SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. W V administraciji prejeman velja: « Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani, na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja jv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 74. V Ljubljani, v ponedeljek 2. aprila 1894. Letnili XXII Vabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „Slovenca". Liberalizem obsojen. Predočimo si trenotek, ko se vriva skozi luknjo v ladijo voda in jo potaplja. Mornarji svetujejo, kaj storiti. Treba vodo izliti, pa med tem naraste vode desetkrat več, kakor so je izlili. Vprašam: ali pomaga kaj tako izlivanje? Nikakor ne. Po mojem mnenju bi bilo bolje, zadelati luknje, da bi voda ne naraščala, potem se že lažje voda odstrani in ladij a reši. Prav taka ladija je človeška družba. Dovolj pečin ima in skozi nje se vrivata v njo socijalna demokracija pa anarhizem — in jo potapljata. Kaj pomaga izlivanje vode, kaj pomaga, če zapro ali obesijo jednega ali druzega socijalnega razsajalca, ako ostanejo še zmerom pečine, iz katerih izvira in-ternacijonalizem ? V tem smislu sta govorila tudi dva nemška poslanca, Winterer in Bebel: „Da, so-cijalno demokracijo premagate brez zakonov, ako zaprete pot liberalizmu, če pa tega ne morete, po- tem vam ne bodo niti zakoni pomagali, niti kaj druzega." Ko so obravnavali v nemškem zborn o socija-listih ter trdili, da so sovražniki vere in družbenega reda, je vstal socijalni demokrat Bebel in je govoril liberalcem v njihovo črno dušo: „Vi, gospodje liberalci, ste branili in zagovarjali pred leti ista načela in se potegovali za isto, za kar se mi danes potegujemo. Vaš filozof Hegel je bil, ki nam je vzgojil Marx», Lassalja in Engelseja, vaš Christensen je bil, ki se je tako vneto upiral verski šoli, ki je pometal razpela iz šole, vaš zavetnik David Strauss je širil nevero; vi vsi ste bili že zdavnej naudušeni za to, da se loči cerkev od države. Mi socijalni demo-kratje smo sprejeli samo vaša načela." Vsi katoličani so takrat ploskali hvalo Beblu, liberalci so se pa zvijali kakor kača pod nogo, dobro čuteč, da jim očita Bebel po pravici njihove grehe. Da, liberalizem je zaplodil socijalno demokracijo. Socijalna demokracija je potem iz cela dosledno goji dozdaj liberalna načela in končala bo in mora končati z anarhijo. Socijalni demokratje se seveda branijo in zagovarjajo, da jim ni nič skupnega z anarhisti; vendar je pa rekel anarhist Ravachol so-cijalaim demokratom istotako: „Mi hodimo le po stopinjah socijalne demokracije," kakor je rekel liberalcem Bebel: „Mi hodimo samo po vaših stopinjah." Socijalni demokratje in anarhisti imajo jednak namen in jednaka sredstva, ločijo se samo v taktiki, vendar pa je gotovo in dokazano, da pelje soci-demokračija v anarhizem. Sedanja liberalna državna sistema je porodila socijalne demokrate in socijalna demokracija je porodila anarhizem. Vir socijalizma in anarhizma in jedini vir vsega zlega sedanje dobe je torej brezbožni liberalizem. Liberalizem, ki zaničuje božjo veljavo, je vpeljal gospodarstvo oderušnega kapitalizma, ta je pa osiro-mačil ljudstvo. Liberalizem je porodil ljudij s praz- nim, trdim srcem in s praznim žepom; zato, hoče li kdo vspešno lečiti socijalno bolezen, mora začeti ne pri socijalni demokraciji, ne pri anarhizmu, marveč pri liberalizmu. Dokler bo gospodoval liberalizem v parlamentih, na ministerskih in profesorskih sedežih, zastonj bodo vsa podjetja, namenjena proti anarhizmu, ker liberalizem v višjih stanovih poraja socijalizem v nižjih krogih. Jedenkrat je obiskal župnika liberalnih načel navzet posestnik, ki sam ni nikoli pogledal v cerkev in svoji družini ni privoščil nedeljskega počitka, pa mu rekel: „Gospod župnik, ljudje mi preveč kradejo na poljih, prosim torej, da bi jih zmerjali zato, da si vendar bolje zapomnijo sedmo zapoved: Ne kradi." Župnik mu je pa odgovoril: .Ljubi gospod, pred vsem vam rečem toliko, da nisem duhovnik zato, da bi bil vaš policaj in prižnica ne bo nikdar stražnica, kjer bi varoval duhovnik kapitalistovo mošnjo. Ce pa želite, da govorim o božjih zapovedih, tedaj začnem takoj od prve zapevedi, . pa pogledam malo takim gospodom, kakor ste tudi vi, v vest. Vi zaničujete Boga, vi silite ljudstvo, naj prelomi njegovo tretjo zapoved! Kaj čuda, če izgubi ljudstvo spoštovanje do sedme zapovedi in jo pre-lomlje, ako vidi, da gospoda ne spoštuje prve zapovedi in sili svoje podložnike, da krše druge zapovedi." Druzega župnika je poklicala sodnija na nedeljo v urad, in sicer na 10. uro. Župnik seveda ni prišel v nedeljo, marveč še le v ponedeljek, in rekel uradniku: „Kako ste me mogli klicati v urad, ko vendar veste, da imam ob nedeljah to uro službo božjo opravljati za ljudstvo?" Pa uradnik: »Oprostite, nam ni nič mari za nedeljo." Taki pojavi nam kažejo, kakšno je sedanjo javno življenje in mišljenje. Najprej se mora liberalizem odpraviti, potem še le njegove posledice: socijalna demokracija iu anarhizem. »Ako bi bil veroval v Boga, bi ne bil storil LISTE Stari