OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče vas vabi na veliki plesni spektakel 24 članske skupine iz Nigerije ABOGUN DANCE TROUPE, ki bo v četrtek, 12. 9. 2002, ob 20. uri. To je profesionalna skupina študentov gledališča, ki želi prebivalcem Evrope predstaviti izvirno kulturno izročilo črne celine. V avgustu je skupina nastopila na mednarodnem afro-latino festivalu na madžarskem in ob povratku domov bo v mesecu septembru skupina imela nekaj nastopov tudi v Sloveniji. Izredno zanimiv nastop plesalcev, ki vam bodo pričarali ritem vroče Afrike. Prireditev, katero vsekakor ne smete zamuditi. Preprodaja vstopnic M market in Center Resnik Republika Slovenija, Upravna enota Domžale bo od 1.9.2002 poslovala s strankami po novem urniku in sicer bodo: URADNE URE ZA POSLOVANJE S STRANKAMI: - ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 13.00 - sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 URADNE URE VLOŽIŠČA IN INFORMATORJA: ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 14.00 - sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 - petek od 8.00 do 13.00 URADNE URE REFERENTOV PO TELEFONU: ponedeljek, torek, sreda in petek od 8.00 do 10.00 URADNE URE V IZPITNEM CENTRU: - ponedeljek od 14.00 do 16.00 - sreda od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 16.00 - petek od 8.00 do 11.00 URADNE URE POSLOVANJA PO ELEKTRONSKIH MEDIJIH: - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 10.00 - sreda od 8.00 do 10.00 in od 14.00 do 16.00 e-naslov za sprejemanje vlog: e-naslov Upravne enote: vlozisee.uedomzale@gov.si ue.domzale@gov.si pa brez zamere Lovci, glasniki nove mode, v ogradi divje prašiče gojijo. Koruza klena rumeni, so gostje z. rilcem pokušine se lotili, tudi NJIVE lovca niso zgrešili KID Limbar Moravče vabi na BRAGOV VEČER, ki bo v soboto, 28.09.2002 ob 20.uri v Cerkvi Marije kraljice angelov na Drtiji in na športno-rekreativno prireditev: 4. BARAGOV DUATLON, ki bo v nedeljo, 29.09.2002. Start teka na Limbarsko goro, družinskega teka in duatlona, ki vsebuje kombinacijo teka in gorskega kolesarjenja ho ob 13.30 v Drtiji (Belnek) pri Moravčah. Prijave eno uro pred startom. Startnina za odrasle je ¡500 SIT. Za osnovnošolske otroke smo pripravili posebno kolesarsko dirko na progi FRICEU. Podeljena bosta pokala Baragove krplje, nagrade in priznanja; za vse rekreativce pa bo žrebanje startnih številk za praktične nagrade. Zdravsteni dom ves v prenovi lebdi, ko pa delavci odnesejo svoje pete, jih nepridipravi prinese. Kulturi taki reče se barbarstvo, osebi pa navaden barabon! Takšne prostore, ki so samega Erazma Predjamskega v smrt vodili, pa pravijo, da se celo cesarji tjakaj sami odpravijo, so v šoli lepo obnovili. Tudi naši otroci že protestirajo. In to upravičeno, saj so jih letos s poletnimi počitnicami pošteno namočili. (Od Zgoraj, da ne bo pomote!) Tako so inšpekciji zadostili, občinski proračun razbremenili in sedaj upajo, da bodo šolarji poleg lepih WC še nekaj bonlonskih navad, ki v takšnih prostorih veljajo, upoštevali. 2 Novice iz 7q3PF seje neizpodbitno začelo. Jutranjega poležavanja in ponočevanja ob TV zaslonu bo, vsaj za tiste, ki jim je že postalo jasno, zakaj se hodi v šolo, konec. Otroške glave bodo imele veliko veselja ob spoznavanju novih snovi, pa tudi veliko skrbi, kako vse to znanje spraviti v tisti zanesljivi del možgan, ki bo zagotovil, da se znanje prikaže takrat, ko ga bodo zares potrebovali. To vsekakor ni enostavno, hkrati pa tudi ne nedosegljivo. Imeti moraš le nekoliko volje in podati učitelju roko, da te vodi in usmerja na poti do znanja. Verjeti, da bo znanje kar samo po sebi prišlo, da imaš za to še čas, je res iluz.orno. Iti skozi življenje brez. znanja, pa je tako, kot bi slepi hotel najti pot iz. pragozda. Šola in učenje je prva služba, v kateri si plačan z. znanjem, kapitalom, ki ga šele v kasnejših letih lahko vnovčiš v denarju. Pravljica o grdem račku tako nazorno kaže, kako je, če potrebuješ veliko časa, da postaneš to, kar si. Koliko ran je mali raček utrpel, ko so ga vrstniki, odrasli in celo lastna mati odganjali in kljuvali. In to samo zato, ker je za to, da je postal prelep labod, porabil preveč časa. Res je zažarel v vsej lepoti, toda kakšne so brazgotine, ki so ostale po vseh teh udarcih, pa ostaja skrivnost vsakega posameznika. Prelepo bi bilo, če bi vsak otrok lahko skupaj s starši in učitelji dosegel, da mu prav nikoli ne bi bilo potrebno biti grdi raček. Vsekakor se je vredno potruditi. ffoom jesen, ki vztrajno leze v deželo, pa ne bo pomenila le novih obveznosti Z.a šolarje, temveč bo enako odgovorna tudi za vse volivce. K).novembra bomo oddali glasove z.a predsednika države, župana, svetnike in člane svetov v krajevnih skupnostih. Toraj bomo tudi odrasli imeli dovolj gradiva za premlevanje, ko bomo izvedeli z.a kandidate, ki jim bomo na volitvah zaupali svoj glas in tudi svojo prihodnost. bo, kako jo bomo izkoristili, eni in drugi, pa je v veliki meri odvisno od tega, če se bomo zanašali na lastni zelnik (glavo) ali pa homo bolj brezskrbno čakali na to, kar bo zraslo v sosedovem, sosedovih zelnikih (glavah). Toda potem ne tožimo, da smo lačni (prevarani)! Bernarda Mal V tej številki preberite Uradne ure na UE..............................str.2 Županjina stran..................................str.4 Predsedniške in lokalne volitve.........str.5 Poročilo z 28 seje OS........................str.6 Vele praznuje abrahama.................str.8 24.kmečki praznik...........................str.11 Krpanove besede še.......................str.19 Naši kraji. KS Peče..........................str.20 Moja dolina na dlani........................str.21 Naslednja številka bo predvidoma izšla 15. novembra Vaše prispevke pričakujemo do 30. oktobra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Po sklepu Izdajateljskega sveta ho naslednja številka glasila izšla šele 29. oktobra in bo namenjena izključno predstavitvam kandidatov za župane in svetnike. Čeprav pišem v moškem spolu, upam, da se bodo za upravljanje z občinskim imetjem potegovale tudi kandidatke. Kljub zgornjemu dejstvu pa vas vabim, da vse pomembnejše dogodke skrbno beležite, da ne bodo zatonih v pozabo in jih bomo lahko objavili v novembrski številki. 7m uredniški odbor pa to pomeni, da se po poletnih počitnicah lahko podamo kar na jesenske. Tudi prav, pa ne zavidajte nam preveč. UREDNICA 00 LDS Moravče obvešča vse občanke in občane, da bo poslanka v Državnem zboru, Stana Stopar, ponovno prisluhnila vašim vprašanjem, predlogom in pobudam ter jih po svojih močeh pomagala reševati v ponedeljek, 9.septembra 2002, od 17.00 ure dalje v sejni sobi Občine Moravče na Vegovi 7 ( nad trgovino Vele). V Moravče bo praviloma prihajala vsak drugi ponedeljek v mesecu. Vabljeni! Novice iz Moravske doline 6. september 2002, Letnik III, Številka 7 Fotografije na naslovnici: Tone Stenko Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar. Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič. Nevenka Marolt, Aleš Vozel. France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1450 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 KLJUB deževnemu poletju smo si verjetno vsi nekoliko oddahnili od šole in napornega dela ter poiskali malo sprostitve na morju ali v hribih. Takšen počitek si po navadi težje privoščijo kmetovalci, ki nimajo nadomestila za vsakodnevna opravila v hlevu. Vendar upam, da so utegnili uresničiti vsaj kakšen dolgo načrtovani izlet in skočiti na kmetijski sejem v Gornjo Radgono. Čeprav je čas dopustov, smo imeli na Občini v teh mesecih polne roke dela. Pripravljali in zbirali smo ponudbe z.a različna dela ter se dogovarjali z. izvajalci. Po zamenjavi cevovoda na Drtiji, so tam dobili še asfaltno prevleko, ki jo je, kot odškodnino za uporabo občinskih cest, financiralo podjetje Termit. Iz občinskih proračunskih sredstev smo asfaltirali klanec na Belneku, kjer je vsako deževje poškodovalo cesto. In komaj so se občani tega zaselka razveselili nove pridobitve, že nam je zagodel močan naliv, kije odnesel prejšnji dan nasuto bankino. Čeprav se po škodi ne moremo primerjati z nekaterimi drugimi kraji in državami srednje Evrope, kjer so bile velike poplave, pa je letošnje deževje tudi na občinskih cestah naredilo veliko škode in s tem povezanih stroškov z.a vzdrževanje. Delavci komunalnega oddelka so se skupaj z. vzdrževalci trudili odpraviti posledice nalivov, vendar so vedno nove padavine uničevale že opravljeno delo. Pohvalila bi vse tiste občane, ki vam ni težko po deževju vsaj nekoliko urediti cesto v okolici vašega bivališča in s tem prispevati svoj delež, k izboljšanju razmer na cesti. Prav v dneh pisanja tega članka potekajo pripravljalna dela za asfaltiranje ceste na Limbarsko goro v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Ker pa je v letošnjem letu bilo potrebno poplačati še pogodbo za lanskoletne metre asfalta na vrhu, bo najbrž zmanjkalo denarja za nekaj sto metrov na ravninskem delu, kjer se pa sicer ne dela takšna škoda kot na odcepu za Kal, kjer prinaša voda gramoz, na cesto. V prihodnjih dneh se bodo začela izvajati asfalterska dela na nekaterih drugih cestah v občini, ki so že bile rekonstruirane, na nekaterih odsekih pa bodo opravljena zemeljska dela. Dijaki in osnovnošolci so spet zavihteli torbe na rame, s sošolci pa so že izmenjali novice o počitniških doživljajih. Upam, da so se učenci, ki obiskujejo OŠ Jurija Vege v Moravčah, razveselili obnovljenih sanitarij v dveh nadstropjih in da jih bodo čim lepše predali kasnejšim rodovom. Saj vemo, da se po straniščih pozna kultura nekega naroda. Obnovitvena dela na podružnični šoli na Vrhpoljah (greznica, izolacija, ograja) se bodo pričela v prihodnjih tednih. Tudi dijaki in študentje bodo oh nakupu mesečne vozovnice s pomočjo občinskih sredstev prihranili za kakšno malico več. Vsem učencem, dijakom in študentom želim uspešno šolsko leto, napredovanje v znanju in v osebnostnem razvoju. Vsem pedagoškim delavcem pa želim veliko potrpljenja, ustvarjalnosti in ljubezni pri delu z otroki in mladostniki. Šola je obveznost tudi za starše, ki poskrbijo ne samo z.a šolske potrebščine in pregledajo naloge, ampak morajo poskrbeti tudi za varen prihod svojih otrok v šolo. Tudi letos se je občina skupaj s šolo, šolskim prevoznikom in komisijo z.a organizacijo šolskih prevozov trudila, da bi čim bolje in v okviru predpisov ter danih možnosti organizirala