vescovo, Jessica Murgolo, Elena Crociati, Mara Ruzzier. UMRLI SO: 69-letni Angel Košuta, 68-letni Romeo Bidoli, 85-Ietna Ivanka Gojča vd. Bevk, 64-letni Friderik Žerjal, 91 letna Bortolina Po-tocco vd. Stefani, 71-letna Maria Barut, 69:letna Maria Pressi por. Monti, 69-letni Marco Giurissevich. 68-letni Karel Ota, 79-letni Giovanni Pacorini, 66-letni Oliviero Panicali, 75-letni Onofrio Sina, 83-letna Maria Cristina Vitagliano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) , Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in qd 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 jn Ul. Cavana 11. NOČNA StKJfBA LEKARN (odJMUO dalje) •til. GinnastlJ^ti in Ul. Cavana 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228d24; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124. O S M I C A PEP1 SANCIN -ŠARNEK Dolina št. 112 bo danes odprl osmico. Toči belo in črno vino. ..... .......................................iiiiiiiiii......... V ODGOVOR NA OKROŽNICO ODBORNIKA M1IIAUA Občini Sv. Lenart in Špeter Siovenov ° zaščiti krajevne slovenske govorice poštev za videmsko konferenco o etnično-jezikov-že zaključila svoja dela - Stališča občine Špeter IZJAVE TAJNIKOV STRANK IN ŽALNA KOMEMORACIJA ZA ALDOM MOROM ^umen ta nista prišla v ^ skupinah, ker je ta Vi{ avno s precejšnjo in neopra Hart? “'amudo sta občini Sv Le-»0 Jn špeter Siovenov odgovorili °2n'co deželnega odbornika Fim ha. o jezikovni preiskavi v ll'ent v* ’ Julijski krajini. Doku l! si pa ga deželna komisija 8‘la , uP°rabila. ker je že zaklju «krajpV0ia dela, poudarja, da ie stavi Vria slovenska govorica se-H i' 'k' kulturnega premo1 *ahk ,Ud' in da bi n'eno up(,t'abn l.iud^ kulturnega Premoženja ov ^ - >41101,111 fj MIV^L vrnili |zwu» dicj- J^Pkviru zaščite pristnih tra Rorr< °Vrednotili z načrtnim pose . ^viru zascue prisilim iru Da c-°*'n' t0 hi bilo tre v spoštovanju do skupnih H n‘h nagnjenj, ki so nastala v hsočletje dolgi zgodovinski, treljjhariski m kulturni simbiozi s it>ok Cl furlanske nižine.* •ietaU?lenta se malenkostno razli-ski j , v zaključnem delu; oočin-brs(j] Vet Špetra Siovenov ie. po manjšine, ublažil nekatero B '^Ve 'n spremenil kak stavek-raticj v upanju, da bi na konte a°-je .'nc|emske pokrajine o etnič fi, kj <0.vrtih skupinah nastale sme etni ‘ bi upoštevale osebnost vseh |klj] , h skupin v deželi in da bi 'h srn« i 0 ustvarili pogoje /n Prost 1«. n,-1 razv°i jezika in skup1 u Jt)s>rno analizo tega materiali t,reba opraviti tudi na osno >bra*v. ki so prišle na dan med Rle(]e ayt) dnevnih redov, ziast.i ‘C(J^ vil K, VII Ml ItUP' i **' 1aj L^hiskov in vmešavanj od zu itavnjil.80 i'h razni politični predla d,.1 v naših občinah tolmačili li]j ^Ugačen način in katere so vo tifcti^urugačnim pristopom in na Stališča in potrebe inozemskih sekcij Zveze emigrantov Načelniki inozemskih sekcij Zveze slovenskih emigrantov Furlanije-Ju-lijske krajine, ki so se sestali 22. in 23. aprila v Benečiji, poudarjajo njihov popoln pristop politični liniji Slovenske kulturno - gospodarske zveze; nadalje poudarjajo nespremenljiv pluralistični značaj Zveze emigrantov, izražajo zadovoljstvo ob okrepitvi centralnega sedeža Zveze emigrantov, se obvezujejo, da bodo vedno več delovali v prid njihovih slovenskih sorojakov, ki so emigri-rali, tako da se utrdijo vezi med emigranti samimi in med temi in celotno narodno.skupnostjo. Poleg tega predlagajo obveščevalnima sistemoma Slovencev v Italiji in matične domovine, da bi upoštevali tudi naraščajoče potrebe obveščanja, ki jih imajo Slovenci, ki so razpršeni po Evropi, V Čedadu kmalu srečanje s sindikalisti iz Belgije Cedadski patronat INAC priredi v petek, 19. maja, ob 18. uri v dvo rani Delavskega društva (Societa operaia) v Čedadu, srečanje z belgijskim sindikatom «Centrale Syn-dicale des Mineurs*. Na srečanju bodo razpravljali o problemih starostne pokojnine, invalidov, poklic nih bolezni in o prejemkih moža, oziroma žene, po umrlem zakoncu. O problemih bosta govorila Lučin Charlier, tajnik sindikata FGTB, in Ado Kont, Narečni natečaj «Moja vas» podaljšan do meseca junija Diskusije o poteku šolskega natečaja «Moja vas*, ki ga je pooblastil skrbnik z raznimi omejitvami, ki so jih ugotovili nekateri bralci, so privedle do zanimive serije pri merov, ki jih bomo obravnavali kasneje. Medtem prihajajo v nedi-fiki študijski center spisi učencev raznih šot, ki so se, razočarani nad odnosom višjih, vrnili k zasebni obliki. Za boljši potek natečaja, so podaljšali rok za izročitev do zaključka šolskega leta. Učno osebje, starši, kulturniki in dijaki sami so naprošeni, če so šole odklonile pisanje spisov, da pošljejo svoje izdelke «Moji vasi*, v Špetru Siovenov. Tudi letos bo ob nagraditvi lepo praznovanje s petjem, plesi in glasbo za vse. Studijski center Ne-diža se toplo zahvaljuje vsemu ti stemu učnemu osebju, staršem in šolskim voditeljem, ki so pokazali razumevanje do pobude natečaja, ki ima namen utrdit} med najmlaj širni ljubezen do našega narečja, in to pobudo podprli. Z včerajšnjega protestnega shoda v Tržiču kratično čuteče italijanske državljane. Tajnik republikanske stranke istočasno poziva na takojšnje in odločne represivne ukrepe proti prevratniškim skupinam. V Gorici je s sedeža krščanske demokracije v Ul. Angiolina krenil včeraj pozno popoldne sprevod, v kate-tem so bili poleg demokristjanov, tudi številni zastopniki drugih strank in drugi meščani. Sprevod je šel d0 spominskega parka, kjer so demokristjani položili venec pred tamkajšnji spomenik padlim. Spregovorili so go-riški župan De Simone, tajnik KPI Paiza, PSI Trombetta, PSDI Com-pagnone, predsednik teritorialnega odbora SKGZ dr. Mirko Primožič in zastopnik sindikalne federacije Gianni Petrari. Tajnik krščanske demokracije Bruno Longo je poudaril vrline Al-da Mora, podčrtal njegovo zanimanje za goriška vprašanja, pozval demokrate k solidarnosti v tem trenutku, ki je tako težak za italijansko demokratično ureditev. Po shodu s0 šli mnogi ljudje spet v sporedu po Korzu do stolnice, kjer je bila žalna maša za Aldom., Morom. y, goriških tovarnah so včeraj popoldne prekinili delo,., pr.oti ,,,yečeru ,So trgovci zaprli svoje trgovine v mestu. Danes bodo skupščine v vseh tovarnah v Gorici, dijaki bodo imeli skupščine na šolah zadnji dve uri. Ob 12. uri se bo na županstvu sestal pokrajinski protifašistični odbor za obrambo demokratičnega reda. Ob 18. uri pa se bo na izredni seji sestal goriški občinski svet. Razna obvestila Ženski iniciatvni odbor za Goriško vabi v nedeljo, 14. t.m., ob 15. uri v Dijaški dom v Gorici na prijateljsko srečanje z rojaki iz Beneške