ulanec. Povest. Češki spisal Vaclav B. Trebizsky. Več let je že minulo, odkar je bila tudi v naši vasi četa ulancev. Pri Dvordkovih so se naselili navadno častniki, med njimi tudi grofje in knezi, ki so imeli v ča9ih prav čudne navade. Metali so tolarie v ribnjak — fantje so pa skakali po nje pod vodo. Drugi so pa preganjali otroke, podili jih s šibami in kader so se usedli na konje, mislili so, da so kmetje in revni ljudje le njihovi psi, in vojaki le njihovi robi. Takih so se pri nas seveda bali kakor ognja. Jedenkrat se je naselil pri Dvofikovih mlad grof Kolovrat. Ta je pa metal otrokom bakrenega denarja, da so se zanj pulili. Otroci so se pa raz-vadili, ter so mislili, da jim mora vsak častnik trositi denarja. Pa ni bil vsak častnik kakor Kolovrat, ni imel vsak na mizi gromade neštetega denarja, kakor on I O tem Kolovratu in njegovem slugi vam hočem pripovedati. Vredna sta, da vam o njih kaj povem. Neko popoludne sta se ustavila pred Dvorakovo hišo dva jezdeca. Bil je neki častnik s slugo. Komaj sta se prikazala, privreli so že otroci iz cele vasi na zeleno trato pred Dvorakovo hišo; — pa ni padlo nič. častnik je skočil s konja, hitro pomeril skozi vrata na prag in rinil v sobo. Njegov sluga je spre-vajal potem oba konja po vasi, ker sta bila premočena, kakor bi jo bil kedo potegnil iz vode. Na pragu se je prikazal star sluga v dvotkani suknji in v širokih hlačah. Z levico si je ravnal prav močne sive brke; v desnici mu je pa žvižgal korobač. Komaj so pa tega zagledali otroci, takoj so zbežali in se skrili deloma za cerkvijo, deloma za kapelico. Tega sivca so se bali bolj kakor učitelja in njegovega korobača bolj kakor pirkeljna pred sv. Miklavžem. Danes se pa ni niti nasmehnil sivec. Drugač je kar pokal smeha, ako so otroci strahu zbežali in jih je nazaj klical. Tem, ki so bili bolj srčni je navadno pripovedoval, kako je v vojski in kako je bilo za Napoleona. Toda malo je bilo teh, ki se ga niso bali; le nekateri drznejši so se vračali, ko jih je klical nazaj, drugi so pa poslušali od daleč. Slišali so tudi vse, ker je govoril stari sivec, kakor vsi stari vojaki, živo in glasno, da bi ga slišal lahko celi polk. Ko je pa govoril o vojski, gladil si je brke, v desnici je majal s korobačem, kaker bi držal sabljo; majhne črne in iskrene oči so mu žarele izpod sivih obrvij; globoka rana od levega ušesa [do spodnje čeljusti mu je kar otekla in zarudela; močno je žvižgal in praskal v zraku njegov korobač--; „Da bi jih Kog kaznoval--!" Zapeljujejo ga in ga bodo. Jaz pa pravim, da mora vanje treščiti ! Hočem storiti iz njega generala; pa tako-le bo šlo vse nazaj, vse bo zastonj! Zdaj bi bil lahko že vsaj major", mrmral je jezno stari vojak. »Plazijo se vedno za njim in vabijo ga med se. Grof Kolovrat ima sereda dovolj denarja; če bi mu pa zmanjkalo, dobi na posodo, kolikor hoče, vsaj so kaj vredna Kolovratska posestva. — Hola, Kubatl" zaklical je sivec na vojaka, ki je sprevajal konja; ko je pa sivec klical, zdelo se je, kakor bi grmelo nad črnimi višavami. Kubat je stal takoj z obema konjema pred sivcem. Starega ulanca je poznal ves polk. Vsaj je bil najstarejši in tudi največji čudak. Stari vojaki so redkoma kakor drugi ljudje, pa so tudi ponosni na svoje posebnosti. »Kateri hudič vas je zopet prinesel!" zagrmel je sivec nanj in si zavijal sive brke. \ \ f\ L rY\. 'ta t tega, kar sem storil," dejal je Ravachol, „pa jaz nisem veroval v njega." Grozna obsodba za brezbožni liberalizem, ki dela iz ljudi — neverce! Prav tako je grenka resnica, kar piše anarhističen „So-cijalist": „Vi meščanje, ki obsojate nas anarhiste in nas proglašate za brezbožneže, povejte, ali veruje kdo izmed vas v Boga ? Le pritrdite mi, da je vaš bog — mamon, vaša cerkev — borza, vaš oltar — bla-gajnica, vaše sveto pismo — dohcdninski zapisnik, vaša zjutranja molitev — preiskavanje denarnega stanja." „Z vojaki, s policijo in z ječo hočejo zatreti socijalne demokrate," kliče rimska „Voce della Ve-rita", „vprašamo, kdaj je bilo več vojakov, kdaj je bila policijska organizacija boljša, kdaj je bilo več temnic, kakor dandanes? Pa vendar treskajo bombe! Zapomnite si dobro, svetovladalci, bombe rastejo na drevesu — liberalnega brezverstva!" Zlate besede, vredne premišljevanja. Bog pa vera v njega mora biti temelj, da se prenovi človeška družba kakor v višjih krogih, prav tako med socijalisti in anarhisti, vendar se pa mora začeti zgoraj v višjih krogih liberalne gospode. V boj torej zoper liberalizem 1 Le katoliški socijalizem, prenovljenje vsega človeštva na temeljih vere v Boga prenovi človeštvo, le v znamenje križa zmaga ljudstvo nad anarhizmom! Politični pregled. V Lju bljani, 2. aprila. Mladočehi. Glasilo čeških realistov piše, da je anarhizem že popolnoma se vgnezdil v mlado-češkem taboru. Mladočeški listi bi sedaj radi pomirili duhove, ko je že prepozno. Sedaj bi radi ustanovili kako disciplino, ko je že vse zdivjano. To je maščevanje, ker so vodje molčali, ko so zmernejši listi začeli opozarjati na nevarnost. „Cas" omenja, kako