prevoze. Zaradi povečanega števila otrok, ki se vozijo s kombiji, je bilo nujno potrebno skrajšati nekatere proge z.a pravočasen prevoz skoraj 300 otrok v šolo. Vendar so vsi prevozi organizirani v okviru zakonskih zahtev. Nekateri otroci morajo do kombija ali avtobusa peš kakšen dober kilometer, le redki več. Vem, da se vsi bojimo z.a svoje otroke in jim želimo vse najboljše, pa vendar ne bi smel biti takšen problem, če morajo del poli prehoditi peš v prijetni otroški družbi. Po Zakonu o osnovni šoli in Zakonu o varnosti v cestnem prometu so za varen prihod in odhod otrok do organiziranega prevoza ali do šole in domov dolžni poskrbeti starši, občina pa je dolžna skupaj s šolo racionalno organizirati šolske prevoze, z.a kar vsako leto zagotovimo veliko sredstev v občinskem proračunu. Delna obnova Zdravstvene postaje Moravče poteka pod okriljem Zdravstvenega doma Domžale in ob delnem sofinanciranju občine Moravče. Dela sicer ne bodo povsem končana v predvidenem roku, kljub temu pa se bomo lahko kmalu veselili obnovljenih zobozdravstvenih ambulant (kjer sedaj menda sploh ne bo nič bolelo - tolažba z.a strahopetne) in prostorov patronažne službe ter novega laboratorija. Upamo in pričakujemo, da se bodo obnovitvena dela nadaljevala tudi v prihodnjem letu v splošni ambulanti in da bodo potem ustvarjeni delovni pogoji za kakšnega zdravnika več v Moravčah. Obnovitvena dela že potekajo na nekaterih vodovodih v dogovoru z. JKP Prodnik. Ponekod imamo še težave z. izvajalci, vendar upamo, da se ho tudi to uredilo. Življenje prinaša prijetne in manj prijetne dogodke, ob katerih sem včasih presenečena, drugič ogorčena ali žalostna, včasih pa ostanem brez besed, ko moram stopati preko sveže iz.puljcue koruze, stresene na občinski prag. Le kaj je razjarjeni kmet hotel povedati občinski upravi, ko je z.uradi pokošene trave ob občinski cesti, češ da se mu je naredila škoda, populil še nič hudega slutečo koruzo in jo pripeljal pred občino. Res, da je občina morala v imenu države, ki se je tako izognila velikim stroškom poštnine, pošiljati kmetom zavrnjene vloge za povračilo škode ob lanskoletni suši. Vendar se mora užaljeni kmet pritožiti ministru, ne pa stresati jeze na občinsko upravo, ki je storila vse potrebno ob prijavi škode, v občinskem proračunu pa zagotovita do sedaj največ sredstev z.a potrebe kmetijstva. Z 2. septembrom so se začela volilna opravila. Na volitvah, 10. novembra, bomo volili predsednika države, svetnike v občinske svete, župane in svete krajevnih skupnosti. Da ne bi prihajalo do neljubih situacij in kršitev pri objavljanju predvolilnega gradiva, kar se je dogajalo ob lanskoletnih nadomestnih volitvah za župana, bo oktobrska številka, po sklepu Izdajateljskega sveta Novic iz. Moravske doline, posvečena izključno volitvam. V poletnih mesecih so potekale različne prireditve, ki se jih je udeležilo veliko število obiskovalcev. Društvo podeželske mladine in Društvo podeželskih žena sta pripravili tradicionalni kmečki praznik z igrami, kmečkimi dobrotami, zanimivo razstavo različnih izdelkov in prikazom rokodelskih spretnosti. Na Hribu so KS Velika vas, KS Dešen in Krajevna organizacija zveze borcev pripravili spominsko slovesnost ob požigu vasi 4 Novice iz DeSUS-ov pogled na prvo točko svojega statuta Prva točka statuta stranke DeSUS se glasi: - spoštovanje dostojanstva človeka ter varovanje njegovih pravic in svoboščin. Ozrimo se v kratko zgodovino naše samostojne Slovenije in moramo priznati, da imamo že kar bogato zgodovino. Takoj ob osamosvojitvi se je ob prevzemu oblasti pričela menjati zakonodaja, ki naj bi ustrezala novim razmeram. Postavljali so se temelji novemu družbenemu redu, ki je bil sprejet s strani takrat vladajoče garniture. Narod še pijan od hitre in poceni zmage na to ni mislil, zato ga tudi ni nihče nič vprašal. Zakonodajna oblast je sprejela razvpiti zakon o denacionalizaciji s priporočilom, da se tako popravljajo po vojni storjene krivice. Zakon je dobrohotno popravljal stare krivice, pri tem pa povzročil večje krivice ljudem in podjetjem, ki so posedovala denacionalizirano premoženje. Posledica je bila, da je zaradi tega veliko podjetij propadlo in delavce postavilo na cesto. S takšno politiko so se popravljali stari grehi. Da bi nastale nove krivice, katerih moč so okusili na tisoče novih brezposelnih delavcev, katerim je postala cesta življenjska sopotnica. V vzdušju ponovne nacionalizacije so bili delavci prisiljeni, da odkupijo od države svoja podjetja, katera so ustvarjali s svojim delom preko petdeset let. Delavci so postali v veliki meri odvečno blago, s katerim oblast ni vedela kaj početi, zato se je prekomerno povečalo upokojevanje, večina pa je pristala na BORZI DELA kot brezpravna raja brez omembe vrednih pravic. Med tem časom je vladajoča garnitura s polnim zamahom lastninila do takrat družbeno oziroma delavsko premoženje. Lastninjenje se je opravilo tako, da je postalo deset odstotkov priviligirancev bogatih, devetdeset odstotkov pa je ostalo praznih rok s tolažbo, da tako zahteva nov družbeni red- kapitalizem po ameriškem vzoru in tržno gospodarstvo. Ljudem je jemalo sapo, vendar niso bili vsi takoj na vrsti, delavci pa so prejeli zasluženo kazen, ker so imeli v ustih še okus po oblasti. Sedaj, ko je delavski razred ponižan na vlogo mezdnega delavca, za katerega veljajo evropske cene in balkanske plače, se nekaj podobnega dogaja kmetom. Kmet ni več gospodar svojega dela in hleva, še manj pa gozda, saj gozd že dolgo ni več banka kmeta. Cenovna razmerja in novi predpisi, ki so velikokrat strožji, kot v EU jemljejo upanje še tako zagnanemu kmetu. Na hribovitem, razdrobljenem in kakovostno slabem zemljišču naš kmet ne more konkurirati kmetom v EU, ki so imeli in še imajo veliko boljše pogoje za gospodarjenje. Taka politika povzroča, da dnevno propade osem kmetij v Sloveniji, letno to znese kar 2920 kmetij. Vse to pelje v »prostovoljno« pogozdovanje Slovenije z vsemi njenimi posledicami. Stvari so postale tako resne, da je narod izgubil željo reprodukcijske sposobnosti, ker mu namerno tega ne dopuščajo. Vprašanje je, koliko Slovencev bo šlo v EU, če oblast ne bo preprečila razslojevanja družbe. FRANC RAVNIKAR, predsednik 00 DeSUS Moravče na tem območju. Prizadevni organizatorji so uspeli tudi V tem delu naše občine pripraviti lepo kulturno prireditev, kot so mi povedali nekateri udeleženci. Prav tako nam že nekaj let lastnik gradu pripravlja na gradu Tuštanj bogate grajske poletne kulturne večere. Peče slovijo po ustvarjalnem in z.agnanem sodelovanju domačinov, ki znajo »stopiti skupaj« in uresničiti svoje zamisli. Na Jernejevo nedeljo je bil po slovesni maši še blagoslov zelišč, pripravili pa so tudi zanimivo razstavo ročno izvezenih cerkvenih prtov in drugih cerkvenih predmetov ter prijetno družabno srečanje ob domačih dobrotah. V tako prijetnem vzdušju smo tudi gostje bolj velikodušno segli v denarnice in prispevali svoj dar za fasado novega župnišča. Organizatorjem vseh teh prireditev čestitam za uspešno delo in jim želim, da tudi v prihodnje ne bi zmanjkalo časa in dobre volje za pripravo takšnih srečanj. V tem zadnjem Uvodniku se vam zahvaljujem za pozorno branje mojih člankov, hkrati se vam opravičujem za vse, kar nisem mogla zaradi različnih okoliščin storiti za vas. Vsak človek, tudi županja, se najbolj razveseli takrat, ko nekomu lahko ustreže in mu pomaga. Zaradi človeške omejenosti in zaradi mnogih drugih razlogov, pa to ni vedno mogoče. Pa lep pozdrav. LIUDMIIA NOVAK, županja NSi Nova Slovenija Kiatantka l/utttMo stran*e Počitniški čas se izteka. Pred nami je novo šolsko leto. Zato najprej želimo vsem šolarjem, dijakom in njihovim vzgojiteljem in učiteljem uspešen začetek učnega leta. Naj vsem prinese veliko novih spoznanj in jih pripelje korak bliže njihovim načrtom in sanjam o lepem in srečnem jutrišnjem dnevu. Vse v življenju pa ni le sad naših prizadevanj, zato je za nas velikega pomena solidarnost, ki omogoča razvoj enakih možnosti za vse. Trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju naše občine se po obetavnih dogodkih v začetku poletja le boljše piše. Veseli smo, da so se s sprejetjem proračuna začeli realizirati (ali zaključevati) nekateri pomembni projekti. In obenem nam je žal, da vseh tudi letos ne bo mogoče izpeljati. Našemu trgu in vasem, poljem in gozdovom, vodam in zraku ter vsem drugim naravnim in kulturnim dobrinam želimo prispevati novo vrednost, ponuditi nove priložnosti in ohraniti vrednote, ki so nas bogatile skozi zgodovino. Zato pa je toliko bolj pomembno, da gledamo naprej, z modrostjo in optimizmom, s smelo vizijo, a vendarle trdno na tleh. To pa zmoremo le skupaj, v duhu odgovornosti in solidarnosti. ALOJZIJ ŠTEFAN, predsednik Predsedniške in lokalne volitve v letu 2002 Predsednik državnega zbora je razpisal predsedniške in lokalne volitve, župani slovenskih občin pa volitve v svete krajevnih skupnosti. Volilna opravila pričnejo teči z drugim septembrom, volitve pa bodo 10. novembra tega leta. Tudi v občini Moravče smo pričeli z. nekaterimi aktivnostmi. Krajevne skupnosti v tem času oblikujejo in imenujejo volilne komisije po krajevnih skupnostih, županja občine je izdala sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje. Preko javnih medijev republiška volilna komisija seznanja državljane z. novostmi v volilni zakonodaji in z roki, ki so pomembni za uveljavljanje pravice do kandidiranja in volilne pravice. Nad lokalnimi volitvami v občini bo bedela občinska volilna komisija. Od političnih strank in posameznikov se pričakuje, da bodo kandidature pripravljene v skladu z. Zakonom o lokalnih volitvah in v skladu s pravili političnih strank, odvisno od načina kandidiranja kandidatov. Nosilci posameznih kandidatur morajo torej pridobiti ustrezno znanje o postopkih za določanje kandidatov na volitvah, da m ho prihajalo do morebitne zavrnitve kandidatur, s tem pa tudi do slabe volje in odvečnega dela. Rok za predložitev kandidatur je petindvajseti dan pred dnevom glasovanja. Število in lokacije volišč se na letošnjih volitvah ne bodo spreminjale, glede na zahtevnost letošnjih volitev pa pričakujemo, da bodo delo v volilnih odborih sprejeli občani, ki bodo predlagani s strani volilne komisije, saj je predvsem tudi od dobro opravljenega dela volilnih odborov odvisna kvaliteta izvedenih volitev. MIIAN BRODAR V skladu z Zakonom o medijih. Zakonom o volilni kampaniji in Odlokom o javnem glasilu Občine Moravče sta Uredniški odbor in Izdajateljski svet predlagala OS pravila (obseg, način in pogoje) izrabe objavnega prostora za predstavitev kandidatov in njihovih programov v volilni številki Novic iz Moravske doline. Pravila bodo politične stranke in krajevne skupnosti prejele po pošti. Vsem drugim zainteresiranim so v pisni obliki na voljo na sedežu Občine Moravče in na oglasnih deskah po KS. UREDNICA Moravske doline 5 Nadaljevanje 28. redne seje Občinskega sveta Občine Moravče Predlog proračuna sprejet Občinski svetje na nadaljevanju 28. redne seje. kije bila v sredo. 