Slovenije. ■iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiHiiiiiniiimiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiuiiimiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii SINDIKALNI SHOD NA TRGU REPUBLIKE V TRŽIČU Zaskrbljenost delovnih ljudi Goriške ob zločinskem umoru Alda Mora v Rimu Zastopnik sindikalne federacije Giovanni Padovan je pozval delavstvo k budnosti in borbi za ohranitev demokratičnega reda ■ Solidarnostni govori Re-bulle (KD), Trombe tte (PSI), Paize (KPI) in goriškega župana De Simoneja DEMOKRATIČNE SILE V DRŽAVI SE MORAJO BORITI ZA UTRDITEV REPUBLIŠKEGA REDA V ITALIJI Solidarnostna izjava novogoriškega župana Jožeta šušmelja Izjava SKGZ - Danes izredna seja občinskega sveta v Gorici Tudi v Gorici so ljudje včeraj popoldne, ko so v izrednih oddajah televizijskih in radijskih dnevnikov izvedeli za zločinski umor demokri-stjanskega voditelja Alda Mora, o-stali zaprepaščeni. Upali so, da ga bodo tako zvani rdeči brigad isti kljub dvomesečni zapori izpustili na prosto. Že nekaj minut po teh vesteh so na oknih sindikalnih združenj de-mokristjanske, komunistične, socialistične in drugih strank visele zastave s črnim žalnim trakom. Sindikalna federacija je pozvala tovarniške svete, da prekinejo v znak protesta delo in da gredo delavci po svojih zmožnostih na sindikalni shod v Tržič. Na sedežu KD v Ul. Angiolina so se takoj zbrali voditelji stranke iz Gorice in kmalu napovedali pohod po mestu za 18. uro. Pokrajinski tajnik krščanske demokracije Bruno Longo, ki smo ga našli na sedežu stranke in kateremu smo izrazili znake solidarnosti in sožalja, nam je dejal, da je Aldo Moro pomenil za demokristjane v Posočju mnogo več kot kak drug politični človek. Tako demokristjanom, kot drugim prebivalcem naše pokrajine je bil Aldo Moro zelo blizu, nam je dejal Longo, v trenutkih ko je šlo za urejevanje obmejnih vprašanj. Njegova osebna zasluga je, da je tako kot voditelj stranke, kot predsednik vlade in tudi kot zunanji minister delal na tem. da so se zadeve med Jugoslavijo in Italijo uredile na miren način, da je prišlo, sicer počasi, a končno do osimskega sporazuma in da se sedaj mirno u-rejajo vprašanja ob meji, kar ima za Gorico zelo velik pomen. Predsednik teritorialnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze dr. Mirko Primožič nam je dal naslednjo izjavo: «Najdba trupla poslanca Alda Mora predstavlja zadnje dejanje skoraj dvomesečne tragedije, ki je prizadela poleg njegovih družinskih članov in stranke, katerj je načeloval, tudi vse demokratične ljudi italijanske države. Izpeljava ugrabitve z umorom petih članov njegovega spremstva, stopnjevanje izsiljevalnih ponudb, katere edini cilj je bil zasejati razdor med demokratičnimi silami, ki so se od vsega začetka zavedle nuje vzpostavitve enotne fronte odpora proti vsakemu barantanju z zločinskimi tolpami, ki se skrivajo pod imenoifi^^^jt, brigad in končno hla^hOTVito'TOTnilitev poslanca Alda mesco prvič predstavil v javnosti z lastno razstavo. In od tedaj stalno posega v umetniška dogajanja našega mesta z zavzetim delom. To je razvidno tudi v njegovi razstavi v umetnostni galeriji v Pasaži Ras-soni, ki sledi njegovim razšla vam v lažnih krajih izven Trsta, kot razbiramo iz kataloga. Bolj kot tekst kataloga nam slikarja osvetljujejo tri njegove ris be. ponatisnjene v sproščeni igri potez peresa. Predstavljajo mlade ljubkujoče se pare in. s tem označujejo bistvo razstave. Na laz-stavi so sicer tudi za MicaUtsca značilne pokrajine, ki prikazujejo kratko jesen, toda naše oko se raje ustavlja na slikah, ki prikazujejo mlade pare Te slike so namreč pravo nasprolstvo od njegovih nekdanjih okaraenelih angelov. kajti v teh slikah sc kaže prekipevajoča mladost, vtem ko je bila v nekdanjih slikah videti bolj statičnost. M. B. SLOVENSKI UPOKOJENCI NA IZLETU V FURLANIJI Pred grobnico v Gonarsu in v razkošni vili Manin Počastitev spomina tistih številnih žrtev fašizma, ki so tudi prispevali k temu, da uživamo danes svobodo - Zgodovina vile Manin Društvo slovenskih upokojencev v Italiji je pretekli teden prire dilo prvi izlet za svoje člane. Izletnikom s Tržaškega se je v Gorici pridružila skupina tamkajšnjih upokojencev in skupaj smo se odpeljali v bližnjo Furlanijo na ogled dveh znanih in zammi-vih krajev: Gonars in vila Manin. Prvi — Gonars -4, je /.a nas Slovence bolj važen saj se je v bližini tega mesteca nahajalo znano taborišče, kjer so trpeli in umirali interniranci, prignani tja, za bodečo žico, iz raznih krajev takrat zasedenega slovenskega in jugoslovanskega ozemlja. Največ jih je bilo iz tako imenovane «lju-bljanske province*, ki so jo ustanovile italijanske fašistične oblasti takoj po vdoru v Jugoslavijo leta 1941. Ko smo se zbrali ob spomeniku-grobnici, ki ga je žrtvam fašizma postavila matična domovina, je o nastanku in delovanju gonarskega taborišča spregovoril Stanko Andolšek, ki je tudi sam užival «go-stoljubnost» tega zloglasnega kraja, ter opisal trpljenje in muče-niško življenje, ki je vladalo v njem. Tisoče nesrečnikov je šlo skozi t.o taborišče in nad 450 jih je tam < mahnilo v smrt. In prav je, da smo prišli sem. je poudaril. aa smo se spomnili gonurskih trpinov in tukaj umrlih. Morda hi morali v večji meri prikazati to današnji mladini, ki vsega tega ni doživljala in ki si ne more predstavljati, kako je to bilo. da bi se nikoli več ne smelo to povrniti... Prikazati bi jim moiali, da je vse to, kar danes uživamo, da lahko svobodno govorimo v svojem jeziku, da imamo šole, ča sopise, društva in drugo — sad dela tistih, ki so tedaj trpeli, se bojevali in umirali. Brez tistega boja ne bi bilo Osima — je zaključil Andolšek. Po enominutnem molku v spomin na žrtve je gledališčnik Sta ne Raztresen zelo občuteno pripovedoval odlomke iz Gradnikovih balad z vsebino na strahotne dogodke v koncentracijskih taboriščih. Oh poslušanju je človeka spreletaval srh in res težko si je misliti, da se je vse to dogajalo v civiliziranem svetu, ter da so HiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMMiiiitiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiMiiiiniiiiiiiiiiiHirHiMiiiiiiiiiiinMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiirfiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinumiiHiiiiimmiiiiiiiiii BELEŽKA IZ POLJSKEGA «PORURJA» - ŠLEZIJE Velikanski plavž v Katoivicah je le na videz gigantomnnija v Poljska izkoplje zelo veliko premoga - Življenje v rudniku je se vedno težavno in nevarno - Opuščeni rudniki spremenjeni v parke in zabavišča KATOWICE, maja — Življenje rudarja je eno najtežjih in najbolj , nevarnih, pa čeprav so rudniki danes opremljeni z modernimi napravami in pripomočki. Si cer pa govori o tem tudi sam rudarski pozdrav «srečno», saj rudar, ki odhaja v rudnik, ne ve, če se bo iz njega, vrnil. 