so ga napadali, ko je odkril nekatere napake, da si se njegova pisava ni dala primerjati temu, kar sedaj radikalni listi pišejo proti Miadočehom. Socijalističen shod na Dunaju je sklenil po možnosti razširiti socijalistično agitacijo tudi na kmete. Odobril pa ni nasveta, da bi se osnoval poseben socijalističen list za kmetsko prebivalstvo, ker ni upati nobenega uspeha, ker so na kmetih preveč razširjeni katoliški listi. Vidi se torej, da je katoli-čanstvo zares najboljši jez proti revolucionarnemu socijalizmu. Dopolnilna volitev na Dunaju. Danes se vrši na Dunaju v notranjem mestu dopolnilna volitev jednega poslanca. Obžalovati pa moramo, da krščanski volilci niso jedini. Protisemitje se udeleže volitve, dočim je konservativna stranka sklenila, da se je ne udeleži. To vse kaže, da vlada ima svojo roko vmes. Vladi ni po volji, da bi jedna koalicijska stranka ruvala proti drngi, zato pa dunajski konservativci naj pri volitvi ostanejo doma, da židovski liberalec ložje zmaga. Že pri sklepanju koalicije se je pretilo krščanskim socijalistom, da se vse koali-rane stranke združijo proti njim in to se sedaj kaže. Konservativci liberalnega kandidata ravno priporo- „Sinoči se je pripeljala k nam sestra gospoda stotnika." „Da bi vas —!" zagrmel je zopet sivec, in korobač mu je v roki zažvižgal. „Konja mi osedlaj, ulanec!" zapovedoval je v tem trenotku iz odprtega okna mladi Kolovrat. Bil je še skoro mladenič in napravljen v bogato ulansko uniformo. Sivec ni rekel ničesa in šel v konjušnico osedlat belca. Boječi otroci so se vračali počasi jeden za drugim na trato, drznejši so gledali celo skozi vratca na dvorišče. Ulanec jih je dobro videl, vsaj je sedel na pragu; toda nič jih ni preganjal. Ni držal koro-bača, ni zavijal več svojih brk. Trenotek poprej je odhajal njegov gospod Kolovrat z onim tujim častnikom — pa njega samega ulanca je pustil doma samega, danes prvič, odkar je ž njim pri vojakih. Pa tega ni storil ulancu niti stari grof, dasi so ga imenovali: gospod general 1 Prvikrat danes ni videl dobro stari sivec, odkar se mu je valjal v oči dim sivega prahu in ko ga je po obrazu neusmiljeno pogladil s sabljo neki francoski oklopnik, da se mu je v očeh kar zabliščalo in da potem dolgo časa ni niti videl, niti slišal ničesa. (Dalje sledi.) čati ne morejo, zato se pa volitve ne udeleže. Dvomimo pa, da bi tako postopanje konservativcem pri narodu pridobilo zaupanje. Kosauth. Včeraj so v Budimpešti položili slovesno k poslednjemu počitku truplo ogerskega pun-tarja Kossutha. Pogret) je bil veličasten, tak, kaker-šnega še Ogerska ni videla. Ta pogreb je jasno pokazal mišljenje mažarskega naroda. Kossuth je mož, ki je proglasil, da Habsburška vladarska rodbina se odstavi od ogerskega prestola, in proslavljanje njegovo je indirektno proslavljanje tega fakta. Nobena stranka na Ogerskem se ne upa prav upreti temu proslavljenju. Slovanski živelj je potlačen, mažarski je pa napolnjen s puntarskim duhom. Vsaj so se še Kossuthove zasluge proslavljale celo v gospodski zbornici, če tudi ne tako očito kakor drugod. Ti dogodki dajo mnogo misliti in vsak pravi domoljub se mora vprašati, jeli bilo prav, da se je povsod tako gledalo le na Mažare, ki se sedaj kažejo očitni nasprotnike našega cesarstva in vladarske rodbine. Mari ne pelje to k velikim nevarnostim? Dva katoliška shoda. Dne 28. m. m. sta bila dva shoda katolikov v Alzaciji, in sicer v Miihl-hausenu in Oberehnheimu. Na vsakem teh shodov je bilo po več tisoč prebivalcev. Posebno sijajen je bil prvi shod, na katerem je govoril državni poslanec Schiidler o dolžnostih katolikov v sedanjem času. Na tem shodu govorila sta tudi dva mestna svetnika iz Strassburga, Blumstein in Metz. Škofstrass-burški, Adolf, je v prisrčnem pismu shodu podelil blagoslov. Pariški mestni svet. Pariški mestni svet se je jel ustavljati, da bi seinski prefekt bival v mestni hiši. Imel je o tem že več posvetovanj, ali gospodje so bili pogumni le v besedah, ali v dejanju pa menda ne bodo. Nekateri so priporočali, da bi ves mestni svet odstopil, ali večina ni bila za to, ker se boje novih volitev. Mestni svetniki dobivajo po 6000 frankov na leto, poleg tega se pa še kaj po strani dobi. Po novih volitvah bi se jih pa najbrž mnogo več ne vrnilo v mestni svet. Volilci namreč niso posebno navdušeni zanje. Radikalni mestni svet vse premalo stori za mesto. Gospodje le preveč skrbč za lastne žepe in tirajo visoko politiko, pri tem pa na blagor volilcev pazab-Ijajo. Tudi zadnja volitev ni kazala posebnega zaupanja za radikalce, kajti tretjina glasov vseh volilcev ni bilo zanje oddauih, mnogo volilcev namreč ni volilo. Ferry-jeva vnanja politika. Ferry je mrtev in zatorej imajo razprave o njegovi politiki le bolj akademično vrednost. Zanimivo je vsekako, kaj je Flourens razkril o Ferryjevi vnanji politiki. Ferry je bil nenavadno prijazen Nemčiji, rad bi jo bil pridobil, da bi bila Francijo podpirala proti Angliji v prekmorskih podjetjih. Ferry se je popolnoma odrekel vsaki misli na kako maščevanje za