10. julija, z najmanjšo možno večino, osmimi glasovi za. sprejel letošnji predlog proračuna. Tudi tokratje pet svetnikov zapustilo sejo, sajsomenili. da je postopek sprejemanja proračuna nezakonit. V senci sprejetega proračuna, so svetniki razpravljali še o štirih točkah dnevnega reda, sklepi v zvezi z njimi, pa so bili sprejeti soglasno. Seja se je nadaljevala tako, kot se je pred tednom dni končala. Z razpravo o (ne)zakonitosti proračuna. Svetnik Roman Cerar je vztrajal, da se ponovno pripravi osnutek proračuna in pošlje v trideset dnevno javno obravnavo, saj postopek sprejemanja proračuna po njegovem mnenju ni zakonit. Cerar je dejal, da ni proti proračunu, ampak proti nezakonitosti proračuna. To naj bi dokazoval tudi dopis z Ministrstva za notranje zadeve, ki ga je skupina svetnikov pridobila tik pred sejo. Opozoril je še, da bo v primeru sprejetja proračuna, zahteval presojo njegove zakonitosti, kar bi ustavilo izvajanje proračuna. Tudi svetnik Karol Svetlin je dejal, da bodo v primeru sprejetja proračuna vztrajali pri presoji njegove zakonitosti. Županja je nato odgovorila, da je proračun zakonit in da o tem niti najmanj ne dvomi. Znova je poudarila, da je proračun dober, sprejet pa ni le zaradi tega, ker so v ozadju, kot je dejala, druge igre, prisotna pa je tudi volja po miniranju. O dopisu pa je dejala, da ne dokazuje tega, kar svetnik Cerar želi - nezakonitost proračuna. NAČRT ŠOLSKIH PREVOZOV za šolsko leto 2002/2003 Dne, 9. 7. 2002, smo se sestali s prevoznikom Radošem Arsičcm predstavniki Občine (Ljudmila Novak in Sonja Vraz), Sveta za preventivo v eestnem prometu (Milan Brodar) in šole (Terezija Juvan) ter proučili problematiko šolskih prevozov. Glede na to, da je nekaj novih zahtev za prevoze, ki pa jih ne bo mogoče realizirati zaradi neustreznih eest in deloma tudi zato, ker zahteve nimajo zakonske podlage, je bil soglasno sprejet načrt šolskih prevozov za šolsko leto 2002/2003. NEVARNE ŠOLSKE POTI: Moravče - C. na Grmačc - Moravče Moravče - Dole - Moravče Moravče - Goričica - Stegne - Vrhpolje, Moravče Moravče - Drtija . Moravče (pri Termitu) Moravče - Vinje - Moravče (pri Povirku, Vinje 2), za učenee iz. Negastrna je vstop pri Pukleevcm mlinu Moravče - Žaga - Goriea - Moravče (avtobusna postaja) Moravče - Imcnjc - Moravče DRUGE ŠOLSKE POTI: (oddaljene 4 km od šole) Moravče - Dcšen - Moravče (vstop in izstop Dcšen pri Cesarjevih) Moravče - Grmačc - Moravče (na Grmaeah pri kapeliei) Moravče - Mošenik - Hrastnik - Moravče (pri Proscneu) Moravče - Hrib - Grmačc - Moravče (pri domu na Hribu 7) Moravče - Peče - Moravče (avtobusna postaja) Moravče - Vrhpolje - Sp. Javorščiea - Moravče (pri Nemce, Sp. Jav. 3) Moravče - Čcšnjice - Moravče (pri Cesarju v Češnjicah) V razpravi je med drugimi sodeloval tudi svetnik Rotar, ki je dejal, da je treba pri proračunu preseči strankarska nasprotja in delovati v korist občanov. Svetnik Janez Cerar pa je predlagal, da bi glasovanje o proračunu prestavili za en teden, da bi tako imeli dovolj časa za razmislek. Toda županja je predlog zavrnila in dejala, da je bilo odlaganja že dovolj. Pred glasovanjem so svetniki Karol Svetlin, Ivanka Kocjančič, Roman Cerar, Marjan Grilj in Jana K. Cigula zaradi že omenjenih razlogov zapustili sejo. Preostalih osem svetnikov je nato sprejelo predlog Proračuna Občine Moravče za leto 2002, v zvezi z njim pa še predlog Odloka o proračunu Občine Moravče za letošnje leto. Občinski svet je nato spet v polni zasedbi razpravljal še o štirih točkah. Najprej je podprl prizadevanje Šolskega centra Rudolfa Maistra za ustanovitev Višje strokovne šole za komercialno poslovanje v Kamniku. Ustanovitev takšne šole bi dvignila stopnjo izobraženosti na tem strokovnem področju, kar je v interesu vseh občin »Podjetne regije«. Sprejeti sklep ne bo imel finančnih posledic za občinski proračun. Svetniki so soglašali z imenovanjem Toneta Ipavca za predstavnika občin ustanoviteljic v svet zavoda Knjižnice Domžale in imenovanjem občana Marijana Grila za predstavnika uporabnikov v ta isti svet. Potrdili so tudi, da je JKP Prodnik izvajalec javne gospodarske službe v občini Moravče, kar doslej v statutu občine ni bilo navedeno, zakon pa to zahteva. Ob koncu seje so le kot informacijo sprejeli še pravno mnenje notarja o sklenitvi predpogodbe za zemljišče pri stari Rašici in pravno mnenje v zvezi s prodajo občinskih stanovanj. ALEŠ VOZEL Eva Karažija, ravnateljica Ljudmila Novak, županja občine Moravče Drage voznice in vozniki Kar malce razvadili smo se med počitnicami! Zjutraj, ko se peljemo na delo in po opravkih, so ceste in pločniki skoraj prazni. Ni negotovih in obotavljajočih se »lastnikov rumenih rutic«, niti korajžnih osmarčkov, ki se jim »itak ne more nič zgoditi«. Ni tudi vseh ostalih, ki sodijo vmes. Zjutraj večinoma še dremuckajo, čez dan so pa tudi, kdo ve kje. Skratka, voznikom je pozornost, hočeš - nočeš, malo popustila. Kakšna past! Čez nekaj dni bo vrvež zopet »normalen«. Plakati in na novo prepleskani prehodi in označbe nas že opozarjajo nanj in na večjo pozornost. Zakaj? Otrok sicer ve, sluti, da je na cesti nevarno, a kaj, ko ga na nasprotni strani čaka prijatelj. Hitro je 6 Novice iz Novosti v komunalnem urejanju Zaradi pozno sprejetega proračuna občine in znanih razlogov za to, je komunalni oddelek pred težko in zahtevno nalogo: kako še v tem letu realizirati naloge iz letošnjega proračuna. Kljub času dopustov so se tako priprave na izvajanje nalog na komunalnem urejanju v občini pričele šele po sprejetju občinskega proračuna, torej v mesecu juliju in avgustu. V Moravčah so bili izvedeni priključki na kanalizacijsko omrežje, predvsem na območju Tržna. Z izvedbo kanalizacijskih priključkov bo močno zmanjšano odtekanje fekalij v melioracijske kanale in tako bo naše okolje postalo lepše in bolj zdravo. S priklopi na tem območju Moravč se bo število tistih, ki niso priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje v občinskem središču močno zmanjšalo. Žal maloštevilni občani ne razumejo ali nočejo razumeti nujnosti delovanja kanalizacijskega sistema in se sklicujejo na čase, ko so na »črno« položili cevi do prvega kanala ali potoka. V preteklih dneh se je pričelo z asfaltiranjem cest. Najprej je bila na vrsti Drtija, kjer je novo asfaltno prevleko dobil odsek do cerkve, ki je bil že dolga leta rekonstruiran, prav tako pa tudi problematični klanec v Belneku. Cesta je bila asfaltirana ob pomoči podjetja Termit, ki je prevzelo del plačila obveznosti. Cestam v Drtiji bo sledilo asfaltiranje ceste na Limbarsko goro, ki je letošnji največji projekt na področju modernizacije cestnega omrežja, asfaltiranje dela odseka ceste Dešen -Zgornji Prekar, ceste v Češnjicah, nato pa tudi dokončanje in asfaltiranje ceste v Gori pri Pečah. Po izvedenih gradbenih delih oz. rekonstrukciji bodo asfaltirani še odseki cest na Plesu, proti Selcam in del ceste proti Svetemu Andreju. V letošnjem letu bomo pristopili tudi k rekonstrukciji in asfaltiranju ceste v Dolah pri Krašcah, prva dela pa bodo stekla tudi na cesti Zgornji Prekar - Ribče. Na vodovodnem področju je bilo največ naporov vloženih v zamenjavo cevi na vodovodu Drtija - Moravče, kjer so plastične cevi zamenjale zdravju nevarne azbestne cevi. Precej sredstev v proračunu je namenjenih projektiranju posameznih izboljšav na različnih območjih, kjer oskrba z vodo še ni urejena. Delo na komunalnem področju je lahko polno zadovoljstva, ko človek vidi zadovoljne občane ob novih pridobitvah v kraju, lahko pa je tudi polno grenkobe, ki jo povzročajo nekateri, ki iz golih principov nasprotujejo gradnji, postavljajo nemogoče zahteve in iščejo odškodnine za zemljišča, ki so jih njihovi predniki že pred mnogimi leti namenili v javno dobro. Upamo, da bomo kljub težavam, s katerimi smo se soočali v letošnjem letu ob odgovornem delovanju organov odločanja v občini, le realizirali naloge iz občinskega proračuna za leto 2002. M. BRODAR -. Neljubi dogodki na območju občine Moravče od 1. 6. 2002 do 26. 8. 2002 POSKUS VLOMA V PRIROČNO SKLADIŠČE GD MORAVČE Do sedaj še neznani storilec je vlomil v priročno skladišče GD Moravče, od koder pa storilec ni odnesel ničesar. Policisti so po opravljenem ogledu kraja pričeli z zbiranjem obvestil za izsleditev storilca. POSKUS VLOMA V LOKAL TRAVNAR BAR V MORAVČAH Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da se je sprožil alarm na objektu barTravnar v Moravčah. Policisti so na kraju ugotovili, da je do sedaj še neznani storilec poskušal odpreti vrata lokala, pri tem pa je sprožil alarmno napravo. Policisti predvidevajo da je storilec iz domačih logov. POŽAR NA VIKENDU V SERJUČAH Policisti so bili obveščeni, da je prišlo do požara na vikendu v Serjučah pri Moravčah. V gašenje požara so se vključilo tudi gasilci okoliških gasilskih društev, vendar je vikend s panji za čebele zgorel v celoti. Pogorišče si je ogledala komisija UKP PU Ljubljana, ki bo na pristojno tožilstvo podala poročilo o ugotovitvah. Lastnik ima za okoli 5.000.000.00 SIT škode. MARKO KLADNIK. vodja policijskega okoliša treba k njemu! Drugi je malo prepozno vstal. Če ne bo pohitel, lahko zamudi. Šolski zvonec ne ve za njegovo zadrego. Zato brž čez cesto! Tretji ni napisal domače naloge. Zato hitro v šolo! Tam v garderobi se jo da preplonkati! Se bo že našla kakšna »piflarka«, ki ni nikoli brez naloge in posodila zvezek. Četrti je sicer previden. Ve, da mora paziti in dobro pogledati, preden prečka cesto. A kaj, ko je tako majhen, da slabo vidi izza parkiranega avtomobila in spregleda vaše temno vozilo! Peti je... Še bi lahko naštevala, a naj raje zaključim z opozorilom, da smo vozniki tisti, ki moramo paziti na najmlajše udeležence v prometu, ki so tako zelo ranljivi in nepredvidljivi hkrati. Dovolj je že hipec naše nepozornosti... in nesreča je tu. DANI