'In vendar v rudarskih revirjih sled' v jašek očetu sin in nato spet sinu njegov sin itd. Tako je tudi v družini Ltikdš, kje*’ So' 'vsi1 mošV3F za vrsto generacij nazaj odhaiail v rudnik, vse do Leopolda Luko ša, današnjega dirčktčdja novega, modernega premogovnika v kraju Jastžebie v Šležfji. Leopold Lukoš, direktor novega rudnika, je bil v začetku svoje rudarske kariere edini, rudarski inženir, ko so rudnik odprli. Danes pa v »njegovem* rudniku dela 120 rudarskih inženirjev. Sicer .pa je kraj v tedanji dobi štel 2 tisoč ljudi, danes jih šteje 110 tisoč. »To je pač značilnost našega ra/ voja*. pravi Leopold Lukoš, ki svoje podatke okrepljuje še z na- sledu.jimi številkami: prvo-leto je rudnik dal samo. 1.500 ton premoga, danes daje po 7 tisoč ton’ na dan, na leto pa 2 milijona 3':0 tispč ton. Sicer pa , je Poljska dežela rudarjev In rudnikov, saj je tudi v času »naftnega boama* ostala zvesta premogu, vtem ko so . drugi in drugod po svetu opustili rudnike in sc opredelili za bolj praktično nafto, seveda dokler ni prišlo do naglega' dviga cen, kar ! je privedlo do precejšnjih rriotenj v energetiki. In glej, tradicija' družine Lu-koš, se ne bo ustavila niti pri direktorju novega rudnika Leopoldu Lukošu, kajti Leopoldov sin Ed-vvard se .je tudi že opredelil za rudarsko življenje, pa čeprav mu svojci, prvenstveno mati, svetujejo, naj prebere poklic. Toda Ed\vard meni, da, bi njemu kot Lukošu niti ne dali kakega drugega dela, ko pa so vsi Lukoši namenjeni rudniku. In takšnih družin v Šleziji ni malo. Že veliko generacij slezijsklh DOLINSKA «MAJENCA» Dolinski fantje in dekleta so letos imeli izredno srečo. Po hudem dežju je v nedeljo zasijalo sonce, ki je privabilo veliko ljudi. Na vrhu fantje in dekleta prihajajo pod mlaj, na drugi sliki breška godba, na tretji pa del velenjskega folklornega ansambla družin si je služilo kruh v rovih pod zemljo, tako da je to postajo način življenja, in zato je bila Šlezija znana kot «črna šlezija*, podobno kot je bil znan severni del Francije kot «črni sever* ali kot je bilo znano in je znapo «črno Porurje* v zahodni Nemčiji ali področje Manchestra v Veliki Britaniji. Toda za razliko od teh področij ki preživljajo krizo jn ki v precejšnji meri o-stajejo črna področja, se z.a pblj-' sko Šlezijo lahko reče, da ni več čnanrr- tariH”’" razen * redkih' k«n* ploksar-m-Rjem so površttfcl# rudniške naprave tako rekoč kopljejo v morju zelenja, v gozdnih kompleksih, tako da «današnja Šlezija ni več črna, pač pa zelena*, kot je zapisal poljski literat. In vendar daje Šlezija danes še veliko več premoga kot ga je dajala v času, ko je bila »črna*. Šlezija da nad 150 milijonov ton premoga, vsa Poljska pa ga nakoplje okoli 220 milijonov ton. Poljska namreč spada med največje proizvajalce in izvoznike premoga na svetu. In to take v absolutnem smislu, kot tudi v •proporcih glede na število prebivalstva. Izvoz premoga daje deželi veliko tujih plačilnih sredstev. Tudi za nakup železove rude, ki je mora Poljska veliko uvoziti, da hi ne kupovala v tujini dragocenega in predragega jekla. Sicer pa namerava Poljska prav v sedanjem naglem razvojnem obdobju zgraditi v Katowicah ve-likajiske plavže, ki bodo največji na Poljskem in eden največjih tovrstnih obratov v Evropi. Na Poljskem se čujejo tudi kritične pripombe na račun teh načrtov, češ da gre za giganloma-nijo. Toda v vodilnih krogih poljskega političnega in ekonomskega življenja pravijo, da je to res, da pa druge pota ni, kajti ali zgradijo velikansko železarno, ali pa bodo morali še naprej uvažati toliko tujega jekla, da bo le ta surovina bremenila njihovo zunanjetrgovinsko bilanco za eno milijardo dolarjev na leto. Toda Jastžembie je le eden od dvanajstih rudnikov, vtem ko so tri je novi rudniki šele v začetni gradnji. Sicer pa je vse področje eno samo rudarsko področje. Rybnik n. pr. je nadvse moderno mesto polno modemih zgradb, ki se utapljajo v parkih in zelenju. Koliko tu pomeni premog, koliko tu pomeni rudarstvo, povedo naslednji podatki: vsa Šlezija jc rudarsko področje, toda specifični primer Rybnika nam pove naslednje: V splošni bolnišnici imajo oddelek izključno za rudarje. Oddelek ima na razpolago GOO no-stelj. Med Katovvicami in Chor-zowo, to se pravi v jedru gornje-šlezijskega industrijskega bazena, je veliko starih izumrlih rudnikov, oziroma rudniških jaškov. Toda ti rudniki, be naprave niso prepuščene počasnemu propadanju, pač pa so jih preuredili v park kulture in rekreacije. Kaže, da posveča Poljska rudarstvu največjo pozornost. Rudarstvo bo torej ostalo pomembna dejavnost še dolga leta, še de setletja in desetletja. Da bi rudnikom ne primanjkovalo strokovnih in težaških delovnih moči, skrbijo tako, da dobi rudar /.e po enem letu dela v rudniku svoje stanovanje. Poleg tega ima rudar razmeroma visoko plačo, pa čeprav v samem vodstvu rudnika zatrjujejo, da ni mezda tista, ki naj pritegne novega rudarja v kolektiv. Mnogo pomembnejši so drugi elementi, namreč dejstvo, da postaja rudarsko življenje veliko lažje, bolj zdravo, bolj varno. V upravi rudnikov s ponosom poudarjajo, da niso imeli eksplozije metana ali kake druge delovne nesreče že dolgo, doigo let. Proti rudniškemu plinu, proti metanu pa se bojujejo z izredno močno ventilacijo, ki pa ima to nevšečnost, da povzroča v jaških velik prepih., Potemtakem .je življenje in delp v rudniku,še vedno težavno, WSt Ugotovili v začetku, pa čeprgv. je. uepri merno lioljše .bilo -nekoč, ko je bila Šlezija — črna Šlezija. te okrutnosti izvajali pripadniki naroda z dvatisočletno kulturo. Pred spomenik so zastopnice društva položile šope rdečih nageljnov, ki naj pričajo umrlim, ki tam spijo, da niso pozabljeni. Prevzeti nad tem. kar smo videli in slišali, smo tiho zapustili ta o tožni kraj trpkih snominov. Iz Gonarsa smo se odpeljali na kosilo v Bertiolo. Tu oh okusni jedači in odlični furlanski kapljici se jc razvilo živahno kramljanje. kjer so. seveda, prednjačile upokojenke, ker so bile v večini - predvsem zaradi njih preizkušenih in dobro znanih... jezičnih spretnosti... Po kosilu nas jc voditeljica izleta Cvetka povedla v kraj Pas-sariano, na ogled vile Manin, ki slovi tudi izven domačih mej po svoji arhitekturni lepoti in zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so se odigravali med njenimi zidovi. In tudi tukaj nam je Andolšek podal kratek oris te vile, ki je bila bivališče zadnjega beneškega doža. Vilo, ki sodi med najlepše na Furlanskem in Beneškem, je dal