francoske poraze I. 1870. Ferry je tedaj Bismarcku sporočil vse novice, ki jih je izvedel od drugih vlastij. Tako je Bismarck prav za prav vodil francosko vnanjo politiko. Francija je od tega imela ta dobiček, da jo je v egiptovski politiki Bismarck vodil za nos. Ta razkritja pa nekaterim niso po volji in direktorji oddelkov vnanjega ministerstva so se že posvetovali, bi li ne kazalo tožiti Flourensa, ker je izdal diplomatične tajnosti. Židje na Badenskem. Židje v velikoba-denski vojvodinji so dobili novo bogočastveno ustavo. Poleg sedanjega cerkvenega sveta dob^ svojo sinodo iz petih voljenih rabincev in 20 odposlanstev židovskih verskih občin. Letošnjo jesen ali zimo se snide prvi pot ta sinoda. Badenski katoliki pač nimajo nič proti temu, če židje bolje organizujejo svoje verske zadeve in jim radi v tem prepui-tč popoluo svobodno roko, ali le to zahtevajo, da bi se židje ne mešali v katoliške zadeve. Belgijski socijalisti očitno delajo prt ti monarhiji. Velikonočne praznike so imeli shod v Quare-gnonu pri Monsu in vsprejeli osnovo republike v Belgiji v svoj program. Sklenili so, da se pri volitvah zavežejo z radikalci, kateri se polagoma spoje s socijalisti. Nadaje se je shod izrekel, da se zakonito določi, da poslanec mora postopati v smislu svojih volilcev, če ne, mu smejo volilci odvzeti mandat. Postave naj bi dajal direktno narod, župane volili po občni volilni pravici, Šolstvo se popolnoma podržavilo, uvel brezplačen pouk, prisilno šolstvo in učna svoboda, določila najnižja mezda tudi za poljedelske delavce, odškodovali zakupniki zemljišč z zavarovanjem živiue po dotični provinciji in pozava-rovanjem države, dovolil se svoboden lov, občine na- kupovale semena za setev in kmetijske stroje in se preustrojil kmetijski kredit. Drugo leto bode pa velik socijalistižen kongres v Antwerpenu v spomin desetletnice belgijske socijalistične delavske stranke. Roparji na Grškem. Da se na Grškem roparji še dobro počutijo, pač ni popolnoma neznano. Čudno se pa mora vsakemu zdeti, kar se zadnji čas poroča iz Aten. Zaprli so dva grška državna poslanca zaradi ropa. Bila sta načelnika trem roparskim četam. Z njimi sla dopisovala tudi, ko sta bila pri zborovanju v Atenah. Njiju roparski tovariši se tudi niso dosti skrivali, ker so imeli zaščitnika v parlamentu. Pri belem dnevu so prihajali kupovat v Atene. Te dni je pa le sodišče se toliko ohrabrilo, da je „poštenau narodna zastopniki zaprlo in njuju stanovanji preiskalo. Našlo je cele kupe drazih oropanih stvarij in mnogo orožja. Sedaj prideta pred sodišče, ako jo poprej iz ječe ne popihata, kar se na Grškem večkrat zgodi. Grške ječe imajo to lastnost, da roparjev ne drže. Socijalne stvari. Židje. (Konec.) Židovska vera daje Židu popolnoma svoje pravo in za nobeno drugo pravo se mu ni treba brigati; vrh tega ima pa še versko svobodo. In še kakšno! Židje imajo n. pr. svoje .občine židovske vere", do katerih se noben kristijan ne more mešati; a židje se mešajo v krščanske občine in vplivajo na tok njihove uprave po glasovanju, pri volitvah itd. Od mašuika se zahteva, da ima vseučiliščno iz-obražbo, rabin postaje često fanatik, ki ne umeje ni pisati razven hebrejski; pouk gojev bi mu lahko uničil njegovo svetost. Krščanski veroučitelj mora imeti učiteljsko kvalifikacijo, šolski svet ga imenuje, a za kvalifikacijo židovskega veroučitelja nikdo ne vpraša in kahali ga imenujejo. Vsi katoliški katekizmi morajo biti potrjeni po šolskem svetu, a knjig, po katerih bi morali učiti židje verouauka, niti ni; imajo sicer nekatere „dovoljene za uporabo", toda to ničesar ne pomenja, ker se učenci v šolah uče prav za prav veronauka pri pouku v hebrejščini, pri katerem bero n. pr. Tulchan aruch, koder so mej drugim tudi taki-Ie nauki: „Ne smeš imeti usmiljenja z gojem." Židje imajo nebrojno predpravic. Ženiti n. pr. se je dovoljeno kristi jan u še-Ie, ko odsluži vojake. Naše pravo, govoreč o židovskem zakonu, pravi, da se mora skleniti pred rabincem. Toda rabinca po židovskem zakonu nikakor ni treba. Žid se tedaj lahko ženi že preje, kar se tudi v resnici neštevil-nokrat dogaja. Ko se kasneio upravomočni tak zakon, ni treba druzega, nego pripisa: „konvali dirano dne ..." V matične knjige židovske se namreč smejo vpisavati tudi nezakonito sklenjeni zakoni. Sodišča so za vse in nobeden ne sme samemu sebi delati pravice. Saj so še katoliški cerkvi vzele vlade njene najsvetejše pravice. Židje pa imajo mej seboj kahalne svete, koder se sodijo sami. O brezpravnosti takih sodišč pričaj le jeden predpis židovskega prava: „Krasti ne sme žid, toda če je žid našel kako stvar, ki pripada kakemu nežidu. je ne sme vrniti. Ako se najde kaka stvar tudi v takem kraju, koder ni Židov, se 116 vračaj. Vrni se najdeni stvar samo bratu Židu. Samo tedaj sme žid vrniti kako najdeno stvar nežidu, če to pripomore v dosego kakih koristij, ki so velikega pomena za Žide." Glavno orožje židovsko je denar. Pregibni kapital je v njih rokah. Svoboda in predpravice pregibnega kapitala so predpravice židovske. Glede kapitala gospodarijo nam popolnoma židovski denarni kahali. To podpira tudi židovsko k o z-mopolitstvo. Jasen je tedaj načrt židovstva, ki ga posebno oživljajo „Sijonistiu. V Levovem izdajajo svoj list nPrzysztoše" (prihodnos'), pišejo kniige, delajo društva, prirejajo shode, a zunanjemu svetu kričč samo: Mi zahtevamo ravnopravnosti za Žide. — In mi jo zahtevamo za-se! Odveč bi bilo, če bi hoteli priporočati Meru-novičevo kniigo. Svojim bralcem p,>da.