JANČAR, mentorica prometne vzgoje, foto Blaž Lavrač Moravske doline 7 Vele praznuje abrahama s sloganom 50 let prijetnih nakupov Konkurenca jo gonilo razvoja Zadnji avgustovski dnevi so bili obogateni z novo izkušnjo pogovora z uspešnim direktorjem Stanetom Skokom, pozitivno usmerjenim pravnikom in izkušenim menedžerjem. kije preživel že 27 najbolj ustvarjalnih službenih let v družbi bliskovitega vzpona in konstantnega razvoja, zagotavljajoč 1240zaposlenim gotovo prihodnost. Kolikor vem. vaše rodovne \ korenine segajo v Moravsko Lih 1 dolino, torej imate tudi privatne razloge, da jo nepoklicno obiskujete. Kako ocenjujete dolino in njene prebivalce? Ja, prav imate. Moj oče se je rodil v Zgornjih Kosezah pri Skok. Bil je eden izmed dvanajstih otrok v družini, kar pa je pomenilo, da za vse ne bo kruha doma. Za družino je značilno, da imajo smisel za glasbo in dolgo živijo. Moji strici in tete so doživeli visoke starosti tudi več kot 100 let. Z obiski pri žlahti pa ne pretiravam. Dolina je zares lepa, odprta, ohranila je neokrnjeno naravo, izognila se je avtocesti, je prava oaza lepote. Rad jo imam. Že sam pogled na mogočno cerkev z dvema zvonikoma v središču je veličasten, če pa dodam še Limbarsko goro, bogato tradicijo, pestro kulturno in društveno življenje,... Ni čudno, da si ljudje želijo živeti v njej. 50 let je za podjetje kar dolga doba. Kakšni so bili začetki? Beležite izrazite vzpone in padce v njegovi zgodovini? Začetki sežejo v leto 1952, ko sta bili odprti trgovini v Domžalah in Mengšu. Sprva je bilo zaposlenih 35 ljudi. Sledile so še trgovine po večjih vaseh na domžalskem področju, tudi v Moravčah, kjer je bila trgovina prenovljena leta 1986. Danes je v podjetju zaposlenih 1240 ljudi, beležimo nad 43 milijard letnega prometa, kar pomeni, da sodimo med 20 največjih slovenskih trgovskih podjetij. Večja prelomnica je gotovo postavitev veleblagovnice v Domžalah leta 1968 in drugega dela v letu 1976. Opazovalci so napovedovali slabo naložbo, saj veleblagovnica na podeželju ne more uspeti. Pa je. Večjo tendenco intenzivne rasti smo beležili v desetletju od 1980 do 1990. V zadnjem desetletju pa se rast umirja, beležimo pa konstanten in postopen razvoj. Gospodarski uspeh pomeni tudi izgradnja skladišča v Jaršah na 10.000 kvadratnih metrih. Izrazitih padcev pa v času mojega direktorjevanja ni bilo. Zelo pogumen podjetniški korak smo naredili tudi v letu 2000, ko smo izpeljali združitev treh firm Kočne Kamnik, Taborja Grosuplje in Napredek Domžale v družbo Vele. V dobrem letu poslovanja družbe smo postali še večinski lastnik Preskrbe, odprli smo dve novi veleblagovnici, leta 2000 v Celju na skoraj 2.000 m7 prodajnih površin in letos junija v Grosupljem na 5.500 m2 prodajnih površin. Poleg investicij v širitev maloprodajne mreže, vsako leto prenovimo 3-4 maloprodajne enote. Konec letošnjega leta bomo zaključili investicijo v Mengšu, kjer bomo odprli sodoben hipermarket s specializirano drogerijo in tekstilno trgovino ter pohištveni center. V slovenskem prostoru se pojavlja vse več domače in tuje konkurence. Kaj menite o konkurenci in njeni lojalnosti? Konkurenca, domača ali tuja, jemlje razvojni prostor, saj se s porastom števila trgovin ne povečuje število potrošnikov in kupna moč, temveč ostajata enaki. Ker je ponudba večja, je prav konkurenca tista gonilna sila, ki sili trgovce v kvalitetno izbiro prodajnega blaga, ponudbe in kvalitetno storitev. Vse pomembnejši je tudi izgled prodajnega prostora, tehnična opremljenost, ki kupcu omogoča hitrejše in enostavnejše nakupovanje. Možnosti so izenačene. Nelojalnosti v konkurenci pa za enkrat še ni preveč. V trgovini se pojavlja prihod tujih trgovskih družb. Pogosto razmišljam o tem, kje so meje evropski odprtosti in če bodo naši politiki pravočasno zaznali prag rentabilnosti. Ocenjujem, da se bo veliko trgovin v bližnji prihodnosti zaprlo s posledico izgube delovnih mest. Menim, da bi lokalne skupnosti morale premišljeno voditi in skrbeti za skladno in ustrezno pokritost s trgovsko ponudbo. Vsaka postavitev objekta je poseg v prostor in ekološka obremenitev okolja, torej vanj posegajmo le toliko, kolikor je potrebno. Kot uspešen in prekaljen direktor imate gotovo izdelano vizijo razvoja. Jo zaupate? Moj mandat se izteče leta 2004. Do takrat bom v svojem delu vztrajal. Ob sebi pa imam več kot 20 mladih, ustrezno izobraženih, že izkušenih in delavnih ljudi, ki se skupaj z mano odločajo, načrtujejo, primerjajo, sprejemajo poslovne odločitve in spremljajo rezultate. Teh možnosti je in jih še bo vsak dan več, saj uvajanje računalnikov v trgovine pomeni tudi zbirko velike količine podatkov, ki služijo za osnovo našemu razvojnemu delu. V takšnem načinu dela pa se skriva tudi naša vizija razvoja. Nujno pa je tudi kapitalsko povezovanje trgovskih podjetij v slovenskem prostoru. Med ljudmi je dostikrat slišati, da je v Vele vse dražje. Se s to ugotovitvijo strinjate? Ne. In še enkrat ne. Vsak mesec opravimo primerjavo cen 150 prehrambenih izdelkov z Mercatorjem, Sparom in Živili. Cene usklajujemo. Držimo pa se načela, da želimo prodajati kvalitetne izdelke po ugodni ceni. Ni isto, če prodajamo originalni Fructalov sok ali sok lastne blagovne znamke, ki je sicer lahko cenejši in hkrati tudi manj kvaliteten. Pri nas filozofija prodaje ni nizka cena za slabšo kvaliteto temveč ugodna in primerna cena za kvalitetne izdelke. Istočasno vodimo akcijske prodaje. Možnost ugodnejših nakupov nudimo v diskontnih prodajalnah. Mesečno se vodje oddelkov in poslovodje zanimajo za novosti v sosednjih državah. Nismo 8 Novice iz draga firma! Veliko ste mi že povedali, pa je vendar še kaj. česar vas nisem vprašala, pa želite povedati bralcem Novic iz Moravske doline. Naj najprej izrazim veselje, da sem bil povabljen k temu pogovoru in na tak način imel možnost družbo predstaviti prav ljudem, ki jih cenim. V družbi Vele je zaposlenih kar 52 vaših občanov, ki so pohvale vredni delavci. Z vašo lokalno skupnostjo dobro sodelujemo. Zelo si prizadevamo najti ustrezno lokacijo v Moravčah, kjer bi lahko zgradili supermar- ket, ki bi gotovo prinesel kvalitetno trgovsko ponudbo. Sedanja lokacija ni ustrezna. Načrti so resni in v razvojnem oddelku intenzivno iščejo rešitve. Upam, da bomo z dobrim dialogom prav kmalu našli rešitev v zadovoljstvo občanom in nam. Urica v družbi prijetnega, preprostega in v poslovnosti velikega moža je minila, kot bi migni/. Zahvaljujem se vam. da ste me sprejeli za sogovornico in vam želim še nadaljnjih uspehov v poklicnem in osebnem življenju, ki ste ga po obetih prednikov preživeli šele polovico. MAL Trženje ekološko pridelane hrane V novembru lanskega leta smo v okviru Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje' (ZEKZŽ) s sedežem v Lukovici začeli z raziskavo, katere namen je bil osvetlitev možnosti trženja ekološko pridelane hrane. Na podlagi te raziskave je bila narejena diplomska naloga z naslovom Možnosti trženja ekološko pridelane hrane na domžalsko-kamniškem območju', izdelane pod mentorstvom prof. dr. Katje Vadnalna Oddelku za agronomijo (Katedra za agrarno ekonomiko). Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ekološko pridelana hrana je rezultat enega od sonaravnih oblik kmetovanja, tako imenovanega ekološkega kmetijstva, za katerega se v zadnjih petih letih odloča vse več kmetov. Takšno kmetijstvo temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Prepovedano je krmljenje krvne in kostne moke ter druge krme živalskega izvora, uporaba hormonov, preventivna uporaba antibiotikov in zdravil proti stresu pred zakolom. Prav tako je prepovedana uporaba kakršnihkoli gensko spremenjenih organizmov. Osnova pridelave je kolobar in živalim prilagojena reja z izpusti. Kmetije morajo biti vključene v ustrezen nadzor. Ena od sonaravnih oblik je tudi biološko-dinamično kmetovanje, ki temelji na spoznavanju, preučevanju ter uporabi snovi in energij zemlje in vesolja na rast in razvoj rastlin in živali. V raziskavo je bilo vključeno širše domžalsko-kamniško območje, ki sega od vznožja Kamniških Alp, preko Tuhinjske doline. Črnega grabna, Moravske doline ter do Litije in Zasavja. Cilj raziskave je bil analizirati sedanje razmere na področju prodaje ter oceniti možnosti za povečanje učinkovitosti prodaje, zato smo analizirali sedanje razmere na področju ponudbe in povpraševanja. Izvedli smo anketiranje ekoloških kmetov na omenjenem območju ter anketiranje potrošnikov v mesecu decembru. V analizo je bilo zajetih 47 kmetij, kar pomeni 61 % vseh poslanih anket, in 75 anket potrošnikov, ki so potencialni porabniki ekološke hrane, saj smo ankete delili obiskovalcem predavanj Društva Ajda Domžale ter na njihovi stojnici v Domžalah in na stojnici ZEKZŽ v Kamniku. Ugotovili smo, da so anketirane kmetije pretežno hribovsko-višinske, zato se že zaradi naravnih danosti ne morejo ukvarjati s kakršnokoli intenzivno rejo ali pridelavo. Usmerjene so v živinorejo (94%). 13% je čistih kmetij, kar pomeni, da je kmetija edini vir dohodka. Po velikosti in sestavi zemljišč so z 8,3 ha kmetijskih zemljišč pod povprečjem slovenskih ekoloških kmetij (11,5 ha) in daleč pod evropskim povprečjem, kjer je velikost kmetijskih zemljišč na ekoloških kmetijah od 22 do 25 ha. Večina anketiranih kmetuje ekološko in so člani ZEKZŽ, nekaj pa je tudi takšnih, ki kmetujejo biodinamično ali pa kombinirajo obe metodi. Gospodarji kmetij so v povprečju stari 46 let in z dobro izobrazbeno strukturo, saj jih ima 63% zaključeno najmanj srednjo šolo, njihove družine pa imajo v večini 3 do 6 družinskih članov. Tako za kmete kot za porabnike ekološke hrane je izredno pomemben nadzor ekološke pridelave in predelave. Večina anketiranih je v nadzoru pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Od teh jih je tretjina pod nadzorom 1. leto in svoje pridelke lahko prodajajo samo kot konvencionalne. 34% jih je pod nadzorom 2. leto, svoje pridelke pa lahko prodajajo kot pridelke iz preusmerjanja. 28 % kmetij je pod nadzorom najmanj 3. leto in so si tako že pridobili naziv ekološka kmetija', svoje pridelke pa lahko prodajajo kot ekološke. 