sezidati dož (poglavar) tedaj še mogočne in bogate beneške države — Lodovico Manin. Razkošno življenje v njej je doseglo svoj višek proti koncu 18. stoletja, to je prav ob zatonu te republike. In prav v tej vili je bil leta 1797 podpisan mir. ki je zapečatil usodo beneške države. Razpad bogate države in poznejše vojne so ogrozile obstoj te krasne zgradbe in le odločen poseg Ustanove za umetnost in dežele Furlanije - Julijske krajine jo je rešil gotovega razpada. Toda čas je bežal jn morali smo zapustiti te zanimive kraje, polne stare in nove zgodovine, ter jo ubrati proti domu. Še kratek postanek v Medeji blizu Gorice, kjer smo se «uradno» poslovili od prijaznih Goričanov. Predsednik društva upokojencev V. Ferluga se je vsem zahvalil za prisotnost in sodelovanje, predvsem Cvetki Medveščkovi, ki je največ pripo mogla, da je izlet tako odlično uspel, kar smo vsi radi potrdili. Za goriški del izleta pa požrtvovalni pobudnici tamkajšnjega delovanja — Mariji Korsičevi. Predsednik je tudi zagotovil, da bo društvo v bodoče še prirejalo podobne iz-lete, tako da bodo naš: upokojenci spet preživeli nekaj sproščenih ur. odmaknjeni od precej dolgočasne (n-žeskoro otožne stvarnosti upokojenskega življenja. . 'Vaion/ LADO PRF.MRU iiiMiiMniiniuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiimmiiiiiiiiiiiiftMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiitni Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Držite se točno začrtanega programa. Spremembe v zadnjem trenutku ne bi koristile interesom. Napetost v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Zaključki nekega posla bodo ugodnejši, kot ste predvidevali. Prijateljstvo se utegne spremeniti v ljubezen. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Nevarne napake v novo poverjeni težki nalogi. Zaključilo se bo dokaj nevšečno obdobje sentimentalnega značaja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Spremembe v običajnem dnevnem programu. Zaradi razumevanja družinskih članov bo odstranjena vaša vznemirljivost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Odkrili boste napako, ki vas je doslej stala precej žrtev. Želja po miru in brezskrbnosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Nova služba vam nalaga znatno večjo odgovornost. V krogu pri- jateljev se vam bo povrnilo zaupanje v lastne sile. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Bolj kot gmotne interese boste morali braniti svoj prestiž. Težko sporazumevanje v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Na vidiku povečan zaslužek. Mlajši bodo potrebovali vašo pomoč. Odlično razpoloženje v družini in z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23. 11. d0 20. 12.) — Danes ne morete računati na pomoč vplivnih oseb. V večernih urah nepričakovan obisk. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — ''natne možnosti za dosego uspeha, ki se vam je doslej izmikal. Obveljala bo vaša beseda. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Razmisliti bo treba o zanimivi ponudbi Prejeli boste novico, ki vas bo nadvse razveselila. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Uresničila se bo obljuba, na katero niste več računali. Več realizma pri presojanju lastne odgovornosti. ITALIJANSKA TV Prt/i kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 O sodobnem italijanskem jeziku 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine 17.(K) Ob petih s SANDROM MAZZOLO 17.05 HEIDI, risanke v nadalj. 17.30 Argumenti, vzgojna oddaja 18.00 Velik; skladatelji BEETHOVEN 18.30 Trije Tarzanovi izzivi, 3. del filma 19.10 Nogomet: LIVERPOOL - BRUGES v odmoru, približno ob 20. uri DNEVNIK 21.00 Politična tribuna 21.35 Nove Vidocqove dogodivščine. TV film 22.25 Literatura in fotografija Kemis Carroll fotograf Ob koncu DNEVNTK, Danes v parlamentu in Vremenska i slik,.. Drugi kanal 12.30 O tem govorimo 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Stari poklici nova šola VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO 15.30 Mednarodna kolesarska dirka «Giro d’ltalia» 17.00 Program za mladino: Zgodilo se je... 17.30 Operazione benda nera, TV film 17.55 Rdeče in modro Dviganje uteži 18.(K) Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORTNE VESTI 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s... FRANCOM FRANCHIJEM Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Življenje Leonarda da Vin-cija, 1. nadalj. 22.05 Meščani in delavci Rojstvd industrijske ltali¥ 22.55 Obzorja znanosti in tehnuf* Ob koncu DNEVNIK 2’r ZADNJE VESTI TV JUGOSLOVANSKA Ljubljana 8.35 in 10.00 TV v šoli 10.45 Svetovno prvenstvo v bo*® 17.30 Z besedo in sliko: Zla,*11 skledica. 2. del 17.45 Popotovanje v deželo lut* 18.05 Obzornik 18.15 Na sedmi stezi.’ športna oddaja 18.50 MLADINSKI ' ZBOR OSNOVNE ŠOLE TRNOVO 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK *i 20.10 Nogometni pokal pokaln' prvakov . . 21.40 Jaz? na ekranu: The Massenaers 22.00 DNEVNIK 0 22.15 Poročilo s kongresa ZK sne in Hercegovine . 22.30 Svetovno hokejsko prvensl Koper 16.55 Svetovno hokejsko finale 19.10 Nogometni prvakov 20.00 Otroški kotiček 21 .(K) DNEVNIK 21.15 Ljubezenska srečanja, mri 22.45 Beograd. Svetovno Prve sivo v boksu Zagreb 18.15 Francoski način življenja’ dok. film 19.30 DNEVNTK 20.00 Bela knjiga 20.45 Nogomet 22.20 DNEVNIK « - 22.35 Poročilo s kongresa Z K ® sne in Hercegovine X ŠVICA 18.10 Oddaja za najmlajše 18.30 Program za mladino 19.10 Nogomet: LIVERPOOL - BRUGES 21.15 DNEVNIK 21.30 Argume.nti TRST A 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Pri 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 1 10.35 Radijski pogovori; 11.00,P0., litična tribuna; 12.05 in 13.30 v in jaz ’78; 14.05 Glasbeni P# gram; 15.05' Prvi Nip: 17.10 ^ govori o energiji; 18.25 Italiji; jateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu, fč™1 o dij' u an sko pripovedništvo; 19.35 Rfi jugoslovanske ljudske glasbe; 9.30 Roža mogota, antologija ljubezenske lirike: 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; L.OO Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.10 Pojmo po naše; 13.15 Našj 'zbori; 13.35 Oa melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst ska 'igra; 20.35 O obrtništvu; Simfonični koncert: 22.30 Naj 2® vorimo? 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, l2:.3?.' 13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poroči®; 6.00 in 7.55 Jutranje razvedo* ! 8.45 Popevke: 9.32 Radijska nad®; ljevanka; 10.12 Pogovor; s PoS„. lajo*. .jcadjjsfcg Igra,,1;, KOPER 7.30, 8.