|emo ta posnetek zato, da tem bol| sp .zna o važnost židovskega vprašanja za rešitev naših državnih in narodnih vprašanj. Pri tej priliki zop^t priporočamo „Reichspost". Hkrati pa povdariamo, da je samo tedaj, če bomo mi krščanski narodi stali res odločno na krščanskem temelju, mo-g< ča naša zmaga. Nobeno drugo načelo nas ne reši, tudi »absolutna narodnost" ne, marveč le: Iu Cliristo salu i! Dnevne novice. V Ljubljani, 2. aprila (Mestne občinske volitve v Ljubljani.) Graški listi objavljajo poročila iz Ljubljane, ki pravijo, da se bo klerikalna stranka udeležila letošnjih občinskih volitev v mestni zastop ljubljanski in da se nanje z vsemi silami pripravlja. — Temu nasproti smo po oblaščeni od odbora kat. polit, društva objaviti, da se konservativna stranka ne bo udeležila letošnjih vo litev v mestni zbor ljubljanski in da so torej vsa poročila v graških listih v tem oziru popolno ne-osnovana. (Imenovanje.) Preč. g. dr. Anton Mflller, župnik pri Dev. Mar. na Jezeru (Prevalje) na Koroškem — rodom Slovenec — imenovan je stolnim kanonikom v Celovcu, na mesto umrlega dr. Val Nemca. — Na mnoga leta! (Slovensko gledališče.) V soboto pela se je v korist našemu pervemu basistu »Prodana nevesta" z istim vspehom, kakoršnega smo opazovali pri prejšnjih predstavah krasne te opere. Občinstvo po zdravljalo je z največjo zadovoljnostjo posamezue pevske moči, osobito g. Vašička. Beneficijantu po darili so se trije šopki in lovorov venec s trakovi; dobili so še: gospica Leščinska lep šopek, g. Pavšek venec in gospica Polakova šopek suhih cvetic. Gle dališče je bilo do cela razprodano. S sobotno pred stavo zaključila se je gledališčna sezona za šest mesecev. (V seji c. kr. deželnega šolskega sveta) z dne 15. marca bili so imenovani, in sicer: za šesto učiteljsko mesto na drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani definitivni učitelj te šole g. J. C e p u d e r, za drugo učiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Št. Eupertu dosedanja provizorična učiteljica ondi gdč. Albina S a r k in šolskim vodjo na jedno-razrednici v Ostrožnem Brdu definitivni učitelj v Podkraju g. M. M e ž a n ; učiteljema g. Stanislaju Novaku v Preloki in g. Ivanu Kaduncu v Adlešičih se je dovolila službena menjava. Tudi je bil v tej seji vsprejet nadrobni naučui načrt za pouk v ženskih ročnih delih, kojega je predložil c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. (Komisijski ogled na savskem bregu,) o zadevi električne razsvitljave v Ljubljani vršil se je včeraj v Medvodah in v obližju. (Poroki.) Pri sv. Petru v Ljubljani je bil danes poročen dr. Janez Voves, zdravnik v Radovljici, z gspdč. Ferlinzevo. — V Trnovski cerkvi pa je bil poročen gosp. Henrik Debevec, blagajnik pri Mayerjevi banki v Ljubljani, z gspdč. Terezo Jakopičevo, hčerjo posestnika in trgovca g. Franjo Jakopiča. — Čestitamo ! (Mestna hranilnica.) Iz Novega mesta 30. su*ca t. I. Ze nekaj let se je ugibalo, bi Ii mestna občina ustanovila mestno hranilnico ali posojilnico. Spoznalo se je, da je važneje in potrebnejše ustanoviti bra nilnico, ker ima ista širši delokrog iu večji gospodarski pomen. Visoka vlada je po občinskem odboru predložena pravila potrdila in dne 1. maja bode začela mestna hraniluica poslovati. Hranilnica je ute meljena na temelju splošnega in posebnega poroštva mestne občiue novomeške: posebno poroštvo 20000 kron podalo se je v državne zadolžnice. Ker je mestna občina porok za vloge in njihovo po pravilih določeno obrestovauje, je zavod popolnoma zaupanja vreden in njegova naloga je postati središč« denarnega prometa Dolenjske. Pa ne samo postati središče denarnega prometa Dolenjske, ampak tudi temelj blagostanju Novega mesta in Dolen ske mora postati. Vsa Dolenjska začne se nekako gibati, vi diti je, da čuti v sebi moč, se povzdigniti na višjo stopinjo blagostanja. Za upravo hranilnice obstoji hrauilnični upravni odbor in hranilnično ravnateljstvo, katero se voli iz upravnega odbora. V upravnem edboru sede med drugimi prečastiti gospod prošt Peter Urh, dr. Poznik, dr. Karol Gestrin, dr. Sche- gula, veletrgovec Adolf Pauser, Ogoreutz, itd. _ Gospod Adolf Pauser je predseduik upravnega odbora in ravnateljstva; pisarničui ravnatelj je mestni župan. Imenovani gospodje so nam porok, da bode hranilnična uprava uzorno solidna in vestna, ter da zasluži popolno zaupanie. Ker je z ustanovitjo tega zavoda rešeno jako važno vprašanje in ker je ta zavod poklican postati gmotno središče Dolenjske — želimo mu najboljšega vspeha, možem pa, ki so se trudili, da se stvar uresniči, izreči se mora zahvala. (Uspeh glavnega nabora za mesto Ljubljana,) ki se je vršil dne 30. marca t. 1., dal je izmej 198 pozvanih mladeničev vkup 43 sposobnih. (Brambovski nadomestni rezervisti) došli so včeraj in danes k izobrazbi ozir. vajam v Ljubljano. (Koncert.) V deželnem gledališču v Ljubljani bo v sredo, dne 4. aprila t. 1. koncert Josipa Karla Tertnika, opernega pevca z nastopnim programom: 1. Vilhar: Mornar. 