6% kmetij ni pod nobenim nadzorom, pa čeprav kmetujejo po eni od sonaravnih metod. Glede na ta dejstva lahko pričakujemo, da bo število ekoloških kmetij vsako leto večje. Po staležu živali prevladujejo kmetje, ki se ukvarjajo z govedorejo (83%), zastopane pa so vse živinorejske panoge. Slika: Prodaja ekoloških pridelkov Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje' na eni od sejemskih prireditev v Domžalah (foto Tomaž Močnik) Po prodaji živalskih proizvodov največ kmetij prodaja meso govejih pitancev, sledi prodaja mleka ali mesa krav, mesa telet, jagnjetine, mesa plemenskih telic ter svinjskega, kunčjega in konjskega mesa in kozletine. Nekaj je kmetij, ki prodajajo jajca in med. Vse kmetije, ki imajo jagnjeta in žrebeta, le-te tudi prodajajo. Nobena kmetija pa ne prodaja ovc mater, ovc mladic, ovnov, kozlov in kobil, ker jih imajo za razplod. Veliko rastlinske pridelave je namenjene lastni porabi, tako živali kot ljudi. Vseeno pa petina vseh kmetij prodaja sveže sadje, sledi prodaja krompirja, zelenjave in žitaric. Na eni Moravske doline 9 kmetiji se ukvarjajo tudi z vzgojo in prodajo sadik jablan, hrušk in češenj. Kmetije prodajajo tudi suho sadje, domači kis, sir, moko, kislo zelje, kislo repo in žganje. Naredili smo tudi oceno količine pridelkov, ki so jo anketirane kmetije sposobne prodati v enem letu. Smiselno bi bilo to oceno razširiti na vse ekološke kmetije omenjenega območja, zato konkretnih številk ne bom navajala. Ugotavljali smo tudi, kako kmetije ekološke pridelke prodajajo in ugotovili, da izstopa delež kmetij, ki prodajajo neposredno na kmetiji (76%). Večina jih uporablja 1 ali 2 tržni poti. Po tržnih poteh, ki si jih želijo, ostaja kot najboljša še vedno neposredna prodaja na domu, čeprav v svetu ta način prodaje upada. Raziskave na širšem celjskem območju v letu 2001 pa so pokazale, da so potrošniki pripravljeni kupovati hrano na kmetijah, ki so v povprečju oddaljene do 10 km. Tudi naša raziskava je pokazala, da skoraj polovica anketiranih potrošnikov kupuje ekološko pridelano hrano neposredno na kmetijah. 30 % anketiranih kmetov bi želelo prodajati z dostavo na dom po naročilu. Pri trženju največ kmetov vidi težavo v oddaljenosti od trga in kupcev, zato si želijo skupne oblike prodaje, za katero se je opredelila večina (87 %) anketiranih. Od teh si jih največ želi skupno bio trgovino v večjem kraju (61 %), sledi skupna blagovna znamka (37 %) in skupna stojnica (34 %). Biotrgovina pomeni bolj organizirano trženje z ekološkimi pridelki, kjer porabniki lahko bolj redno pridejo do tovrstne hrane. Skupna blagovna znamka pomeni prepoznavnost določene vrste blaga na trgu in jamstvo njegove kakovosti za kupca. Blagovno znamko Biodar lahko za ekološke pridelke uporabljajo kmetije, ki so pod nadzorom in so si pridobile naziv ekološka kmetija' ter so včlanjeni v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Izkazalo se je, da je med kmeti njen pomen slabo poznan, saj le ena kmetija uporablja blagovno znamko Biodar, pa čeprav bi le to lahko uporabljalo že 28% kmetij. Zato bi bilo potrebno začeti blagovno znamko Biodar dosledno uporabljati za vse pridelke iz ekoloških kmetij. Postavitev stojnice pomeni možnost neposredne komunikacije med pridelovalci in porabniki ekološko pridelane hrane.Tako lahko kmetje spoznajo želje, pričakovanja in potrebe kupcev. Za začetek bi bilo smiselno prodajati na ekološki tržnici v večjem kraju. Od jeseni 2001 je v Domžalah vsako soboto postavljena stojnica, kjer prodajajo pod blagovno znamko Demeter, pod katero prodajajo kmetje, ki kmetujejo po biodinamični metodi. Zanimivo je, da le nekaj kmetov meni, da je povpraševanje po ekološki hrani dovolj veliko. Več kot polovica pa je prepričanih, da povpraševanje narašča. Istočasno pa je 79% anketiranih potrošnikov prepričanih, da je ponudba ekološke hrane premajhna in so jo pripravljeni redno kupovati. Glede na ponudbo hrane anketiranih ekoloških kmetij le-ta ustreza povpraševanju anketiranih potrošnikov, saj bi jih več kot polovica redno kupovala sadje, zelenjavo, krompir, jajca in žita. Vprašanje pa je ali je količina, ki jo ponujajo ekološki kmetje dovolj velika. Drugače pa je s povpraševanjem po govejem mesu, za katerega je manjše zanimanje, kar pa je verjetno posledica afer v konvencionalnem kmetijstvu. Prepričana pa sem, da bo ekološko prirejeno meso pod blagovno znamko Biodar našlo več porabnikov, kot je pokazala raziskava. In kdo so porabniki ekološko pridelanega živeža? Izkazalo se je, da so to ljudje, ki imajo pozitivno mnenje o ekološko pridelani hrani, saj menijo, da je zdrava, kvalitetnejša, okusnejša in neškodljiva, istočasno pa se zavedajo, da je zato tudi dražja. Večinoma so to tudi ljudje, ki se trudijo za zdravo življenje, saj pogosto jejo sadje in zelenjavo, izogibajo se industrijski hrani in hrani z raznimi dodatki ter poskušajo uravnovesiti delo in zasebno življenje. Izkazalo se je tudi, da izredno velika finančna zmožnost porabnikov ne vpliva na veliko povpraševanje po tovrstni hrani. Večina anketiranih porabnikov so predstavniki srednje generacije (31 -60 let) in živijo v družinah z 2-5 družinskimi člani. Večina jih ekološko pridelano hrano kupi na kmetijah ali stojnici, od teh pa jih polovica tudi sama prideluje. Ob koncu se zahvaljujem vsem kmetom in porabnikom, ki ste bili pripravljeni sodelovati pri anketiranju, saj brez pravilno izpolnjenih anket raziskava ne bi bila mogoča. Vsem, ki ste se odločili za eno od sonaravnih oblik kmetovanja, želim, da bi na tej poti vztrajali, vsem nam in našim zanamcem pa, da bi se lahko prehranjevali z zdravo in neoporečno hrano. PAVLA PIRNAT 60 let po požigu vasi v Zlatem polju, na korene m in v Hrastniku Občinski organizaciji Zveze borcev in udeležencev NOli Lukovica in Moravče sla ob šestdeseti obletnici požiga z.latopoljskih vasi Korena in vasi Hrastnik, v začetku meseca avgusta pripravili spominsko svečanost v Potlgori pri Zlatem Polju. Pokrovitelj spominske svečanosti je bila Občina Lukovica. Ob pomoči Občine Moravče, organizaciji občinskih organizacij ZB NOV Lukovica in Moravče in ob prizadevnem delu domačinov Zlatega Polja je spominska svečanost obudila spomin na čase, ko je okupator od domačih ognjišč v izgnanstvo ali taborišča pregnal vaščane navedenih vasi, več moških prebivalcev pa je tragično končalo v ognjenih z.ubljih. V kulturnem programu je sodelovala godba iz. Lukovice, oktet Losoma, Moški pevski zbor iz. Lukovice, recitatorji iz. OŠ Brdo in OŠ Jurija Vege Moravče, recitalorka Francka Kosmač, domači harmonikarji in še nekateri drugi. Slavnostni govornik je bil Rajko Hafner, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOli Domžale, spregovoril je tudi župan Občine Lukovica Anastazij Zivko Burja, navzoče pa je pozdravila tudi Županja Občine Moravče Ljudmila Novak. V imenu Društva izgnancev Domžale je udeležence spominske svečanosti pozdravil njihov predsednik Jožef K veder. Spominska svečanost je bila namenjena tudi srečanju borcev Šlandrove brigade. Tako se je na lep sobotni dopoldan v Podgori pri Zlatem Polju zbralo veliko število nekdanjih borcev, izgnancev in občanov, da so na srečanju obudili spomin na okupatorjevo kruto dejanje v drugi svetovni vojni na območju občin Lukovica in Moravče, ki ga ne bo mogoče pozabiti, dokler bo slovenski človek spoštoval zgodovino svojega naroda. MILAN BRODAR 10 Novice iz Po kmečko na 24. kmečkem prazniku Poletna nedelja, 2 S .j u 1 i j a, je bila za Moravčane v kulturno sušnem poletju prijetno popestrena s 24. kmečkim praznikom, ki ga vsa leta prireja in organizira Društvo podeželske mladine v sodelovanju z Društvom podeželskih žena in ljudmi dobre volje, ki vsakokrat sodelujejo na razstavah v kulturnem domu ali na vozovih v povorki. Na letošnjem prazniku so tematsko razstavo postavili v dvorani kulturnega doma s skupnim naslovom Domače obrti. Razstavijalci so se predstavljali s tradicionalnimi in na žalost že zamrlimi obrtmi: kolarstvo, preja volne, pletenje slamnatih kit, čevljarstvo. Času kljubujejo sodobnejše različice vezenja, sedlarstva in jermenarstva, kovinski izdelki, rokodelske umetnine iz kartona in nenazadnje tudi klckljanjc idrijske čipke, kar je radovednim obiskovalcem z veseljem predstavila Slavka Mihelčič z Imcnj. Na Imcnje seje primožila, njen rodni kraj pa je na Idrijskem, kjer je za časa njene mladosti čipka pomenila velik delež za preživetje na hribovitem terenu. Prava paša za oči so bili rogovi izdelani iz korenin in prijetenc melodije izvabljene iz njih so bile za marsikoga skoraj neverjetne. Les pa je nekdaj pomenil tudi material za izdelovanje pravcatih ključavnic. Srečo Vidcrgar iz Dvorij je razstavljal eno in potiho zaupal, da pripravlja na svoji domačiji prostor, v katerega bo razstavil še druge ohranjene tehnične dosežke prednikov. V avli so imele bogato obložene mize članice Društva podeželskih žena. K pokušnini so vabile vse obiskovalec, marsikdo pa je po pokušnini domov odnesel hleb kruha, potico, piškote in druge dobrote iz krušne peči. Ob pogledu na vse lestenc umetnine se upravičeno vprašaš, koliko volje premorejo le pridne žene, da ob vseh obveznostih zmorejo še napeči lične in dobre izdelke, s katerimi so se predstavile že na vseh 24 kmečkih praznikih. Na stojnici sta se predstavljali še družini Paternoster iz Lilije z domačimi siri in družina Vozelj iz Šmartncga pri Litiji s čebelarsko dejavnostjo. Na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu pa je bilo športno živahno, saj je šest ekip tekmovalo v kmečkih igrah. Vse ekipe so opravile po šest preizkušenj malo za res in malo za šalo so vasovali, nosili mleko čez ovire, metali bale, se vrteli okoli osi in nato preizkušali zmožnost hoje k cilju ter vlekli vrvi skupaj s samokolnico, v kateri je bila tekmovalka. Kljub velikemu prizadevanju vseh ekip pa jc vendarle prvo mesto pripadlo ekipi DPM iz Laškega, drugo ekipi DPM iz Domžal,tretje uvrščeni pa so bili tekmovalci iz Kamnika. Sledile so ekipe Voluharji iz Preserij, DPM Moravče in ekipa Lulčki iz občinstva. Zmagovalci pa, kot se spodobi, so bili vsi. Skozi igre je s svojo duhovitostjo zabavno vzdušje seja! Franc Kolar, ki mu beseda dobro teče. Večer in mlada poletna noč sta privabila željne zabave z ansamblom Nagelj. Člani obeh društev so bili z izvedbo in izkupičkom zadovoljni. Slednjega bodo porabili za društvene dejavnosti, med katerimi velik delež pripada izobraževanju na strokovnih predavanjih in delavnicah. Takšen pristop pa po svoje obeta še zanimivih kmečkih praznikov, morda bo drugo leto jubilejni 25. zares nekaj posebnega, saj se po utrujenem, a navihanem pogledu Petre Jemec, predsednice DPM, vidi, da se že snujejo novi načrti z izvirnimi idejami. MAL ISCG DOMŽALE A V TOPOLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Marko: 041/785-735 Janez; 041/697-971 Tečaj CPP B kategorije 16.9. ob 19.00 uri Moravske doline 11 Je me jeva nedelja VPečah s/no fetos četrtič praznovali god župnijskega zavetnika sv. Jerneja posebno slovesno. Spet smo se na ta dan. v nedeljo. 