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija; 9.20 Poje Mango; 9.32 Plošče; 10.10 Otroški kotiček: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; glasba-? 19.56'Srečanje petih; 20-Oddaja o čarovniji; 21.29 GlasB ne novosti za mladino. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00. 13.00. 14.00. «;uu: 17.00, 18.00, 19.00, 22.00 Poročil®' 6!20 Rekreacija; 6.50 Dobro j1®1 ' otroci!; 8.08 Glasbena matinej’ 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 905 Nenavadni pogovori; 9.25 Z® Glasba po željah: 14.00 Samou- pojmo pesem; 9.40 Aktualni P1'® pravljavec; 14.10 Italijanski zbo blemi marksizma; 10.15 Kdaj. k ki je ohranil roza majico br0 »»Jem. ki je končno vozil do* ^ j Ceraišn jo etapo Novi Ligure -jESj* .je prevozil zmagovalec .9] l.5^ s poprečno hitrostjo kaj' ^ na uro. Etapa je bila do-ref L*glbana, na begu so bili nam Ni 8r J1'’ km Cavcrzasi, Rossi-™-ln Godefroot, ki so imeli celo ^»tajnosti pred skupino naj-vodii0' ^sledovanje te kupine je Pred -• 1° c>liem. Šanson z Moserjem je dohitela le 17 km (Bel.) 1, ^tvlca druge etape: 2 ^fonni 3! £n Linden i Jtoser 5 S--e i feSv,(Spa ) X £ "'aeminck (Bel.) • ?assn 5.03’58’ I. =«*o 9 ;h.Urau (ZRN) ®?rSognoni s, s časom zmagovalca ! JSna lestvica: 2, o"n Unden (Bel.) 9.2V56" 3. Jfonnj !■ VBal »P*-) b?. Vlaeminck (Bel.) } cr (zrn) !■ Le | ^tone S' ter8"0™ h,*' s časom Van Lindna > lws bo «Giro d’Italia» prišel Sein. Kan° z etapo La Spezia - Ca-Ntini kjer sta dve hudi ' Carpinelli in Serra. niti v soboto proti Charleroiu, ko je Bruges izgubil s 3:1 in tako tudi izgubil pokal Belgije. Tudi trener Liverpoola Bob Pay-slevha verjetno ne bo mogel računati na najboljšega napadalca Fa riclugha, ki ne igra že tri tedne v prvenstvenih tekmah. Brez dvoma je torej Liverpool favorit, to pa bi lahko imelo nasprotni učinek na nogometaše, katere bo bodrilo okoli 40.000 navijačev iz Liverpoola, medtem ko jih bo prišlo iz Beigije «le» 15 tisoč. Liverpool ima možnost dvakrat zaporedoma osvojiti ta prestižni pokal: v lanskem finalu v Rimu je namreč odpravil Borussio s čistim 3:1. Srečanje bo sodil Nizozemec Ber-revoets. Trenerja nista še javila postav ekip, verjetno pa bosta sledeči: LIVERPOOL: demence, Ncale, Hansen, Thompson, Huges (kao.), Mc Dermott, Souness Kennedy,- Da-glish, Heigway in Čase. BRUGES: Jensen, Bast,yns (kap.), Krieger, Leekens. Maes, Cools, Van der Eycken, Cubber, Vol-ders, Sorenson in Verheecke. Italija Izločena VARŠAVA — Italija je izločena z evropskega mladinskega nogometnega prvenstva, ki je v teku na Poljskem. Proti škotski je v izločilni skupini dosegla le remi 0:0 in je obstala na zadnjem mestu. Jugoslavija pa je premagala Islandijo s 4:1 in se je tako uvrstila v polfinale. KOLESARSTVO v ALPE-ADRIA Italijan N. Berto zmagal že tretjič Danes približno ob 13.30 bodo tekmovalci privozili v Gorico Kranjska Sava je poskušala vse, da bi v tretji etapi mednarodne a-materske dirke Alpe - Adria iztrgala majico najboljšega Bertu Nazza-renu, italijanskemu reprezentantu, članu ekipe Veneta, ki je že tretjič zaporedoma zmagal na letošnji dirki. Berto je lahko računal na odlično uglašeno ekipo in je tako med prvimi prispel v skupini v zadnji kilometer na Šmartinski cesti v Ljubljani, kjer je bi! cilj ter je brez težav zmagal v sprintu. Italijanski kolesar je tako doslej edini protagonist dirke, saj je osvojil tri etapne zmage in nosi naslov najboljšega že od samega začetka iz Murske Sobote. Razen poskusa pobega Ropreta takoj v prvih kilometrih, ki pa se je izjalovil, ni bilo v današnji etapi večjih akcij, saj so kolesarji vozili .................................................................niniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMHnmiiiiimiiiiiiiiiiiini,i,niii,Hi",iiiii,,,i,,!,H..........."i"""""""""" ATLETIKA Na medpokraj inskem tekmovanju Naši tekmovalci so izboljšali vrsto svojih osebnih rekordov Najboljše rezultate so dosegli Sedmak, Korošec in Renko danes v londonu ‘1^1« pokala prvakov ^rrpool - Bruges ^ zarijv^' ~ Danes bo v Lpndo-HijL ■J* finale evropskih nogo-bokalov in sicer med bel-% „ Moštvom Bruges in angle-J« |w,na.isterico Liverpoolom, k: »0v, L8 sPoprijela za pokal prva-15.15 kkmi, ki se bo začela ob brez dvoma favorizirani *i, '%tr!i0mačirb občinstvom in so ftj”0 v odlični formi, Liverpool r,e;n ki nastopajo praktično V soboto in nedeljo je bilo v Gorici in Trstu atletsko tekmovanje, ki ga je organizirala Ginnastica Go-riziana oziroma CSI - Cividin, Tekmovanje je bilo medpokrajinskega značaja in niso zato nastopali vsi najmočnejši deželni atleti. Kljub temu je bilo predvsem v Gorici doseženih nekaj precej dobrih rezultatov, predvsem r strani nekaterih jugoslovanskih atletov. Tako je na primer Srečko Stiglič zmagal v kladivu z dobrim metom 62,88 m, medtem ko je kroglaš Saračevič zagnal orodje na 17,64 m. Na tekmovanjih so nastopili tudi atleti naših dveh slovenskih društev, ki so se tokrat zelo dobro o-drezali, saj so zasedli skoraj vsi prestižna mesta ter izboljšali tudi svoje osebne rekorde. Od vseh sta najboljše rezultate dosegla borovca Sedmak v kopju ter Korošec v teku na 200 m in pa član lonjerske A-drie Renko na 1500 m ter 3000 m. Slednji je z doseženimi rezultati do-kdžal, da je trenutno najboljši zamejski srednjeprogaš, ima pa še izredne sposobnosti, da izboljša sedanje čase, predvsem na 1500 me-trov. Naj omenimo še, da je bilo v Gorici tekmovanje prekinjeno zaradi 4’28”9 i%iaR * sta ** spoprijela Je pred »etoma v finalu pokala ■k ' Zrnagal je Liverpool. Vi ner Belgijcev Ernst HappeFbo *kve Precejšnje težave glede po »s Lamu8' sta poškodovana bodisi kot tudi nevarni napa-Lourant, ki nista nastopila ..m,,,, ""•Mihih,|,||||||||„|||||tkiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii j^OKVIRU MLADINSKEGA DNEVA Kljub slabemu vremenu Uspel POP v Števerjanu j^agal je MK Gorica - Najmlajši so se J°fnerili v igri med dvema ognjema - Na-°P Novogoričank v ritmični gimnastiki dežja in so tako odpadle nekatere discipline. REZULTATI: GORICA NARAŠČAJNIKI 110 H: 4. Aleksander "udek (Adria) 20”0 Disk: 1. David Blazina (Bor) 4. Omar Husu (Bor) 100 m: 3. Igor Korošec (Bor) Kladivo: 1. David Blažina (Bor) 2. Omar Huru (Bor) ČLANI 1500 m: 4. Egon Renko (Adria) Kladivo: 2. Igor Bigatton (Bor) Daljina: Sandi Bigatton (Bor) (prekinjeno zaradi dežja) Krogla: 4. Igor Bigatton (Bor) TRST NARAŠČAJNIKI 200 m: 3. Igor Korošec (Bor) 400 H: 2. Aleksander Zudek (Adria) Krogla: 3. David Blažina (Bor) 5. Igor Korošec (Bor) 7. Omar Husu (Bor) Kopje: 1. Sedmak (Bor) 2. Blažina (Bor) 5. Zudek (Adria) ČLANI 400 H: 1. Fabvo Ruzzier (Adria) 3000 m: 2. Egon Renko (Adria) 5000 m: 3. Adrijan Sedevčič (Bor) Troskok: 3. Sandi Bigatton (Bor) Kopje: L Fabio Ruzzier (Adria) 4. Sandi Bigatton (Bor) 6. Adrijan Lasič vseskozi kompaktno od začetka do konca s precej visoko poprečno hitrostjo. Omenili naj bi, da je bila poprečna hitrost tudi danes izredno visoka, kar priča o kakovosti nastopajočih, ki se stalno borijo, brez oddiha. Medtem ko je Berto še vedno rumena majica ob pomoči raznih klubskih tovarišev, kot so Caz-zolato, Moro, Bedon in Bertacco, je danes oblekel modro majico najboljšega na gorskih ciljih Italijan Betti-ni iz Cesene, zeleno majico najboljšega na letečih ciljih pa je osvojil Frelih, član kranjske Save. Leteči cilj v Celju je osvojil Frelih pred Kjupijem (ČSSR) in Grajzerjem. Na gorskem cilju v Zasavju je bil najboljši Bettini pred Marinkovičem, v Litiji pa je bil najhitrejši Krhlihar (Rog) pred Udovičem (Sava). Vrstni red na cilju tretje etape Velenje - Ljubljana: 1. Berto (Veneto), ki je 115 km dolgo progo prevozil v 2.45’9” s poprečno hitrostjo 41,800 km na uro. 2. Horvat (Astra - Ljubljana) v ena-km času, 3. Comuzzi (Supermerca-to da Ugo), 4. Juras (Inter - Bratislava), 5. Chiutti (Inter - Bratislava). Skupna lestvica po 3. etapi: 1. Berto (Veneto) 8.48T8” 2. Juraš (Inter) i.č. 3. Ropret (Sava) i.č. 4. Bedon (Veneto) 8.49’07” 5. Chiutti (Inter) 8.49’07” •t izredno slabemu vremenu !S|j nedeljo zjutraj javilo na Si j') ar>insko-orientacijskega po-i? ekiP- Kazalo je že, da tekmovanje odpovedal je' Vel*kega naliva, potem pa r^ili me umirilo in prisotni so 'ton > da odidejo na teren preiz-v°je sposobnosti in vzdrži ji- Te|. Suj y®lcl so prišli iz Gorice, So-standreža, Doberdoba in iz j’ce' Predstavljali pa so društva, mladinske odseke, i ‘n eno prosvetno društvo. l! Of , Dji pohod je bil nekoliko dalj-,nskega in predlanskega. Za-Srifi;5 Ludi večje poznavanje to-sj je bilo treba slediti točkam na zemljevidu ^‘1 vNn • m na kamnih in drevesih, fi Vn„'? Lilo treba rešiti tudi ne-ljvj. asanj iz splošne kulture ter Nti naše narodnostne skup-% L.a vsej stezi so bile tri kon-UVNn S° L''e med seboj radijsko ,■ . • Poprečno so ekipe rabile r s ki? P°' starta do cilja. I-' pa so naslednji: . (^‘nski krožek Gorica 130 , Wolriski odsek Župančič - Ju-H l«9 (Pokal SPZ) . v.,,Jlnski odsek Župančič - Ju-1 0K?lna I 104 (pokal PD Danica) < (t>ni!nska konf. Nova Gorica I 97 ■ Fotokluba Skupina 75) i kal 180 društvo Dom II 94 (po-OkA-Lodjetja IRKO) i (rwMlns^a konf. Nova Gorica 89 l tv?kal SPDG) (pokal PD 0b>djetja IRKO) (t^Hska konf. Novi TXa> SPDG) , Kr* ^‘ki RMV 88 ■ ws:> . kai I80 društvo Dom I 87 (po-*■ t>h Kmečke banke) grič 79 (pokal PD (finski krožek Sovodnje 77 Kal Kmečke zveze) so se za turnir v igri ognjema javile le tri (ki 'roditelj je pričakoval ne- iVjA ekip, očitno pa je vreme ti to-išt 0 nekatera društva, da ni k ia i'a, na tekmovanje. Upošteva->?^niieba' da je bilo tekmovanje \J n2 otrokom pod 14. letom • Tekmovanje se je odvijalo na odbojkarskem igrišču, zraven Dvora v Števerjanu, sledilo pa mu je kar precej navijačev, če upoštevamo, da ta igra ne spada med i-zrazito športne panoge. Svoje ekipe so poslali Mladinski krožek iz Gorice, Prosvetno društvo Naš prapor iz Pevme in Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana. Prvouvrščena ekipa Mladinskega krožka je prejela pokal, ki ga je daroval Primorski dnevnik. Potem je na cementni ploščadi na Dvoru nastopila še skupina deklet, ki obiskujejo osemletko «M. Štru-kelj» v Novi Gorici. Prikazale so nekaj sestavov ritmične gimnastike in plesov ob glasbeni spremljavi. Tudi njim se je prireditelj PD Briški grič oddolžil s pokalom z zahvalo za sodelovanje in v priznanje za izvedbo. R. A. 1’10”8 46,72 36,94 30,54 66”6 9’42”3 18'16”6 12,19 44,54 37,82 35,30 Ruzzier MINIBASKET V PRIJATELJSKI TEKM. , Breg B — Sokol 12:26 BREG B: Piras 2, Koren, Maver 1, Alberti, Zobec, Švara 2, Kozlovič, Lovriha, Vodopivec 7, Boneta. SOKOL: Caharija 4, Pahor 12, Le-giša 8, Ret 2, Virgilio. SODNIK: Maver. Včeraj sta se v Dolini v prijateljski tekmi v minibasketu spoprijeli druga ekipa najmlajših Bregovih košarkarjev in Sokol. Zmagali so Nabrežinci, ki so bili prisebnejši pri metu na koš. Pri Bregu pa je zlasti zadovoljil Igor Vodopivec. ST. ETIENNE — V prvem srečanju tekmovanja za »Poletni pokah je v St. Etiennu domače istoimensko moštvo premagalo Romo z 1:0 (1:0). Ekipna lestvica: 1. Inter - Bratislava 2. Veneto - Italija 3. Sava - Kranj 4. Astra - Ljubljana 5. Supermercato da Ugo - Pordenon Danes bo na sporedu četrta etapa Ljubljana - Videm, dolga 158 km, s startom ob 11.30 na Vrhniki. Gorski cilj bo na koti 875, preko mejnega prehoda v Gorici pa bi morali tekmovalci voziti okrog 13.30. Včeraj popoldne je bil v Ljubljani v okviru proslav osvoboditve slovenske prestolnice kriterij po mestnih ulicah, katerega so se udeležili tudi nastopajoči na dirki Alpe-Adria. R. Pečar BOKS BEOGRAD — Na svetovnem prvenstvu v Beogradu za amaterje tudi v tretjem dnevu dvobojev ni prišlo do bistvenih presenečenj, če izvzamemo poraz Bolgara Tuševa, ki je podlegel Izraelcu Mahrowu. Tudi tokrat so se najbolje izkazali Kubanci, ki so do sedaj osvojili vse dvbboje. ; :t Slovenski derbi med Zarjo ln Primorcem je predstavljal lep zaključek letošnjega nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, saj sta obe enajsterici pokazali živahen in borben nogomet iMHiiiiiiiiiiiiiiimiimfiiiiiiMMMimiiiiiimmnuiimtMiimMiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiHiMiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimMmmMiiiiniimiiiiiiiMHiiMiiiMiiiiaMiimNiNtitiiiiiii ODBOJKA V 3. ZENSKI DIVIZIJI Usodno podcenjevanje Nabrežinke bi v tekmi s S. Luigijem lahko tudi zmagale Sokol — S. Luigi 1:3 (15:6, 7:15, 8:15, 8:15) SOKOL: Pertot, Kukanja, Peric, Chetmelli, Gruden, Legisa, Mervič in Rojc. V ponedeljek je bila v telovadnici v Nabrež-mi tekma med Sokolom in ekipo S. Luigi iz Trsta, Sokol je tokrat podlegel. nasprotniku in igral zelo neurejeno, kar je v nasprotju s tem, kar smo zapisali o tekmi s Solarisom. Prvi set so Nabrežinke osvojile brez večjih težav. Prepričane, da bodo zmagale, se v drugem setu niso preveč zavzele za igro in nasprotnik jim je bil z lahkoto kos. Izguba drugega niza je naše igralke zelo zmedla, tako da so izgubile še tretji set. četrti niz so Tržačanke ODBOJKA PUEBLA — Na mednarodnem ženskem odbojkarskem tekmovanju za »Latinski pokah je Italija premagala Francijo s 3:0. Delovanje ZSŠDI V okviru tekmovanja Revival 78 bodo danes na sporedu naslednje tekme: ŽENSKE 21.00 v Dolini ' ' ' Ekipa 10 A - Kras A MOŠKI ... 