2. Schumann: Poklo-nitev (nemško), Schubert: Popotnik (nemško). 3. Vilhar: Mrtva ljubav. 4. Wagner. Pomladna pesem iz opere „Die Walkflre" (nemško). 5. Nedved: a) Na tujih tleh; b) Pogled v nedolžno oko. 6. Wagner: Tannbiiuser, III. akt, 3. prizor [vrnitev iz Rima] (nemško). 7 Leoncavallo: Recitativ in velika arija iz opere „Bajazzo". 8. Gerbič: Svojemu čolniču, pesem. 9. Wagner: Lohengrinova pripoved o ^raalu" in slovo (nemško). — Spremljevanje na glasoviru prevzel je iz posebne prijaznosti gospod K. Hoffmeister. — Začetek koncerta ob polu 8. uri zvečer. (Cerkvena umetnost.) Za cerkveno umetnost vneti in neumorno delavni župnik frančiškanske fare, č. g. duh. svetnik o. Kalist Medic obogatil bo v kratkem frančiškansko cerkev z novim prelepim umotvorom domačega kiparstva; loretanska kapel ca dobila bo nov mramornati altar, ki ga izdeluje kamnoseška tvrdka g. Srečka Toma na v Ljubliani od isterskega mramorja z okusno orna-menliko in raznobrojnimi mramornimi dopolnili. Občno pozornost pa vzlasti vzbuja umeteljni mra-morni relief iz kararskega mramorja nad menso, predstavljajoč sveto družino. Izgotovljen je po modelu umeteljnega akademika na Dunaju g. Ivana Zajca (sina pokojnega kiparja F. Zajca). Mojstersko dovršena skupina, prvo delo mladega, 231etnega umetnika, napravlja na vsacega globok vtis, in želeti je le, da se pristojnih krogov pozornost obrača i temu mlademu nadebudnemu domačemu talentu. Omenjeni relief je videti vsak dan v kamnoseški delavnici g. Tomana ob Reseljevi cesti pod južnim kolodvorom. (Iz Trnja na Pivki,) 1. aprila: Po Veliki noči se je začelo pri nas jako živahno življenje. Komisija za pogozdovanje Krasa je poslala semkaj pol milijona sadik (borovcev) in na stotine ljudij, otrok, žensk in moških hiti saditi borovčke. Za vasjo se koplje za poskuševalni vodnjak, nad vasjo se igč apuenica in na drugem kraju zopet se lomi kamen za cerkev. Bog daj obilo vspeha I Saj smo vsega potrebni: gozda, vode in cerkve! (S Koroškega) se nam piše: Nam nasprotna nemško-liberalna in nacijonalna gospoda, ki je složna le v boju proti katoličanom in Slovanom, začela se je v zadnjem času med sabo kavsati. Zadnji veliki pro ces Steinwendrov proti beljaškemu listu je spravil dosti gnjilobe na dan in pokazal nemško gospodo v pravi, to je prav grdi luči. Oni pravdi slede sedaj kar vrstoma druge. Dne 27. m. m. vložila sta urednika beljaške »D. allg. Ztg." proti uredništvu novega Steinwendrovega lističa »Kiirntner Nachrichten tožbo radi razžaljenja časti! (»Siidmark.") Leta 1889. so ustanovili Nemci društvo »Sudmark", da z njega pomočjo in posredovanjem preženo z domačih tal domačina — Slo venca in na megovo mesto posade tujca ali, kakor pravijo sami, da zajezi »slavische Hochfluth" po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem. Pa z društvom gre precej slabo; manjka potrebnega drobiža, da bi se Slovence kar kratkomalo pognalo Pri zadnjem občnem zboru so poročali, da šteje društvo 51 podružnic s kakimi 3000 udi. Dohodkov je bilo lani 3686 gld. Leta 1891 se je razdelilo »stiskanim Nemcem" na slovenskih tlr-h 1118 gld., 1. 1892 1213 gld., 1. 1893 pa že 2252 gld. Zlasti povdarjajo, da se je nakupila jedna kmetija, katero je hotel kupiti Slovenec, da se je podelil nekemu dijaku štipendij itd. V zadnjem času so se neki Nemci začeli za to društvo bolj zanimati. Liga -f 4 (Pretep.) Včeraj proti večeru stepli so se v go stilni »pri Jožetu" na Tržaški cesti vojaki - belgijci in civilisti. Pri tem pretepu so trije prav nevarni ranjeni, dva vojaka in jeden civilist; več drugih pa je tudi še manj ranjenih. — Ker se taki pre epi večkrat v zadnjem času ponavljajo, treba bo skrbeli oblastvom, če drugače ne tudi s strogimi sredstvi, da se red vzdržuje po mestu. (Na dnevnem redu državnega zbora) jutri je med drugimi točkami: Puročilo imuuitetuega odbora o prošnji okrajnega sodišča v Trstu, naj zborn ca privoli v kazensko postopanje zoper poslanca Ivana Nabergoja. (Iz ormoškega okraja.) Po večih krajih našega okraja je kaj hudo razsajala nevarna otroška bole zen davica ali difteris, ki je zahtevala med otroki tudi precej žrtev. Vsled tega je bilo nekoliko šol delj časa zaključenih. Pri Svetinjah blizu Ormoža in pa v Runeču je šola še sedaj zatvorjena. — Prva kop v vinogradih se je pričela; zemlja je baje rahlja in prhka, da ta posel letos viničarjem ne dela mnogo težkoč. _z>_ (Novi nasadi.) Pri bolnici za silo napravljajo se te dni lični iu kaj umestni novi nasadi. — Tudi prostor okrog poslopij nove deželne bolnice se je pretekli teden jel za jednake naprave čediti in urejati. Kakor znano obdelal