25. avgusta 2002. sreča/i s svojimi sorodniki in rojaki, ki živijo sirom Slovenije in preko njenih meja. Pred štirimi leti smo se za tovrstno slovesnost odločili zato, da bi naše rojake seznanili z delom v župniji in z gradnjo novega župnišča. Sprva smo se bali, kako nam bo to uspelo, kakšen bo odziv, ali bo nagajalo vreme. Toda kasneje se je izkazalo, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj se ljudje radi vračajo na ta košček zemlje, župljani in tisti, ki jim je ta ideja blizu, pa zavzeto pripravljajo srečanje. Zgoraj pa poskrbijo za lepo vreme! Letos smo skušali to prireditev še malce popestriti. Ob 9. uri je bila sv. maša, ki jo je vodil prost novomeškega Kapitlja g. Jože Lap ob somaševanju duhovnika iz mariborske škofije g. Praznika in sodelovanju bogoslovca Zvonka Vozla. Zbralo se je veliko število vernikov, med njimi je bila tudi županja ga. Milka Novak, od blizu in daleč. Posebej razveseljivo je, da vsako leto opažamo nove obraze, ki jih prejšnja leta nismo videvali. G. Jože Lap je v svojem nagovoru predstavil lik sv. Jerneja. On naj bi nam bil v času, preplavljenem z nasiljem, skrbmi, slabo voljo, nevoščljivoastjo, zamerami, in drugo podobno navlako, svetel vzor. Vsi kristjani naj bi mu bili podobni, izžarevali naj bi veselje, dobro voljo, optimizem in širili pozitivno mišljenje. Po sv. maši je g. Lap na trgu pred cerkvijo blagoslovil zdravilna zelišča. Na stojnici je dišalo veliko suhih in svežih čajev in zdravilnih rož, s katerimi so sicer bogato posejani naši travniki in bregovi. Sledil je nastop folklorne skupine Društva upokojencev iz Kamnika. Harmonika, pesem in ples ter pogled na vrteče se pare v narodnih nošah so razpoloženje še dvignili. Medtem se je začel srečolov, pravzaprav kar ribolov, saj je zadela prav vsaka srečka. Očitno je bilo to tako privlačno, da je srečk hipoma zmanjkalo in jih marsikdo kljub želji ni mogel kupiti. Zato pa smo se lahko prav vsi posladkali z domačim pecivom in se okrepčali z aperitivom in kavo, kar so pripravile domačinke. Tekom dopoldneva je bila v kapeli župnišča na ogled razstava cerkvenih prtov in drugih predmetov. Cerkev hrani mnogo stvari, ki so paša za oči in prava kulturna dediščina. Razstavljen je bil le del teh predmetov, od katerih naj omenim nekaj zanimivih primerov: • Prt za glavni oltar, za katerega je skoraj 20 cm široko čipko v obliki src sklekljala pok. Gregova mama, platno pa je izvezla pok. Mihačeva Mimica, vse to pred 1. sv. vojno. • Zanimiva je lesena pušča za pobiranje darov, ki je bila v rabi v podružnični cerkvi sv. Mihaela in nosi letnico 1811. • Marsikoga so pritegnili zvezki z rokopisi g. Alojzija Pečka, pokojnega peškega župnika. Sem si je zapisoval pridige in govore, zadnjo malo pred smrtjo, v marcu 1963. Torej si je to nedeljsko dopoldne vsak našel nekaj zase. Dogajanje je bilo živahno, obiskovalci in domačini pa zadovoljni in veseli. In ravno to je namen praznovanja Jernejeve nedelje. Na svidenje prihodnje leto! JELKA LALIČ. foto Tone Stenko Mladi restavratorji na gradu Tuštanj Obnova gradu Tuštanj je znova zaživela. V torek, 2.7., smo se pred gradom zbrale študentke I. letnika restavratorstva Likovne akademije iz Ljubljane. Pred nami je bila dvotedenska delavna praksa. Mentor gospod Frane Kokalj in odgovorna konservatorka območja Gorenjske iz Spomeniškega varstva Kranj gospa Nika Lcbcn, sta nam razkazala prostore bodočih poročnih sob in razložila potek dela. Po danih navodilih smo se lotile restavriranja. Ker sta bili sobi večkrat poslikani, smo morale biti zelo pazljive pri odstranjevanju ometa, da ne bi poškodovale izbrane poslikave. Odkrile smo vrsto dekoracij. Čas namenjen delovni praksi je hitro minil. Ostalo je še veliko dela. V nadaljevanju bo potrebno stene sob utrditi in zaščititi ter osvežiti barve stenskih dekoracij. Kljub napornemu delu smo delale z veseljem, saj je bilo to naše prvo srečanje s praktičnim delom, zame pa za povrhu še v domači občini. NINA 12 Novice iz Rokodelci na izletu Rokodelci so v program dela zapisali tudi zaključni izlet. Načrtovani izlet so uresničili v soboto, 6.7.02. V toplem poletnem jutru jih je s kombijem odpeljal na pot gospod Arsič. Leonida je med vožnjo razložila načrt poti. Po njenem pripovedovanju se je obetal zanimiv dan. Pot jih je najprej vodila v kraj, kije bil že v davni preteklosti bogat z železovo rudo - v Kropo. Tja so prispeli ravno na dan Kovaškega šmarna. To je tradicionalno praznovanje, ki ohranja bogato kroparsko fužinarsko izročilo in tako pomembno prispeva k ohranjanju zgodovinske in etnološke dediščine. Z železom in ognjem so v Kropi v svoji 700 letni zgodovini oblikovali zibelko kovaštva. Rokodelci so si v nadaljevanju ogledali prikaz ročnega kovanja v podjetju Uko, prikaz ročnega kovanja žebljev v vigenjcu Vice, Kovaški muzej , staro fužinarsko hišo ter v starem mestnem jedru predstavitev rokodelskih spretnosti kovačev, čipkaric, medičarjev... V vigenjcu so člani žebljarskega krožka iz Krope prikazali ročno kovanje žebljev. Nekateri obiskovalci so si lahko tudi sami skovali žeblje. V zgodnjih popoldanskih urah so se le odpravili iz zanimivega kraja. Na bližnji razgledni točki so se za kratek čas ustavili in poskusili dobrote, ki so jih prinesli s seboj. Dobre volje so nadaljevali svojo raziskovalno pot. Na pobočju Jelovice so kmalu zagledali vas Dražgoše. Ustavili so se ob spomeniku žrtvam fašizma. Spomenik jih je spomnil na boj med Nemci in partizani Cankarjevega bataljona leta 1942. Nemci so vas požgali. 41 vaščanov ustrelili, preostale pa izgnali. V središču Selške doline v Železnikih so si v Plavčevi hiši ogledali muzej. V muzeju so bile razstavljene različne zbirke: železarska, lesarska, skriljna kritina, čipkarstvo. Rokodelci so se največ časa zadržali pri ogledu klekljarskih mojstrovin iz Železnikov. V čipkarski sobi je bilo razstavljenih kot 300 originalnih čipk. Iz Železnikov so se mimo muzejskega plavža odpeljali v dolino obeh Sor v Škofjo Loko in naprej na Križno Goro. Tu so si v znani gostilni Pri Boštjanu ob čudovitem razgledu privoščili kosilo in počitek Ob obujanju vtisov, prijetnem klepetu in ob dogovoru za naslednje srečanje, so se kar prehitro in varno pripeljali v domači kraj. B. DORIČ Selani smo se ponovno srečali Znova je prišla zadnja sobota v juniju, kije za krajane vasi Selo že kar praznik. To je tisti dan v letu. ko se zberemo skupaj s prijatelji in znanci in odpotujemo na srečanje krajanov vasi Selo-Sela-Sele, ki jih je v Sloveniji preko 70. Srečanja, kije bilo letos v vasi Selo pri Robu v občini Velike Lašče, se je udeležilo kar 35 vasi S približno 1300 obiskovalci. Sama prireditev je ž.e kar tradicionalna, saj je bilo to že 6. srečanje. Na prireditvi vsak kraj pokaže nekaj posebnega iz. svojega kraja aH pokrajine. Zato je vsako leto zanimivo oditi na srečanje, ker si ogledamo kraj. njegove posebnosti in znamenitosti pa tudi zagnanost krajanov, da se Obiskovalcem pokažejo v kar najlepši organizaciji prireditve. Kakor vsako leto so bili tudi letos z. nami vrhpoljski tamburaši. ki z. nastopom vedno navdušijo. Na srečanju se nam je pridružila tudi županja, ki seje z zanimanjem udeležila sestanka predstavnikov sodelujočih vasi. na katerem so se dogovorilo o nadaljnih aktivnostih in organizaciji srečanja za prihodnje leto. Županji se zahvaljujemo za darilo, ki smo ga poklonili organizatorjem. Zahvalo smo dolžni tudi Nissan servisu Krulc za kape in KS Vrhpolje za denarno pomoč. Že vnaprej pa vse, ki vas zanimajo takšna druženja vabim, da se nam zadnjo soboto v juniju leta 2003 pridružite na 7. srečanju, ki bo v 1'rekmurju. FRANC LEBAR Moravske doline 13 72. TABOR »BOHINJ 2002« Bohinj je slovenski pojem, ki združuje naravne znamenitosti, kulturne in zgodovinske spomenike ter izjemno dragoceno kulturno izroči/o. Svoj ustvarjalni navdih so tukaj že nekdaj iskali Valentin Vodnik. France Prešeren za svoj Krst pri Savici, številni slikarji, krajinarji. pisatelji, fotografi pa tudi filmarji. Bohinj ima posebno vlogo tudi v taborništvu. Tukaj je prva in največja Gozdna šola -taborniška šola, kjer se usposabljajo vodniki, inštruktorji, vodje rodov. Že več kot 45 let na več tabornih prostorih preživljajo počitnice pod platneno streho številni rodovi iz Slovenije in tudi iz drugih držav. Tudi moravški taborniki smo imeli svoje prvo taborjenje, pred natanko 12 leti, prav v Bohinju. Tisti, ki smo »zraven« že ves čas, lahko trdimo, da imamo najlepše spomine prav na bohinjska taborjenja. Ker se od Bohinja ne moremo ločiti, smo tudi letos postavili šotore na veliki gozdni jasi, ki je od Bohinjskega jezera oddaljena le 15 minut hoje. i SI * m H Najmlajši se zabavajo ob družabnih igrah. Večere smo preživljali predvsem ob tabornem ognju, kjer se je pelo, plesalo, igralo. Pekli smo koruzo, krompir, čapate. To so bili najlepši trenutki dneva. Ogledali smo si tudi prireditev »Praznik v Bohinju«, kjer so Bohinjci prikazali stare šege in navade. Prisostvovali smo pravi »kmečki ohceti«. Naše teoretično taborniško znanje in znanje o Bohinju smo uporabili v raznih kvizih, praktično znanje pa pri izdelavi taborniških objektov. Pohvalimo se lahko tudi z novimi taborniki. Preden so postali »pravi taborniki«, so preživeli taborniški krst, ki jim bo gotovo ostal v »trajnem« Večer/ ob tabornem ognju so najlepši del dneva. spominu. V veliki konkurenci smo izbrali tudi »najlepše noge Bohinja«. Med taborjenjem nas je obiskala naša županja z družino. Na žalost smo ravno tisti dan odšli na celodnevni pohod na Planino jezero. Tisti, ki smo ostali v taboru, smo bili obiska zelo veseli. Skupno veselje smo delili zvečer, ko smo se sladkali ob dobrotah, ki jih je prinesla. Torej je bilo letošnje taborjenje polno dogodivščin in zanimivosti. Ob delu in zabavi smo v desetih dneh postali kot prava velika družina, ki se zna zabavati, se smejati, pomagati drug drugemu in živeti v skupnosti. Vsak izmed nas je doživel nekaj novega, si pridobil novih prijateljev ali utrdil stara prijateljstva. Predvsem pa smo si pridobili veliko izkušenj, ki jih bomo lahko uporabljali v svojem vsakdanjem življenju. ANDREJA - SRNICA Na Planini jezero se spočiješ ob pogledu na smaragdno