19.30 v Zgoniku Kras - Kasta 21.00 v Zgoniku Hranilnica - Sokol INKA vodile z 12:2. Sokol si je nekoliko opomogel, toda moral je le podleči nasprotniku in je tako izgubil tekmo. Sokol je v ponedeljek pešal predvsem v servisih in v obrambi. Nedvomno pa je k porazu pripomogla tudi zmeda, ki je imela v oblasti naše najmlajše v zadnjih treh nizih. T. R. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Kras dobro začel a slabo zaključil Elisi 1:3 NOGOMET V PRVENSTVU KADETOV Nezaslužen poraz Primorca i Trebenci so bili ves čas mnogo boljši od Edere Edera — Primorec 1:9 (1:0) PRIMOREC: Grgič, Romeo Malalan, Krasna, Križmančič, Cibic, Mauro Kralj II., David Malalan, Škerlavaj (v d.p. Saražin), Daneu (v 30. min. d.p. Stojkovič), Darko Kralj, Igor Kralj. Trebenci so v gosteh pri tržaški Ederi doživeli nov poraz. Treba pa je takoj reči, da je bil tokrat poraz povsem nezaslužen. Primorec je bil namreč skozi vso tekmo mnogo boljši tekmec. Napadal je od začetka do konca, tako da so se domačini samo branili. Na izredno blatnem igrišču so se Trebenci že od vsega začetka pognali v napad. Domači-i pa so v enem izmed redkih protinapadov dosegli zmagoviti zadetek. V drugem polčasu so Trebenci stalno in z vso silo napadali, a niso mogli doseči remija. Res, škoda, ker bi bil remi le delno plačilo za vso požrtvovalnost, ki so jo Primor-čevi predstavniki tokrat pokazali. Bruno Križmančič Tudi naši odbojkarski derbiji so za gledalce še vedno zelo privlačni, kar dokazuje tudi obisk med šesterkama Krasa in 01ympie v okviru prvenstva 1. moške divizije tekmi NARAŠČAJNIKI Pro Romans — Sovodnje 3:1 SOVODNJE: Pete jan, Marson, Cotič, Monti, Devetak R., Ptejan R., Simonetti, Devetak, Lavrenčič, Uršič, Costantini. V nedeljo so Sovodenjci tekmovali na tujem igrišču. Sovodenjci so dobro zaigrali, a v 20. min. so domačini dosegli prvi gol. Akcije So-vodenjcev so bile zelo nevarne za domačine, tako da so morali povečati število branilcev. V 35. min. je Petejan po podaji soigralci dosegel gol. Prvi polčas se je zaključil z 1:1. Drugi polčas je bil bistveno različen od prvega. Domačini so zelo močno napadali in ceniti moramo, da je sovodenjski vratar bil zelo spreten in lovil žoge, ki bi lahko končale v mreži. V 55. min. je zaradi nepazljivosti Sovodenjcev v obrambi domači igralec dosegel gol. Sovodenjci so skušali na vse načine, da bi izenačili. Toda v zaključku tega srečanja je Pro Eomansov igralec dosegel še tretji gol, ki je Sovodenjcem vzel vsako upanje, da bi izenačili. David Uršič S. Giovanni — Breg 5:0 (4:0) BREG: Smotlak, I. Albertini, Mahnič (Sancin), Smotlak, Tritta S., Ra-žem M., Labiani, Grizonič, Tritta G., Zonta, Senica. S. GIOVANNI: Del Bello, Mazzini, Scarcia, Duva, Lena, Armone, Gre-gori, Štrukelj, Vaccaro, Bruni in Ca-niglia. Breg se je v gosteh spoprijel z znatno krepkejšim S. Giovannijem, ki je nastopil z vrsto, katera običajno nastopa v deželnem prvenstvu. Temu primerna je bila tudi igra domačinov, ki so predvajali tekočo i-gro s hitrimi in točnimi podajami. Breg je bil le v prvem delu srečanja kos takemu nogometu, kmalu pa je moral popustiti in je tako dobro organizirana igra prinesla domačinom zaslužene sadove. V prvem polčasu so padli štirje zadetki, ki so zgovorno pričali o moči domačinov. V drugem polčasu je S. Giovanni še enkrat povedel. Tako skromna bera v drugem« polčasu je predvsem zasluga vratarja Smotlaka, ki je bil pravi junak dneva in je žel navdušeno odobravanje prisotnih. Odlično se je izkazal Albertini, ki je izredno lepo zaustavljal nasprotne pro- dore. Delno je tudi zadovoljil Zonta, ki pa je bil preveč osamljen, da bi njegove točne posege mogli spremeniti v gole. , Postava vsekakor ni razočarala, kajti moramo upoštevati, da so bile v njo vključene nove moči, ki še niso našle prave uigranosti, vsekakor so obetavne in bodo ob vztrajnem delu pokazale vse kar veljajo. Če bo v postavi redno nastopal tudi Pavletič, lahko računamo na dobro uvrstitev v poprvenstvenih nastopih. JOLO ZAČETNIKI Chlarbola — Gaja 2:1 (1:1) GAJA: Žagar, Tome, Miloš Križmančič, Milkovič, čok (v d.p. Bak), Robert Križmančič, Škerlavaj, Pečar, Kovačič, Andrej Kalc, Aleksander Kalc. STRELEC za Gajo Andrej Kalc v p.p. Negativna serija rezultatov začetnikov Gaje se nadaljuje. Tokrat je Chiarbola premagala ga jevce, ki so zaigrali dobro in končali polčas z remijem: potem ko so domači prišli do gola so «zele-no-rumeni» remizirali z Andrejem Kalcem. V drugem polčasu je Tržačanom uspelo povesti, gostje so sicer lepo reagirali, toda, brez uspeha in tako so morali gajevci spet zapustiti igrišče poraženi. d.er. NOGOMET V SOBOTO V 2. MD Dom po premoru spet na igrišču Po premoru v četrtem kolu bodo v soboto belo-rdeči igralci Doma ponovno stopili na igrišče. V petem kolu se bodo spoprijeli z ekipo Wol-ley Club iz Turjaka, ki zaseda drugo mesto na skupni lestvici. Do konca prvenstva 2. moške divizije manjkajo le še tri kola. Do-movce čakajo v teh naslednjih nastopih nevarni tekmeci, kot so že omenjeni Wolley Club, nato Liber-tas iz Gorice in San Luigi iz Trsta. Lestvica 2. MD je postala po zadnjih kolih precej zamotana in Dom, čeprav zaseda tretje mesto z o-smimi točkatni.,ša ni matematično rešen, saj mora osvojiti vsaj še e-no tekmo. V primeru treh zaporednih porazov bi prav gotovo domov-cem trda predla. Poleg tega moramo omeniti, da je precej Domovih igralcev v tem času poškodovanih, saj pred tekmo s Solarisem v Trstu, kar štirje niso mogli nastopati. Poleg tega sta meseca marca dva domovca morala obleči vojaško suknjo in tako zapustiti za letos Domove vrste. Upanje Dorrta za bodoče nastope moške šesterke pa je, da se ekipa čimprej reši, s tem, da zbere še potrebni dve točki ter da poškodovani igralci čimprej okrevajo. V soboto, 13. 5., ko pride Domu v goste Wolley Club iz Turjaka, bi morali nekateri belo-rdeči igralci že ponovno nastopati. Tekma Dom (Gorica) — Wolley Club bo v telovadnici v Ločniku s pričetkom ob 20. uri. I. K. HOKEJ NA LEDU PRAGA — Sovjetska zveza in Češkoslovaška sta se morali na svetovnem prvenstvu v Pragi prejšnjo noč precej potruditi preden sta strli odpor Kanade oz. švedske. ČSSR je odpravila Švede z odličnim tretjim polčasom, končni izid srečanja pa je bil 3:2, seveda v korist ČSSR. Sovjetska zveza pa je premagala Kanado s 4:2. Lestvica je sledeča: L ČSSR 14; 2. SZ 13; 3. Kanada 8; 4. Švedska 8; 5. ZRN 5; 6. ZDA 3; 7. NDR 3; 8. Finska 3. Vse ekipe so odigrale sedem srečanj. Končni play-off za svetov ni naslov se bodo začeli danes s tekmami SZ - Kanada in ČSSR -Švedska, POKAL UEFA Eindhovcn prvak EINDHOVEN — V povratni finalni tekmi za pokal UEFA je Eindhoven premagal Bastio s 3:0 (1:0) in ker se je prva tekma končala neodločeno 0:0 je tak0 osvojil to trefejo. KOLESARSTVO LOGttONO — Francoz Hinault je o-svojil 14. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji in je tako še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. NOGOMET v V okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo je Peru premagal argentinsko ekipo Indipendiente s 3:1. KOŠARKA TEL AV1V — Naslov izraelskega državnega košarkarskega prvaka je osvojila ekipa Maccabi. Ivo Grgič, standardni igralec Zarje Kras — Čampi (1:2) KRAS: Bogateč, Rebula, Šegina. Blažina, Verša, Trampuž, Okretič. Žužek, (v 6. min. d.p. Škabar), Milič Ljubo, Milič Miloš, žužič. ČAMPI ELISI: I. Urincic, Zoffoli, Babic, Morgan, Lizzi, Graniero, Cri-stofaro, Miozzo, Russo, Belicpetri, Bessi. STRELCI: v L min. p.p. Blažina, v 21. min. in v 35. min. p.p. Bessi in v 45. min. d.p. Bessi. V predzadnjem kolu prvenstva 3. amaterske lige se je v nedeljo zjutraj Kras še zadnjič pomeril na domačem igrišču z enajsterico Čampi Elisi, ki trenutno vodi na lestvici skupaj z ekipo Giarizzol. Gostujoča ekipa, ki z velikimi ambicijami računa na prestop v drugo amatersko ligo, je prišla v Križ, da tudi tokrat odnese obe točki. Tekma se je tudi v Križu začela z enominutnim molkom v spomin tragično preminulega Žarka Raceta, nogometaša, ki je bil dobro znan med zamejskimi Slovenci. Čeprav je v preteklem tednu precej deževalo, je bilo kriško igrišče v odličnem stanju. Prvi so s centra trenili Krasovi nogometaši. Po nekaj udarcih na sredini igrišča je žogo dobil Blažina, ki je brez obotavljanja streljal od daleč. Strel ni bil močan, a zelo točen. Žoga je v loku letela proti vratom in obtičala za hrbtom presenečenega vratarja v mreži. Gol je «odrezal noge* gostom, ki so brez pravih kombinacij poskušali izenačiti. Postali so živčni, tako da je moral sodnik enega igralca opomniti, drugega pa zaradi dveh opominov izključiti. Gostje so izenačili v 21. min. s svojim najboljšim strelcem Bessijem, ki je z nemočnim strelom premagal do mačega vratarja. Kmalu nato bi Mi loš Milič lahko povedel Kras v vod stvo, a mu je vratar s težavo pre stregel pot do gola. Pet minut kas neje pa so gostje podvojili, znova z desnim krilom, ki se je povsem sam znašel v kazenskem prostoru in brez težav zadel črno. V drugem polčasu smo bili priča lepši igri kot v prvem delu. Domačini so skušali rezultat izenačiti, a so hili izpostavljeni hitrim in nevarnim protinapadom gostov. V 16. min. je Ljubo Milič, po lepo izvedenem dvojnem pasu z bratom, z diagonalnim strelom kmalu izenačil. Lepa priložnost se je ponudila tudi Milošu, a mu je tudi tokrat strel iz prostega strela vratar z odličnim posegom odbil v kot. V 90. min. pa so gostje iz protinapada prišli še do tretjega gola, ki ga je dal tudi tokrat Bessi, ki je bil v tej tekmi nerešljiva uganka za Krasove branilce. S. Z. KOŠARKA MED NARAŠČAJNIKI Spet zmaga Doma Villesse - Dom 29:56 (16:38) DOM: Cantelli 3. M. Orzan 8, Ju-ren 3, M. Kont 2, I. Devetak, Sancin, Bučinel 9, U. Dornik (k) 17, D-Devetak 8. Tudi v drugem zaostalem srečanju so domovci zapustili igrišče kot zmagovalci. Tokrat so slovenski na raščajniki premagali zadnjouvr.šče u ekipo iz Vileš. Z zmago so obe nem dohiteli vodeče ekipe in zato bo treba odigrati še dodatna sreča nja. Nudi se pri tem edinstvena in poslednja priložnost, da si «belo-rde či» zagotovijo mesto v sklepnem de lu prvenstva ir dosežejo obenem na.i večji uspeh za slovensko košarko na Goriškem. V soboto je bil za domovce najne varnejši nasprotnik zelo spolzko i grišče, Iti jim ni dovolilo predvaja nje hitre igre. Glavna značilnost sre Čanja so bili pogosti nadci in vel;k izgubljenih žog zaradi mokre žoge Zaradi tega je bilo stanje v dese: minuti še izenačeno (8:8). Tedaj oa so gostje preuredili vrste in z racin nalno igro ter z delnim rezultatom (26:12) praktično že končali sreča nje. V drugem polčasu pa je Domov trener dal možnost, da se izkažem tudi rezervni igralci. Tako je bila tudi igra bolj izenačena in razlika se bistveno ni (»večala. Vladimir TRST. Ul. Montecchf 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprei plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. zo naročnike brezplačno revija ? v ■ ko so jih opoldne prepeljat*,^ rinske nove zapore, po sodne obravnave. Po price„ očividcev so na vest reagiraj,) vsem mirno in neprizadeto. 1 • Teroristi ubili (Nadaljevanje s 1. mobilov, ki jim je služil z* z?a j* v Ul. Fani? Vsakršna domn« p» zaenkrat preuranjena, vendai r m tud; ta ena izmed poti, 1° morala policija preiskati. če naj vprjamemo prvim P° nim ugotovitvam, |;i so prom«111 ^jli zi zid molčečnosti, so zločin0' predsednika krščanske dem® ponoči, ali ob prvem svitu. J(c< so ga z rafalom brzostrelke '^jciU Odsotnost opeklin in majhna P' .£ ;!• moč krogel vzbuja domnevo, "a0 za orožje z dušilcem, morda .^t, slovaško brzostrelko vrste «sc0jrtiP s katero so ubili genovskega Coca. šele Po smrti so ""Vaj V, suknjo in čevlje in so za nel! ne!1 setim metrov vlekli truplo peščini, kot med drugim ,u pi- pesek, ki so ga našli na talče': 1» čah in nogavicah. To so se'tn js5' prvi vtisi in domneve. Slika , nejša šele Po obdukciji, ki >0 0 opravili danes v zavodu 28 ^tek medicino rimske medicinske y. Množica je medtem dobeseo „etnn sreGg plavila zgodovinsko mestno . Ul. Botteghe oscure, Trg A # Koloseja, kjer je bilo zborova™a ^ dikalnih konfederacij. Njena ne, ^ sotnost je bila bolj zgovorna terorizma in zločina kot odločna in udarna beseda, t0® O SNOVALEC NEBOLEČIH , PREOKRETOV (Nadaljevanje s 1. stra^- tem, kot rečeno, protagonist 0 ga premika z nastankom j ske vlade, ki je pomenilo r 0F, tev demokratične osnove v. jiri in pristop k državni uptoV10 ljudskih množic, ki so bile potisnjene m stran. M>n,s . cr, svetu štiristrankarskega lev*!0, tra je seveda predsedoval lVI to do julija 1968. pt. Po l. 1968, ki je pomenMjfi leve sredine, se je Moro u’nrt0st i nekakšno politično meditat*". ji1' mimo izvrševanja ministrski' 0 nosli pričel snovati načrt z%e, J v tretjo fazo političnih Pre ,nfa < sto, ki je privedla do munistov v parlamentarno ee.(0 pragu tragičnega napada j brigadistov» v rimski Ul. t(if, Moro je bil v nasprotju * f, drugih politikov KD zaprt r mislec in zato preudaren■ r njegovo značilno izrazoslovji' j fr ga označili kot pravo izrečenega. Od tod tudi zapletene in navidezno nfrguO 'a ve politične formule in prestam odlašanje pri najbolj pekočih problemov, k0 ^ 1 cilj je bil očitno neboleč PJIjfO-u ene politične stvarnosti v ar v umestnosti njegovega P°c~lfii0 \ spregovorila zgodovina je, da so Morova tiha razsodnost in spretnost r°~ niWt sadove. Na primer ur* ^ bre sadove. Na primer ur6, / osimskih sporazumov, to Pa lo. (dg)_