se bode prazni svet ondu za vrt in potrebna šetališča, zatem pa tudi za zelenjavo in druga zelišča. — Ko bode dozidano poslopje »Narodnega doma", napravil se bode pa na prostoru mej železnico iu tržaško cesto primeren park, ki bode v olepšanje ondotnega mestnega dela. (Telefon v Opatiji) dobodo v kratkem tudi, tako vsaj naznanja c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstn, vabeč občinstvo, da se posluži priložnosti ter se naroči na istega. (Javna dražba ces. kr. erarju lastnih nepremičnin v Novem Mestu.) Vsled razpisa finančnega ministerstva prodale se bodo potom javne dražbe v Novem Mestu pehotna v o j a š n i ca z dotičnim stavbiščem 67 arov in 80 štirijaških metrov površja in s pripadajočo pašno parcelo 33 arov in 56 štirijaških metrov površja in skladišče za strelivo (smod-niški stolp) z dotičnim stavbiščem 25 štirijaških metrov površja in s pripadajočo pašno parcelo 3 are in 45 štirijaških metrov površja. Izklicna cena znaša za vojašnico s pod številko 1 navedeno pritiklino vred: 25.100 goldinarjev, za strelivno skladišče (smodniški stolp) s pritiklino vred: 50 goldinarjev. Dražbena obravnava se bode vršila dne 3 0. aprila 1894 ob 10. uri predpoldnem pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Ostali dražbeni pogoji se lahko z zadevnimi prilogami vred pregledajo v ekspeditu c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani ter se bodo pri dražbeni obravnavi preči-tali v celem obsegu navzočim dražbenikom. (Izginil denarničar.) Iv. Krst. Contento, de-narničar tržaške »Banca Commerciale" izginil je iz Trsta z skoraj do 60.000 goldinarji, katere je zne-veril v soboto 24. t. m. Ubegli denarničar je bil 32 let v službi pri tej banki in 29 let v kvaliteti kot denarničar. Vžival je neomejeno zaupanje svojih predpostavljenih in v soboto, preduo je izročil denar ravnatelju v pohrano, naprosil je istega za dopust do torka (27.), da obišče svojo soprogo pri sorodnikih v Ženevi. Denar je tudi v resuici izročil (čez 320.000 gld.), katerega je sprejel ravnatelj — in ni bilo ne suma ni sluha o zueverjenju. Se-le v torek je sprejel neki uradnik pismo od denarničarja, v katerem priznava svoj greh. Pri škontraciji izrečenega denarja se je našlo, da je denarničar iz raznih zvezkov papirnatega denarja izmaknil pravi denar in ga nadomestil — seveda mej pravimi bankovci s praznim papirjem tako, da je vsak zvezek odgovarjal visokosti izkazane svote. Zraven tega se je poslužil tudi Ferlesovega recepta ter je iz vreče, ki je predstavljala sodržiuo srebrnih kron, odnesel do 3000 gld., nadomestivši krone z nikelnastimi dvajse-ticami. Upravni svčt banke še ni na čistem, koliko da primanjkuje. Ubegli denarničar je sin nekega vratarja čevljarja iz Pirana in je bil tržaški policiji znan kot odločen častitelj prekolužnega kraljestva, ker pri vsaki mogoči priložuosti je kazal svoio ljubezen do istega.Kot sin prostega delavca, povzdignil se je na častno mesto, kazavši se uzornega uradnika, mejtem pa ni bil takšen, kakor se ie sedaj pokazalo. Sramoval se je svojega lastnega očeta in ga je, dokler je bil še živ, podpiral z miloščino od 10—20 novč. na dan, kedar pa mu je oče umrl — dal ga je po noči pokopati. Uže samo ta okoliščina nam kaže človeka v pravi podobi. Takšni so n«ši neodošenci! Telegrami. Dunaj, 1. aprila. Senatni predsednik dr. Karol baron Lemayer je imenovan drugim podpredsednikom upravnega sodišča. Dunaj, 1. aprila. Sooijalistični shod je sklenil, da se socijalisti udeleže vseh političnih in občinskih volitev in po moči orga-nizujejo kmetijski proletarijat. Sklenil je, da ne pošlje nobenega zastopnika v avgustu na kongres v varstvo delavcev v Curihu, ker bodo ondu zastopane tudi meščanske stranke. Shod se je potem zaključil. Dunaj, 2. aprila. Cesar je vsprejel v avdijenciji župana Grrubla, ki se je zahvalil za potrjenje. Potem je Griibl obiskal mini-sterskega predsednika in namestnika. Dunaj, 2. aprila. Volitev podžupana bode dne 7. aprila. Praga, 2. aprila. V včerajšnjem shodu katoliško-političnega društva naglašal je predsednik grof Karol Schonborn, da je treba po konservativcih krepiti koalicijsko misel. Vsak, kdor pošteno misli z državno celoto in narodom, naj se varuje podpiranja revolucionarnih teženj. Konservativci morejo izvrševati svoj merodajen vpliv jedino, če ostanejo zvesti svojim načelom in dosledno postopajo. Pariz, 31. marca. Carnot je podelil grofu Hoyosu veliki križ častne legije. Kodanj, 1. aprila. Po dolgoletnih bojih se je doseglo sporazumljenje mej vlado in drugo zbornico državnega zbora. Zbornica je letos dovolila budget, prvič od 1885. 