jezero. Taborniki so se v njem tudi osvežili. Čeprav nas je bilo letos nekoliko manj kot ponavadi, ni manjkalo dobre družbe, zabave in smeha. Da smo bili ves čas dobro razpoloženi, je pomagalo tudi lepo vreme. Proti koncu taborjenja nas je zvečer nekajkrat presenetil tudi dež, a zjutraj smo se prebudili v nov sončen dan. Na taboru nas je vsak dan čakalo kaj novega. Dopoldne smo imeli aktivnosti, ki jih zahteva naš program (gozdna šola), popoldneve pa smo preživljali ob jezeru, se kopali, vozili s kanuji, igrali igre z žogo. Nastopili smo tudi na prireditvi Radia HIT »V živo s slovenskih plaž« s svojo točko in svojo kandidatko. (Morda ste nas celo slišali na valovih Radia HIT.) Imeli smo tudi igre brez meja in se neizmerno zabavali. Pripravili smo kulinarični dan, kjer smo si sami pripravljali obroke. Naredili smo pravo žičnico, po kateri smo se spuščali v dolino. Streljali smo z lokom, ustvarjali na ročnih delavnicah in še in še. Končno se je le premaknilo Najbolj črnogledi so že napovedovali, da z. gradnjo našega doma ne ho nič. Pomlad seje poslavljala, a dela pri nadaljevanju gradnje planinskega doma se še vedno niso pričela. Zaradi nesoglasij v vrhu društvene strukture je vse zastalo. Končno je le prevladala zdrava pamet! Odločili smo se z.a nadaljevanje gradnje. Zavedamo se, da se ne moremo izneverili vsem, ki so nam nudili po/noč pri zbiranju materialnih in drugih sredstev z.a nameravano gradnjo. Gradnjo nadaljujemo! Že od daleč - iz. Moravč -lahko vsakdo vidi, da smo pri delu uspešni. Nabavljeni material, ki mu je grozilo, da bo počasi propadel, je vgrajen. Ko berete te vrstice, je mogoče že, ali pa bo dom kmalu pod streho. Verjemite, da je to velika želja vseh, ki jim to pomeni velik izziv. Ne moremo mimo tega, da se ne bi zahvalili vsem, ki so kakor koli pomagali, da smo začeto delo tako uspešno nadaljevali. Veliko posameznikov in družin nam je pomagalo z neposrednim delom, materialom, pa tudi s finančnimi prispevki. Malice delavcem, ki so jih številni pripravljali brezplačna, so pripomogle k uspešnemu delu. Hvala! Nekateri so stali ob strani, a vendar je bilo še vedno dosti tistih, ki niso držali križem rok ter nam pomagali po svojih močeh. Zato nas ni strah, da ne bi zmogli uresničiti svojih načrtov. Kako bomo nadaljevali v bodoče, ho odvisno od tega, kako uspešni bomo pri zbiranju sredstev z.a nadaljno gradnjo. Vsem, ki ste nam nesebično pomagali dosedaj - iskrena hvala! Tudi v bodoče računamo na vašo pomoč. MARIJAN G RIL 14 Novice iz POLETNI TABOR PO POSOČJU 5.avgust je bil dan odprave skavtov na poletni tabor od Mosta na Soči do Kranjske Gore. Začeli smo ga z zborom v Moravčah, kjer smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, od tam pa pot nadaljevali z vlakom do Mosta na Soči. Na Mostu na Soči smo izstopili, si nadeli težke nahrbtnike ter se podali peš proti Tolminu. Začetna pot je bila težka, saj smo se morali privaditi na vso težo odprave, ki smo jo nosili s seboj. Da smo se ohladili, smo se po uri hoda ustavili ob reki Soči, ter se tisti, ki jim mraz ne pride do kosti skopali. Pot smo nadaljevali proti Tolminu, kjer nas je pred nevihto in spanjem na prostem s prijetno sobo pričakal gos. župnik. Dan smo zaključili s sv. mašo in s kratkim sprehodom po Tolminu. Naslednji dan smo se zbudili v oblačnem in hladnem jutru, opravili vse jutranje skavtske obveznosti in nadaljevali začrtan pohod. Vztrajne skavte ne moti dež, zato smo pot nadaljevali in načrtovano prišli v Kobarid. Ker bi v slabem vremenu težko postavili šotorko, smo po poznanstvu dobili prenočišče v župnišču in bili dobrodošli. Po večernih obveznostih nas je z obiskom presenetila gospa, ki je doma z Madagaskarja in poročena v Tolminu. Pripovedovala nam je o domu in življenju na Madagaskarju, naša radovednost pa se ni končala vse pozno v noč. Da pa je bila družba bolj pestra, smo medse sprejeli še štiri nemške skavte, s katerimi smo si izmenjali skavtske izkušnje. Tretji dan je bil naš cilj Trenta. Rame so se že privadile težkih nahrbtnikov, zato so bili naši koraki hitrejši in bolj sproščeni, k dobri volji pa je pripomoglo tudi lepo sončno vreme. Na poti smo si ogledali vse znamenitosti in značilnosti kraja ter spremljali prelepo bistro Sočo. Pot nas je zapeljala do kraja Čezsoča, kjer smo postavili šotorko in si nabrali novih moči za naslednji dan. Jutranja pot se je začela vzpenjati proti izviru Soče. Med potjo smo si ogledovali njena korita in sotesko, sama pa nas je navdajala s svojo lepoto in željo, da bi videli njen izvir. Prispeli smo do izvira Soče. Sedaj vemo od kot njena lepota. Na vrsti je bil dolg počitek, da si naberemo novih moči, saj nas je čakal strm vzpon na Vršič. Vzpon nam je uspel. Da ne bi dobili vrtoglavice, smo se spustili v dolino. Na poti v dolino smo našli prostor, postavili šotorko, sedaj nam šlo že zelo dobro. V pripravi hrane in pomivanju smo bili že vešči, zato nam tudi to ni vzelo veliko časa. V skavtskem duhu in z lepimi mislimi na pretekle dni smo zaključili dan. Zadnji dan smo se za jutranjo telovadbo spustili v Kranjsko Goro in tako začutili jutranji počitniški vrvež. Pohod po Posočju je bil bolj pomirjajoč, bogat z naravnimi lepotami in z prelepo Sočo. Raziskali smo le košček slovenske domovine, ki nas je prevzel, postali pa smo bolj enotni in povezani. KRISTINA NOVAK foto Vlado Kara zija Nuška se je poslovila Iz. zdravstvenih razlogov se je delu z. mladimi planinci odpovedala ga. Nuška Kokalj, kije vse od ustanovitve našega društva nadvse uspešno vodila mladinsko skupino. Večkrat nas je opozorila, da po koncu šolskega leta ne bo mogla več voditi mladinske skupine na OŠ Jurija Vege. Zelo bi bili zadovoljni. Če bi preklicala svojo odločitev, a spoštovati moramo njeno voljo! Ostali bodo lepi spomini na naše skupno planinsko delo pri vzgoji mladih planincev našega društva. Veliko lepih izletov smo načrtovali in jih tudi udcjanili. Bili sle prava »mamca« in ne »tršica«, mladim nadobuclncžem na številnih pohodih, ki sem jih pomagal izpelhjati. Vaš odnos do mladih in najmlajših je bil enkraten. Odvezana vezalka na obuvalu. kapljica pod noskom, solzica v radovednih očkah; vse to je znala naša Nuška takoj urediti, odpraviti zadrego. Vse pohode, pisarijo okrog tega, statistiko o članstvu in še in še. Vse to je bilo večinoma na Vaših ramenih. Lepo je bilo delati z Vami! Zalo smo Vam zelo hvaležni. Želim si veliko srečanj na planinskih poteh, saj upam, da s prekinitvijo uspešne vzgoje naše planinske populacije niste Opustili planinske dejavnosti - hoje v gore. v prelepi gorski svet. Prepričan sem, da izražam hvaležnost vseh. ki ste jim odprli pot v gore, da bodo radi hodili in se spominjali naših skupnih Na enem izmeti mnogih izidov na GEOSS. izletov. Tisti, ki bo nadaljeval vaše delo, se bo moral močno potruditi, da bo dosegal takšne uspehe, kakršni so Vaši. HVALA ZA VSE! MARIJAN G RIL Moravske doline 15 DEL O-GIBA NJE-REKREA CIJA - OZ A VEŠČA NJE JE OHRANJEVANJE IN KREPITEV ZDRAVJA DIABETIKA OKREVANJE V ZDRAVIUŠČU TOPOLŠICA Okrevanja v Zdravilišču Topolšica od 14. do 21. marca se je udeležilo 47 diabetikov in njihovih ožjih družinskih članov. Takoj po prihodu v zdravilišče nas je vodja gospod Riko Prešern seznanil s programom, ki so ga pripravili v zdravilišču. Tako smo zjutraj začeli z merjenjem sladkorja v krvi in merjenjem krvnega pritiska, potem pa smo pod strokovnim vodstvom zdraviliškega fizioterapevta odšli na telovadbo v naravo. Po zajtrku smo imeli različne rekreativne dejavnosti, kot so pohodi, kopanje v bazenih s termalno vodo in tako dalje. Podoben program smo imeli tudi v popoldanskem času. Vokviru našega okrevanja vTopolšici smo imeli tudi dve predavanji. Prvo je imela naša članica višja medicinska sestra Anica Kvas, ki nam je govorila o inzulinski črpalki, doktor Justinek iz bolnice v Topolšici pa nam je na splošno predaval o sladkorni bolezni. Sedem dni okrevanja v prijetnem okolju in lepem sončnem vremenu nam je tako kar prehitro minilo. POHOD JABLE - RAŠICA V okviru programa gorenjskih diabetičnih društev je Društvo diabetikov Domžale v soboto 20. aprila pripravilo pohod Jable-Rašica. V Jablah se je zbralo približno 7 5 pohodnikov, večina jih je prišla z avtobusom. Okrog devetih zjutraj smo krenili na pohod in se najprej ustavili na kmečkem turizmu Pri Blažu na Dobenu, kjer smo se malce okrepčali in odpočili. Pot nas je nato vodila na Rašico oziroma k tamkajšnjemu domu. Večina se nas je povzpela tudi na novi stolp, vendar pa nam je pogled na okoliške kraje nekoliko zastirala megla. Gospod Marijan Gril nam je nato povedal nekaj zanimivih podatkov o Rašici iz narodnoosvobodilnega boja -mimogrede v vasi pod hribom je počila prva partizanska puška-, seznanil pa nas je tudi z zgodovino gradu Jable. Nato smo se prek druge strani Dobena odpravili proti izhodiščni točki ter se za skodelico kave ustavili še v gostilni Ručigaj. Osrednja družabna prireditev pa je bila nato v restavraciji FITTOP v Mengšu, kjer so nam izredno ljubeznivi gostitelji pripravili kosilo. Udeležencem pohoda je najprej spregovoril naš predsednik Franc Hrovat, Nuša Vodlan nam je nato podelila lične denarnice, ki jih je naredila Nataša Pavli, Riko Prešern pa nam je razdelil turistične prospekte Domžal in Mengša. Za dobro razpoloženje je poskrbel duet Kokalj, ki se mu je nato s tolkali in bobni pridružil tudi gospod Janez Hafner iz Preserij. Ta je nato na naše veliko navdušenje zaigral še svojo dobro znano monoigro Krjavelj. Dan seje končal pozno popoldne, ko smo se s polnimi pljuči ter zadovoljni odpravili na svoje domove ter si podobnih srečanj še zaželeli. DOKTORICA BREDA KOKALJ-LIMBEK O VPLIVU SLADKORNE BOLEZNI NA SRCE IN OŽILJE Društvo diabetikov Domžale je v torek 14. maja v kletnih prostorih ambulante v Domžalah pripravilo predavanje doktorice Brede Kokalj-Limbek. Govorila je predvsem o vplivu sladkorne bolezni na srce in ožilje. Še enkrat smo se lahko seznanili z vsemi nevarnostmi, ki diabetikom grozijo, če ne upoštevamo zdravniških nasvetov. Doktorica Kokalj je posebej poudarila, da bi na takih predavanjih rada videla tudi tiste, ki jih nikoli ni, predvsem zato ker pomoč pri njej iščejo šele takrat, ko je njihovo zdravje že dodobra načeto. Nato je predstavnica podjetja ZalokerEtZaloker na kratko predstavila nove aparate za merjenje sladkorja v krvi in inzulinsko črpalko. Omenjeno podjetje se namreč ukvarja s prodajo tovrstnih izdelkov. Tako predavanje doktorice Kokalj kot predstavitev teh, za nas izredno pomembnih pripomočkov, nam je znova zelo koristila in nam obogatila znanje, ki ga pri našem zdravljenju še kako potrebujemo. MERČUNOV POHOD NA KONJŠČICO Društvo diabetikov Tržič je v soboto 8. junija pripravilo četrto družabno in rekreativno srečanje diabetikov Gorenjske. Zbrali smo se na turistični kmetiji Pr'Špan v Lomu, nato pa smo se odpravili na različne pohode. Manj rekreativno razpoloženi so odšli na ogled vodnega zbiralnika za električno centralo, najzanimivejši pa je bil Merčunov pohod na Konjščico. Skupaj se je zbralo več kot sto pohodnikov, od tega 17 iz Društvo diabetikov Domžale. Pohod na Konjščico je bil organiziran v spomin na znamenitega zdravnika prvega diabetologa v Sloveniji profesorja doktorja Ljudevita Merčuna, rojenega leta 1900 v Mengšu. Posvetil seje predvsem endokrinologiji in boleznim presnove, med njimi še posebej sladkorni bolezni. Doktorju Merčunu je kruta usoda namenila le kratko življenje, odšel je namreč star le 54 let, tako da je ob sicer zelo obsežnem ustvarjalnem opusu njegovo poslanstvo ostala nedokončano. Po njem se imenuje tudi Društvo diabetikov Slovenije. Organizatorji so nam pripravili tudi zelo pester družabni program z bogatim srečolovom, kjer je zadela vsaka srečka, za najboljše razpoloženje je poskrbela razigrana harmonika, pozdravil pa nas je tudi tržiški župan Pavel Rupar, ki je ob velikem odobravanju navzočih pokazal tudi svoje bogato pevsko znanje. SREČANJE V GRADIŠČU PRI LUKOVICI V soboto 22. junija je bilo v Gradišču pri Lukovici srečanje različnih amaterskih in profesionalnih društev našega območja. Zastopano je bilo tudi Društvo diabetikov Domžale. Od Franca Hrovata smo si sposodili paviljon, ki smo ga na licu mesta sami sestavili, v njem pa smo vsem udeležencem ponudili možnost, da so si izmerili sladkor v krvi. Pod strokovnim vodstvom višje medicinske sestre Anice Cotman in medicinske sestre Jerme Markošek ter ob asistenci Mirjam Beden, Franca Hrovata in Ivana Osolnika si je kar 118 udeležencev srečanja izmerilo sladkor v svoji krvi, od tega je bilo 12 odstotkov registriranih diabetikov. Zelo spodbuden je bil podatek, da nikomur od drugih naprave niso izmerile zaskrbljujočega povečanja sladkorja v krvi, večini so namreč naprave pokazale dovoljeno vsebnost sladkorja. Prepričani smo, da tudi s takimi akcijami ozaveščamo ljudi pred to nevarno in zahrbtno boleznijo. Društvo diabetikov Domžale se vsem, ki so nam v prvi polovici tega leta pomagali pri izvedbi naših akcij, srečanj, pohodov in drugih priložnostnih prireditev, iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam boste tudi v prihodnje pomagali po svojih najboljših močeh, saj brez vašega prispevka vsega naštetega ne bi mogli tako kakovostno organizirati. Še enkrat hvala vsem. MAKS GROŠELJ 16 Novice iz Izlet na Pokljuko Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale in občinski odbori so v juliju 2002 za članice, člane in simpatizerje organizirali izlet po Gorenjski. Udeležba je bila številna. Kot vsako leto so se udeležili spominske prireditve ob zaključku 17. tradicionalnega pohoda borcev in veteranov na Triglav. Spominski pohod se je končal v soboto,13. julija, popoldan na Pokljuki, kjer se je zbralo nad 6000 ljudi iz Slovenije in zamejstva. »Triglav in Pokljuka sta simbola domoljubja«, pravijo organizatorji. Med udeleženci je bil tudi en avtobus Moravčanov, ki se radi udeležujemo takšnih prireditev. Pohoda na Triglav se je udeležilo 498 pohodnikov, 170 borcev, 167 veteranov vojne za Slovenijo, 72 pripadnikov Združenja sever, 42 častnikov SV in 49 organizatorjev. Med pohodniki je bilo 15 udeležencev iz Ankarana, ki so v 8 dneh prehodili pot od doma do Triglava. To je bila njihova četrta udeležba, kot je povedal Janez Kunstelj, ki vsa leta pomaga pri organizaciji. Med pohodniki so bili tudi Moravčani in Domžalčani. Slavnostna prireditev je bila pred hotelom Šport. Množici se je pridružil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je prisotnim obljubil udeležbo tudi prihodnje leto, čeprav ne bo več predsednik. Prisluhnili smo slavnostnemu govorniku, načelniku general štaba SV, brigadirju Ladislavu Lipiču. Dejal je, da je Triglav naš in bo tak vedno ostal, za Slovence več kot gora in zato na njej v odločilnih trenutkih vedno zaplapola naša zastava. Tako je bilo tudi leta 1991. Izrazil je zadovoljstvo nad naraščanjem števila pohodnikov, da prihajajo mladi. Pokljuka je ena največjih domovinskih prireditev v Sloveniji, itd. Organizatorju pohodov na Triglav, Janezu Smoletu, so podelili srebrno plaketo Zveze borcev. Naj omenim, da je vsak pohodnik prejel nagelj in značko. Sledil je bogat kulturni program, na stojnicah pa si lahko kupil, kar si želel. Hvala poverjenikom za vpisovanje izletnikov, vodičema Rajku in Jožetu za vodenje izleta in obema šoferjema za varno vožnjo. JOŽENOVAK Stala £ \—/ Banka za vas 22 Novice iz V SPOMIN Kvedrovi Ančki A nčka. odšla od nas nenadoma si, N ihče dojeti in verjeti mogel ni. Č eprav polna volje do dela si bila, K o skupaj z nami si sestankovala In da potice spekla boš za kmečki praznik, si dejala. V endar, tvoja pot je zdaj drugam odšla. S olze in žalost v naših očeh je napolnila L epote te na zemlji ne boš več z nami delila. O dšla si v večni raj, kjer ni več poti nazaj. Vedi, da si nam bila s svojo skromnostjo in pridnostjo za vzgled. O bdarila si nas s prijateljstvom in vse svoje najdražje z mnogo ljubezni in lepot v življenju. sestavila Ivanka Cerar Ob delu, vsakdanjih skrbeh, težavah, je dočakala zasluženo upokojitev. Prosti čas je s predanostjo zapolnila z nami v Društvu podeželskih žena. Rada je zahajala med nas. Skupaj smo delale in se poveselile. Marsikateri nasvet, ki nam ga je dala, smo lahko s pridom uporabile. Kljub bogatemu znanju v gospodinjstvu je vedno rada prihajala na naše tečaje kuhanja. Vedno nam je rada pomagala. Marsikatero zadrego, ko je bilo na hitro treba napeči pecivo in potice, nam jo je gospa Ančka rešila. Teden pred kmečkim praznikom, nam je obljubila, da tudi letos ne bo manjkala njena potica, pa čeprav je imela doma dosti postoriti, ker so v fari praznovali žegnanjsko nedeljo. A spet se je enkrat izkazalo, da so naši načrti drugačni od božjih. Draga gospa Ančka! Hvala vam za vsak trenutek, ki ste si ga vzeli za nas. Morda se vam za časa vašega zemeljska življenja nismo znale prav zahvaliti, zato se vam zahvaljujemo tokrat. Društvo podeželskih žena Moravče, z vso hvaležnostjo, da ste bila naša članica. V SPOMIN Filipu Mihelčiču - Lipetu Poleti, v času dopustniških uric, je vse nas v AMD Moravče presenetila žalostna vest, da si končal zemeljsko življenje. Člani društva smo vsak po svoje podoživljali srečanja s teboj. Številne ure, ki smo jih prebili skupaj pri društvenih dejavnostih; marsikdo pa tudi tiste, ki si jih posvečal službenemu življenju in urjenju ter usposabljanju kandidatov odločenih, da postanejo šoferji, so nam živo stopile pred oči.Ne vemo natančno, koliko šoferjev je spoznalo varno vožnjo ob tvojem budnem inštruktorskem očesu, zagotovo pa jih je več tisoč. Tudi to je dokaz, da si bil človek vreden zaupanja, da si nesebično opravljal poklic inštruktorja, enega izmed prvih na Moravškem in tudi najbolj vztrajnih, saj si kljub bolezni pri delu vztrajal vse do zaslužene upokojitve. Bil si odločen, potrpežljiv in razumevajoč do svojih učencev. S svojim delom si mnogim omogočil lažjo in varnejšo pot. Za to smo ti hvaležni in takšnega te bomo ohranili v spominu. Janez Vrankar za AMD Moravče STOB d.o.o. Domžale Trgovina z gradbenim materialom Domžale, Ljubljanska 51 tel: 01 72-11-415 mobitel: 041 685-505 Mami, bnhi ni umrla, samo očke je zaprla. ZAHVALA V 63. Iclu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja Ana KVEDER po domače Mihova Ančka z. Vrhpolj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, i/.rečcna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej iskrena hvala Zdravstvenemu domu Moravče. Zahvaljujemo se g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem i/ Moravč, Aktivu kmečkih žena ter obema govornicama in trobentaču. Vsem in vsakomur posebej Se enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. O, I v spomin i 'a Franc CERAR Maja ARNUŠ 1921 - 1987 1962- 1998 i/. Krašc En sončni soj. en topel dan iz tal privabi cvet krasan; en irn oblak, en nočni mraz in strt je cvet za večni čas. Hvala vsem, ki ( K ju spominjate in poslojite ob njunem zadnjem omu ter darujete sveče in cvetje. Domači Solza, ittlosi. bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, deda, brat, stric in last Filip MIHELCIC i/, Moravč mi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in vso tolažbo, oporo in pomoč ter vzpodbudne besede v težkih trenutkih. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše ter za cerkvi v Moravčah in na Vrhpolju. Hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču za pomoč in gospodu Dragu Lavriču za lepo opravljen pogrebni obred, organislu Lojzetu in vsem pevcem. Juretu in članom pihalne godbe. Hvala vsem. ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pol. Posebna zahvala Poloni in Jelki za vso nego in pomoč, ki sta jo nudili našemu dragemu pokojniku in nam. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Moravske doline 23 Bodite prvi! NISSAN ALMERA SEDAN Predstavljamo vam nov model Nlssanove Almere, zato smo pripravili posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan. Obiščite nas v našem salonu z vozili Nissan v Moravčah, vabljeni. Pooblaščen trgovec: NiSSail SerViS KrUlC, Cesta heroja Vasja 8, 1251 Moravče, telefon: (01) 723 12 00, telefaks: (01) 723 10 84 www.nissan-krulc.com NISSAN j Načrtujemo in izboljšujemo. Že več kot 80 let • • • üJJjSOI & P l R C Matej Pire s.p. gsm 041 647-602 Stegne 11 1251 Moravče P L ANINO Planine Jože s.p. Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/6x6-500 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice. Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil. Izkoristite popuste, ki vam jih prinaša kartica Vele prijeten nakup seštevajte prijetnosti VELE Trgovika druJba d.d. družinska kartica »VELE prijeten nakup« • popust ob nakupu seštevanje ugodnosti • nagradna žrebanja ¥ W V w : i, 1 i ^w pridružite se nam na otroških delavnicah sobota, 7.9.02 sobota, 14.9.02 Blagovnica Tabor Grosuplje ob 10.00 uri Blagovnica Domžale ob 10.00 uri s sejmom šolskih potrebščin s čarodejem in klovnom