1. Ministerski predsednik Estrup je izrekel svoje veselje, da se je porazumljenje doseglo in dal svojo demisijo. Friedriohsruhe, 1. aprila. Vsi člani Bismarckove rodbine zbrali so se tukaj k njegovemu rojstnemu dnevu. Došlo je mnogo častitk in daril, mej drugim tudi od nemškega cesarja. Lima, 1. aprila. Umrl je predsednik Bermudez. Boje se, da bukne vstanek. Zdrav želodec in redno čiščenje ohranjuje raba premo-vane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani. Ne more se dovolj priporočati zaradi racijonalne sestave in pre-kušenega zdravilnega vpliva. Steklenica 10 kr. 584 5 10-9 Umrli so: 31. marca. Frančiška Peterlin,|posestnikova hči, 2'/, leta, Trnovski pristan 17, vodenica. — Berta Slapar, delavčeva hči, 1 leto, Streliške ulice 11, atrofie. V bolnišnici: 29. marca. Pavel Obreza, kočijaž, 58 let, jetika. — Peter Malavrh, delavec, 46 let, oslabelost. 30. marca. Marija Birk, delavka, 40 let, rak. Tu j c i. 28. marca. Pri Slonu: Goldschmidt, Krisehke, Freund, Prossinagg z Dunaja. — Perko iz Ptuja. — L5w iz Prage. — Treu iz Slakova. — Hari iz Varaždina. — FUrst, Emerika Holzinger iz Gradca. — Miller s sinom iz Gorice. — Golob iz Pod-brezja. — Uhriifiny iz Prage. — Gospa Maydič iz Kranja. — Dimberger s soprogo iz Tržiča. — Lowy, medicinec, z Oger-skega. — Dešcovic iz Zagreba. — Sandri iz Kamnika. — Mavrič iz Vipave. — R, pl. Schmidt iz Trsta. Pri Mati&u: Kary, SUinberg z Dunaja. — Mallner iz Trbovelj. — Schuster iz Svitove. — Jonke iz Kočevja. — Grubmayr, Schadler iz Linca. — Moosbrugger ix Predarlskega. —■ Hajdin iz Čabara. — Radelj iz Trebnjega. — Grabmayr iz Št. Vida. — Wagner s Štajerskega. — G. Omaehen iz Senožeč. — Krainz iz Trsta. — Modic iz Nove vasi. Pri avstrijskem caru: Semlitsch iz Gradca. — Rupar is Kostanjevice. — Benedičič iz Krškega. 30. marca. Pri Hfnm : Franc Mayer, pevec, s soprogo; Hauptmann, Weinmann, Wohl, Eisenstadter, Gregorin, Lowith, Agular, Lemberger, Abeles, Fuchs, Kovačevič, Lustig z Dunaja. — Licht iz Lvova. — Hile iz Draždan. — Bergant iz Kamnika. — Herzog iz Zagreba. — Kerin iz Črnomlja. — Oberwinkler, Wašič iz Beljaka. — Tomiuz iz Gorice. — Loffler iz Brna. — Retti iz Žminja. - Passavalli z Reke. — Pokony iz Celja. Prt Maliiu: Gober, Behatsch z Dunaja. — Stern iz Linca. — Kamer iz Gradca. — Stransky iz Prage. — Ferd. pl. Kostelezky iz Otočaea. — Miklavčič iz Javora. — Marcus iz Brna. — Zwiedrich s soprogo iz Ustja. — dr. Deu iz Po-stojine. — Beutsch iz Bele Cerkve. — Schipp iz Gradca. — Gutmannsthal iz Novega Dvora. Pri Juinetn kolodvoru: Pollak iz Gradca. — Do-lenec iz Novega Mesta. — Themesl, Korstnik iz Landskron-a. — Pekert iz Prage. — Knarr iz Poljane. Pri bavarskem dvoru: Ljubič, vojaški kapelan, iz Zagreba. Pri avstrijskem caru: Scheicher s soprogo iz Gradca. Tržne cene v Ljubljani dn^ 31. marcija. gl- kr gl. kr. Pšenica, m. st. , . 7 50 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, r . — 64 Rež, „ . . . 5 60 — 75 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — i Oves, „ . . . 6 40 Mleko, liter . . . — 8 Ajda, „ . . . 7 40 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 — Telečje „ „ . — 60) Koruza, „ . . . 5 — Svinjsko „ „ . — 66! 40| Krompir, „ . . . 1 86 Koštrunovo „ „ . — Leča, hktl. . . 14 — Piščanec .... — vol Grah, „ . . . 14 — Golob..... — 18 Fižol, „ . . . 8 — Seno. 100 kgr. . . 3 12 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „ . . 2 86 Mast, „ . ■ — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 20 Špeh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Tremensko sporočilo. Dan 1 Cas Stanje Veter Vreme > <3 3 lat ag opazovanja zrakoraera t mm toplomeri po Celiiju 31 7. u. zjut. ž. u. pop. 9 »več. 737-9 736.4 736.3 i-8 11-6 5'2 j si. zap. zm. vzh. si. vzh. oblačno jasno 0-00 1 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. «. zvee. 7369 7335 733 6 04 13 2 48 al. vzh. n n jasno n m 000 Srednja temperatura obeh dni 26' in 6-0', oziroma za 0'7° in 1'4° pod normalom. Dr Janko Yoyes Franja Yoyes porojena Ferlinz poročena. Sfenrih o rje Dne 2. aprila. Papirna renta 5%, davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . , Zlata renta 4%, davka prosta . , . it avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Ceisarski cekini........ Nemških mark 100....... 98 gld. 55 ki. 98 . 30 , 119 „ 15 „ 98 1020 370 . 30 . 124 „ 60 „ 9 „ 90 . 5 , 88 „ 61 n 07'/,. Dnč 31. marolja. Ogerska zlata renta Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 4 % kranjsko deželno posojilo.....96 Kreditne srečke. 100 gld.......197 8t. Genois srečke. 40 gld.......70 118 gld. 95 , 147 „ 158 „ 196 . 15 kr, 10 „ 50 „ n 75 „ 60 „ 50 „ 75 „ a.____ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 143 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , , 18 , Rudolfove srečke, )0 gld.......— » Salmove srečke, 40 gld........74 „ VValdsteinove srečke, 20 gld......5 L . Ljubljanske srečke.........23 . Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 154 . Akcije Ferdinandove sev. želez, 1000 gl. st. v. 2935 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 109 „ Papirnih rubeliev 100 ... 134 „ Dunaj, Wo 11 z e 11 e 10. kr. 50 25 75 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Knlantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba E H C U Hfollzeili it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. JUT Pojasnila TMt vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti ■f - naloženih jflavnlc. H